Wikipedija
slwiki
https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran
MediaWiki 1.47.0-wmf.23
first-letter
Datoteka
Posebno
Pogovor
Uporabnik
Uporabniški pogovor
Wikipedija
Pogovor o Wikipediji
Slika
Pogovor o sliki
MediaWiki
Pogovor o MediaWiki
Predloga
Pogovor o predlogi
Pomoč
Pogovor o pomoči
Kategorija
Pogovor o kategoriji
Portal
Pogovor o portalu
Osnutek
Pogovor o osnutku
MOS
MOS talk
TimedText
TimedText talk
Modul
Pogovor o modulu
Event
Event talk
Seznam fizikov
0
132
6761925
6743218
2026-10-07T21:22:07Z
~2026-44996-51
264415
/* H */
6761925
wikitext
text/x-wiki
[[Seznam]] najbolj znanih svetovnih [[fizik]]ov in [[fizičarka|fizičark]]. Na seznamu so tudi vsi nobelovci. Nekateri izmed njih so bili strokovnjaki na drugih področjih in raznih drugih poklicev, npr. [[matematik]]i, [[inženir]]ji, [[elektrotehnik]]i, [[izumitelj]]i, [[kemik]]i, [[astronom]]i, [[Kozmolog|kozmologi]] ipd.
__NOTOC__
{{CompactTOC}}
=== A ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Ernst Karl Abbe]] ([[Nemčija]], 1840 – 1905)
* [[Anatole Abragam]] ([[Francija]], 1914 – 2011)
* [[Max Abraham]] ([[Nemčija]], 1875 – 1922)
* [[Aleksej Aleksejevič Abrikosov]] (Алексей Алексеевич Абрикосов) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2017) {{ikona Nob nag}} 2003
* [[Franz Carl Achard]] ([[Nemčija]], 1753 – 1821)
* [[Friedrich Adler]] ([[Avstrija]], 1879 – 1960)
* [[Stephen Louis Adler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Diederik Aerts]] ([[Belgija]], 1953 –)
* [[Šahriar Afšar]] (شهريار صديق افشار) ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Jakir Aharonov]] ([[Izrael]], 1932 –)
* [[Aleksander Iljič Ahiezer]] (Александр Ильич Ахиезер) ([[Rusija]], 1911 – 2000)
* [[John Aitken (znanstvenik)|John Aitken]] ([[Škotska]], 1839 – 1919)
* [[Michael Aizenman]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –)
* [[Andreas Johann Albrecht]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 –)
* [[Berni Julian Alder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2020)
* [[Jean le Rond d'Alembert]] ([[Francija]], 1717 – 1783)
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] (Александр Данилович Александров) ([[Rusija]], 1912 – 1999)
* [[Žores Ivanovič Alfjorov]] (Жорес Иванович Алфёров) ([[Rusija]], 1930 – 2019) {{ikona Nob nag}} 2000
* [[Hannes Olof Gösta Alfvén]] ([[Švedska]], 1908 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1970
* [[Artjom Izakovič Alihanjan]] (Артём Исаакович Алиханян) ([[Rusija]], 1908 – 1978)
* [[Abraham Izakovič Alihanov]] (Абрам Исаакович Алиханов) ([[Rusija]], 1904 – 1970)
* [[Ralph Asher Alpher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007)
* [[Luis Walter Alvarez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1968
* [[Émile Hilaire Amagat]] ([[Francija]], 1841 – 1915)
* [[Guillaume Amontons]] ([[Francija]], 1663 – 1705)
* [[André-Marie Ampère]] ([[Francija]], 1775 – 1836)
* [[Carl David Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1991) {{ikona Nob nag}} 1936
* [[Herbert L. Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1988)
* [[Philip Warren Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Edward Andrade]] ([[Anglija]], 1887 – 1971)
* [[Ivan Aničin]] ([[Srbija]], 1944 –)
* [[Aleksander Fjodorovič Andrejev]] (Александр Фёдорович Андреев) ([[Rusija]], 1939 –)
* [[Aleksander Aleksandrovič Andronov]] (Александр Александрович Андронов) ([[Rusija]], 1901 – 1952)
* [[Anders Jonas Ångström]] ([[Švedska]], 1814 – 1874)
* [[Aleksej Andrejevič Anselm]] (Алексей Андреевич Ансельм) ([[Rusija]], 1934 – 1998)
* [[Edward Victor Appleton]] ([[Anglija]], 1892 – 1965) {{ikona Nob nag}} 1947
* [[François Jean Dominique Arago]] ([[Francija]], 1786 – 1853)
* [[Jošiaki Arata]] (荒田 吉明) ([[Japonska]], 1924 – 2018)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št. – 212 pr. n. št.)
* [[Nima Arkani-Hamed]] ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1972 –)
* [[Akito Arima]] ([[japonska]], 1930 – 2020)
* [[Aristotel]] ([[Grčija]], 384 pr. n. št. – 322 pr. n. št.)
* [[Richard Lewis Arnowitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2014)
* [[Martin Leo Arons]] ([[Nemčija]], 1860 – 1919)
* [[Svante August Arrhenius]] ([[Švedska]], 1859 – 1927)
* [[Neil Ashby]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –)
* [[Alain Aspect]] ([[Francija]], 1947 –)
* [[Francis William Aston]] ([[Anglija]], 1877 – 1945) {{ikona Nob nag}} 1922
* [[Pierre Victor Auger]] ([[Francija]], 1899 – 1993)
* [[Adrien Auzout]] ([[Francija]], 1622 – 1691)
* [[Amadeo Avogadro]] ([[Italija]], 1776 – 1856)
* [[Jevgenij Nikolajevič Avrorin]] (Евгений Николаевич Аврорин) ([[Rusija]], 1932 – 2018)
* [[William Edward Ayrton]] ([[Anglija]], 1847 – 1908)
</div>
=== B ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794 – 1872)
* [[Robert Bacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2004)
* [[Ernst Emil Alexander Back]] ([[Nemčija]], 1881 – 1959)
* [[Albert Victor Bäcklund]] ([[Švedska]], 1845 – 1922)
* [[Albert Baez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 2007)
* [[John Carlos Baez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 –)
* [[Aijalam Paramesvaran Balačandran]] ([[Indija]], [[ZDA]], 1938 –)
* [[Johann Jakob Balmer]] ([[Švica]], 1825 – 1898)
* [[Julian Barbour|Julian B. Barbour]] ([[Anglija]], 1937 –)
* [[James Maxwell Bardeen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[John Bardeen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1991) {{ikona Nob nag}} {{ikona Nob nag}} 1956, 1972
* [[Charles Glover Barkla]] ([[Anglija]], 1877 – 1944) {{ikona Nob nag}} 1917
* [[Peter Barlow (matematik)|Peter Barlow]] ([[Anglija]], 1776 – 1862)
* [[Stephen Mark Barnett]] ([[Anglija]])
* [[John David Barrow]] ([[Anglija]], 1952 –)
* [[Itzhak Bars]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[Adolfo Bartoli]] ([[Italija]], 1851 – 1896)
* [[Nikolaj Genadijevič Basov]] (Николай Геннадиевич Басов) ([[Rusija]], 1922 – 2001) {{ikona Nob nag}} 1964
* [[Igor Anatoljevič Batalin]] (Игорь Анатольевич Баталин) ([[Rusija]], 1945 – 2024)
* [[Andreas von Baumgartner]] ([[Avstrija]], 1793 – 1865)
* [[Rodney James Baxter]] ([[Avstralija]], 1940 –)
* [[Zoltán Lajos Bay]] ([[Madžarska]], 1900 – 1992)
* [[Eduard Mejerovič Bazeljan]] (Эдуард Меерович Базелян) ([[Rusija]], 1936 –)
* [[Lazar Lvovič Bazeljan]] (Лазар Львович Базелян) ([[Ukrajina]], 1926 – 2001)
* [[Carlo Becchi]] ([[Italija]], 1939 – 2025)
* [[Antoine Henri Becquerel]] ([[Francija]], 1852 – 1908) {{ikona Nob nag}} 1903
* [[Johannes Georg Bednorz]] ([[Nemčija]], 1950 –) {{ikona Nob nag}} 1987
* [[Carlo Beenakker]] ([[Nizozemska]], 1960 –)
* [[August Beer]] ([[Nemčija]], 1825 – 1863)
* [[Jacob David Bekenstein]] ([[Izrael]], 1947 – 2015)
* [[Aleksander Abramovič Belavin]] (Александр Абрамович Белавин) ([[Rusija]], 1942 –)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] (Владимир Васильевич Белецкий) ([[Rusija]], 1930 – 2017)
* [[Vladimir Aleksejevič Belinski]] (Владимир Алексеевич Белинский) ([[Rusija]], 1941 –)
* [[Spartak Timofejevič Beljajev]] (Спартак Тимофеевич Беляев) ([[Rusija]], 1923 – 2017)
* [[John Stewart Bell]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Severna Irska]], 1928 – 1990)
* [[Henri Bénard]] ([[Francija]], 1874 – 1939)
* [[Carl Martin Bender]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[Abraham Bennet]] ([[Anglija]], 1749 –1799)
* [[Janwillem van den Berg]] ([[Nizozemska]], 1926 – 1985)
* [[Peter Gabriel Bergmann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2002)
* [[Lloyd Viel Berkner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1967)
* [[Daniel Bernoulli]] I. ([[Švica]], 1700 – 1782)
* [[Ira Borah Bernstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2024)
* [[Michael Victor Berry]] ([[Anglija]], 1941 –)
* [[Pierre Bertholon de Saint-Lazare]] ([[Francija]], 1741 – 1800)
* [[Hans Albrecht Bethe]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 2005) {{ikona Nob nag}} 1967
* [[Albert Betz]] ([[Nemčija]], 1885 – 1968)
* [[Francesco Bianchini]] ([[Italija]], 1662 –1729)
* [[Kurt Binder]] ([[Avstrija]], 1944 –)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786 – 1856)
* [[James Binney]] ([[Anglija]], 1950 –)
* [[Gerd Binnig]] ([[Nemčija]], 1947 –) {{ikona Nob nag}} 1986
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774–1862)
* [[Raymond Thayer Birge]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1980)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973 – 1048)
* [[Jacob Aall Bonnevie Bjerknes]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1975)
* [[Vilhelm Friman Koren Bjerknes]] ([[Norveška]], 1862 – 1951)
* [[James Daniel Bjorken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2024)
* [[Patrick Maynard Stuart Blackett]] ([[Anglija]], 1897 – 1974) {{ikona Nob nag}} 1948
* [[Marietta Blau]] ([[Avstrija]], 1894 – 1970)
* [[Felix Bloch]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 –1983) {{ikona Nob nag}} 1952
* [[Nicolaas Bloembergen]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1981
* [[René-Prosper Blondlot]] ([[Francija]], 1849 –1930)
* [[Boetij]] ([[Rim]], 480 – 524)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] (Николай Николаевич Боголюбов) ([[Rusija]], 1909 – 1992)
* [[David Bohm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 1992)
* [[Aage Niels Bohr]] ([[Danska]], 1922 – 2009) {{ikona Nob nag}} 1975
* [[Niels Henrik David Bohr]] ([[Danska]], 1885 – 1962) {{ikona Nob nag}} 1922
* [[Ludwig Edward Boltzmann]] ([[Avstrija]], 1844 – 1906)
* [[Eugene Theodore Booth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 2004)
* [[Zsolt Bor]] ([[Madžarska]], 1949 –)
* [[Jean-Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733 – 1799)
* [[Christian Bordé]] ([[Francija]], 1943 –)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608 – 1679)
* [[Max Born]] ([[Nemčija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1882 – 1970) {{ikona Nob nag}} 1954
* [[Georg Matthias Bose]] ([[Nemčija]], 1710 – 1761)
* [[Satjendra Nat Bose]] ([[Indija]], 1894 – 1974)
* [[Johannes Bosscha mlajši]] ([[Nizozemska]], 1831 – 1911)
* [[Ruđer Josip Bošković]] ([[Dubrovnik]], 1711 – 1787)
* [[Walther Wilhelm Georg Bothe]] ([[Nemčija]], 1891 – 1957) {{ikona Nob nag}} 1954
* [[Joseph Valentin Boussinesq]] ([[Francija]], 1842 – 1929)
* [[Christoffel Jacob Bouwkamp]] ([[Nizozemska]], 1915 – 2003)
* [[Robert Boyle]] ([[Anglija]], 1627 – 1691)
* [[Robert William Boyle]] ([[Kanada]], 1883 – 1955)
* [[Willard Sterling Boyle]] ([[Kanada]], 1924 – 2011) {{ikona Nob nag}} 2009
* [[Charles Vernon Boys]] ([[Anglija]], 1855 – 1944)
* [[Frederick Sumner Brackett]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1988)
* [[Norris Edwin Bradbury]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1997)
* [[William Henry Bragg]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1862 – 1942) {{ikona Nob nag}} 1915
* [[William Lawrence Bragg]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1890 – 1971) {{ikona Nob nag}} 1915
* [[Vladimir Borisovič Braginski]] (Владимир Борисович Брагинский) ([[Rusija]], 1931 – 2016)
* [[Carl Henry Brans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – 2026)
* [[Lewis M. Branscomb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2023)
* [[Walter Houser Brattain]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1987) {{ikona Nob nag}} 1956
* [[Karl Ferdinand Braun]] ([[Nemčija]], 1850 – 1918) {{ikona Nob nag}} 1909
* [[Auguste Bravais]] ([[Francija]], 1811 – 1863)
* [[Abraham Louis Breguet]] ([[Švica]], [[Francija]], 1847 – 1823)
* [[David Brewster]] ([[Škotska]], 1781 – 1868)
* [[Jean Bricmont]] ([[Belgija]], 1952 –)
* [[Percy Williams Bridgman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1961) {{ikona Nob nag}} 1946
* [[Léon Nicolas Brillouin]] ([[Francija]], 1889 – 1969)
* [[Marcel Louis Brillouin]] ([[Francija]], 1854 – 1948)
* [[Arkadij Adamovič Briš]] (Аркадий Адамович Бриш) ([[Rusija]], 1917 –2016)
* [[Bertram Neville Brockhouse]] ([[Kanada]], 1918 – 2003) {{ikona Nob nag}} 1994
* [[Antonius van den Broek]] ([[Nizozemska]], 1870 – 1926)
* [[Lambertus Johannes Folkert Broer]] ([[Nizozemska]], 1916 – 1991)
* [[Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie]] ([[Francija]], 1892 – 1987) {{ikona Nob nag}} 1929
* [[Robert Brout]] ([[Belgija]], 1928 – 2011)
* [[Thomas Townsend Brown]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1985)
* [[Robijn Bruinsma]] ([[Nizozemska]], 1953 –)
* [[Edgar Buckingham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1867 – 1940)
* [[Gerš Ickovič Budker]] (Герш Ицкович Будкер) ([[Rusija]], 1918 – 1977)
* [[Marc William Buie]] ([[ZDA]], 1958 –)
* [[Robert Wilhelm Bunsen]] ([[Nemčija]], 1811 – 1899)
* [[Johannes Martinus Burgers]] ([[Nizozemska]], 1895 – 1981)
* [[Wilhelm Gerard Burgers]] ([[Nizozemska]], 1897 – 1988)
* [[Aleksander Janovič Burinski]] (Александр Янович Буринский) ([[Rusija]])
* [[William Lionel Burke]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 – 1996)
</div>
=== C ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Nicola Cabibbo]] ([[Italija]], 1935 – 2010)
* [[Nicolás Cabrera]] ([[Španija]], 1913 – 1989)
* [[Curtis Gove Callan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Philip Candelas]] ([[Anglija]], 1951 –)
* [[John Canton]] ([[Anglija]], 1718 – 1772)
* [[Fritjof Capra]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501 – 1576)
* [[John Lawrence Cardy]] ([[Anglija]])
* [[Lazare Nicolas Marguerite Carnot]] ([[Francija]], 1753 – 1823)
* [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]] ([[Francija]], 1796 – 1832)
* [[Brandon Carter]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1942 –)
* [[Hendrik Casimir]] ([[Nizozemska]], 1909 – 2000)
* [[Michael Cates]] ([[Anglija]], 1961 –)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598 – 1647)
* [[Henry Cavendish]] ([[Anglija]], 1731 – 1810)
* [[Anders Celsius]] ([[Švedska]], 1701 – 1744)
* [[James Chadwick]] ([[Anglija]], 1891 – 1974) {{ikona Nob nag}} 1935
* [[Owen Chamberlain]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2006) {{ikona Nob nag}} 1959
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1983
* [[George Chapline]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Georges Charpak]] ([[Poljska vrana|Poljska]][[Francija|, Francija]], 1924 – 2010) {{ikona Nob nag}} 1992
* [[Émilie du Châtelet]] ([[Francija]], 1706 – 1749)
* [[Ernst Florens Friedrich Chladni]] ([[Nemčija]], 1756 – 1827)
* [[Matthew William Choptuik]] ([[Kanada]])
* [[Demetrios Christodoulou]] ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Elwin Bruno Christoffel]] ([[Nemčija]], 1829 – 1900)
* [[Nicholas Constantine Christofilos]] (Νικόλαος Χριστοφίλου) ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1972)
* [[Steven Chu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 1997
* [[Giovanni Ciccotti]] ([[Italija]], 1943 –)
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] (Константин Эдуардович Циолковский) ([[Rusija]], 1857 – 1935)
* [[Juan Ignacio Cirac Sasturain]] ([[Španija]], 1965 –)
* [[Pieter Hendrik van Cittert]] ([[Nizozemska]], 1889 – 1959)
* [[Benoit Paul Émile Clapeyron]] ([[Francija]], 1799 – 1864)
* [[John Clarke (fizik)|John Clarke]] ([[Anglija]], 1942 –) {{ikona Nob nag}} 2025
* [[John Francis Clauser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] ([[Nemčija]], 1822 – 1888)
* [[William Weber Coblentz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1962)
* [[William Cochran (fizik)|William Cochran]] ([[Škotska]], 1922 – 2003)
* [[John Douglas Cockcroft]] ([[Anglija]], 1897 – 1967) {{ikona Nob nag}} 1951
* [[Claude Cohen-Tannoudji]] ([[Francija]], 1933 –) {{ikona Nob nag}} 1997
* [[Jean-Daniel Colladon]] ([[Švica]], 1802 – 1893)
* [[Samuel Cornette Collins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1984)
* [[Arthur Holly Compton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1962) {{ikona Nob nag}} 1927
* [[Karl Taylor Compton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1954)
* [[Edward Uhler Condon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1974)
* [[Leon Neil Cooper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1972
* [[Fred Isaac Cooperstock]] ([[Kanada]], 1940 – 2018)
* [[Orso Mario Corbino]] ([[Italija]], 1876 – 1937)
* [[Gaspard-Gustave Coriolis]] ([[Francija]], 1792 – 1843)
* [[Bruce Cork]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1994)
* [[Eric Allin Cornell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 –) {{ikona Nob nag}} 2001
* [[Marie Alfred Cornu]] ([[Francija]], 1841 – 1902)
* [[Dirk Coster]] ([[Nizozemska]], 1889 – 1950)
* [[Aimé Auguste Cotton]] ([[Francija]], 1869 – 1951)
* [[Charles Augustin de Coulomb]] ([[Francija]], 1736 – 1806)
* [[Ernest David Courant]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2020)
* [[Clyde Lorrain Cowan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 1974)
* [[Eugène Cremmer]] ([[Francija]], 1942 – 2019)
* [[Francis Crick]] ([[Anglija]], 1916 – 2004) {{ikona Nob nag}} 1962
* [[James Watson Cronin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2016) {{ikona Nob nag}} 1980
* [[William Crookes]] ([[Anglija]], 1832 – 1919)
* [[Pierre Curie]] ([[Francija]], 1859 – 1906) {{ikona Nob nag}} 1903
</div>
=== Č ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Sergej Aleksejevič Čapligin]] (Сергей Александрович Чаплыгин) ([[Rusija]], 1869 – 1942)
* [[Taksu Čeon]] ([[Japonska]], 1958 –)
* [[Pavel Aleksejevič Čerenkov]] (Павел Алексеевич Черенков) ([[Rusija]], 1904 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1958
* [[Genadij Petrovič Čerepanov]] (Геннадий Петрович Черепанов) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1937 – 2021)
* [[Genadij Čibisov|Genadij V. Čibisov]] (Геннадий В. Чибисов) ([[Rusija]], 1946 – 2008)
* [[Ču Čungdži]] (祖冲之) ([[Kitajska]], 429 – 501)
</div>
=== D ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Nils Gustaf Dalén]] ([[Švedska]], 1869 – 1937) {{ikona Nob nag}} 1912
* [[Alexander Dalgarno]] ([[Anglija]], 1928 – 2015)
* [[John Dalton]] ([[Anglija]], 1766 – 1844)
* [[John Frederic Daniell]] ([[Anglija]], 1790 – 1845)
* [[Valentin Vladimirovič Danilov]] (Валентин Владимирович Данилов) ([[Rusija]], 1951 –)
* [[Charles Galton Darwin]] ([[Anglija]], 1887 – 1962)
* [[Ingrid Daubechies]] ([[Belgija]], 1954 –)
* [[Paul Charles William Davies]] ([[Avstralija]], 1946 –)
* [[Raymond Davis mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2006) {{ikona Nob nag}} 2002
* [[Clinton Joseph Davisson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1937
* [[Humphry Davy]] ([[Anglija]], 1778 – 1829)
* [[Peter Joseph William Debye]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1966)
* [[Hans Georg Dehmelt]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1989
* [[Harry Dember]] ([[Nemčija]], 1882 – 1943)
* [[William Edwards Deming]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1993)
* [[Demokrit]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št. – 360 pr. n. št.)
* [[Arthur Jeffrey Dempster]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1950)
* [[Wolfgang Demtröder]] ([[Nemčija]], 1931 –)
* [[David Mathias Dennison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1976)
* [[Bernard Derrida]] ([[Francija]], 1952 –)
* [[René Descartes]] ([[Francija]], 1596 – 1650)
* [[Stanley Deser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2023)
* [[César-Mansuète Despretz]] ([[Belgija]], 1791 – 1863)
* [[David Deutsch]] ([[Anglija]], 1953 –)
* [[James Dewar]] ([[Škotska]], 1842 – 1923)
* [[Bryce Seligman DeWitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2004)
* [[Robert Henry Dicke]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1997)
* [[Robbert Dijkgraaf]] ([[Nizozemska]], 1960 –)
* [[Savas Dimopoulos]] (Σάββας Δημόπουλος) ([[Grčija]], 1952 –)
* [[Paul Adrien Maurice Dirac]] ([[Anglija]], 1902 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1933
* [[Gordon Miller Bourne Dobson]] ([[Anglija]], 1889 – 1976)
* [[Théophile Ernest de Donder]] ([[Belgija]], 1872 – 1957)
* [[Friedrich Ernst Dorn]] ([[Nemčija]], 1848 – 1916)
* [[Christian Andreas Doppler]] ([[Avstrija]], 1803 – 1853)
* [[Heinrich Wilhelm Dove]] ([[Nemčija]], 1803 – 1879)
* [[Sidney David Drell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2016)
* [[Mildred S. Dresselhaus]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2017)
* [[Paul Drude]] ([[Nemčija]], 1863 – 1906)
* [[Lee Alvin DuBridge]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1994)
* [[Jean Marie Constant Duhamel]] ([[Francija]], 1797 – 1872)
* [[Pierre Louis Dulong]] ([[Francija]], 1785 – 1838)
* [[Pol Duwez]] ([[Belgija]], 1907 – 1984)
* [[Freeman John Dyson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2020)
* [[Igor Jehijeljevič Dzjalošinski]] (Игорь Ехиельевич Дзялошинский) ([[Rusija]], 1931 – 2021)
</div>
=== E ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Bernard Eastlund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 – 2007)
* [[William Henry Eccles]] ([[Anglija]], 1875 – 1966)
* [[Ernst Rudolf George Eckert]] ([[ZDA]], 1904 – 2004)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882 – 1944)
* [[Bengt Edlén]] ([[Švedska]], 1906 – 1993)
* [[Samuel Frederick Edwards]] ([[Wales]], 1928 – 2015)
* [[Aleksej Lvovič Efros]] (Алексей Львович Эфрос) ([[Rusija]], 1938 – )
* [[Jürgen Ehlers]] ([[Nemčija]], 1929 – 2008)
* [[Paul Ehrenfest]] ([[Avstrija]], 1880 – 1933)
* [[Felix Ehrenhaft]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1952)
* [[Harvey Einbinder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2013)
* [[Albert Einstein]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1955) {{ikona Nob nag}} 1921
* [[Artur Ekert]] ([[Poljska]], [[Združeno kraljestvo]], 1961 –)
* [[Avšalom Elitzur]] ([[Izrael]], 1957 –)
* [[John Ellis]] ([[Velika Britanija]], 1946 –)
* [[Walter Maurice Elsasser]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1991)
* [[Berthold-Georg Englert]] ([[Nemčija]], 1953 –)
* [[François Englert]] ([[Belgija]], 1932 –) {{ikona Nob nag}} 2013
* [[Jane English]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Loránd Eötvös]] ([[Madžarska]], 1848 – 1919)
* [[Georg Adolf Erman]] ([[Nemčija]], 1806 – 1877)
* [[Frederick Joseph Ernst]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933/4 –)
* [[Gerhard Ertl]] ([[Nemčija]], 1936 –)
* [[Leo Esaki]] (江崎 玲於奈) ([[Japonska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – ) {{ikona Nob nag}} 1973
* [[Abraham Esau]] ([[Nemčija]], 1884 – 1955)
* [[Louis Essen]] ([[Anglija]], 1908 – 1997)
* [[Immanuel Estermann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1973)
* [[Andreas von Ettingshausen]] ([[Nemčija]], 1796 – 1878)
* [[Hans Heinrich Euler]] ([[Nemčija]], 1909 – 1941)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707 – 1783)
* [[Kenneth Melvin Evenson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2002)
* [[Hugh Everett]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 1982)
* [[Thomas Eugene Everhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Paul Peter Ewald]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1985)
* [[Franz Serafin Exner]] ([[Avstrija]], 1849 – 1926)
</div>
=== F ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Charles Fabry]] ([[Francija]], 1867 – 1945)
* [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev]] ([[Rusija]], 1934 – 2017)
* [[Daniel Gabriel Fahrenheit]] ([[Nemčija]], 1686 – 1736)
* [[Peter Petrovič Fan-der-Flit]] (Пётр Петрович Фан-дер-Флит) ([[Rusija]], 1839 – 1904)
* [[Michael Faraday]] ([[Anglija]], 1791 – 1867)
* [[Gustav Theodor Fechner]] ([[Nemčija]], 1801 – 1887)
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – 2019)
* [[Jevgenij Lvovič Fejnberg]] (Евгений Львович Фейнберг) ([[Rusija]], 1912 – 2005)
* [[Pierre de Fermat]] ([[Francija]], 1601 – 1665)
* [[Enrico Fermi]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1954) {{ikona Nob nag}} 1938
* [[Sergio Ferrara]] ([[Italija]], 1945 –)
* [[Albert Fert]] ([[Francija]], 1938 –) {{ikona Nob nag}} 2007
* [[Herman Feshbach]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 2000)
* [[Richard Phillips Feynman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1965
* [[Thomas Fincke]] ([[Danska]], 1561 – 1656)
* [[Michael Ellis Fisher]] ([[Anglija]], 1931 – 2021)
* [[Val Logsdon Fitch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2015) {{ikona Nob nag}} 1980
* [[George Francis FitzGerald]] ([[Irska]], 1851 – 1901)
* [[Armand-Hippolyte-Louis Fizeau]] ([[Francija]], 1819 – 1896)
* [[Fjodar Ivanavič Fjodaraŭ]] /Фёдар Іванавіч Фёдараў ([[Belorusija]], 1911 – 1994)
* [[John Ambrose Fleming]] ([[Anglija]], 1849 – 1945)
* [[Harvey Fletcher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1981)
* [[Sergio Focardi]] ([[Italija]], 1932 – 2013)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] (Владимир Александрович Фок) ([[Rusija]], 1898 – 1974)
* [[Adriaan Daniël Fokker]] ([[Nizozemska]], 1887 – 1972)
* [[James David Forbes]] ([[Škotska]], 1809 – 1868)
* [[Kenneth William Ford]] mlajši ([[ZDA]], 1926 – 2025)
* [[Robert Lull Forward]] ([[ZDA]], 1932 – 2002)
* [[Jean Bernard Léon Foucault]] ([[Francija]], 1819 – 1868)
* [[Joseph Fourier]] ([[Francija]], 1768 – 1830)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889 – 1944)
* [[William Alfred Fowler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1983
* [[Jefim Samojlovič Fradkin]] (Ефим Самойлович Фрадкин) ([[Rusija]], 1924 – 1999)
* [[Paul Frampton]] ([[Anglija]], 1943 –)
* [[James Franck]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1925
* [[Ilja Mihajlovič Frank]] (Илья Михайлович Франк) ([[Rusija]], 1908 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1958
* [[Philipp Frank]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1966)
* [[Benjamin Franklin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1706 – 1790)
* [[Rudolph Franz]] ([[Nemčija]], 1826 – 1902)
* [[Joseph von Fraunhofer]] ([[Nemčija]], 1787 – 1826)
* [[Vsevolod Konstantinovič Frederiks]] (Всеволод Константинович Фредерикс) ([[Rusija]], 1885 – 1944)
* [[Daniel Zissel Freedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Jakov Iljič Frenkel]] (Яков Ильич Френкель) ([[Rusija]], 1894 – 1952)
* [[Viktor Jakovljevič Frenkel]] (Виктор Яковлевич Френкель) ([[Rusija]], 1930 – 1997)
* [[Augustin-Jean Fresnel]] ([[Francija]], 1788 – 1827)
* [[Peter George Oliver Freund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –)
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] (Александр Александрович Фридман) ([[Rusija]], 1888 – 1925)
* [[Herbert Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2000)
* [[Jerome Isaac Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 –) {{ikona Nob nag}} 1990
* [[David Henry Frisch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1991)
* [[Jürg Fröhlich]] ([[Švica]], 1946 –)
* [[Valerij Pavlovič Frolov]] (Валерий Павлович Фролов, Valeri Pavlovich Frolov) ([[Rusija]], [[Kanada]], 1946 – )
* [[Micutaka Fudžita]] (藤田光孝) ([[Japonska]], 1959 – 1998)
* [[Robert Works Fuller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2025)
</div>
=== G ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Dennis Gabor]] ([[Madžarska]], 1900 – 1979) {{ikona Nob nag}} 1971
* [[Johan Gadolin]] ([[Finska]], 1760 – 1852)
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564 – 1642)
* [[Giovanni Gallavotti]] ([[Italija]], 1941 –)
* [[Luigi Galvani]] ([[Italija]], 1737 – 1798)
* [[George Gamow]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1968)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592 – 1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777 – 1855)
* [[Joseph Louis Gay-Lussac]] ([[Francija]], 1778 – 1850)
* [[Ernst Gehrcke]] ([[Nemčija]], 1878 – 1960)
* [[Johannes Wilhelm Geiger]] ([[Nemčija]], 1882 – 1945)
* [[Heinrich Geissler]] ([[Nemčija]], 1814 – 1879)
* [[Murray Gell-Mann]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2019) {{ikona Nob nag}} 1969
* [[Howard Mason Georgi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Christoph Gerber]] ([[Švica]], 1942 –)
* [[Paul Gerber]] ([[Nemčija]], 1854 – 1909)
* [[Walther Gerlach]] ([[Nemčija]], 1889 – 1979)
* [[Lester Germer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1971)
* [[Robert Geroch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Neil Gershenfeld]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1959 –)
* [[Semjon Solomonovič Gerštejn]] (Семён Соломонович Герштейн) ([[Rusija]], 1929 – 2023)
* [[Aleksander Lvovič Geršun]] (Александр Львович Гершун) ([[Rusija]], 1868 – 1915)
* [[Andrej Aleksandrovič Geršun]] (Андрей Александрович Гершун) ([[Rusija]], 1903 – 1952)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568 – 1626)
* [[Pierre-Gilles de Gennes]] ([[Francija]], 1932 – 2007) {{ikona Nob nag}} 1991
* [[Ivar Giaever]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2025) {{ikona Nob nag}} 1973
* [[Adalberto Giazotto]] ([[Italija]], 1940 – 2017)
* [[Gary William Gibbons]] ([[Anglija]], 1946 –)
* [[Josiah Willard Gibbs]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1903)
* [[Walter Gilbert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) {{ikona Nob nag}} 1980
* [[William Gilbert]] ([[Anglija]], 1544 – 1603)
* [[James Gimzewski]] ([[Škotska]])
* [[Paul Ginsparg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –)
* [[Vitalij Lazarevič Ginzburg]] (Виталий Лазаревич Гинзбург) ([[Rusija]], 1916 – 2009) {{ikona Nob nag}} 2003
* [[Donald Arthur Glaser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1960
* [[Sheldon Lee Glashow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1932 –) {{ikona Nob nag}} 1979
* [[Roy Jay Glauber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1925 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2005
* [[James Gilbert Glimm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Erast Borisovič Gliner]] (Эраст Борисович Глинер) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2021)
* [[Vladimir Semjonovič Gluhov]] (Владимир Семёнович Глухов) ([[Rusija]], 1813 – 1894)
* [[Hubert Goenner]] ([[Nemčija]], 1936 –)
* [[Maria Goeppert-Mayer]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1972) {{ikona Nob nag}} 1963
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1989)
* [[Marvin Leonard Goldberger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2014)
* [[Maurice Goldhaber]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2011)
* [[Jack Goldman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2011)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807 – 1851)
* [[Eugen Goldstein]] ([[Nemčija]], 1850 – 1930)
* [[Herbert Goldstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2005)
* [[Jeffrey Goldstone]] ([[Anglija]], 1933 –)
* [[Jurij Abramovič Golfand]] (Юрий Абрамович Гольфанд) ([[Rusija]], [[Izrael]], 1922 – 1994)
* [[Boris Borisovič Golicin]] (Борис Борисович Голицын) ([[Rusija]], 1862 – 1916)
* [[Fritz Goos]] ([[Nemčija]], 1883 – 1968)
* [[Radžeš Gopakumar]] ([[Indija]], 1967 –)
* [[Lev Petrovič Gorkov]] (Лев Петрович Горьков) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1929 – 2016)
* [[Samuel Abraham Goudsmit]] ([[Nizozemska]], [[ZDA]], 1902 – 1978)
* [[Leo Graetz]] ([[Nemčija]], 1856 – 1941)
* [[Zénobe Gramme]] ([[Belgija]], 1826 – 1901)
* [[Hermann Günther Grassmann]] ([[Nemčija]], 1809 – 1977)
* [[Louis Harold Gray]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1965)
* [[George Green]] ([[Anglija]], 1793 – 1841)
* [[Michael Boris Green]] ([[Anglija]], 1946 –)
* [[Oscar Wallace Greenberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Brian Greene]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1963 –)
* [[Kenneth Ingvard Greisen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2007)
* [[Vladimir Naumovič Gribov]] (Владимир Наумович Грибов) ([[Rusija]], 1930 – 1997)
* [[David Jeffrey Griffiths]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Robert Budington Griffiths]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618 – 1663)
* [[David Jonathan Gross]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940/41 –) {{ikona Nob nag}} 2004
* [[Peter Grünberg]] ([[Nemčija]], 1939 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2007
* [[Eduard Grüneisen]] ([[Nemčija]], 1877 – 1949)
* [[Steven Scott Gubser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1972 –)
* [[Otto von Guericke]] ([[Nemčija]], 1602 – 1686)
* [[Charles Édouard Guillaume]] ([[Švica]], [[Francija]], 1861 – 1938) {{ikona Nob nag}} 1920
* [[Aleksander Viktorovič Gurevič]] (Александр Викторович Гуревич) (1930 –)
* [[Isaj Izrajilevič Gurevič]] (Исай Израилевич Гуревич) ([[Rusija]], 1912 – 1992)
* [[Lev Emanujilovič Gurevič]] (Лев Эммануилович Гуревич) ([[Rusija]], 1904 – 1990)
* [[Vadim Lvovič Gurevič]] (Вадим Львович Гуревич) ([[Rusija]], 1934 – 2023)
* [[Vahe Gurzadjan]] (Վահագն Գուրզադյան) ([[Armenija]], 1955 –)
* [[Beno Gutenberg]] ([[Nemčija]], 1889 – 1960)
* [[Alan Harvey Guth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Frederick Guthrie]] ([[Anglija]], 1833 – 1886)
* [[Martin Charles Gutzwiller]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2014)
</div>
=== H ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Wander Johannes de Haas]] ([[Nizozemska]], 1878 – 1960)
* [[George Hadley]] ([[Anglija]], 1685 – 1768)
* [[Stig Hagström]] ([[Švedska]], 1932 – 2011)
* [[Erwin Louis Hahn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2016)
* [[Ibn al-Haitam]] ([[Irak]], [[Egipt]], 965 – 1041)
* [[Izuo Hajaši]] (林厳雄) ([[Japonska]], 1922 – 2005)
* [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] (Семён Эммануилович Хайкин) ([[Rusija]], 1901 – 1968)
* [[Izak Mihajlovič Halatnikov]] (Исаак Маркович Халатников) ([[Rusija]], 1919 – 2021)
* [[Stephen Hales]] ([[Anglija]], 1677 – 1761)
* [[John Lewis Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –) {{ikona Nob nag}} 2005
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656 – 1742)
* [[Bertrand Israel Halperin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Otto Halpern]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1982)
* [[Francis Halzen|Francis Louis Halzen]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2026
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805 – 1865)
* [[Hilda Hänchen]] ([[Nemčija]], 1919 – 2013)
* [[Theodor Wolfgang Hänsch]] ([[Nemčija]], 1941 – ) {{ikona Nob nag}} 2005
* [[William Webster Hansen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1949)
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851 – 1912)
* [[Julij Borisovič Hariton]] (Юлий Борисович Харитон) ([[Rusija]], 1904 – 1996)
* [[Serge Haroche]] ([[Francija]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2012
* [[James Burkett Hartle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 – 2023)
* [[Douglas Rayner Hartree]] ([[Anglija]], 1897 – 1958)
* [[Friedrich Hasenöhrl]] ([[Avstrija]], 1874 – 1915)
* [[Klaus Hasselmann]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021
* [[Jean Henri Hassenfratz]] ([[Francija]], 1755 – 1827)
* [[Lene Hau]] ([[Danska]], 1959 –)
* [[Stephen Hawking]] ([[Anglija]], 1942 – 2018)
* [[Oliver Heaviside]] ([[Anglija]], 1850 – 1925)
* [[Kurt Heegner]] ([[Nemčija]], 1893 – 1965)
* [[Werner Karl Heisenberg]] ([[Nemčija]], 1901 – 1976) {{ikona Nob nag}} 1932
* [[Charles W. Hellaby]] ([[Južna Afrika]])
* [[Hans Gustav Adolf Hellmann]] ([[Nemčija]], 1903 – 1938)
* [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] ([[Nemčija]], 1821 – 1894)
* [[Joseph Henry]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1797 – 1878)
* [[John Herapath]] ([[Anglija]], 1798 – 1868)
* [[Heron]] ([[Aleksandrija]], okoli 20 – okoli 100)
* [[Conyers Herring]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2009)
* [[Gustav Ludwig Hertz]] ([[Nemčija]], 1887 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1925
* [[Heinrich Rudolf Hertz]] ([[Nemčija]], 1857 – 1894)
* [[Victor Franz Hess]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1936
* [[David Hestenes]] ([[ZDA]], 1933 –)
* [[Antony Hewish]] ([[Anglija]], 1924 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1974
* [[William Mitchinson Hicks]] ([[Anglija]], 1850 – 1934)
* [[Peter Ware Higgs]] ([[Anglija]]/[[Škotska]], 1929 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2013
* [[William Higinbotham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1994)
* [[Basil Hiley]] ([[Anglija]], 1935 – 2025)
* [[Edward Hinds]] ([[Anglija]], 1949 –)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815 – 1890)
* [[Jorge Eduardo Hirsch]] ([[Argentina]], ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –)
* [[Peter Bernhard Hirsch]] ([[Anglija]], 1925 –)
* [[Johann Wilhelm Hittorf]] ([[Nemčija]], 1824 – 1914)
* [[Robert Hofstadter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1961
* [[Stefan Hollands]] ([[Nemčija]], 1971 –)
* [[Nick Holonyak]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2022)
* [[Gerardus 't Hooft]] ([[Nizozemska]], 1946 –) {{ikona Nob nag}} 1999
* [[Robert Hooke]] ([[Anglija]], 1635 – 1703)
* [[Ludwig Hopf]] ([[Nemčija]], 1884 – 1939)
* [[John Joseph Hopfield]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 –)
* [[John Hopkinson]] ([[Anglija]], 1849 – 1898)
* [[John Theodore Houghton]] ([[Wales]], 1931 – 2020) {{ikona Nob nag}} 2007
* [[William Vermillion Houston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1968)
* [[Josif Bencjonovič Hriplovič]] (Иосиф Бенционович Хриплович) ([[Rusija]], 1937 – 2024)
* [[Erich Hückel]] ([[Nemčija]], 1896 – 1980)
* [[Pierre Henri Hugoniot]] ([[Francija]], 1851 – 1887)
* [[Curtis Judson Humphreys]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1986)
* [[Russell Alan Hulse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –) {{ikona Nob nag}} 1993
* [[Friedrich Hund]] ([[Nemčija]], 1896 – 1997)
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629 – 1695)
* [[Orest Danilovič Hvolson]] (Орест Данилович Хвольсон) ([[Rusija]], 1852 – 1934)
</div>
=== I ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Sumio Iidžima]] (飯島 澄男) ([[Japonska]], 1939 –)
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] (Владимир Сергеевич Игнатовский) ([[Rusija]], 1875 – 1942)
* [[John Iliopoulos]] (Ιωάννης Ηλιόπουλος) ([[Grčija]], 1940 –)
* [[Aleksej Antonovič Iljušin]] (Алексей Антонович Ильюшин) ([[Rusija]], 1911 – 1998)
* [[Christian Imbert]] ([[Francija]], 1937 – 1998)
* [[Leopold Infeld]] ([[Poljska]], 1898 – 1968)
* [[Christopher Isham]] ([[Anglija]], 1944 –)
* [[Ernst Ising]] ([[Nemčija]] 1900 – 1998)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko]] (Дмитрий Дмитриевич Иваненко) ([[Rusija]], 1904 – 1994)
</div>
=== J ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[John David Jackson (fizik)|John David Jackson]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2016)
* [[Arthur Jaffe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Max Jakob]] ([[Nemčija]], 1879 – 1955)
* [[Kendžiro Jamakava]] (山川健次郎) ([[Japonska]], 1854 – 1931)
* [[Ratko Janev]] (Ратко Јанев) ([[Makedonija]], [[Srbija]] 1939 – 2019)
* [[Karl Guthe Jansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1950)
* [[Edwin Thompson Jaynes]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 1998)
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877 – 1946)
* [[Peter Jenni]] ([[Švica]], 1948 –)
* [[Johannes Hans Daniel Jensen]] ([[Nemčija]], 1907 – 1973) {{ikona Nob nag}} 1963
* [[Deborah S. Jin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1968 –)
* [[Abraham Fjodorovič Joffe]] (Абрам Фёдорович Иоффе) ([[Rusija]], 1880 – 1960)
* [[Boris Lazarevič Joffe]] (Борис Лазаревич Иоффе) ([[Rusija]], 1926 – 2022)
* [[Irène Joliot-Curie]] ([[Francija]], 1897 – 1956)
* [[Frédéric Joliot-Curie]] ([[Francija]], 1900 – 1958)
* [[John Joly]] ([[Irska]], 1857 – 1933)
* [[Ernst Pascual Jordan]] ([[Nemčija]], 1902 – 1980)
* [[Brian David Josephson]] ([[Walles]], [[Anglija]], 1940 –) {{ikona Nob nag}} 1973
* [[James Prescott Joule]] ([[Anglija]], 1818 – 1889)
* [[Hideki Jukava]] (湯川 秀樹) ([[Japonska]], 1907 – 1981) {{ikona Nob nag}} 1949
* [[Bernard Julia]] ([[Francija]], 1952 –)
</div>
=== K ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Leo Philip Kadanoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Takaaki Kadžita]] (梶田 隆章) ([[Japonska]], 1959 –) {{ikona Nob nag}} 2015
* [[Aleksej Borisovič Kajdalov]] (Алексей Борисович Кайдалов) ([[Rusija]], 1940 – 2010)
* [[Michio Kaku]] ([[ZDA]], 1947 –)
* [[Isak Markovič Kalatnikov|Isak Markovič Khalatnikov]] >> pravilno rus./slov.: Halatnikov (gl.)
* [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] ([[Nemčija]], 1885 – 1954)
* [[Heike Kamerlingh Onnes]] ([[Nizozemska]], 1853 – 1926) {{ikona Nob nag}} 1913
* [[Charles Kuen Kao]] ([[Kitajska]], [[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] , 1933 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2009
* [[Peter Leonidovič Kapica]] (Пётр Леонидович Капица) ([[Rusija]], 1894 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1978
* [[David B. Kaplan]] (ZDA, 1958 –)
* [[David E. Kaplan]] (ZDA)
* [[Anton Nikolajevič Kapustin]] (Антон Николаевич Капустин) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 – )
* [[Theodore von Kármán]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1881 – 1963)
* [[Gustav Karsten]] ([[Nemčija]], 1820 – 1900)
* [[Alfred Kastler]] ([[Francija]], 1902 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1966
* [[Henry Kater]] ([[Anglija]], 1777 – 1835)
* [[Bruria Kaufman]] ([[Izrael]], 1918 – 2010)
* [[Leonid Venjaminovič Keldiš]] (Леонид Вениаминович Келдыш) ([[Rusija]], 1931 – 2016)
* [[Andrew Keller]] (Anglija, 1925 – 1999)
* [[Henry Way Kendall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 1999) {{ikona Nob nag}} 1990
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571 – 1630)
* [[John Kerr (fizik)|John Kerr]] ([[Škotska]], 1824 – 1907)
* [[Wolfgang Ketterle]] ([[Nemčija]], 1957 –) {{ikona Nob nag}} 2001
* [[Thomas Walter Bannerman Kibble]] ([[Anglija]], 1932 – 2016)
* [[Abraham Konstantinovič Kikoin]] (Абрам Константинович Кикоин) ([[Rusija]], 1914 – 1999)
* [[Izak Konstantinovič Kikoin]] (Исаак Константинович Кикоин) ([[Rusija]], 1908 – 1984)
* [[Jack St. Clair Kilby]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2005) {{ikona Nob nag}} 2000
* [[Harry Jeffrey Kimble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[William Morris Kinnersley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gustav Robert Kirchhoff]] ([[Nemčija]], 1824 – 1887)
* [[Viktor Lvovič Kirpičov]] (Виктор Львович Кирпичёв) ([[Rusija]], 1845 – 1913)
* [[Charles Kittel]] (ZDA, 1916 – 2019)
* [[Igor Romanovič Klebanov]] (Игор Романович Клебанов) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1962 –)
* [[Oskar Klein]] ([[Švedska]], 1894 – 1977)
* [[Alfred Kleiner]] ([[Švica]], 1849 – 1916)
* [[Daniel Kleppner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Klaus von Klitzing]] ([[Nemčija]], 1943 –) {{ikona Nob nag}} 1985
* [[Paul Ernest Klopsteg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1991)
* [[Gowin Knight]] ([[Anglija]], 1713 – 1772)
* [[Martin Knudsen]] ([[Danska]], 1871 – 1949)
* [[Makoto Kobajaši (fizik)|Makoto Kobajaši]] (小林 誠) ([[Japonska]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2008
* [[Lev Abramovič Kofman]] (Лев Абрамович Кофман) ([[Rusija]], [[Kanada]], 1957 – 2009)
* [[Jošio Koide]] (小出 義夫) ([[Japonska]], 1946 –)
* [[Pieter Kok]] ([[Nizozemska]], 1972 –)
* [[Edward Kolb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Werner Kolhörster]] ([[Nemčija]], 1887 – 1946)
* [[Aleksander Salomonovič Kompanejec]] (Александр Соломонович Компанеец) ([[Rusija]], 1914 – 1974)
* [[Džun Kondo]] (近藤 淳) ([[Japonska]], 1930 – 2022)
* [[Walther Kossel]] ([[Nemčija]], 1888 – 1956)
* [[Masatoši Košiba]] (小柴 昌俊) ([[Japonska]], 1926 – 2020) {{ikona Nob nag}} 2002
* [[Friedrich Kottler]] ([[Avstrija]], 1886 – 1965)
* [[Robert Harry Kraichnan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2008)
* [[Hendrik Anthony Kramers]] ([[Nizozemska]], 1894 – 1952)
* [[Sergej Vladilenovič Krasnikov]] (Сергей Владиленович Красников) ([[Rusija]], 1961 –)
* [[Lawrence Maxwell Krauss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 –)
* [[Erich Kretschmann]] ([[Nemčija]], 1887 – 1973)
* [[Herbert Kroemer]] ([[Nemčija]], 1928 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2000
* [[Oleg Nikolajevič Krohin]] (Олег Николаевич Крохин) ([[Rusija]], 1932 – 2022)
* [[Ralph Kronig]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1995)
* [[Arie Andries Kruithof]] ([[Nizozemska]], 1909 – 1993)
* [[Martin David Kruskal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2006)
* [[Jurij Aleksandrovič Krutkov]] (Юрий Александрович Крутков) ([[Rusija]], 1890 – 1952)
* [[Rjogo Kubo]] (久保 亮五) ([[Japonska]], 1920 – 1995)
* [[Wilfried Kuhn]] ([[Nemčija]], 1923 – 2009)
* [[August Kundt]] ([[Nemčija]], 1839 – 1894)
* [[Igor Vasiljevič Kurčatov]] (Игорь Васильевич Курчатов) ([[Rusija]], 1903 – 1960)
* [[Polykarp Kusch]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1955
* [[Hans Georg Küssner]] ([[Nemčija]], 1900 – 1984)
* [[Vadim Aleksejevič Kuzmin]] (Вадим Алексеевич Кузьмин) ([[Rusija]], 1937 – 2015)
</div>
=== L ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Lucien LaCoste]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1995)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736 – 1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640 – 1718)
* [[Auguste Arthur de la Rive]] ([[Švica]], 1801 – 1873)
* [[Horace Lamb]] ([[Anglija]], 1849 – 1934)
* [[Willis Eugene Lamb mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2008) {{ikona Nob nag}} 1955
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Nemčija]], 1728 – 1777)
* [[Cornelius Lanczos]] ([[Madžarska]], 1893 – 1974)
* [[Lev Davidovič Landau]] (Лев Давидович Ландау) ([[Rusija]], 1908 – 1968) {{ikona Nob nag}} 1962
* [[Alfred Landé]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1976)
* [[Grigorij Samujilovič Landsberg]] (Григорий Самуилович Ландсберг) ([[Rusija]], 1890 – 1957)
* [[Donald Newton Langenberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Paul Langevin]] ([[Francija]], 1872 – 1946)
* [[Irving Langmuir]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1957)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749 – 1827)
* [[Joseph Larmor]] ([[Irska]], 1857 – 1942)
* [[Giovanni Jona-Lasinio]] ([[Italija]], 1932 –)
* [[Jakob Johann Laub]] ([[Švica]], 1882 – 1962)
* [[Max von Laue]] ([[Nemčija]], 1897 – 1960) {{ikona Nob nag}} 1914
* [[Robert Betts Laughlin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –) {{ikona Nob nag}} 1998
* [[Charles Christian Lauritsen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1968)
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] (Михаил Алексеевич Лаврентьев) ([[Rusija]], 1900 – 1980)
* [[Ernest Orlando Lawrence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1939
* [[Aleksander Aleksejevič Lebedjev]] (Александр Алексеевич Лебедев) ([[Rusija]], 1893 – 1969)
* [[Peter Nikolajevič Lebedjev]] (Пётр Николаевич Лебедев) ([[Rusija]], 1866 – 1912)
* [[Joel Louis Lebowitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 –)
* [[Leon Max Lederman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1988
* [[David Morris Lee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – ) {{ikona Nob nag}} 1996
* [[Tsung-Dao Lee]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1957
* [[Anthony James Leggett]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –) {{ikona Nob nag}} 2003
* [[Robert Benjamin Leighton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 1997)
* [[Philipp Eduard Anton von Lenard]] ([[Nemčija]], 1862 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1905
* [[Louis-Sébastien Lenormand]] ([[Francija]], 1757 – 1837)
* [[Josef Lense]] ([[Avstrija]], [[Nemčija]], 1890 – 1985)
* [[Heinrich Lenz]] ([[Nemčija]], 1804 – 1865)
* [[Wilhelm Lenz]] ([[Nemčija]], 1888 – 1957)
* [[Mihail Jakovljevič Leonov]] (Михаил Яковлевич Леонов) ([[Rusija]], 1912 – 1992)
* [[John Leslie (fizik)|John Leslie]] ([[Škotska]], 1766 – 1832)
* [[Heinrich Leutwyler]] ([[Švica]], 1938 –)
* [[Pierre Lévêque (fizik)|Pierre Lévêque]] ([[Francija]], 1746 – 1814)
* [[Robert Lévi]]
* [[Venijamin Grigorjevič Levič]] (Вениамин Григорьевич Левич) ([[Rusija]], 1917 – 1988)
* [[Maurice Lévy]] ([[Francija]], 1838 – 1910)
* [[Jean-Marc Lévy-Leblond]] ([[Francija]], 1940 –)
* [[Walter Lewin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –)
* [[Wilfrid Bennett Lewis]] ([[Kanada]], 1908 – 1987)
* [[Albert Joseph Libchaber]] ([[Francija]], 1934 –)
* [[André Lichnerowicz]] ([[Francija]], 1915 – 1998)
* [[Georg Christoph Lichtenberg]] ([[Nemčija]], 1742 – 1799)
* [[Elliott Hershel Lieb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Alfred-Marie Liénard]] ([[Francija]], 1869 – 1958)
* [[Jevgenij Mihajlovič Lifšic]] (Евгений Михайлович Лифшиц) ([[Rusija]], 1915 – 1985)
* [[Luigi Ghiraldi Lilio]] ([[Italija]], 1510 – 1576)
* [[Andrej Dimitrijevič Linde]] (Андрей Дмитриевич Линде) ([[Rusija]], 1948 –)
* [[Frederick Aleksander Lindemann]] ([[Anglija]], 1886 – 1957)
* [[Lev Nikolajevič Lipatov]] (Лев Николаевич Липатов) ([[Rusija]], 1940 – 2017)
* [[Gabriel Lippmann]] ([[Francija]], 1845 – 1921) {{ikona Nob nag}} 1908
* [[Jules Antoine Lissajous]] ([[Francija]], 1822 – 1880)
* [[Milton Stanley Livingston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1986)
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] (Александр Михайлович Ляпунов) ([[Rusija]], 1857 – 1918)
* [[Humphrey Lloyd (fizik)|Humprey Lloyd]] ( [[Irska]], 1800 – 1881)
* [[Antonino Lo Surdo]] ([[Italija]], 1880 – 1949)
* [[Michael Lockwood (fizik)|Michael Lockwood]] ([[Anglija]], 1954 –)
* [[Oliver Joseph Lodge]] ([[Anglija]], 1851 – 1940)
* [[Giovanni Rossi Lomanitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2003)
* [[Heinz London]] ([[Nemčija]], 1907 – 1970)
* [[Fritz London]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1954)
* [[Malcolm Sim Longair]] ([[Škotska]], 1941 –)
* [[Francis Wheeler Loomis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1976)
* [[Jan Tadeusz Łopuszański]] ([[Poljska]], 1923 – 2008)
* [[Hendrik Antoon Lorentz]] ([[Nizozemska]], 1853 – 1928) {{ikona Nob nag}} 1902
* [[Johann Josef Loschmidt]] ([[Avstrija]], 1821 – 1895)
* [[Bernard Lovell]] ([[Anglija]], 1913 – 2012)
* [[Francis Eugene Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007)
* [[Frank James Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2009)
* [[Theodore Lyman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1954)
* [[Peter Lynds]] ([[Nova Zelandija]], 1975 –)
</div>
=== M ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Ernst Mach]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Avstrija]], 1838 – 1916)
* [[William Francis Magie]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1943)
* [[Bogdan Maglić (fizik)|Bogdan Maglić]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2017) (Srb)
* [[Luciano Maiani]] ([[Italija]], 1941 –)
* [[Theodore Harold Maiman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2007)
* [[Ettore Majorana]] ([[Italija]], 1906 – 1938?)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] (Дмитрий Дмитриевич Максутов) ([[Rusija]], 1896 – 1964)
* [[Juan Martín Maldacena]] ([[Argentina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1968 –)
* [[Étienne Louis Malus]] ([[Francija]], 1775 – 1812)
* [[Syukuro Manabe]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021
* [[Leonid Isakovič Mandelštam]] (Леонид Исаакович Мандельштам) ([[Rusija]], 1879 – 1944)
* [[John Henry Manley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1990)
* [[Corinne Alison Manogue]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –)
* [[Peter Mansfield]] ([[Anglija]], 1933 – 2017)
* [[Herman William March]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1953)
* [[Guglielmo Marconi]] ([[Italija]], 1874 – 1937) {{ikona Nob nag}} 1909
* [[Henry Margenau]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1997)
* [[Edme Mariotte]] ([[Francija]], okoli 1620 – 1684)
* [[Robert Eugene Marshak]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1992)
* [[André Martin (fizik)|André Martin]] ([[Francija]], [[Švica]], 1929 – 2020)
* [[Tošihide Maskava]] (益川 敏英) ([[Japonska]], 1940 – 2021) {{ikona Nob nag}} 2008
* [[Basil John Mason]] ([[Anglija]], 1923 – 2015)
* [[John Cromwell Mather]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 –) {{ikona Nob nag}} 2006
* [[Carlo Matteucci]] ([[Italija]], 1811 – 1868)
* [[Aleksej Nikolajevič Matvejev]] (Алексей Николаевич Матвеев) ([[Rusija]], 1922 – 1994)
* [[Viktor Anatoljevič Matvejev]] (Виктор Анатольевич Матвеев) ([[Rusija]], 1941 – )
* [[James Clerk Maxwell]] ([[Škotska]], 1831 – 1879)
* [[Johann Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1752 – 1830)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723 – 1762)
* [[Julius Robert von Mayer]] ([[Nemčija]], 1814 – 1878)
* [[Barry Malcolm McCoy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –)
* [[James Edward McDonald]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 1971)
* [[John Cunningham McLennan]] ([[Kanada]], 1867 – 1935)
* [[Edwin Mattison McMillan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1991)
* [[Simon van der Meer]] ([[Nizozemska]], 1925 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1984
* [[Charles Edward Kenneth Mees]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1960)
* [[William Frederick Meggers]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1966)
* [[Walther Meissner]] ([[Nemčija]], 1882 – 1974)
* [[Lise Meitner]] ([[Avstrija]], [[Švedska]], 1878 – 1968)
* [[Franz Melde]] ([[Nemčija]], 1832 – 1901)
* [[Macedonio Melloni]] ([[Italija]], 1798 – 1854)
* [[Thomas Corwin Mendenhall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1841 – 1924)
* [[José Fernando Ferreira Mendes]] ([[Portugalska]], 1962 –)
* [[Marin Mersenne]] ([[Francija]], 1588 – 1648)
* [[Laura Mersini-Houghton]] ([[Albanija]])
* [[Eugen Merzbacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2013)
* [[Nicholas Metropolis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1999)
* [[Oskar Emil Meyer]] ([[Nemčija]], 1834 – 1909)
* [[Albert Abraham Michelson]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1852 – 1931) {{ikona Nob nag}} 1907
* [[Gustav Mie]] ([[Nemčija]], 1868 – 1957)
* [[Arkadij Bejnusovič Migdal]] (Аркадий Бейнусович Мигдал) ([[Rusija]], 1911 – 1991)
* [[Hironari Mijazava]] (宮沢 弘成) ([[Japonska]], 1927 – 2023)
* [[Sándor Mikola]] ([[Madžarska]], 1871 – 1945)
* [[Mordehai Milgrom]] ([[Izrael]], 1957 –)
* [[Dayton Clarence Miller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1941)
* [[Robert Andrews Millikan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1953) {{ikona Nob nag}} 1924
* [[Mark Muir Mills]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 1958)
* [[Robert Laurence Mills]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1999)
* [[Vladimir Petrovič Minejev]] (Владимир Петрович Минеев) ([[Rusija]], 1945 – )
* [[Hermann Minkowski]] ([[Nemčija]], 1864 – 1909)
* [[Širaz Naval Minvala]] (शिराझ मिन्वाल्ला) ([[Indija]], 1973 –)
* [[Charles William Misner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2023)
* [[Richard von Mises]] ([[Avstrija]], [[ZDA]], 1883 – 1953)
* [[John W. Moffat]] ([[Kanada]], 1938 –)
* [[Georg Mohr (matematik)|Georg Mohr]] ([[Danska]], 1640 – 1697)
* [[Christian Møller]] ([[Danska]], 1904 – 1980)
* [[William Morgan (aktuar)|William Morgan]] ([[Wales]], 1750 – 1833)
* [[Fernando Bernardino Morinigo]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2011)
* [[Edward Williams Morley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1923)
* [[Philip Morrison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2005)
* [[Philip McCord Morse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1985)
* [[Henry Moseley]] ([[Anglija]], 1887 – 1915)
* [[Rudolf Ludwig Mössbauer]] ([[Nemčija]], 1929 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1961
* [[Nevill Francis Mott]] ([[Anglija]], 1905 – 1996) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Ben Roy Mottelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Danska]], 1926 – 2022) {{ikona Nob nag}} 1975
* [[Gérard Mourou]] ([[Francija]], 1944 –)
* [[Vjačeslav Fjodorovič Muhanov]] (Вячеслав Фёдорович Муханов) ([[Rusija]], 1952 –)
* [[Karl Alexander Müller]] ([[Švica]], 1927 – 2023) {{ikona Nob nag}} 1987
* [[Richard A. Muller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Walther Müller]] ([[Nemčija]], 1905 – 1979)
* [[Robert Sanderson Mulliken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1986)
* [[Hitoši Murajama]] (村山斉) ([[Japonska]], 1964 –)
* [[Kater Whitney Murch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
</div>
=== N ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Georgi Nadžakov]] (Bolgarija, 1896 – 1981)
* [[Hantaro Nagaoka]] (長岡 半太郎) ([[Japonska]], 1865 – 1950)
* [[Werner Nahm]] ([[Nemčija]], 1949 –)
* [[Ukičiro Nakaja]] (中谷宇吉郎) ([[Japonska]], 1900 – 1962)
* [[Joičiro Nambu]] (南部 陽一郎) ([[Japonska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2015) {{ikona Nob nag}} 2008
* [[John Napier]] ([[Škotska]], 1550 – 1617)
* [[Seth Neddermeyer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1988)
* [[Yuval Ne'eman]] ([[Izrael]], 1925 – 2006)
* [[Louis Eugène Félix Néel]] ([[Francija]], 1904 – 2000) {{ikona Nob nag}} 1970
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170 – 1237)
* [[Walther Hermann Nernst]] ([[Nemčija]], 1864 – 1941)
* [[Franz Ernst Neumann]] ([[Nemčija]], 1798 – 1895)
* [[Ezra Ted Newman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2021)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643 – 1727)
* [[Ernest Fox Nichols]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1869 – 1924)
* [[William Nicol]] ([[Škotska]], 1768 – 1851)
* [[Hermann Nicolai]] ([[Nemčija]], 1952 –)
* [[Holger Bech Nielsen]] ([[Danska]], 1941 –)
* [[Peter van Nieuwenhuizen]] ([[Nizozemska]], 1938 –)
* [[Kazuhiko Nišidžima]] (西島 和彦) ([[japonska]], 1926 – 2009)
* [[Jošio Nišina]] (仁科芳雄) ([[Japonska]], 1890 – 1951)
* [[Jun-iči Nišizava|Juniči Nišizava]] (西澤潤一) ([[Japonska]], 1926 – 2018)
* [[Gunnar Nordström]] ([[Finska]], 1881 – 1923)
* [[Robert Noyce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1990)
* [[Philippe Nozières]] ([[Francija]], 1932 – 2022)
* [[Alan Nunn May]] ([[Anglija]], 1911 – 2003)
* [[Perley Gilman Nutting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1949)
</div>
=== O ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Hermann Oberth]] ([[Nemčija]], 1894 – 1989)
* [[Giuseppe Occhialini]] ([[Italija]], 1907 – 1993)
* [[Robert Ochsenfeld]] ([[Nemčija]], 1901 – 1993)
* [[Viktor Izakovič Ogijevecki]] (Виктор Исаакович Огиевецкий) ([[Rusija]], 1928 – 1996)
* [[Georg Simon Ohm]] ([[Nemčija]], 1789 – 1854)
* [[Lev Borisovič Okun]] (Лев Борисович Окунь) ([[Rusija]], 1929 – 2015)
* [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] ([[Nemčija]], 1758 – 1840)
* [[Jörgen Lykke Olsen]] ([[ZDA]], 1923 – 2006)
* [[Gerard Kitchen O'Neill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1992)
* [[Lars Onsager]] ([[Norveška]], 1903 – 1976) {{ikona Nob nag}} 1968
* [[Julius Robert Oppenheimer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1967)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323 – 1382)
* [[Amos Ori]] ([[Izrael]], 1956 –)
* [[Hans Christian Ørsted]] ([[Danska]], 1777 – 1851)
* [[Douglas Dean Osheroff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 1996
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] (Михаил Васильевич Остроградский) ([[Ukrajina]], 1801 – 1862)
* [[Heinrich Ott (fizik)|Heinrich Ott]] ([[Nemčija]], 1894 – 1962)
* [[Burt Ovrut]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
</div>
=== P ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Antonio Pacinotti]] ([[Italija]], 1841 – 1912)
* [[Thanu Padmanabhan]] ([[Indija]], 1957 –)
* [[Don Nelson Page]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1948 –)
* [[Abraham Pais]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2000)
* [[George Pake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2004)
* [[Timothy Noel Palmer]] ([[Anglija]], 1952 –)
* [[Wolfgang Kurt Hermann Panofsky]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2007)
* [[Denis Papin]] ([[Francija]], [[Anglija]], 1647 – 1712)
* [[Giorgio Parisi]] ([[Italija]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 2021
* [[Leonard Parker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Blaise Pascal]] ([[Francija]], 1623 – 1662)
* [[Friedrich Paschen]] ([[Nemčija]], 1865 – 1947)
* [[Laurence Passell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2021)
* [[Aleksander Zaharovič Patašinski]] (Александр Захарович Паташинский) ([[Rusija]], ZDA, 1936 – 2020)
* [[Wolfgang Paul]] ([[Nemčija]], 1913 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1989
* [[Wolfgang Ernst Pauli]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1945
* [[Jean Claude Eugène Péclet]] ([[Francija]], 1793 – 1857)
* [[Philip James Edwin Peebles]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 –)
* [[George Braxton Pegram]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1958)
* [[Rudolf Ernst Peierls]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1907 – 1995)
* [[Jean Charles Athanase Peltier]] ([[Francija]], 1785 – 1845)
* [[John Brian Pendry]] ([[Anglija]], 1944 – )
* [[Frans Michel Penning]] ([[Nizozemska]], 1894 – 1953)
* [[Roger Penrose]] ([[Anglija]], 1931 –) {{ikona Nob nag}} 2020.
* [[Arno Allan Penzias]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1978
* [[Ian Colin Percival]] ([[Anglija]], 1931 –)
* [[Asher Peres]] ([[Izrael]], 1934 – 2005)
* [[Martin Lewis Perl]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2014) {{ikona Nob nag}} 1995
* [[Alfred Perot]] ([[Francija]], 1863 – 1925)
* [[Jean Baptiste Perrin]] ([[Francija]], 1870 – 1942) {{ikona Nob nag}} 1926
* [[Geoffrey E. Perry]] ([[Anglija]], 1927 – 2000)
* [[Malcolm John Perry]] ([[Anglija]], 1951 –)
* [[Konstantin Dimitrijevič Perski]] (Константин Дмитриевич Перский) ([[Rusija]], 1854 – 1906)
* [[Alexis Thérèse Petit]] ([[Francija]], 1791 – 1820)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] (Алексей Зиновьевич Петров) ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1910 – 1972)
* [[Jurij Viktorovič Petrov]] (Юрий Викторович Петров) ([[Rusija]], 1958 – )
* [[Vasilij Vladimirovič Petrov]] (Василий Владимирович Петров) ([[Rusija]], 1761 – 1834)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774 – 1835)
* [[August Herman Pfund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1949)
* [[William Daniel Phillips]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 1997
* [[Oreste Piccioni]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2002)
* [[Edward Charles Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1919)
* [[Solomon Borisovič Pikelner]] ([[Rusija]], 1921 – 1975)
* [[Gabrio Piola]] ([[Italija]], 1794 – 1850)
* [[Felix Pirani]] ([[Anglija]], 1928 – 2015)
* [[Lev Petrovič Pitajevski]] (Лев Петрович Питаевский) ([[Rusija]], 1933 – )
* [[Leonid Mojisejevič Pjatigorski]] (Леонид Моисеевич Пятигорский) ([[Rusija]], 1909 – 1993)
* [[Max Planck]] ([[Nemčija]], 1858 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1918
* [[Gaston Planté]] ([[Francija]], 1834 – 1889)
* [[Joseph Plateau]] ([[Belgija]], 1801 – 1883)
* [[Milton Spinoza Plesset]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1991)
* [[Julius Plücker]] ([[Nemčija]], 1801 – 1868)
* [[Agnes Pockels]] ([[Nemčija]], 1862 – 1935)
* [[Friedrich Carl Alwin Pockels]] ([[Nemčija]], 1865 – 1913)
* [[Boris Podolsky]] (Борис Яковлевич Подольский) ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1966)
* [[Henri Poincaré]] ([[Francija]], 1854 – 1912)
* [[Louis Poinsot]] ([[Francija]], 1777 – 1859)
* [[Jean Louis Marie Poiseuille]] ([[Francija]], 1799 – 1869)
* [[Siméon-Denis Poisson]] ([[Francija]], 1781 – 1840)
* [[Valerij Leonidovič Pokrovski]] (Валерий Леонидович Покровский) ([[Rusija]], 1931 –)
* [[Joseph Polchinski]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 – 2018)
* [[Hugh David Politzer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –) {{ikona Nob nag}} 2004
* [[Aleksander Markovič Poljakov]] (Александр Маркович Поляков) ([[Rusija]], 1945 –)
* [[John Polkinghorne]] ([[Anglija]], 1930 – 2021)
* [[George Pólya]] (Pólya György) ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1985)
* [[Izak Jakovljevič Pomerančuk]] (Исаак Яковлевич Померанчук) ([[Rusija]], 1913 – 1966)
* [[Martin Arthur Pomerantz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2008)
* [[Bruno Pontecorvo]] ([[Italija]], [[Rusija]], 1913 – 1993)
* [[Aleksander Stepanovič Popov]] (Александр Степанович Попов) ([[Rusija]], 1859 – 1906)
* [[Viktor Nikolajevič Popov (fizik)|Viktor Nikolajevič Popov]] (Виктор Николаевич Попов) ([[Rusija]], 1937 – 1994)
* [[Claude Servais Mathias Pouillet]] ([[Francija]], 1791 – 1868)
* [[Kenneth Alwyne Pounds]] ([[Anglija]], 1934 –)
* [[Cecil Frank Powell]] ([[Anglija]], 1903 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1950
* [[John Henry Poynting]] ([[Anglija]], 1852 – 1914)
* [[John Phillip Preskill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –)
* [[Joseph Priestley]] ([[Anglija]], 1733 – 1804)
* [[Ilya Prigogine]]/Prigožin ([[Belgija]] /rus. rodu/, 1917 – 2003) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Joel Robert Primack]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –)
* [[Aleksander Mihajlovič Prohorov]] (Александр Михайлович Прохоров) ([[Rusija]], 1916 – 2002) {{ikona Nob nag}} 1964
* [[Jurij Aleksandrovič Prohorov]] (Юрий Александрович Прохоров) ([[Rusija]], 1929 –)
* [[William Prout]] ([[Anglija]], 1785 – 1850)
* [[Carl Pulfrich]] ([[Nemčija]], 1858 – 1927)
* [[Ivan Pavlovič Puljuj]] (Іван Павлович Пулюй) ([[Ukrajina]], 1845 – 1918)
* [[Edward Mills Purcell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997) {{ikona Nob nag}} 1952
</div>
=== Q ===
* [[Georg Hermann Quincke]] ([[Nemčija]], 1834 – 1924)
=== R ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Mark Van Raamsdonk]] (1973 –)
* [[Isidor Isaac Rabi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1944
* [[Giulio Racah]] ([[Italija]], [[Izrael]], 1909 – 1965)
* [[Michael Radaković]] ([[Avstrija]], 1866 – 1934)
* [[Leo James Rainwater]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 1986) {{ikona Nob nag}} 1975
* [[Amal Kumar Rajčaudhuri]] ([[Indija]], 1923 – 2005)
* [[Čandrasekara Venkata Raman]] ([[Indija]], 1888 – 1970) {{ikona Nob nag}} 1930
* [[Pierre Ramond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1943 –)
* [[Norman Foster Ramsey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–2011) {{ikona Nob nag}} 1989
* [[Lisa Randall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1962–)
* [[William John Macquorn Rankine]] ([[Škotska]], 1820 – 1872)
* [[François-Marie Raoult]] ([[Francija]], 1830 – 1901)
* [[Franco Rasetti]] ([[Italija]], 1901 – 2001)
* [[John Ashworth Ratcliffe]], ([[Anglija]], 1902 – 1987)
* [[Tullio Regge]] ([[Italija]], 1931 – 2014)
* [[Henri Victor Regnault]] ([[Francija]], 1810 – 1878)
* [[Frederick Reines]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1998) {{ikona Nob nag}} 1995
* [[Johann Philipp Reis]] ([[Nemčija]], 1834 – 1874)
* [[Edmund Reitlinger]] ([[Avstrija]], 1850 – 1882)
* [[Osborne Reynolds]] ([[Severna Irska]], [[Anglija]], 1842 – 1912)
* [[Owen Willans Richardson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1959) {{ikona Nob nag}} 1928
* [[Robert Coleman Richardson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1996
* [[Burton Richter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1976
* [[Charles Francis Richter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1985)
* [[Hugo Rietveld]] ([[Nizozemska]], 1932 –)
* [[Augusto Righi]] ([[Italija]], 1850 – 1920)
* [[Wolfgang Rindler]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2019)
* [[Vladimir Ivanovič Ritus]] (Владимир Иванович Ритус) ([[Rusija]], 1927–)
* [[Walter Ritz]] ([[Švica]], 1878 – 1909)
* [[Howard Percy Robertson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1961)
* [[John Thomas Romney Robinson]] ([[Irska]], 1792 – 1882)
* [[Heinrich Rohrer]] ([[Švica]], 1933 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1986
* [[Robert Rompe]] ([[Nemčija]], 1905 – 1993)
* [[Wilhelm Conrad Röntgen]] ([[Nemčija]], 1845 – 1923) {{ikona Nob nag}} 1901
* [[Nathan Abraham Rosen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Izrael]], 1909 – 1995)
* [[Arthur H. Rosenfeld]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2017)
* [[Léon Rosenfeld]] ([[Belgija]], 1904 – 1974)
* [[Graham Garland Ross]] ([[Anglija]])
* [[Francesco Rossetti]] ([[Italija]], 1833 – 1885)
* [[Bruno Benedetto Rossi]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1993)
* [[Joseph Rotblat]] ([[Poljska]], [[Anglija]], 1908 – 2005) ({{ikona Nob nag}} za mir s Pugwash konferenco, 1995)
* [[Carlo Rovelli]] ([[Italija]], 1956 –)
* [[Henry Augustus Rowland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1848 – 1901)
* [[Dimitrij Sergejevič Roždestvenski]] (Дмитрий Сергеевич Рождественский) ([[Rusija]], 1876 – 1940)
* [[Valerij Anatoljevič Rubakov]] (Валерий Анатольевич Рубаков) ([[Rusija]], 1955 –)
* [[Heinrich Rubens]] ([[Nemčija]], 1865 – 1922)
* [[Carlo Rubbia]] ([[Italija]], 1934 –) {{ikona Nob nag}} 1984
* [[Arthur William Rucker]] ([[Anglija]], 1848 – 1915)
* [[David Ruelle]] ([[Belgija]], [[Francija]], 1935 –)
* [[Jurij Borisovič Rumer]] (Юрий Борисович Румер) ([[Rusija]], 1901 – 1985)
* [[Ernst Ruska]] ([[Nemčija]], 1906 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1986
* [[Ernest Rutherford]] ([[Nova Zelandija]], [[Anglija]], 1871 – 1937)
* [[Johannes Rydberg]] ([[Švedska]], 1854 – 1919)
* [[Martin Ryle]] ([[Anglija]], 1918 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1974
</div>
=== S ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Edward Sabine]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1788 – 1883)
* [[Georges Sagnac]] ([[Francija]], 1869 – 1926)
* [[Andrej Dimitrijevič Saharov]] (Андрей Дмитриевич Сахаров) ([[Rusija]], 1921 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1975
* [[Abdus Salam]] ([[Pakistan]], 1926 – 1996) {{ikona Nob nag}} 1979
* [[Jack Sarfatti]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Šigeo Satomura]] (里村茂夫) ([[Japonska]], 1919 – 1960)
* [[Felix Savart]] ([[Francija]], 1791 – 1841)
* [[Pavle Savić]] ([[Srbija]], 1909 – 1994)
* [[Gertrude Scharff-Goldhaber]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1998)
* [[Arthur Leonard Schawlow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 1999) {{ikona Nob nag}} 1981
* [[Dan Shechtman]] ([[Izrael]], 1941 –)
* [[Mário Schenberg]] ([[Brazilija]], 1914 – 1990)
* [[Joël Scherk]] ([[Francija]], 1946 – 1980)
* [[Paul Scherrer]] ([[Švica]], 1890 – 1969)
* [[Robert J. Scherrer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1959 –)
* [[Johann Jakob Scheuchzer]] ([[Švica]], 1672 – 1733)
* [[Theodor Schmidt (fizik)|Theodor Schmidt]] ([[Nemčija]], 1908 – 1986)
* [[Walter Hermann Schottky]] ([[Nemčija]], 1886 – 1976)
* [[John Robert Schrieffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2019) {{ikona Nob nag}} 1972
* [[Erwin Schrödinger]] ([[Avstrija]], 1887 – 1961) {{ikona Nob nag}} 1933
* [[Paul Schulz (fizik)|Paul Schulz]] ([[Nemčija]], 1911 – 1993)
* [[Melvin Schwartz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1932 – 2006) {{ikona Nob nag}} 1988
* [[John Henry Schwarz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Julian Seymour Schwinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1994) {{ikona Nob nag}} 1965
* [[Dennis William Sciama]] (1926 – 1999)
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923 – 2007)
* [[Thomas Johann Seebeck]] ([[Estonija]], 1770 – 1831)
* [[Thomas Johann Seebeck]] ([[Estonija]], [[Nemčija]], 1770 – 1831)
* [[Rudolf Seeliger]] ([[Nemčija]], 1886 – 1965)
* [[Emilio Gino Segrè]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1959
* [[Frederick Seitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2008)
* [[Nikolaj Nikolajevič Semjonov]] (Николай Николаевич Семёнов) ([[Rusija]], 1896 – 1986)
* [[Ašoke Sen]] ([[Indija]] , 1956 –)
* [[Walter Andrew Shewhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1967)
* [[William Bradford Shockley]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1956
* [[Clifford Glenwood Shull]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2001) {{ikona Nob nag}} 1994
* [[Burra Gautam Sidharth]] ([[Indija]])
* [[Kai Manne Börje Siegbahn]] ([[Švedska]] , 1918 – 2007) {{ikona Nob nag}} 1981
* [[Karl Manne Georg Siegbahn]] ([[Švedska]], 1886 – 1978) {{ikona Nob nag}} 1925
* [[Ludwik Silberstein]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1948)
* [[Jurij Antonovič Simonov]] (Юрий Антонович Симонов) ([[Rusija]], 1934 – 2026)
* [[Simon Singh]] ([[Anglija]], 1964 – )
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1934)
* [[Dimitrij Vasiljevič Sivuhin]] (Дмитрий Васильевич Сивухин) ([[Rusija]], 1914 – 1988)
* [[Marie Skłodowska-Curie]] ([[Poljska]], [[Francija]], 1867 – 1934) {{ikona Nob nag}} 1903
* [[Dimitrij Vladimirovič Skobelcin]] (Дмитрий Владимирович Скобельцын) ([[Rusija]], 1892 – 1990)
* [[Aleksander Nikolajevič Skrinski]] (Александр Николаевич Скринский) ([[Rusija]], 1936 –)
* [[Tony Skyrme]] ([[Anglija]], 1922 – 1987)
* [[John Clarke Slater]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1976)
* [[Andrej Aleksejevič Slavnov]] (Андрей Алексеевич Славнов) ([[Rusija]], 1939 –)
* [[Larry Smarr]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[George Elwood Smith]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2025) {{ikona Nob nag}} 2009
* [[Lee Smolin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –)
* [[Marian Smoluchowski]] ([[Poljska]], 1872 – 1917)
* [[George Fitzgerald Smoot III.]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 2006
* [[Henry DeWolf Smyth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1986)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]], 1580 – 1626)
* [[Hartland Sweet Snyder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 1962)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776 – 1833)
* [[Marin Soljačić]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1974 –)
* [[Arnold Sommerfeld]] ([[Nemčija]], 1868 – 1951)
* [[Charles Soret]] ([[Švica]], 1854 – 1904)
* [[Thomas Crawford Spencer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 –)
* [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1997)
* [[Peter Jefimovič Spivak]] (Пётр Ефимович Спивак) ([[Rusija]], 1911 – 1992)
* [[Harry Eugene Stanley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Johannes Stark]] ([[Nemčija]], 1874 – 1957) {{ikona Nob nag}} 1919
* [[Aleksej Aleksandrovič Starobinski]] (Алексей Александрович Старобинский) ([[Rusija]], 1948 – 2023)
* [[Jožef Stefan]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1835 – 1893)
* [[Jack Steinberger]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1986
* [[Paul Joseph Steinhardt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Otto Stern]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1943
* [[Simon Stevin]] ([[Nizozemska]], 1548 – 1620)
* [[Balfour Stewart]] ([[Škotska]], 1828 – 1887)
* [[George Gabriel Stokes]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1819 – 1903)
* [[George Johnstone Stoney]] ([[Irska]], 1826 – 1911)
* [[Carl Størmer]] ([[Norveška]], 1874 – 1957)
* [[Horst Ludwig Störmer]] ([[Nemčija]], 1949 –) {{ikona Nob nag}} 1998
* [[Straton]] ([[Grčija]], 340 pr. n. št. – 269 pr. n. št.)
* [[Norbert Straumann]] ([[Švica]], 1936 –)
* [[Janez Strnad]] ([[Slovenija]], 1934 – 2015)
* [[Andrew Strominger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –)
* [[Vincenc Strouhal]] ([[Češka]], 1850 – 1922)
* [[John William Strutt Rayleigh|John William Strutt (lord Rayleigh)]] ([[Anglija]], 1842 – 1919) {{ikona Nob nag}} 1904
* [[Ernst Stuhlinger]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2008)
* [[Raman Sundrum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Ivan Supek]] ([[Hrvaška]], 1915 – 2007)
* [[Leonard Susskind]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –)
* [[Masacugu Suzuki]] ([[Japonska]], 1946 –)
* [[Karl Svozil]] ([[Avstrija]], 1956 –)
* [[Joseph Wilson Swan]] ([[Anglija]], 1828 – 1914)
* [[William Francis Gray Swann]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1962)
* [[John Lighton Synge]] ([[Irska]], 1897 – 1995)
* [[Leó Szilárd]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1964)
</div>
=== Š ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Vitalij Dimitrijevič Šafranov]] (Виталий Дмитриевич Шафранов; [[Rusija]] , 1929 – 2014)
* [[Mihail Arkadjevič Šifman]] (Михаил Аркадьевич Шифман; [[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] 1949 –)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] (Юрий Михайлович Широков) ([[Rusija]], 1921 – 1980)
* [[Boris Jonovič Šklovski]] (Борис Ионович Шкловский) ([[Rusija]], 1944 –)
* [[Ivo Šlaus]] ([[Hrvaška]], 1931 –)
* [[Eduard Vladimirovič Špolski]] (Эдуард Владимирович Шпольский) ([[Rusija]], 1892 – 1975)
</div>
=== T ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Peter Guthrie Tait]] ([[Škotska]], 1831 – 1901)
* [[Igor Jevgenjevič Tamm]] (Игорь Евгеньевич Тамм) ([[Rusija]], 1895 – 1971) {{ikona Nob nag}} 1958
* [[Šohe Tanaka]] (田中正平) ([[Japonska]], 1862 – 1945)
* [[Semjon Mihajlovič Targ]] (Семён Миха́йлович Тарг) ([[Rusija]], 1910 – 2003)
* [[Niccolo Fontana Tartaglia]] ([[Italija]], 1499 – 1557)
* [[Abraham Haskel Taub]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1999)
* [[Geoffrey Ingram Taylor]] ([[Anglija]], 1886 – 1975)
* [[Richard Edward Taylor]] ([[Kanada]] , 1929 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1990
* [[Theodore Brewster Taylor]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2004)
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –) {{ikona Nob nag}} 1993
* [[Valentine Telegdi]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2006)
* [[Edward Teller]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 2003)
* [[Harold Neville Vazeille Temperley]] ([[Anglija]], 1915 – 2017)
* [[Karen Avetovič Ter-Martirosjan]] (Карен Аветович Тер-Мартиросян) ([[Rusija]], 1922 – 2005)
* [[Torahiko Terada]] (寺田 寅彦) ([[Japonska]], 1878 – 1935)
* [[Lev Sergejevič Termen]] (Лев Сергеевич Термен) ([[Rusija]], 1896 – 1993)
* [[Igor Mihajlovič Ternov]] (Игорь Михайлович Тернов) ([[Rusija]], 1921 – 1996)
* [[Nikola Tesla]] (Никола Тесла) ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1856 – 1943)
* [[Saul Arno Teukolsky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Hans Thirring]] ([[Avstrija]], 1888 – 1976)
* [[Llewellyn Hilleth Thomas]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1992)
* [[Benjamin Thompson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]], 1753 – 1814)
* [[George Paget Thomson]] ([[Anglija]], 1892 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1937
* [[Joseph John Thomson]] ([[Anglija]], 1856 – 1940) {{ikona Nob nag}} 1906
* [[William Thomson|William Thomson (lord Kelvin)]] ([[Škotska]], 1824 – 1907)
* [[David James Thouless]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2019)
* [[Kip Stephen Thorne]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –) {{ikona Nob nag}} 2017
* [[Samuel Chao Chung Ting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kitajska]], 1936 –) {{ikona Nob nag}} 1976
* [[Frank Jennings Tipler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[László Tisza]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 2009)
* [[Johann Daniel Titius]] ([[Nemčija]], 1729 – 1796)
* [[Igor Viktorovič Tjutin]] (Игорь Викторович Тютин) ([[Rusija]]) (1940 – )
* [[Jodži Tocuka]] (戸塚洋二) ([[Japonska]], 1942 – 2008)
* [[Morikazu Toda]] ([[Japonska]], 1917 – 2010)
* [[Richard Chace Tolman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1948)
* [[Šiničiro Tomonaga]] (朝永 振一郎) ([[Japonska]], 1906 – 1979) {{ikona Nob nag}} 1965
* [[Evangelista Torricelli]] ([[Italija]], 1608 – 1647)
* [[Bruno Touschek]] ([[Avstrija]], 1921 – 1978)
* [[Charles Hard Townes]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2015) {{ikona Nob nag}} 1964
* [[Johann Georg Tralles]] ([[Nemčija]], 1763 – 1822)
* [[Andrzej Mariusz Trautman]] ([[Poljska]], 1933 – 2026)
* [[Sam Bard Treiman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 1999)
* [[Mark Trodden]] ([[Anglija]], 1968 –)
* [[Daniel Chee Tsui]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) {{ikona Nob nag}} 1998
* [[Grenville Turner]] ([[Anglija]], 1936 – 2024)
* [[John Tyndall]] ([[Irska]], 1820 – 1893)
</div>
=== U ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Edwin Albrecht Uehling]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1985)
* [[George Eugene Uhlenbeck]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1988)
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (Николай Алексеевич Умов) ([[Rusija]], 1846 – 1915)
* [[William George Unruh]] ([[Kanada]], 1945 –)
</div>
=== V ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Cumrun Vafa]] (کامران وفا) ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 – )
* [[Prahalad Čunnilal Vaidja]] ([[Indija]], 1918 – 2010)
* [[Lev Vaidman]] ([[Izrael]], 1955 – )
* [[Antony Valentini]] ([[Anglija]], 1965 – )
* [[Arkadij Josifovič Vajnštejn]] (Аркадий Иосифович Вайнштейн) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1942 – )
* [[James Alfred Van Allen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2006)
* [[Robert Jemison Van de Graaff]] ([[ZDA]], 1901 – 1967)
* [[Johannes Diderik van der Waals]] ([[Nizozemska]], 1837 – 1923) {{ikona Nob nag}} 1910
* [[Léon Van Hove]] ([[Belgija]], 1924 – 1990)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Satoši Vatanabe]] (渡辺 慧) ([[Japonska]], 1910 – 1993)
* [[Sergej Ivanovič Vavilov]] (Сергей Иванович Вавилов) ([[Rusija]], 1891 – 1951)
* [[Philippe Vayringe]] ([[Francija]], 1684 – 1745)
* [[Martinus Justinus Godefriedus Veltman]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1999
* [[Gabriele Veneziano]] ([[Italija]], 1942 –)
* [[Giovanni Battista Venturi]] ([[Italija]], 1746 – 1822)
* [[Marcel Émile Verdet]] ([[Francija]], 1824 – 1866)
* [[Loup Verlet]] ([[Francija]], 1931 – 2019)
* [[Herman Verlinde]] ([[Nizozemska]], 1962 – )
* [[Viktor Georgijevič Veselago]] (Виктор Георгиевич Веселаго) ([[Rusija]], 1929 – 2018)
* [[Jean-Pierre Vigier]] ([[Francija]], 1920 – 2004)
* [[Alexander Vilenkin]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Grigorij Aleksandrovič Vilkoviski]] (Григорий Александрович Вилковыский) ([[Rusija]], 1946 –)
* [[Jacques Villain]] ([[Francija]], 1934 –)
* [[Paul Ulrich Villard]] ([[Francija]], 1860 – 1934)
* [[Jean Villey]] ([[Francija]], 1885 – 1948)
* [[Jules Violle]] ([[Francija]], 1841 – 1923)
* [[Miguel Angel Virasoro]] ([[Argentina]], 1940 –)
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] (Александр Адольфович Витт) ([[Rusija]], 1902 – 1938)
* [[Fred Vlès]] ([[Francija]], 1885 – 1944)
* [[Woldemar Voigt]] ([[Nemčija]], 1850 – 1919)
* [[George Michael Volkoff]] ([[Kanada]], 1914 – 2000)
* [[Grigorij Jefimovič Volovik]] (Григорий Ефимович Воловик) ([[Rusija]], 1946 –)
* [[Alessandro Volta]] ([[Italija]], 1745 – 1827)
* [[Pierre-Denis Vregeon]] ([[Francija]], 1723 – 1794)
* [[Georgij Viktorovič Vulf]] (Георгий Викторович Вульф) ([[Rusija]], 1863 – 1925)
</div>
=== W ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Ernst Wagner]] ([[Nemčija]], 1876 – 1928)
* [[Robert Wald]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 – )
* [[Ernest Thomas Sinton Walton]] ([[Severna Irska]], [[Irska]], [[Anglija]], 1903 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1951
* [[Gregory Hugh Wannier]] ([[Švica]], 1911 – 1983)
* [[Emil Gabriel Warburg]] ([[Nemčija]], 1846 – 1931)
* [[John Clive Ward]] ([[Anglija]], [[Avstralija]], 1924 – 2000)
* [[John James Waterston]] ([[Škotska]], 1811 – 1883)
* [[Robert Alexander Watson-Watt]] ([[Škotska]], 1892 – 1973)
* [[James Watt]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1736 – 1819)
* [[Colin Webb]] ([[Anglija]], 1937 –)
* [[Bryan Webber]] ([[Anglija]], 1943 –)
* [[Heinrich Friedrich Weber]] ([[Nemčija]], 1843 – 1912)
* [[Joseph Weber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2000)
* [[Wilhelm Eduard Weber]] ([[Nemčija]], 1804 – 1891)
* [[Arthur Gordon Webster]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863 – 1923)
* [[Alvin Martin Weinberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2006)
* [[Felix Jiri Weinberg]] ([[Anglija]], 1928 – 2012)
* [[Steven Weinberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1979
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936 – 2020)
* [[Pierre-Ernest Weiss]] ([[Francija]], 1865 – 1940)
* [[Rainer Weiss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2025) {{ikona Nob nag}} 2017
* [[Karl Weissenberg]] ([[Avstrija]], 1893 – 1976)
* [[Carl Friedrich von Weizsäcker]] ([[Nemčija]], 1912 – 2007)
* [[Hermann Weyl]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1885 – 1955)
* [[Charles Wheatstone]] ([[Anglija]], 1802 – 1875)
* [[John Archibald Wheeler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2008)
* [[Simon David Manton White]] ([[Anglija]], 1951 –)
* [[Albert Edward Whitford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2002)
* [[Sarah Frances Whiting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847 – 1927)
* [[Gian Carlo Wick]] ([[Italija]], 1909 – 1992)
* [[Benjamin Widom]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 –)
* [[Gustav Heinrich Wiedemann]] ([[Nemčija]], 1826 – 1899)
* [[Carl Edwin Wieman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) {{ikona Nob nag}} 2001
* [[Wilhelm Wien]] ([[Nemčija]], 1864 – 1928) {{ikona Nob nag}} 1911
* [[Arthur Strong Wightman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2013)
* [[Eugene Paul Wigner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1963
* [[Frank Anthony Wilczek]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) {{ikona Nob nag}} 2004
* [[Peter Michael Williams]] (Anglija, 1945 –)
* [[Maurice Wilkins]] ([[Anglija]], 1916 – 2004) {{ikona Nob nag}} 1962
* [[Charles Thomson Rees Wilson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1869 – 1959) {{ikona Nob nag}}1927
* [[Kenneth Geddes Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1982
* [[Robert Rathbun Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2000)
* [[Robert Woodrow Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –) {{ikona Nob nag}} 1978
* [[David Jeffrey Wineland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2012
* [[Bernard de Wit]] ([[Nizozemska]], 1945 –)
* [[Edward Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Louis Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 –)
* [[Victor Frederick Weisskopf]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 2002)
* [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] ([[Poljska]], 1956 – )
* [[William Hyde Wollaston]] ([[Anglija]], 1766 – 1828)
* [[Robert Williams Wood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1955)
* [[Emil Wolf]] ([[Češka]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2018)
* [[Chien-Shiung Wu]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997)
* [[Tai Tsun Wu]] (吳大峻) ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2024)
* [[Wu Ta-You]] (Kitajska, 1907 – 2000)
</div>
=== X ===
=== Y ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Rosalyn Sussman Yalow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Chen Ning Franklin Yang]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2025) {{ikona Nob nag}} 1957
* [[Herbert York]] ([[ZDA]], 1921 – 2009)
* [[Thomas Young (fizik)|Thomas Young]] ([[Anglija]], 1773 – 1829)
</div>
=== Z ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Norman Zabusky|Norman J. Zabusky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Izrael]]? 1929 – 2018)
* [[Valentin Ivanovič Zaharov]] (Валентин Иванович Захаров) ([[Rusija]], 1940 –)
* [[Vladimir Jevgenjevič Zaharov]] (Владимир Евгеньевич Захаров) ([[Rusija]], 1939 – 2023)
* [[Aleksander Borisovič Zamolodčikov]] ([[Rusija]], Александр Борисович Замолодчиков) (1952 –)
* [[Pieter Zeeman]] ([[Nizozemska]], 1865 – 1943) {{ikona Nob nag}} 1902
* [[Dieter Zeh]] ([[Nemčija]], 1932 – 2018)
* [[Ludwig Zehnder]] ([[Švica]], 1854 – 1949)
* [[Anton Zeilinger]] ([[Avstrija]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 2022
* [[Jakov Borisovič Zeldovič]] ([[Rusija]], 1914 – 1987)
* [[John Zeleny]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1951)
* [[Clarence Zener]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1993)
* [[Frank J. Zerilli]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Frits Zernike]] ([[Nizozemska]], 1888 – 1966) {{ikona Nob nag}} 1953
* [[Peter Zoller]] ([[Avstrija]], 1952 –)
* [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] ([[Nemčija]], 1834 – 1882)
* [[Niccolò Zucchi]] ([[Italija]], 1586 – 1670)
* [[George Zweig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Hervé Zwirn]] ([[Francija]], 1954 –)
</div>
=== Ž ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] (Николай Егорович Жуковский; [[Rusija]], 1847 – 1921)
</div>
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih fizikov]], [[seznam matematikov]], [[seznam astronomov]], [[seznam meteorologov]], [[seznam geofizikov]], [[seznam astrofizikov]], [[seznam kozmologov]],
* [[Nobelova nagrada za fiziko]], [[Nobelova nagrada]].
{{-}}
{{seznami narodov po poklicu|fizikov}}
{{stublist}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fiziki| ]]
[[Kategorija:Seznami fizikov| ]]
o0rucox6kp4ww5grkaygj96lc5sfr4d
6761927
6761925
2026-10-07T21:23:10Z
~2026-44996-51
264415
/* H */
6761927
wikitext
text/x-wiki
[[Seznam]] najbolj znanih svetovnih [[fizik]]ov in [[fizičarka|fizičark]]. Na seznamu so tudi vsi nobelovci. Nekateri izmed njih so bili strokovnjaki na drugih področjih in raznih drugih poklicev, npr. [[matematik]]i, [[inženir]]ji, [[elektrotehnik]]i, [[izumitelj]]i, [[kemik]]i, [[astronom]]i, [[Kozmolog|kozmologi]] ipd.
__NOTOC__
{{CompactTOC}}
=== A ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Ernst Karl Abbe]] ([[Nemčija]], 1840 – 1905)
* [[Anatole Abragam]] ([[Francija]], 1914 – 2011)
* [[Max Abraham]] ([[Nemčija]], 1875 – 1922)
* [[Aleksej Aleksejevič Abrikosov]] (Алексей Алексеевич Абрикосов) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2017) {{ikona Nob nag}} 2003
* [[Franz Carl Achard]] ([[Nemčija]], 1753 – 1821)
* [[Friedrich Adler]] ([[Avstrija]], 1879 – 1960)
* [[Stephen Louis Adler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Diederik Aerts]] ([[Belgija]], 1953 –)
* [[Šahriar Afšar]] (شهريار صديق افشار) ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Jakir Aharonov]] ([[Izrael]], 1932 –)
* [[Aleksander Iljič Ahiezer]] (Александр Ильич Ахиезер) ([[Rusija]], 1911 – 2000)
* [[John Aitken (znanstvenik)|John Aitken]] ([[Škotska]], 1839 – 1919)
* [[Michael Aizenman]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –)
* [[Andreas Johann Albrecht]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 –)
* [[Berni Julian Alder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2020)
* [[Jean le Rond d'Alembert]] ([[Francija]], 1717 – 1783)
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] (Александр Данилович Александров) ([[Rusija]], 1912 – 1999)
* [[Žores Ivanovič Alfjorov]] (Жорес Иванович Алфёров) ([[Rusija]], 1930 – 2019) {{ikona Nob nag}} 2000
* [[Hannes Olof Gösta Alfvén]] ([[Švedska]], 1908 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1970
* [[Artjom Izakovič Alihanjan]] (Артём Исаакович Алиханян) ([[Rusija]], 1908 – 1978)
* [[Abraham Izakovič Alihanov]] (Абрам Исаакович Алиханов) ([[Rusija]], 1904 – 1970)
* [[Ralph Asher Alpher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007)
* [[Luis Walter Alvarez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1968
* [[Émile Hilaire Amagat]] ([[Francija]], 1841 – 1915)
* [[Guillaume Amontons]] ([[Francija]], 1663 – 1705)
* [[André-Marie Ampère]] ([[Francija]], 1775 – 1836)
* [[Carl David Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1991) {{ikona Nob nag}} 1936
* [[Herbert L. Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1988)
* [[Philip Warren Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Edward Andrade]] ([[Anglija]], 1887 – 1971)
* [[Ivan Aničin]] ([[Srbija]], 1944 –)
* [[Aleksander Fjodorovič Andrejev]] (Александр Фёдорович Андреев) ([[Rusija]], 1939 –)
* [[Aleksander Aleksandrovič Andronov]] (Александр Александрович Андронов) ([[Rusija]], 1901 – 1952)
* [[Anders Jonas Ångström]] ([[Švedska]], 1814 – 1874)
* [[Aleksej Andrejevič Anselm]] (Алексей Андреевич Ансельм) ([[Rusija]], 1934 – 1998)
* [[Edward Victor Appleton]] ([[Anglija]], 1892 – 1965) {{ikona Nob nag}} 1947
* [[François Jean Dominique Arago]] ([[Francija]], 1786 – 1853)
* [[Jošiaki Arata]] (荒田 吉明) ([[Japonska]], 1924 – 2018)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št. – 212 pr. n. št.)
* [[Nima Arkani-Hamed]] ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1972 –)
* [[Akito Arima]] ([[japonska]], 1930 – 2020)
* [[Aristotel]] ([[Grčija]], 384 pr. n. št. – 322 pr. n. št.)
* [[Richard Lewis Arnowitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2014)
* [[Martin Leo Arons]] ([[Nemčija]], 1860 – 1919)
* [[Svante August Arrhenius]] ([[Švedska]], 1859 – 1927)
* [[Neil Ashby]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –)
* [[Alain Aspect]] ([[Francija]], 1947 –)
* [[Francis William Aston]] ([[Anglija]], 1877 – 1945) {{ikona Nob nag}} 1922
* [[Pierre Victor Auger]] ([[Francija]], 1899 – 1993)
* [[Adrien Auzout]] ([[Francija]], 1622 – 1691)
* [[Amadeo Avogadro]] ([[Italija]], 1776 – 1856)
* [[Jevgenij Nikolajevič Avrorin]] (Евгений Николаевич Аврорин) ([[Rusija]], 1932 – 2018)
* [[William Edward Ayrton]] ([[Anglija]], 1847 – 1908)
</div>
=== B ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794 – 1872)
* [[Robert Bacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2004)
* [[Ernst Emil Alexander Back]] ([[Nemčija]], 1881 – 1959)
* [[Albert Victor Bäcklund]] ([[Švedska]], 1845 – 1922)
* [[Albert Baez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 2007)
* [[John Carlos Baez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 –)
* [[Aijalam Paramesvaran Balačandran]] ([[Indija]], [[ZDA]], 1938 –)
* [[Johann Jakob Balmer]] ([[Švica]], 1825 – 1898)
* [[Julian Barbour|Julian B. Barbour]] ([[Anglija]], 1937 –)
* [[James Maxwell Bardeen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[John Bardeen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1991) {{ikona Nob nag}} {{ikona Nob nag}} 1956, 1972
* [[Charles Glover Barkla]] ([[Anglija]], 1877 – 1944) {{ikona Nob nag}} 1917
* [[Peter Barlow (matematik)|Peter Barlow]] ([[Anglija]], 1776 – 1862)
* [[Stephen Mark Barnett]] ([[Anglija]])
* [[John David Barrow]] ([[Anglija]], 1952 –)
* [[Itzhak Bars]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[Adolfo Bartoli]] ([[Italija]], 1851 – 1896)
* [[Nikolaj Genadijevič Basov]] (Николай Геннадиевич Басов) ([[Rusija]], 1922 – 2001) {{ikona Nob nag}} 1964
* [[Igor Anatoljevič Batalin]] (Игорь Анатольевич Баталин) ([[Rusija]], 1945 – 2024)
* [[Andreas von Baumgartner]] ([[Avstrija]], 1793 – 1865)
* [[Rodney James Baxter]] ([[Avstralija]], 1940 –)
* [[Zoltán Lajos Bay]] ([[Madžarska]], 1900 – 1992)
* [[Eduard Mejerovič Bazeljan]] (Эдуард Меерович Базелян) ([[Rusija]], 1936 –)
* [[Lazar Lvovič Bazeljan]] (Лазар Львович Базелян) ([[Ukrajina]], 1926 – 2001)
* [[Carlo Becchi]] ([[Italija]], 1939 – 2025)
* [[Antoine Henri Becquerel]] ([[Francija]], 1852 – 1908) {{ikona Nob nag}} 1903
* [[Johannes Georg Bednorz]] ([[Nemčija]], 1950 –) {{ikona Nob nag}} 1987
* [[Carlo Beenakker]] ([[Nizozemska]], 1960 –)
* [[August Beer]] ([[Nemčija]], 1825 – 1863)
* [[Jacob David Bekenstein]] ([[Izrael]], 1947 – 2015)
* [[Aleksander Abramovič Belavin]] (Александр Абрамович Белавин) ([[Rusija]], 1942 –)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] (Владимир Васильевич Белецкий) ([[Rusija]], 1930 – 2017)
* [[Vladimir Aleksejevič Belinski]] (Владимир Алексеевич Белинский) ([[Rusija]], 1941 –)
* [[Spartak Timofejevič Beljajev]] (Спартак Тимофеевич Беляев) ([[Rusija]], 1923 – 2017)
* [[John Stewart Bell]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Severna Irska]], 1928 – 1990)
* [[Henri Bénard]] ([[Francija]], 1874 – 1939)
* [[Carl Martin Bender]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[Abraham Bennet]] ([[Anglija]], 1749 –1799)
* [[Janwillem van den Berg]] ([[Nizozemska]], 1926 – 1985)
* [[Peter Gabriel Bergmann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2002)
* [[Lloyd Viel Berkner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1967)
* [[Daniel Bernoulli]] I. ([[Švica]], 1700 – 1782)
* [[Ira Borah Bernstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2024)
* [[Michael Victor Berry]] ([[Anglija]], 1941 –)
* [[Pierre Bertholon de Saint-Lazare]] ([[Francija]], 1741 – 1800)
* [[Hans Albrecht Bethe]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 2005) {{ikona Nob nag}} 1967
* [[Albert Betz]] ([[Nemčija]], 1885 – 1968)
* [[Francesco Bianchini]] ([[Italija]], 1662 –1729)
* [[Kurt Binder]] ([[Avstrija]], 1944 –)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786 – 1856)
* [[James Binney]] ([[Anglija]], 1950 –)
* [[Gerd Binnig]] ([[Nemčija]], 1947 –) {{ikona Nob nag}} 1986
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774–1862)
* [[Raymond Thayer Birge]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1980)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973 – 1048)
* [[Jacob Aall Bonnevie Bjerknes]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1975)
* [[Vilhelm Friman Koren Bjerknes]] ([[Norveška]], 1862 – 1951)
* [[James Daniel Bjorken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2024)
* [[Patrick Maynard Stuart Blackett]] ([[Anglija]], 1897 – 1974) {{ikona Nob nag}} 1948
* [[Marietta Blau]] ([[Avstrija]], 1894 – 1970)
* [[Felix Bloch]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 –1983) {{ikona Nob nag}} 1952
* [[Nicolaas Bloembergen]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1981
* [[René-Prosper Blondlot]] ([[Francija]], 1849 –1930)
* [[Boetij]] ([[Rim]], 480 – 524)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] (Николай Николаевич Боголюбов) ([[Rusija]], 1909 – 1992)
* [[David Bohm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 1992)
* [[Aage Niels Bohr]] ([[Danska]], 1922 – 2009) {{ikona Nob nag}} 1975
* [[Niels Henrik David Bohr]] ([[Danska]], 1885 – 1962) {{ikona Nob nag}} 1922
* [[Ludwig Edward Boltzmann]] ([[Avstrija]], 1844 – 1906)
* [[Eugene Theodore Booth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 2004)
* [[Zsolt Bor]] ([[Madžarska]], 1949 –)
* [[Jean-Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733 – 1799)
* [[Christian Bordé]] ([[Francija]], 1943 –)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608 – 1679)
* [[Max Born]] ([[Nemčija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1882 – 1970) {{ikona Nob nag}} 1954
* [[Georg Matthias Bose]] ([[Nemčija]], 1710 – 1761)
* [[Satjendra Nat Bose]] ([[Indija]], 1894 – 1974)
* [[Johannes Bosscha mlajši]] ([[Nizozemska]], 1831 – 1911)
* [[Ruđer Josip Bošković]] ([[Dubrovnik]], 1711 – 1787)
* [[Walther Wilhelm Georg Bothe]] ([[Nemčija]], 1891 – 1957) {{ikona Nob nag}} 1954
* [[Joseph Valentin Boussinesq]] ([[Francija]], 1842 – 1929)
* [[Christoffel Jacob Bouwkamp]] ([[Nizozemska]], 1915 – 2003)
* [[Robert Boyle]] ([[Anglija]], 1627 – 1691)
* [[Robert William Boyle]] ([[Kanada]], 1883 – 1955)
* [[Willard Sterling Boyle]] ([[Kanada]], 1924 – 2011) {{ikona Nob nag}} 2009
* [[Charles Vernon Boys]] ([[Anglija]], 1855 – 1944)
* [[Frederick Sumner Brackett]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1988)
* [[Norris Edwin Bradbury]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1997)
* [[William Henry Bragg]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1862 – 1942) {{ikona Nob nag}} 1915
* [[William Lawrence Bragg]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1890 – 1971) {{ikona Nob nag}} 1915
* [[Vladimir Borisovič Braginski]] (Владимир Борисович Брагинский) ([[Rusija]], 1931 – 2016)
* [[Carl Henry Brans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – 2026)
* [[Lewis M. Branscomb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2023)
* [[Walter Houser Brattain]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1987) {{ikona Nob nag}} 1956
* [[Karl Ferdinand Braun]] ([[Nemčija]], 1850 – 1918) {{ikona Nob nag}} 1909
* [[Auguste Bravais]] ([[Francija]], 1811 – 1863)
* [[Abraham Louis Breguet]] ([[Švica]], [[Francija]], 1847 – 1823)
* [[David Brewster]] ([[Škotska]], 1781 – 1868)
* [[Jean Bricmont]] ([[Belgija]], 1952 –)
* [[Percy Williams Bridgman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1961) {{ikona Nob nag}} 1946
* [[Léon Nicolas Brillouin]] ([[Francija]], 1889 – 1969)
* [[Marcel Louis Brillouin]] ([[Francija]], 1854 – 1948)
* [[Arkadij Adamovič Briš]] (Аркадий Адамович Бриш) ([[Rusija]], 1917 –2016)
* [[Bertram Neville Brockhouse]] ([[Kanada]], 1918 – 2003) {{ikona Nob nag}} 1994
* [[Antonius van den Broek]] ([[Nizozemska]], 1870 – 1926)
* [[Lambertus Johannes Folkert Broer]] ([[Nizozemska]], 1916 – 1991)
* [[Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie]] ([[Francija]], 1892 – 1987) {{ikona Nob nag}} 1929
* [[Robert Brout]] ([[Belgija]], 1928 – 2011)
* [[Thomas Townsend Brown]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1985)
* [[Robijn Bruinsma]] ([[Nizozemska]], 1953 –)
* [[Edgar Buckingham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1867 – 1940)
* [[Gerš Ickovič Budker]] (Герш Ицкович Будкер) ([[Rusija]], 1918 – 1977)
* [[Marc William Buie]] ([[ZDA]], 1958 –)
* [[Robert Wilhelm Bunsen]] ([[Nemčija]], 1811 – 1899)
* [[Johannes Martinus Burgers]] ([[Nizozemska]], 1895 – 1981)
* [[Wilhelm Gerard Burgers]] ([[Nizozemska]], 1897 – 1988)
* [[Aleksander Janovič Burinski]] (Александр Янович Буринский) ([[Rusija]])
* [[William Lionel Burke]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 – 1996)
</div>
=== C ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Nicola Cabibbo]] ([[Italija]], 1935 – 2010)
* [[Nicolás Cabrera]] ([[Španija]], 1913 – 1989)
* [[Curtis Gove Callan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Philip Candelas]] ([[Anglija]], 1951 –)
* [[John Canton]] ([[Anglija]], 1718 – 1772)
* [[Fritjof Capra]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501 – 1576)
* [[John Lawrence Cardy]] ([[Anglija]])
* [[Lazare Nicolas Marguerite Carnot]] ([[Francija]], 1753 – 1823)
* [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]] ([[Francija]], 1796 – 1832)
* [[Brandon Carter]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1942 –)
* [[Hendrik Casimir]] ([[Nizozemska]], 1909 – 2000)
* [[Michael Cates]] ([[Anglija]], 1961 –)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598 – 1647)
* [[Henry Cavendish]] ([[Anglija]], 1731 – 1810)
* [[Anders Celsius]] ([[Švedska]], 1701 – 1744)
* [[James Chadwick]] ([[Anglija]], 1891 – 1974) {{ikona Nob nag}} 1935
* [[Owen Chamberlain]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2006) {{ikona Nob nag}} 1959
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1983
* [[George Chapline]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Georges Charpak]] ([[Poljska vrana|Poljska]][[Francija|, Francija]], 1924 – 2010) {{ikona Nob nag}} 1992
* [[Émilie du Châtelet]] ([[Francija]], 1706 – 1749)
* [[Ernst Florens Friedrich Chladni]] ([[Nemčija]], 1756 – 1827)
* [[Matthew William Choptuik]] ([[Kanada]])
* [[Demetrios Christodoulou]] ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Elwin Bruno Christoffel]] ([[Nemčija]], 1829 – 1900)
* [[Nicholas Constantine Christofilos]] (Νικόλαος Χριστοφίλου) ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1972)
* [[Steven Chu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 1997
* [[Giovanni Ciccotti]] ([[Italija]], 1943 –)
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] (Константин Эдуардович Циолковский) ([[Rusija]], 1857 – 1935)
* [[Juan Ignacio Cirac Sasturain]] ([[Španija]], 1965 –)
* [[Pieter Hendrik van Cittert]] ([[Nizozemska]], 1889 – 1959)
* [[Benoit Paul Émile Clapeyron]] ([[Francija]], 1799 – 1864)
* [[John Clarke (fizik)|John Clarke]] ([[Anglija]], 1942 –) {{ikona Nob nag}} 2025
* [[John Francis Clauser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] ([[Nemčija]], 1822 – 1888)
* [[William Weber Coblentz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1962)
* [[William Cochran (fizik)|William Cochran]] ([[Škotska]], 1922 – 2003)
* [[John Douglas Cockcroft]] ([[Anglija]], 1897 – 1967) {{ikona Nob nag}} 1951
* [[Claude Cohen-Tannoudji]] ([[Francija]], 1933 –) {{ikona Nob nag}} 1997
* [[Jean-Daniel Colladon]] ([[Švica]], 1802 – 1893)
* [[Samuel Cornette Collins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1984)
* [[Arthur Holly Compton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1962) {{ikona Nob nag}} 1927
* [[Karl Taylor Compton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1954)
* [[Edward Uhler Condon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1974)
* [[Leon Neil Cooper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1972
* [[Fred Isaac Cooperstock]] ([[Kanada]], 1940 – 2018)
* [[Orso Mario Corbino]] ([[Italija]], 1876 – 1937)
* [[Gaspard-Gustave Coriolis]] ([[Francija]], 1792 – 1843)
* [[Bruce Cork]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1994)
* [[Eric Allin Cornell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 –) {{ikona Nob nag}} 2001
* [[Marie Alfred Cornu]] ([[Francija]], 1841 – 1902)
* [[Dirk Coster]] ([[Nizozemska]], 1889 – 1950)
* [[Aimé Auguste Cotton]] ([[Francija]], 1869 – 1951)
* [[Charles Augustin de Coulomb]] ([[Francija]], 1736 – 1806)
* [[Ernest David Courant]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2020)
* [[Clyde Lorrain Cowan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 1974)
* [[Eugène Cremmer]] ([[Francija]], 1942 – 2019)
* [[Francis Crick]] ([[Anglija]], 1916 – 2004) {{ikona Nob nag}} 1962
* [[James Watson Cronin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2016) {{ikona Nob nag}} 1980
* [[William Crookes]] ([[Anglija]], 1832 – 1919)
* [[Pierre Curie]] ([[Francija]], 1859 – 1906) {{ikona Nob nag}} 1903
</div>
=== Č ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Sergej Aleksejevič Čapligin]] (Сергей Александрович Чаплыгин) ([[Rusija]], 1869 – 1942)
* [[Taksu Čeon]] ([[Japonska]], 1958 –)
* [[Pavel Aleksejevič Čerenkov]] (Павел Алексеевич Черенков) ([[Rusija]], 1904 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1958
* [[Genadij Petrovič Čerepanov]] (Геннадий Петрович Черепанов) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1937 – 2021)
* [[Genadij Čibisov|Genadij V. Čibisov]] (Геннадий В. Чибисов) ([[Rusija]], 1946 – 2008)
* [[Ču Čungdži]] (祖冲之) ([[Kitajska]], 429 – 501)
</div>
=== D ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Nils Gustaf Dalén]] ([[Švedska]], 1869 – 1937) {{ikona Nob nag}} 1912
* [[Alexander Dalgarno]] ([[Anglija]], 1928 – 2015)
* [[John Dalton]] ([[Anglija]], 1766 – 1844)
* [[John Frederic Daniell]] ([[Anglija]], 1790 – 1845)
* [[Valentin Vladimirovič Danilov]] (Валентин Владимирович Данилов) ([[Rusija]], 1951 –)
* [[Charles Galton Darwin]] ([[Anglija]], 1887 – 1962)
* [[Ingrid Daubechies]] ([[Belgija]], 1954 –)
* [[Paul Charles William Davies]] ([[Avstralija]], 1946 –)
* [[Raymond Davis mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2006) {{ikona Nob nag}} 2002
* [[Clinton Joseph Davisson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1937
* [[Humphry Davy]] ([[Anglija]], 1778 – 1829)
* [[Peter Joseph William Debye]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1966)
* [[Hans Georg Dehmelt]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1989
* [[Harry Dember]] ([[Nemčija]], 1882 – 1943)
* [[William Edwards Deming]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1993)
* [[Demokrit]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št. – 360 pr. n. št.)
* [[Arthur Jeffrey Dempster]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1950)
* [[Wolfgang Demtröder]] ([[Nemčija]], 1931 –)
* [[David Mathias Dennison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1976)
* [[Bernard Derrida]] ([[Francija]], 1952 –)
* [[René Descartes]] ([[Francija]], 1596 – 1650)
* [[Stanley Deser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2023)
* [[César-Mansuète Despretz]] ([[Belgija]], 1791 – 1863)
* [[David Deutsch]] ([[Anglija]], 1953 –)
* [[James Dewar]] ([[Škotska]], 1842 – 1923)
* [[Bryce Seligman DeWitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2004)
* [[Robert Henry Dicke]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1997)
* [[Robbert Dijkgraaf]] ([[Nizozemska]], 1960 –)
* [[Savas Dimopoulos]] (Σάββας Δημόπουλος) ([[Grčija]], 1952 –)
* [[Paul Adrien Maurice Dirac]] ([[Anglija]], 1902 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1933
* [[Gordon Miller Bourne Dobson]] ([[Anglija]], 1889 – 1976)
* [[Théophile Ernest de Donder]] ([[Belgija]], 1872 – 1957)
* [[Friedrich Ernst Dorn]] ([[Nemčija]], 1848 – 1916)
* [[Christian Andreas Doppler]] ([[Avstrija]], 1803 – 1853)
* [[Heinrich Wilhelm Dove]] ([[Nemčija]], 1803 – 1879)
* [[Sidney David Drell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2016)
* [[Mildred S. Dresselhaus]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2017)
* [[Paul Drude]] ([[Nemčija]], 1863 – 1906)
* [[Lee Alvin DuBridge]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1994)
* [[Jean Marie Constant Duhamel]] ([[Francija]], 1797 – 1872)
* [[Pierre Louis Dulong]] ([[Francija]], 1785 – 1838)
* [[Pol Duwez]] ([[Belgija]], 1907 – 1984)
* [[Freeman John Dyson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2020)
* [[Igor Jehijeljevič Dzjalošinski]] (Игорь Ехиельевич Дзялошинский) ([[Rusija]], 1931 – 2021)
</div>
=== E ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Bernard Eastlund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 – 2007)
* [[William Henry Eccles]] ([[Anglija]], 1875 – 1966)
* [[Ernst Rudolf George Eckert]] ([[ZDA]], 1904 – 2004)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882 – 1944)
* [[Bengt Edlén]] ([[Švedska]], 1906 – 1993)
* [[Samuel Frederick Edwards]] ([[Wales]], 1928 – 2015)
* [[Aleksej Lvovič Efros]] (Алексей Львович Эфрос) ([[Rusija]], 1938 – )
* [[Jürgen Ehlers]] ([[Nemčija]], 1929 – 2008)
* [[Paul Ehrenfest]] ([[Avstrija]], 1880 – 1933)
* [[Felix Ehrenhaft]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1952)
* [[Harvey Einbinder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2013)
* [[Albert Einstein]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1955) {{ikona Nob nag}} 1921
* [[Artur Ekert]] ([[Poljska]], [[Združeno kraljestvo]], 1961 –)
* [[Avšalom Elitzur]] ([[Izrael]], 1957 –)
* [[John Ellis]] ([[Velika Britanija]], 1946 –)
* [[Walter Maurice Elsasser]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1991)
* [[Berthold-Georg Englert]] ([[Nemčija]], 1953 –)
* [[François Englert]] ([[Belgija]], 1932 –) {{ikona Nob nag}} 2013
* [[Jane English]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Loránd Eötvös]] ([[Madžarska]], 1848 – 1919)
* [[Georg Adolf Erman]] ([[Nemčija]], 1806 – 1877)
* [[Frederick Joseph Ernst]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933/4 –)
* [[Gerhard Ertl]] ([[Nemčija]], 1936 –)
* [[Leo Esaki]] (江崎 玲於奈) ([[Japonska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – ) {{ikona Nob nag}} 1973
* [[Abraham Esau]] ([[Nemčija]], 1884 – 1955)
* [[Louis Essen]] ([[Anglija]], 1908 – 1997)
* [[Immanuel Estermann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1973)
* [[Andreas von Ettingshausen]] ([[Nemčija]], 1796 – 1878)
* [[Hans Heinrich Euler]] ([[Nemčija]], 1909 – 1941)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707 – 1783)
* [[Kenneth Melvin Evenson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2002)
* [[Hugh Everett]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 1982)
* [[Thomas Eugene Everhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Paul Peter Ewald]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1985)
* [[Franz Serafin Exner]] ([[Avstrija]], 1849 – 1926)
</div>
=== F ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Charles Fabry]] ([[Francija]], 1867 – 1945)
* [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev]] ([[Rusija]], 1934 – 2017)
* [[Daniel Gabriel Fahrenheit]] ([[Nemčija]], 1686 – 1736)
* [[Peter Petrovič Fan-der-Flit]] (Пётр Петрович Фан-дер-Флит) ([[Rusija]], 1839 – 1904)
* [[Michael Faraday]] ([[Anglija]], 1791 – 1867)
* [[Gustav Theodor Fechner]] ([[Nemčija]], 1801 – 1887)
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – 2019)
* [[Jevgenij Lvovič Fejnberg]] (Евгений Львович Фейнберг) ([[Rusija]], 1912 – 2005)
* [[Pierre de Fermat]] ([[Francija]], 1601 – 1665)
* [[Enrico Fermi]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1954) {{ikona Nob nag}} 1938
* [[Sergio Ferrara]] ([[Italija]], 1945 –)
* [[Albert Fert]] ([[Francija]], 1938 –) {{ikona Nob nag}} 2007
* [[Herman Feshbach]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 2000)
* [[Richard Phillips Feynman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1965
* [[Thomas Fincke]] ([[Danska]], 1561 – 1656)
* [[Michael Ellis Fisher]] ([[Anglija]], 1931 – 2021)
* [[Val Logsdon Fitch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2015) {{ikona Nob nag}} 1980
* [[George Francis FitzGerald]] ([[Irska]], 1851 – 1901)
* [[Armand-Hippolyte-Louis Fizeau]] ([[Francija]], 1819 – 1896)
* [[Fjodar Ivanavič Fjodaraŭ]] /Фёдар Іванавіч Фёдараў ([[Belorusija]], 1911 – 1994)
* [[John Ambrose Fleming]] ([[Anglija]], 1849 – 1945)
* [[Harvey Fletcher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1981)
* [[Sergio Focardi]] ([[Italija]], 1932 – 2013)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] (Владимир Александрович Фок) ([[Rusija]], 1898 – 1974)
* [[Adriaan Daniël Fokker]] ([[Nizozemska]], 1887 – 1972)
* [[James David Forbes]] ([[Škotska]], 1809 – 1868)
* [[Kenneth William Ford]] mlajši ([[ZDA]], 1926 – 2025)
* [[Robert Lull Forward]] ([[ZDA]], 1932 – 2002)
* [[Jean Bernard Léon Foucault]] ([[Francija]], 1819 – 1868)
* [[Joseph Fourier]] ([[Francija]], 1768 – 1830)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889 – 1944)
* [[William Alfred Fowler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1983
* [[Jefim Samojlovič Fradkin]] (Ефим Самойлович Фрадкин) ([[Rusija]], 1924 – 1999)
* [[Paul Frampton]] ([[Anglija]], 1943 –)
* [[James Franck]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1925
* [[Ilja Mihajlovič Frank]] (Илья Михайлович Франк) ([[Rusija]], 1908 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1958
* [[Philipp Frank]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1966)
* [[Benjamin Franklin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1706 – 1790)
* [[Rudolph Franz]] ([[Nemčija]], 1826 – 1902)
* [[Joseph von Fraunhofer]] ([[Nemčija]], 1787 – 1826)
* [[Vsevolod Konstantinovič Frederiks]] (Всеволод Константинович Фредерикс) ([[Rusija]], 1885 – 1944)
* [[Daniel Zissel Freedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Jakov Iljič Frenkel]] (Яков Ильич Френкель) ([[Rusija]], 1894 – 1952)
* [[Viktor Jakovljevič Frenkel]] (Виктор Яковлевич Френкель) ([[Rusija]], 1930 – 1997)
* [[Augustin-Jean Fresnel]] ([[Francija]], 1788 – 1827)
* [[Peter George Oliver Freund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –)
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] (Александр Александрович Фридман) ([[Rusija]], 1888 – 1925)
* [[Herbert Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2000)
* [[Jerome Isaac Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 –) {{ikona Nob nag}} 1990
* [[David Henry Frisch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1991)
* [[Jürg Fröhlich]] ([[Švica]], 1946 –)
* [[Valerij Pavlovič Frolov]] (Валерий Павлович Фролов, Valeri Pavlovich Frolov) ([[Rusija]], [[Kanada]], 1946 – )
* [[Micutaka Fudžita]] (藤田光孝) ([[Japonska]], 1959 – 1998)
* [[Robert Works Fuller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2025)
</div>
=== G ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Dennis Gabor]] ([[Madžarska]], 1900 – 1979) {{ikona Nob nag}} 1971
* [[Johan Gadolin]] ([[Finska]], 1760 – 1852)
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564 – 1642)
* [[Giovanni Gallavotti]] ([[Italija]], 1941 –)
* [[Luigi Galvani]] ([[Italija]], 1737 – 1798)
* [[George Gamow]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1968)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592 – 1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777 – 1855)
* [[Joseph Louis Gay-Lussac]] ([[Francija]], 1778 – 1850)
* [[Ernst Gehrcke]] ([[Nemčija]], 1878 – 1960)
* [[Johannes Wilhelm Geiger]] ([[Nemčija]], 1882 – 1945)
* [[Heinrich Geissler]] ([[Nemčija]], 1814 – 1879)
* [[Murray Gell-Mann]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2019) {{ikona Nob nag}} 1969
* [[Howard Mason Georgi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Christoph Gerber]] ([[Švica]], 1942 –)
* [[Paul Gerber]] ([[Nemčija]], 1854 – 1909)
* [[Walther Gerlach]] ([[Nemčija]], 1889 – 1979)
* [[Lester Germer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1971)
* [[Robert Geroch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Neil Gershenfeld]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1959 –)
* [[Semjon Solomonovič Gerštejn]] (Семён Соломонович Герштейн) ([[Rusija]], 1929 – 2023)
* [[Aleksander Lvovič Geršun]] (Александр Львович Гершун) ([[Rusija]], 1868 – 1915)
* [[Andrej Aleksandrovič Geršun]] (Андрей Александрович Гершун) ([[Rusija]], 1903 – 1952)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568 – 1626)
* [[Pierre-Gilles de Gennes]] ([[Francija]], 1932 – 2007) {{ikona Nob nag}} 1991
* [[Ivar Giaever]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2025) {{ikona Nob nag}} 1973
* [[Adalberto Giazotto]] ([[Italija]], 1940 – 2017)
* [[Gary William Gibbons]] ([[Anglija]], 1946 –)
* [[Josiah Willard Gibbs]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1903)
* [[Walter Gilbert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) {{ikona Nob nag}} 1980
* [[William Gilbert]] ([[Anglija]], 1544 – 1603)
* [[James Gimzewski]] ([[Škotska]])
* [[Paul Ginsparg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –)
* [[Vitalij Lazarevič Ginzburg]] (Виталий Лазаревич Гинзбург) ([[Rusija]], 1916 – 2009) {{ikona Nob nag}} 2003
* [[Donald Arthur Glaser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1960
* [[Sheldon Lee Glashow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1932 –) {{ikona Nob nag}} 1979
* [[Roy Jay Glauber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1925 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2005
* [[James Gilbert Glimm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Erast Borisovič Gliner]] (Эраст Борисович Глинер) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2021)
* [[Vladimir Semjonovič Gluhov]] (Владимир Семёнович Глухов) ([[Rusija]], 1813 – 1894)
* [[Hubert Goenner]] ([[Nemčija]], 1936 –)
* [[Maria Goeppert-Mayer]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1972) {{ikona Nob nag}} 1963
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1989)
* [[Marvin Leonard Goldberger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2014)
* [[Maurice Goldhaber]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2011)
* [[Jack Goldman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2011)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807 – 1851)
* [[Eugen Goldstein]] ([[Nemčija]], 1850 – 1930)
* [[Herbert Goldstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2005)
* [[Jeffrey Goldstone]] ([[Anglija]], 1933 –)
* [[Jurij Abramovič Golfand]] (Юрий Абрамович Гольфанд) ([[Rusija]], [[Izrael]], 1922 – 1994)
* [[Boris Borisovič Golicin]] (Борис Борисович Голицын) ([[Rusija]], 1862 – 1916)
* [[Fritz Goos]] ([[Nemčija]], 1883 – 1968)
* [[Radžeš Gopakumar]] ([[Indija]], 1967 –)
* [[Lev Petrovič Gorkov]] (Лев Петрович Горьков) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1929 – 2016)
* [[Samuel Abraham Goudsmit]] ([[Nizozemska]], [[ZDA]], 1902 – 1978)
* [[Leo Graetz]] ([[Nemčija]], 1856 – 1941)
* [[Zénobe Gramme]] ([[Belgija]], 1826 – 1901)
* [[Hermann Günther Grassmann]] ([[Nemčija]], 1809 – 1977)
* [[Louis Harold Gray]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1965)
* [[George Green]] ([[Anglija]], 1793 – 1841)
* [[Michael Boris Green]] ([[Anglija]], 1946 –)
* [[Oscar Wallace Greenberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Brian Greene]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1963 –)
* [[Kenneth Ingvard Greisen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2007)
* [[Vladimir Naumovič Gribov]] (Владимир Наумович Грибов) ([[Rusija]], 1930 – 1997)
* [[David Jeffrey Griffiths]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Robert Budington Griffiths]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618 – 1663)
* [[David Jonathan Gross]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940/41 –) {{ikona Nob nag}} 2004
* [[Peter Grünberg]] ([[Nemčija]], 1939 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2007
* [[Eduard Grüneisen]] ([[Nemčija]], 1877 – 1949)
* [[Steven Scott Gubser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1972 –)
* [[Otto von Guericke]] ([[Nemčija]], 1602 – 1686)
* [[Charles Édouard Guillaume]] ([[Švica]], [[Francija]], 1861 – 1938) {{ikona Nob nag}} 1920
* [[Aleksander Viktorovič Gurevič]] (Александр Викторович Гуревич) (1930 –)
* [[Isaj Izrajilevič Gurevič]] (Исай Израилевич Гуревич) ([[Rusija]], 1912 – 1992)
* [[Lev Emanujilovič Gurevič]] (Лев Эммануилович Гуревич) ([[Rusija]], 1904 – 1990)
* [[Vadim Lvovič Gurevič]] (Вадим Львович Гуревич) ([[Rusija]], 1934 – 2023)
* [[Vahe Gurzadjan]] (Վահագն Գուրզադյան) ([[Armenija]], 1955 –)
* [[Beno Gutenberg]] ([[Nemčija]], 1889 – 1960)
* [[Alan Harvey Guth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Frederick Guthrie]] ([[Anglija]], 1833 – 1886)
* [[Martin Charles Gutzwiller]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2014)
</div>
=== H ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Wander Johannes de Haas]] ([[Nizozemska]], 1878 – 1960)
* [[George Hadley]] ([[Anglija]], 1685 – 1768)
* [[Stig Hagström]] ([[Švedska]], 1932 – 2011)
* [[Erwin Louis Hahn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2016)
* [[Ibn al-Haitam]] ([[Irak]], [[Egipt]], 965 – 1041)
* [[Izuo Hajaši]] (林厳雄) ([[Japonska]], 1922 – 2005)
* [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] (Семён Эммануилович Хайкин) ([[Rusija]], 1901 – 1968)
* [[Izak Mihajlovič Halatnikov]] (Исаак Маркович Халатников) ([[Rusija]], 1919 – 2021)
* [[Stephen Hales]] ([[Anglija]], 1677 – 1761)
* [[John Lewis Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –) {{ikona Nob nag}} 2005
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656 – 1742)
* [[Bertrand Israel Halperin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Otto Halpern]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1982)
* [[Francis Halzen|Francis Louis Halzen]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2026
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805 – 1865)
* [[Hilda Hänchen]] ([[Nemčija]], 1919 – 2013)
* [[Theodor Wolfgang Hänsch]] ([[Nemčija]], 1941 – ) {{ikona Nob nag}} 2005
* [[William Webster Hansen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1949)
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851 – 1912)
* [[Julij Borisovič Hariton]] (Юлий Борисович Харитон) ([[Rusija]], 1904 – 1996)
* [[Serge Haroche]] ([[Francija]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2012
* [[James Burkett Hartle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 – 2023)
* [[Douglas Rayner Hartree]] ([[Anglija]], 1897 – 1958)
* [[Friedrich Hasenöhrl]] ([[Avstrija]], 1874 – 1915)
* [[Klaus Hasselmann]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021
* [[Jean Henri Hassenfratz]] ([[Francija]], 1755 – 1827)
* [[Lene Hau]] ([[Danska]], 1959 –)
* [[Stephen Hawking]] ([[Anglija]], 1942 – 2018)
* [[Oliver Heaviside]] ([[Anglija]], 1850 – 1925)
* [[Kurt Heegner]] ([[Nemčija]], 1893 – 1965)
* [[Werner Karl Heisenberg]] ([[Nemčija]], 1901 – 1976) {{ikona Nob nag}} 1932
* [[Charles W. Hellaby]] ([[Južna Afrika]])
* [[Hans Gustav Adolf Hellmann]] ([[Nemčija]], 1903 – 1938)
* [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] ([[Nemčija]], 1821 – 1894)
* [[Joseph Henry]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1797 – 1878)
* [[John Herapath]] ([[Anglija]], 1798 – 1868)
* [[Heron]] ([[Aleksandrija]], okoli 20 – okoli 100)
* [[Conyers Herring]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2009)
* [[Gustav Ludwig Hertz]] ([[Nemčija]], 1887 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1925
* [[Heinrich Rudolf Hertz]] ([[Nemčija]], 1857 – 1894)
* [[Victor Franz Hess]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1936
* [[David Hestenes]] ([[ZDA]], 1933 –)
* [[Antony Hewish]] ([[Anglija]], 1924 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1974
* [[William Mitchinson Hicks]] ([[Anglija]], 1850 – 1934)
* [[Peter Ware Higgs]] ([[Anglija]]/[[Škotska]], 1929 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2013
* [[William Higinbotham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1994)
* [[Basil Hiley]] ([[Anglija]], 1935 – 2025)
* [[Edward Hinds]] ([[Anglija]], 1949 –)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815 – 1890)
* [[Jorge Eduardo Hirsch]] ([[Argentina]], ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –)
* [[Peter Bernhard Hirsch]] ([[Anglija]], 1925 – 2025)
* [[Johann Wilhelm Hittorf]] ([[Nemčija]], 1824 – 1914)
* [[Robert Hofstadter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1961
* [[Stefan Hollands]] ([[Nemčija]], 1971 –)
* [[Nick Holonyak]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2022)
* [[Gerardus 't Hooft]] ([[Nizozemska]], 1946 –) {{ikona Nob nag}} 1999
* [[Robert Hooke]] ([[Anglija]], 1635 – 1703)
* [[Ludwig Hopf]] ([[Nemčija]], 1884 – 1939)
* [[John Joseph Hopfield]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 –)
* [[John Hopkinson]] ([[Anglija]], 1849 – 1898)
* [[John Theodore Houghton]] ([[Wales]], 1931 – 2020) {{ikona Nob nag}} 2007
* [[William Vermillion Houston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1968)
* [[Josif Bencjonovič Hriplovič]] (Иосиф Бенционович Хриплович) ([[Rusija]], 1937 – 2024)
* [[Erich Hückel]] ([[Nemčija]], 1896 – 1980)
* [[Pierre Henri Hugoniot]] ([[Francija]], 1851 – 1887)
* [[Curtis Judson Humphreys]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1986)
* [[Russell Alan Hulse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –) {{ikona Nob nag}} 1993
* [[Friedrich Hund]] ([[Nemčija]], 1896 – 1997)
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629 – 1695)
* [[Orest Danilovič Hvolson]] (Орест Данилович Хвольсон) ([[Rusija]], 1852 – 1934)
</div>
=== I ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Sumio Iidžima]] (飯島 澄男) ([[Japonska]], 1939 –)
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] (Владимир Сергеевич Игнатовский) ([[Rusija]], 1875 – 1942)
* [[John Iliopoulos]] (Ιωάννης Ηλιόπουλος) ([[Grčija]], 1940 –)
* [[Aleksej Antonovič Iljušin]] (Алексей Антонович Ильюшин) ([[Rusija]], 1911 – 1998)
* [[Christian Imbert]] ([[Francija]], 1937 – 1998)
* [[Leopold Infeld]] ([[Poljska]], 1898 – 1968)
* [[Christopher Isham]] ([[Anglija]], 1944 –)
* [[Ernst Ising]] ([[Nemčija]] 1900 – 1998)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko]] (Дмитрий Дмитриевич Иваненко) ([[Rusija]], 1904 – 1994)
</div>
=== J ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[John David Jackson (fizik)|John David Jackson]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2016)
* [[Arthur Jaffe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Max Jakob]] ([[Nemčija]], 1879 – 1955)
* [[Kendžiro Jamakava]] (山川健次郎) ([[Japonska]], 1854 – 1931)
* [[Ratko Janev]] (Ратко Јанев) ([[Makedonija]], [[Srbija]] 1939 – 2019)
* [[Karl Guthe Jansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1950)
* [[Edwin Thompson Jaynes]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 1998)
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877 – 1946)
* [[Peter Jenni]] ([[Švica]], 1948 –)
* [[Johannes Hans Daniel Jensen]] ([[Nemčija]], 1907 – 1973) {{ikona Nob nag}} 1963
* [[Deborah S. Jin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1968 –)
* [[Abraham Fjodorovič Joffe]] (Абрам Фёдорович Иоффе) ([[Rusija]], 1880 – 1960)
* [[Boris Lazarevič Joffe]] (Борис Лазаревич Иоффе) ([[Rusija]], 1926 – 2022)
* [[Irène Joliot-Curie]] ([[Francija]], 1897 – 1956)
* [[Frédéric Joliot-Curie]] ([[Francija]], 1900 – 1958)
* [[John Joly]] ([[Irska]], 1857 – 1933)
* [[Ernst Pascual Jordan]] ([[Nemčija]], 1902 – 1980)
* [[Brian David Josephson]] ([[Walles]], [[Anglija]], 1940 –) {{ikona Nob nag}} 1973
* [[James Prescott Joule]] ([[Anglija]], 1818 – 1889)
* [[Hideki Jukava]] (湯川 秀樹) ([[Japonska]], 1907 – 1981) {{ikona Nob nag}} 1949
* [[Bernard Julia]] ([[Francija]], 1952 –)
</div>
=== K ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Leo Philip Kadanoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Takaaki Kadžita]] (梶田 隆章) ([[Japonska]], 1959 –) {{ikona Nob nag}} 2015
* [[Aleksej Borisovič Kajdalov]] (Алексей Борисович Кайдалов) ([[Rusija]], 1940 – 2010)
* [[Michio Kaku]] ([[ZDA]], 1947 –)
* [[Isak Markovič Kalatnikov|Isak Markovič Khalatnikov]] >> pravilno rus./slov.: Halatnikov (gl.)
* [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] ([[Nemčija]], 1885 – 1954)
* [[Heike Kamerlingh Onnes]] ([[Nizozemska]], 1853 – 1926) {{ikona Nob nag}} 1913
* [[Charles Kuen Kao]] ([[Kitajska]], [[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] , 1933 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2009
* [[Peter Leonidovič Kapica]] (Пётр Леонидович Капица) ([[Rusija]], 1894 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1978
* [[David B. Kaplan]] (ZDA, 1958 –)
* [[David E. Kaplan]] (ZDA)
* [[Anton Nikolajevič Kapustin]] (Антон Николаевич Капустин) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 – )
* [[Theodore von Kármán]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1881 – 1963)
* [[Gustav Karsten]] ([[Nemčija]], 1820 – 1900)
* [[Alfred Kastler]] ([[Francija]], 1902 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1966
* [[Henry Kater]] ([[Anglija]], 1777 – 1835)
* [[Bruria Kaufman]] ([[Izrael]], 1918 – 2010)
* [[Leonid Venjaminovič Keldiš]] (Леонид Вениаминович Келдыш) ([[Rusija]], 1931 – 2016)
* [[Andrew Keller]] (Anglija, 1925 – 1999)
* [[Henry Way Kendall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 1999) {{ikona Nob nag}} 1990
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571 – 1630)
* [[John Kerr (fizik)|John Kerr]] ([[Škotska]], 1824 – 1907)
* [[Wolfgang Ketterle]] ([[Nemčija]], 1957 –) {{ikona Nob nag}} 2001
* [[Thomas Walter Bannerman Kibble]] ([[Anglija]], 1932 – 2016)
* [[Abraham Konstantinovič Kikoin]] (Абрам Константинович Кикоин) ([[Rusija]], 1914 – 1999)
* [[Izak Konstantinovič Kikoin]] (Исаак Константинович Кикоин) ([[Rusija]], 1908 – 1984)
* [[Jack St. Clair Kilby]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2005) {{ikona Nob nag}} 2000
* [[Harry Jeffrey Kimble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[William Morris Kinnersley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gustav Robert Kirchhoff]] ([[Nemčija]], 1824 – 1887)
* [[Viktor Lvovič Kirpičov]] (Виктор Львович Кирпичёв) ([[Rusija]], 1845 – 1913)
* [[Charles Kittel]] (ZDA, 1916 – 2019)
* [[Igor Romanovič Klebanov]] (Игор Романович Клебанов) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1962 –)
* [[Oskar Klein]] ([[Švedska]], 1894 – 1977)
* [[Alfred Kleiner]] ([[Švica]], 1849 – 1916)
* [[Daniel Kleppner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Klaus von Klitzing]] ([[Nemčija]], 1943 –) {{ikona Nob nag}} 1985
* [[Paul Ernest Klopsteg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1991)
* [[Gowin Knight]] ([[Anglija]], 1713 – 1772)
* [[Martin Knudsen]] ([[Danska]], 1871 – 1949)
* [[Makoto Kobajaši (fizik)|Makoto Kobajaši]] (小林 誠) ([[Japonska]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2008
* [[Lev Abramovič Kofman]] (Лев Абрамович Кофман) ([[Rusija]], [[Kanada]], 1957 – 2009)
* [[Jošio Koide]] (小出 義夫) ([[Japonska]], 1946 –)
* [[Pieter Kok]] ([[Nizozemska]], 1972 –)
* [[Edward Kolb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Werner Kolhörster]] ([[Nemčija]], 1887 – 1946)
* [[Aleksander Salomonovič Kompanejec]] (Александр Соломонович Компанеец) ([[Rusija]], 1914 – 1974)
* [[Džun Kondo]] (近藤 淳) ([[Japonska]], 1930 – 2022)
* [[Walther Kossel]] ([[Nemčija]], 1888 – 1956)
* [[Masatoši Košiba]] (小柴 昌俊) ([[Japonska]], 1926 – 2020) {{ikona Nob nag}} 2002
* [[Friedrich Kottler]] ([[Avstrija]], 1886 – 1965)
* [[Robert Harry Kraichnan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2008)
* [[Hendrik Anthony Kramers]] ([[Nizozemska]], 1894 – 1952)
* [[Sergej Vladilenovič Krasnikov]] (Сергей Владиленович Красников) ([[Rusija]], 1961 –)
* [[Lawrence Maxwell Krauss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 –)
* [[Erich Kretschmann]] ([[Nemčija]], 1887 – 1973)
* [[Herbert Kroemer]] ([[Nemčija]], 1928 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2000
* [[Oleg Nikolajevič Krohin]] (Олег Николаевич Крохин) ([[Rusija]], 1932 – 2022)
* [[Ralph Kronig]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1995)
* [[Arie Andries Kruithof]] ([[Nizozemska]], 1909 – 1993)
* [[Martin David Kruskal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2006)
* [[Jurij Aleksandrovič Krutkov]] (Юрий Александрович Крутков) ([[Rusija]], 1890 – 1952)
* [[Rjogo Kubo]] (久保 亮五) ([[Japonska]], 1920 – 1995)
* [[Wilfried Kuhn]] ([[Nemčija]], 1923 – 2009)
* [[August Kundt]] ([[Nemčija]], 1839 – 1894)
* [[Igor Vasiljevič Kurčatov]] (Игорь Васильевич Курчатов) ([[Rusija]], 1903 – 1960)
* [[Polykarp Kusch]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1955
* [[Hans Georg Küssner]] ([[Nemčija]], 1900 – 1984)
* [[Vadim Aleksejevič Kuzmin]] (Вадим Алексеевич Кузьмин) ([[Rusija]], 1937 – 2015)
</div>
=== L ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Lucien LaCoste]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1995)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736 – 1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640 – 1718)
* [[Auguste Arthur de la Rive]] ([[Švica]], 1801 – 1873)
* [[Horace Lamb]] ([[Anglija]], 1849 – 1934)
* [[Willis Eugene Lamb mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2008) {{ikona Nob nag}} 1955
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Nemčija]], 1728 – 1777)
* [[Cornelius Lanczos]] ([[Madžarska]], 1893 – 1974)
* [[Lev Davidovič Landau]] (Лев Давидович Ландау) ([[Rusija]], 1908 – 1968) {{ikona Nob nag}} 1962
* [[Alfred Landé]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1976)
* [[Grigorij Samujilovič Landsberg]] (Григорий Самуилович Ландсберг) ([[Rusija]], 1890 – 1957)
* [[Donald Newton Langenberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Paul Langevin]] ([[Francija]], 1872 – 1946)
* [[Irving Langmuir]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1957)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749 – 1827)
* [[Joseph Larmor]] ([[Irska]], 1857 – 1942)
* [[Giovanni Jona-Lasinio]] ([[Italija]], 1932 –)
* [[Jakob Johann Laub]] ([[Švica]], 1882 – 1962)
* [[Max von Laue]] ([[Nemčija]], 1897 – 1960) {{ikona Nob nag}} 1914
* [[Robert Betts Laughlin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –) {{ikona Nob nag}} 1998
* [[Charles Christian Lauritsen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1968)
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] (Михаил Алексеевич Лаврентьев) ([[Rusija]], 1900 – 1980)
* [[Ernest Orlando Lawrence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1939
* [[Aleksander Aleksejevič Lebedjev]] (Александр Алексеевич Лебедев) ([[Rusija]], 1893 – 1969)
* [[Peter Nikolajevič Lebedjev]] (Пётр Николаевич Лебедев) ([[Rusija]], 1866 – 1912)
* [[Joel Louis Lebowitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 –)
* [[Leon Max Lederman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1988
* [[David Morris Lee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – ) {{ikona Nob nag}} 1996
* [[Tsung-Dao Lee]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1957
* [[Anthony James Leggett]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –) {{ikona Nob nag}} 2003
* [[Robert Benjamin Leighton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 1997)
* [[Philipp Eduard Anton von Lenard]] ([[Nemčija]], 1862 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1905
* [[Louis-Sébastien Lenormand]] ([[Francija]], 1757 – 1837)
* [[Josef Lense]] ([[Avstrija]], [[Nemčija]], 1890 – 1985)
* [[Heinrich Lenz]] ([[Nemčija]], 1804 – 1865)
* [[Wilhelm Lenz]] ([[Nemčija]], 1888 – 1957)
* [[Mihail Jakovljevič Leonov]] (Михаил Яковлевич Леонов) ([[Rusija]], 1912 – 1992)
* [[John Leslie (fizik)|John Leslie]] ([[Škotska]], 1766 – 1832)
* [[Heinrich Leutwyler]] ([[Švica]], 1938 –)
* [[Pierre Lévêque (fizik)|Pierre Lévêque]] ([[Francija]], 1746 – 1814)
* [[Robert Lévi]]
* [[Venijamin Grigorjevič Levič]] (Вениамин Григорьевич Левич) ([[Rusija]], 1917 – 1988)
* [[Maurice Lévy]] ([[Francija]], 1838 – 1910)
* [[Jean-Marc Lévy-Leblond]] ([[Francija]], 1940 –)
* [[Walter Lewin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –)
* [[Wilfrid Bennett Lewis]] ([[Kanada]], 1908 – 1987)
* [[Albert Joseph Libchaber]] ([[Francija]], 1934 –)
* [[André Lichnerowicz]] ([[Francija]], 1915 – 1998)
* [[Georg Christoph Lichtenberg]] ([[Nemčija]], 1742 – 1799)
* [[Elliott Hershel Lieb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Alfred-Marie Liénard]] ([[Francija]], 1869 – 1958)
* [[Jevgenij Mihajlovič Lifšic]] (Евгений Михайлович Лифшиц) ([[Rusija]], 1915 – 1985)
* [[Luigi Ghiraldi Lilio]] ([[Italija]], 1510 – 1576)
* [[Andrej Dimitrijevič Linde]] (Андрей Дмитриевич Линде) ([[Rusija]], 1948 –)
* [[Frederick Aleksander Lindemann]] ([[Anglija]], 1886 – 1957)
* [[Lev Nikolajevič Lipatov]] (Лев Николаевич Липатов) ([[Rusija]], 1940 – 2017)
* [[Gabriel Lippmann]] ([[Francija]], 1845 – 1921) {{ikona Nob nag}} 1908
* [[Jules Antoine Lissajous]] ([[Francija]], 1822 – 1880)
* [[Milton Stanley Livingston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1986)
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] (Александр Михайлович Ляпунов) ([[Rusija]], 1857 – 1918)
* [[Humphrey Lloyd (fizik)|Humprey Lloyd]] ( [[Irska]], 1800 – 1881)
* [[Antonino Lo Surdo]] ([[Italija]], 1880 – 1949)
* [[Michael Lockwood (fizik)|Michael Lockwood]] ([[Anglija]], 1954 –)
* [[Oliver Joseph Lodge]] ([[Anglija]], 1851 – 1940)
* [[Giovanni Rossi Lomanitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2003)
* [[Heinz London]] ([[Nemčija]], 1907 – 1970)
* [[Fritz London]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1954)
* [[Malcolm Sim Longair]] ([[Škotska]], 1941 –)
* [[Francis Wheeler Loomis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1976)
* [[Jan Tadeusz Łopuszański]] ([[Poljska]], 1923 – 2008)
* [[Hendrik Antoon Lorentz]] ([[Nizozemska]], 1853 – 1928) {{ikona Nob nag}} 1902
* [[Johann Josef Loschmidt]] ([[Avstrija]], 1821 – 1895)
* [[Bernard Lovell]] ([[Anglija]], 1913 – 2012)
* [[Francis Eugene Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007)
* [[Frank James Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2009)
* [[Theodore Lyman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1954)
* [[Peter Lynds]] ([[Nova Zelandija]], 1975 –)
</div>
=== M ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Ernst Mach]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Avstrija]], 1838 – 1916)
* [[William Francis Magie]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1943)
* [[Bogdan Maglić (fizik)|Bogdan Maglić]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2017) (Srb)
* [[Luciano Maiani]] ([[Italija]], 1941 –)
* [[Theodore Harold Maiman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2007)
* [[Ettore Majorana]] ([[Italija]], 1906 – 1938?)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] (Дмитрий Дмитриевич Максутов) ([[Rusija]], 1896 – 1964)
* [[Juan Martín Maldacena]] ([[Argentina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1968 –)
* [[Étienne Louis Malus]] ([[Francija]], 1775 – 1812)
* [[Syukuro Manabe]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021
* [[Leonid Isakovič Mandelštam]] (Леонид Исаакович Мандельштам) ([[Rusija]], 1879 – 1944)
* [[John Henry Manley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1990)
* [[Corinne Alison Manogue]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –)
* [[Peter Mansfield]] ([[Anglija]], 1933 – 2017)
* [[Herman William March]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1953)
* [[Guglielmo Marconi]] ([[Italija]], 1874 – 1937) {{ikona Nob nag}} 1909
* [[Henry Margenau]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1997)
* [[Edme Mariotte]] ([[Francija]], okoli 1620 – 1684)
* [[Robert Eugene Marshak]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1992)
* [[André Martin (fizik)|André Martin]] ([[Francija]], [[Švica]], 1929 – 2020)
* [[Tošihide Maskava]] (益川 敏英) ([[Japonska]], 1940 – 2021) {{ikona Nob nag}} 2008
* [[Basil John Mason]] ([[Anglija]], 1923 – 2015)
* [[John Cromwell Mather]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 –) {{ikona Nob nag}} 2006
* [[Carlo Matteucci]] ([[Italija]], 1811 – 1868)
* [[Aleksej Nikolajevič Matvejev]] (Алексей Николаевич Матвеев) ([[Rusija]], 1922 – 1994)
* [[Viktor Anatoljevič Matvejev]] (Виктор Анатольевич Матвеев) ([[Rusija]], 1941 – )
* [[James Clerk Maxwell]] ([[Škotska]], 1831 – 1879)
* [[Johann Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1752 – 1830)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723 – 1762)
* [[Julius Robert von Mayer]] ([[Nemčija]], 1814 – 1878)
* [[Barry Malcolm McCoy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –)
* [[James Edward McDonald]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 1971)
* [[John Cunningham McLennan]] ([[Kanada]], 1867 – 1935)
* [[Edwin Mattison McMillan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1991)
* [[Simon van der Meer]] ([[Nizozemska]], 1925 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1984
* [[Charles Edward Kenneth Mees]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1960)
* [[William Frederick Meggers]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1966)
* [[Walther Meissner]] ([[Nemčija]], 1882 – 1974)
* [[Lise Meitner]] ([[Avstrija]], [[Švedska]], 1878 – 1968)
* [[Franz Melde]] ([[Nemčija]], 1832 – 1901)
* [[Macedonio Melloni]] ([[Italija]], 1798 – 1854)
* [[Thomas Corwin Mendenhall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1841 – 1924)
* [[José Fernando Ferreira Mendes]] ([[Portugalska]], 1962 –)
* [[Marin Mersenne]] ([[Francija]], 1588 – 1648)
* [[Laura Mersini-Houghton]] ([[Albanija]])
* [[Eugen Merzbacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2013)
* [[Nicholas Metropolis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1999)
* [[Oskar Emil Meyer]] ([[Nemčija]], 1834 – 1909)
* [[Albert Abraham Michelson]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1852 – 1931) {{ikona Nob nag}} 1907
* [[Gustav Mie]] ([[Nemčija]], 1868 – 1957)
* [[Arkadij Bejnusovič Migdal]] (Аркадий Бейнусович Мигдал) ([[Rusija]], 1911 – 1991)
* [[Hironari Mijazava]] (宮沢 弘成) ([[Japonska]], 1927 – 2023)
* [[Sándor Mikola]] ([[Madžarska]], 1871 – 1945)
* [[Mordehai Milgrom]] ([[Izrael]], 1957 –)
* [[Dayton Clarence Miller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1941)
* [[Robert Andrews Millikan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1953) {{ikona Nob nag}} 1924
* [[Mark Muir Mills]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 1958)
* [[Robert Laurence Mills]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1999)
* [[Vladimir Petrovič Minejev]] (Владимир Петрович Минеев) ([[Rusija]], 1945 – )
* [[Hermann Minkowski]] ([[Nemčija]], 1864 – 1909)
* [[Širaz Naval Minvala]] (शिराझ मिन्वाल्ला) ([[Indija]], 1973 –)
* [[Charles William Misner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2023)
* [[Richard von Mises]] ([[Avstrija]], [[ZDA]], 1883 – 1953)
* [[John W. Moffat]] ([[Kanada]], 1938 –)
* [[Georg Mohr (matematik)|Georg Mohr]] ([[Danska]], 1640 – 1697)
* [[Christian Møller]] ([[Danska]], 1904 – 1980)
* [[William Morgan (aktuar)|William Morgan]] ([[Wales]], 1750 – 1833)
* [[Fernando Bernardino Morinigo]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2011)
* [[Edward Williams Morley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1923)
* [[Philip Morrison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2005)
* [[Philip McCord Morse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1985)
* [[Henry Moseley]] ([[Anglija]], 1887 – 1915)
* [[Rudolf Ludwig Mössbauer]] ([[Nemčija]], 1929 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1961
* [[Nevill Francis Mott]] ([[Anglija]], 1905 – 1996) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Ben Roy Mottelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Danska]], 1926 – 2022) {{ikona Nob nag}} 1975
* [[Gérard Mourou]] ([[Francija]], 1944 –)
* [[Vjačeslav Fjodorovič Muhanov]] (Вячеслав Фёдорович Муханов) ([[Rusija]], 1952 –)
* [[Karl Alexander Müller]] ([[Švica]], 1927 – 2023) {{ikona Nob nag}} 1987
* [[Richard A. Muller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Walther Müller]] ([[Nemčija]], 1905 – 1979)
* [[Robert Sanderson Mulliken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1986)
* [[Hitoši Murajama]] (村山斉) ([[Japonska]], 1964 –)
* [[Kater Whitney Murch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
</div>
=== N ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Georgi Nadžakov]] (Bolgarija, 1896 – 1981)
* [[Hantaro Nagaoka]] (長岡 半太郎) ([[Japonska]], 1865 – 1950)
* [[Werner Nahm]] ([[Nemčija]], 1949 –)
* [[Ukičiro Nakaja]] (中谷宇吉郎) ([[Japonska]], 1900 – 1962)
* [[Joičiro Nambu]] (南部 陽一郎) ([[Japonska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2015) {{ikona Nob nag}} 2008
* [[John Napier]] ([[Škotska]], 1550 – 1617)
* [[Seth Neddermeyer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1988)
* [[Yuval Ne'eman]] ([[Izrael]], 1925 – 2006)
* [[Louis Eugène Félix Néel]] ([[Francija]], 1904 – 2000) {{ikona Nob nag}} 1970
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170 – 1237)
* [[Walther Hermann Nernst]] ([[Nemčija]], 1864 – 1941)
* [[Franz Ernst Neumann]] ([[Nemčija]], 1798 – 1895)
* [[Ezra Ted Newman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2021)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643 – 1727)
* [[Ernest Fox Nichols]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1869 – 1924)
* [[William Nicol]] ([[Škotska]], 1768 – 1851)
* [[Hermann Nicolai]] ([[Nemčija]], 1952 –)
* [[Holger Bech Nielsen]] ([[Danska]], 1941 –)
* [[Peter van Nieuwenhuizen]] ([[Nizozemska]], 1938 –)
* [[Kazuhiko Nišidžima]] (西島 和彦) ([[japonska]], 1926 – 2009)
* [[Jošio Nišina]] (仁科芳雄) ([[Japonska]], 1890 – 1951)
* [[Jun-iči Nišizava|Juniči Nišizava]] (西澤潤一) ([[Japonska]], 1926 – 2018)
* [[Gunnar Nordström]] ([[Finska]], 1881 – 1923)
* [[Robert Noyce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1990)
* [[Philippe Nozières]] ([[Francija]], 1932 – 2022)
* [[Alan Nunn May]] ([[Anglija]], 1911 – 2003)
* [[Perley Gilman Nutting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1949)
</div>
=== O ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Hermann Oberth]] ([[Nemčija]], 1894 – 1989)
* [[Giuseppe Occhialini]] ([[Italija]], 1907 – 1993)
* [[Robert Ochsenfeld]] ([[Nemčija]], 1901 – 1993)
* [[Viktor Izakovič Ogijevecki]] (Виктор Исаакович Огиевецкий) ([[Rusija]], 1928 – 1996)
* [[Georg Simon Ohm]] ([[Nemčija]], 1789 – 1854)
* [[Lev Borisovič Okun]] (Лев Борисович Окунь) ([[Rusija]], 1929 – 2015)
* [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] ([[Nemčija]], 1758 – 1840)
* [[Jörgen Lykke Olsen]] ([[ZDA]], 1923 – 2006)
* [[Gerard Kitchen O'Neill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1992)
* [[Lars Onsager]] ([[Norveška]], 1903 – 1976) {{ikona Nob nag}} 1968
* [[Julius Robert Oppenheimer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1967)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323 – 1382)
* [[Amos Ori]] ([[Izrael]], 1956 –)
* [[Hans Christian Ørsted]] ([[Danska]], 1777 – 1851)
* [[Douglas Dean Osheroff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 1996
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] (Михаил Васильевич Остроградский) ([[Ukrajina]], 1801 – 1862)
* [[Heinrich Ott (fizik)|Heinrich Ott]] ([[Nemčija]], 1894 – 1962)
* [[Burt Ovrut]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
</div>
=== P ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Antonio Pacinotti]] ([[Italija]], 1841 – 1912)
* [[Thanu Padmanabhan]] ([[Indija]], 1957 –)
* [[Don Nelson Page]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1948 –)
* [[Abraham Pais]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2000)
* [[George Pake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2004)
* [[Timothy Noel Palmer]] ([[Anglija]], 1952 –)
* [[Wolfgang Kurt Hermann Panofsky]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2007)
* [[Denis Papin]] ([[Francija]], [[Anglija]], 1647 – 1712)
* [[Giorgio Parisi]] ([[Italija]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 2021
* [[Leonard Parker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Blaise Pascal]] ([[Francija]], 1623 – 1662)
* [[Friedrich Paschen]] ([[Nemčija]], 1865 – 1947)
* [[Laurence Passell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2021)
* [[Aleksander Zaharovič Patašinski]] (Александр Захарович Паташинский) ([[Rusija]], ZDA, 1936 – 2020)
* [[Wolfgang Paul]] ([[Nemčija]], 1913 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1989
* [[Wolfgang Ernst Pauli]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1945
* [[Jean Claude Eugène Péclet]] ([[Francija]], 1793 – 1857)
* [[Philip James Edwin Peebles]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 –)
* [[George Braxton Pegram]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1958)
* [[Rudolf Ernst Peierls]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1907 – 1995)
* [[Jean Charles Athanase Peltier]] ([[Francija]], 1785 – 1845)
* [[John Brian Pendry]] ([[Anglija]], 1944 – )
* [[Frans Michel Penning]] ([[Nizozemska]], 1894 – 1953)
* [[Roger Penrose]] ([[Anglija]], 1931 –) {{ikona Nob nag}} 2020.
* [[Arno Allan Penzias]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1978
* [[Ian Colin Percival]] ([[Anglija]], 1931 –)
* [[Asher Peres]] ([[Izrael]], 1934 – 2005)
* [[Martin Lewis Perl]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2014) {{ikona Nob nag}} 1995
* [[Alfred Perot]] ([[Francija]], 1863 – 1925)
* [[Jean Baptiste Perrin]] ([[Francija]], 1870 – 1942) {{ikona Nob nag}} 1926
* [[Geoffrey E. Perry]] ([[Anglija]], 1927 – 2000)
* [[Malcolm John Perry]] ([[Anglija]], 1951 –)
* [[Konstantin Dimitrijevič Perski]] (Константин Дмитриевич Перский) ([[Rusija]], 1854 – 1906)
* [[Alexis Thérèse Petit]] ([[Francija]], 1791 – 1820)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] (Алексей Зиновьевич Петров) ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1910 – 1972)
* [[Jurij Viktorovič Petrov]] (Юрий Викторович Петров) ([[Rusija]], 1958 – )
* [[Vasilij Vladimirovič Petrov]] (Василий Владимирович Петров) ([[Rusija]], 1761 – 1834)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774 – 1835)
* [[August Herman Pfund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1949)
* [[William Daniel Phillips]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 1997
* [[Oreste Piccioni]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2002)
* [[Edward Charles Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1919)
* [[Solomon Borisovič Pikelner]] ([[Rusija]], 1921 – 1975)
* [[Gabrio Piola]] ([[Italija]], 1794 – 1850)
* [[Felix Pirani]] ([[Anglija]], 1928 – 2015)
* [[Lev Petrovič Pitajevski]] (Лев Петрович Питаевский) ([[Rusija]], 1933 – )
* [[Leonid Mojisejevič Pjatigorski]] (Леонид Моисеевич Пятигорский) ([[Rusija]], 1909 – 1993)
* [[Max Planck]] ([[Nemčija]], 1858 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1918
* [[Gaston Planté]] ([[Francija]], 1834 – 1889)
* [[Joseph Plateau]] ([[Belgija]], 1801 – 1883)
* [[Milton Spinoza Plesset]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1991)
* [[Julius Plücker]] ([[Nemčija]], 1801 – 1868)
* [[Agnes Pockels]] ([[Nemčija]], 1862 – 1935)
* [[Friedrich Carl Alwin Pockels]] ([[Nemčija]], 1865 – 1913)
* [[Boris Podolsky]] (Борис Яковлевич Подольский) ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1966)
* [[Henri Poincaré]] ([[Francija]], 1854 – 1912)
* [[Louis Poinsot]] ([[Francija]], 1777 – 1859)
* [[Jean Louis Marie Poiseuille]] ([[Francija]], 1799 – 1869)
* [[Siméon-Denis Poisson]] ([[Francija]], 1781 – 1840)
* [[Valerij Leonidovič Pokrovski]] (Валерий Леонидович Покровский) ([[Rusija]], 1931 –)
* [[Joseph Polchinski]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 – 2018)
* [[Hugh David Politzer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –) {{ikona Nob nag}} 2004
* [[Aleksander Markovič Poljakov]] (Александр Маркович Поляков) ([[Rusija]], 1945 –)
* [[John Polkinghorne]] ([[Anglija]], 1930 – 2021)
* [[George Pólya]] (Pólya György) ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1985)
* [[Izak Jakovljevič Pomerančuk]] (Исаак Яковлевич Померанчук) ([[Rusija]], 1913 – 1966)
* [[Martin Arthur Pomerantz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2008)
* [[Bruno Pontecorvo]] ([[Italija]], [[Rusija]], 1913 – 1993)
* [[Aleksander Stepanovič Popov]] (Александр Степанович Попов) ([[Rusija]], 1859 – 1906)
* [[Viktor Nikolajevič Popov (fizik)|Viktor Nikolajevič Popov]] (Виктор Николаевич Попов) ([[Rusija]], 1937 – 1994)
* [[Claude Servais Mathias Pouillet]] ([[Francija]], 1791 – 1868)
* [[Kenneth Alwyne Pounds]] ([[Anglija]], 1934 –)
* [[Cecil Frank Powell]] ([[Anglija]], 1903 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1950
* [[John Henry Poynting]] ([[Anglija]], 1852 – 1914)
* [[John Phillip Preskill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –)
* [[Joseph Priestley]] ([[Anglija]], 1733 – 1804)
* [[Ilya Prigogine]]/Prigožin ([[Belgija]] /rus. rodu/, 1917 – 2003) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Joel Robert Primack]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –)
* [[Aleksander Mihajlovič Prohorov]] (Александр Михайлович Прохоров) ([[Rusija]], 1916 – 2002) {{ikona Nob nag}} 1964
* [[Jurij Aleksandrovič Prohorov]] (Юрий Александрович Прохоров) ([[Rusija]], 1929 –)
* [[William Prout]] ([[Anglija]], 1785 – 1850)
* [[Carl Pulfrich]] ([[Nemčija]], 1858 – 1927)
* [[Ivan Pavlovič Puljuj]] (Іван Павлович Пулюй) ([[Ukrajina]], 1845 – 1918)
* [[Edward Mills Purcell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997) {{ikona Nob nag}} 1952
</div>
=== Q ===
* [[Georg Hermann Quincke]] ([[Nemčija]], 1834 – 1924)
=== R ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Mark Van Raamsdonk]] (1973 –)
* [[Isidor Isaac Rabi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1944
* [[Giulio Racah]] ([[Italija]], [[Izrael]], 1909 – 1965)
* [[Michael Radaković]] ([[Avstrija]], 1866 – 1934)
* [[Leo James Rainwater]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 1986) {{ikona Nob nag}} 1975
* [[Amal Kumar Rajčaudhuri]] ([[Indija]], 1923 – 2005)
* [[Čandrasekara Venkata Raman]] ([[Indija]], 1888 – 1970) {{ikona Nob nag}} 1930
* [[Pierre Ramond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1943 –)
* [[Norman Foster Ramsey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–2011) {{ikona Nob nag}} 1989
* [[Lisa Randall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1962–)
* [[William John Macquorn Rankine]] ([[Škotska]], 1820 – 1872)
* [[François-Marie Raoult]] ([[Francija]], 1830 – 1901)
* [[Franco Rasetti]] ([[Italija]], 1901 – 2001)
* [[John Ashworth Ratcliffe]], ([[Anglija]], 1902 – 1987)
* [[Tullio Regge]] ([[Italija]], 1931 – 2014)
* [[Henri Victor Regnault]] ([[Francija]], 1810 – 1878)
* [[Frederick Reines]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1998) {{ikona Nob nag}} 1995
* [[Johann Philipp Reis]] ([[Nemčija]], 1834 – 1874)
* [[Edmund Reitlinger]] ([[Avstrija]], 1850 – 1882)
* [[Osborne Reynolds]] ([[Severna Irska]], [[Anglija]], 1842 – 1912)
* [[Owen Willans Richardson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1959) {{ikona Nob nag}} 1928
* [[Robert Coleman Richardson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1996
* [[Burton Richter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1976
* [[Charles Francis Richter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1985)
* [[Hugo Rietveld]] ([[Nizozemska]], 1932 –)
* [[Augusto Righi]] ([[Italija]], 1850 – 1920)
* [[Wolfgang Rindler]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2019)
* [[Vladimir Ivanovič Ritus]] (Владимир Иванович Ритус) ([[Rusija]], 1927–)
* [[Walter Ritz]] ([[Švica]], 1878 – 1909)
* [[Howard Percy Robertson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1961)
* [[John Thomas Romney Robinson]] ([[Irska]], 1792 – 1882)
* [[Heinrich Rohrer]] ([[Švica]], 1933 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1986
* [[Robert Rompe]] ([[Nemčija]], 1905 – 1993)
* [[Wilhelm Conrad Röntgen]] ([[Nemčija]], 1845 – 1923) {{ikona Nob nag}} 1901
* [[Nathan Abraham Rosen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Izrael]], 1909 – 1995)
* [[Arthur H. Rosenfeld]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2017)
* [[Léon Rosenfeld]] ([[Belgija]], 1904 – 1974)
* [[Graham Garland Ross]] ([[Anglija]])
* [[Francesco Rossetti]] ([[Italija]], 1833 – 1885)
* [[Bruno Benedetto Rossi]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1993)
* [[Joseph Rotblat]] ([[Poljska]], [[Anglija]], 1908 – 2005) ({{ikona Nob nag}} za mir s Pugwash konferenco, 1995)
* [[Carlo Rovelli]] ([[Italija]], 1956 –)
* [[Henry Augustus Rowland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1848 – 1901)
* [[Dimitrij Sergejevič Roždestvenski]] (Дмитрий Сергеевич Рождественский) ([[Rusija]], 1876 – 1940)
* [[Valerij Anatoljevič Rubakov]] (Валерий Анатольевич Рубаков) ([[Rusija]], 1955 –)
* [[Heinrich Rubens]] ([[Nemčija]], 1865 – 1922)
* [[Carlo Rubbia]] ([[Italija]], 1934 –) {{ikona Nob nag}} 1984
* [[Arthur William Rucker]] ([[Anglija]], 1848 – 1915)
* [[David Ruelle]] ([[Belgija]], [[Francija]], 1935 –)
* [[Jurij Borisovič Rumer]] (Юрий Борисович Румер) ([[Rusija]], 1901 – 1985)
* [[Ernst Ruska]] ([[Nemčija]], 1906 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1986
* [[Ernest Rutherford]] ([[Nova Zelandija]], [[Anglija]], 1871 – 1937)
* [[Johannes Rydberg]] ([[Švedska]], 1854 – 1919)
* [[Martin Ryle]] ([[Anglija]], 1918 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1974
</div>
=== S ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Edward Sabine]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1788 – 1883)
* [[Georges Sagnac]] ([[Francija]], 1869 – 1926)
* [[Andrej Dimitrijevič Saharov]] (Андрей Дмитриевич Сахаров) ([[Rusija]], 1921 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1975
* [[Abdus Salam]] ([[Pakistan]], 1926 – 1996) {{ikona Nob nag}} 1979
* [[Jack Sarfatti]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Šigeo Satomura]] (里村茂夫) ([[Japonska]], 1919 – 1960)
* [[Felix Savart]] ([[Francija]], 1791 – 1841)
* [[Pavle Savić]] ([[Srbija]], 1909 – 1994)
* [[Gertrude Scharff-Goldhaber]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1998)
* [[Arthur Leonard Schawlow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 1999) {{ikona Nob nag}} 1981
* [[Dan Shechtman]] ([[Izrael]], 1941 –)
* [[Mário Schenberg]] ([[Brazilija]], 1914 – 1990)
* [[Joël Scherk]] ([[Francija]], 1946 – 1980)
* [[Paul Scherrer]] ([[Švica]], 1890 – 1969)
* [[Robert J. Scherrer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1959 –)
* [[Johann Jakob Scheuchzer]] ([[Švica]], 1672 – 1733)
* [[Theodor Schmidt (fizik)|Theodor Schmidt]] ([[Nemčija]], 1908 – 1986)
* [[Walter Hermann Schottky]] ([[Nemčija]], 1886 – 1976)
* [[John Robert Schrieffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2019) {{ikona Nob nag}} 1972
* [[Erwin Schrödinger]] ([[Avstrija]], 1887 – 1961) {{ikona Nob nag}} 1933
* [[Paul Schulz (fizik)|Paul Schulz]] ([[Nemčija]], 1911 – 1993)
* [[Melvin Schwartz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1932 – 2006) {{ikona Nob nag}} 1988
* [[John Henry Schwarz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Julian Seymour Schwinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1994) {{ikona Nob nag}} 1965
* [[Dennis William Sciama]] (1926 – 1999)
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923 – 2007)
* [[Thomas Johann Seebeck]] ([[Estonija]], 1770 – 1831)
* [[Thomas Johann Seebeck]] ([[Estonija]], [[Nemčija]], 1770 – 1831)
* [[Rudolf Seeliger]] ([[Nemčija]], 1886 – 1965)
* [[Emilio Gino Segrè]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1959
* [[Frederick Seitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2008)
* [[Nikolaj Nikolajevič Semjonov]] (Николай Николаевич Семёнов) ([[Rusija]], 1896 – 1986)
* [[Ašoke Sen]] ([[Indija]] , 1956 –)
* [[Walter Andrew Shewhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1967)
* [[William Bradford Shockley]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1956
* [[Clifford Glenwood Shull]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2001) {{ikona Nob nag}} 1994
* [[Burra Gautam Sidharth]] ([[Indija]])
* [[Kai Manne Börje Siegbahn]] ([[Švedska]] , 1918 – 2007) {{ikona Nob nag}} 1981
* [[Karl Manne Georg Siegbahn]] ([[Švedska]], 1886 – 1978) {{ikona Nob nag}} 1925
* [[Ludwik Silberstein]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1948)
* [[Jurij Antonovič Simonov]] (Юрий Антонович Симонов) ([[Rusija]], 1934 – 2026)
* [[Simon Singh]] ([[Anglija]], 1964 – )
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1934)
* [[Dimitrij Vasiljevič Sivuhin]] (Дмитрий Васильевич Сивухин) ([[Rusija]], 1914 – 1988)
* [[Marie Skłodowska-Curie]] ([[Poljska]], [[Francija]], 1867 – 1934) {{ikona Nob nag}} 1903
* [[Dimitrij Vladimirovič Skobelcin]] (Дмитрий Владимирович Скобельцын) ([[Rusija]], 1892 – 1990)
* [[Aleksander Nikolajevič Skrinski]] (Александр Николаевич Скринский) ([[Rusija]], 1936 –)
* [[Tony Skyrme]] ([[Anglija]], 1922 – 1987)
* [[John Clarke Slater]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1976)
* [[Andrej Aleksejevič Slavnov]] (Андрей Алексеевич Славнов) ([[Rusija]], 1939 –)
* [[Larry Smarr]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[George Elwood Smith]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2025) {{ikona Nob nag}} 2009
* [[Lee Smolin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –)
* [[Marian Smoluchowski]] ([[Poljska]], 1872 – 1917)
* [[George Fitzgerald Smoot III.]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 2006
* [[Henry DeWolf Smyth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1986)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]], 1580 – 1626)
* [[Hartland Sweet Snyder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 1962)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776 – 1833)
* [[Marin Soljačić]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1974 –)
* [[Arnold Sommerfeld]] ([[Nemčija]], 1868 – 1951)
* [[Charles Soret]] ([[Švica]], 1854 – 1904)
* [[Thomas Crawford Spencer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 –)
* [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1997)
* [[Peter Jefimovič Spivak]] (Пётр Ефимович Спивак) ([[Rusija]], 1911 – 1992)
* [[Harry Eugene Stanley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Johannes Stark]] ([[Nemčija]], 1874 – 1957) {{ikona Nob nag}} 1919
* [[Aleksej Aleksandrovič Starobinski]] (Алексей Александрович Старобинский) ([[Rusija]], 1948 – 2023)
* [[Jožef Stefan]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1835 – 1893)
* [[Jack Steinberger]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1986
* [[Paul Joseph Steinhardt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Otto Stern]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1943
* [[Simon Stevin]] ([[Nizozemska]], 1548 – 1620)
* [[Balfour Stewart]] ([[Škotska]], 1828 – 1887)
* [[George Gabriel Stokes]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1819 – 1903)
* [[George Johnstone Stoney]] ([[Irska]], 1826 – 1911)
* [[Carl Størmer]] ([[Norveška]], 1874 – 1957)
* [[Horst Ludwig Störmer]] ([[Nemčija]], 1949 –) {{ikona Nob nag}} 1998
* [[Straton]] ([[Grčija]], 340 pr. n. št. – 269 pr. n. št.)
* [[Norbert Straumann]] ([[Švica]], 1936 –)
* [[Janez Strnad]] ([[Slovenija]], 1934 – 2015)
* [[Andrew Strominger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –)
* [[Vincenc Strouhal]] ([[Češka]], 1850 – 1922)
* [[John William Strutt Rayleigh|John William Strutt (lord Rayleigh)]] ([[Anglija]], 1842 – 1919) {{ikona Nob nag}} 1904
* [[Ernst Stuhlinger]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2008)
* [[Raman Sundrum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Ivan Supek]] ([[Hrvaška]], 1915 – 2007)
* [[Leonard Susskind]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –)
* [[Masacugu Suzuki]] ([[Japonska]], 1946 –)
* [[Karl Svozil]] ([[Avstrija]], 1956 –)
* [[Joseph Wilson Swan]] ([[Anglija]], 1828 – 1914)
* [[William Francis Gray Swann]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1962)
* [[John Lighton Synge]] ([[Irska]], 1897 – 1995)
* [[Leó Szilárd]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1964)
</div>
=== Š ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Vitalij Dimitrijevič Šafranov]] (Виталий Дмитриевич Шафранов; [[Rusija]] , 1929 – 2014)
* [[Mihail Arkadjevič Šifman]] (Михаил Аркадьевич Шифман; [[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] 1949 –)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] (Юрий Михайлович Широков) ([[Rusija]], 1921 – 1980)
* [[Boris Jonovič Šklovski]] (Борис Ионович Шкловский) ([[Rusija]], 1944 –)
* [[Ivo Šlaus]] ([[Hrvaška]], 1931 –)
* [[Eduard Vladimirovič Špolski]] (Эдуард Владимирович Шпольский) ([[Rusija]], 1892 – 1975)
</div>
=== T ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Peter Guthrie Tait]] ([[Škotska]], 1831 – 1901)
* [[Igor Jevgenjevič Tamm]] (Игорь Евгеньевич Тамм) ([[Rusija]], 1895 – 1971) {{ikona Nob nag}} 1958
* [[Šohe Tanaka]] (田中正平) ([[Japonska]], 1862 – 1945)
* [[Semjon Mihajlovič Targ]] (Семён Миха́йлович Тарг) ([[Rusija]], 1910 – 2003)
* [[Niccolo Fontana Tartaglia]] ([[Italija]], 1499 – 1557)
* [[Abraham Haskel Taub]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1999)
* [[Geoffrey Ingram Taylor]] ([[Anglija]], 1886 – 1975)
* [[Richard Edward Taylor]] ([[Kanada]] , 1929 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1990
* [[Theodore Brewster Taylor]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2004)
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –) {{ikona Nob nag}} 1993
* [[Valentine Telegdi]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2006)
* [[Edward Teller]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 2003)
* [[Harold Neville Vazeille Temperley]] ([[Anglija]], 1915 – 2017)
* [[Karen Avetovič Ter-Martirosjan]] (Карен Аветович Тер-Мартиросян) ([[Rusija]], 1922 – 2005)
* [[Torahiko Terada]] (寺田 寅彦) ([[Japonska]], 1878 – 1935)
* [[Lev Sergejevič Termen]] (Лев Сергеевич Термен) ([[Rusija]], 1896 – 1993)
* [[Igor Mihajlovič Ternov]] (Игорь Михайлович Тернов) ([[Rusija]], 1921 – 1996)
* [[Nikola Tesla]] (Никола Тесла) ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1856 – 1943)
* [[Saul Arno Teukolsky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Hans Thirring]] ([[Avstrija]], 1888 – 1976)
* [[Llewellyn Hilleth Thomas]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1992)
* [[Benjamin Thompson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]], 1753 – 1814)
* [[George Paget Thomson]] ([[Anglija]], 1892 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1937
* [[Joseph John Thomson]] ([[Anglija]], 1856 – 1940) {{ikona Nob nag}} 1906
* [[William Thomson|William Thomson (lord Kelvin)]] ([[Škotska]], 1824 – 1907)
* [[David James Thouless]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2019)
* [[Kip Stephen Thorne]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –) {{ikona Nob nag}} 2017
* [[Samuel Chao Chung Ting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kitajska]], 1936 –) {{ikona Nob nag}} 1976
* [[Frank Jennings Tipler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[László Tisza]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 2009)
* [[Johann Daniel Titius]] ([[Nemčija]], 1729 – 1796)
* [[Igor Viktorovič Tjutin]] (Игорь Викторович Тютин) ([[Rusija]]) (1940 – )
* [[Jodži Tocuka]] (戸塚洋二) ([[Japonska]], 1942 – 2008)
* [[Morikazu Toda]] ([[Japonska]], 1917 – 2010)
* [[Richard Chace Tolman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1948)
* [[Šiničiro Tomonaga]] (朝永 振一郎) ([[Japonska]], 1906 – 1979) {{ikona Nob nag}} 1965
* [[Evangelista Torricelli]] ([[Italija]], 1608 – 1647)
* [[Bruno Touschek]] ([[Avstrija]], 1921 – 1978)
* [[Charles Hard Townes]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2015) {{ikona Nob nag}} 1964
* [[Johann Georg Tralles]] ([[Nemčija]], 1763 – 1822)
* [[Andrzej Mariusz Trautman]] ([[Poljska]], 1933 – 2026)
* [[Sam Bard Treiman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 1999)
* [[Mark Trodden]] ([[Anglija]], 1968 –)
* [[Daniel Chee Tsui]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) {{ikona Nob nag}} 1998
* [[Grenville Turner]] ([[Anglija]], 1936 – 2024)
* [[John Tyndall]] ([[Irska]], 1820 – 1893)
</div>
=== U ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Edwin Albrecht Uehling]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1985)
* [[George Eugene Uhlenbeck]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1988)
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (Николай Алексеевич Умов) ([[Rusija]], 1846 – 1915)
* [[William George Unruh]] ([[Kanada]], 1945 –)
</div>
=== V ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Cumrun Vafa]] (کامران وفا) ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 – )
* [[Prahalad Čunnilal Vaidja]] ([[Indija]], 1918 – 2010)
* [[Lev Vaidman]] ([[Izrael]], 1955 – )
* [[Antony Valentini]] ([[Anglija]], 1965 – )
* [[Arkadij Josifovič Vajnštejn]] (Аркадий Иосифович Вайнштейн) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1942 – )
* [[James Alfred Van Allen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2006)
* [[Robert Jemison Van de Graaff]] ([[ZDA]], 1901 – 1967)
* [[Johannes Diderik van der Waals]] ([[Nizozemska]], 1837 – 1923) {{ikona Nob nag}} 1910
* [[Léon Van Hove]] ([[Belgija]], 1924 – 1990)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Satoši Vatanabe]] (渡辺 慧) ([[Japonska]], 1910 – 1993)
* [[Sergej Ivanovič Vavilov]] (Сергей Иванович Вавилов) ([[Rusija]], 1891 – 1951)
* [[Philippe Vayringe]] ([[Francija]], 1684 – 1745)
* [[Martinus Justinus Godefriedus Veltman]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1999
* [[Gabriele Veneziano]] ([[Italija]], 1942 –)
* [[Giovanni Battista Venturi]] ([[Italija]], 1746 – 1822)
* [[Marcel Émile Verdet]] ([[Francija]], 1824 – 1866)
* [[Loup Verlet]] ([[Francija]], 1931 – 2019)
* [[Herman Verlinde]] ([[Nizozemska]], 1962 – )
* [[Viktor Georgijevič Veselago]] (Виктор Георгиевич Веселаго) ([[Rusija]], 1929 – 2018)
* [[Jean-Pierre Vigier]] ([[Francija]], 1920 – 2004)
* [[Alexander Vilenkin]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Grigorij Aleksandrovič Vilkoviski]] (Григорий Александрович Вилковыский) ([[Rusija]], 1946 –)
* [[Jacques Villain]] ([[Francija]], 1934 –)
* [[Paul Ulrich Villard]] ([[Francija]], 1860 – 1934)
* [[Jean Villey]] ([[Francija]], 1885 – 1948)
* [[Jules Violle]] ([[Francija]], 1841 – 1923)
* [[Miguel Angel Virasoro]] ([[Argentina]], 1940 –)
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] (Александр Адольфович Витт) ([[Rusija]], 1902 – 1938)
* [[Fred Vlès]] ([[Francija]], 1885 – 1944)
* [[Woldemar Voigt]] ([[Nemčija]], 1850 – 1919)
* [[George Michael Volkoff]] ([[Kanada]], 1914 – 2000)
* [[Grigorij Jefimovič Volovik]] (Григорий Ефимович Воловик) ([[Rusija]], 1946 –)
* [[Alessandro Volta]] ([[Italija]], 1745 – 1827)
* [[Pierre-Denis Vregeon]] ([[Francija]], 1723 – 1794)
* [[Georgij Viktorovič Vulf]] (Георгий Викторович Вульф) ([[Rusija]], 1863 – 1925)
</div>
=== W ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Ernst Wagner]] ([[Nemčija]], 1876 – 1928)
* [[Robert Wald]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 – )
* [[Ernest Thomas Sinton Walton]] ([[Severna Irska]], [[Irska]], [[Anglija]], 1903 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1951
* [[Gregory Hugh Wannier]] ([[Švica]], 1911 – 1983)
* [[Emil Gabriel Warburg]] ([[Nemčija]], 1846 – 1931)
* [[John Clive Ward]] ([[Anglija]], [[Avstralija]], 1924 – 2000)
* [[John James Waterston]] ([[Škotska]], 1811 – 1883)
* [[Robert Alexander Watson-Watt]] ([[Škotska]], 1892 – 1973)
* [[James Watt]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1736 – 1819)
* [[Colin Webb]] ([[Anglija]], 1937 –)
* [[Bryan Webber]] ([[Anglija]], 1943 –)
* [[Heinrich Friedrich Weber]] ([[Nemčija]], 1843 – 1912)
* [[Joseph Weber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2000)
* [[Wilhelm Eduard Weber]] ([[Nemčija]], 1804 – 1891)
* [[Arthur Gordon Webster]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863 – 1923)
* [[Alvin Martin Weinberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2006)
* [[Felix Jiri Weinberg]] ([[Anglija]], 1928 – 2012)
* [[Steven Weinberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1979
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936 – 2020)
* [[Pierre-Ernest Weiss]] ([[Francija]], 1865 – 1940)
* [[Rainer Weiss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2025) {{ikona Nob nag}} 2017
* [[Karl Weissenberg]] ([[Avstrija]], 1893 – 1976)
* [[Carl Friedrich von Weizsäcker]] ([[Nemčija]], 1912 – 2007)
* [[Hermann Weyl]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1885 – 1955)
* [[Charles Wheatstone]] ([[Anglija]], 1802 – 1875)
* [[John Archibald Wheeler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2008)
* [[Simon David Manton White]] ([[Anglija]], 1951 –)
* [[Albert Edward Whitford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2002)
* [[Sarah Frances Whiting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847 – 1927)
* [[Gian Carlo Wick]] ([[Italija]], 1909 – 1992)
* [[Benjamin Widom]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 –)
* [[Gustav Heinrich Wiedemann]] ([[Nemčija]], 1826 – 1899)
* [[Carl Edwin Wieman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) {{ikona Nob nag}} 2001
* [[Wilhelm Wien]] ([[Nemčija]], 1864 – 1928) {{ikona Nob nag}} 1911
* [[Arthur Strong Wightman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2013)
* [[Eugene Paul Wigner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1963
* [[Frank Anthony Wilczek]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) {{ikona Nob nag}} 2004
* [[Peter Michael Williams]] (Anglija, 1945 –)
* [[Maurice Wilkins]] ([[Anglija]], 1916 – 2004) {{ikona Nob nag}} 1962
* [[Charles Thomson Rees Wilson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1869 – 1959) {{ikona Nob nag}}1927
* [[Kenneth Geddes Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1982
* [[Robert Rathbun Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2000)
* [[Robert Woodrow Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –) {{ikona Nob nag}} 1978
* [[David Jeffrey Wineland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2012
* [[Bernard de Wit]] ([[Nizozemska]], 1945 –)
* [[Edward Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Louis Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 –)
* [[Victor Frederick Weisskopf]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 2002)
* [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] ([[Poljska]], 1956 – )
* [[William Hyde Wollaston]] ([[Anglija]], 1766 – 1828)
* [[Robert Williams Wood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1955)
* [[Emil Wolf]] ([[Češka]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2018)
* [[Chien-Shiung Wu]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997)
* [[Tai Tsun Wu]] (吳大峻) ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2024)
* [[Wu Ta-You]] (Kitajska, 1907 – 2000)
</div>
=== X ===
=== Y ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Rosalyn Sussman Yalow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Chen Ning Franklin Yang]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2025) {{ikona Nob nag}} 1957
* [[Herbert York]] ([[ZDA]], 1921 – 2009)
* [[Thomas Young (fizik)|Thomas Young]] ([[Anglija]], 1773 – 1829)
</div>
=== Z ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Norman Zabusky|Norman J. Zabusky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Izrael]]? 1929 – 2018)
* [[Valentin Ivanovič Zaharov]] (Валентин Иванович Захаров) ([[Rusija]], 1940 –)
* [[Vladimir Jevgenjevič Zaharov]] (Владимир Евгеньевич Захаров) ([[Rusija]], 1939 – 2023)
* [[Aleksander Borisovič Zamolodčikov]] ([[Rusija]], Александр Борисович Замолодчиков) (1952 –)
* [[Pieter Zeeman]] ([[Nizozemska]], 1865 – 1943) {{ikona Nob nag}} 1902
* [[Dieter Zeh]] ([[Nemčija]], 1932 – 2018)
* [[Ludwig Zehnder]] ([[Švica]], 1854 – 1949)
* [[Anton Zeilinger]] ([[Avstrija]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 2022
* [[Jakov Borisovič Zeldovič]] ([[Rusija]], 1914 – 1987)
* [[John Zeleny]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1951)
* [[Clarence Zener]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1993)
* [[Frank J. Zerilli]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Frits Zernike]] ([[Nizozemska]], 1888 – 1966) {{ikona Nob nag}} 1953
* [[Peter Zoller]] ([[Avstrija]], 1952 –)
* [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] ([[Nemčija]], 1834 – 1882)
* [[Niccolò Zucchi]] ([[Italija]], 1586 – 1670)
* [[George Zweig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Hervé Zwirn]] ([[Francija]], 1954 –)
</div>
=== Ž ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] (Николай Егорович Жуковский; [[Rusija]], 1847 – 1921)
</div>
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih fizikov]], [[seznam matematikov]], [[seznam astronomov]], [[seznam meteorologov]], [[seznam geofizikov]], [[seznam astrofizikov]], [[seznam kozmologov]],
* [[Nobelova nagrada za fiziko]], [[Nobelova nagrada]].
{{-}}
{{seznami narodov po poklicu|fizikov}}
{{stublist}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fiziki| ]]
[[Kategorija:Seznami fizikov| ]]
jycmia8ejq10f5qdagxd92vxgezpakh
6761929
6761927
2026-10-07T21:26:09Z
~2026-44996-51
264415
/* H */
6761929
wikitext
text/x-wiki
[[Seznam]] najbolj znanih svetovnih [[fizik]]ov in [[fizičarka|fizičark]]. Na seznamu so tudi vsi nobelovci. Nekateri izmed njih so bili strokovnjaki na drugih področjih in raznih drugih poklicev, npr. [[matematik]]i, [[inženir]]ji, [[elektrotehnik]]i, [[izumitelj]]i, [[kemik]]i, [[astronom]]i, [[Kozmolog|kozmologi]] ipd.
__NOTOC__
{{CompactTOC}}
=== A ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Ernst Karl Abbe]] ([[Nemčija]], 1840 – 1905)
* [[Anatole Abragam]] ([[Francija]], 1914 – 2011)
* [[Max Abraham]] ([[Nemčija]], 1875 – 1922)
* [[Aleksej Aleksejevič Abrikosov]] (Алексей Алексеевич Абрикосов) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2017) {{ikona Nob nag}} 2003
* [[Franz Carl Achard]] ([[Nemčija]], 1753 – 1821)
* [[Friedrich Adler]] ([[Avstrija]], 1879 – 1960)
* [[Stephen Louis Adler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Diederik Aerts]] ([[Belgija]], 1953 –)
* [[Šahriar Afšar]] (شهريار صديق افشار) ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Jakir Aharonov]] ([[Izrael]], 1932 –)
* [[Aleksander Iljič Ahiezer]] (Александр Ильич Ахиезер) ([[Rusija]], 1911 – 2000)
* [[John Aitken (znanstvenik)|John Aitken]] ([[Škotska]], 1839 – 1919)
* [[Michael Aizenman]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –)
* [[Andreas Johann Albrecht]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 –)
* [[Berni Julian Alder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2020)
* [[Jean le Rond d'Alembert]] ([[Francija]], 1717 – 1783)
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] (Александр Данилович Александров) ([[Rusija]], 1912 – 1999)
* [[Žores Ivanovič Alfjorov]] (Жорес Иванович Алфёров) ([[Rusija]], 1930 – 2019) {{ikona Nob nag}} 2000
* [[Hannes Olof Gösta Alfvén]] ([[Švedska]], 1908 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1970
* [[Artjom Izakovič Alihanjan]] (Артём Исаакович Алиханян) ([[Rusija]], 1908 – 1978)
* [[Abraham Izakovič Alihanov]] (Абрам Исаакович Алиханов) ([[Rusija]], 1904 – 1970)
* [[Ralph Asher Alpher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007)
* [[Luis Walter Alvarez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1968
* [[Émile Hilaire Amagat]] ([[Francija]], 1841 – 1915)
* [[Guillaume Amontons]] ([[Francija]], 1663 – 1705)
* [[André-Marie Ampère]] ([[Francija]], 1775 – 1836)
* [[Carl David Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1991) {{ikona Nob nag}} 1936
* [[Herbert L. Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1988)
* [[Philip Warren Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Edward Andrade]] ([[Anglija]], 1887 – 1971)
* [[Ivan Aničin]] ([[Srbija]], 1944 –)
* [[Aleksander Fjodorovič Andrejev]] (Александр Фёдорович Андреев) ([[Rusija]], 1939 –)
* [[Aleksander Aleksandrovič Andronov]] (Александр Александрович Андронов) ([[Rusija]], 1901 – 1952)
* [[Anders Jonas Ångström]] ([[Švedska]], 1814 – 1874)
* [[Aleksej Andrejevič Anselm]] (Алексей Андреевич Ансельм) ([[Rusija]], 1934 – 1998)
* [[Edward Victor Appleton]] ([[Anglija]], 1892 – 1965) {{ikona Nob nag}} 1947
* [[François Jean Dominique Arago]] ([[Francija]], 1786 – 1853)
* [[Jošiaki Arata]] (荒田 吉明) ([[Japonska]], 1924 – 2018)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št. – 212 pr. n. št.)
* [[Nima Arkani-Hamed]] ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1972 –)
* [[Akito Arima]] ([[japonska]], 1930 – 2020)
* [[Aristotel]] ([[Grčija]], 384 pr. n. št. – 322 pr. n. št.)
* [[Richard Lewis Arnowitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2014)
* [[Martin Leo Arons]] ([[Nemčija]], 1860 – 1919)
* [[Svante August Arrhenius]] ([[Švedska]], 1859 – 1927)
* [[Neil Ashby]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –)
* [[Alain Aspect]] ([[Francija]], 1947 –)
* [[Francis William Aston]] ([[Anglija]], 1877 – 1945) {{ikona Nob nag}} 1922
* [[Pierre Victor Auger]] ([[Francija]], 1899 – 1993)
* [[Adrien Auzout]] ([[Francija]], 1622 – 1691)
* [[Amadeo Avogadro]] ([[Italija]], 1776 – 1856)
* [[Jevgenij Nikolajevič Avrorin]] (Евгений Николаевич Аврорин) ([[Rusija]], 1932 – 2018)
* [[William Edward Ayrton]] ([[Anglija]], 1847 – 1908)
</div>
=== B ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794 – 1872)
* [[Robert Bacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2004)
* [[Ernst Emil Alexander Back]] ([[Nemčija]], 1881 – 1959)
* [[Albert Victor Bäcklund]] ([[Švedska]], 1845 – 1922)
* [[Albert Baez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 2007)
* [[John Carlos Baez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 –)
* [[Aijalam Paramesvaran Balačandran]] ([[Indija]], [[ZDA]], 1938 –)
* [[Johann Jakob Balmer]] ([[Švica]], 1825 – 1898)
* [[Julian Barbour|Julian B. Barbour]] ([[Anglija]], 1937 –)
* [[James Maxwell Bardeen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[John Bardeen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1991) {{ikona Nob nag}} {{ikona Nob nag}} 1956, 1972
* [[Charles Glover Barkla]] ([[Anglija]], 1877 – 1944) {{ikona Nob nag}} 1917
* [[Peter Barlow (matematik)|Peter Barlow]] ([[Anglija]], 1776 – 1862)
* [[Stephen Mark Barnett]] ([[Anglija]])
* [[John David Barrow]] ([[Anglija]], 1952 –)
* [[Itzhak Bars]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[Adolfo Bartoli]] ([[Italija]], 1851 – 1896)
* [[Nikolaj Genadijevič Basov]] (Николай Геннадиевич Басов) ([[Rusija]], 1922 – 2001) {{ikona Nob nag}} 1964
* [[Igor Anatoljevič Batalin]] (Игорь Анатольевич Баталин) ([[Rusija]], 1945 – 2024)
* [[Andreas von Baumgartner]] ([[Avstrija]], 1793 – 1865)
* [[Rodney James Baxter]] ([[Avstralija]], 1940 –)
* [[Zoltán Lajos Bay]] ([[Madžarska]], 1900 – 1992)
* [[Eduard Mejerovič Bazeljan]] (Эдуард Меерович Базелян) ([[Rusija]], 1936 –)
* [[Lazar Lvovič Bazeljan]] (Лазар Львович Базелян) ([[Ukrajina]], 1926 – 2001)
* [[Carlo Becchi]] ([[Italija]], 1939 – 2025)
* [[Antoine Henri Becquerel]] ([[Francija]], 1852 – 1908) {{ikona Nob nag}} 1903
* [[Johannes Georg Bednorz]] ([[Nemčija]], 1950 –) {{ikona Nob nag}} 1987
* [[Carlo Beenakker]] ([[Nizozemska]], 1960 –)
* [[August Beer]] ([[Nemčija]], 1825 – 1863)
* [[Jacob David Bekenstein]] ([[Izrael]], 1947 – 2015)
* [[Aleksander Abramovič Belavin]] (Александр Абрамович Белавин) ([[Rusija]], 1942 –)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] (Владимир Васильевич Белецкий) ([[Rusija]], 1930 – 2017)
* [[Vladimir Aleksejevič Belinski]] (Владимир Алексеевич Белинский) ([[Rusija]], 1941 –)
* [[Spartak Timofejevič Beljajev]] (Спартак Тимофеевич Беляев) ([[Rusija]], 1923 – 2017)
* [[John Stewart Bell]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Severna Irska]], 1928 – 1990)
* [[Henri Bénard]] ([[Francija]], 1874 – 1939)
* [[Carl Martin Bender]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[Abraham Bennet]] ([[Anglija]], 1749 –1799)
* [[Janwillem van den Berg]] ([[Nizozemska]], 1926 – 1985)
* [[Peter Gabriel Bergmann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2002)
* [[Lloyd Viel Berkner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1967)
* [[Daniel Bernoulli]] I. ([[Švica]], 1700 – 1782)
* [[Ira Borah Bernstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2024)
* [[Michael Victor Berry]] ([[Anglija]], 1941 –)
* [[Pierre Bertholon de Saint-Lazare]] ([[Francija]], 1741 – 1800)
* [[Hans Albrecht Bethe]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 2005) {{ikona Nob nag}} 1967
* [[Albert Betz]] ([[Nemčija]], 1885 – 1968)
* [[Francesco Bianchini]] ([[Italija]], 1662 –1729)
* [[Kurt Binder]] ([[Avstrija]], 1944 –)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786 – 1856)
* [[James Binney]] ([[Anglija]], 1950 –)
* [[Gerd Binnig]] ([[Nemčija]], 1947 –) {{ikona Nob nag}} 1986
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774–1862)
* [[Raymond Thayer Birge]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1980)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973 – 1048)
* [[Jacob Aall Bonnevie Bjerknes]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1975)
* [[Vilhelm Friman Koren Bjerknes]] ([[Norveška]], 1862 – 1951)
* [[James Daniel Bjorken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2024)
* [[Patrick Maynard Stuart Blackett]] ([[Anglija]], 1897 – 1974) {{ikona Nob nag}} 1948
* [[Marietta Blau]] ([[Avstrija]], 1894 – 1970)
* [[Felix Bloch]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 –1983) {{ikona Nob nag}} 1952
* [[Nicolaas Bloembergen]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1981
* [[René-Prosper Blondlot]] ([[Francija]], 1849 –1930)
* [[Boetij]] ([[Rim]], 480 – 524)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] (Николай Николаевич Боголюбов) ([[Rusija]], 1909 – 1992)
* [[David Bohm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 1992)
* [[Aage Niels Bohr]] ([[Danska]], 1922 – 2009) {{ikona Nob nag}} 1975
* [[Niels Henrik David Bohr]] ([[Danska]], 1885 – 1962) {{ikona Nob nag}} 1922
* [[Ludwig Edward Boltzmann]] ([[Avstrija]], 1844 – 1906)
* [[Eugene Theodore Booth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 2004)
* [[Zsolt Bor]] ([[Madžarska]], 1949 –)
* [[Jean-Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733 – 1799)
* [[Christian Bordé]] ([[Francija]], 1943 –)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608 – 1679)
* [[Max Born]] ([[Nemčija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1882 – 1970) {{ikona Nob nag}} 1954
* [[Georg Matthias Bose]] ([[Nemčija]], 1710 – 1761)
* [[Satjendra Nat Bose]] ([[Indija]], 1894 – 1974)
* [[Johannes Bosscha mlajši]] ([[Nizozemska]], 1831 – 1911)
* [[Ruđer Josip Bošković]] ([[Dubrovnik]], 1711 – 1787)
* [[Walther Wilhelm Georg Bothe]] ([[Nemčija]], 1891 – 1957) {{ikona Nob nag}} 1954
* [[Joseph Valentin Boussinesq]] ([[Francija]], 1842 – 1929)
* [[Christoffel Jacob Bouwkamp]] ([[Nizozemska]], 1915 – 2003)
* [[Robert Boyle]] ([[Anglija]], 1627 – 1691)
* [[Robert William Boyle]] ([[Kanada]], 1883 – 1955)
* [[Willard Sterling Boyle]] ([[Kanada]], 1924 – 2011) {{ikona Nob nag}} 2009
* [[Charles Vernon Boys]] ([[Anglija]], 1855 – 1944)
* [[Frederick Sumner Brackett]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1988)
* [[Norris Edwin Bradbury]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1997)
* [[William Henry Bragg]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1862 – 1942) {{ikona Nob nag}} 1915
* [[William Lawrence Bragg]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1890 – 1971) {{ikona Nob nag}} 1915
* [[Vladimir Borisovič Braginski]] (Владимир Борисович Брагинский) ([[Rusija]], 1931 – 2016)
* [[Carl Henry Brans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – 2026)
* [[Lewis M. Branscomb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2023)
* [[Walter Houser Brattain]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1987) {{ikona Nob nag}} 1956
* [[Karl Ferdinand Braun]] ([[Nemčija]], 1850 – 1918) {{ikona Nob nag}} 1909
* [[Auguste Bravais]] ([[Francija]], 1811 – 1863)
* [[Abraham Louis Breguet]] ([[Švica]], [[Francija]], 1847 – 1823)
* [[David Brewster]] ([[Škotska]], 1781 – 1868)
* [[Jean Bricmont]] ([[Belgija]], 1952 –)
* [[Percy Williams Bridgman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1961) {{ikona Nob nag}} 1946
* [[Léon Nicolas Brillouin]] ([[Francija]], 1889 – 1969)
* [[Marcel Louis Brillouin]] ([[Francija]], 1854 – 1948)
* [[Arkadij Adamovič Briš]] (Аркадий Адамович Бриш) ([[Rusija]], 1917 –2016)
* [[Bertram Neville Brockhouse]] ([[Kanada]], 1918 – 2003) {{ikona Nob nag}} 1994
* [[Antonius van den Broek]] ([[Nizozemska]], 1870 – 1926)
* [[Lambertus Johannes Folkert Broer]] ([[Nizozemska]], 1916 – 1991)
* [[Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie]] ([[Francija]], 1892 – 1987) {{ikona Nob nag}} 1929
* [[Robert Brout]] ([[Belgija]], 1928 – 2011)
* [[Thomas Townsend Brown]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1985)
* [[Robijn Bruinsma]] ([[Nizozemska]], 1953 –)
* [[Edgar Buckingham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1867 – 1940)
* [[Gerš Ickovič Budker]] (Герш Ицкович Будкер) ([[Rusija]], 1918 – 1977)
* [[Marc William Buie]] ([[ZDA]], 1958 –)
* [[Robert Wilhelm Bunsen]] ([[Nemčija]], 1811 – 1899)
* [[Johannes Martinus Burgers]] ([[Nizozemska]], 1895 – 1981)
* [[Wilhelm Gerard Burgers]] ([[Nizozemska]], 1897 – 1988)
* [[Aleksander Janovič Burinski]] (Александр Янович Буринский) ([[Rusija]])
* [[William Lionel Burke]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 – 1996)
</div>
=== C ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Nicola Cabibbo]] ([[Italija]], 1935 – 2010)
* [[Nicolás Cabrera]] ([[Španija]], 1913 – 1989)
* [[Curtis Gove Callan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Philip Candelas]] ([[Anglija]], 1951 –)
* [[John Canton]] ([[Anglija]], 1718 – 1772)
* [[Fritjof Capra]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501 – 1576)
* [[John Lawrence Cardy]] ([[Anglija]])
* [[Lazare Nicolas Marguerite Carnot]] ([[Francija]], 1753 – 1823)
* [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]] ([[Francija]], 1796 – 1832)
* [[Brandon Carter]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1942 –)
* [[Hendrik Casimir]] ([[Nizozemska]], 1909 – 2000)
* [[Michael Cates]] ([[Anglija]], 1961 –)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598 – 1647)
* [[Henry Cavendish]] ([[Anglija]], 1731 – 1810)
* [[Anders Celsius]] ([[Švedska]], 1701 – 1744)
* [[James Chadwick]] ([[Anglija]], 1891 – 1974) {{ikona Nob nag}} 1935
* [[Owen Chamberlain]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2006) {{ikona Nob nag}} 1959
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1983
* [[George Chapline]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Georges Charpak]] ([[Poljska vrana|Poljska]][[Francija|, Francija]], 1924 – 2010) {{ikona Nob nag}} 1992
* [[Émilie du Châtelet]] ([[Francija]], 1706 – 1749)
* [[Ernst Florens Friedrich Chladni]] ([[Nemčija]], 1756 – 1827)
* [[Matthew William Choptuik]] ([[Kanada]])
* [[Demetrios Christodoulou]] ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Elwin Bruno Christoffel]] ([[Nemčija]], 1829 – 1900)
* [[Nicholas Constantine Christofilos]] (Νικόλαος Χριστοφίλου) ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1972)
* [[Steven Chu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 1997
* [[Giovanni Ciccotti]] ([[Italija]], 1943 –)
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] (Константин Эдуардович Циолковский) ([[Rusija]], 1857 – 1935)
* [[Juan Ignacio Cirac Sasturain]] ([[Španija]], 1965 –)
* [[Pieter Hendrik van Cittert]] ([[Nizozemska]], 1889 – 1959)
* [[Benoit Paul Émile Clapeyron]] ([[Francija]], 1799 – 1864)
* [[John Clarke (fizik)|John Clarke]] ([[Anglija]], 1942 –) {{ikona Nob nag}} 2025
* [[John Francis Clauser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] ([[Nemčija]], 1822 – 1888)
* [[William Weber Coblentz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1962)
* [[William Cochran (fizik)|William Cochran]] ([[Škotska]], 1922 – 2003)
* [[John Douglas Cockcroft]] ([[Anglija]], 1897 – 1967) {{ikona Nob nag}} 1951
* [[Claude Cohen-Tannoudji]] ([[Francija]], 1933 –) {{ikona Nob nag}} 1997
* [[Jean-Daniel Colladon]] ([[Švica]], 1802 – 1893)
* [[Samuel Cornette Collins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1984)
* [[Arthur Holly Compton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1962) {{ikona Nob nag}} 1927
* [[Karl Taylor Compton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1954)
* [[Edward Uhler Condon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1974)
* [[Leon Neil Cooper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1972
* [[Fred Isaac Cooperstock]] ([[Kanada]], 1940 – 2018)
* [[Orso Mario Corbino]] ([[Italija]], 1876 – 1937)
* [[Gaspard-Gustave Coriolis]] ([[Francija]], 1792 – 1843)
* [[Bruce Cork]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1994)
* [[Eric Allin Cornell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 –) {{ikona Nob nag}} 2001
* [[Marie Alfred Cornu]] ([[Francija]], 1841 – 1902)
* [[Dirk Coster]] ([[Nizozemska]], 1889 – 1950)
* [[Aimé Auguste Cotton]] ([[Francija]], 1869 – 1951)
* [[Charles Augustin de Coulomb]] ([[Francija]], 1736 – 1806)
* [[Ernest David Courant]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2020)
* [[Clyde Lorrain Cowan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 1974)
* [[Eugène Cremmer]] ([[Francija]], 1942 – 2019)
* [[Francis Crick]] ([[Anglija]], 1916 – 2004) {{ikona Nob nag}} 1962
* [[James Watson Cronin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2016) {{ikona Nob nag}} 1980
* [[William Crookes]] ([[Anglija]], 1832 – 1919)
* [[Pierre Curie]] ([[Francija]], 1859 – 1906) {{ikona Nob nag}} 1903
</div>
=== Č ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Sergej Aleksejevič Čapligin]] (Сергей Александрович Чаплыгин) ([[Rusija]], 1869 – 1942)
* [[Taksu Čeon]] ([[Japonska]], 1958 –)
* [[Pavel Aleksejevič Čerenkov]] (Павел Алексеевич Черенков) ([[Rusija]], 1904 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1958
* [[Genadij Petrovič Čerepanov]] (Геннадий Петрович Черепанов) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1937 – 2021)
* [[Genadij Čibisov|Genadij V. Čibisov]] (Геннадий В. Чибисов) ([[Rusija]], 1946 – 2008)
* [[Ču Čungdži]] (祖冲之) ([[Kitajska]], 429 – 501)
</div>
=== D ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Nils Gustaf Dalén]] ([[Švedska]], 1869 – 1937) {{ikona Nob nag}} 1912
* [[Alexander Dalgarno]] ([[Anglija]], 1928 – 2015)
* [[John Dalton]] ([[Anglija]], 1766 – 1844)
* [[John Frederic Daniell]] ([[Anglija]], 1790 – 1845)
* [[Valentin Vladimirovič Danilov]] (Валентин Владимирович Данилов) ([[Rusija]], 1951 –)
* [[Charles Galton Darwin]] ([[Anglija]], 1887 – 1962)
* [[Ingrid Daubechies]] ([[Belgija]], 1954 –)
* [[Paul Charles William Davies]] ([[Avstralija]], 1946 –)
* [[Raymond Davis mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2006) {{ikona Nob nag}} 2002
* [[Clinton Joseph Davisson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1937
* [[Humphry Davy]] ([[Anglija]], 1778 – 1829)
* [[Peter Joseph William Debye]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1966)
* [[Hans Georg Dehmelt]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1989
* [[Harry Dember]] ([[Nemčija]], 1882 – 1943)
* [[William Edwards Deming]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1993)
* [[Demokrit]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št. – 360 pr. n. št.)
* [[Arthur Jeffrey Dempster]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1950)
* [[Wolfgang Demtröder]] ([[Nemčija]], 1931 –)
* [[David Mathias Dennison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1976)
* [[Bernard Derrida]] ([[Francija]], 1952 –)
* [[René Descartes]] ([[Francija]], 1596 – 1650)
* [[Stanley Deser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2023)
* [[César-Mansuète Despretz]] ([[Belgija]], 1791 – 1863)
* [[David Deutsch]] ([[Anglija]], 1953 –)
* [[James Dewar]] ([[Škotska]], 1842 – 1923)
* [[Bryce Seligman DeWitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2004)
* [[Robert Henry Dicke]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1997)
* [[Robbert Dijkgraaf]] ([[Nizozemska]], 1960 –)
* [[Savas Dimopoulos]] (Σάββας Δημόπουλος) ([[Grčija]], 1952 –)
* [[Paul Adrien Maurice Dirac]] ([[Anglija]], 1902 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1933
* [[Gordon Miller Bourne Dobson]] ([[Anglija]], 1889 – 1976)
* [[Théophile Ernest de Donder]] ([[Belgija]], 1872 – 1957)
* [[Friedrich Ernst Dorn]] ([[Nemčija]], 1848 – 1916)
* [[Christian Andreas Doppler]] ([[Avstrija]], 1803 – 1853)
* [[Heinrich Wilhelm Dove]] ([[Nemčija]], 1803 – 1879)
* [[Sidney David Drell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2016)
* [[Mildred S. Dresselhaus]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2017)
* [[Paul Drude]] ([[Nemčija]], 1863 – 1906)
* [[Lee Alvin DuBridge]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1994)
* [[Jean Marie Constant Duhamel]] ([[Francija]], 1797 – 1872)
* [[Pierre Louis Dulong]] ([[Francija]], 1785 – 1838)
* [[Pol Duwez]] ([[Belgija]], 1907 – 1984)
* [[Freeman John Dyson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2020)
* [[Igor Jehijeljevič Dzjalošinski]] (Игорь Ехиельевич Дзялошинский) ([[Rusija]], 1931 – 2021)
</div>
=== E ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Bernard Eastlund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 – 2007)
* [[William Henry Eccles]] ([[Anglija]], 1875 – 1966)
* [[Ernst Rudolf George Eckert]] ([[ZDA]], 1904 – 2004)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882 – 1944)
* [[Bengt Edlén]] ([[Švedska]], 1906 – 1993)
* [[Samuel Frederick Edwards]] ([[Wales]], 1928 – 2015)
* [[Aleksej Lvovič Efros]] (Алексей Львович Эфрос) ([[Rusija]], 1938 – )
* [[Jürgen Ehlers]] ([[Nemčija]], 1929 – 2008)
* [[Paul Ehrenfest]] ([[Avstrija]], 1880 – 1933)
* [[Felix Ehrenhaft]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1952)
* [[Harvey Einbinder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2013)
* [[Albert Einstein]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1955) {{ikona Nob nag}} 1921
* [[Artur Ekert]] ([[Poljska]], [[Združeno kraljestvo]], 1961 –)
* [[Avšalom Elitzur]] ([[Izrael]], 1957 –)
* [[John Ellis]] ([[Velika Britanija]], 1946 –)
* [[Walter Maurice Elsasser]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1991)
* [[Berthold-Georg Englert]] ([[Nemčija]], 1953 –)
* [[François Englert]] ([[Belgija]], 1932 –) {{ikona Nob nag}} 2013
* [[Jane English]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Loránd Eötvös]] ([[Madžarska]], 1848 – 1919)
* [[Georg Adolf Erman]] ([[Nemčija]], 1806 – 1877)
* [[Frederick Joseph Ernst]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933/4 –)
* [[Gerhard Ertl]] ([[Nemčija]], 1936 –)
* [[Leo Esaki]] (江崎 玲於奈) ([[Japonska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – ) {{ikona Nob nag}} 1973
* [[Abraham Esau]] ([[Nemčija]], 1884 – 1955)
* [[Louis Essen]] ([[Anglija]], 1908 – 1997)
* [[Immanuel Estermann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1973)
* [[Andreas von Ettingshausen]] ([[Nemčija]], 1796 – 1878)
* [[Hans Heinrich Euler]] ([[Nemčija]], 1909 – 1941)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707 – 1783)
* [[Kenneth Melvin Evenson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2002)
* [[Hugh Everett]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 1982)
* [[Thomas Eugene Everhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Paul Peter Ewald]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1985)
* [[Franz Serafin Exner]] ([[Avstrija]], 1849 – 1926)
</div>
=== F ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Charles Fabry]] ([[Francija]], 1867 – 1945)
* [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev]] ([[Rusija]], 1934 – 2017)
* [[Daniel Gabriel Fahrenheit]] ([[Nemčija]], 1686 – 1736)
* [[Peter Petrovič Fan-der-Flit]] (Пётр Петрович Фан-дер-Флит) ([[Rusija]], 1839 – 1904)
* [[Michael Faraday]] ([[Anglija]], 1791 – 1867)
* [[Gustav Theodor Fechner]] ([[Nemčija]], 1801 – 1887)
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – 2019)
* [[Jevgenij Lvovič Fejnberg]] (Евгений Львович Фейнберг) ([[Rusija]], 1912 – 2005)
* [[Pierre de Fermat]] ([[Francija]], 1601 – 1665)
* [[Enrico Fermi]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1954) {{ikona Nob nag}} 1938
* [[Sergio Ferrara]] ([[Italija]], 1945 –)
* [[Albert Fert]] ([[Francija]], 1938 –) {{ikona Nob nag}} 2007
* [[Herman Feshbach]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 2000)
* [[Richard Phillips Feynman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1965
* [[Thomas Fincke]] ([[Danska]], 1561 – 1656)
* [[Michael Ellis Fisher]] ([[Anglija]], 1931 – 2021)
* [[Val Logsdon Fitch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2015) {{ikona Nob nag}} 1980
* [[George Francis FitzGerald]] ([[Irska]], 1851 – 1901)
* [[Armand-Hippolyte-Louis Fizeau]] ([[Francija]], 1819 – 1896)
* [[Fjodar Ivanavič Fjodaraŭ]] /Фёдар Іванавіч Фёдараў ([[Belorusija]], 1911 – 1994)
* [[John Ambrose Fleming]] ([[Anglija]], 1849 – 1945)
* [[Harvey Fletcher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1981)
* [[Sergio Focardi]] ([[Italija]], 1932 – 2013)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] (Владимир Александрович Фок) ([[Rusija]], 1898 – 1974)
* [[Adriaan Daniël Fokker]] ([[Nizozemska]], 1887 – 1972)
* [[James David Forbes]] ([[Škotska]], 1809 – 1868)
* [[Kenneth William Ford]] mlajši ([[ZDA]], 1926 – 2025)
* [[Robert Lull Forward]] ([[ZDA]], 1932 – 2002)
* [[Jean Bernard Léon Foucault]] ([[Francija]], 1819 – 1868)
* [[Joseph Fourier]] ([[Francija]], 1768 – 1830)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889 – 1944)
* [[William Alfred Fowler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1983
* [[Jefim Samojlovič Fradkin]] (Ефим Самойлович Фрадкин) ([[Rusija]], 1924 – 1999)
* [[Paul Frampton]] ([[Anglija]], 1943 –)
* [[James Franck]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1925
* [[Ilja Mihajlovič Frank]] (Илья Михайлович Франк) ([[Rusija]], 1908 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1958
* [[Philipp Frank]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1966)
* [[Benjamin Franklin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1706 – 1790)
* [[Rudolph Franz]] ([[Nemčija]], 1826 – 1902)
* [[Joseph von Fraunhofer]] ([[Nemčija]], 1787 – 1826)
* [[Vsevolod Konstantinovič Frederiks]] (Всеволод Константинович Фредерикс) ([[Rusija]], 1885 – 1944)
* [[Daniel Zissel Freedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Jakov Iljič Frenkel]] (Яков Ильич Френкель) ([[Rusija]], 1894 – 1952)
* [[Viktor Jakovljevič Frenkel]] (Виктор Яковлевич Френкель) ([[Rusija]], 1930 – 1997)
* [[Augustin-Jean Fresnel]] ([[Francija]], 1788 – 1827)
* [[Peter George Oliver Freund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –)
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] (Александр Александрович Фридман) ([[Rusija]], 1888 – 1925)
* [[Herbert Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2000)
* [[Jerome Isaac Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 –) {{ikona Nob nag}} 1990
* [[David Henry Frisch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1991)
* [[Jürg Fröhlich]] ([[Švica]], 1946 –)
* [[Valerij Pavlovič Frolov]] (Валерий Павлович Фролов, Valeri Pavlovich Frolov) ([[Rusija]], [[Kanada]], 1946 – )
* [[Micutaka Fudžita]] (藤田光孝) ([[Japonska]], 1959 – 1998)
* [[Robert Works Fuller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2025)
</div>
=== G ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Dennis Gabor]] ([[Madžarska]], 1900 – 1979) {{ikona Nob nag}} 1971
* [[Johan Gadolin]] ([[Finska]], 1760 – 1852)
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564 – 1642)
* [[Giovanni Gallavotti]] ([[Italija]], 1941 –)
* [[Luigi Galvani]] ([[Italija]], 1737 – 1798)
* [[George Gamow]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1968)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592 – 1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777 – 1855)
* [[Joseph Louis Gay-Lussac]] ([[Francija]], 1778 – 1850)
* [[Ernst Gehrcke]] ([[Nemčija]], 1878 – 1960)
* [[Johannes Wilhelm Geiger]] ([[Nemčija]], 1882 – 1945)
* [[Heinrich Geissler]] ([[Nemčija]], 1814 – 1879)
* [[Murray Gell-Mann]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2019) {{ikona Nob nag}} 1969
* [[Howard Mason Georgi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Christoph Gerber]] ([[Švica]], 1942 –)
* [[Paul Gerber]] ([[Nemčija]], 1854 – 1909)
* [[Walther Gerlach]] ([[Nemčija]], 1889 – 1979)
* [[Lester Germer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1971)
* [[Robert Geroch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Neil Gershenfeld]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1959 –)
* [[Semjon Solomonovič Gerštejn]] (Семён Соломонович Герштейн) ([[Rusija]], 1929 – 2023)
* [[Aleksander Lvovič Geršun]] (Александр Львович Гершун) ([[Rusija]], 1868 – 1915)
* [[Andrej Aleksandrovič Geršun]] (Андрей Александрович Гершун) ([[Rusija]], 1903 – 1952)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568 – 1626)
* [[Pierre-Gilles de Gennes]] ([[Francija]], 1932 – 2007) {{ikona Nob nag}} 1991
* [[Ivar Giaever]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2025) {{ikona Nob nag}} 1973
* [[Adalberto Giazotto]] ([[Italija]], 1940 – 2017)
* [[Gary William Gibbons]] ([[Anglija]], 1946 –)
* [[Josiah Willard Gibbs]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1903)
* [[Walter Gilbert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) {{ikona Nob nag}} 1980
* [[William Gilbert]] ([[Anglija]], 1544 – 1603)
* [[James Gimzewski]] ([[Škotska]])
* [[Paul Ginsparg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –)
* [[Vitalij Lazarevič Ginzburg]] (Виталий Лазаревич Гинзбург) ([[Rusija]], 1916 – 2009) {{ikona Nob nag}} 2003
* [[Donald Arthur Glaser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1960
* [[Sheldon Lee Glashow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1932 –) {{ikona Nob nag}} 1979
* [[Roy Jay Glauber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1925 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2005
* [[James Gilbert Glimm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Erast Borisovič Gliner]] (Эраст Борисович Глинер) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2021)
* [[Vladimir Semjonovič Gluhov]] (Владимир Семёнович Глухов) ([[Rusija]], 1813 – 1894)
* [[Hubert Goenner]] ([[Nemčija]], 1936 –)
* [[Maria Goeppert-Mayer]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1972) {{ikona Nob nag}} 1963
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1989)
* [[Marvin Leonard Goldberger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2014)
* [[Maurice Goldhaber]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2011)
* [[Jack Goldman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2011)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807 – 1851)
* [[Eugen Goldstein]] ([[Nemčija]], 1850 – 1930)
* [[Herbert Goldstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2005)
* [[Jeffrey Goldstone]] ([[Anglija]], 1933 –)
* [[Jurij Abramovič Golfand]] (Юрий Абрамович Гольфанд) ([[Rusija]], [[Izrael]], 1922 – 1994)
* [[Boris Borisovič Golicin]] (Борис Борисович Голицын) ([[Rusija]], 1862 – 1916)
* [[Fritz Goos]] ([[Nemčija]], 1883 – 1968)
* [[Radžeš Gopakumar]] ([[Indija]], 1967 –)
* [[Lev Petrovič Gorkov]] (Лев Петрович Горьков) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1929 – 2016)
* [[Samuel Abraham Goudsmit]] ([[Nizozemska]], [[ZDA]], 1902 – 1978)
* [[Leo Graetz]] ([[Nemčija]], 1856 – 1941)
* [[Zénobe Gramme]] ([[Belgija]], 1826 – 1901)
* [[Hermann Günther Grassmann]] ([[Nemčija]], 1809 – 1977)
* [[Louis Harold Gray]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1965)
* [[George Green]] ([[Anglija]], 1793 – 1841)
* [[Michael Boris Green]] ([[Anglija]], 1946 –)
* [[Oscar Wallace Greenberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Brian Greene]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1963 –)
* [[Kenneth Ingvard Greisen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2007)
* [[Vladimir Naumovič Gribov]] (Владимир Наумович Грибов) ([[Rusija]], 1930 – 1997)
* [[David Jeffrey Griffiths]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Robert Budington Griffiths]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618 – 1663)
* [[David Jonathan Gross]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940/41 –) {{ikona Nob nag}} 2004
* [[Peter Grünberg]] ([[Nemčija]], 1939 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2007
* [[Eduard Grüneisen]] ([[Nemčija]], 1877 – 1949)
* [[Steven Scott Gubser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1972 –)
* [[Otto von Guericke]] ([[Nemčija]], 1602 – 1686)
* [[Charles Édouard Guillaume]] ([[Švica]], [[Francija]], 1861 – 1938) {{ikona Nob nag}} 1920
* [[Aleksander Viktorovič Gurevič]] (Александр Викторович Гуревич) (1930 –)
* [[Isaj Izrajilevič Gurevič]] (Исай Израилевич Гуревич) ([[Rusija]], 1912 – 1992)
* [[Lev Emanujilovič Gurevič]] (Лев Эммануилович Гуревич) ([[Rusija]], 1904 – 1990)
* [[Vadim Lvovič Gurevič]] (Вадим Львович Гуревич) ([[Rusija]], 1934 – 2023)
* [[Vahe Gurzadjan]] (Վահագն Գուրզադյան) ([[Armenija]], 1955 –)
* [[Beno Gutenberg]] ([[Nemčija]], 1889 – 1960)
* [[Alan Harvey Guth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Frederick Guthrie]] ([[Anglija]], 1833 – 1886)
* [[Martin Charles Gutzwiller]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2014)
</div>
=== H ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Wander Johannes de Haas]] ([[Nizozemska]], 1878 – 1960)
* [[George Hadley]] ([[Anglija]], 1685 – 1768)
* [[Stig Hagström]] ([[Švedska]], 1932 – 2011)
* [[Erwin Louis Hahn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2016)
* [[Ibn al-Haitam]] ([[Irak]], [[Egipt]], 965 – 1041)
* [[Izuo Hajaši]] (林厳雄) ([[Japonska]], 1922 – 2005)
* [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] (Семён Эммануилович Хайкин) ([[Rusija]], 1901 – 1968)
* [[Izak Mihajlovič Halatnikov]] (Исаак Маркович Халатников) ([[Rusija]], 1919 – 2021)
* [[Stephen Hales]] ([[Anglija]], 1677 – 1761)
* [[John Lewis Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –) {{ikona Nob nag}} 2005
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656 – 1742)
* [[Bertrand Israel Halperin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Otto Halpern]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1982)
* [[Francis Halzen|Francis Louis Halzen]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2026
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805 – 1865)
* [[Hilda Hänchen]] ([[Nemčija]], 1919 – 2013)
* [[Theodor Wolfgang Hänsch]] ([[Nemčija]], 1941 – ) {{ikona Nob nag}} 2005
* [[William Webster Hansen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1949)
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851 – 1912)
* [[Julij Borisovič Hariton]] (Юлий Борисович Харитон) ([[Rusija]], 1904 – 1996)
* [[Serge Haroche]] ([[Francija]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2012
* [[James Burkett Hartle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 – 2023)
* [[Douglas Rayner Hartree]] ([[Anglija]], 1897 – 1958)
* [[Friedrich Hasenöhrl]] ([[Avstrija]], 1874 – 1915)
* [[Klaus Hasselmann]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021
* [[Jean Henri Hassenfratz]] ([[Francija]], 1755 – 1827)
* [[Lene Hau]] ([[Danska]], 1959 –)
* [[Stephen Hawking]] ([[Anglija]], 1942 – 2018)
* [[Oliver Heaviside]] ([[Anglija]], 1850 – 1925)
* [[Kurt Heegner]] ([[Nemčija]], 1893 – 1965)
* [[Werner Karl Heisenberg]] ([[Nemčija]], 1901 – 1976) {{ikona Nob nag}} 1932
* [[Charles W. Hellaby]] ([[Južna Afrika]])
* [[Hans Gustav Adolf Hellmann]] ([[Nemčija]], 1903 – 1938)
* [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] ([[Nemčija]], 1821 – 1894)
* [[Joseph Henry]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1797 – 1878)
* [[John Herapath]] ([[Anglija]], 1798 – 1868)
* [[Heron]] ([[Aleksandrija]], okoli 20 – okoli 100)
* [[Conyers Herring]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2009)
* [[Gustav Ludwig Hertz]] ([[Nemčija]], 1887 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1925
* [[Heinrich Rudolf Hertz]] ([[Nemčija]], 1857 – 1894)
* [[Victor Franz Hess]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1936
* [[David Hestenes]] ([[ZDA]], 1933 –)
* [[Antony Hewish]] ([[Anglija]], 1924 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1974
* [[William Mitchinson Hicks]] ([[Anglija]], 1850 – 1934)
* [[Peter Ware Higgs]] ([[Anglija]]/[[Škotska]], 1929 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2013
* [[William Higinbotham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1994)
* [[Basil Hiley]] ([[Anglija]], 1935 – 2025)
* [[Edward Hinds]] ([[Anglija]], 1949 –)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815 – 1890)
* [[Jorge Eduardo Hirsch]] ([[Argentina]], ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –)
* [[Peter Bernhard Hirsch]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1925 – 2025)
* [[Johann Wilhelm Hittorf]] ([[Nemčija]], 1824 – 1914)
* [[Robert Hofstadter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1961
* [[Stefan Hollands]] ([[Nemčija]], 1971 –)
* [[Nick Holonyak]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2022)
* [[Gerardus 't Hooft]] ([[Nizozemska]], 1946 –) {{ikona Nob nag}} 1999
* [[Robert Hooke]] ([[Anglija]], 1635 – 1703)
* [[Ludwig Hopf]] ([[Nemčija]], 1884 – 1939)
* [[John Joseph Hopfield]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 –)
* [[John Hopkinson]] ([[Anglija]], 1849 – 1898)
* [[John Theodore Houghton]] ([[Wales]], 1931 – 2020) {{ikona Nob nag}} 2007
* [[William Vermillion Houston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1968)
* [[Josif Bencjonovič Hriplovič]] (Иосиф Бенционович Хриплович) ([[Rusija]], 1937 – 2024)
* [[Erich Hückel]] ([[Nemčija]], 1896 – 1980)
* [[Pierre Henri Hugoniot]] ([[Francija]], 1851 – 1887)
* [[Curtis Judson Humphreys]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1986)
* [[Russell Alan Hulse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –) {{ikona Nob nag}} 1993
* [[Friedrich Hund]] ([[Nemčija]], 1896 – 1997)
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629 – 1695)
* [[Orest Danilovič Hvolson]] (Орест Данилович Хвольсон) ([[Rusija]], 1852 – 1934)
</div>
=== I ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Sumio Iidžima]] (飯島 澄男) ([[Japonska]], 1939 –)
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] (Владимир Сергеевич Игнатовский) ([[Rusija]], 1875 – 1942)
* [[John Iliopoulos]] (Ιωάννης Ηλιόπουλος) ([[Grčija]], 1940 –)
* [[Aleksej Antonovič Iljušin]] (Алексей Антонович Ильюшин) ([[Rusija]], 1911 – 1998)
* [[Christian Imbert]] ([[Francija]], 1937 – 1998)
* [[Leopold Infeld]] ([[Poljska]], 1898 – 1968)
* [[Christopher Isham]] ([[Anglija]], 1944 –)
* [[Ernst Ising]] ([[Nemčija]] 1900 – 1998)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko]] (Дмитрий Дмитриевич Иваненко) ([[Rusija]], 1904 – 1994)
</div>
=== J ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[John David Jackson (fizik)|John David Jackson]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2016)
* [[Arthur Jaffe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Max Jakob]] ([[Nemčija]], 1879 – 1955)
* [[Kendžiro Jamakava]] (山川健次郎) ([[Japonska]], 1854 – 1931)
* [[Ratko Janev]] (Ратко Јанев) ([[Makedonija]], [[Srbija]] 1939 – 2019)
* [[Karl Guthe Jansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1950)
* [[Edwin Thompson Jaynes]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 1998)
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877 – 1946)
* [[Peter Jenni]] ([[Švica]], 1948 –)
* [[Johannes Hans Daniel Jensen]] ([[Nemčija]], 1907 – 1973) {{ikona Nob nag}} 1963
* [[Deborah S. Jin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1968 –)
* [[Abraham Fjodorovič Joffe]] (Абрам Фёдорович Иоффе) ([[Rusija]], 1880 – 1960)
* [[Boris Lazarevič Joffe]] (Борис Лазаревич Иоффе) ([[Rusija]], 1926 – 2022)
* [[Irène Joliot-Curie]] ([[Francija]], 1897 – 1956)
* [[Frédéric Joliot-Curie]] ([[Francija]], 1900 – 1958)
* [[John Joly]] ([[Irska]], 1857 – 1933)
* [[Ernst Pascual Jordan]] ([[Nemčija]], 1902 – 1980)
* [[Brian David Josephson]] ([[Walles]], [[Anglija]], 1940 –) {{ikona Nob nag}} 1973
* [[James Prescott Joule]] ([[Anglija]], 1818 – 1889)
* [[Hideki Jukava]] (湯川 秀樹) ([[Japonska]], 1907 – 1981) {{ikona Nob nag}} 1949
* [[Bernard Julia]] ([[Francija]], 1952 –)
</div>
=== K ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Leo Philip Kadanoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Takaaki Kadžita]] (梶田 隆章) ([[Japonska]], 1959 –) {{ikona Nob nag}} 2015
* [[Aleksej Borisovič Kajdalov]] (Алексей Борисович Кайдалов) ([[Rusija]], 1940 – 2010)
* [[Michio Kaku]] ([[ZDA]], 1947 –)
* [[Isak Markovič Kalatnikov|Isak Markovič Khalatnikov]] >> pravilno rus./slov.: Halatnikov (gl.)
* [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] ([[Nemčija]], 1885 – 1954)
* [[Heike Kamerlingh Onnes]] ([[Nizozemska]], 1853 – 1926) {{ikona Nob nag}} 1913
* [[Charles Kuen Kao]] ([[Kitajska]], [[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] , 1933 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2009
* [[Peter Leonidovič Kapica]] (Пётр Леонидович Капица) ([[Rusija]], 1894 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1978
* [[David B. Kaplan]] (ZDA, 1958 –)
* [[David E. Kaplan]] (ZDA)
* [[Anton Nikolajevič Kapustin]] (Антон Николаевич Капустин) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 – )
* [[Theodore von Kármán]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1881 – 1963)
* [[Gustav Karsten]] ([[Nemčija]], 1820 – 1900)
* [[Alfred Kastler]] ([[Francija]], 1902 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1966
* [[Henry Kater]] ([[Anglija]], 1777 – 1835)
* [[Bruria Kaufman]] ([[Izrael]], 1918 – 2010)
* [[Leonid Venjaminovič Keldiš]] (Леонид Вениаминович Келдыш) ([[Rusija]], 1931 – 2016)
* [[Andrew Keller]] (Anglija, 1925 – 1999)
* [[Henry Way Kendall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 1999) {{ikona Nob nag}} 1990
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571 – 1630)
* [[John Kerr (fizik)|John Kerr]] ([[Škotska]], 1824 – 1907)
* [[Wolfgang Ketterle]] ([[Nemčija]], 1957 –) {{ikona Nob nag}} 2001
* [[Thomas Walter Bannerman Kibble]] ([[Anglija]], 1932 – 2016)
* [[Abraham Konstantinovič Kikoin]] (Абрам Константинович Кикоин) ([[Rusija]], 1914 – 1999)
* [[Izak Konstantinovič Kikoin]] (Исаак Константинович Кикоин) ([[Rusija]], 1908 – 1984)
* [[Jack St. Clair Kilby]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2005) {{ikona Nob nag}} 2000
* [[Harry Jeffrey Kimble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[William Morris Kinnersley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gustav Robert Kirchhoff]] ([[Nemčija]], 1824 – 1887)
* [[Viktor Lvovič Kirpičov]] (Виктор Львович Кирпичёв) ([[Rusija]], 1845 – 1913)
* [[Charles Kittel]] (ZDA, 1916 – 2019)
* [[Igor Romanovič Klebanov]] (Игор Романович Клебанов) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1962 –)
* [[Oskar Klein]] ([[Švedska]], 1894 – 1977)
* [[Alfred Kleiner]] ([[Švica]], 1849 – 1916)
* [[Daniel Kleppner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Klaus von Klitzing]] ([[Nemčija]], 1943 –) {{ikona Nob nag}} 1985
* [[Paul Ernest Klopsteg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1991)
* [[Gowin Knight]] ([[Anglija]], 1713 – 1772)
* [[Martin Knudsen]] ([[Danska]], 1871 – 1949)
* [[Makoto Kobajaši (fizik)|Makoto Kobajaši]] (小林 誠) ([[Japonska]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2008
* [[Lev Abramovič Kofman]] (Лев Абрамович Кофман) ([[Rusija]], [[Kanada]], 1957 – 2009)
* [[Jošio Koide]] (小出 義夫) ([[Japonska]], 1946 –)
* [[Pieter Kok]] ([[Nizozemska]], 1972 –)
* [[Edward Kolb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Werner Kolhörster]] ([[Nemčija]], 1887 – 1946)
* [[Aleksander Salomonovič Kompanejec]] (Александр Соломонович Компанеец) ([[Rusija]], 1914 – 1974)
* [[Džun Kondo]] (近藤 淳) ([[Japonska]], 1930 – 2022)
* [[Walther Kossel]] ([[Nemčija]], 1888 – 1956)
* [[Masatoši Košiba]] (小柴 昌俊) ([[Japonska]], 1926 – 2020) {{ikona Nob nag}} 2002
* [[Friedrich Kottler]] ([[Avstrija]], 1886 – 1965)
* [[Robert Harry Kraichnan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2008)
* [[Hendrik Anthony Kramers]] ([[Nizozemska]], 1894 – 1952)
* [[Sergej Vladilenovič Krasnikov]] (Сергей Владиленович Красников) ([[Rusija]], 1961 –)
* [[Lawrence Maxwell Krauss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 –)
* [[Erich Kretschmann]] ([[Nemčija]], 1887 – 1973)
* [[Herbert Kroemer]] ([[Nemčija]], 1928 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2000
* [[Oleg Nikolajevič Krohin]] (Олег Николаевич Крохин) ([[Rusija]], 1932 – 2022)
* [[Ralph Kronig]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1995)
* [[Arie Andries Kruithof]] ([[Nizozemska]], 1909 – 1993)
* [[Martin David Kruskal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2006)
* [[Jurij Aleksandrovič Krutkov]] (Юрий Александрович Крутков) ([[Rusija]], 1890 – 1952)
* [[Rjogo Kubo]] (久保 亮五) ([[Japonska]], 1920 – 1995)
* [[Wilfried Kuhn]] ([[Nemčija]], 1923 – 2009)
* [[August Kundt]] ([[Nemčija]], 1839 – 1894)
* [[Igor Vasiljevič Kurčatov]] (Игорь Васильевич Курчатов) ([[Rusija]], 1903 – 1960)
* [[Polykarp Kusch]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1955
* [[Hans Georg Küssner]] ([[Nemčija]], 1900 – 1984)
* [[Vadim Aleksejevič Kuzmin]] (Вадим Алексеевич Кузьмин) ([[Rusija]], 1937 – 2015)
</div>
=== L ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Lucien LaCoste]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1995)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736 – 1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640 – 1718)
* [[Auguste Arthur de la Rive]] ([[Švica]], 1801 – 1873)
* [[Horace Lamb]] ([[Anglija]], 1849 – 1934)
* [[Willis Eugene Lamb mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2008) {{ikona Nob nag}} 1955
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Nemčija]], 1728 – 1777)
* [[Cornelius Lanczos]] ([[Madžarska]], 1893 – 1974)
* [[Lev Davidovič Landau]] (Лев Давидович Ландау) ([[Rusija]], 1908 – 1968) {{ikona Nob nag}} 1962
* [[Alfred Landé]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1976)
* [[Grigorij Samujilovič Landsberg]] (Григорий Самуилович Ландсберг) ([[Rusija]], 1890 – 1957)
* [[Donald Newton Langenberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Paul Langevin]] ([[Francija]], 1872 – 1946)
* [[Irving Langmuir]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1957)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749 – 1827)
* [[Joseph Larmor]] ([[Irska]], 1857 – 1942)
* [[Giovanni Jona-Lasinio]] ([[Italija]], 1932 –)
* [[Jakob Johann Laub]] ([[Švica]], 1882 – 1962)
* [[Max von Laue]] ([[Nemčija]], 1897 – 1960) {{ikona Nob nag}} 1914
* [[Robert Betts Laughlin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –) {{ikona Nob nag}} 1998
* [[Charles Christian Lauritsen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1968)
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] (Михаил Алексеевич Лаврентьев) ([[Rusija]], 1900 – 1980)
* [[Ernest Orlando Lawrence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1939
* [[Aleksander Aleksejevič Lebedjev]] (Александр Алексеевич Лебедев) ([[Rusija]], 1893 – 1969)
* [[Peter Nikolajevič Lebedjev]] (Пётр Николаевич Лебедев) ([[Rusija]], 1866 – 1912)
* [[Joel Louis Lebowitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 –)
* [[Leon Max Lederman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1988
* [[David Morris Lee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – ) {{ikona Nob nag}} 1996
* [[Tsung-Dao Lee]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1957
* [[Anthony James Leggett]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –) {{ikona Nob nag}} 2003
* [[Robert Benjamin Leighton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 1997)
* [[Philipp Eduard Anton von Lenard]] ([[Nemčija]], 1862 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1905
* [[Louis-Sébastien Lenormand]] ([[Francija]], 1757 – 1837)
* [[Josef Lense]] ([[Avstrija]], [[Nemčija]], 1890 – 1985)
* [[Heinrich Lenz]] ([[Nemčija]], 1804 – 1865)
* [[Wilhelm Lenz]] ([[Nemčija]], 1888 – 1957)
* [[Mihail Jakovljevič Leonov]] (Михаил Яковлевич Леонов) ([[Rusija]], 1912 – 1992)
* [[John Leslie (fizik)|John Leslie]] ([[Škotska]], 1766 – 1832)
* [[Heinrich Leutwyler]] ([[Švica]], 1938 –)
* [[Pierre Lévêque (fizik)|Pierre Lévêque]] ([[Francija]], 1746 – 1814)
* [[Robert Lévi]]
* [[Venijamin Grigorjevič Levič]] (Вениамин Григорьевич Левич) ([[Rusija]], 1917 – 1988)
* [[Maurice Lévy]] ([[Francija]], 1838 – 1910)
* [[Jean-Marc Lévy-Leblond]] ([[Francija]], 1940 –)
* [[Walter Lewin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –)
* [[Wilfrid Bennett Lewis]] ([[Kanada]], 1908 – 1987)
* [[Albert Joseph Libchaber]] ([[Francija]], 1934 –)
* [[André Lichnerowicz]] ([[Francija]], 1915 – 1998)
* [[Georg Christoph Lichtenberg]] ([[Nemčija]], 1742 – 1799)
* [[Elliott Hershel Lieb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Alfred-Marie Liénard]] ([[Francija]], 1869 – 1958)
* [[Jevgenij Mihajlovič Lifšic]] (Евгений Михайлович Лифшиц) ([[Rusija]], 1915 – 1985)
* [[Luigi Ghiraldi Lilio]] ([[Italija]], 1510 – 1576)
* [[Andrej Dimitrijevič Linde]] (Андрей Дмитриевич Линде) ([[Rusija]], 1948 –)
* [[Frederick Aleksander Lindemann]] ([[Anglija]], 1886 – 1957)
* [[Lev Nikolajevič Lipatov]] (Лев Николаевич Липатов) ([[Rusija]], 1940 – 2017)
* [[Gabriel Lippmann]] ([[Francija]], 1845 – 1921) {{ikona Nob nag}} 1908
* [[Jules Antoine Lissajous]] ([[Francija]], 1822 – 1880)
* [[Milton Stanley Livingston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1986)
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] (Александр Михайлович Ляпунов) ([[Rusija]], 1857 – 1918)
* [[Humphrey Lloyd (fizik)|Humprey Lloyd]] ( [[Irska]], 1800 – 1881)
* [[Antonino Lo Surdo]] ([[Italija]], 1880 – 1949)
* [[Michael Lockwood (fizik)|Michael Lockwood]] ([[Anglija]], 1954 –)
* [[Oliver Joseph Lodge]] ([[Anglija]], 1851 – 1940)
* [[Giovanni Rossi Lomanitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2003)
* [[Heinz London]] ([[Nemčija]], 1907 – 1970)
* [[Fritz London]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1954)
* [[Malcolm Sim Longair]] ([[Škotska]], 1941 –)
* [[Francis Wheeler Loomis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1976)
* [[Jan Tadeusz Łopuszański]] ([[Poljska]], 1923 – 2008)
* [[Hendrik Antoon Lorentz]] ([[Nizozemska]], 1853 – 1928) {{ikona Nob nag}} 1902
* [[Johann Josef Loschmidt]] ([[Avstrija]], 1821 – 1895)
* [[Bernard Lovell]] ([[Anglija]], 1913 – 2012)
* [[Francis Eugene Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007)
* [[Frank James Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2009)
* [[Theodore Lyman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1954)
* [[Peter Lynds]] ([[Nova Zelandija]], 1975 –)
</div>
=== M ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Ernst Mach]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Avstrija]], 1838 – 1916)
* [[William Francis Magie]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1943)
* [[Bogdan Maglić (fizik)|Bogdan Maglić]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2017) (Srb)
* [[Luciano Maiani]] ([[Italija]], 1941 –)
* [[Theodore Harold Maiman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2007)
* [[Ettore Majorana]] ([[Italija]], 1906 – 1938?)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] (Дмитрий Дмитриевич Максутов) ([[Rusija]], 1896 – 1964)
* [[Juan Martín Maldacena]] ([[Argentina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1968 –)
* [[Étienne Louis Malus]] ([[Francija]], 1775 – 1812)
* [[Syukuro Manabe]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021
* [[Leonid Isakovič Mandelštam]] (Леонид Исаакович Мандельштам) ([[Rusija]], 1879 – 1944)
* [[John Henry Manley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1990)
* [[Corinne Alison Manogue]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –)
* [[Peter Mansfield]] ([[Anglija]], 1933 – 2017)
* [[Herman William March]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1953)
* [[Guglielmo Marconi]] ([[Italija]], 1874 – 1937) {{ikona Nob nag}} 1909
* [[Henry Margenau]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1997)
* [[Edme Mariotte]] ([[Francija]], okoli 1620 – 1684)
* [[Robert Eugene Marshak]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1992)
* [[André Martin (fizik)|André Martin]] ([[Francija]], [[Švica]], 1929 – 2020)
* [[Tošihide Maskava]] (益川 敏英) ([[Japonska]], 1940 – 2021) {{ikona Nob nag}} 2008
* [[Basil John Mason]] ([[Anglija]], 1923 – 2015)
* [[John Cromwell Mather]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 –) {{ikona Nob nag}} 2006
* [[Carlo Matteucci]] ([[Italija]], 1811 – 1868)
* [[Aleksej Nikolajevič Matvejev]] (Алексей Николаевич Матвеев) ([[Rusija]], 1922 – 1994)
* [[Viktor Anatoljevič Matvejev]] (Виктор Анатольевич Матвеев) ([[Rusija]], 1941 – )
* [[James Clerk Maxwell]] ([[Škotska]], 1831 – 1879)
* [[Johann Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1752 – 1830)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723 – 1762)
* [[Julius Robert von Mayer]] ([[Nemčija]], 1814 – 1878)
* [[Barry Malcolm McCoy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –)
* [[James Edward McDonald]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 1971)
* [[John Cunningham McLennan]] ([[Kanada]], 1867 – 1935)
* [[Edwin Mattison McMillan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1991)
* [[Simon van der Meer]] ([[Nizozemska]], 1925 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1984
* [[Charles Edward Kenneth Mees]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1960)
* [[William Frederick Meggers]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1966)
* [[Walther Meissner]] ([[Nemčija]], 1882 – 1974)
* [[Lise Meitner]] ([[Avstrija]], [[Švedska]], 1878 – 1968)
* [[Franz Melde]] ([[Nemčija]], 1832 – 1901)
* [[Macedonio Melloni]] ([[Italija]], 1798 – 1854)
* [[Thomas Corwin Mendenhall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1841 – 1924)
* [[José Fernando Ferreira Mendes]] ([[Portugalska]], 1962 –)
* [[Marin Mersenne]] ([[Francija]], 1588 – 1648)
* [[Laura Mersini-Houghton]] ([[Albanija]])
* [[Eugen Merzbacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2013)
* [[Nicholas Metropolis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1999)
* [[Oskar Emil Meyer]] ([[Nemčija]], 1834 – 1909)
* [[Albert Abraham Michelson]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1852 – 1931) {{ikona Nob nag}} 1907
* [[Gustav Mie]] ([[Nemčija]], 1868 – 1957)
* [[Arkadij Bejnusovič Migdal]] (Аркадий Бейнусович Мигдал) ([[Rusija]], 1911 – 1991)
* [[Hironari Mijazava]] (宮沢 弘成) ([[Japonska]], 1927 – 2023)
* [[Sándor Mikola]] ([[Madžarska]], 1871 – 1945)
* [[Mordehai Milgrom]] ([[Izrael]], 1957 –)
* [[Dayton Clarence Miller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1941)
* [[Robert Andrews Millikan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1953) {{ikona Nob nag}} 1924
* [[Mark Muir Mills]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 1958)
* [[Robert Laurence Mills]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1999)
* [[Vladimir Petrovič Minejev]] (Владимир Петрович Минеев) ([[Rusija]], 1945 – )
* [[Hermann Minkowski]] ([[Nemčija]], 1864 – 1909)
* [[Širaz Naval Minvala]] (शिराझ मिन्वाल्ला) ([[Indija]], 1973 –)
* [[Charles William Misner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2023)
* [[Richard von Mises]] ([[Avstrija]], [[ZDA]], 1883 – 1953)
* [[John W. Moffat]] ([[Kanada]], 1938 –)
* [[Georg Mohr (matematik)|Georg Mohr]] ([[Danska]], 1640 – 1697)
* [[Christian Møller]] ([[Danska]], 1904 – 1980)
* [[William Morgan (aktuar)|William Morgan]] ([[Wales]], 1750 – 1833)
* [[Fernando Bernardino Morinigo]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2011)
* [[Edward Williams Morley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1923)
* [[Philip Morrison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2005)
* [[Philip McCord Morse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1985)
* [[Henry Moseley]] ([[Anglija]], 1887 – 1915)
* [[Rudolf Ludwig Mössbauer]] ([[Nemčija]], 1929 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1961
* [[Nevill Francis Mott]] ([[Anglija]], 1905 – 1996) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Ben Roy Mottelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Danska]], 1926 – 2022) {{ikona Nob nag}} 1975
* [[Gérard Mourou]] ([[Francija]], 1944 –)
* [[Vjačeslav Fjodorovič Muhanov]] (Вячеслав Фёдорович Муханов) ([[Rusija]], 1952 –)
* [[Karl Alexander Müller]] ([[Švica]], 1927 – 2023) {{ikona Nob nag}} 1987
* [[Richard A. Muller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Walther Müller]] ([[Nemčija]], 1905 – 1979)
* [[Robert Sanderson Mulliken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1986)
* [[Hitoši Murajama]] (村山斉) ([[Japonska]], 1964 –)
* [[Kater Whitney Murch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
</div>
=== N ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Georgi Nadžakov]] (Bolgarija, 1896 – 1981)
* [[Hantaro Nagaoka]] (長岡 半太郎) ([[Japonska]], 1865 – 1950)
* [[Werner Nahm]] ([[Nemčija]], 1949 –)
* [[Ukičiro Nakaja]] (中谷宇吉郎) ([[Japonska]], 1900 – 1962)
* [[Joičiro Nambu]] (南部 陽一郎) ([[Japonska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2015) {{ikona Nob nag}} 2008
* [[John Napier]] ([[Škotska]], 1550 – 1617)
* [[Seth Neddermeyer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1988)
* [[Yuval Ne'eman]] ([[Izrael]], 1925 – 2006)
* [[Louis Eugène Félix Néel]] ([[Francija]], 1904 – 2000) {{ikona Nob nag}} 1970
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170 – 1237)
* [[Walther Hermann Nernst]] ([[Nemčija]], 1864 – 1941)
* [[Franz Ernst Neumann]] ([[Nemčija]], 1798 – 1895)
* [[Ezra Ted Newman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2021)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643 – 1727)
* [[Ernest Fox Nichols]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1869 – 1924)
* [[William Nicol]] ([[Škotska]], 1768 – 1851)
* [[Hermann Nicolai]] ([[Nemčija]], 1952 –)
* [[Holger Bech Nielsen]] ([[Danska]], 1941 –)
* [[Peter van Nieuwenhuizen]] ([[Nizozemska]], 1938 –)
* [[Kazuhiko Nišidžima]] (西島 和彦) ([[japonska]], 1926 – 2009)
* [[Jošio Nišina]] (仁科芳雄) ([[Japonska]], 1890 – 1951)
* [[Jun-iči Nišizava|Juniči Nišizava]] (西澤潤一) ([[Japonska]], 1926 – 2018)
* [[Gunnar Nordström]] ([[Finska]], 1881 – 1923)
* [[Robert Noyce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1990)
* [[Philippe Nozières]] ([[Francija]], 1932 – 2022)
* [[Alan Nunn May]] ([[Anglija]], 1911 – 2003)
* [[Perley Gilman Nutting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1949)
</div>
=== O ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Hermann Oberth]] ([[Nemčija]], 1894 – 1989)
* [[Giuseppe Occhialini]] ([[Italija]], 1907 – 1993)
* [[Robert Ochsenfeld]] ([[Nemčija]], 1901 – 1993)
* [[Viktor Izakovič Ogijevecki]] (Виктор Исаакович Огиевецкий) ([[Rusija]], 1928 – 1996)
* [[Georg Simon Ohm]] ([[Nemčija]], 1789 – 1854)
* [[Lev Borisovič Okun]] (Лев Борисович Окунь) ([[Rusija]], 1929 – 2015)
* [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] ([[Nemčija]], 1758 – 1840)
* [[Jörgen Lykke Olsen]] ([[ZDA]], 1923 – 2006)
* [[Gerard Kitchen O'Neill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1992)
* [[Lars Onsager]] ([[Norveška]], 1903 – 1976) {{ikona Nob nag}} 1968
* [[Julius Robert Oppenheimer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1967)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323 – 1382)
* [[Amos Ori]] ([[Izrael]], 1956 –)
* [[Hans Christian Ørsted]] ([[Danska]], 1777 – 1851)
* [[Douglas Dean Osheroff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 1996
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] (Михаил Васильевич Остроградский) ([[Ukrajina]], 1801 – 1862)
* [[Heinrich Ott (fizik)|Heinrich Ott]] ([[Nemčija]], 1894 – 1962)
* [[Burt Ovrut]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
</div>
=== P ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Antonio Pacinotti]] ([[Italija]], 1841 – 1912)
* [[Thanu Padmanabhan]] ([[Indija]], 1957 –)
* [[Don Nelson Page]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1948 –)
* [[Abraham Pais]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2000)
* [[George Pake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2004)
* [[Timothy Noel Palmer]] ([[Anglija]], 1952 –)
* [[Wolfgang Kurt Hermann Panofsky]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2007)
* [[Denis Papin]] ([[Francija]], [[Anglija]], 1647 – 1712)
* [[Giorgio Parisi]] ([[Italija]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 2021
* [[Leonard Parker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Blaise Pascal]] ([[Francija]], 1623 – 1662)
* [[Friedrich Paschen]] ([[Nemčija]], 1865 – 1947)
* [[Laurence Passell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2021)
* [[Aleksander Zaharovič Patašinski]] (Александр Захарович Паташинский) ([[Rusija]], ZDA, 1936 – 2020)
* [[Wolfgang Paul]] ([[Nemčija]], 1913 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1989
* [[Wolfgang Ernst Pauli]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1945
* [[Jean Claude Eugène Péclet]] ([[Francija]], 1793 – 1857)
* [[Philip James Edwin Peebles]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 –)
* [[George Braxton Pegram]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1958)
* [[Rudolf Ernst Peierls]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1907 – 1995)
* [[Jean Charles Athanase Peltier]] ([[Francija]], 1785 – 1845)
* [[John Brian Pendry]] ([[Anglija]], 1944 – )
* [[Frans Michel Penning]] ([[Nizozemska]], 1894 – 1953)
* [[Roger Penrose]] ([[Anglija]], 1931 –) {{ikona Nob nag}} 2020.
* [[Arno Allan Penzias]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1978
* [[Ian Colin Percival]] ([[Anglija]], 1931 –)
* [[Asher Peres]] ([[Izrael]], 1934 – 2005)
* [[Martin Lewis Perl]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2014) {{ikona Nob nag}} 1995
* [[Alfred Perot]] ([[Francija]], 1863 – 1925)
* [[Jean Baptiste Perrin]] ([[Francija]], 1870 – 1942) {{ikona Nob nag}} 1926
* [[Geoffrey E. Perry]] ([[Anglija]], 1927 – 2000)
* [[Malcolm John Perry]] ([[Anglija]], 1951 –)
* [[Konstantin Dimitrijevič Perski]] (Константин Дмитриевич Перский) ([[Rusija]], 1854 – 1906)
* [[Alexis Thérèse Petit]] ([[Francija]], 1791 – 1820)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] (Алексей Зиновьевич Петров) ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1910 – 1972)
* [[Jurij Viktorovič Petrov]] (Юрий Викторович Петров) ([[Rusija]], 1958 – )
* [[Vasilij Vladimirovič Petrov]] (Василий Владимирович Петров) ([[Rusija]], 1761 – 1834)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774 – 1835)
* [[August Herman Pfund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1949)
* [[William Daniel Phillips]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 1997
* [[Oreste Piccioni]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2002)
* [[Edward Charles Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1919)
* [[Solomon Borisovič Pikelner]] ([[Rusija]], 1921 – 1975)
* [[Gabrio Piola]] ([[Italija]], 1794 – 1850)
* [[Felix Pirani]] ([[Anglija]], 1928 – 2015)
* [[Lev Petrovič Pitajevski]] (Лев Петрович Питаевский) ([[Rusija]], 1933 – )
* [[Leonid Mojisejevič Pjatigorski]] (Леонид Моисеевич Пятигорский) ([[Rusija]], 1909 – 1993)
* [[Max Planck]] ([[Nemčija]], 1858 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1918
* [[Gaston Planté]] ([[Francija]], 1834 – 1889)
* [[Joseph Plateau]] ([[Belgija]], 1801 – 1883)
* [[Milton Spinoza Plesset]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1991)
* [[Julius Plücker]] ([[Nemčija]], 1801 – 1868)
* [[Agnes Pockels]] ([[Nemčija]], 1862 – 1935)
* [[Friedrich Carl Alwin Pockels]] ([[Nemčija]], 1865 – 1913)
* [[Boris Podolsky]] (Борис Яковлевич Подольский) ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1966)
* [[Henri Poincaré]] ([[Francija]], 1854 – 1912)
* [[Louis Poinsot]] ([[Francija]], 1777 – 1859)
* [[Jean Louis Marie Poiseuille]] ([[Francija]], 1799 – 1869)
* [[Siméon-Denis Poisson]] ([[Francija]], 1781 – 1840)
* [[Valerij Leonidovič Pokrovski]] (Валерий Леонидович Покровский) ([[Rusija]], 1931 –)
* [[Joseph Polchinski]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 – 2018)
* [[Hugh David Politzer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –) {{ikona Nob nag}} 2004
* [[Aleksander Markovič Poljakov]] (Александр Маркович Поляков) ([[Rusija]], 1945 –)
* [[John Polkinghorne]] ([[Anglija]], 1930 – 2021)
* [[George Pólya]] (Pólya György) ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1985)
* [[Izak Jakovljevič Pomerančuk]] (Исаак Яковлевич Померанчук) ([[Rusija]], 1913 – 1966)
* [[Martin Arthur Pomerantz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2008)
* [[Bruno Pontecorvo]] ([[Italija]], [[Rusija]], 1913 – 1993)
* [[Aleksander Stepanovič Popov]] (Александр Степанович Попов) ([[Rusija]], 1859 – 1906)
* [[Viktor Nikolajevič Popov (fizik)|Viktor Nikolajevič Popov]] (Виктор Николаевич Попов) ([[Rusija]], 1937 – 1994)
* [[Claude Servais Mathias Pouillet]] ([[Francija]], 1791 – 1868)
* [[Kenneth Alwyne Pounds]] ([[Anglija]], 1934 –)
* [[Cecil Frank Powell]] ([[Anglija]], 1903 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1950
* [[John Henry Poynting]] ([[Anglija]], 1852 – 1914)
* [[John Phillip Preskill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –)
* [[Joseph Priestley]] ([[Anglija]], 1733 – 1804)
* [[Ilya Prigogine]]/Prigožin ([[Belgija]] /rus. rodu/, 1917 – 2003) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Joel Robert Primack]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –)
* [[Aleksander Mihajlovič Prohorov]] (Александр Михайлович Прохоров) ([[Rusija]], 1916 – 2002) {{ikona Nob nag}} 1964
* [[Jurij Aleksandrovič Prohorov]] (Юрий Александрович Прохоров) ([[Rusija]], 1929 –)
* [[William Prout]] ([[Anglija]], 1785 – 1850)
* [[Carl Pulfrich]] ([[Nemčija]], 1858 – 1927)
* [[Ivan Pavlovič Puljuj]] (Іван Павлович Пулюй) ([[Ukrajina]], 1845 – 1918)
* [[Edward Mills Purcell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997) {{ikona Nob nag}} 1952
</div>
=== Q ===
* [[Georg Hermann Quincke]] ([[Nemčija]], 1834 – 1924)
=== R ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Mark Van Raamsdonk]] (1973 –)
* [[Isidor Isaac Rabi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1944
* [[Giulio Racah]] ([[Italija]], [[Izrael]], 1909 – 1965)
* [[Michael Radaković]] ([[Avstrija]], 1866 – 1934)
* [[Leo James Rainwater]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 1986) {{ikona Nob nag}} 1975
* [[Amal Kumar Rajčaudhuri]] ([[Indija]], 1923 – 2005)
* [[Čandrasekara Venkata Raman]] ([[Indija]], 1888 – 1970) {{ikona Nob nag}} 1930
* [[Pierre Ramond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1943 –)
* [[Norman Foster Ramsey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–2011) {{ikona Nob nag}} 1989
* [[Lisa Randall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1962–)
* [[William John Macquorn Rankine]] ([[Škotska]], 1820 – 1872)
* [[François-Marie Raoult]] ([[Francija]], 1830 – 1901)
* [[Franco Rasetti]] ([[Italija]], 1901 – 2001)
* [[John Ashworth Ratcliffe]], ([[Anglija]], 1902 – 1987)
* [[Tullio Regge]] ([[Italija]], 1931 – 2014)
* [[Henri Victor Regnault]] ([[Francija]], 1810 – 1878)
* [[Frederick Reines]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1998) {{ikona Nob nag}} 1995
* [[Johann Philipp Reis]] ([[Nemčija]], 1834 – 1874)
* [[Edmund Reitlinger]] ([[Avstrija]], 1850 – 1882)
* [[Osborne Reynolds]] ([[Severna Irska]], [[Anglija]], 1842 – 1912)
* [[Owen Willans Richardson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1959) {{ikona Nob nag}} 1928
* [[Robert Coleman Richardson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1996
* [[Burton Richter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1976
* [[Charles Francis Richter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1985)
* [[Hugo Rietveld]] ([[Nizozemska]], 1932 –)
* [[Augusto Righi]] ([[Italija]], 1850 – 1920)
* [[Wolfgang Rindler]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2019)
* [[Vladimir Ivanovič Ritus]] (Владимир Иванович Ритус) ([[Rusija]], 1927–)
* [[Walter Ritz]] ([[Švica]], 1878 – 1909)
* [[Howard Percy Robertson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1961)
* [[John Thomas Romney Robinson]] ([[Irska]], 1792 – 1882)
* [[Heinrich Rohrer]] ([[Švica]], 1933 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1986
* [[Robert Rompe]] ([[Nemčija]], 1905 – 1993)
* [[Wilhelm Conrad Röntgen]] ([[Nemčija]], 1845 – 1923) {{ikona Nob nag}} 1901
* [[Nathan Abraham Rosen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Izrael]], 1909 – 1995)
* [[Arthur H. Rosenfeld]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2017)
* [[Léon Rosenfeld]] ([[Belgija]], 1904 – 1974)
* [[Graham Garland Ross]] ([[Anglija]])
* [[Francesco Rossetti]] ([[Italija]], 1833 – 1885)
* [[Bruno Benedetto Rossi]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1993)
* [[Joseph Rotblat]] ([[Poljska]], [[Anglija]], 1908 – 2005) ({{ikona Nob nag}} za mir s Pugwash konferenco, 1995)
* [[Carlo Rovelli]] ([[Italija]], 1956 –)
* [[Henry Augustus Rowland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1848 – 1901)
* [[Dimitrij Sergejevič Roždestvenski]] (Дмитрий Сергеевич Рождественский) ([[Rusija]], 1876 – 1940)
* [[Valerij Anatoljevič Rubakov]] (Валерий Анатольевич Рубаков) ([[Rusija]], 1955 –)
* [[Heinrich Rubens]] ([[Nemčija]], 1865 – 1922)
* [[Carlo Rubbia]] ([[Italija]], 1934 –) {{ikona Nob nag}} 1984
* [[Arthur William Rucker]] ([[Anglija]], 1848 – 1915)
* [[David Ruelle]] ([[Belgija]], [[Francija]], 1935 –)
* [[Jurij Borisovič Rumer]] (Юрий Борисович Румер) ([[Rusija]], 1901 – 1985)
* [[Ernst Ruska]] ([[Nemčija]], 1906 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1986
* [[Ernest Rutherford]] ([[Nova Zelandija]], [[Anglija]], 1871 – 1937)
* [[Johannes Rydberg]] ([[Švedska]], 1854 – 1919)
* [[Martin Ryle]] ([[Anglija]], 1918 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1974
</div>
=== S ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Edward Sabine]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1788 – 1883)
* [[Georges Sagnac]] ([[Francija]], 1869 – 1926)
* [[Andrej Dimitrijevič Saharov]] (Андрей Дмитриевич Сахаров) ([[Rusija]], 1921 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1975
* [[Abdus Salam]] ([[Pakistan]], 1926 – 1996) {{ikona Nob nag}} 1979
* [[Jack Sarfatti]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Šigeo Satomura]] (里村茂夫) ([[Japonska]], 1919 – 1960)
* [[Felix Savart]] ([[Francija]], 1791 – 1841)
* [[Pavle Savić]] ([[Srbija]], 1909 – 1994)
* [[Gertrude Scharff-Goldhaber]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1998)
* [[Arthur Leonard Schawlow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 1999) {{ikona Nob nag}} 1981
* [[Dan Shechtman]] ([[Izrael]], 1941 –)
* [[Mário Schenberg]] ([[Brazilija]], 1914 – 1990)
* [[Joël Scherk]] ([[Francija]], 1946 – 1980)
* [[Paul Scherrer]] ([[Švica]], 1890 – 1969)
* [[Robert J. Scherrer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1959 –)
* [[Johann Jakob Scheuchzer]] ([[Švica]], 1672 – 1733)
* [[Theodor Schmidt (fizik)|Theodor Schmidt]] ([[Nemčija]], 1908 – 1986)
* [[Walter Hermann Schottky]] ([[Nemčija]], 1886 – 1976)
* [[John Robert Schrieffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2019) {{ikona Nob nag}} 1972
* [[Erwin Schrödinger]] ([[Avstrija]], 1887 – 1961) {{ikona Nob nag}} 1933
* [[Paul Schulz (fizik)|Paul Schulz]] ([[Nemčija]], 1911 – 1993)
* [[Melvin Schwartz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1932 – 2006) {{ikona Nob nag}} 1988
* [[John Henry Schwarz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Julian Seymour Schwinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1994) {{ikona Nob nag}} 1965
* [[Dennis William Sciama]] (1926 – 1999)
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923 – 2007)
* [[Thomas Johann Seebeck]] ([[Estonija]], 1770 – 1831)
* [[Thomas Johann Seebeck]] ([[Estonija]], [[Nemčija]], 1770 – 1831)
* [[Rudolf Seeliger]] ([[Nemčija]], 1886 – 1965)
* [[Emilio Gino Segrè]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1959
* [[Frederick Seitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2008)
* [[Nikolaj Nikolajevič Semjonov]] (Николай Николаевич Семёнов) ([[Rusija]], 1896 – 1986)
* [[Ašoke Sen]] ([[Indija]] , 1956 –)
* [[Walter Andrew Shewhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1967)
* [[William Bradford Shockley]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1956
* [[Clifford Glenwood Shull]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2001) {{ikona Nob nag}} 1994
* [[Burra Gautam Sidharth]] ([[Indija]])
* [[Kai Manne Börje Siegbahn]] ([[Švedska]] , 1918 – 2007) {{ikona Nob nag}} 1981
* [[Karl Manne Georg Siegbahn]] ([[Švedska]], 1886 – 1978) {{ikona Nob nag}} 1925
* [[Ludwik Silberstein]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1948)
* [[Jurij Antonovič Simonov]] (Юрий Антонович Симонов) ([[Rusija]], 1934 – 2026)
* [[Simon Singh]] ([[Anglija]], 1964 – )
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1934)
* [[Dimitrij Vasiljevič Sivuhin]] (Дмитрий Васильевич Сивухин) ([[Rusija]], 1914 – 1988)
* [[Marie Skłodowska-Curie]] ([[Poljska]], [[Francija]], 1867 – 1934) {{ikona Nob nag}} 1903
* [[Dimitrij Vladimirovič Skobelcin]] (Дмитрий Владимирович Скобельцын) ([[Rusija]], 1892 – 1990)
* [[Aleksander Nikolajevič Skrinski]] (Александр Николаевич Скринский) ([[Rusija]], 1936 –)
* [[Tony Skyrme]] ([[Anglija]], 1922 – 1987)
* [[John Clarke Slater]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1976)
* [[Andrej Aleksejevič Slavnov]] (Андрей Алексеевич Славнов) ([[Rusija]], 1939 –)
* [[Larry Smarr]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[George Elwood Smith]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2025) {{ikona Nob nag}} 2009
* [[Lee Smolin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –)
* [[Marian Smoluchowski]] ([[Poljska]], 1872 – 1917)
* [[George Fitzgerald Smoot III.]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 2006
* [[Henry DeWolf Smyth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1986)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]], 1580 – 1626)
* [[Hartland Sweet Snyder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 1962)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776 – 1833)
* [[Marin Soljačić]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1974 –)
* [[Arnold Sommerfeld]] ([[Nemčija]], 1868 – 1951)
* [[Charles Soret]] ([[Švica]], 1854 – 1904)
* [[Thomas Crawford Spencer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 –)
* [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1997)
* [[Peter Jefimovič Spivak]] (Пётр Ефимович Спивак) ([[Rusija]], 1911 – 1992)
* [[Harry Eugene Stanley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Johannes Stark]] ([[Nemčija]], 1874 – 1957) {{ikona Nob nag}} 1919
* [[Aleksej Aleksandrovič Starobinski]] (Алексей Александрович Старобинский) ([[Rusija]], 1948 – 2023)
* [[Jožef Stefan]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1835 – 1893)
* [[Jack Steinberger]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1986
* [[Paul Joseph Steinhardt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Otto Stern]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1943
* [[Simon Stevin]] ([[Nizozemska]], 1548 – 1620)
* [[Balfour Stewart]] ([[Škotska]], 1828 – 1887)
* [[George Gabriel Stokes]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1819 – 1903)
* [[George Johnstone Stoney]] ([[Irska]], 1826 – 1911)
* [[Carl Størmer]] ([[Norveška]], 1874 – 1957)
* [[Horst Ludwig Störmer]] ([[Nemčija]], 1949 –) {{ikona Nob nag}} 1998
* [[Straton]] ([[Grčija]], 340 pr. n. št. – 269 pr. n. št.)
* [[Norbert Straumann]] ([[Švica]], 1936 –)
* [[Janez Strnad]] ([[Slovenija]], 1934 – 2015)
* [[Andrew Strominger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –)
* [[Vincenc Strouhal]] ([[Češka]], 1850 – 1922)
* [[John William Strutt Rayleigh|John William Strutt (lord Rayleigh)]] ([[Anglija]], 1842 – 1919) {{ikona Nob nag}} 1904
* [[Ernst Stuhlinger]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2008)
* [[Raman Sundrum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Ivan Supek]] ([[Hrvaška]], 1915 – 2007)
* [[Leonard Susskind]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –)
* [[Masacugu Suzuki]] ([[Japonska]], 1946 –)
* [[Karl Svozil]] ([[Avstrija]], 1956 –)
* [[Joseph Wilson Swan]] ([[Anglija]], 1828 – 1914)
* [[William Francis Gray Swann]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1962)
* [[John Lighton Synge]] ([[Irska]], 1897 – 1995)
* [[Leó Szilárd]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1964)
</div>
=== Š ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Vitalij Dimitrijevič Šafranov]] (Виталий Дмитриевич Шафранов; [[Rusija]] , 1929 – 2014)
* [[Mihail Arkadjevič Šifman]] (Михаил Аркадьевич Шифман; [[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] 1949 –)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] (Юрий Михайлович Широков) ([[Rusija]], 1921 – 1980)
* [[Boris Jonovič Šklovski]] (Борис Ионович Шкловский) ([[Rusija]], 1944 –)
* [[Ivo Šlaus]] ([[Hrvaška]], 1931 –)
* [[Eduard Vladimirovič Špolski]] (Эдуард Владимирович Шпольский) ([[Rusija]], 1892 – 1975)
</div>
=== T ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Peter Guthrie Tait]] ([[Škotska]], 1831 – 1901)
* [[Igor Jevgenjevič Tamm]] (Игорь Евгеньевич Тамм) ([[Rusija]], 1895 – 1971) {{ikona Nob nag}} 1958
* [[Šohe Tanaka]] (田中正平) ([[Japonska]], 1862 – 1945)
* [[Semjon Mihajlovič Targ]] (Семён Миха́йлович Тарг) ([[Rusija]], 1910 – 2003)
* [[Niccolo Fontana Tartaglia]] ([[Italija]], 1499 – 1557)
* [[Abraham Haskel Taub]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1999)
* [[Geoffrey Ingram Taylor]] ([[Anglija]], 1886 – 1975)
* [[Richard Edward Taylor]] ([[Kanada]] , 1929 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1990
* [[Theodore Brewster Taylor]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2004)
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –) {{ikona Nob nag}} 1993
* [[Valentine Telegdi]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2006)
* [[Edward Teller]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 2003)
* [[Harold Neville Vazeille Temperley]] ([[Anglija]], 1915 – 2017)
* [[Karen Avetovič Ter-Martirosjan]] (Карен Аветович Тер-Мартиросян) ([[Rusija]], 1922 – 2005)
* [[Torahiko Terada]] (寺田 寅彦) ([[Japonska]], 1878 – 1935)
* [[Lev Sergejevič Termen]] (Лев Сергеевич Термен) ([[Rusija]], 1896 – 1993)
* [[Igor Mihajlovič Ternov]] (Игорь Михайлович Тернов) ([[Rusija]], 1921 – 1996)
* [[Nikola Tesla]] (Никола Тесла) ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1856 – 1943)
* [[Saul Arno Teukolsky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Hans Thirring]] ([[Avstrija]], 1888 – 1976)
* [[Llewellyn Hilleth Thomas]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1992)
* [[Benjamin Thompson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]], 1753 – 1814)
* [[George Paget Thomson]] ([[Anglija]], 1892 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1937
* [[Joseph John Thomson]] ([[Anglija]], 1856 – 1940) {{ikona Nob nag}} 1906
* [[William Thomson|William Thomson (lord Kelvin)]] ([[Škotska]], 1824 – 1907)
* [[David James Thouless]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2019)
* [[Kip Stephen Thorne]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –) {{ikona Nob nag}} 2017
* [[Samuel Chao Chung Ting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kitajska]], 1936 –) {{ikona Nob nag}} 1976
* [[Frank Jennings Tipler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[László Tisza]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 2009)
* [[Johann Daniel Titius]] ([[Nemčija]], 1729 – 1796)
* [[Igor Viktorovič Tjutin]] (Игорь Викторович Тютин) ([[Rusija]]) (1940 – )
* [[Jodži Tocuka]] (戸塚洋二) ([[Japonska]], 1942 – 2008)
* [[Morikazu Toda]] ([[Japonska]], 1917 – 2010)
* [[Richard Chace Tolman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1948)
* [[Šiničiro Tomonaga]] (朝永 振一郎) ([[Japonska]], 1906 – 1979) {{ikona Nob nag}} 1965
* [[Evangelista Torricelli]] ([[Italija]], 1608 – 1647)
* [[Bruno Touschek]] ([[Avstrija]], 1921 – 1978)
* [[Charles Hard Townes]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2015) {{ikona Nob nag}} 1964
* [[Johann Georg Tralles]] ([[Nemčija]], 1763 – 1822)
* [[Andrzej Mariusz Trautman]] ([[Poljska]], 1933 – 2026)
* [[Sam Bard Treiman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 1999)
* [[Mark Trodden]] ([[Anglija]], 1968 –)
* [[Daniel Chee Tsui]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) {{ikona Nob nag}} 1998
* [[Grenville Turner]] ([[Anglija]], 1936 – 2024)
* [[John Tyndall]] ([[Irska]], 1820 – 1893)
</div>
=== U ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Edwin Albrecht Uehling]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1985)
* [[George Eugene Uhlenbeck]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1988)
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (Николай Алексеевич Умов) ([[Rusija]], 1846 – 1915)
* [[William George Unruh]] ([[Kanada]], 1945 –)
</div>
=== V ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Cumrun Vafa]] (کامران وفا) ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 – )
* [[Prahalad Čunnilal Vaidja]] ([[Indija]], 1918 – 2010)
* [[Lev Vaidman]] ([[Izrael]], 1955 – )
* [[Antony Valentini]] ([[Anglija]], 1965 – )
* [[Arkadij Josifovič Vajnštejn]] (Аркадий Иосифович Вайнштейн) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1942 – )
* [[James Alfred Van Allen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2006)
* [[Robert Jemison Van de Graaff]] ([[ZDA]], 1901 – 1967)
* [[Johannes Diderik van der Waals]] ([[Nizozemska]], 1837 – 1923) {{ikona Nob nag}} 1910
* [[Léon Van Hove]] ([[Belgija]], 1924 – 1990)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Satoši Vatanabe]] (渡辺 慧) ([[Japonska]], 1910 – 1993)
* [[Sergej Ivanovič Vavilov]] (Сергей Иванович Вавилов) ([[Rusija]], 1891 – 1951)
* [[Philippe Vayringe]] ([[Francija]], 1684 – 1745)
* [[Martinus Justinus Godefriedus Veltman]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1999
* [[Gabriele Veneziano]] ([[Italija]], 1942 –)
* [[Giovanni Battista Venturi]] ([[Italija]], 1746 – 1822)
* [[Marcel Émile Verdet]] ([[Francija]], 1824 – 1866)
* [[Loup Verlet]] ([[Francija]], 1931 – 2019)
* [[Herman Verlinde]] ([[Nizozemska]], 1962 – )
* [[Viktor Georgijevič Veselago]] (Виктор Георгиевич Веселаго) ([[Rusija]], 1929 – 2018)
* [[Jean-Pierre Vigier]] ([[Francija]], 1920 – 2004)
* [[Alexander Vilenkin]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Grigorij Aleksandrovič Vilkoviski]] (Григорий Александрович Вилковыский) ([[Rusija]], 1946 –)
* [[Jacques Villain]] ([[Francija]], 1934 –)
* [[Paul Ulrich Villard]] ([[Francija]], 1860 – 1934)
* [[Jean Villey]] ([[Francija]], 1885 – 1948)
* [[Jules Violle]] ([[Francija]], 1841 – 1923)
* [[Miguel Angel Virasoro]] ([[Argentina]], 1940 –)
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] (Александр Адольфович Витт) ([[Rusija]], 1902 – 1938)
* [[Fred Vlès]] ([[Francija]], 1885 – 1944)
* [[Woldemar Voigt]] ([[Nemčija]], 1850 – 1919)
* [[George Michael Volkoff]] ([[Kanada]], 1914 – 2000)
* [[Grigorij Jefimovič Volovik]] (Григорий Ефимович Воловик) ([[Rusija]], 1946 –)
* [[Alessandro Volta]] ([[Italija]], 1745 – 1827)
* [[Pierre-Denis Vregeon]] ([[Francija]], 1723 – 1794)
* [[Georgij Viktorovič Vulf]] (Георгий Викторович Вульф) ([[Rusija]], 1863 – 1925)
</div>
=== W ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Ernst Wagner]] ([[Nemčija]], 1876 – 1928)
* [[Robert Wald]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 – )
* [[Ernest Thomas Sinton Walton]] ([[Severna Irska]], [[Irska]], [[Anglija]], 1903 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1951
* [[Gregory Hugh Wannier]] ([[Švica]], 1911 – 1983)
* [[Emil Gabriel Warburg]] ([[Nemčija]], 1846 – 1931)
* [[John Clive Ward]] ([[Anglija]], [[Avstralija]], 1924 – 2000)
* [[John James Waterston]] ([[Škotska]], 1811 – 1883)
* [[Robert Alexander Watson-Watt]] ([[Škotska]], 1892 – 1973)
* [[James Watt]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1736 – 1819)
* [[Colin Webb]] ([[Anglija]], 1937 –)
* [[Bryan Webber]] ([[Anglija]], 1943 –)
* [[Heinrich Friedrich Weber]] ([[Nemčija]], 1843 – 1912)
* [[Joseph Weber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2000)
* [[Wilhelm Eduard Weber]] ([[Nemčija]], 1804 – 1891)
* [[Arthur Gordon Webster]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863 – 1923)
* [[Alvin Martin Weinberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2006)
* [[Felix Jiri Weinberg]] ([[Anglija]], 1928 – 2012)
* [[Steven Weinberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1979
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936 – 2020)
* [[Pierre-Ernest Weiss]] ([[Francija]], 1865 – 1940)
* [[Rainer Weiss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2025) {{ikona Nob nag}} 2017
* [[Karl Weissenberg]] ([[Avstrija]], 1893 – 1976)
* [[Carl Friedrich von Weizsäcker]] ([[Nemčija]], 1912 – 2007)
* [[Hermann Weyl]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1885 – 1955)
* [[Charles Wheatstone]] ([[Anglija]], 1802 – 1875)
* [[John Archibald Wheeler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2008)
* [[Simon David Manton White]] ([[Anglija]], 1951 –)
* [[Albert Edward Whitford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2002)
* [[Sarah Frances Whiting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847 – 1927)
* [[Gian Carlo Wick]] ([[Italija]], 1909 – 1992)
* [[Benjamin Widom]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 –)
* [[Gustav Heinrich Wiedemann]] ([[Nemčija]], 1826 – 1899)
* [[Carl Edwin Wieman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) {{ikona Nob nag}} 2001
* [[Wilhelm Wien]] ([[Nemčija]], 1864 – 1928) {{ikona Nob nag}} 1911
* [[Arthur Strong Wightman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2013)
* [[Eugene Paul Wigner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1963
* [[Frank Anthony Wilczek]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) {{ikona Nob nag}} 2004
* [[Peter Michael Williams]] (Anglija, 1945 –)
* [[Maurice Wilkins]] ([[Anglija]], 1916 – 2004) {{ikona Nob nag}} 1962
* [[Charles Thomson Rees Wilson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1869 – 1959) {{ikona Nob nag}}1927
* [[Kenneth Geddes Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1982
* [[Robert Rathbun Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2000)
* [[Robert Woodrow Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –) {{ikona Nob nag}} 1978
* [[David Jeffrey Wineland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2012
* [[Bernard de Wit]] ([[Nizozemska]], 1945 –)
* [[Edward Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Louis Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 –)
* [[Victor Frederick Weisskopf]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 2002)
* [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] ([[Poljska]], 1956 – )
* [[William Hyde Wollaston]] ([[Anglija]], 1766 – 1828)
* [[Robert Williams Wood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1955)
* [[Emil Wolf]] ([[Češka]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2018)
* [[Chien-Shiung Wu]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997)
* [[Tai Tsun Wu]] (吳大峻) ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2024)
* [[Wu Ta-You]] (Kitajska, 1907 – 2000)
</div>
=== X ===
=== Y ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Rosalyn Sussman Yalow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Chen Ning Franklin Yang]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2025) {{ikona Nob nag}} 1957
* [[Herbert York]] ([[ZDA]], 1921 – 2009)
* [[Thomas Young (fizik)|Thomas Young]] ([[Anglija]], 1773 – 1829)
</div>
=== Z ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Norman Zabusky|Norman J. Zabusky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Izrael]]? 1929 – 2018)
* [[Valentin Ivanovič Zaharov]] (Валентин Иванович Захаров) ([[Rusija]], 1940 –)
* [[Vladimir Jevgenjevič Zaharov]] (Владимир Евгеньевич Захаров) ([[Rusija]], 1939 – 2023)
* [[Aleksander Borisovič Zamolodčikov]] ([[Rusija]], Александр Борисович Замолодчиков) (1952 –)
* [[Pieter Zeeman]] ([[Nizozemska]], 1865 – 1943) {{ikona Nob nag}} 1902
* [[Dieter Zeh]] ([[Nemčija]], 1932 – 2018)
* [[Ludwig Zehnder]] ([[Švica]], 1854 – 1949)
* [[Anton Zeilinger]] ([[Avstrija]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 2022
* [[Jakov Borisovič Zeldovič]] ([[Rusija]], 1914 – 1987)
* [[John Zeleny]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1951)
* [[Clarence Zener]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1993)
* [[Frank J. Zerilli]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Frits Zernike]] ([[Nizozemska]], 1888 – 1966) {{ikona Nob nag}} 1953
* [[Peter Zoller]] ([[Avstrija]], 1952 –)
* [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] ([[Nemčija]], 1834 – 1882)
* [[Niccolò Zucchi]] ([[Italija]], 1586 – 1670)
* [[George Zweig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Hervé Zwirn]] ([[Francija]], 1954 –)
</div>
=== Ž ===
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
* [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] (Николай Егорович Жуковский; [[Rusija]], 1847 – 1921)
</div>
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih fizikov]], [[seznam matematikov]], [[seznam astronomov]], [[seznam meteorologov]], [[seznam geofizikov]], [[seznam astrofizikov]], [[seznam kozmologov]],
* [[Nobelova nagrada za fiziko]], [[Nobelova nagrada]].
{{-}}
{{seznami narodov po poklicu|fizikov}}
{{stublist}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fiziki| ]]
[[Kategorija:Seznami fizikov| ]]
ryc3icdg6ugub7qe82pgz1jqfei90yp
Oortov oblak
0
630
6762001
6368332
2026-10-08T06:35:17Z
~2026-54143-59
266983
6762001
wikitext
text/x-wiki
'''Oortov oblak''' (včasih ga imenujejo '''Öpik-Oortov oblak''') je domnevno območje [[komet]]ov, oddaljeno od [[Sonce|Sonca]] okoli 50.000 do 100.000 [[astronomska enota|a.e.]] (približno na 1.000 kratni razdalji [[Pluton]]a od Sonca). Do sedaj ga neposredno niso opazili, vendar so na podlagi opazovanj kometnih [[tir]]ov ugotovili, da je po vsej verjetnosti izvor večine kometov, ki vstopajo v notranje predele [[Osončje|Osončja]]. Nekateri kratkoperiodični kometi izvirajo tudi iz [[Kuiperjev pas|Kuiperjevega pasu]].
[[Slika:Kuiper belt oort cloud.svg|thumb|upright=1.3|Kuiperjev pas in Oortov oblak]]
Leta [[1932]] je [[Ernst Julius Öpik]] predlagal za izvor kometov krožeč oblak na robu Osončja. [[Jan Hendrik Oort]] je leta [[1950]] uporabil njegovo zamisel in s takšnim oblakom pojasnil navidezno nasprotje, da se kometi pri prehodu skozi notranje predele Osončja uničujejo in bi morali biti že vsi uničeni, če obstajajo že od nastanka Osončja. Po teoriji Oortov oblak vsebuje več [[milijon]]ov stabilnih kometnih jeder, saj je na tej razdalji Sončevo sevanje šibko. Iz oblaka prihajajo novi kometi in zamenjujejo že uničene.
Oortov oblak je ostanek [[meglica|meglice]], ki je razpadla in tvorila Sonce in [[planet]]e pred približno petimi [[milijarda]]mi let, in je šibko vezana na Osončje. Verjamejo, da imajo druge [[zvezda|zvezde]] lastne Oortove oblake. Zunanji deli oblakov dveh bližnjih zvezd se lahko včasih prekrivajo, kar povzroča, da se komet napoti v notranje predele zvezdine okolice.
== Zunanje povezave ==
{{portal|Astronomija}}
* http://www.andros.si/vesolje/kuiperjev-pas.html
{{-}}
{{navigacija Osončje}}
{{Navpred MaliPlaneti}}
{{kometi||nonobject=yes}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Planetologija]]
[[Kategorija:Jan Hendrik Oort]]
[[Kategorija:Astronomske hipoteze]]
l1pq7jurbllijxo8ozfvqpg7athqn4k
649
0
2335
6762078
6685521
2026-10-08T08:47:06Z
Octopus
13285
Tajdzong
6762078
wikitext
text/x-wiki
{{leto}}
'''Leto 649''' ('''[[rimske številke|DCXLIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].
== Dogodki ==
* [[1. januar]]
== Rojstva ==
*
== Smrti ==
* [[14. maj]] - [[Papež Teodor I.|Teodor I.]], [[papež]]
* [[10. julij]] - [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]], drugi cesar dinastije Tang (* [[598]])
[[Kategorija:Leto 649|*]]
gw88pbr0pdsivfqa0fasqndfnam8glp
598
0
2386
6762077
6672014
2026-10-08T08:45:44Z
Octopus
13285
/* Rojstva */ Tajdzong
6762077
wikitext
text/x-wiki
{{leto}}
'''Leto 598''' ('''[[rimske številke|DXCVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]].
== Dogodki ==
* [[Obri]] in [[Slovani]] so napadli [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] [[Istra|Istro]].
== Rojstva ==
* [[28. januar]] - [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]], drugi cesar dinastije Tang († [[649]])
* [[Brahmagupta]], [[Indijci|indijski]] [[matematik]], [[astronom]] († [[670]])
== Smrti ==
*
== Glej tudi ==
[[Kategorija:Leto 598|*]]
nxfw4ec2u7ii5as1s3v2mzfofdwj9no
28. januar
0
2596
6762076
6666860
2026-10-08T08:44:24Z
Octopus
13285
/* Rojstva */ Tajdzong
6762076
wikitext
text/x-wiki
'''28. januar''' je 28. [[dan]] [[leto|leta]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 337 dni (338 v [[prestopno leto|prestopnih letih]]).
{{JanuaryCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1077]] – [[Papež]] [[Papež Gregor VII.|Gregor VII.]] je na vrhuncu [[investiturni boj|investiturnega spora]] preklical [[anatema|anatemo]] cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]], ki je s svojim [[romanje v Canosso|romanjem v Canosso]] prikazal pripravljenost na spravo.
* [[1896]] – Prva oseba je bila kaznovana za prehitro vožnjo v [[Kent]]u.
* [[1573]] – sprejeta je bila pogodba med [[Poljska|poljskim]] kraljem in plemstvom, [[Pacta conventa (Poljska)|Pacta conventa]]
* [[1918]] – Ustanovljena je bila [[Rdeča armada]].
* [[1943]] – V [[Tretji rajh|Tretjem rajhu]] je potekala [[civilna mobilizacija]].
* [[1985]] – Posneta je bila [[skladba|pesem]] ''[[We are the world]]'', katere izkupiček je bil namenjen za pomoč [[Afrika|Afriki]].
* [[1986]] – V [[Nesreča raketoplana Challenger|eksploziji ameriškega raketoplana Challenger]] je izgubilo življenje vseh 7 članov posadke.
* [[2004]] – [[Slovenija]] je ratificirala pristopno [[pogodba|pogodbo]] k [[Evropska unija|Evropski uniji]].
== Rojstva ==
* [[598]] – [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]], drugi cesar dinastije Tang († [[649]])
* [[1311]] – [[Ivana II. Navarrska|Ivana II.]], francoska princesa, navarska kraljica († [[1349]])
* [[1457]] – [[Henrik VII. Angleški|Henrik VII.]], angleški kralj († [[1509]])
* [[1608]] – [[Giovanni Alfonso Borelli]], italijanski fiziolog, fizik, astronom, matematik († [[1679]])
* [[1611]] – [[Johannes Hevel]], poljski astronom († [[1687]])
* [[1622]] – [[Adrien Auzout]], francoski astronom, fizik († [[1691]])
* [[1701]] – [[Charles Marie de La Condamine]], francoski geograf, matematik († [[1774]])
* [[1717]] – [[Mustafa III.]], sultan Osmanskega cesarstva († [[1774]])
* [[1768]] – [[Friderik VI. Danski|Friderik VI.]], kralj Danske in Norveške († [[1839]])
* [[1784]] – [[Matija Vertovec]], slovenski duhovnik, vinogradnik († [[1851]])
* [[1800]] – [[António Feliciano de Castilho]], portugalski pesnik († [[1875]])
* [[1812]] – [[Ilija Savić]] - [[Ilija Garašanin]], srbski politik († [[1874]])
* [[1827]] – [[Jean Antoine Villemin]], francoski zdravnik († [[1892]])
* [[1838]] – [[James Craig Watson]], ameriški astronom († [[1880]])
* [[1841]] – [[John Rowlands]] - [[Henry Morton Stanley]], valižanski raziskovalec Afrike († [[1904]])
* [[1853]] –
** [[José Julian Martí y Perez]], kubanski pisatelj, pesnik, novinar, upornik († [[1895]])
** [[Vladimir Sergejevič Solovjov]], ruski filozof in pesnik († [[1900]])
* [[1865]] – [[Kaarlo Juho Ståhlberg]], finski predsednik († [[1952]])
* [[1873]] – [[Sidonie-Gabrielle Colette]], francoska pisateljica († [[1954]])
* [[1884]] – [[Auguste Piccard]], švicarski znanstvenik, balonar († [[1962]])
* [[1886]] – [[Hidetsugu Yagi]], japonski elektroinženir († [[1976]])
* [[1887]] – [[Artur Rubinstein]], poljsko-ameriški pianist († [[1982]])
* [[1892]] – [[Ernst Lubitsch]], nemško-ameriški filmski režiser († [[1947]])
* [[1900]] – [[Karel Levičnik]], slovenski general († [[1968]])
* [[1903]] – [[Kathleen Lonsdale]], britanska kristalografka († [[1971]])
* [[1912]] – [[Jackson Pollock]], ameriški slikar († [[1956]])
* [[1927]] – [[Smiljan Rozman]], slovenski pisatelj, dramatik, slikar († [[2007]])
* [[1932]] – [[Dušan Petrač]], slovenski fizik
* [[1936]] –
** [[Alphonso Joseph D'Abruzzo]] - [[Alan Alda]], ameriški filmski igralec
** [[Ismail Kadare]], albanski pisatelj
* [[1955]] – [[Nicolas Sarkozy]], francoski predsednik
* [[1970]] – [[Jernej Kuntner]], slovenski gledališki in televizijski igralec
* [[1978]] –
** [[Gianluigi Buffon]], italijanski nogometaš
** [[Jasmin Handanovič]], slovenski nogometaš
* [[1980]] – Nick Carter, ameriški pevec
* [[1981]] – [[Elijah Wood]], ameriški filmski igralec
* [[2000]] – Neža Dolmovič, slovenska glasbenica, članica skupin [[Relentless youth]] ter Smoking Cactus
== Smrti ==
* [[592]] – [[Guntram]], [[Merovingi|merovinški]] kralj [[Burgundija|Burgundije]] (* okoli [[532]])
* [[814]] – [[Karel Veliki]], frankovski vladar (* [[742]] ali [[747]])
* [[1061]] – [[Spytihněv II.]], češki vojvoda (* [[1031]])
* [[1227]] – [[Henrik Borvin I. Mecklenburški|Henrik Borvin I.]], nemški plemič, mecklenburški baron
* [[1256]] – [[Vilijem II. Holandski|Vilijem II.]], holandski grof, nemški kralj (* [[1228]])
* [[1271]] – [[Izabela Aragonska]], princesa, francoska kraljica (* [[1248]])
* [[1292]] – [[Ibn Qayyim Al-Jawziyya|Ibn Kaijijim Al Džauzija]], islamski pravnik šole hanbali († [[1350]])
* [[1547]] – [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]], angleški kralj (* [[1491]])
* [[1596]] – [[Francis Drake]], angleški pomorščak in raziskovalec (* okoli [[1540]])
* [[1672]] – [[Pierre Séguier]], francoski kancler (* [[1588]])
* [[1687]] – [[Johannes Hevel]], poljski astronom (* [[1611]])
* [[1782]] – [[Jean-Baptiste Bourguignon d'Anville]], francoski geograf, kartograf (* [[1697]])
* [[1844]] – [[Johannes van den Bosch]], nizozemski državnik (* [[1780]])
* [[1861]] – [[Henri Murger]], francoski pisatelj (* [[1822]])
* [[1864]] – [[Benoit Paul Émile Clapeyron]], francoski inženir, fizik (* [[1799]])
* [[1868]] – [[Adalbert Stifter]], avstrijski pisatelj (* [[1805]])
* [[1876]] – [[Ferenc Deák]], madžarski državnik (* [[1803]])
* [[1891]] – [[Nikolaus August Otto]], nemški inženir (* [[1832]])
* [[1896]] – [[Giuseppe Fiorelli]], italijanski arheolog (* [[1823]])
* [[1919]] – [[Franz Erdmann Mehring]], nemški novinar, publicist (* [[1846]])
* [[1938]] – [[Bernd Rosemeyer]], nemški avtomobilski dirkač (* [[1909]])
* [[1939]] – [[William Butler Yeats]], irski pesnik, dramatik, nobelovec 1923 (* [[1865]])
* [[1947]] – [[Reynaldo Hahn]], nemško-venezuelski skladatelj, dirigent, kritik (* [[1874]])
* [[1963]] – [[Jean-Felix Picard (znanstvenik)|Jean-Felix Picard]], švicarski znanstvenik, balonar (* [[1884]])
* [[1980]] – [[Ciril Kosmač]], slovenski pisatelj (* [[1910]])
* [[1983]] – [[Francis Michael Forde]], avstralski predsednik vlade (* [[1890]])
* [[1986]]:
** [[Francis Richard Scobee|Francis Richard »Dick« Scobee]], ameriški astronavt (* [[1939]])
** [[Michael John Smith]], ameriški astronavt (* [[1945]])
** [[Ronald Erwin McNair]], ameriški astronavt (* [[1950]])
** [[Ellison Shoji Onizuka]], ameriški astronavt (* [[1946]])
** [[Gregory Bruce Jarvis]], ameriški astronavt (* [[1944]])
** [[Judith Resnik|Judith Arlene Resnik]], ameriška astronavtka (* [[1949]])
** [[Sharon Christa McAuliffe]], ameriška učiteljica, astronavtka (* [[1948]])
* [[1996]] – [[Josip Aleksandrovič Brodski]] - [[Joseph Brodsky]], rusko-ameriški pesnik, nobelovec 1987 (* [[1940]])
* [[2002]] – [[Astrid Lindgren]], švedska pisateljica (* [[1907]])
* [[2016]] – [[Aleš Debeljak]], slovenski pesnik, esejist, sociolog kulture, prevajalec in kritik (*[[1960]])
== Prazniki in obredi ==
* [[Armenija]] – dan armade
== [[God]]uje ==
* [[papež Zosim|sveti Zosim]]
* [[sveti Peter Nolasko]]
* [[Tomaž Akvinski]]
[[Kategorija:Dnevi v letu|128]]
[[Kategorija:Januar|128]]
gufvcnkotqvaw6wma69hflxi0tshbqf
10. julij
0
2759
6762079
6709217
2026-10-08T08:48:55Z
Octopus
13285
/* Smrti */ Tajdzong
6762079
wikitext
text/x-wiki
'''10. julij''' je 191. [[dan]] [[leto|leta]] (192. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 174 dni.
{{JulyCalendar}}
== Dogodki ==
* [[48 pr. n. št.]] – Bitka pri [[Dirahij]]u (danes [[Drač]] v [[Albanija|Albaniji]]), [[Julij Cezar]] se je komaj izognil porazu proti [[Pompej]]u.
* [[1403]] – Z ustanovno listino [[Celjski grofje|celjskega grofa]] [[Herman II. Celjski|Hermana II.]] je bil ustanovljen [[Kartuzijanski samostan Pleterje]].
* [[1778]] – [[Francija|Francoski]] [[kralj]] [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je napovedal vojno [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu kraljestvu]].
* [[1789]] – [[Alexander Mackenzie]] je odkril [[delta|delto]] [[Mackenziejeva reka|Mackenziejeve reke]].
* [[1821]] – [[Združene države Amerike]] so zasedle od [[Španija|Španije]] kupljeno [[Florida|Florido]].
* [[1890]] – [[Wyoming]] je postal 44. [[Združene države Amerike|ameriška]] zvezna država.
* [[1913]] – V [[Dolina smrti|Dolini smrti]] so namerili [[temperatura|temperaturo]] 56,7 °C.
* [[1925]]:
** Ustanovljena je bila [[Sovjetska zveza|sovjetska]] [[tiskovna agencija]] [[TASS]].
** V [[Dayton]]u ([[Tennessee]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) se je začelo sojenje [[John T. Scopes|Johnu T. Scopesu]], ker je v nasprotju z državnim zakonom poučeval [[evolucija|evolucijo]].
* [[1938]] – [[Howard Hughes]] je v rekordnih 91 [[ura]]h z [[letalo]]m preletel svet.
* [[1943]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britansko]]-[[Združene države Amerike|ameriški]] zavezniki so se izkrcali na [[Sicilija|Siciliji]] ([[Zavezniška invazija na Sicilijo]]).
* [[1962]] – V [[Zemlja|Zemljin]] [[tir]] so izstrelili prvi telekomunikacijski [[satelit]] [[Telstar]].
* [[1968]] – [[Maurice Couve de Murville]] je postal [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]].
* [[1973]] – [[Bahami]] so postali neodvisna država.
* [[1976]] – Po [[eksplozija|eksploziji]] v [[kemična industrija|kemični tovarni]] v [[Seveso|Sevesu]] je ušel [[dioksin]] in povzročil hudo [[ekološka katastrofa|ekološko katastrofo]].
* [[1985]] – [[Francija|Francoski]] [[agent]]i so v [[Auckland]]u ([[Nova Zelandija]]) potopili [[Greenpeace|Greenpeacovo]] ladjo ''[[Rainbow Warrior]]''.
* [[1991]] – [[Boris Jelcin]] je postal [[predsednik]] [[Rusija|Ruske federacije]].
* [[1997]] – S proučevanjem [[DNA]] [[neandertalec|neandertalcev]] so potrdili teorijo o nastanku [[človek]]a v [[Afrika|Afriki]].
* [[2000]] – Eksplozija [[naftovod]]a v južni [[Nigerija|Nigeriji]] je ubila 250 ljudi.
== Rojstva ==
* [[154]] – [[Bardesanes]], sirski gnostik († okoli [[222]])
* [[1205]] – [[Hodžo Masamura]], japonski šogun († [[1273]])
* [[1274]] – [[Robert I.]], škotski kralj († [[1329]])
* [[1509]] – [[Jean Calvin]], francoski teolog in reformator († [[1564]])
* [[1561]] – [[Luis de Góngora y Argote]], španski pesnik († [[1627]])
* [[1628]] – [[Micukuni Tokugava]], japonski fevdalec, zgodovinar († [[1701]])
* [[1657]] – [[Friderik I. Pruski|Friderik I.]], pruski kralj († [[1713]])
* [[1697]] – [[Jean-Baptiste Bourguignon d'Anville]], francoski geograf, kartograf († [[1782]])
* [[1723]] – sir [[William Blackstone]], angleški pravnik in filozof prava († [[1780]])
* [[1754]] – [[Thomas Bowdler]], angleški zdravnik, književni cenzor († [[1825]])
* [[1759]] – [[Pierre-Joseph Redouté]], belgijski botanik in ilustrator († [[1840]])
* [[1767]] – [[John Quincy Adams]], ameriški predsednik († [[1848]])
** [[Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval]], francoski politik († [[1826]])
* [[1830]] – [[Camille Pissarro]], francoski slikar († [[1903]])
* [[1832]] – [[Alvan Graham Clark]], ameriški optik in astronom († [[1897]])
* [[1856]] – [[Nikola Tesla]], srbsko-ameriški elektroinženir, fizik, izumitelj († [[1943]])
* [[1857]] – [[Alfred Binet]], francoski psiholog († [[1911]])
** sir [[Joseph Larmor]], irski fizik († [[1942]])
** sir [[Četur Sankaran Nair]], indijski pravnik, državnik († [[1934]])
* [[1871]] – [[Stjepan Radić]], hrvaški politik († [[1928]])
** [[Marcel Proust]], francoski pisatelj, esejist, kritik († [[1922]])
* [[1883]] – [[Johannes Blaskowitz]], nemški general († [[1948]])
* [[1895]] – [[Carl Orff]], nemški sladatelj († [[1982]])
* [[1913]] – [[Paul Myron Anthony Linebarger]] - [[Cordwainer Smith]], ameriški pisatelj († [[1966]])
* [[1916]] – [[Edward Gough Whitlam]], avstralski predsednik vlade († [[2014]])
* [[1920]] – [[Owen Chamberlain]], ameriški fizik, nobelovec († [[2006]])
* [[1926]] – [[Frederick Buechner]], ameriški pisatelj
* [[1930]] – [[Harold Bloom]], ameriški književni kritik
* [[1931]] – [[Tullio Regge]], italijanski fizik († [[2014]])
* [[1933]] – [[Peter Jankowitsch]], avstrijski politik, diplomat
* [[1934]] – [[Giorgio Armani]], italijanski modni oblikovalec
* [[1942]] – [[Ronnie James Dio]], ameriški glasbenik († [[2010]])
* [[1943]] –
**[[Arthur Ashe]], ameriški tenisač († [[1993]])
**[[Stanislav Lipovšek]], [[Slovenci|slovenski]] rimskokatoliški [[škof]]
* [[1959]] – [[Richard Stephen Sambora]], ameriški rock kitarist
* [[1970]] – [[Helen Sjöholm]], švedska pevka in igralka
* [[1980]] – [[Jessica Simpson]], ameriška pevka in igralka
== Smrti ==
* [[138]] – [[Hadrijan]], rimski cesar (* [[76]])
* [[472]] – [[Antemij]], zahodnorimski cesar
* [[649]] – [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]], drugi cesar dinastije Tang (* [[598]])
* [[831]] - [[Zubajda bint Džafar]], prva žena abasidskega kalifa al-Rašida (* 765/766)
* [[685]] – [[Konstantin IV.]], cesar Bizantinskega cesarstva (* okoli [[650]])
* [[994]] – [[Leopold I. Avstrijski|Leopold I.]], avstrijski mejni grof (* okoli [[940]])
* [[1086]] – [[Knut IV. Danski|Knut IV.]], danski kralj (* [[1043]])
* [[1099]] – [[El Cid]], kastilski vojskovodja, protagonist istoimenskega epa (* [[1043]])
* [[1103]] – [[Erik I. Danski|Erik I.]], danski kralj (* [[1060]])
* [[1174]] – [[Amalrik I.|Jeruzalemski|Amalrik I.]], kralj Jeruzalema (* [[1136]])
* [[1226]] – [[As-Zahir]], abasidski kalif (* [[1175]])
* [[1290]] – [[Ladislav IV. Ogrski|Ladislav IV. Kun]], ogrski in hrvaški kralj (* [[1262]])
* [[1382]] – [[Nicole Oresme]], francoski škof, matematik, astronom, filozof (* [[1323]])
* [[1451]] – [[Barbara Celjska]], slovenska plemkinja (* med [[1390]] in [[1395]])
* [[1461]] – [[Stjepan Tomaš]], bosanski kralj (* okrog [[1411]])
* [[1559]] – [[Henrik II. Francoski|Henrik II.]], francoski kralj (* [[1519]])
* [[1561]] – [[Rustem paša]], osmanski politik, veliki vezir (* okoli [[1500]])
* [[1584]] – [[Viljem I. Oranski|Viljem I.]], knez Oranski (* [[1533]])
* [[1654]] – [[Islam III. Geraj]], kan [[Krimski kanat|Krimskega kanata]] (* [[1604]])
* [[1820]] – [[William Wyatt Bibb]], ameriški zdravnik in politik (* [[1781]])
* [[1851]] – [[Louis Daguerre]], francoski fizik in umetnik (* [[1787]])
* [[1871]] – [[Germain Sommeiller]], francoski gradbenik (* [[1815]])
* [[1881]] – [[Karl Rudolph Powalky]], nemški astronom (* [[1817]])
* [[1896]] – [[Ernst Curtius]], nemški arheolog, zgodovinar (* [[1814]])
* [[1905]] – [[Muhammad Abduh]], egipčanski islamski modernist (* [[1849]])
* [[1909]] – [[Simon Newcomb]], kanadsko-ameriški astronom, ekonomist (* [[1835]])
* [[1937]] – [[George Gershwin]], ameriški skladatelj judovskega rodu (* [[1898]])
* [[1941]] – sir [[Arthur Evans]], valižanski arheolog (* [[1851]])
* [[1964]] – [[Adolf-Friedrich Kuntzen]], nemški general (* [[1889]])
* [[1971]] – [[John Wood Campbell mlajši]], ameriški pisatelj (* [[1910]])
* [[1974]] – [[Pär Lagerkvist]], švedski pisatelj, pesnik, dramatik, nobelovec 1951 (* [[1891]])
* [[1978]] – [[Joe Davis]], angleški igralec snookerja (* [[1901]])
* [[1983]] – [[Werner Egk]], nemški skladatelj in dirigent (* [[1901]])
* [[1989]] – sir [[Laurence Olivier]], angleški gledališki igralec, gledališki režiser (* [[1907]])
* [[1994]] – [[Gary Kildall]], ameriški računalnikar (* [[1942]])
* [[2001]] – [[Herman Brood]], nizozemski glasbenik (* [[1946]])
* [[2015]] – [[Omar Sharif]], egiptovski igralec (* [[1932]])
== Prazniki in obredi ==
* [[Bahami]] – dan neodvisnosti
* [[Mavretanija]] – dan oboroženih sil
* Dan Nikole Tesle
== Osebni praznik ==
* [[Amalija]]
[[Kategorija:Dnevi v letu|710]]
[[Kategorija:Julij|110]]
pf3073301fub9tu08k0a68y4324wc2s
Izrael
0
4998
6762134
6754627
2026-10-08T11:46:08Z
~2026-54169-61
266993
Popravil lažnive informacije glede Države Izrael
6762134
wikitext
text/x-wiki
{{pp-extended|small=yes}}
{{Infopolje Država
| conventional_long_name = Država Izrael
| native_name = {{unbulleted list|{{nobold|{{Script/Hebrew|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}} ([[Moderna hebrejščina|hebrejsko]])}}|{{nobold|{{Script/Arabic|دَوْلَة إِسْرَائِيل}} ([[arabsko]])}}}}
| common_name = Izrael
| common_name2 = Izraela
| image_flag = Flag of Israel.svg
| alt_flag = Središčna modra zvezda s horizontalno tripasovnico
| image_coat = Emblem of Israel.svg
| alt_coat = Menora v sredini, obdana z dvema oljčnima vejicama
| symbol_type = Emblem
| national_anthem = {{lang|he|{{Script/Hebrew|הַתִּקְוָה}}}} (''[[Hatikvah|Hatīkvāh]]''; »Upanje«){{parabr}}{{center|[[File:Hatikvah instrumental.ogg]]}}
| image_map = {{Switcher|[[File:Israel (centered orthographic projection).svg|frameless]]|Pokaži Zemljo|[[File:Israel - Location Map (2012) - ISR - UNOCHA.svg|frameless]]|Zemljevid Izraela ([[Zelena črta (Izrael)|Zelena črta]])}}
| alt_map = Izrael je označen s temno zeleno; ozemlja, ki jih zaseda Izrael, so označena s svetlo zeleno.
| map_caption = Izrael znotraj mednarodno priznanih meja je označen s temno zeleno; [[ozemlja pod okupacijo Izraela]] so označena s svetlo zeleno
| capital = [[Jeruzalem]] <br />([[Status Jeruzalema|omejeno priznanje]])<!-- DO NOT put this into a note, "(limited recognition)" is the parenthetical comment used per last RfC (see RfC link in the talk page's FAQ) -->{{refn|group=fn|Priznanje drugih držav članic Združenih narodov: [[Avstralija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref name="ausj">{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-46576716 |title=Australia recognises West Jerusalem as Israeli capital |work=[[BBC News]]|date=15 December 2018 |access-date= 14 August 2020}}</ref> [[Rusija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet |title=Foreign Ministry statement regarding Palestinian-Israeli settlement |url=http://www.mid.ru/en/foreign_policy/news/-/asset_publisher/cKNonkJE02Bw/content/id/2717182 |website=www.mid.ru |date=6 April 2017}}</ref> [[Češka]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet|url=http://www.jpost.com/Breaking-News/Czech-Republic-announces-it-recognizes-West-Jerusalem-as-Israels-capital-517241|title=Czech Republic announces it recognizes West Jerusalem as Israel's capital|newspaper=Jerusalem Post|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017|quote="The Czech Republic currently, before the peace between Israel and Palestine is signed, recognizes Jerusalem to be in fact the capital of Israel in the borders of the demarcation line from 1967." The Ministry also said that it would only consider relocating its embassy based on "results of negotiations."}}</ref> [[Honduras]],<ref>{{navedi novice |title=Honduras recognizes Jerusalem as Israel's capital |url=https://www.timesofisrael.com/honduras-recognizes-jerusalem-as-israels-capital/ |work=The Times of Israel |date=29 August 2019}}</ref> [[Gvatemala]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.infobae.com/america/mundo/2017/12/24/guatemala-se-suma-a-eeuu-y-tambien-trasladara-su-embajada-en-israel-a-jerusalen/|title=Guatemala se suma a EEUU y también trasladará su embajada en Israel a Jerusalén|trans-title=Guatemala joins US, will also move embassy to Jerusalem|website=Infobae|date=24 December 2017|language=es}} Guatemala's embassy was located in Jerusalem until the 1980s, when it was moved to Tel Aviv.</ref> [[Nauru]]<ref>{{navedi novice |title=Nauru recognizes J'lem as capital of Israel |url=http://www.israelnationalnews.com/News/News.aspx/268084 |work=Israel National News |date=29 August 2019 |language=en}}</ref> in [[Združene države Amerike]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/trump-jerusalem-israel-capital.html|title=Trump Recognizes Jerusalem as Israel's Capital and Orders U.S. Embassy to Move|work=[[The New York Times]]|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017}}</ref>}}{{refn|group=fn|Jeruzalem je največje mesto Izraela, če je vključen tudi [[Vzhodni Jeruzalem]], ki ga številni štejejo za okupirano ozemlje.<ref>{{citation|title=The Legal Status of East Jerusalem|publisher=[[Norwegian Refugee Council]]|date=December 2013|url=https://www.nrc.no/globalassets/pdf/reports/the-legal-status-of-east-jerusalem.pdf|pages=8, 29}}</ref>}}
| coordinates = {{koord novi|31|47|N|35|13|E|region:IL-JM_type:city(880000)}}
| largest_city =
| official_languages = [[Moderna hebrejščina|hebrejščina]]
| languages_type = »Poseben status«
| languages = [[Moderna standardna arabščina|arabščina]]{{refn|group=fn|Do leta 2018 je bila poleg hebrejščine uradni jezik države Izrael.<ref name=lang1>{{navedi splet |title=Arabic in Israel: an official language and a cultural bridge |url=http://mfa.gov.il/MFA/IsraelExperience/Culture/Pages/Arabic-in-Israel--an-official-language-and-a-cultural-bridge-18-December-2016.aspx |website=Israel Ministry of Foreign Affairs |date=18 December 2016|access-date=8 August 2018}}</ref> Leta 2018 je bila njegova klasifikacija spremenjena v »poseben status v državi«, njeno uporabo v državnih institucijah pa je po novem treba določiti z zakonom.<ref name=lang2>{{navedi novice |title=Israel Passes 'National Home' Law, Drawing Ire of Arabs |url=https://www.nytimes.com/2018/07/18/world/middleeast/israel-passes-national-home-law.html |work=The New York Times |date=19 July 2018 |language=en}}</ref><ref name=lang3>{{navedi novice |last1=Lubell |first1=Maayan |title=Israel adopts divisive Jewish nation-state law |url=https://www.reuters.com/article/us-israel-politics-law/israel-adopts-divisive-jewish-nation-state-law-idUSKBN1K901V |work=Reuters |date=19 July 2018}}</ref><ref name=lang4>{{navedi splet |title=Press Releases from the Knesset |url=https://knesset.gov.il/spokesman/eng/PR_eng.asp?PRID=13978 |website=Knesset website |date=19 July 2018 |quote=The Arabic language has a special status in the state; Regulating the use of Arabic in state institutions or by them will be set in law.}}</ref>}}
| ethnic_groups = {{unbulleted list|73,6 % [[Izraelski Judje|Judje]]|21,1 % [[Arabski državljani Izraela|Arabci]]|5,3 % [[Demografija Izraela|drugi]]}}
| ethnic_groups_year = 2022
| ethnic_groups_ref = <ref name="population_stat2022">{{cite report|url=https://www.cbs.gov.il/en/mediarelease/Pages/2022/Population-of-Israel-on-the-Eve-of-2023.aspx|title=Population of Israel on the Eve of 2023|date=29 December 2022|publisher=Israel Central Bureau of Statistics|access-date=29 December 2022}}</ref>
| religion = {{unbulleted list|73,6 % [[judovstvo]]|18,1 % [[Islam v Izraelu|islam]]|1,9 % [[krščanstvo v Izraelu|krščanstvo]]|1,6 % [[druzi v Izraelu|druzi]]|4,8 % [[Religija v Izraelu|drugi]]}}
| religion_year = 2022
| religion_ref = <ref name="population_stat2022"/>
| demonym = [[Izraelci|Izraelec, Izraelka]]
| government_type = [[Unitarna država|Unitarna]] [[parlamentarna republika]]
| leader_title1 = [[Predsednik Izraela|predsednik]]
| leader_name1 = [[Jicak Hercog]]
| leader_title2 = [[Predsednik vlade Izraela|predsednik vlade]]
| leader_name2 = [[Benjamin Netanjahu]]
| leader_title3 = [[Seznam govornikov kneseta|govornik kneseta]]
| leader_name3 = [[Amir Ohana]]
| leader_title4 = [[Vrhovno sodišče Izraela|vrhovni sodnik]]
| leader_name4 = [[Uzi Vogelman]]
| legislature = [[Kneset]]
| sovereignty_type = Neodvisnost {{nobold|po koncu [[Britanski mandat za Palestino|britanskega mandata za Palestino]]}}
| established_event1 = [[Izraelska deklaracija neodvisnosti|Deklaracija]]
| established_date1 = 14. maj 1948
| established_event2 = Sprejem v<br />[[Združeni narodi|Združene narode]]
| established_date2 = 11. maj 1949
| established_event3 = [[Osnovni zakoni Izraela|Osnovni zakoni]]
| established_date3 = 1958–2018
| area_km2 = 20.770–22.072
| area_rank = 149.
| area_footnote =
| percent_water = 2,71 (leta 2015)<ref>{{navedi splet|title=Surface water and surface water change|access-date=11 October 2020|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER#}}</ref>
| population_estimate = 9.921.000
| population_estimate_year = junij 2024<ref name="cbs_main">{{navedi splet |url=https://www.cbs.gov.il/en/Pages/default.aspx |title=Home page |publisher=Israel Central Bureau of Statistics |access-date=2024-08-22}}</ref>
| population_estimate_rank =
| population_census = 9.601.720{{refn|group=fn|Podatek za gospodarsko ozemlje Izraela, vključno z Golanskim višavjem, vzhodnim Jeruzalemom in izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu.}}
| population_census_year = 2022<ref>{{navedi splet |title=Geographic Areas - Nationwide |url=https://census.cbs.gov.il/geographic-area?search=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99&type=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99 |website=2022 Population Census Data |publisher=Central Bureau of Statistics |access-date=31 July 2024 |archive-date=2024-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240830080248/https://census.cbs.gov.il/geographic-area?search=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99&type=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99 |url-status=dead }}</ref>
| population_density_km2 =
| population_density_rank =
| GDP_PPP = {{increase}} $552,151 milijarde<ref name="IMFWEO.IL">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=436,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, April 2024 Edition. (Israel) |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=www.imf.org |date=16 April 2024 |access-date=16 April 2024 |archive-date=16 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240416192335/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=436,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref>
| GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $55.533<ref name="IMFWEO.IL" />
| GDP_PPP_year = 2024
| GDP_PPP_rank = 47.
| GDP_PPP_per_capita_rank = 29.
| GDP_nominal = {{increase}} $530,664 milijarde<ref name="IMFWEO.IL" />
| GDP_nominal_year = 2024
| GDP_nominal_rank = 29.
| GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $53.372<ref name="IMFWEO.IL" />
| GDP_nominal_per_capita_rank = 18.
| Gini_change = increase <!--increase/decrease/steady-->
| Gini = 37,9 <!--number only-->
| Gini_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|title=Gini Index coefficient|publisher=[[The World Factbook]]|access-date=24 September 2024|archive-date=2021-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204222738/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|url-status=dead}}</ref>
| Gini_year = 2021
| HDI_year = 2022<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year-->
| HDI = 0,915
| HDI_change = increase<!--increase/decrease/steady-->
| HDI_rank = 25.
| HDI_ref = <ref>{{Cite report |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2023-24 |title=Human Development Report 2023-24 |date=2024-03-13 |publisher=United Nations |language=en |access-date=13 March 2024 |archive-date=18 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240318221638/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2023-24 |url-status=live }}</ref>
| currency_code = ILS
| time_zone = [[Izraelski standardni čas|IST]]
| utc_offset = +2
| time_zone_DST = [[izraelski poletni čas|IDT]]
| utc_offset_DST = +3
| date_format = {{unbulleted list|{{lang|he|יי-חח-שששש}} ([[Anno Mundi|AM]])|dd-mm-llll ([[naše štetje let|n. š.]])}}
| drives_on = desna
| cctld = [[.il]]
| iso3166code = IL
| calling_code = +972
| footnote_a = {{note|area}} 20.770 km<sup>2</sup> je Izrael znotraj [[Zelena črta (Izrael)|zelene črte]]. 22.072 km<sup>2</sup> vključuje priključeno [[Golansko višavje]] (ok. 1200 km²) in [[Vzhodni Jeruzalem]] (ok. 64 km²).
}}
{{Contains special characters |special=[[hebrejska abeceda|hebrejsko]] in [[arabska abeceda|arabsko]] besedilo |fix=Pomoč:Večjezična podpora}}'''Izrael'''{{efn|{{lang-he|יִשְׂרָאֵל}}, {{small|latinizirano}} {{Transliteration|he|Yīsrāʾēl}} {{IPA|he|jisʁaˈʔel|}}; {{lang-ar|إِسْرَائِيل}}, {{small|latinizirano}} {{Transliteration|ar|ʾIsrāʾīl}}|group=fn}} uradno '''Izraelski Rajh'''{{efn|{{langx|he|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}}, {{small|latinizirano}} {{transliteration|he|Medīnat Yīsrāʾēl}} {{IPA|he|mediˈnat jisʁaˈʔel|}}; {{langx|ar|دَوْلَة إِسْرَائِيل}}, {{small|latinizirano}} {{transliteration|ar|Dawlat Isrāʾīl}}|group=fn}} je država na južnem [[Levant|Levantu]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]]. Na severu meji na [[Libanon]] in [[Sirija|Sirijo]], na vzhodu na [[Zahodni breg]] in [[Jordanija|Jordanijo]], na jugozahodu na območje [[Gaza|Gaze]] in [[Egipt]], na zahodu pa na [[Sredozemsko morje]].<ref>{{navedi splet|date=12 June 2022|title=When will be the right time for Israel to define its borders? – analysis|url=https://www.jpost.com/israel-news/article-709240|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20240125202149/https://www.jpost.com/israel-news/article-709240|archive-date=25 January 2024|access-date=25 January 2024|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com}}</ref> Izrael ima tudi majhen del obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] na svoji najjužnejši točki, ob njeni vzhodni meji pa del [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]]. Proglašeno glavno mesto države je [[Jeruzalem]],<ref>Akram, Susan M., Michael Dumper, Michael Lynk, and Iain Scobbie, eds. 2010. ''International Law and the Israeli-Palestinian Conflict: A Rights-Based Approach to Middle East Peace''. Routledge. p. 119: "UN General Assembly Resolution 181 recommended the creation of an international zone, or corpus separatum, in Jerusalem to be administered by the UN for a 10-year period, after which there would be a referendum to determine its future. This approach applies equally to West and East Jerusalem and is not affected by the occupation of East Jerusalem in 1967. To a large extent it is this approach that still guides the diplomatic behaviour of states and thus has greater force in international law."</ref> [[Tel Aviv]] pa je največje urbano območje in gospodarsko središče države.
Izrael se nahaja v regiji, ki jo Judje poznajo pod imenom [[Erec Izrael]], kar je sinonim za palestinsko regijo na območju [[Palestina (regija)|Palestine]], [[Sveta dežela|Sveto deželo]] in [[Kanaan]]. V antiki je tod domovala [[Kanaan|kanaanska civilizacija]] in zatem kraljestvi Izraela in Judeje, pozneje pa različni imperiji od [[Rimsko cesarstvo|rimskega]] do [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]], pod katerimi je regija večkrat spremenila demografsko sestavo.<ref>{{navedi knjigo|last=Gil|first=Moshe|url=https://books.google.com/books?id=M0wUKoMJeccC&dq=history+of+palestine+two+people&pg=PR13|title=A History of Palestine, 634-1099|publisher=Cambridge University Press|year=1992|isbn=978-0-521-59984-9|pages=14}}</ref> Protijudovsko razpoloženje v Evropi v 19. stoletju je spočelo [[sionizem]], gibanje za vzpostavitev judovske domovine v Palestini, ki je pridobilo [[Balfourjeva deklaracija|podporo Britanije]]; ta je po prvi svetovni vojni [[Britanski mandat za Palestino|zasedla regijo]] in leta 1920 ustanovila [[Britanski mandat za Palestino]].<ref>{{navedi splet|author=Morris, Benny|title=Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001|publisher=Knopf|year=1999|edition=reprint|isbn=9780679744757|pages=|quote=The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well).|url=https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ}} Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). ''Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception''. University of Toronto Press, p. [https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195 195] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240322131220/https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195|date=22 March 2024}}, {{ISBN|1487505868}}. Accessed 22 March 2024.</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Fildis|first1=Ayse|last2=Nisanci|first2=Ensar|year=2019|title=British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine|url=https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DBritish_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|url-status=dead|journal=International Journal of Islamic and Civilizational Studies|publisher=UTM Press|volume=6|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510121206/https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline&%20filename=British_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|archive-date=2024-05-10|access-date=2024-08-22}}</ref> Vse večje [[Alija|priseljevanje Judov]] pred [[Holokavst|holokavstom]] in britanska kolonialna politika sta privedla do medobčinskih sporov med Judi in [[Arabci]],<ref>{{navedi knjigo|last=Morris|first=Benny|author-link=Benny Morris|title=Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001|publisher=Knopf|year=1999|edition=reprint|isbn=9780679744757|pages=|quote=The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well).|url=https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ|access-date=22 March 2024|archive-date=22 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240322131219/https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ|url-status=live}} Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). ''Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception''. University of Toronto Press, p. [https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195 195] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240322131220/https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195|date=22 March 2024}}, {{ISBN|1487505868}}. Accessed 22 March 2024.</ref><ref>{{cite journal|last1=Fildis|first1=Ayse|last2=Nisanci|first2=Ensar|year=2019|title=British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine|url=https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DBritish_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|url-status=live|journal=International Journal of Islamic and Civilizational Studies|publisher=UTM Press|volume=6|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510121206/https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline&%20filename=British_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|archive-date=10 May 2024|access-date=10 May 2024}}</ref> ki so leta 1947 prerasli v [[Državljanska vojna v mandatu za Palestino (1947–1948)|državljansko vojno]], potem ko so [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ZN predlagali razdelitev ozemlja]] med njimi.
Država Izrael je bila [[Deklaracija o neodvisnosti Izraela|ustanovljena]] 14. maja 1948. Naslednji dan so vojske sosednjih arabskih držav vdrle na območje nekdanjega mandata in začela se je [[prva arabsko-izraelska vojna]]. S poznejšimi [[Sporazumi o premirju (1949)|sporazumi o premirju]] je bil vzpostavljen izraelski nadzor nad [[Zelena črta (Izrael)|77 odstotki]] ozemlja nekdanjega mandata.<ref>{{navedi splet|date=2023-10-19|title=Zionism {{!}} Definition, History, Examples, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Zionism|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225204632/https://www.britannica.com/topic/Zionism|archive-date=25 December 2018|access-date=2023-10-29|website=britannica.com|language=en}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Meir-Glitzenstein|first1=Esther|date=Fall 2018|title=Turning Points in the Historiography of Jewish Immigration from Arab Countries to Israel|journal=Israel Studies|publisher=Indiana University Press|volume=23|issue=3|pages=114–122|doi=10.2979/israelstudies.23.3.15|jstor=10.2979/israelstudies.23.3.15|quote=The mass immigration from Arab countries began in mid-1949 and included three communities that relocated to Israel almost in their entirety: 31,000 Jews from Libya, 50,000 from Yemen, and 125,000 from Iraq. Additional immigrants arrived from Egypt, Morocco, Tunisia, Turkey, Iran, India, and elsewhere. Within three years, the Jewish population of Israel doubled. The ethnic composition of the population shifted as well, as immigrants from Muslim counties and their offspring now comprised one third of the Jewish population—an unprecedented phenomenon in global immigration history. From 1952–60, Israel regulated and restricted immigration from Muslim countries with a selective immigration policy based on economic criteria, and sent these immigrants, most of whom were North African, to peripheral Israeli settlements. The selective immigration policy ended in 1961 when, following an agreement between Israel and Morocco, about 100,000 Jews immigrated to the State. From 1952–68 about 600,000 Jews arrived in Israel, three quarters of whom were from Arab countries and the remaining immigrants were largely from Eastern Europe. Today fewer than 30,000 remain in Muslim countries, mostly concentrated in Iran and Turkey.|s2cid=150208821}}</ref>{{sfn|Fischbach|2008|p=26–27}} Večina [[Palestinci|palestinskih Arabcev]] je bila [[Izgon in beg Palestincev (1948)|izgnana ali pobegnila]] v dogodku imenovanem [[nakba]], tisti, ki so ostali, pa so postali glavna manjšina v novi državi.<ref>{{cite journal|last1=Ghanim|first1=Honaida|date=March 2009|title=Poetics of Disaster: Nationalism, Gender, and Social Change Among Palestinian Poets in Israel After Nakba|url=https://www.jstor.org/stable/40608203|url-status=live|journal=[[International Journal of Politics, Culture, and Society]]|volume=22|pages=23–39 [25–26]|doi=10.1007/s10767-009-9049-9|issn=0891-4486|jstor=40608203|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106040944/https://www.jstor.org/stable/40608203|archive-date=6 November 2021|quote=Around 750,000–900,000 Palestinians were systematically expelled from their homes and lands and about 531 villages were deliberately destroyed.|s2cid=144148068|number=1}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Cleveland|first1=William L.|url=https://books.google.com/books?id=CUhaDwAAQBAJ&pg=PT290|title=A History of the Modern Middle East|last2=Bunton|first2=Martin|date=2016|publisher=[[Westview Press]]|isbn=978-0-429-97513-4|language=en|page=270|quote=Not only was there no Palestinian Arab state, but the vast majority of the Arab population in the territory that became Israel-over 700,000 people-had become refugees. The Arab flight from Palestine began during he intercommunal war and was at first the normal reaction of a civilian population to nearby fighting-a temporary evacuation from the zone of combat with plans to return once hostilities ceased. However, during spring and early summer 1948, the flight of the Palestinian Arabs was transformed itno a permanent mass exodus ... Once the Arab flight had started, it was encouraged by the [[Haganah]] ... Haganah field officers interpreted [[Plan Dalet|Plan D]] as giving them authority to undertake the systematic expulsion of the Palestinian Arabs living within the area allocated to the Jewish state as well as those whose villages were situated just inside the territory awarded to the Arab state ... Throughout the remainder of 1948 and into 1949, there were incidents of forced expulsion of Arabs. As a result, by the time the last armistice agreement was concluded in 1949, there remained only 160,000 Arabs within the borders of Israel.}}</ref>{{sfn|Slater|2020|pp=81-92, 350|ps=, "[p. 350] It is no longer a matter of serious dispute that in the 1947–48 period—beginning well before the Arab invasion in May 1948—some 700,000 to 750,000 Palestinians were expelled from or fled their villages and homes in Israel in fear of their lives—an entirely justifiable fear, in light of massacres carried out by Zionist forces."}} V naslednjih desetletjih se je število prebivalcev Izraela močno povečalo, saj je država sprejela pritok Judov, ki so se [[Judovski eksodus iz muslimanskega sveta|izselili, pobegnili ali bili izgnani]] iz muslimanskega sveta.<ref name=":05">{{Cite journal|last=Beker|first=Avi|date=2005|title=The Forgotten Narrative: Jewish Refugees from Arab Countries|url=https://www.jstor.org/stable/25834637|url-status=live|journal=Jewish Political Studies Review|volume=17|issue=3/4|pages=3–19|issn=0792-335X|jstor=25834637|archive-url=https://web.archive.org/web/20240109013108/https://www.jstor.org/stable/25834637|archive-date=9 January 2024|access-date=23 May 2024}}</ref><ref name=":22">{{navedi knjigo|last=Dinstein|first=Yoram|url=https://books.google.com/books?id=-cpKEAAAQBAJ&dq=650000+%2872%25%29+of+these+Jews+resettled+in+Israel.&pg=PA282|title=Israel Yearbook on Human Rights, Volume 6 (1976)|date=2021-10-11|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-42287-2|pages=282|language=en|access-date=23 May 2024|archive-date=21 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240521171644/https://books.google.com/books?id=-cpKEAAAQBAJ&pg=PA282&lpg=PA282&dq=650000+(72%25)+of+these+Jews+resettled+in+Israel.&source=bl&ots=F8PgTaUhaN&sig=ACfU3U0WsiDOJxluxSyPsNK60ypjp28O-A&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjnzt69mZ-GAxUiweYEHeYlBh04ChDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=650000%20(72%25)%20of%20these%20Jews%20resettled%20in%20Israel.&f=false|url-status=live}}</ref> Po [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 je Izrael zasedel [[Zahodni breg]], območje [[Gaza|Gaze]], egiptovski [[Sinajski polotok]] in sirsko [[Golansko višavje]]. Izrael je na nezakonito [[Ozemlja pod okupacijo Izraela|zasedenih ozemljih]] v nasprotju z mednarodnim pravom ustanovil in še naprej širi [[Izraelske naselbine|naselbine]] ter si priključil Vzhodni Jeruzalem in Golansko višavje s potezami, ki jih mednarodna skupnost večinoma ne odobrava. Po [[Jomkipurska vojna|jomkipurski vojni]] leta 1973 je Izrael podpisal mirovni pogodbi z [[Egipt|Egiptom]] in [[Jordanija|Jordanijo]] in tako leta 1982 Egiptu vrnil Sinajski polotok. V zadnjih letih je normaliziral odnose z več arabskimi državami. Vendar prizadevanja za rešitev [[Izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]], kljub vmesnima [[Sporazuma iz Osla|sporazumoma iz Osla]], niso bila uspešna, država pa je bila vpletena v več vojn in spopadov s palestinskimi militantnimi skupinami. Ravnanje Izraela pri okupaciji palestinskih ozemelj je bilo deležno stalnih mednarodnih kritik, organizacije za človekove pravice in uradniki Združenih narodov pa so ga obtožili, da je nad Palestinci zagrešil [[Vojni zločin|vojne zločine]] in [[Zločin proti človeštvu|zločine proti človečnosti]].
[[Izraelski temeljni zakoni|Temeljni zakoni države]] vzpostavljajo [[Enodomnost|enodomni]] [[Parlamentarni sistem|parlament]], izvoljen po [[Proporcionalni volilni sistem|proporcionalnem sistemu]], imenovan [[kneset]], ki določa sestavo vlade na čelu s [[Predsednik vlade Izraela|predsednikom vlade]] in voli [[Predsednik Izraela|predsednika]] s protokolarno vlogo.<ref name="cnn">{{navedi splet |title=How Israel's electoral system works |website=CNN.com |url=http://edition.cnn.com/2009/WORLD/meast/02/05/israel.elections.explainer/index.html |access-date=14 October 2021 |publisher=[[CNN International]] |archive-date=2022-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220128010244/https://edition.cnn.com/2009/WORLD/meast/02/05/israel.elections.explainer/index.html |url-status=dead }}</ref> Je edina država na svetu z oživljenim uradnim jezikom, [[Hebrejščina|hebrejščino]]. Njegova kultura vključuje judovske elemente in elemente judovske diaspore ter arabske vplive. Izrael ima eno največjih gospodarstev na Bližnjem vzhodu in enega najvišjih BDP na prebivalca ter življenjski standard v Aziji. Je ena od tehnološko najbolj naprednih in razvitih držav na svetu, za raziskave in razvoj porabi sorazmerno več kot katerakoli druga država in po razširjenem prepričanju poseduje [[jedrsko orožje]].<ref>{{navedi knjigo|last=WIPO|title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html|access-date=2024-08-10|website=www.wipo.int|date=2022|publisher=World Intellectual Property Organization|doi=10.34667/tind.46596|isbn=978-92-805-3432-0|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Getzoff|first=Marc|date=2023-12-01|title=Most Technologically Advanced Countries In The World 2023|url=https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|access-date=2024-08-06|website=Global Finance Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The world richest countries according three metrics|url=https://www.visualcapitalist.com/worlds-richest-countries-across-3-metrics/}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2023-09-09|title=30 Wealthiest Countries by Per Capita Net Worth|url=https://finance.yahoo.com/news/30-wealthiest-countries-per-capita-111348314.html|access-date=2024-07-15|website=Yahoo Finance|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Getzoff|first=Marc|date=2023-08-09|title=Most Technologically Advanced Countries In The World 2023|url=https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108044803/https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|archive-date=8 November 2023|access-date=2023-11-08|website=Global Finance Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2022-12-04|title=Top 15 Most Advanced Countries in the World|url=https://finance.yahoo.com/news/top-15-most-advanced-countries-041038286.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110012152/https://finance.yahoo.com/news/top-15-most-advanced-countries-041038286.html|archive-date=10 January 2023|access-date=2023-10-27|website=Yahoo Finance|language=en-US}}</ref> Država se je leta 2010 pridružila [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj]].<ref name="OECD">{{navedi splet|title=Israel's accession to the OECD|url=http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200516012445/http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm|archive-date=16 May 2020|access-date=12 August 2012|website=oecd.org|publisher=OECD}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2010-05-27|title=Israel to join prestigious OECD economic club|url=https://www.france24.com/en/20100527-israel-join-prestigious-oecd-economic-club-netanyahu-sarkozy-paris|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231123013723/https://www.france24.com/en/20100527-israel-join-prestigious-oecd-economic-club-netanyahu-sarkozy-paris|archive-date=23 November 2023|access-date=2023-11-23|website=France 24|language=en}}</ref><ref name=":5">{{navedi novice|date=21 June 2024|title=Israel's birth rate remains highest in OECD by far, at 2.9 children per woman|url=https://www.timesofisrael.com/israels-birth-rate-remains-highest-in-oecd-by-far-at-2-9-children-per-woman|work=Times of Israel}}</ref>
== Etimologija ==
[[Slika:Israel segment.jpg|left|thumb|200px|Ime yzyrjAr na Merneptahovi plošči]]Pod [[Britanski mandat za Palestino|britanskim mandatom]] (1920–1948) je bila celotna regija znana pod imenom ''Palestina''.<ref>{{cite magazine|author=Noah Rayman|date=29 September 2014|title=Mandatory Palestine: What It Was and Why It Matters|url=http://time.com/3445003/mandatory-palestine/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190518140257/http://time.com/3445003/mandatory-palestine/|archive-date=18 May 2019|access-date=5 December 2015|url-status=live}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1948 je država uradno sprejela ime ''Država Izrael'' ({{lang-he|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}}, {{Audio|He-Medinat Israel2.ogg|{{transliteration|he|''Medīnat Yisrā'el''}}|help=no}} {{IPA|he|mediˈnat jisʁaˈʔel|}}; {{lang-ar|دَوْلَة إِسْرَائِيل}}, {{transliteration|ar|ALA-LC|''Dawlat Isrāʼīl''}}, {{IPA|ar|dawlat ʔisraːˈʔiːl|}}) potem ko so bila druga predlagana imena, vključno z ''[[Erec Izrael|Dežela Izrael]]'' ({{lang|he-Latn|Eretz Israel}}), ''Ever'' (po [[Eber|Eberju]], bibličnemu predniku Izraelcev), ''[[Sion]]'' in ''[[Judeja]]'', obravnavana vendar zavrnjena.<ref>{{navedi novice|work=[[The Palestine Post]]|date=7 December 1947|page=1|title=Popular Opinion|url=http://www.jpress.org.il/Repository/getFiles.asp?Style=OliveXLib:LowLevelEntityToSaveGifMSIE_TAUEN&Type=text/html&Locale=english-skin-custom&Path=PLS/1947/12/07&ChunkNum=-1&ID=Ar00105&PageLabel=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20120815030044/http://www.jpress.org.il/Repository/getFiles.asp?Style=OliveXLib%3ALowLevelEntityToSaveGifMSIE_TAUEN&Type=text%2Fhtml&Locale=english-skin-custom&Path=PLS%2F1947%2F12%2F07&ChunkNum=-1&ID=Ar00105&PageLabel=1|archive-date=15 August 2012}}</ref> Ime ''Izrael'' je predlagal [[David Ben-Gurion]], sprejeto pa je bilo z glasovi 6–3.<ref>{{navedi novice|url=http://info.jpost.com/1998/Supplements/Jubilee/2.html|title=One Day that Shook the world|archive-url=https://web.archive.org/web/20120112220409/http://info.jpost.com/1998/Supplements/Jubilee/2.html|archive-date=12 January 2012|work=[[The Jerusalem Post]]|date=30 April 1998|author=Elli Wohlgelernter}}</ref> V prvih tednih po ustanovitvi je vlada izbrala izraz ''[[Izraelci]]'' za opredeljevanje državljanov izraelske države.<ref>{{cite magazine|date=31 May 1948|title=On the Move|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,798687-2,00.html|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20071016074447/http://www.time.com/time/magazine/article/0%2C9171%2C798687-2%2C00.html|archive-date=16 October 2007|access-date=6 August 2007}}</ref>
Imeni Dežela Izrael in [[Otroci Izraela]] sta se v preteklosti uporabljali za svetopisemsko [[Izraelsko kraljestvo (združeno)|Izraelsko kraljestvo]] oziroma za [[Judje|celotno judovsko ljudstvo]]. Ime ''Izrael'' ([[hebrejsko]] {{lang|he-Latn|Yīsrāʾēl}}''Yīsrāʾēl''; {{lang-grc-gre|Ἰσραήλ}}; v [[Septuaginta|Septuaginti]] grško: Ἰσραήλ, ''Israēl'', »[[El|El (Bog)]] vztraja/vlada«, čeprav se po Ozeju 12,4 pogosto razlaga kot »bojevanje z Bogom«) se nanaša na očaka [[Jakob|Jakoba]], ki je po [[Hebrejska Biblija|hebrejski Bibliji]] dobil ime, potem ko se je uspešno boril z [[Angel božji|božjim angelom]].<ref>{{cite encyclopedia|author=Geoffrey W. Bromiley|url=https://books.google.com/books?id=yklDk6Vv0l4C&pg=PA907|title=Israel|encyclopedia=[[International Standard Bible Encyclopedia]]: E–J|publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing|date=1995|page=907|isbn=978-0-8028-3782-0}}</ref>
Za prvo zgodovinsko omembo besede Izrael velja napis na zmagoslavni granitni plošči faraona [[Merneptah]]a iz poznega 13. stoletja pr. n. št.<ref>{{harvnb|Barton|Bowden|2004|p=126}}. "The Merneptah Stele ... is arguably the oldest evidence outside the Bible for the existence of Israel as early as the 13th century BCE."</ref> Zadnji dve vrsti hieroglifov se nanašata na faraonovo zmagovito bojevanje v [[Kanaan]]u. Merneptah navaja, da je med drugim porazil [[Aškelon]], [[Gezer]], [[Janoam]] in Izrael. Omenjeno je, da je po vojaškem pohodu ostal Izrael opustošen in brez semen (naraščaja). Plošča je bila odkrita leta 1896 v [[Tebe, Egipt|Tebah]]. Nerazjasnjeno ostaja, ali se hieroglifski napis Izrael (''yzyrjAr'') na njej nanaša na ljudstvo ali na območje današnje države. Merneptahova plošča je danes v [[Egipčanski muzej, Kairo|Egipčanskem muzeju v Kairu]] znana tudi kot ''Izraelska plošča''.[[Slika:YsyriAr.gif|left|thumb|200px|Zrcalna slika hieroglifov na plošči]]
== Zgodovina ==
=== Zgodnje obdobje ===
Dežela Izrael predstavlja Judom sveto območje že iz bibličnih časov. [[Tora]] razodeva, da je [[Bog]] ozemlje namenil trem očakom judovskega ljudstva kot njihovo domovino. Čas razodetja je ocenjen na drugo tisočletje pred našim štetjem.<ref>[http://www.pbs.org/walkingthebible/timeline.html Biblična kronologija]</ref> V 11. stoletju pr. n. št. so bile ustanovljene prve izraelske kraljevine in države, ki so s prekinitvami vladale območju okoli tisoč let. Na območju tedanjih kraljestev se nahajajo najsvetejše judovske kulturno-zgodovinske lokacije. Po izraelskih kraljevinah in pred pričetkom islamskih osvajanj, so si ozemlje za različno dolga časovna obdobja lastili [[Asirci]], [[Babilonci]], [[Perzijci]], [[Grki]], [[Rimljani]], [[Sasanidi]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]].
Številčna prisotnost Judov je pričela upadati po [[Bar Kohbova vstaja|neuspešni vojaški ubranitvi pred Rimljani leta 132 pr. n. št]]. Med letoma 628 in 629 je bizantinski kralj [[Heraklej]] vodil masovni poboj Judov na območju [[Judeja|Judeje]] ter zaukazal njihov izgon.<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina Palestine | publisher = University of South Dakota | date = 18. januar 2007 | url = http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-01-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130116083307/http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | url-status = dead }}</ref> V tem času je judovska skupnost dosegla najnižje število pripadnikov v zgodovini. Večji del preostale skupnosti se je preselil na območje [[Galileja|Galileje]], del pa je ostal v Judeji. V obdobju 7. stoletja sta bili na območju napisani dve izmed svetih del judovske kulture: [[Mišna]] in del [[Talmud]]a. Leta 636 n. š. so območje od Bizantincev prevzeli islamski osvajalci. Naslednjih šesto let so na območju Izraela vladali [[Abasidi]], [[Omajadi]] in [[križarske vojne|križarji]], dokler dežele niso leta 1260 osvojili [[Mameluki]] iz Egipta. Leta 1516 je območje Izraela postalo del [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]] vse do 20. stoletja.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Enciklopedija Britanica | date = 12. februar 2010 | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/439645/Palestine | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
=== Začetni sionizem in britanski mandat ===
{{main|Britanski mandat za Palestino}}
[[Slika:Herzl-balcony.jpg|thumb|right|Theodor Hertzl, sodobni začetnik sionizma.]]
V [[Diaspora|diaspori]] živeči Judje so si dlje časa prizadevali za ponovno naselitev Izraela. Želja in hrepenenje sta zapisana v Bibliji in nastopata kot osrednji motiv judovskega molitvenika. V 12. stoletju so zaradi [[Katolištvo|katoliških]] preganjanj v Evropi Judje pričeli številčneje naseljevati [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Število judovskih priseljencev na območje Izraela je vidno naraslo po izgonu Judov iz [[Španija|Španije]] leta 1492. V 16. stoletju so se večje skupine priseljencev pričele naseljevati v [[Štiri sveta mesta v judovstvu|štiri sveta mesta]] v judovski kulturi, v 18. stoletju pa so se priseljevale predvsem skupnosti [[Hasidijski Judje|Hasidijskih]] Judov.<ref>{{navedi splet | title = Izgon Judov | publisher = Jewish history sourcebook | date = julij 1998 | url = http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-01-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100110123919/http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | url-status = dead }}</ref>
Prvi večji moderni val judovskih imigracij, znan tudi pod imenom [[prva alija]], se je pričel leta 1881 kot posledica pogromov nad Judi v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]]. V tem času je [[Theodor Herzl]] pričel s [[sionizem|sionizmom]], mednarodnih nacionalnističnim političnim gibanjem, ki si je prizadevalo za ustanovitev judovske države. Leta 1896 je objavil delo ''Judovska država'', istega leta pa je organiziral prvi [[svetovni sionistični kongres]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |title=Začetki sionizma |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090427070421/http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |url-status=dead }}</ref> Druga alija je bila organizirana po pogromih v [[Kišinjev]]u, takrat je v Sveto deželo prispelo okoli 40.000 Judov. Tako v prvem, kot tudi v drugem valu imigracij, so bili priseljenci večinoma [[Ortodoksni Judje|ortodoksni Judje]], a je drugi val naselitve vključeval tudi [[Socializem|socialistične]] aktiviste, ki so širom Izraela pričeli ustanavljati [[kibuc]]e.
Leta 1917 je bila v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] podpisana [[Balfourjeva deklaracija]], listina, ki je soglašala z ustanovitvijo judovske domovine. V tem času je v deželi organizirano delovalo več prostovoljnih sionističnih skupnosti. Nasprotovanja Arabcev judovskim imigrantom so vodila do nasilnih izgredov med 4. in 7. majem 1920, ko so muslimani napadli več [[Izraelske naselbine|judovskih naselbin]]. Ubitih je bilo 5 Judov, ranjenih 218, okoli 300 pa se jih je moralo preseliti. Pasivna reakcija in ukrepi britanskih oblasti so vodili do nastanka organizacije [[Hagana]]. Incident je spodkopal zaupanje med Judi, Arabci in Britanci.<ref>{{navedi splet | title = Uporaba koles kot načrt občine | publisher = The Independent | date = 26. maj 2005 | url = http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/the-birth-of-modern-israel-a-scrap-of-paper-that-changed-history-492084.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-02-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090223061116/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/the-birth-of-modern-israel-a-scrap-of-paper-that-changed-history-492084.html | url-status = dead}}</ref>
[[Slika:First Youth-Aliyah group walking to Ein Harod.JPG|thumb|right|Nemški Judje ob prihodu v Sveto deželo]]
Leta 1922 je [[Društvo narodov]] Veliki Britaniji zagotovilo nov [[britanski mandat za Palestino|mandat nadzora in upravljanja nad Palestino]]. Takrat je bila etnična sestava ozemlja mešana; večje naselbine kot so Jeruzalem, so bile večinsko judovske.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948">{{Navedi splet |url=http://www.mideastweb.org/palpop.htm |title=Populacija Izraela pred letom 1948 |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814065619/http://www.mideastweb.org/palpop.htm |url-status=dead }}</ref>
Pogromi, omejitev priseljevanja Judov v [[ZDA]] in ekonomska kriza v Evropi so vodili do tretje (1919–1923) in četrte (1924–1929) alije, ko je v Sveto deželo imigriralo okoli 100.000 Judov. Od leta 1921 so Britanci pričeli omejevati število judovskih priseljencev, ozemlje predvideno za judovsko domovino pa so preselili na levi breg reke [[Jordan]].
Vzpon [[Nacionalsocializem|nacizma]] v [[Tretji rajh|Nemčiji]] je vodil do pete Alije (1929–1939), ko je na ozemlje Palestine prispelo okoli 250.000 Judov, večina od teh je bila prebežnikov iz nacistične Nemčije. V teh letih so Judje pričeli z industrializacijo Palestine, kjer je do tedaj prevladovalo kmetijstvo. Imigracije so vodile do upora s strani Arabcev, največji nemiri so potekali med letoma 1936 in 1939. Velika Britanija je v izogib konfliktom leta 1939 podpisala sporazum, s katerim je dovoljevala imigracijo 75.000 Judov v petih letih, nadaljnje imigracije pa bi lahko potekale le ob soglasju Arabcev. V prvih letih [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so se Britanci zbali nemškega prodora skozi Severno Afriko, zato so pričeli s podporo Hagane, ustanovili pa so tudi judovsko brigado, ki se je borila v Afriki in kasneje v Italiji.
Ko je med obdobjem [[holokavst]]a večina držav zavračala judovske begunce, so organizirano potekale ilegalne imigracije, s katerimi so želeli rešiti Jude pred nacisti in [[Fašizem|fašisti]]. Kljub prizadevanju judovskih organizacij je v tem obdobju iz Evrope uspelo zbežati relativno majhno število Judov. Kasnejša izraelska ministrica in premierka [[Golda Meir]] je v knjigi ''Moje življenje'' opisovala lastne diplomatske napore, da bi katerakoli izmed evropskih ali ameriških držav sprejela judovske begunce, katerim zaradi številčne letne kvote, ni bilo dovoljeno oditi v Palestino, četudi jim je grozila smrt. Izmed več kot stotih diplomatov, predloga ni podprl niti eden posameznik.<ref>[http://womenshistory.about.com/od/rulers20thcentury/a/golda_meir.htmGolda Meir: Moje življenje]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je kljub britanski blokadi priseljevanja judovska skupnost sestavljala že 33 % izraelske populacije.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948"/>
=== Neodvisnost in prva leta ===
[[Slika:Britanska oblast nad Palestino.png|alt=|sličica|Britanska oblast nad Palestino.]]
Po letu 1945 so se pričeli intenzivnejši konflikti med judovsko in britansko stranjo. Ti so bili pred tem zaradi maloštevilčnosti Judov in strahu pred nemškim vdorom (kot posledica morebitnega poraza Britancev na Bližnjem vzhodu) redki. Po koncu 2. svetovne vojne se je selitev Judov povečala, kar je povzročilo nezadovoljstvo arabskega prebivalstva in britanske oblasti. Britanci so izvajali široke ukrepe, ki naj bi preprečevali preveliko migracijo, tako v evropskih pristaniščih, kot tudi v vzhodnem Sredozemlju. Sistem kvot priseljevanja je ostal, večino prestreženih Judov pa so namestili v taborišču na [[Ciper|Cipru]]. Kljub temu pa Britancem ni uspelo zaustaviti številnih ilegalnih migracij in tihotapljenja orožja na ozemlje Palestine. Sionistične milice [[Irgun]], [[Hagana]] in [[Lehi]] so kljub preteklemu zavezništvu z Britanci začeli izvajati [[terorizem|teroristične]] akcije proti britanskim silam in pri tem napadale policijske postaje, naftne rafinerije ter cestne in železniške povezave. Britanci so se odzvali z obsežnimi preiskavami v večjih mestih in kibucih, v katerih so aretirali več pripadnikov skrajnih judovskih skupin in zasegli večje količine orožja.
Nasilje je doseglo vrhunec v letu 1946 z bombnim napadom na sedež britanske uprave v hotelu King David v Jeruzalemu, ki ga je izvedel Irgun. V napadu je umrlo 91 ljudi, še 46 pa je bilo ranjenih. Zaradi smrti mnogih javnih uslužbencev in uničenja številnih pisarn in arhivov pa je bilo vodenje Palestine precej oteženo do konca mandata. Britanci so posledično uvedli stroge ukrepe, ki pa so postali predmet kritike ZDA. Te so celo zagrozile z zamrznitvijo kreditov, ki so reševali zaradi vojne oslabljeno Veliko Britanijo. Dodaten problem so Britancem predstavljale tudi sabotaže judovskih oboroženih skupin, ki so se infiltrirale tudi v britanske vrste in tako dobivale pravočasne informacije o načrtovanih akcijah britanskih sil. Britanske sile so se posledično umaknile v varovana območja, ki pa niso bila popolna zaščita pred napadi. Večina protiterorističnih akcij zaradi mednarodnih kritik, slabe gospodarske situacije doma in nekooperativnega prebivalstva Palestine, ni bila uspešnih. Irgun in Lehi sta v letih 1946 in 1947 preko svojih celic izvedla bombni napad na britansko ambasado v [[Rim]]u, nekaj bombnih napadov pa je bilo izvedenih tudi v Londonu, kar je Britance še dodatno demoraliziralo.
V letu 1947 je bilo v Palestini stacioniranih že približno 10% vojaških sil britanskega imperija, kar je Palestino spremenilo v policijsko državo, stroški vodenja Palestine pa so vrtoglavo narasli. Velika Britanija je že oktobra 1946 začela z načrtom prenosa palestinskega vprašanja na [[OZN]] in začela z evakuacijo nenujnega osebja iz Palestine. Kot razlog za to je navedla neuspeh v mirovnih pogajanjih med Judi in Arabci.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Združeni narodi | date = 20. april 1949 | url = http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120612121846/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | url-status = dead }}</ref> Novonastala [[Organizacija združenih narodov]] je [[29. november|29. novembra]] 1947 sprejela [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ločitveni načrt]], ki je ozemlje Izraela razdelil na dve državi: eno judovsko in eno arabsko, v razmerju velikosti 56% : 44%. V izogib konfliktu glede statusa mesta Jeruzalem, je OZN kraj predvidel kot mednarodno nevtralno območje, s posebnim političnim nadzorom. Judovska stran je načrt sprejela, medtem ko je arabska stran načrt zavrnila.
1. decembra 1947 je arabski politični vrh razglasil trodnevni protest. Med tem časom so oborožene arabske tolpe napadale judovske tarče. Ko je judovska stran ob napadih pričela z obrambnimi napadi, je prišlo do državljanske vojne med Arabci in Judi. Vrhovni jeruzalemski [[mufti]], [[Haj Amin al-Husseini]] je arabske Palestince ob tem pozval k [[Džihad|sveti vojni]]: „Razglašam sveto vojno, bratje muslimani! Pobijte Jude! Vse jih pobijte!“<ref>{{navedi splet | title = Arabska stran zavrne načrt | publisher = Palestine Facts | date = 21. januar 2008 | url = http://www.palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100612231619/http://palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | url-status = dead }}</ref> S tem se je v Palestini začela petmesečna [[Palestinska vojna (1948)|palestinska državljanska vojna]] med Judi in lokalnim arabskim prebivalstvom, kasneje pa so se v spopade vključili tudi prostovoljci iz arabskih držav. Med tem časom se je zaradi akcij judovskih milic in pomanjkanja sredstev za uspešen odpor 250.000 Arabcev izselilo ali pa je bilo med državljansko vojno izseljenih. Britanske sile, ki so bile uradno določene za zagotavljanje reda in miru v Palestini, so spopade preprečevale le v manjši meri; večino aktivnosti so vložile v postopen umik osebja iz Palestine.
14. maja 1948, dan pred zaključkom britanskega mandata na ozemlju Izraela, je [[Judovska agencija]] razglasila neodvisnost dežele. Istega dne je bilo določeno ime dežele, ki je bilo prej zaradi nasprotujočih si predlogov nejasno.<ref>[http://muse.uq.edu.au/journals/israel_studies/summary/v003/3.1friling.html Razglasitev neodvisnosti]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zadnje britanske sile so Izrael zapustile 30. junija 1948.
Naslednjega dne je pet arabskih držav – Egipt, Jordanija, Sirija, Libanon in [[Irak]] – napadlo Izrael in pričelo [[Arabsko-Izraelsko vojna 1948|Arabsko-Izraelsko vojno]]. [[Sudan]], [[Jemen]] in [[Saudska Arabija]] so v vojno vključenim arabskim deželam poslale svoje vojaške enote. Po letu dni vojaškega bojevanja je bilo sklenjenih več sporazumov, ki so določili začasne državne meje Izraela. [[Zahodni breg]] in arabska stran Jeruzalema sta bili priključeni Jordaniji, Egipt pa je prevzel začasni nadzor nad Gazo. Ozemlje Izraela se je povečalo za tretjino. 11. maja 1949 je bil Izrael sprejet v svet Združenih narodov. Med vojno je bilo iz območja Izraela izseljenih okoli 711.000 Arabcev. Status palestinskih beguncev danes ostaja glavno jedro spora v izraelsko-palestinskem konfliktu.<ref>{{navedi splet | title = Nature of the flashpont | publisher = Derek S. Reveron in Jeffrey Stevenson Murer | date = januar 2006 | url = http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-09-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110927160217/http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | url-status = dead }}</ref>
V prvih letih obstoja države Izrael je dominantno vlogo v izraelski notranji politiki odigrala [[Delavska sionistična stranka (Izrael)|Delavska sionistična stranka]], pod vodstvom 1. predsednika Izraela [[David Ben Gurion|Davida Ben Guriona]]. V istem obdobju so sledile masovne imigracije Judov preživelih v holokavstu in v arabskih državah živečih Judov, kjer so se po ustanovitvi države pričeli vrstiti [[Antisemitizem|napadi]] na tam živeče Jude. Število prebivalcev se je iz 800.000 leta 1948, povečalo na dva milijona v letu 1958. Večina priseljencev je bila beguncev brez materialne imovine, ki so bili nastanjeni v začasnih kampih – leta 1952 je v teh živelo preko 10% prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www1.cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |title=Prebivalstvena struktura |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180515043846/http://cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |url-status=dead }}</ref> Potreba po rešitvi socialno-ekonomske stiske je vodila do podpisa sporazuma med Nemčijo in Izraelom. Ta je določal finančno nadomestilo za 500.000 preživelih judovskih beguncev, ki so po nacističnih razlastninjenjih ostali brez domov in materialne posesti. [[Slika:Adolf Eichmann takes notes during his trial USHMM 65268.jpg|thumb|Zgodovinsko sojenje Eichmannu.]]
Izraelske oblasti so dodale, da finančno poplačilo za šest milijonov človeških žrtev, ne bo mogoče nikoli in v nobeni obliki. Sodelovanje med nemškimi in izraelskimi oblastmi je povzročilo množične proteste med Judi v Izraelu in po svetu. Ti so nasprotovali kakršnikoli ideji sodelovanja z Nemci ter nasprotovali nemškemu finančnemu poplačilu.<ref>{{navedi splet | title = Nemška odškodnina za Holokavst | publisher = Jewish Virtual Library | date = januar 1999 | url = http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Holocaust/reparations.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
V obdobju petdesetih let dvajsetega stoletja je Izrael postal pogosta tarča palestinskih skrajnežev, ki so nasilne akcije izvajali po vzoru [[gverila|gverilcev]]. V letu [[1956]] se je Izrael pridružil tajni zvezi s [[Francija|Francijo]] in Veliko Britanijo, cilj pa je bil ponoven nadzor nad [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]]. Tega so nacionalizirali Egipčani in med drugim začeli s prepovedjo plovbe izraelskih ladij skozi prekop ter s tem odrezali izraelsko pristanišče Eilat na jugu države. Pod pritiskom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] se je bil Izrael prisiljen umakniti s Sueškega prekopa, kar je sprostilo mednarodni plovni promet po [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in Sueškem kanalu.<ref>[http://history.sandiego.edu/GEN/20th/suez.html Sušeka kriza]</ref>
V [[1960|šestdesetih]] letih je Izrael pod okriljem obveščevalne službe [[Mosad]] ujel nacističnega zločinca [[Adolf Eichmann|Adolfa Eichmanna]], ki je odločilno sodeloval pri organizacijski izvedbi holokavsta in se je po 2. svetovni vojni skrival v [[Argentina|Argentini]].<ref>[http://www.nizkor.org/hweb/people/e/eichmann-adolf/ Adolf Eichmann]</ref> Sojenje je imelo pomemben vpliv na javno obravnavo holokavsta širom držav po svetu. Do danes Eichmann ostaja edina oseba usmrčena s strani izraelskih oblasti.<ref>{{navedi splet | title = Ministrstvo za pravosodje odgovarja Amnesty International-u | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. julij 1995 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Law/Legal%20Issues%20and%20Rulings/JUSTICE%20MINISTRY%20REPLY%20TO%201995%20AMNESTY%20INTERNATION | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
=== Konflikti in mirovni procesi ===
[[Slika:Begin, Carter and Sadat at Camp David 1978.jpg|thumb|right|Begin, Carter in Sadat ob podpisu mirovne pogodbe.]]
Arabski nacionalisti pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]] so neprekinjeno zavračali priznanje države Izrael in pozivali k njenemu uničenju.<ref name="Šestdnevna vojna">{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |title=Šestdnevna vojna |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101227005238/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |url-status=dead }}</ref> Leta [[1967]] so Egipt, Sirija in Jordanija namestile številčne vojaške enote ob meji z Izraelom, izgnale mirovne sile Združenih narodov in blokirale izraelski dostop do Rdečega morja. Uradni Izrael je dejanja sosed prepoznal kot potencialno vojaško nevarnost in na njih odgovoril z vojaško opozorilno akcijo. Ta je pomenil začetek [[Šestdnevna vojna|šestdnevne vojne]], kjer je Izrael dosegel odločilno zmago, saj je tekom vojaške akcije zavzel [[Sinajski polotok]], Gazo, Zahodni Breg in [[Golansko višavje]].
Zelena linija, določena leta 1949, je postala administrativna meja med Izraelom in okupiranim ozemljem. Meje Jeruzalema so bile razširjene, po vojni so vključevale tudi vzhodni del mesta. Leta 1980 v Jeruzalemu sprejet zakon je ponovno določil predhodno mejo in pričel mednarodni spor glede statusa mesta Jeruzalem.<ref name="Šestdnevna vojna"/> Neuspeh združenih arabskih sil v vojaških akcijah zoper Izrael, je vodil v porast nasilnih dejanj separatističnih sil in posameznih aktivistov. Ena opaznejših je bila [[Palestinska osvobodilna organizacija]] (PLO), ki se je zavzemala za »oborožen boj, kot edini način osvoboditve ozemlja«.<ref>{{navedi splet | title = Medvladje | publisher = New York Post | date = 31. marec 2005 | url = http://www.nytimes.com/2005/03/13/magazine/13PALESTINIANS.html?_r=1&pagewanted=2/ | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih letih so palestinske oborožene skupine sprožile val napadov na izraelske tarče po svetu, vključujoč umor izraelskih tekmovalcev na [[Olimpijske igre 1972|olimpijskih poletnih igrah 1972]] v [[München|Münchnu]]. Na umor 11 atletov je Izrael odgovoril z vojaško akcijo, kjer je izsledil odgovorne za napad in nanje izvršil atentat.<ref>[http://www.usatoday.com/life/movies/news/2005-12-21-munich_x.htm Munchen 1972]</ref> Med letoma 1969 in 1970 je bil Izrael vpleten v vojno z Egiptom.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/296740/Israel/219430/The-war-of-attrition Vojna trenj]</ref>
[[Slika:Golda Meir2.jpg|thumb|right|Golda Meir, nekdanja izraelska premierka, je vodila državo med Jom Kipursko vojno.]]
[[6. oktober|6. oktobra]] [[1973]], na praznik [[Jom Kipur]], ki velja za najsvetejši dan v judovski kulturi, so egiptovske in sirijske vojaške sile presenetile z močnim oboroženim napadom na Izrael. Vojna se je zaključila 26. oktobra, ko je Izrael uspešno premagal ter porazil vojski obeh držav, a utrpel močne civilne izgube. Notranja preiskava je zavrnila možnost krivde oblasti za vojno, a nejevolja javnosti, zaradi človeških izgub, je prisilila takratno izraelsko premierko [[Golda Meir|Goldo Meir]] v odstop.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Jomkipurska vojna | date = 5. oktober 2007 | url = http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/october/6/newsid_2514000/2514317.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
Demokratične državne volitve v izraelski parlament ([[kneset]]) leta 1977 so pomenile poglaviten preobrat v zgodovini izraelske notranje politike, saj si je večino glasov in s tem politično oblast v državi pridobil [[Likud]], stranka s politične desnice. Istega leta je egipčanski predsednik [[Anvar Sadat]] obiskal Izrael in spregovoril pred parlamentom, kar je pomenilo prvo priznanje države Izraela s strani katere od arabskih držav.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/biography/sadat.html Anwar El Sadat]</ref> V naslednjih dveh letih sta egiptovski predsednik in [[Menahem Begin]], takratni izraelski premier, podpisala dogovor in mirovno pogodbo. Izrael je v sklopu dogovora umaknil svoje sile s Sinajskega polotoka in se strinjal za začetek pogajanj za avtonomijo Palestine, ki je bila ob zadnji vojni določena z mirovno črto. Slednja še ni bila izvršena.
7. junija [[1981]] je Izrael z bombardiranji onemogočil delovanje nuklearnih reaktorjev v Iraku. Obveščevalna agencija Mosad je pred tem prejela podatke, da naj bi Irak območje uporabljal za razvoj vojaških sredstev zoper Izrael. Leta 1982 je Izrael posegel v [[Libanonska državljanska vojna|libanonsko državljansko vojno]] ter uničil vojaške baze, s katerih je palestinska osvobodilna fronta izstreljevala rakete na sever Izraela.<ref name="Libanonska vojna">[http://www.nytimes.com/1991/12/09/world/after-4-years-intifada-still-smolders.html Libanonska vojna]</ref> Posredovanje je pomenilo začetek [[Prva libanonska vojna|prve libanonske vojne]], ki je potekala med Libanonom in Izraelom. Po tej se je Izrael umaknil z večine libanonskih območij, do leta 2000 pa je vztrajal pri obmejni varnostni coni na jugu Libanona. Leta [[1987]] se je pričela [[Prva intifada]], palestinska vstaja zoper Izrael. Število nasilnih akcij je bilo v visokem porastu zlasti na okupiranih območjih. V naslednjih šestih letih je bilo ubitih več kot 1.000 ljudi, večina od teh Palestincev v medsebojnih notranjih spopadih. Med [[Zalivska vojna|Zalivsko vojno]] leta 1991 je večina Palestincev s palestinsko osvobodilno fronto na čelu, podpirala režim [[Sadam Husein|Sadama Huseina]] in iraške zračne napade na Izrael.<ref name="Libanonska vojna"/>
[[Slika:Bill Clinton, Yitzhak Rabin, Yasser Arafat at the White House 1993-09-13.jpg|thumb|right|Rabin, Clinton in Arafat na srečanju v Beli hiši leta 1993.]]
Leta 1992 je novi izraelski premier postal levičarski politik [[Jicak Rabin]] in skupaj z Delavsko stranko promoviral mirovne procese in kompromise s sosednjimi državami. Istega leta sta predsednik Izraela [[Šimon Peres]] in predsednik palestinske fronte [[Mahmud Abas]], v [[Oslo|Oslu]] podpisala mirovni sporazum, ki je zagotavljal palestinsko politično avtonomijo v Gazi in na Zahodnem bregu. Sporazum je s strani Palestincev pomenil priznanje izraelske države in njene pravice do obstoja ter končanje terorizma. Leta 1994 sta mirovni sporazum podpisala tudi Izrael in Jordanija, s čimer je Jordanija postala druga arabska država, ki je normalizirala odnose z Izraelom.<ref>[http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1994/rabin-bio.html Delovanje Jicak Rabina]</ref>
Začetno arabsko odobravanje ob podpisu sporazuma je bilo načeto z incidentom v [[Hebron]]u, kjer je izraelski ekstremist v [[Mošeja|mošeji]] (nekdanji sinagogi) ubil več ljudi. Neodobravanje se je stopnjevalo s slabšanjem ekonomskih razmer v državi ter nadaljevanjem naseljevanj judovskih območij na območju Zahodnega brega in Gaze.<ref>{{Navedi splet |url=http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |title=Incident v Hebronu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100613002505/http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |url-status=dead }}</ref> Na drugi strani pa je izraelsko odobravanje splahnelo z nadaljevanjem palestinskih samomorilnih akcij. V teh je med letom 1992 in 1999 umrlo preko 135 judovskih civilistov. Med zapuščanjem mirovnega shoda novembra 1995 je mladi judovski ekstremist Jigal Amir streljal na Jicaka Rabina in ga ubil. Atenat je šokiral izraelsko javnost.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/Yitzhak+Rabin.htm Napad na Rabina]</ref>
[[Slika:Hussein Clinton Rabin.jpg|thumb|left|Husein, Clinton in Rabin ob sklenitvi mirovne pogodbe.]]
Konec devetdesetih let se je Izrael pod vodstvom [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjaha]] umaknil iz Hebrona. Ob tem je bil podpisan sporazum, ki je na območju dajal polno avtoriteto palestinski strani.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Peace/wye.html Sporazum]</ref> Leta 1999 izbran premier Ehud Barak, je umaknil vojaške sile z juga Libanona in nadaljeval pogajanja s palestinsko stranjo, pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]]. Leta 2000 se je z njim sestal tedanji ameriški predsednik [[Bill Clinton]]. Izraelska stran je takrat ponudila predlog ustanovitve neodvisne palestinske države, kar pa je Arafat zavrnil. Po neuspelih pogajanjih se je pričela [[Druga intifada]], ko se je število palestinskih samomorilnih napadov znatno povečalo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm |title=Druga intifada |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160331231836/http://mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm |url-status=dead }}</ref>
Na izrednih volitvah leta 2001 je bil za premierja izvoljen [[Ariel Šaron]]. Ta je pričel z dokončnim enostranskim umikom izraelskih sil z območja Gaze. V istem času se je pričela gradnja varnostnega zidu med Zahodnim bregom in izraelskim teritorijem. Julija 2006 je [[Hezbollah|Hezbolah]] pričel z obstreljevanjem in raketiranjem judovskih naseljih na severu Izraela, pri čemer sta bila ubita dva človeka. Incident je zanetil mesec dni trajajočo [[Druga libanonska vojna|Drugo libanonsko vojno]].<ref>{{navedi splet | title = Druga libanonska vojna | publisher = Haaretz | date = 13. julij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-06-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090602063142/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | url-status = dead }}</ref>
Maja 2008 je Izrael javno oznanil, da že leto dni tečejo mirovna pogajanja s Sirijo s posredništvom [[Turčija|Turčije]]. Po »končanju ognja« med Izraelom in palestinsko stranjo, je [[Hamas]] julija 2008 pogajanja enostransko prekinil in pričel z raketiranjem judovskih naselij na osrednjem delu Izraela v bližini Gaze. Izrael je na napade odgovoril z ofenzivo Gaze, ki je trajala med decembrom 2008 in januarjem 2009. V pričetku januarja je Izrael napovedal obsežno akcijo na območju Gaze, kjer so uničili glavne vojaške postojanke Hamasa ter zajeli več pomembnih pripadnikov Hamasovih sil. V sledečih dneh se je Izrael pričel umikati z območja Gaze.<ref>{{navedi splet | title = Umik iz Gaze | publisher = Haaretz | date = 29. januar 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-02-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090206232210/http://haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | url-status = dead }}</ref>
== Geografija ==
[[Slika:Satellite image of Israel in January 2003.jpg|thumb|100px|right|Satelitski posnetek Izraela.]]
Izrael leži ob vzhodnem delu Sredozemskega morja in meji na Libanon na severu, na Jordanijo na vzhodu, Sirijo na severovzhodu in na Egipt na jugozahodu. Celotno ozemlje, vključno zasedena območja med šestdnevno vojno, meri 20.770 km². 2 % površine prekriva voda. Celotno pravno območje z [[Golansko višavje|Golanskim višavjem]] in vzhodnim Jeruzalemom, znaša 22.072 km². Skupna površina izraelskega teritorija in Zahodnega brega ter Gaze – slednja premoreta lastno samoupravo, znaša 27.799 km².<ref>[http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/iltoc.html Geografija Izraela]</ref>
Kljub majhni površini, Izrael premore različna naravno-geografska področja. Jug države zavzema [[Negevska puščava]], medtem ko so na severu hribovita in gorska območja Golanskega višavja, [[Galileja|Galieje]] in [[Karmel]]a. Zahod države meji na sredozemsko morje; ob obali živi preko 70 % izraelske populacije. Vzhod države meji na nižinsko raven na meji z Jordanijo. Območje je del 6500 kilometrov dolge tektonske prelomnice, ki ob [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]] tvori najnižjo kopensko točko na [[Zemlja|Zemlji]], več kot 400 metrov pod običajno morsko gladino. Jug dežele se zaključi z [[Akabski zaliv|Akabskim zalivom]], ki je del [[Rdeče morje|Rdečega morja]].
V Izraelu in na Sinajskem polotoku so edinstveni erozijski krogi ''({{jezik-he|makhteshim}})'', ki tvorijo obsežne zemeljske kraterje. Največji med njimi, [[Makhtesh Ramon]] v Negevski puščavi, obsega 40 kilometrov dolgo in 8 kilometrov široko območje. Naravovarstveno poročilo navaja, da ima Izrael največje število rastlinskih posebnosti v svetu, neozirajoč se na velikost dežele.<ref>{{navedi splet | title = Biološka ogroženost | publisher = Haaretz | date = 2. junij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2008-07-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080708140159/http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | url-status = dead }}</ref>
[[Slika:Mount of Beatitudes View Sea of Galilee Golan 200704.JPG|thumb|left|Galilejsko jezero, pomemben vir vode.]]
Temperature v Izraelu močno nihajo, zlasti pozimi. V hribovitih in gorskih območjih so nizke temperature, izrazit veter, večkrat tudi sneg. Na tem območju je večje zimsko smučarsko središče. V Jeruzalemu v povprečju sneži vsaj enkrat med zimo. Obalni središči, Tel Aviv in [[Haifa]], imata izrazito sredozemsko podnebje z zmerno hladnimi, deževnimi zimami in dolgimi, vročimi poletji. Najvišja temperatura v Aziji (53,7 °C) je bila izmerjena v Izraelu leta 1942, na severu jordanske nižine.<ref>[http://members.iinet.net.au/~jacob/worldtp.html Najvišja temperatura v Aziji]</ref> Med majem in septembrom je dež redek. Ob nezadostnih količinah pitne vode je Izrael razvil več varčevalnih tehnik za izkoriščenje vode. Ena od teh je tehnika kapljičnega [[namakanje|namakanja]] obdelovalnih površin. Velik del Izraelcev sončno energijo izkorišča za solarno ogrevanje bivalnih površin, s čimer je Izrael vodilen med deželami v svetu po izkoristku [[sončna energija|sončne energije]] na prebivalca.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.neaman.org.il/neaman/publications/publication_item.asp?fid=590&parent_fid=490&iid=3639 |title=Solarna energija v Izraelu |accessdate=2012-06-28 |archive-date=2011-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110822052730/http://www.neaman.org.il/neaman/publications/publication_item.asp?fid=590&parent_fid=490&iid=3639 |url-status=dead }}</ref>
== Politična ureditev ==
[[Slika:Knesset Building (South Side).JPG|thumb|right|Kneset, izraelski parlament.]]
Izrael deluje v okviru [[Parlamentarni sistem|parlamentarnega sistema]] kot [[Demokracija|demokratična]] [[republika]] s splošno [[Volilna pravica|volilno pravico]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna ureditev |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> [[Predsednik Izraela]] je glavni voditelj v državi, a so njegove dolžnosti omejene in večinoma le protokolarnega značaja. Parlamentarni poslanec (navadno vodja največje stranke), ki ga podpre večina v parlamentu, je izvoljen za premierja. Premier je voditelj vlade in državnega kabineta. Izrael zastopa 120 poslancev, ki zasedajo v [[kneset]]u. Sedeži v knesetu se [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalno]] razdelijo po [[Volitve|volitvah]], kjer je za vstop stranke v parlament potreben minimum 2 % glasov.
Parlamentarne volitve se izvedejo vsaka štiri leta; toliko traja posamičen mandat. Neuspešna tvorba koalicije ali izglasovanje nezaupnice pogosto predhodno razrešita parlament, nakar so izvedene predčasne volitve. Povprečno trajanje mandata izraelskega parlamenta znaša 22 mesecev. Mirovni procesi, vloga religije v državi in politični škandali so povzročili že številne razpade koalicij in ponovne predhodne volitve.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalovitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Temeljno [[pravo]] Izraela sestavlja [[nepisana ustava]]. V letu 2003 je Kneset pričel osnovati pisano in kodificirano ustavo.
[[Slika:Israeli supreme court building nightshot.JPG|thumb|right|Vrhovno sodišče Republike Izrael.]]
Izrael ima tri-stopenjsko [[sodišče]]. Najnižja so okrajna sodišča, locirana v večini mest po državi. Nad njimi so okrožna sodišča, ki služijo kot prizivna sodišča in prvostopenjska sodišča. Nahajajo se v šestih državnih okrožjih. Tretje in najvišje sodišče predstavlja vrhovno sodišče, s sedežem v Jeruzalemu. Ima dvojno vlogo: najprej je najvišje in vrhovno sodišče države. Drugo, kot sodišče zadnje stopnje, dovoljuje posameznikom; državljanom in nedržavljanom, vlaganje prošnje oziroma ponovnih zahtev sodnih postopkov zoper državne oblasti.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Branches%20of%20Government/Judicial/The%20Judiciary-%20The%20Court%20System Ureditev sodišč v Republiki Izrael]</ref>
Izraelski pravni sistem združuje angleško pravo, civilno pravo in judovsko pravo. Temelji na načelu stare decisis (precedens) in na adverzialnem sistemu, kjer obe strani predložita dokaze pred sodišče. Sodbo določijo profesionalni razsodniki in izvedenci in ne porota civilnih državljanov. [[Poroka|Poroke]] in [[razveza|ločitve]] sodijo pod pristojnost verskih sodišč: judovskih, muslimanskih, krščanskih in za [[Druzi|Druze]]. Odbori in komisije, katere predstavljajo člani Kneseta, vrhovno sodišče in člani sodišč, izberejo sodnike.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Judiciary-+The+Court+System.htm Sodni sistem Republike Izrael]</ref>
Temeljno pravo, ki se nanaša na človeško dostojanstvo in svobodo, ščiti in varuje človeške pravice in svoboščine. Glede na upoštevanje človekovih svoboščin in političnih pravic, je bil Izrael s strani mednarodne organizacije [[Freedom House]] ocenjen kot »svobodna dežela«,<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Israel |publisher=[[Freedom House]] |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2009-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212170535/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |url-status=dead }}</ref> območja pod nadzorom palestinskih oblasti pa so bila ocenjena kot »nesvobodna«.<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Palestinian Authority-Administered Territories [Israel] |publisher=Freedom House |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2010-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100116073526/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |url-status=dead }}</ref> Človekoljubne organizacije, kot je [[Amnesty International]], pogosto kritizirajo Izrael v primeru vojnih stanj med Izraelom in sosednjimi deželami. Svoboščine omogočajo ustanovitve neodvisnih skupin, ki kritično obravnavajo morebitne kršitve demokratičnih načel. Ena od teh je B'Tselem, izraelska organizacijo za človekove pravice.
=== Upravna okrožja ===
[[Slika:Israel districts.png|thumb|100px|right|Upravna območja.]]
Izrael je razdeljen na šest glavnih upravnih območij, znanih tudi pod imenom ''mehozot''; okrožja Center, Haifa, [[Jeruzalem]], Sever, Jug in [[Tel Aviv]]. Ta so nadaljnje individualno razdeljena na petnajst okrajev. Skupno devetdeset okrajev se naravno deli na petdeset naravno-geografskih regij.
V statističnem smislu je država razdeljena na tri metropolitska območja; Tel Aviv in [[Guš Dan]] (3.150.000 milijona prebivalcev), Haifa (1.000.000 prebivalcev) in [[Beer Ševa]] (531.600 prebivalcev). Največje mesto v državi, tako v smislu prebivalstva kot po velikosti območja, je Jeruzalem s 732.100 prebivalci. Razteza se na 126 km². Sledijo Tel Aviv (384.6000), Haifa (267.000) in [[Rišon le Zion]] (222.3000).<ref>[http://www.cbs.gov.il/population/new_2007/table3.pdf Lokalne skupnosti]</ref>
=== Zasedena območja ===
Leta 1967, med šestdnevno vojno, je Izrael prevzel nadzor nad Zahodnim bregom, vzhodnim delom Jeruzalema, Gazo in Golansko višavje. Prevzet je bil tudi začasen nadzor nad Sinajskim polotokom, ki pa je bil vrnjen Egiptu leta 1979 v sklopu mirovne pogodbe.
Med zasedbo so na vsakem od ozemelj nastale judovske naselbine, naseljene z izraelskimi prebivalci. Izrael je na območju Golanskega višavja in vzhodnega Jeruzalema uveljavil civilni zakonik, s katerim je omenjena ozemlja uradno priključil kot del države in ponudil tamkajšnjim prebivalcem (tako Judom kot ostalim) možnost pridobitve državljanstva, v kolikor so za to zaprosili. Nasprotno je Zahodni breg ostal pod vojaškim nadzorom, medtem ko so Palestinci in mednarodna skupnost na območju Gaze videli možnost nastanka neodvisne države. Organizacija združenih narodov je polnopravno priključeni območji označila za neveljavni ter jih še danes priznava kot okupirana območja.<ref>{{Navedi splet |url=http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |title=Status območij |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2006-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061001183247/http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |url-status=dead }}</ref>
[[Slika:Map of Israel, neighbours and occupied territories-V3-en.png|thumb|100px|right|Zemljevid s prikazom območja Izraela, Zahodnega brega in Gaze.]]
Status vzhodnega dela mesta Jeruzalem predstavlja eno od glavnih ovir nadaljevanja mirovnih procesov med uradnim Izraelom in predstavniki palestinske oblasti. Organizacija združenih narodov je sporna območja uvrstila v varnostno resolucijo, katera od Izraela zahteva umik izraelskih sil z območij. To naj bi po sklepu omogočilo normaliziranje odnosov z arabskimi državami.<ref>{{navedi splet | title = „Olmert pripravljen deliti zemljo v zameno za mir“ | publisher = Ynet News | date = 12. junij 2006 | url = http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3340641,00.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
Zahodni breg je bil priključen Jordaniji leta 1948, čemur je sledila arabska zavrnitev možnosti oblikovanja dveh neodvisnih držav na območju: judovske in arabske. To priključitev je priznala le Velika Britanija, po tej pa so politični nadzor nad območjem dobile palestinske sile. Zahodni breg je Izrael okupiral leta 1967 med šestdnevno vojno. Večinsko prebivalstvo predstavljajo arabski Palestinci, kar vključuje begunce, ki so domove zapustili ali bili primorani zapustiti med vojno leta 1948.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |title=Vojni begunci |accessdate=2005-04-09 |archive-date=2005-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050409071314/http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |url-status=live }}</ref> Od izraelske okupacije leta 1967 do leta 1993 so bili prebivalci pod izraelsko vojaško oblastjo. Od mirovnega dogovora leta 1993 pa je nadzor nad večino krajev na Zahodnem bregu prevzela Palestinska samouprava. Izrael od takrat ohranja le delen vojaški nadzor, ki se je v preteklosti okrepil med obdobji vojn in palestinskih nasilnih vstaj. V odgovor na povečane nasilne akcije s strani palestinskih skrajnežev zoper izraelske civiliste tekom Druge intifade se je pričel graditi varnostni zid, ki ločuje Izrael od Zahodnega brega. Ta je zgrajen delno, v prekinjenih fazah.<ref>{{navedi splet | title = Varnostni zid | publisher = Odbor za gradnjo zidu | date = 22. februar 2004 | url = http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-10-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131003072906/http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | url-status = dead }}</ref>
Območje Gaze je Egipt okupiral med letoma 1948 in 1967, med letoma 1967 in 2005 pa je nadzor nad območjem prevzel Izrael. Leta 2005 je Izrael v sklopu mirovnega dogovora z območja Gaze pričel izseljevati izraelske državljane in prazniti judovske naselbine. Umaknjene so bile tudi izraelske vojaške sile. Ohranja pa nadzor nad zračnimi in pomorskimi silami na območju Gaze ter občasno tja pošilja vojaške enote. Sporazum med Izraelom, [[Evropska unija|Evropsko unijo]], Egiptom in palestinskimi oblastmi je predvideval odprtje meje med Gazo in Egiptom. Izvolitev radikalne palestinske politične stranke Hamas, je uresničitev sporazuma otežila, zaradi česar je meja med Egiptom in Gazo večino časa ostala zaprta. Notranji nadzor, od prvih samostojnih volitev v Gazi, ohranja Hamas. Ta je ostale politične stranke prepovedal, zato Hamas ohranja popoln politični nadzor v tej palestinski entiteti.<ref>{{navedi splet | title = Naselje Gaza | publisher = B'Tselem | date = 30. julij 2007 | url = http://www.btselem.org/english/Gaza_Strip/20070730_Joint_call_to_open_Rafah_Crossing.asp | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
=== Mednarodni odnosi ===
Izrael ima vzpostavljene [[Diplomacija|diplomatske]] odnose s 161 državami sveta ter ima 94 diplomatskih misij po svetu.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/About%20the%20Ministry/Diplomatic%20missions/Israel-s%20Diplomatic%20Missions%20Abroad Izraelski diplomatski odnosi]</ref> Od držav članic [[Arabska liga|Arabske lige]] imajo le tri normaliziran odnos z Izraelom; Egipt in Jordanija s podpisom mirovnega sporazuma leta 1979 oziroma leta 1994, ter [[Mavretanija]], ki se je leta 1999 odločila za poln diplomatski stik. Dve ostali članici arabske lige, [[Maroko]] in [[Tunizija]], ohranjata z Izraelom delne diplomatske stike. Ti so bili zaostreni ob začetku Druge intifade leta 2000. Od leta [[2003]] so vezi z Marokom okrepljene, državo pa je obiskal tudi izraelski zunanji minister.<ref>{{navedi splet | title = Srečanje ministrov Izraela in Maroka | publisher = BBC News | date = 2. september 2003 | url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/3202767.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
Zaradi vojne v Gazi leta 2009, so Mavretanija, [[Katar]], [[Bolivija]] in [[Venezuela]] zamrznile politične in ekonomske vezi z Izraelom.<ref>{{navedi splet | title = Razrahljanje odnosov | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po izraelskem pravu, so Libanon, Sirija, Saudova Arabija, Irak in Jemen, pojmovane kot ne-prijateljske države. Teh izraelski državljani ne morejo obiskati brez pritrditve notranjega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mfa.gov.il/MFAHeb/MFAArchive/2004/horaot+din+israeli0304.htm |title=Obvestilo ministrstva |accessdate=2012-08-05 |archive-date=2007-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070701072212/http://www.mfa.gov.il/MFAHeb/MFAArchive/2004/horaot%2Bdin%2Bisraeli0304.htm |url-status=dead }}</ref> Od leta 1995 je Izrael član skupine za [[Mediteranski dialog]], katere cilj je pospeševanje sodelovanja med sedmimi državami.
[[Slika:Sharon Bush 20030729.jpg|thumb|right|Sharon in Bush ob srečanju leta 2003.]]
Zunanji odnosi z ZDA, [[Turčija|Turčijo]], Nemčijo, Veliko Britanijo in [[Indija|Indijo]] so za Izrael politično in ekonomasko zelo pomembni. Združene države so kot prve priznale Izrael kot neodvisno državo, čemur je sledila [[Sovjetska zveza]]. Združene države na območju [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] ohranjajo najmočnejše vezi z Izraelom, zaradi »skupnih demokratičnih vrednot, verskih sorodnosti in varnostnih interesov«.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Center za obrambo | date = 19. oktober 2009 | url = http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-02-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110205011800/http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | url-status = dead }}</ref> Obojestranski dobri odnosi in skupni interesi so zastopani na več področjih, ZDA pa nastopajo kot posrednik v mirovnih dialogih med izraelsko in arabsko stranjo. Pogledi med državama se najbolj razhajajo v nekaterih spornih vprašanjih, med katere sodijo status Golanskega višavja, status mesta Jeruzalem in judovskih naselij na zasedenih območjih.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalowitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
Izrael in Turčija sta vzpostavila polne diplomatske odnose leta 1991, že od razglasitve neodvisnosti Izraela pa je Turčija sodelovala z državo. Muslimanske države v regiji, s katerimi ima Turčija dober prijateljski odnos, so v preteklosti večkrat od Turčije zahtevale oslabitev stikov z Izraelom. Po vojni v Gazi leta 2009 so se odnosi med državama nekoliko ohladili.<ref>{{navedi splet | title = Ohlajanje odnosov med državami | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
Nemčija in Izrael trdno sodelujeta na znanstvenem in izobraževalnem področju, ohranjata pa tudi tesne vezi na gospodarskem in vojaškem področju. Indija je vzpostavila poln diplomatski stik z Izraelom leta 1992. Državi od takrat sodelujeta na kulturnem in vojaškem področju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |title=Odnosi Indije in Izraela |accessdate=2002-02-28 |archive-date=2002-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020228151609/http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |url-status=dead }}</ref> Velika Britanija ohranja močne diplomatske odnose z Izraelom vse od njegove ustanovitve dalje. Leta 2007 sta Izrael dvakrat obiskala visoka predstavnika britanske vlade. Odnosi med državama so se okrepili v času mandata [[Tony Blair|Tonyja Blaira]], ki si je prizadeval za ureditev vprašanja razglasitve neodvisne palestinske države. Razlog za čvrstost odnosov med državama se lahko pripisuje britanskemu mandatu nad Palestino pred razglasitvijo neodvisne dežele Izrael.
Iran je z Izraelom ohranjal diplomatski stik le določen čas. Po [[Iranska revolucija|Iranski revoluciji]] je Iran preklical priznanje obstoja izraelske države.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |title=Iranska revolucija |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100715113345/http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |url-status=dead }}</ref>
== Vojska ==
[[Slika:Israeli air force F-16I.jpg|thumb|right|210px|[[F-16]] izraelskih zračnih sil]]
[[Slika:Merkava4 MichaelMass01.jpg|thumb|right|210px|Glavni bojni tank [[Merkava]]]]
Izraelske obrambne sile sestavljajo tri osrednje enote: vojska, zračne sile in mornarica. Obrambne sile so bile ustanovljene leta 1948, med Arabsko-Izraelsko vojno, z združenjem dveh obrambnih sil, ki sta delovali pred razglasitvijo države. IDF je povezan z vojaškim obveščevalnim uradom, ki deluje z [[Mosad]]om. Obrambne sile so v svoji kratki zgodovini obstoja posredovale v več vojnah in konfliktih ob mejnih območjih. Število in uspešnost vojaških posredovanj izraelske obrambne sile uvršča v vrh najbolj izurjenih in uspešnih vojaških sil sveta.<ref>{{navedi splet | title = Izraelske obrambne sile | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 13. marec 2009 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Israel+Defense+Forces+-IDF-.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
Večina Izraelcev vstopi v vojsko z dopolnjenim osemnajstim letom starosti. Moški služijo tri leta, ženske pa dve leti obveznega vojaškega roka. Po odsluženem roku imajo moški status rezervista, s čimer so vsako leto primorani izpolniti nekaj tednov vojaške obveznosti. Status rezervista preneha po dopolnjenem štiridesetem letu starosti. Nasprotno je med ženskami, kjer je večina oproščena statusa rezervistke. Arabski državljani (z izjemo Druzov) in tisti, ki neprenehoma opravljajo verske študije ([[ortodoksni Judje]]), so oproščeni služenja vojaškega roka. Status ortodoksnih Judov, ki praviloma ne opravljajo vojaškega služenja, je predmet številnih polemik.<ref>{{navedi splet | title = Vojaški rok | publisher = Haaretz | date = 16. maj 2008 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20071001050353/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | archivedate = 2007-10-01 | url-status = live }}</ref> Vsi tisti, ki so oproščeni služenja vojaškega roka, lahko tega nadomestijo s služenjem v bolnišnicah, šolah, dobrodelnih organizacijah in ostalih ustanovah. S tovrstnim programom imajo obrambne sile približno 168.000 aktivnih vojakov in 408.000 rezervistov.<ref>[http://books.google.si/books?id=1Ae392LM0ZUC&pg=PA152&lpg=PA152&dq=israel+408.000+reservists&source=bl&ots=2b0SUV9MdJ&sig=ev8DqoegxVGbZk_O8Z733T38uM8&hl=sl&ei=yDZ3S56iDsX54Aa774WuCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CAcQ6AEwAA#v=onepage&q=&f=false Statistika vojske]</ref>
Državne vojaške sile slonijo na visoko razvitem tehnološkem vojaškem sistemu, izdelanem v glavnem v Izraelu, nekaj orožja pa je tudi uvoženega. Najpomembnejši vojaški sponzor uvoza vojaške opreme so ZDA. Med letoma 2008 in 2017 bodo ZDA po pričakovanjih Izraelu namenile 30 milijard [[Ameriški dolar|dolarjev]] vojaške pomoči.<ref>{{navedi splet | title = Vojaška pomoč Izraelu | publisher = New York Times | date = 23. september 2008 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html?_r=1 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Država premore najbolj razvit vojaški sistem zračnih izstrelkov. Po jomkipurski vojni je Izrael razvil mrežo obveščevalnih [[satelit]]ov, katerih namen je pridobivanje strateško pomembnih informacij. Sistem teh je eden izmed skupno sedmih uspešno delujočih na svetu. Izrael je razvil [[glavni bojni tank]] [[Merkava|Merkavo]]. Vse od ustanovitve dalje, je Izrael vlagal znaten delež [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] v namen obrambe. Leta 1984 je bilo v vojaške namene zagotovljenih 24% celotnega BDP-ja, do danes pa je število padlo na 7,3 %.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Vojna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref>
V mednarodni politični javnosti se pojavljajo ugibanja, ali Izrael poseduje jedrsko orožje. Država namreč ni podpisnica [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja]]. Zoper jedrske zmogljivosti ohranja lastno politiko nadzora.<ref>{{navedi splet | title = Jedrsko orožje | publisher = Mednarodni inštitut za jedrsko anatomijo| date = 27. julij 2004 | url = http://www.iaea.org/NewsCenter/Transcripts/2004/alahram27072004.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po Zalivski vojni leta 1991, ko je Irak zračno napadel Izrael, je v veljavo stopil zakon, ki gospodinjstva obvezuje, da je vsaj ena izmed sob neprepustna za kemične in biološke substance.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |title=Stanovanjski vodič |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080406045307/http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |url-status=dead }}</ref>
== Gospodarstvo ==
[[Slika:Ranat gan.jpg|thumb|right|Ramat Gan, poslovno središče države.]]
Izrael velja za eno najrazvitejših azijskih držav v [[Ekonomija|ekonomskem]] in [[Industrija|industrijskem]] smislu. V zahodnem delu Azije zaseda tretje mesto po višini BDP na prebivalca (za Turčijo in Saudsko Arabijo: izvoznico [[Nafta|nafte]]).<ref>[http://www.doingbusiness.org/economyrankings/default.aspx?regionid=4 Ekonomska analiza]</ref> Ima drugo najvišje število mladih inovativnih podjetij (takoj za ZDA). Premore tudi največje število podjetij izven [[Severna Amerika|Severne Amerike]], ki kotirajo na ameriški [[Borza|borzi]].
V letu 2008 je imel Izrael štirideseti najvišji BDP na globalni ravni ter dvaindvajseti najvišji BDP v razmerju na prebivalca. Skupni domači proizvod je dosegel 232,7 milijard dolarjev, kar na prebivalca v letnem razmerju znaša 33.299 dolarjev.<ref>[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2008/01/weodata/weorept.aspx?sy=2008&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=436&s=NGDP_R%2CNGDP_RPCH%2CNGDP%2CNGDPD%2CNGDP_D%2CNGDPRPC%2CNGDPPC%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CPCPI%2CPCPIPCH%2CPCPIE%2CPCPIEPCH%2CLUR%2CLE%2CLP%2CGGB%2CGGB_NGDP%2CBCA%2CBCA_NGDPD&grp=0&a=&pr1.x=38&pr1.y=7 Izraelska ekonomska statistika]</ref> V letu 2007 je bil Izrael povabljen v [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] (OECD), ki podpira sodelovanje med državami, ki si prizadevajo za demokratična načela in delujejo v sklopu svobodnega trga. Nacionalna valuta, [[izraelski novi Šekel]], je uvrščen med sedemnajst prosto konvertibilnih valut.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |title=Izraelski šekel |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110501090425/http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |url-status=dead }}</ref>
Ob skromnih naravnih virih je Izrael razvil močan [[Agrikultura|agrikulturni]] in [[Industrija|industrijski]] sektor. Že od začetka je zlasti kmetijska pridelava usmerjena v izrazito samooskrbno pridelavo ([[kibuc]]i). Najpomembnejši uvozni izdelki v Izrael so fosilna goriva, različne surovine ter vojaška oprema. Skupni uvoz je v letu 2006 dosegel 47,8 milijard dolarjev. Glavni izvoz predstavljajo [[sadje]], [[zelenjava]], [[Farmacija|farmacevtski]] izdelki, računalniška oprema, kemikalije, vojaška tehnologija in [[diamant]]i. Skupni izvoz je leta 2006 dosegel 42,86 milijard dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref>
[[Slika:2 Shekel coin.jpg|thumb|right|Kovanec v vrednosti dveh šekelov.]]
Izrael je globalno najuspešnejša država v ohranjanju voda in v uporabi geotermalne energije.<ref>{{navedi splet | title = Ohranjanje voda v Izraelu | publisher = Jerusalem Report | date = 28. maj 2007 | url = http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101203201426/http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | url-status = dead }}</ref> Po razvijanju tehnologije, katera temelji na nizki porabi energije, po uspešnem razvijanju komunikacijskih sredstev ter software opreme ter znanosti, je Izrael primerljiv s t. i. Silicijevo dolino v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |title=Razvojne strategije |accessdate=2007-03-10 |archive-date=2007-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310182650/http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |url-status=live }}</ref> Prvi [[Intel]]ovi in [[Microsoft]]ovi raziskovalni in razvojni centri, postavljeni izven ZDA, so bili zgrajeni v Izraelu. Podjetjema je sledilo še več drugih uglednih (Motorola, IBM, Cisco Sytems, ...), ki so v Izraelu zgradili podjetja pod lastnim okriljem. Leta 2007 je podjetje Berkshire Hathaway, ameriškega milijarderja Warrena Buffeta kupilo izraelsko podjetje Iscar v vrednosti 4 milijarde dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |title=Podjetje Iscar |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100510015526/http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |url-status=dead }}</ref>
Od 1970-ih dalje Izrael prejema ekonomsko podporo ZDA. V letu 2007 so ZDA odobrile posojilo v vrednosti 30 milijard dolarjev za dobo naslednjih desetih let.<ref>{{navedi splet | title = Državno posojilo | publisher = New York Times | date = 17. avgust 2007 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html | accessdate =13. februarja 2010}}</ref>
=== Turizem ===
[[Turizem]], zlasti verski turizem, tvori pomembno vejo nacionalne industrije. Ugodne klimatske temperature, v povezavi z mediteranskimi plažami, ki so v glavnem peščene, tvorijo drug pomemben dejavnik, ki privablja turiste. Med pomembnejše motive za turistični obisk dežele sodijo še bogata arheološka središča, kulturno-zgodovinska in verska središča ter široka geografska razprostranjenost. Varnostne težave pogosto vodijo do upada števila tujih turistov, a je v zadnjih letih število turistov ponovno v porastu. V letu 2008 je Izrael obiskalo nekaj več kot tri milijone tujih turistov.<ref>{{navedi splet | title = Obisk Papeža | publisher = Haaretz | date = 9. marec 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-04-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090417072012/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | url-status = dead }}</ref>
== Transport ==
[[Slika:Israel 3 023 Israelic Aeroplane.jpg|thumb|right|Letališče Ben Gurion]]
Izrael ima 18.096 kilometrov asfaltiranih cest in 2,4 milijona registriranih osebnih vozil, kar je relativno malo, v primerjavi z ostalimi razvitimi državami.
<ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_12.pdf Državni statistični urad]</ref> Na rednih avtobusnih progah vozi 5.715 avtobusov. Skupna dolžina železnic je 949 kilometrov, te pa so v lasti države.<ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_05.pdf Državni statistični urad]</ref>
[[Slika:PikiWiki Israel 4237 Egged bus in Jordan river.JPG|thumb|left|''Egged'', največji nacionalni avtobusni prevoznik.]]
V Izraelu se nahajata dve mednarodni letališči. Največje in najpomembnejše je Mednarodno letališče Ben Gurion, v bližini Tel Aviva. Leta 2008 je slednje štelo preko 11,5 milijona potnikov, izbrano pa je bilo za najboljše letališče na območju Bližnjega vzhoda.<ref>{{navedi splet | title = Ben Gurion najboljše letališče bližnjega vzhoda | publisher = Globes | date = 10. marec 2009 | url = http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101226035622/http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | url-status = dead }}</ref> Drugo mednarodno letališče Ovda, opazno manjše, je na jugu v okolici Eilata. Širom države je več manjših letališč, ki služijo za notranji zračni promet. Pristanišče Haifa je najstarejše na sredozemski obali, medtem ko je pristanišče Ašdod eno redkih pristanišč z izrazito poglobljenim morskim dnom, ki je bilo zgrajeno na odprtem morju. Nekoliko manjše pristanišče Eilat je na jugu države ob Rdečem morju in služi zlasti za trgovanje z daljnim vzhodom.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Economy/eco8.html Transport v Izraelu]</ref>
== Znanost in izobraževanje ==
[[Slika:Weizmann accelerator.jpg|thumb|right|Inštitut za znanost Weizmann]]
Izrael ima v povprečju najdaljše obdobje šolanja na prebivalca v regiji jugozahodne Azije. Skupaj z [[Japonska|Japonsko]] zaseda drugo mesto (za [[Južna Koreja|Južno Korejo]]) v celotni azijski regiji po najdaljšem obdobju šolanja.<ref>{{navedi splet | title = Primerjava državnih statistik | publisher = Unesco | date = 2008 | url = http://www.unesco.org/education/docs/EN_GD2004_v2.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V regiji ima Izrael najvišjo stopnjo pismenosti.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Združeni narodi | date = 2005 | url = http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070702184520/http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | url-status = bot: unknown }}</ref> Državni zakon o izobraževanju, izdan leta 1953, priznava pet tipov šol: javne sekularne, javne verske, ultra ortodoksne, arabske šole ter šole v zunanjih naselbinah. Največjo skupino tvorijo javne sekularne šole, katere obiskuje večina judovskih in ne-arabskih otrok. Večina Arabcev v Izraelu pošilja otroke v arabske šole, kjer pouk poteka v arabščini.<ref>[http://www.eric.ed.gov/ERICWebPortal/custom/portlets/recordDetails/detailmini.jsp?_nfpb=true&_&ERICExtSearch_SearchValue_0=ED308134&ERICExtSearch_SearchType_0=no&accno=ED308134 Šolski sistem]</ref>
Izobraževanje je zakonsko obvezno med tretjim in osemnajstim letom starosti.<ref>{{navedi splet | title = Povišanje obdobja nujnega šolanja | publisher = Haaretz | date = 19. junij 2007 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-10-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071001043810/http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | url-status = dead }}</ref> Šolanje je razdeljeno na tri stopnje: osnovno šolanje (prvi do šesti razred), srednjo šolo (sedmi do deveti razred) ter višjo šolo (deseti do dvanajsti razred). Višja šola se zaključi z nacionalnim šolskim preizkusom (''bagrut''). Obvezni predmeti za preizkus so [[matematika]], religiozni pouk, hebrejščina in literatura, angleščina, [[zgodovina]] in državljanska vzgoja. V muslimanskih in krščanskih šolah ter v šolah Druzov je religiozni pouk ustrezno prirejen. V letu 2003 je več kot polovica tistih, ki so zaključevali šolanje, opravila nacionalni preizkus.<ref>{{navedi splet | title = Nacionalni preizkus znanja | publisher = Oseus Europe | date = 1996 | url = http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2017-09-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170915073741/http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | url-status = dead }}</ref>
[[Slika:Givat ram entrance night 1.jpg|thumb|right|Vhod v kampus Hebrejske univerze v Jeruzalemu.]]
Osem javnih izraelskih univerz je ločenih od države. [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu]] je izraelska najstarejša in vsebuje nacionalno in univerzitetno knjižnico, ki premore največjo zbirko del, pomembnih za razumevanje judovske zgodovine, religije in družbe. [[Jeruzalemska univerza]] se redno uvršča med sto najboljših na svetu.<ref>[http://ed.sjtu.edu.cn/rank/2006/ARWU2006_Top100.htm Najboljše univerze sveta]</ref> Ostala pomembnejša univerzitetna središča so ''Technicon'', ''Inštitut za znanost Weizmann'', ''Univerza v Tel Avivu'', ''Univerza Ball-Llan'', ''Univerza v Haifi'' in ''Univerza Ben Gurion'' v [[Negev]]u. Sedem izraelskih univerz se redno uvršča med najboljše ocenjenih 500 univerz na svetu. Izrael se uvršča na prvo mesto v svetu po številu univerzitetnih diplom v razmerju na prebivalca; univerzitetno izobrazbo ima namreč preko 24 % prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimivosti |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> Od leta 2002 je pet Izraelcev prejelo [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]]. Po številu izdanih znanstvenih del (v razmerju na prebivalca) sodi Izrael na prvo mesto v svetu.<ref>[http://pubs.acs.org/cen/science/84/8448sci1.html Znanost in tehnologija]</ref>
Izraelske univerze se uvrščajo med najboljših sto v svetu na področju matematike (Univerza v Tel Avivu, Technicon in Hebrejska univerza v Jeruzalemu), [[Fizika|fizike]] in [[Kemija|kemije]] (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza in Inštitut za znanost Weizmman), računalniške znanosti (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza, Inštitut za znanost Weizmman, Univerza Ball-Llam) in Technicon) ter [[Ekonomija|ekonomije]] (Univerza v Tel Avivu ter Hebrejska univerza).<ref>[http://www.arwu.org/# Ocene univerzitetnih centrov]</ref>
[[Slika:Solar dish at Ben-Gurion National Solar Energy Center in Israel.jpg|thumb|left|Največja solarna naprava na svetu, v Negevski puščavi.]]
V letu 2009 se je Izrael uvrstil na drugo mesto v svetu na področju vesoljne znanosti.<ref>[http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?sectioncode=26&storycode=408577&c=1 Vesoljna znanost]</ref> Od leta 1988 je izraelska zračna industrija razvila in zgradila preko dvanajst komercialnih in vohunskih satelitov, ki so bili poslani v vesolje iz izraelskega zračnega prostora. Izraelski sateliti so ocenjeni kot eni najbolj naprednih v svetu. V letu 2003 je Ilan Ramon postal prvi izraelski astronavt, ki je poletel v vesolje v [[Raketoplan Columbia|raketoplanu Columbia]].<ref>[https://www.science.co.il/Ilan-Ramon/ Ilan Ramon]</ref>
V Izraelu je bil razvit sistem koriščenja sončne energije, izraelski inženirji pa na tem področju konstantno delujejo v korist zmanjševanja porabe energije v tovrstnih podjetjih v tujini. Več kot 90 % izraelskih gospodinjstev uporablja sončno energijo za ogrevanje vode, kar je najvišji odstotek med državami v svetu. Država na račun izkoriščanja sončne energije prihrani 8 % [[Električna energija|električne energije]] na leto. Uporabo in razvoj sončne energije je omogočilo ugodno podnebje s precejšnjim številom sončnih dni. V Negevski puščavi je bilo zgrajenih več raziskovalnih in razvojnih centrov na področju razvoja te energije.<ref>{{navedi splet | title = Razvoj solarne energije v Izraelu | publisher = NRD Post | date = 22. oktober 2007 | url = http://www.npr.org/templates/transcript/transcript.php?storyId=15503716 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
== Prebivalstvo ==
[[Slika:Klagemauer.JPG|thumb|right|Jeruzalem predstavlja središče trem velikim religijam: Judovstvu, Islamu in Krščanstvu.]]
Leta 2008 je Izrael štel 7,28 milijona prebivalcev. Uradna jezika sta [[hebrejščina]] in [[arabščina]]. Temeljni jezik je hebrejski, katerega kot maternega govori večina prebivalcev. Arabski jezik je uporabljen med arabsko manjšino in med Judi, ki so imigrirali iz arabskih dežel (arabski Judje in njihovi potomci tvorijo približno 40% državne populacije). Leta 2008 je arabska manjšina predstavljala preko 20 % prebivalstva.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4493525.stm Izraelski Arabci]</ref>
Večina Izraelcev dobro govori [[Angleščina|angleščino]], med televizijskimi programi v Izraelu so številni v angleškem jeziku. Večina šol zgodaj prične z učenjem angleščine; najkasneje v četrtem razredu osnovne šole. Posledica masovnih imigracij iz različnih del sveta je opazna pri raznovrstnosti govorjenih jezikov. Posledica množičnih priselitev sovjetskih Judov v devetdesetih letih dvajsetega stoletja je razširila uporabo [[Ruščina|ruščine]]. Več kot milijon ruskih imigrantov je povečalo prebivalstvo Izraela za 20 %. Ocenjeno je, da 300.000 prebivalcev ruskega porekla ni Judov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |title=Ruski Judje |accessdate=2003-08-08 |archive-date=2003-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030808012842/http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |url-status=live }}</ref>
Etiopski Judje, ki kot ena zadnjih množično priseljenih skupnosti tvori 120.000 prebivalcev, uporabljajo za prvi jezik zlasti [[Amharščina|amharščino]]. Med pogostimi tujimi jeziki so tudi [[francoščina]] (številčna judovska skupnost iz Francije), [[poljščina]], [[nemščina]], [[španščina]] in razni jeziki judovskih etničnih podskupin (npr. [[ladino]] in [[jidiš]]).
V zadnjem desetletju je v državi močno porastla tuja delovna sila. Začasni delavci prihajajo zlasti iz [[Romunija|Romunije]], [[Tajska|Tajske]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in številnih [[Afrika|afriških]] in [[Južna Amerika|južnoameriških]] držav. Številni imigranti so v Izraelu nastanjeni ilegalno, zato je številčna ocena težja, ocenjujejo pa, da je teh preko 200.000. Izrael je v zadnjih letih sprejel več kot 16.000 afriških imigrantov, večinoma beguncev iz [[Darfur]]ja v Sudanu.<ref>[http://www.unhcr.org/refworld/publisher,IRIN,,,4a5d996f1e,0.html Ilegalni prebivalci]</ref>
V zadnjem desetletju se je v Izrael priselilo več palestinskih homoseksualnih parov, ki jim je v konservativnem islamskem okolju grozila kazenska sankcija. Izrael je vodilna država v svetu po javni podpori istospolnih porok: te podpira preko 61 % prebivalcev. Podpore posvojitev otrok istospolnih parov podpira 60 % Izraelcev.<ref>{{navedi splet | title = Javna podpora LGBT skupnosti | publisher = Angus | date = 8. avgust 2009 | url = http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-02-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100227134933/http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | url-status = dead }}</ref>
Emigracije iz Izraela, zlasti v Združene države Amerike in v [[Kanada|Kanado]], so ocenjene kot skromne. Kljub temu uradni organi večkrat izpostavljajo problem emigracij, saj te predstavljajo resno grožnjo prihodnosti Izraela. Zunaj države naj bi živelo med 600.000 in 750.000 Izraelcev; največ v ZDA in v Kanadi. Leta 2007 je Izrael zapustilo okoli 20.000 prebivalcev, priselilo pa se jih je okoli 14.500. Izselitev je prvič po dvajsetih letih (po ekonomski krizi v osemdesetih) presegla število priseljencev.<ref>{{Navedi splet |url=http://wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |title=Emigracije |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081106003338/http://www.wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |url-status=dead }}</ref>
Leta 2009 je v naseljih na Zahodnem bregu živelo okoli 300.000 izraelskih državljanov. Večina teh živi v naseljih, ki so bila ustanovljena pred razglasitvijo neodvisnosti, največje med temi je [[Hebron]]. Okoli 18.000 Judov živi na območju Golanskega višavja. Leta 2006 je 250.000 Judov živelo na območju vzhodnega Jeruzalema. Skupno število izraelskih naseljencev na bližnjem območju je okoli 500.000 (6,5 % celotne izraelske populacije). Okoli 7800 Izraelcev je živelo na območju Gaze, dokler niso bili leta 2005 premeščeni v sklopu mirovnega načrta s Palestino.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/4235768.stm Umik iz Gaze]</ref>
=== Religija ===
[[Slika:Reading from the Torah at the Western Wall.jpg|thumb|right|Zid žalovanja predstavlja osrednji verski kraj Judaizma.]]
Izrael je bil ustanovljen kot domovina Judov z vsega sveta, zato je pogosto oklican kot ''Judovska država''. Zakon o vrnitvi, daje pravico vsem Judom in osebam z judovskimi predniki (vsaj eden od starih staršev mora biti Jud) pridobitev izraelskega državljanstva.<ref>{{navedi splet | title = Zakon o povratku | publisher = Kneset | date = 1950 | url = http://www.knesset.gov.il/laws/special/eng/return.htm| accessdate =12. februarja 2010}}</ref> 75,5 odstotka izraelske populacije predstavljajo Judje različnih etničnih in verskih judovskih ločin. Okoli 68 % izraelskih Judov je rojenih v Izraelu, 22 % je imigrantov iz Evrope in iz Amerike ter 10 % iz Azije in iz Afrike (vključujoč arabski svet). Verska opredelitev izraelskih Judov je raznolika: 55 % se jih opisuje za tradicionalne Jude, 20 % za sekularne, 17 % za pravoverne Jude in 8 % za [[Haredi Judje|haredi Jude]].<ref>{{navedi splet | title = Religioznost izraelskih Judov | publisher = Jeruzalemski center za javne zadeve | date = 6. september 2007 | url = http://www.jcpa.org/dje/articles2/relinisr-consensus.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
[[Slika:Bahai shrine.jpg|thumb|left|Bahajski center v Haifi.]]
S 16 % predstavljajo [[muslimani]] največjo versko manjšino v državi. Okoli 2 % prebivalstva predstavljajo kristjani in 1,5 % Druzi. Med kristjane se štejejo tako arabski kristjani, kot [[mesijanski Judje]]. Ostale verske skupnosti, kot na primer [[Budizem|budisti]] in [[Hinduizem|hindujci]] so zastopani v številčno manjših skupnostih.
Mesto Jeruzalem nosi posebno vlogo tako v judovski, islamski, kot tudi v krščanski kulturi. Večina pomembnih kulturno-zgodovinskih točk je v starem Jeruzalemu. V judaizmu nosi največjo vlogo [[Zid žalovanja]], v islamu je pomembna [[mošeja Al Aksa]] ali ''Mošeja na skali'', v krščanstvu pa zlasti [[Bazilika Svetega groba]]. Preostala pomembna verska središča so zlasti na Zahodnem bregu. Pomembnejša med temi so kraj [[Jezus]]ovega rojstva, Jama Patriarhov ter Jožefova grobnica.
Svetovno središče [[Bahajstvo|bahajske vere]] predstavlja [[Bahajski center, Haifa|bahajski center]] v Haifi. Duhovni vodja in začetnik religije je pokopan v [[Akko|Akku]]. Z izjemo osebja, ki vzdržuje objekt, v Izraelu ni prisotnih članov bahajske skupnosti. Center predstavlja kraj rednega romanja bahajskih vernikov.<ref>{{navedi splet | title = Bahai center | publisher = Bahai svetovni center | date = 2. julij 2007 | url = http://info.bahai.org/article-1-6-0-5.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
=== Jeziki ===
[[Slika:A431-Genel1.jpg|thumb|130px|right|Trojezični napisi: v hebrejščini, arabščini in angleščini.]]
Uradna jezika Republike Izraela sta Hebrejščina in Arabščina. Kljub temu je večina uradnih napisov zapisana tudi v angleškem jeziku. Novembra 2009 so v Izraelu razpravljali, ali je lahko tujim podjetjem dovoljeno izpolnjevanje uradnih listin tudi v angleškem jeziku.<ref>{{navedi splet | title = Izdajanje uradnih listin | publisher = Globes, v hebrejščini | date = 26. november 2009 | url = http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-03-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120306000132/http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | url-status = dead }}</ref> Za gluhoneme osebe so uradni in bančni dokumenti dostopni v znakovnem jeziku.
== Kultura ==
Izraelska kulturna raznolikost izhaja iz pestre sestave prebivalstva: Judje iz vsega sveta, po prihodu v Izrael, nadaljujejo z lokalno prirejenimi kulturnimi tradicijami, ki so se skozi stoletja razvijale znotraj skupnosti. Izrael je tako postal dom domala vseh judovskih ločin in njihovih običajev. Izrael je edina dežela na svetu, ki se časovno orientira po [[Hebrejski koledar|hebrejskem koledarju]]. Delo in šolske počitnice potekajo v času judovskih praznikov, uradni dan tedenskega počitka pa je [[Šabat]], kar pa ne velja za ne-Judovske prebivalce Izraela.<ref>{{navedi splet | title = Dela prosti dnevi | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 21. januar 2008 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts%20About%20Israel/People/Jewish%20Festivals%20in%20Israel | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Izraelska arabska manjšina pušča vidne sledove v izraelski kulturi na arhitekturnem, glasbenem in [[Kulinarika|kulinaričnem]] področju.
[[Slika:Yad Vashem BW 5.JPG|thumb|right|Jad Vašem, muzej Holokavsta.]]
V literaturi se praviloma uporablja moderna [[hebrejščina]], vendar pomemben delež judovske literature izhaja tudi v jidišu in v ostalih manjših etničnih judovskih jezikih, katerih populacije govorcev je sicer močno skrčil holokavst. Del literarnih del je objavljen tudi v angleščini. Po zakonu, morata biti dve kopiji vsake izdane knjige v Izraelu shranjeni v judovski nacionalni in univerzitetni knjižnici v Jeruzalemu. Od leta 2001 zakon vsebuje dodatek, ki navaja, da morajo biti shranjeni tudi vsi javno objavljeni avdio in video posnetki ter ostala izdana gradiva.<ref>{{navedi splet | title = Novo izdana dela | publisher = Judovska nacionalna in univerzitetna knjižnica | date = 21. avgust 2008 | url = http://jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070701213256/http://www.jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | url-status = dead }}</ref> V letu 2006 je bilo 85 % gradiv izdanih in shranjenih v hebrejskem jeziku.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are |title=Statistike izdanih del |accessdate=2022-05-09 |archive-date=2022-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302022104/https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are |url-status=dead }}</ref> Teden hebrejske knjige, največji izraelski knjižni sejem, poteka vsako leto v juniju.
Izraelska glasba vsebuje številne kulturne vplive; od [[Sefardski Judje|sefardske]] glasbe, [[Hasidijski Judje|hasidskih]] melodij, [[Grčija|grške]] [[Romanioti|romaniotske]] glasbe ter modernih zvrsti, kot sta [[Pop glasba|pop]] in [[Rock glasba|rock]]. Tradicionalna ljudska glasba, znana pod imenom „Pesmi dežele Izrael“, kot najpogostejšo tematiko izraža težnjo po judovski domovini. Izraelski filharmonični orkester deluje več kot sedemdeset let in letno izvede več kot dvesto koncertov.<ref>{{navedi splet | title = Izraelski filharmonični orkester praznuje 70 let | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. februar 2007 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://archive.today/20120628222828/http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | archivedate = 2012-06-28 | url-status = live }}</ref> Iz Izraela prihaja tudi nekaj mednarodno priznanih glasbenikov, kot so [[Itzhak Perlman]], [[Ofra Haza]] ter [[Dana International]]. Dežela je trikrat slavila na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]; leta 1978, 1979 ter leta 1998. Na tekmovanju sicer Izrael sodeluje od leta 1973, festival pa je kot zmagovalna država gostil dvakrat.
Zelo obiskovana so tudi gledališča in teatri, ki nadaljujejo močno tradicijo [[jidiš]] teatrov iz vzhodne Evrope. Najstarejše gledališče deluje v Tel Avivu od leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |title=Habima teater |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426114631/http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |url-status=dead }}</ref>
Izraelski muzeji tvorijo eno najpomembnejših kulturnih institucij v državi. Glede na število prebivalcev, ima Izrael najvišje število muzejev na svetu.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimiva dejstva |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> [[Izraelski muzej]] v Jeruzalemu hrani obsežno zbirko judovskih eksponatov in predmetov evropske umetnosti. [[Jad Vašem]], muzej holokavsta, hrani največjo zbirko dokumentov na to temo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |title=Yad Vašem muzej |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100123203514/http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |url-status=dead }}</ref> Poleg osrednjih muzejev v večjih mestih, se priznane kulturne ustanove nahajajo tudi v kibucih.
== Šport ==
[[Slika:Ramat Gan Stadium.jpg|thumb|right|Ramat Gan stadion.]]
Šport v tradicionalni judovski kulturi ni imel pomembne vloge, kar izvira iz 3. stoletja pr. n. št., ko so v deželi Izrael vladali [[Grki]]. Atletske ideale, spoštovane pri [[Antična Grčija|starih Grkih]], so konservativnejši Judje razumeli kot vpliv tuje kulture in nezaželen vpliv [[Helenizem|helenističnih]] vrednot. Judje so se redko udeleževali [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]], saj so takrat udeleženci prinašali darove grškemu bogu [[Herkul]]u. Pri [[starorimska civilizacija|Rimljanih]] je bil šport povezan s krutostjo in nasiljem gladiatorskih borb. Četudi je [[Herod Veliki|Herod]] po deželi gradil stadione in spodbujal tekmovanja v boksu, lokostrelstvu, tekih in v gladiatorskih veščinah, to ni bistveno spremenilo stališča do športa. Negativno mnenje o športu je med nekaterimi ultra ortodoksnimi judovskimi skupnostmi ostalo do danes.
Ne oziraje se na tradicionalna gledanja na šport je rabin, zdravnik in filozof [[Mojzes Maimonid]] že v 12. stoletju poudarjal pomen telesnih aktivnosti in ohranjanja telesne forme. Takšno stališče je dobilo nov zagon v 19. stoletju s kampanjo telesne kulture zdravnika, pisca in političnega voditelja [[Max Nordau|Maxa Nordaua]], soustanovitelja svetovne sionistične organizacije. V začetku 20. stoletja je glavni palestinski rabin [[Abraham Isaac Kook]] razglašal, da »telo služi duši in samo zdravo telo lahko zagotavlja zdravega duha«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |title=Razvoj športa v Izraelu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080908091203/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |url-status=dead }}</ref>
[[Slika:OpeningCeremonyMaccabiah17.JPG|thumb|right|Odprtje sedemnajstih Makabskih iger]]
V začetku 20. stoletja je bilo v Evropi ustanovljeno makabsko gibanje. Imenuje se po svetopisemskem junaku [[Juda Makabejec|Judi Makabejcu]].<ref>{{Bibl|1 Mkb 3}}</ref> Ker so atletske igre in tekmovanja pod vplivom grške kulture v Jeruzalem pripeljali njegovi nasprotniki, proti katerim se je boril, jih je ukinil takoj, ko je prevzel nadzor nad mestom. Do leta 1914 je bilo v Evropi ustanovljenih več kot sto makabskih in podobnih klubov. Največji med njimi so ustvarili nekatere najboljše državne ekipe, vključno z nogometnimi, ki so igrale v najvišjih nacionalnih ligah.
Leta 1932 so organizirali prve [[Makabske igre]] oziroma Makabijada, ki imajo svoj vzor v modernih olimpijskih igrah. Sedaj jih v Izraelu organizirajo vsaka štiri leta. Glede na število udeležencev so med petimi največjimi športnimi dogodki na svetu. Mednarodni olimpijski komite jih priznava kot regionalne igre. Na 17. Makabijadi leta 2005 je bilo več kot 7700 udeležencev iz 55 držav.
Med rekreativnimi športi je zelo priljubljeno [[plavanje]], jogging, [[kolesarjenje]] in pohodništvo. Na peščenih plažah igrajo Matkot; igro s kratkimi lesenimi reketi in enako žogico kot pri [[skvoš]]u. Igra je tako priljubljena, da ji pravijo neuradni nacionalni šport.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |title=Matkot |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090804021453/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |url-status=dead }}</ref> V zadnjih letih narašča število igralcev odbojke na mivki. V hokeju na ledu, ki ga igrajo od leta 1986 imajo tisoč igralcev, prav toliko kot v [[Bejzbol|bejzbolu]].
[[Slika:Galfridman.jpg|thumb|right|Gal Fridman, zmagovalec OI v surfanju leta 2000]]
Danes sta najbolj priljubljena športa nogomet in košarka. ''Ligat ha'Al'' je prva državna nogometna liga, ''Ligat Winner'' pa prva državna košarkarska liga. Košarkarski klub [[Maccabi Tel Aviv]] je petkratni zmagovalec [[Evroliga|Evrolige]]. Nacionalni šahovski center Beer Ševa, kjer [[šah]] učijo že v otroških vrtcih, je dom številnih šahovskih prvakov iz nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in prizorišče svetovnega ekipnega šahovskega prvenstva leta 2005. Leta 2007 je Izraelec [[Boris Gelfand]] dosegel drugo mesto na svetovnem šahovskem prvenstvu. Športniki so dosegli vidne rezultate tudi v rokometu, atletiki in drugje. Priljubljenost tenisa narašča. Tenisačica [[Shahar Pe'er]] je bila leta 2007 petnajsta na WTA lestvici.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |title=Shahar Pe'er |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100113164620/http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |url-status=dead }}</ref> V Izraelu deluje 60 nacionalnih športnih zvez.
Število arabskih športnikov narašča. Eden najboljših izraelskih nogometašev, [[Abbas Suan]] je izraelski Arabec.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |title=Abbas Suan |accessdate=2005-12-10 |archive-date=2005-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051210181700/http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |url-status=dead }}</ref>
Izrael je v svetovnem vrhu na področju športne rehabilitacije. Številni športni klubi s pomočjo športa pomagajo invalidom pri aktivnem življenju. Na paraolimpijskih igrah so izraelski športniki osvojili številne medalje.
Leta 1972 je enajst izraelskih športnikov umrlo kot žrtve oboroženega napada na olimpijskih igrah v Münchnu. Doslej so izraelski olimpijci osvojili šest olimpijskih medalj na letnih olimpijskih igrah. Prvo medaljo je osvojila [[Jael Arad]] leta 1992 v judu. Leta 2004 je [[Gal Fridman]] osvojil prvo zlato medaljo v surfanju na vodi.<ref>{{Navedi splet|title=The Jewish Agency for Israel - U.S.|url=https://www.jewishagency.org/|website=www.jewishagency.org|accessdate=2022-12-30}}</ref>
V bližini [[Netanja|Netanje]] deluje izraelski nacionalni institut za šport s 37 vrhunskimi športnimi objekti in napravami.
==Glej tudi==
* [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]]
== Opombe ==
{{sklici|group=fn}}
{{seznam opomb}}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri==
{{refbegin|2}}
* Ausubel, N. (1964). ''The Book of Jewish Knowledge''. New York, New York: Crown Publishers. ISBN 0-517-09746-X
* Barzilai, G. (1996). ''Wars, Internal Conflicts, and Political Order: A Jewish Democracy in the Middle East''. State University of New York Press. ISBN 0-7914-2943-1
* Bregman, A. (2002). ''A History of Israel''. Palgrave Macmillan. ISBN 0-333-67631-9
* Gelvin, J.L. (2005). ''The Israel-Palestine Conflict: One Hundred Years of War''. Cambridge University Press. ISBN 0-521-85289-7
* Goldreich, Y. (2003). ''The Climate of Israel: Observation, Research and Application''. Springer. ISBN 0-306-47445-X
* Herzl, T. (1946). ''The Jewish State''. American Zionist Emergency Council. ISBN 0-486-25849-1
* Kornberg, J. (1993). ''Theodor Herzl: From Assimilation to Zionism''. Indiana University Press. ISBN 0-253-33203-6
* Mazie, S. (2006). ''Israel's Higher Law: Religion and Liberal Democracy in the Jewish State''. Lexington Books. ISBN 0-7391-1485-9
* Rosenzweig, R. (1997). ''The Economic Consequences of Zionism''. T Brill Academic Publishers. ISBN 90-04-09147-5
* Scharfstein, S. (1996). ''Understanding Jewish History''. KTAV Publishing House. ISBN 0-88125-545-9
* Stendel, O. (1997). ''The Arabs in Israel''. Sussex Academic Press. ISBN 1-898723-23-0
* Stone, R.A. & Zenner, W.P. (1994). ''Critical Essays on Israeli Social Issues and Scholarship''. SUNY Press. ISBN 0-7914-1959-2
* Torstrick, R.L. (2004). ''Culture and Customs of Israel''. Greenwood Press. ISBN 0-313-32091-8
{{refend}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Israel|Izrael}}
{{wikislovar}}
* [http://www.gov.il/firstgov/english Izraelski vladni portal]
* [http://www.iba.org.il/ Israel Broadcasting Authority] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170515141710/http://www.iba.org.il/ |date=2017-05-15 }}
* [http://www.israelnationalnews.com/ Israel National News]
* [http://www.goisrael.com/Tourism_Euk Izraelsko ministrstvo za turizem]
* [http://tourism.index.co.il/ Israel Tourism Guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080123124516/http://tourism.index.co.il/ |date=2008-01-23 }}
* [http://telaviv.veleposlanistvo.si/ Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tel Avivu]
* [http://vienna.mfa.gov.il/mfm/web/main/missionhome.asp?MissionID=5& Veleposlaništvo Države Izrael na Dunaju]
* [https://www.science.co.il/sports/Associations.php Športne zveze v Izraelu]
* [http://www.israelemb.org/kids/home_page.html Osnovne Informacije o Izraelu za otroke]
* [http://www.travel-images.com/israel.html Izrael - fotografije]
{{Southwest_Asia}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Izrael| ]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]]
[[Kategorija:Bližnjevzhodne države]]
0soqbsggy275mm9w41edku59q9ry563
6762136
6762134
2026-10-08T11:52:30Z
~2026-54169-61
266993
Popravil se več lažnjivih podatkov z strani internetskih trolov
6762136
wikitext
text/x-wiki
{{pp-extended|small=yes}}
{{Infopolje Država
| conventional_long_name = Država Izrael
| native_name = {{unbulleted list|{{nobold|{{Script/Hebrew|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}} ([[Moderna hebrejščina|hebrejsko]])}}|{{nobold|{{Script/Arabic|دَوْلَة إِسْرَائِيل}} ([[arabsko]])}}}}
| common_name = Izrael
| common_name2 = Izraela
| image_flag = Flag of German Reich (1935–1945).svg
| alt_flag = Središčna modra zvezda s horizontalno tripasovnico
| image_coat = Reichsadler.svg
| alt_coat = Menora v sredini, obdana z dvema oljčnima vejicama
| symbol_type = Emblem
| national_anthem = {{lang|he|{{Script/Hebrew|הַתִּקְוָה}}}} (''[[Hatikvah|Hatīkvāh]]''; »Upanje«){{parabr}}{{center|[[File:Hatikvah instrumental.ogg]]}}
| image_map = {{Switcher|[[File:Israel (centered orthographic projection).svg|frameless]]|Pokaži Zemljo|[[File:Israel - Location Map (2012) - ISR - UNOCHA.svg|frameless]]|Zemljevid Izraela ([[Zelena črta (Izrael)|Zelena črta]])}}
| alt_map = Izrael je označen s temno zeleno; ozemlja, ki jih zaseda Izrael, so označena s svetlo zeleno.
| map_caption = Izrael znotraj mednarodno priznanih meja je označen s temno zeleno; [[ozemlja pod okupacijo Izraela]] so označena s svetlo zeleno
| capital = [[Jeruzalem]] <br />([[Status Jeruzalema|omejeno priznanje]])<!-- DO NOT put this into a note, "(limited recognition)" is the parenthetical comment used per last RfC (see RfC link in the talk page's FAQ) -->{{refn|group=fn|Priznanje drugih držav članic Združenih narodov: [[Avstralija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref name="ausj">{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-46576716 |title=Australia recognises West Jerusalem as Israeli capital |work=[[BBC News]]|date=15 December 2018 |access-date= 14 August 2020}}</ref> [[Rusija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet |title=Foreign Ministry statement regarding Palestinian-Israeli settlement |url=http://www.mid.ru/en/foreign_policy/news/-/asset_publisher/cKNonkJE02Bw/content/id/2717182 |website=www.mid.ru |date=6 April 2017}}</ref> [[Češka]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet|url=http://www.jpost.com/Breaking-News/Czech-Republic-announces-it-recognizes-West-Jerusalem-as-Israels-capital-517241|title=Czech Republic announces it recognizes West Jerusalem as Israel's capital|newspaper=Jerusalem Post|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017|quote="The Czech Republic currently, before the peace between Israel and Palestine is signed, recognizes Jerusalem to be in fact the capital of Israel in the borders of the demarcation line from 1967." The Ministry also said that it would only consider relocating its embassy based on "results of negotiations."}}</ref> [[Honduras]],<ref>{{navedi novice |title=Honduras recognizes Jerusalem as Israel's capital |url=https://www.timesofisrael.com/honduras-recognizes-jerusalem-as-israels-capital/ |work=The Times of Israel |date=29 August 2019}}</ref> [[Gvatemala]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.infobae.com/america/mundo/2017/12/24/guatemala-se-suma-a-eeuu-y-tambien-trasladara-su-embajada-en-israel-a-jerusalen/|title=Guatemala se suma a EEUU y también trasladará su embajada en Israel a Jerusalén|trans-title=Guatemala joins US, will also move embassy to Jerusalem|website=Infobae|date=24 December 2017|language=es}} Guatemala's embassy was located in Jerusalem until the 1980s, when it was moved to Tel Aviv.</ref> [[Nauru]]<ref>{{navedi novice |title=Nauru recognizes J'lem as capital of Israel |url=http://www.israelnationalnews.com/News/News.aspx/268084 |work=Israel National News |date=29 August 2019 |language=en}}</ref> in [[Združene države Amerike]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/trump-jerusalem-israel-capital.html|title=Trump Recognizes Jerusalem as Israel's Capital and Orders U.S. Embassy to Move|work=[[The New York Times]]|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017}}</ref>}}{{refn|group=fn|Jeruzalem je največje mesto Izraela, če je vključen tudi [[Vzhodni Jeruzalem]], ki ga številni štejejo za okupirano ozemlje.<ref>{{citation|title=The Legal Status of East Jerusalem|publisher=[[Norwegian Refugee Council]]|date=December 2013|url=https://www.nrc.no/globalassets/pdf/reports/the-legal-status-of-east-jerusalem.pdf|pages=8, 29}}</ref>}}
| coordinates = {{koord novi|31|47|N|35|13|E|region:IL-JM_type:city(880000)}}
| largest_city =
| official_languages = [[Moderna hebrejščina|hebrejščina]]
| languages_type = »Poseben status«
| languages = [[Moderna standardna arabščina|arabščina]]{{refn|group=fn|Do leta 2018 je bila poleg hebrejščine uradni jezik države Izrael.<ref name=lang1>{{navedi splet |title=Arabic in Israel: an official language and a cultural bridge |url=http://mfa.gov.il/MFA/IsraelExperience/Culture/Pages/Arabic-in-Israel--an-official-language-and-a-cultural-bridge-18-December-2016.aspx |website=Israel Ministry of Foreign Affairs |date=18 December 2016|access-date=8 August 2018}}</ref> Leta 2018 je bila njegova klasifikacija spremenjena v »poseben status v državi«, njeno uporabo v državnih institucijah pa je po novem treba določiti z zakonom.<ref name=lang2>{{navedi novice |title=Israel Passes 'National Home' Law, Drawing Ire of Arabs |url=https://www.nytimes.com/2018/07/18/world/middleeast/israel-passes-national-home-law.html |work=The New York Times |date=19 July 2018 |language=en}}</ref><ref name=lang3>{{navedi novice |last1=Lubell |first1=Maayan |title=Israel adopts divisive Jewish nation-state law |url=https://www.reuters.com/article/us-israel-politics-law/israel-adopts-divisive-jewish-nation-state-law-idUSKBN1K901V |work=Reuters |date=19 July 2018}}</ref><ref name=lang4>{{navedi splet |title=Press Releases from the Knesset |url=https://knesset.gov.il/spokesman/eng/PR_eng.asp?PRID=13978 |website=Knesset website |date=19 July 2018 |quote=The Arabic language has a special status in the state; Regulating the use of Arabic in state institutions or by them will be set in law.}}</ref>}}
| ethnic_groups = {{unbulleted list|73,6 % [[Izraelski Judje|Judje]]|21,1 % [[Arabski državljani Izraela|Arabci]]|5,3 % [[Demografija Izraela|drugi]]}}
| ethnic_groups_year = 2022
| ethnic_groups_ref = <ref name="population_stat2022">{{cite report|url=https://www.cbs.gov.il/en/mediarelease/Pages/2022/Population-of-Israel-on-the-Eve-of-2023.aspx|title=Population of Israel on the Eve of 2023|date=29 December 2022|publisher=Israel Central Bureau of Statistics|access-date=29 December 2022}}</ref>
| religion = {{unbulleted list|73,6 % [[judovstvo]]|18,1 % [[Islam v Izraelu|islam]]|1,9 % [[krščanstvo v Izraelu|krščanstvo]]|1,6 % [[druzi v Izraelu|druzi]]|4,8 % [[Religija v Izraelu|drugi]]}}
| religion_year = 2022
| religion_ref = <ref name="population_stat2022"/>
| demonym = [[Izraelci|Izraelec, Izraelka]]
| government_type = [[Unitarna država|Unitarna]] [[parlamentarna republika]]
| leader_title1 = [[Predsednik Izraela|predsednik]]
| leader_name1 = [[Jicak Hercog]]
| leader_title2 = [[Predsednik vlade Izraela|predsednik vlade]]
| leader_name2 = [[Benjamin Netanjahu]]
| leader_title3 = [[Seznam govornikov kneseta|govornik kneseta]]
| leader_name3 = [[Amir Ohana]]
| leader_title4 = [[Vrhovno sodišče Izraela|vrhovni sodnik]]
| leader_name4 = [[Uzi Vogelman]]
| legislature = [[Kneset]]
| sovereignty_type = Neodvisnost {{nobold|po koncu [[Britanski mandat za Palestino|britanskega mandata za Palestino]]}}
| established_event1 = [[Izraelska deklaracija neodvisnosti|Deklaracija]]
| established_date1 = 14. maj 1948
| established_event2 = Sprejem v<br />[[Združeni narodi|Združene narode]]
| established_date2 = 11. maj 1949
| established_event3 = [[Osnovni zakoni Izraela|Osnovni zakoni]]
| established_date3 = 1958–2018
| area_km2 = 20.770–22.072
| area_rank = 149.
| area_footnote =
| percent_water = 2,71 (leta 2015)<ref>{{navedi splet|title=Surface water and surface water change|access-date=11 October 2020|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER#}}</ref>
| population_estimate = 9.921.000
| population_estimate_year = junij 2024<ref name="cbs_main">{{navedi splet |url=https://www.cbs.gov.il/en/Pages/default.aspx |title=Home page |publisher=Israel Central Bureau of Statistics |access-date=2024-08-22}}</ref>
| population_estimate_rank =
| population_census = 9.601.720{{refn|group=fn|Podatek za gospodarsko ozemlje Izraela, vključno z Golanskim višavjem, vzhodnim Jeruzalemom in izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu.}}
| population_census_year = 2022<ref>{{navedi splet |title=Geographic Areas - Nationwide |url=https://census.cbs.gov.il/geographic-area?search=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99&type=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99 |website=2022 Population Census Data |publisher=Central Bureau of Statistics |access-date=31 July 2024 |archive-date=2024-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240830080248/https://census.cbs.gov.il/geographic-area?search=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99&type=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99 |url-status=dead }}</ref>
| population_density_km2 =
| population_density_rank =
| GDP_PPP = {{increase}} $552,151 milijarde<ref name="IMFWEO.IL">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=436,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, April 2024 Edition. (Israel) |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=www.imf.org |date=16 April 2024 |access-date=16 April 2024 |archive-date=16 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240416192335/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=436,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref>
| GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $55.533<ref name="IMFWEO.IL" />
| GDP_PPP_year = 2024
| GDP_PPP_rank = 47.
| GDP_PPP_per_capita_rank = 29.
| GDP_nominal = {{increase}} $530,664 milijarde<ref name="IMFWEO.IL" />
| GDP_nominal_year = 2024
| GDP_nominal_rank = 29.
| GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $53.372<ref name="IMFWEO.IL" />
| GDP_nominal_per_capita_rank = 18.
| Gini_change = increase <!--increase/decrease/steady-->
| Gini = 37,9 <!--number only-->
| Gini_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|title=Gini Index coefficient|publisher=[[The World Factbook]]|access-date=24 September 2024|archive-date=2021-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204222738/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|url-status=dead}}</ref>
| Gini_year = 2021
| HDI_year = 2022<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year-->
| HDI = 0,915
| HDI_change = increase<!--increase/decrease/steady-->
| HDI_rank = 25.
| HDI_ref = <ref>{{Cite report |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2023-24 |title=Human Development Report 2023-24 |date=2024-03-13 |publisher=United Nations |language=en |access-date=13 March 2024 |archive-date=18 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240318221638/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2023-24 |url-status=live }}</ref>
| currency_code = ILS
| time_zone = [[Izraelski standardni čas|IST]]
| utc_offset = +2
| time_zone_DST = [[izraelski poletni čas|IDT]]
| utc_offset_DST = +3
| date_format = {{unbulleted list|{{lang|he|יי-חח-שששש}} ([[Anno Mundi|AM]])|dd-mm-llll ([[naše štetje let|n. š.]])}}
| drives_on = desna
| cctld = [[.il]]
| iso3166code = IL
| calling_code = +972
| footnote_a = {{note|area}} 20.770 km<sup>2</sup> je Izrael znotraj [[Zelena črta (Izrael)|zelene črte]]. 22.072 km<sup>2</sup> vključuje priključeno [[Golansko višavje]] (ok. 1200 km²) in [[Vzhodni Jeruzalem]] (ok. 64 km²).
}}
{{Contains special characters |special=[[hebrejska abeceda|hebrejsko]] in [[arabska abeceda|arabsko]] besedilo |fix=Pomoč:Večjezična podpora}}'''Izrael'''{{efn|{{lang-he|יִשְׂרָאֵל}}, {{small|latinizirano}} {{Transliteration|he|Yīsrāʾēl}} {{IPA|he|jisʁaˈʔel|}}; {{lang-ar|إِسْرَائِيل}}, {{small|latinizirano}} {{Transliteration|ar|ʾIsrāʾīl}}|group=fn}} uradno '''Izraelski Rajh'''{{efn|{{langx|he|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}}, {{small|latinizirano}} {{transliteration|he|Medīnat Yīsrāʾēl}} {{IPA|he|mediˈnat jisʁaˈʔel|}}; {{langx|ar|دَوْلَة إِسْرَائِيل}}, {{small|latinizirano}} {{transliteration|ar|Dawlat Isrāʾīl}}|group=fn}} je država na južnem [[Levant|Levantu]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]]. Na severu meji na [[Libanon]] in [[Sirija|Sirijo]], na vzhodu na [[Zahodni breg]] in [[Jordanija|Jordanijo]], na jugozahodu na območje [[Gaza|Gaze]] in [[Egipt]], na zahodu pa na [[Sredozemsko morje]].<ref>{{navedi splet|date=12 June 2022|title=When will be the right time for Israel to define its borders? – analysis|url=https://www.jpost.com/israel-news/article-709240|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20240125202149/https://www.jpost.com/israel-news/article-709240|archive-date=25 January 2024|access-date=25 January 2024|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com}}</ref> Izrael ima tudi majhen del obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] na svoji najjužnejši točki, ob njeni vzhodni meji pa del [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]]. Proglašeno glavno mesto države je [[Jeruzalem]],<ref>Akram, Susan M., Michael Dumper, Michael Lynk, and Iain Scobbie, eds. 2010. ''International Law and the Israeli-Palestinian Conflict: A Rights-Based Approach to Middle East Peace''. Routledge. p. 119: "UN General Assembly Resolution 181 recommended the creation of an international zone, or corpus separatum, in Jerusalem to be administered by the UN for a 10-year period, after which there would be a referendum to determine its future. This approach applies equally to West and East Jerusalem and is not affected by the occupation of East Jerusalem in 1967. To a large extent it is this approach that still guides the diplomatic behaviour of states and thus has greater force in international law."</ref> [[Tel Aviv]] pa je največje urbano območje in gospodarsko središče države.
Izrael se nahaja v regiji, ki jo Judje poznajo pod imenom [[Erec Izrael]], kar je sinonim za palestinsko regijo na območju [[Palestina (regija)|Palestine]], [[Sveta dežela|Sveto deželo]] in [[Kanaan]]. V antiki je tod domovala [[Kanaan|kanaanska civilizacija]] in zatem kraljestvi Izraela in Judeje, pozneje pa različni imperiji od [[Rimsko cesarstvo|rimskega]] do [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]], pod katerimi je regija večkrat spremenila demografsko sestavo.<ref>{{navedi knjigo|last=Gil|first=Moshe|url=https://books.google.com/books?id=M0wUKoMJeccC&dq=history+of+palestine+two+people&pg=PR13|title=A History of Palestine, 634-1099|publisher=Cambridge University Press|year=1992|isbn=978-0-521-59984-9|pages=14}}</ref> Protijudovsko razpoloženje v Evropi v 19. stoletju je spočelo [[sionizem]], gibanje za vzpostavitev judovske domovine v Palestini, ki je pridobilo [[Balfourjeva deklaracija|podporo Britanije]]; ta je po prvi svetovni vojni [[Britanski mandat za Palestino|zasedla regijo]] in leta 1920 ustanovila [[Britanski mandat za Palestino]].<ref>{{navedi splet|author=Morris, Benny|title=Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001|publisher=Knopf|year=1999|edition=reprint|isbn=9780679744757|pages=|quote=The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well).|url=https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ}} Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). ''Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception''. University of Toronto Press, p. [https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195 195] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240322131220/https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195|date=22 March 2024}}, {{ISBN|1487505868}}. Accessed 22 March 2024.</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Fildis|first1=Ayse|last2=Nisanci|first2=Ensar|year=2019|title=British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine|url=https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DBritish_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|url-status=dead|journal=International Journal of Islamic and Civilizational Studies|publisher=UTM Press|volume=6|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510121206/https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline&%20filename=British_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|archive-date=2024-05-10|access-date=2024-08-22}}</ref> Vse večje [[Alija|priseljevanje Judov]] pred [[Holokavst|holokavstom]] in britanska kolonialna politika sta privedla do medobčinskih sporov med Judi in [[Arabci]],<ref>{{navedi knjigo|last=Morris|first=Benny|author-link=Benny Morris|title=Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001|publisher=Knopf|year=1999|edition=reprint|isbn=9780679744757|pages=|quote=The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well).|url=https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ|access-date=22 March 2024|archive-date=22 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240322131219/https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ|url-status=live}} Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). ''Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception''. University of Toronto Press, p. [https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195 195] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240322131220/https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195|date=22 March 2024}}, {{ISBN|1487505868}}. Accessed 22 March 2024.</ref><ref>{{cite journal|last1=Fildis|first1=Ayse|last2=Nisanci|first2=Ensar|year=2019|title=British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine|url=https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DBritish_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|url-status=live|journal=International Journal of Islamic and Civilizational Studies|publisher=UTM Press|volume=6|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510121206/https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline&%20filename=British_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|archive-date=10 May 2024|access-date=10 May 2024}}</ref> ki so leta 1947 prerasli v [[Državljanska vojna v mandatu za Palestino (1947–1948)|državljansko vojno]], potem ko so [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ZN predlagali razdelitev ozemlja]] med njimi.
Država Izrael je bila [[Deklaracija o neodvisnosti Izraela|ustanovljena]] 14. maja 1948. Naslednji dan so vojske sosednjih arabskih držav vdrle na območje nekdanjega mandata in začela se je [[prva arabsko-izraelska vojna]]. S poznejšimi [[Sporazumi o premirju (1949)|sporazumi o premirju]] je bil vzpostavljen izraelski nadzor nad [[Zelena črta (Izrael)|77 odstotki]] ozemlja nekdanjega mandata.<ref>{{navedi splet|date=2023-10-19|title=Zionism {{!}} Definition, History, Examples, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Zionism|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225204632/https://www.britannica.com/topic/Zionism|archive-date=25 December 2018|access-date=2023-10-29|website=britannica.com|language=en}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Meir-Glitzenstein|first1=Esther|date=Fall 2018|title=Turning Points in the Historiography of Jewish Immigration from Arab Countries to Israel|journal=Israel Studies|publisher=Indiana University Press|volume=23|issue=3|pages=114–122|doi=10.2979/israelstudies.23.3.15|jstor=10.2979/israelstudies.23.3.15|quote=The mass immigration from Arab countries began in mid-1949 and included three communities that relocated to Israel almost in their entirety: 31,000 Jews from Libya, 50,000 from Yemen, and 125,000 from Iraq. Additional immigrants arrived from Egypt, Morocco, Tunisia, Turkey, Iran, India, and elsewhere. Within three years, the Jewish population of Israel doubled. The ethnic composition of the population shifted as well, as immigrants from Muslim counties and their offspring now comprised one third of the Jewish population—an unprecedented phenomenon in global immigration history. From 1952–60, Israel regulated and restricted immigration from Muslim countries with a selective immigration policy based on economic criteria, and sent these immigrants, most of whom were North African, to peripheral Israeli settlements. The selective immigration policy ended in 1961 when, following an agreement between Israel and Morocco, about 100,000 Jews immigrated to the State. From 1952–68 about 600,000 Jews arrived in Israel, three quarters of whom were from Arab countries and the remaining immigrants were largely from Eastern Europe. Today fewer than 30,000 remain in Muslim countries, mostly concentrated in Iran and Turkey.|s2cid=150208821}}</ref>{{sfn|Fischbach|2008|p=26–27}} Večina [[Palestinci|palestinskih Arabcev]] je bila [[Izgon in beg Palestincev (1948)|izgnana ali pobegnila]] v dogodku imenovanem [[nakba]], tisti, ki so ostali, pa so postali glavna manjšina v novi državi.<ref>{{cite journal|last1=Ghanim|first1=Honaida|date=March 2009|title=Poetics of Disaster: Nationalism, Gender, and Social Change Among Palestinian Poets in Israel After Nakba|url=https://www.jstor.org/stable/40608203|url-status=live|journal=[[International Journal of Politics, Culture, and Society]]|volume=22|pages=23–39 [25–26]|doi=10.1007/s10767-009-9049-9|issn=0891-4486|jstor=40608203|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106040944/https://www.jstor.org/stable/40608203|archive-date=6 November 2021|quote=Around 750,000–900,000 Palestinians were systematically expelled from their homes and lands and about 531 villages were deliberately destroyed.|s2cid=144148068|number=1}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Cleveland|first1=William L.|url=https://books.google.com/books?id=CUhaDwAAQBAJ&pg=PT290|title=A History of the Modern Middle East|last2=Bunton|first2=Martin|date=2016|publisher=[[Westview Press]]|isbn=978-0-429-97513-4|language=en|page=270|quote=Not only was there no Palestinian Arab state, but the vast majority of the Arab population in the territory that became Israel-over 700,000 people-had become refugees. The Arab flight from Palestine began during he intercommunal war and was at first the normal reaction of a civilian population to nearby fighting-a temporary evacuation from the zone of combat with plans to return once hostilities ceased. However, during spring and early summer 1948, the flight of the Palestinian Arabs was transformed itno a permanent mass exodus ... Once the Arab flight had started, it was encouraged by the [[Haganah]] ... Haganah field officers interpreted [[Plan Dalet|Plan D]] as giving them authority to undertake the systematic expulsion of the Palestinian Arabs living within the area allocated to the Jewish state as well as those whose villages were situated just inside the territory awarded to the Arab state ... Throughout the remainder of 1948 and into 1949, there were incidents of forced expulsion of Arabs. As a result, by the time the last armistice agreement was concluded in 1949, there remained only 160,000 Arabs within the borders of Israel.}}</ref>{{sfn|Slater|2020|pp=81-92, 350|ps=, "[p. 350] It is no longer a matter of serious dispute that in the 1947–48 period—beginning well before the Arab invasion in May 1948—some 700,000 to 750,000 Palestinians were expelled from or fled their villages and homes in Israel in fear of their lives—an entirely justifiable fear, in light of massacres carried out by Zionist forces."}} V naslednjih desetletjih se je število prebivalcev Izraela močno povečalo, saj je država sprejela pritok Judov, ki so se [[Judovski eksodus iz muslimanskega sveta|izselili, pobegnili ali bili izgnani]] iz muslimanskega sveta.<ref name=":05">{{Cite journal|last=Beker|first=Avi|date=2005|title=The Forgotten Narrative: Jewish Refugees from Arab Countries|url=https://www.jstor.org/stable/25834637|url-status=live|journal=Jewish Political Studies Review|volume=17|issue=3/4|pages=3–19|issn=0792-335X|jstor=25834637|archive-url=https://web.archive.org/web/20240109013108/https://www.jstor.org/stable/25834637|archive-date=9 January 2024|access-date=23 May 2024}}</ref><ref name=":22">{{navedi knjigo|last=Dinstein|first=Yoram|url=https://books.google.com/books?id=-cpKEAAAQBAJ&dq=650000+%2872%25%29+of+these+Jews+resettled+in+Israel.&pg=PA282|title=Israel Yearbook on Human Rights, Volume 6 (1976)|date=2021-10-11|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-42287-2|pages=282|language=en|access-date=23 May 2024|archive-date=21 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240521171644/https://books.google.com/books?id=-cpKEAAAQBAJ&pg=PA282&lpg=PA282&dq=650000+(72%25)+of+these+Jews+resettled+in+Israel.&source=bl&ots=F8PgTaUhaN&sig=ACfU3U0WsiDOJxluxSyPsNK60ypjp28O-A&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjnzt69mZ-GAxUiweYEHeYlBh04ChDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=650000%20(72%25)%20of%20these%20Jews%20resettled%20in%20Israel.&f=false|url-status=live}}</ref> Po [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 je Izrael zasedel [[Zahodni breg]], območje [[Gaza|Gaze]], egiptovski [[Sinajski polotok]] in sirsko [[Golansko višavje]]. Izrael je na nezakonito [[Ozemlja pod okupacijo Izraela|zasedenih ozemljih]] v nasprotju z mednarodnim pravom ustanovil in še naprej širi [[Izraelske naselbine|naselbine]] ter si priključil Vzhodni Jeruzalem in Golansko višavje s potezami, ki jih mednarodna skupnost večinoma ne odobrava. Po [[Jomkipurska vojna|jomkipurski vojni]] leta 1973 je Izrael podpisal mirovni pogodbi z [[Egipt|Egiptom]] in [[Jordanija|Jordanijo]] in tako leta 1982 Egiptu vrnil Sinajski polotok. V zadnjih letih je normaliziral odnose z več arabskimi državami. Vendar prizadevanja za rešitev [[Izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]], kljub vmesnima [[Sporazuma iz Osla|sporazumoma iz Osla]], niso bila uspešna, država pa je bila vpletena v več vojn in spopadov s palestinskimi militantnimi skupinami. Ravnanje Izraela pri okupaciji palestinskih ozemelj je bilo deležno stalnih mednarodnih kritik, organizacije za človekove pravice in uradniki Združenih narodov pa so ga obtožili, da je nad Palestinci zagrešil [[Vojni zločin|vojne zločine]] in [[Zločin proti človeštvu|zločine proti človečnosti]].
[[Izraelski temeljni zakoni|Temeljni zakoni države]] vzpostavljajo [[Enodomnost|enodomni]] [[Parlamentarni sistem|parlament]], izvoljen po [[Proporcionalni volilni sistem|proporcionalnem sistemu]], imenovan [[kneset]], ki določa sestavo vlade na čelu s [[Predsednik vlade Izraela|predsednikom vlade]] in voli [[Predsednik Izraela|predsednika]] s protokolarno vlogo.<ref name="cnn">{{navedi splet |title=How Israel's electoral system works |website=CNN.com |url=http://edition.cnn.com/2009/WORLD/meast/02/05/israel.elections.explainer/index.html |access-date=14 October 2021 |publisher=[[CNN International]] |archive-date=2022-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220128010244/https://edition.cnn.com/2009/WORLD/meast/02/05/israel.elections.explainer/index.html |url-status=dead }}</ref> Je edina država na svetu z oživljenim uradnim jezikom, [[Hebrejščina|hebrejščino]]. Njegova kultura vključuje judovske elemente in elemente judovske diaspore ter arabske vplive. Izrael ima eno največjih gospodarstev na Bližnjem vzhodu in enega najvišjih BDP na prebivalca ter življenjski standard v Aziji. Je ena od tehnološko najbolj naprednih in razvitih držav na svetu, za raziskave in razvoj porabi sorazmerno več kot katerakoli druga država in po razširjenem prepričanju poseduje [[jedrsko orožje]].<ref>{{navedi knjigo|last=WIPO|title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html|access-date=2024-08-10|website=www.wipo.int|date=2022|publisher=World Intellectual Property Organization|doi=10.34667/tind.46596|isbn=978-92-805-3432-0|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Getzoff|first=Marc|date=2023-12-01|title=Most Technologically Advanced Countries In The World 2023|url=https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|access-date=2024-08-06|website=Global Finance Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The world richest countries according three metrics|url=https://www.visualcapitalist.com/worlds-richest-countries-across-3-metrics/}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2023-09-09|title=30 Wealthiest Countries by Per Capita Net Worth|url=https://finance.yahoo.com/news/30-wealthiest-countries-per-capita-111348314.html|access-date=2024-07-15|website=Yahoo Finance|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Getzoff|first=Marc|date=2023-08-09|title=Most Technologically Advanced Countries In The World 2023|url=https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108044803/https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|archive-date=8 November 2023|access-date=2023-11-08|website=Global Finance Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2022-12-04|title=Top 15 Most Advanced Countries in the World|url=https://finance.yahoo.com/news/top-15-most-advanced-countries-041038286.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110012152/https://finance.yahoo.com/news/top-15-most-advanced-countries-041038286.html|archive-date=10 January 2023|access-date=2023-10-27|website=Yahoo Finance|language=en-US}}</ref> Država se je leta 2010 pridružila [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj]].<ref name="OECD">{{navedi splet|title=Israel's accession to the OECD|url=http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200516012445/http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm|archive-date=16 May 2020|access-date=12 August 2012|website=oecd.org|publisher=OECD}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2010-05-27|title=Israel to join prestigious OECD economic club|url=https://www.france24.com/en/20100527-israel-join-prestigious-oecd-economic-club-netanyahu-sarkozy-paris|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231123013723/https://www.france24.com/en/20100527-israel-join-prestigious-oecd-economic-club-netanyahu-sarkozy-paris|archive-date=23 November 2023|access-date=2023-11-23|website=France 24|language=en}}</ref><ref name=":5">{{navedi novice|date=21 June 2024|title=Israel's birth rate remains highest in OECD by far, at 2.9 children per woman|url=https://www.timesofisrael.com/israels-birth-rate-remains-highest-in-oecd-by-far-at-2-9-children-per-woman|work=Times of Israel}}</ref>
== Etimologija ==
[[Slika:Israel segment.jpg|left|thumb|200px|Ime yzyrjAr na Merneptahovi plošči]]Pod [[Britanski mandat za Palestino|britanskim mandatom]] (1920–1948) je bila celotna regija znana pod imenom ''Palestina''.<ref>{{cite magazine|author=Noah Rayman|date=29 September 2014|title=Mandatory Palestine: What It Was and Why It Matters|url=http://time.com/3445003/mandatory-palestine/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190518140257/http://time.com/3445003/mandatory-palestine/|archive-date=18 May 2019|access-date=5 December 2015|url-status=live}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1948 je država uradno sprejela ime ''Država Izrael'' ({{lang-he|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}}, {{Audio|He-Medinat Israel2.ogg|{{transliteration|he|''Medīnat Yisrā'el''}}|help=no}} {{IPA|he|mediˈnat jisʁaˈʔel|}}; {{lang-ar|دَوْلَة إِسْرَائِيل}}, {{transliteration|ar|ALA-LC|''Dawlat Isrāʼīl''}}, {{IPA|ar|dawlat ʔisraːˈʔiːl|}}) potem ko so bila druga predlagana imena, vključno z ''[[Erec Izrael|Dežela Izrael]]'' ({{lang|he-Latn|Eretz Israel}}), ''Ever'' (po [[Eber|Eberju]], bibličnemu predniku Izraelcev), ''[[Sion]]'' in ''[[Judeja]]'', obravnavana vendar zavrnjena.<ref>{{navedi novice|work=[[The Palestine Post]]|date=7 December 1947|page=1|title=Popular Opinion|url=http://www.jpress.org.il/Repository/getFiles.asp?Style=OliveXLib:LowLevelEntityToSaveGifMSIE_TAUEN&Type=text/html&Locale=english-skin-custom&Path=PLS/1947/12/07&ChunkNum=-1&ID=Ar00105&PageLabel=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20120815030044/http://www.jpress.org.il/Repository/getFiles.asp?Style=OliveXLib%3ALowLevelEntityToSaveGifMSIE_TAUEN&Type=text%2Fhtml&Locale=english-skin-custom&Path=PLS%2F1947%2F12%2F07&ChunkNum=-1&ID=Ar00105&PageLabel=1|archive-date=15 August 2012}}</ref> Ime ''Izrael'' je predlagal [[David Ben-Gurion]], sprejeto pa je bilo z glasovi 6–3.<ref>{{navedi novice|url=http://info.jpost.com/1998/Supplements/Jubilee/2.html|title=One Day that Shook the world|archive-url=https://web.archive.org/web/20120112220409/http://info.jpost.com/1998/Supplements/Jubilee/2.html|archive-date=12 January 2012|work=[[The Jerusalem Post]]|date=30 April 1998|author=Elli Wohlgelernter}}</ref> V prvih tednih po ustanovitvi je vlada izbrala izraz ''[[Izraelci]]'' za opredeljevanje državljanov izraelske države.<ref>{{cite magazine|date=31 May 1948|title=On the Move|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,798687-2,00.html|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20071016074447/http://www.time.com/time/magazine/article/0%2C9171%2C798687-2%2C00.html|archive-date=16 October 2007|access-date=6 August 2007}}</ref>
Imeni Dežela Izrael in [[Otroci Izraela]] sta se v preteklosti uporabljali za svetopisemsko [[Izraelsko kraljestvo (združeno)|Izraelsko kraljestvo]] oziroma za [[Judje|celotno judovsko ljudstvo]]. Ime ''Izrael'' ([[hebrejsko]] {{lang|he-Latn|Yīsrāʾēl}}''Yīsrāʾēl''; {{lang-grc-gre|Ἰσραήλ}}; v [[Septuaginta|Septuaginti]] grško: Ἰσραήλ, ''Israēl'', »[[El|El (Bog)]] vztraja/vlada«, čeprav se po Ozeju 12,4 pogosto razlaga kot »bojevanje z Bogom«) se nanaša na očaka [[Jakob|Jakoba]], ki je po [[Hebrejska Biblija|hebrejski Bibliji]] dobil ime, potem ko se je uspešno boril z [[Angel božji|božjim angelom]].<ref>{{cite encyclopedia|author=Geoffrey W. Bromiley|url=https://books.google.com/books?id=yklDk6Vv0l4C&pg=PA907|title=Israel|encyclopedia=[[International Standard Bible Encyclopedia]]: E–J|publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing|date=1995|page=907|isbn=978-0-8028-3782-0}}</ref>
Za prvo zgodovinsko omembo besede Izrael velja napis na zmagoslavni granitni plošči faraona [[Merneptah]]a iz poznega 13. stoletja pr. n. št.<ref>{{harvnb|Barton|Bowden|2004|p=126}}. "The Merneptah Stele ... is arguably the oldest evidence outside the Bible for the existence of Israel as early as the 13th century BCE."</ref> Zadnji dve vrsti hieroglifov se nanašata na faraonovo zmagovito bojevanje v [[Kanaan]]u. Merneptah navaja, da je med drugim porazil [[Aškelon]], [[Gezer]], [[Janoam]] in Izrael. Omenjeno je, da je po vojaškem pohodu ostal Izrael opustošen in brez semen (naraščaja). Plošča je bila odkrita leta 1896 v [[Tebe, Egipt|Tebah]]. Nerazjasnjeno ostaja, ali se hieroglifski napis Izrael (''yzyrjAr'') na njej nanaša na ljudstvo ali na območje današnje države. Merneptahova plošča je danes v [[Egipčanski muzej, Kairo|Egipčanskem muzeju v Kairu]] znana tudi kot ''Izraelska plošča''.[[Slika:YsyriAr.gif|left|thumb|200px|Zrcalna slika hieroglifov na plošči]]
== Zgodovina ==
=== Zgodnje obdobje ===
Dežela Izrael predstavlja Judom sveto območje že iz bibličnih časov. [[Tora]] razodeva, da je [[Bog]] ozemlje namenil trem očakom judovskega ljudstva kot njihovo domovino. Čas razodetja je ocenjen na drugo tisočletje pred našim štetjem.<ref>[http://www.pbs.org/walkingthebible/timeline.html Biblična kronologija]</ref> V 11. stoletju pr. n. št. so bile ustanovljene prve izraelske kraljevine in države, ki so s prekinitvami vladale območju okoli tisoč let. Na območju tedanjih kraljestev se nahajajo najsvetejše judovske kulturno-zgodovinske lokacije. Po izraelskih kraljevinah in pred pričetkom islamskih osvajanj, so si ozemlje za različno dolga časovna obdobja lastili [[Asirci]], [[Babilonci]], [[Perzijci]], [[Grki]], [[Rimljani]], [[Sasanidi]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]].
Številčna prisotnost Judov je pričela upadati po [[Bar Kohbova vstaja|neuspešni vojaški ubranitvi pred Rimljani leta 132 pr. n. št]]. Med letoma 628 in 629 je bizantinski kralj [[Heraklej]] vodil masovni poboj Judov na območju [[Judeja|Judeje]] ter zaukazal njihov izgon.<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina Palestine | publisher = University of South Dakota | date = 18. januar 2007 | url = http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-01-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130116083307/http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | url-status = dead }}</ref> V tem času je judovska skupnost dosegla najnižje število pripadnikov v zgodovini. Večji del preostale skupnosti se je preselil na območje [[Galileja|Galileje]], del pa je ostal v Judeji. V obdobju 7. stoletja sta bili na območju napisani dve izmed svetih del judovske kulture: [[Mišna]] in del [[Talmud]]a. Leta 636 n. š. so območje od Bizantincev prevzeli islamski osvajalci. Naslednjih šesto let so na območju Izraela vladali [[Abasidi]], [[Omajadi]] in [[križarske vojne|križarji]], dokler dežele niso leta 1260 osvojili [[Mameluki]] iz Egipta. Leta 1516 je območje Izraela postalo del [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]] vse do 20. stoletja.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Enciklopedija Britanica | date = 12. februar 2010 | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/439645/Palestine | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
=== Začetni sionizem in britanski mandat ===
{{main|Britanski mandat za Palestino}}
[[Slika:Herzl-balcony.jpg|thumb|right|Theodor Hertzl, sodobni začetnik sionizma.]]
V [[Diaspora|diaspori]] živeči Judje so si dlje časa prizadevali za ponovno naselitev Izraela. Želja in hrepenenje sta zapisana v Bibliji in nastopata kot osrednji motiv judovskega molitvenika. V 12. stoletju so zaradi [[Katolištvo|katoliških]] preganjanj v Evropi Judje pričeli številčneje naseljevati [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Število judovskih priseljencev na območje Izraela je vidno naraslo po izgonu Judov iz [[Španija|Španije]] leta 1492. V 16. stoletju so se večje skupine priseljencev pričele naseljevati v [[Štiri sveta mesta v judovstvu|štiri sveta mesta]] v judovski kulturi, v 18. stoletju pa so se priseljevale predvsem skupnosti [[Hasidijski Judje|Hasidijskih]] Judov.<ref>{{navedi splet | title = Izgon Judov | publisher = Jewish history sourcebook | date = julij 1998 | url = http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-01-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100110123919/http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | url-status = dead }}</ref>
Prvi večji moderni val judovskih imigracij, znan tudi pod imenom [[prva alija]], se je pričel leta 1881 kot posledica pogromov nad Judi v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]]. V tem času je [[Theodor Herzl]] pričel s [[sionizem|sionizmom]], mednarodnih nacionalnističnim političnim gibanjem, ki si je prizadevalo za ustanovitev judovske države. Leta 1896 je objavil delo ''Judovska država'', istega leta pa je organiziral prvi [[svetovni sionistični kongres]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |title=Začetki sionizma |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090427070421/http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |url-status=dead }}</ref> Druga alija je bila organizirana po pogromih v [[Kišinjev]]u, takrat je v Sveto deželo prispelo okoli 40.000 Judov. Tako v prvem, kot tudi v drugem valu imigracij, so bili priseljenci večinoma [[Ortodoksni Judje|ortodoksni Judje]], a je drugi val naselitve vključeval tudi [[Socializem|socialistične]] aktiviste, ki so širom Izraela pričeli ustanavljati [[kibuc]]e.
Leta 1917 je bila v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] podpisana [[Balfourjeva deklaracija]], listina, ki je soglašala z ustanovitvijo judovske domovine. V tem času je v deželi organizirano delovalo več prostovoljnih sionističnih skupnosti. Nasprotovanja Arabcev judovskim imigrantom so vodila do nasilnih izgredov med 4. in 7. majem 1920, ko so muslimani napadli več [[Izraelske naselbine|judovskih naselbin]]. Ubitih je bilo 5 Judov, ranjenih 218, okoli 300 pa se jih je moralo preseliti. Pasivna reakcija in ukrepi britanskih oblasti so vodili do nastanka organizacije [[Hagana]]. Incident je spodkopal zaupanje med Judi, Arabci in Britanci.<ref>{{navedi splet | title = Uporaba koles kot načrt občine | publisher = The Independent | date = 26. maj 2005 | url = http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/the-birth-of-modern-israel-a-scrap-of-paper-that-changed-history-492084.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-02-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090223061116/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/the-birth-of-modern-israel-a-scrap-of-paper-that-changed-history-492084.html | url-status = dead}}</ref>
[[Slika:First Youth-Aliyah group walking to Ein Harod.JPG|thumb|right|Nemški Judje ob prihodu v Sveto deželo]]
Leta 1922 je [[Društvo narodov]] Veliki Britaniji zagotovilo nov [[britanski mandat za Palestino|mandat nadzora in upravljanja nad Palestino]]. Takrat je bila etnična sestava ozemlja mešana; večje naselbine kot so Jeruzalem, so bile večinsko judovske.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948">{{Navedi splet |url=http://www.mideastweb.org/palpop.htm |title=Populacija Izraela pred letom 1948 |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814065619/http://www.mideastweb.org/palpop.htm |url-status=dead }}</ref>
Pogromi, omejitev priseljevanja Judov v [[ZDA]] in ekonomska kriza v Evropi so vodili do tretje (1919–1923) in četrte (1924–1929) alije, ko je v Sveto deželo imigriralo okoli 100.000 Judov. Od leta 1921 so Britanci pričeli omejevati število judovskih priseljencev, ozemlje predvideno za judovsko domovino pa so preselili na levi breg reke [[Jordan]].
Vzpon [[Nacionalsocializem|nacizma]] v [[Tretji rajh|Nemčiji]] je vodil do pete Alije (1929–1939), ko je na ozemlje Palestine prispelo okoli 250.000 Judov, večina od teh je bila prebežnikov iz nacistične Nemčije. V teh letih so Judje pričeli z industrializacijo Palestine, kjer je do tedaj prevladovalo kmetijstvo. Imigracije so vodile do upora s strani Arabcev, največji nemiri so potekali med letoma 1936 in 1939. Velika Britanija je v izogib konfliktom leta 1939 podpisala sporazum, s katerim je dovoljevala imigracijo 75.000 Judov v petih letih, nadaljnje imigracije pa bi lahko potekale le ob soglasju Arabcev. V prvih letih [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so se Britanci zbali nemškega prodora skozi Severno Afriko, zato so pričeli s podporo Hagane, ustanovili pa so tudi judovsko brigado, ki se je borila v Afriki in kasneje v Italiji.
Ko je med obdobjem [[holokavst]]a večina držav zavračala judovske begunce, so organizirano potekale ilegalne imigracije, s katerimi so želeli rešiti Jude pred nacisti in [[Fašizem|fašisti]]. Kljub prizadevanju judovskih organizacij je v tem obdobju iz Evrope uspelo zbežati relativno majhno število Judov. Kasnejša izraelska ministrica in premierka [[Golda Meir]] je v knjigi ''Moje življenje'' opisovala lastne diplomatske napore, da bi katerakoli izmed evropskih ali ameriških držav sprejela judovske begunce, katerim zaradi številčne letne kvote, ni bilo dovoljeno oditi v Palestino, četudi jim je grozila smrt. Izmed več kot stotih diplomatov, predloga ni podprl niti eden posameznik.<ref>[http://womenshistory.about.com/od/rulers20thcentury/a/golda_meir.htmGolda Meir: Moje življenje]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je kljub britanski blokadi priseljevanja judovska skupnost sestavljala že 33 % izraelske populacije.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948"/>
=== Neodvisnost in prva leta ===
[[Slika:Britanska oblast nad Palestino.png|alt=|sličica|Britanska oblast nad Palestino.]]
Po letu 1945 so se pričeli intenzivnejši konflikti med judovsko in britansko stranjo. Ti so bili pred tem zaradi maloštevilčnosti Judov in strahu pred nemškim vdorom (kot posledica morebitnega poraza Britancev na Bližnjem vzhodu) redki. Po koncu 2. svetovne vojne se je selitev Judov povečala, kar je povzročilo nezadovoljstvo arabskega prebivalstva in britanske oblasti. Britanci so izvajali široke ukrepe, ki naj bi preprečevali preveliko migracijo, tako v evropskih pristaniščih, kot tudi v vzhodnem Sredozemlju. Sistem kvot priseljevanja je ostal, večino prestreženih Judov pa so namestili v taborišču na [[Ciper|Cipru]]. Kljub temu pa Britancem ni uspelo zaustaviti številnih ilegalnih migracij in tihotapljenja orožja na ozemlje Palestine. Sionistične milice [[Irgun]], [[Hagana]] in [[Lehi]] so kljub preteklemu zavezništvu z Britanci začeli izvajati [[terorizem|teroristične]] akcije proti britanskim silam in pri tem napadale policijske postaje, naftne rafinerije ter cestne in železniške povezave. Britanci so se odzvali z obsežnimi preiskavami v večjih mestih in kibucih, v katerih so aretirali več pripadnikov skrajnih judovskih skupin in zasegli večje količine orožja.
Nasilje je doseglo vrhunec v letu 1946 z bombnim napadom na sedež britanske uprave v hotelu King David v Jeruzalemu, ki ga je izvedel Irgun. V napadu je umrlo 91 ljudi, še 46 pa je bilo ranjenih. Zaradi smrti mnogih javnih uslužbencev in uničenja številnih pisarn in arhivov pa je bilo vodenje Palestine precej oteženo do konca mandata. Britanci so posledično uvedli stroge ukrepe, ki pa so postali predmet kritike ZDA. Te so celo zagrozile z zamrznitvijo kreditov, ki so reševali zaradi vojne oslabljeno Veliko Britanijo. Dodaten problem so Britancem predstavljale tudi sabotaže judovskih oboroženih skupin, ki so se infiltrirale tudi v britanske vrste in tako dobivale pravočasne informacije o načrtovanih akcijah britanskih sil. Britanske sile so se posledično umaknile v varovana območja, ki pa niso bila popolna zaščita pred napadi. Večina protiterorističnih akcij zaradi mednarodnih kritik, slabe gospodarske situacije doma in nekooperativnega prebivalstva Palestine, ni bila uspešnih. Irgun in Lehi sta v letih 1946 in 1947 preko svojih celic izvedla bombni napad na britansko ambasado v [[Rim]]u, nekaj bombnih napadov pa je bilo izvedenih tudi v Londonu, kar je Britance še dodatno demoraliziralo.
V letu 1947 je bilo v Palestini stacioniranih že približno 10% vojaških sil britanskega imperija, kar je Palestino spremenilo v policijsko državo, stroški vodenja Palestine pa so vrtoglavo narasli. Velika Britanija je že oktobra 1946 začela z načrtom prenosa palestinskega vprašanja na [[OZN]] in začela z evakuacijo nenujnega osebja iz Palestine. Kot razlog za to je navedla neuspeh v mirovnih pogajanjih med Judi in Arabci.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Združeni narodi | date = 20. april 1949 | url = http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120612121846/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | url-status = dead }}</ref> Novonastala [[Organizacija združenih narodov]] je [[29. november|29. novembra]] 1947 sprejela [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ločitveni načrt]], ki je ozemlje Izraela razdelil na dve državi: eno judovsko in eno arabsko, v razmerju velikosti 56% : 44%. V izogib konfliktu glede statusa mesta Jeruzalem, je OZN kraj predvidel kot mednarodno nevtralno območje, s posebnim političnim nadzorom. Judovska stran je načrt sprejela, medtem ko je arabska stran načrt zavrnila.
1. decembra 1947 je arabski politični vrh razglasil trodnevni protest. Med tem časom so oborožene arabske tolpe napadale judovske tarče. Ko je judovska stran ob napadih pričela z obrambnimi napadi, je prišlo do državljanske vojne med Arabci in Judi. Vrhovni jeruzalemski [[mufti]], [[Haj Amin al-Husseini]] je arabske Palestince ob tem pozval k [[Džihad|sveti vojni]]: „Razglašam sveto vojno, bratje muslimani! Pobijte Jude! Vse jih pobijte!“<ref>{{navedi splet | title = Arabska stran zavrne načrt | publisher = Palestine Facts | date = 21. januar 2008 | url = http://www.palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100612231619/http://palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | url-status = dead }}</ref> S tem se je v Palestini začela petmesečna [[Palestinska vojna (1948)|palestinska državljanska vojna]] med Judi in lokalnim arabskim prebivalstvom, kasneje pa so se v spopade vključili tudi prostovoljci iz arabskih držav. Med tem časom se je zaradi akcij judovskih milic in pomanjkanja sredstev za uspešen odpor 250.000 Arabcev izselilo ali pa je bilo med državljansko vojno izseljenih. Britanske sile, ki so bile uradno določene za zagotavljanje reda in miru v Palestini, so spopade preprečevale le v manjši meri; večino aktivnosti so vložile v postopen umik osebja iz Palestine.
14. maja 1948, dan pred zaključkom britanskega mandata na ozemlju Izraela, je [[Judovska agencija]] razglasila neodvisnost dežele. Istega dne je bilo določeno ime dežele, ki je bilo prej zaradi nasprotujočih si predlogov nejasno.<ref>[http://muse.uq.edu.au/journals/israel_studies/summary/v003/3.1friling.html Razglasitev neodvisnosti]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zadnje britanske sile so Izrael zapustile 30. junija 1948.
Naslednjega dne je pet arabskih držav – Egipt, Jordanija, Sirija, Libanon in [[Irak]] – napadlo Izrael in pričelo [[Arabsko-Izraelsko vojna 1948|Arabsko-Izraelsko vojno]]. [[Sudan]], [[Jemen]] in [[Saudska Arabija]] so v vojno vključenim arabskim deželam poslale svoje vojaške enote. Po letu dni vojaškega bojevanja je bilo sklenjenih več sporazumov, ki so določili začasne državne meje Izraela. [[Zahodni breg]] in arabska stran Jeruzalema sta bili priključeni Jordaniji, Egipt pa je prevzel začasni nadzor nad Gazo. Ozemlje Izraela se je povečalo za tretjino. 11. maja 1949 je bil Izrael sprejet v svet Združenih narodov. Med vojno je bilo iz območja Izraela izseljenih okoli 711.000 Arabcev. Status palestinskih beguncev danes ostaja glavno jedro spora v izraelsko-palestinskem konfliktu.<ref>{{navedi splet | title = Nature of the flashpont | publisher = Derek S. Reveron in Jeffrey Stevenson Murer | date = januar 2006 | url = http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-09-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110927160217/http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | url-status = dead }}</ref>
V prvih letih obstoja države Izrael je dominantno vlogo v izraelski notranji politiki odigrala [[Delavska sionistična stranka (Izrael)|Delavska sionistična stranka]], pod vodstvom 1. predsednika Izraela [[David Ben Gurion|Davida Ben Guriona]]. V istem obdobju so sledile masovne imigracije Judov preživelih v holokavstu in v arabskih državah živečih Judov, kjer so se po ustanovitvi države pričeli vrstiti [[Antisemitizem|napadi]] na tam živeče Jude. Število prebivalcev se je iz 800.000 leta 1948, povečalo na dva milijona v letu 1958. Večina priseljencev je bila beguncev brez materialne imovine, ki so bili nastanjeni v začasnih kampih – leta 1952 je v teh živelo preko 10% prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www1.cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |title=Prebivalstvena struktura |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180515043846/http://cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |url-status=dead }}</ref> Potreba po rešitvi socialno-ekonomske stiske je vodila do podpisa sporazuma med Nemčijo in Izraelom. Ta je določal finančno nadomestilo za 500.000 preživelih judovskih beguncev, ki so po nacističnih razlastninjenjih ostali brez domov in materialne posesti. [[Slika:Adolf Eichmann takes notes during his trial USHMM 65268.jpg|thumb|Zgodovinsko sojenje Eichmannu.]]
Izraelske oblasti so dodale, da finančno poplačilo za šest milijonov človeških žrtev, ne bo mogoče nikoli in v nobeni obliki. Sodelovanje med nemškimi in izraelskimi oblastmi je povzročilo množične proteste med Judi v Izraelu in po svetu. Ti so nasprotovali kakršnikoli ideji sodelovanja z Nemci ter nasprotovali nemškemu finančnemu poplačilu.<ref>{{navedi splet | title = Nemška odškodnina za Holokavst | publisher = Jewish Virtual Library | date = januar 1999 | url = http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Holocaust/reparations.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
V obdobju petdesetih let dvajsetega stoletja je Izrael postal pogosta tarča palestinskih skrajnežev, ki so nasilne akcije izvajali po vzoru [[gverila|gverilcev]]. V letu [[1956]] se je Izrael pridružil tajni zvezi s [[Francija|Francijo]] in Veliko Britanijo, cilj pa je bil ponoven nadzor nad [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]]. Tega so nacionalizirali Egipčani in med drugim začeli s prepovedjo plovbe izraelskih ladij skozi prekop ter s tem odrezali izraelsko pristanišče Eilat na jugu države. Pod pritiskom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] se je bil Izrael prisiljen umakniti s Sueškega prekopa, kar je sprostilo mednarodni plovni promet po [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in Sueškem kanalu.<ref>[http://history.sandiego.edu/GEN/20th/suez.html Sušeka kriza]</ref>
V [[1960|šestdesetih]] letih je Izrael pod okriljem obveščevalne službe [[Mosad]] ujel nacističnega zločinca [[Adolf Eichmann|Adolfa Eichmanna]], ki je odločilno sodeloval pri organizacijski izvedbi holokavsta in se je po 2. svetovni vojni skrival v [[Argentina|Argentini]].<ref>[http://www.nizkor.org/hweb/people/e/eichmann-adolf/ Adolf Eichmann]</ref> Sojenje je imelo pomemben vpliv na javno obravnavo holokavsta širom držav po svetu. Do danes Eichmann ostaja edina oseba usmrčena s strani izraelskih oblasti.<ref>{{navedi splet | title = Ministrstvo za pravosodje odgovarja Amnesty International-u | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. julij 1995 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Law/Legal%20Issues%20and%20Rulings/JUSTICE%20MINISTRY%20REPLY%20TO%201995%20AMNESTY%20INTERNATION | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
=== Konflikti in mirovni procesi ===
[[Slika:Begin, Carter and Sadat at Camp David 1978.jpg|thumb|right|Begin, Carter in Sadat ob podpisu mirovne pogodbe.]]
Arabski nacionalisti pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]] so neprekinjeno zavračali priznanje države Izrael in pozivali k njenemu uničenju.<ref name="Šestdnevna vojna">{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |title=Šestdnevna vojna |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101227005238/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |url-status=dead }}</ref> Leta [[1967]] so Egipt, Sirija in Jordanija namestile številčne vojaške enote ob meji z Izraelom, izgnale mirovne sile Združenih narodov in blokirale izraelski dostop do Rdečega morja. Uradni Izrael je dejanja sosed prepoznal kot potencialno vojaško nevarnost in na njih odgovoril z vojaško opozorilno akcijo. Ta je pomenil začetek [[Šestdnevna vojna|šestdnevne vojne]], kjer je Izrael dosegel odločilno zmago, saj je tekom vojaške akcije zavzel [[Sinajski polotok]], Gazo, Zahodni Breg in [[Golansko višavje]].
Zelena linija, določena leta 1949, je postala administrativna meja med Izraelom in okupiranim ozemljem. Meje Jeruzalema so bile razširjene, po vojni so vključevale tudi vzhodni del mesta. Leta 1980 v Jeruzalemu sprejet zakon je ponovno določil predhodno mejo in pričel mednarodni spor glede statusa mesta Jeruzalem.<ref name="Šestdnevna vojna"/> Neuspeh združenih arabskih sil v vojaških akcijah zoper Izrael, je vodil v porast nasilnih dejanj separatističnih sil in posameznih aktivistov. Ena opaznejših je bila [[Palestinska osvobodilna organizacija]] (PLO), ki se je zavzemala za »oborožen boj, kot edini način osvoboditve ozemlja«.<ref>{{navedi splet | title = Medvladje | publisher = New York Post | date = 31. marec 2005 | url = http://www.nytimes.com/2005/03/13/magazine/13PALESTINIANS.html?_r=1&pagewanted=2/ | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih letih so palestinske oborožene skupine sprožile val napadov na izraelske tarče po svetu, vključujoč umor izraelskih tekmovalcev na [[Olimpijske igre 1972|olimpijskih poletnih igrah 1972]] v [[München|Münchnu]]. Na umor 11 atletov je Izrael odgovoril z vojaško akcijo, kjer je izsledil odgovorne za napad in nanje izvršil atentat.<ref>[http://www.usatoday.com/life/movies/news/2005-12-21-munich_x.htm Munchen 1972]</ref> Med letoma 1969 in 1970 je bil Izrael vpleten v vojno z Egiptom.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/296740/Israel/219430/The-war-of-attrition Vojna trenj]</ref>
[[Slika:Golda Meir2.jpg|thumb|right|Golda Meir, nekdanja izraelska premierka, je vodila državo med Jom Kipursko vojno.]]
[[6. oktober|6. oktobra]] [[1973]], na praznik [[Jom Kipur]], ki velja za najsvetejši dan v judovski kulturi, so egiptovske in sirijske vojaške sile presenetile z močnim oboroženim napadom na Izrael. Vojna se je zaključila 26. oktobra, ko je Izrael uspešno premagal ter porazil vojski obeh držav, a utrpel močne civilne izgube. Notranja preiskava je zavrnila možnost krivde oblasti za vojno, a nejevolja javnosti, zaradi človeških izgub, je prisilila takratno izraelsko premierko [[Golda Meir|Goldo Meir]] v odstop.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Jomkipurska vojna | date = 5. oktober 2007 | url = http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/october/6/newsid_2514000/2514317.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
Demokratične državne volitve v izraelski parlament ([[kneset]]) leta 1977 so pomenile poglaviten preobrat v zgodovini izraelske notranje politike, saj si je večino glasov in s tem politično oblast v državi pridobil [[Likud]], stranka s politične desnice. Istega leta je egipčanski predsednik [[Anvar Sadat]] obiskal Izrael in spregovoril pred parlamentom, kar je pomenilo prvo priznanje države Izraela s strani katere od arabskih držav.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/biography/sadat.html Anwar El Sadat]</ref> V naslednjih dveh letih sta egiptovski predsednik in [[Menahem Begin]], takratni izraelski premier, podpisala dogovor in mirovno pogodbo. Izrael je v sklopu dogovora umaknil svoje sile s Sinajskega polotoka in se strinjal za začetek pogajanj za avtonomijo Palestine, ki je bila ob zadnji vojni določena z mirovno črto. Slednja še ni bila izvršena.
7. junija [[1981]] je Izrael z bombardiranji onemogočil delovanje nuklearnih reaktorjev v Iraku. Obveščevalna agencija Mosad je pred tem prejela podatke, da naj bi Irak območje uporabljal za razvoj vojaških sredstev zoper Izrael. Leta 1982 je Izrael posegel v [[Libanonska državljanska vojna|libanonsko državljansko vojno]] ter uničil vojaške baze, s katerih je palestinska osvobodilna fronta izstreljevala rakete na sever Izraela.<ref name="Libanonska vojna">[http://www.nytimes.com/1991/12/09/world/after-4-years-intifada-still-smolders.html Libanonska vojna]</ref> Posredovanje je pomenilo začetek [[Prva libanonska vojna|prve libanonske vojne]], ki je potekala med Libanonom in Izraelom. Po tej se je Izrael umaknil z večine libanonskih območij, do leta 2000 pa je vztrajal pri obmejni varnostni coni na jugu Libanona. Leta [[1987]] se je pričela [[Prva intifada]], palestinska vstaja zoper Izrael. Število nasilnih akcij je bilo v visokem porastu zlasti na okupiranih območjih. V naslednjih šestih letih je bilo ubitih več kot 1.000 ljudi, večina od teh Palestincev v medsebojnih notranjih spopadih. Med [[Zalivska vojna|Zalivsko vojno]] leta 1991 je večina Palestincev s palestinsko osvobodilno fronto na čelu, podpirala režim [[Sadam Husein|Sadama Huseina]] in iraške zračne napade na Izrael.<ref name="Libanonska vojna"/>
[[Slika:Bill Clinton, Yitzhak Rabin, Yasser Arafat at the White House 1993-09-13.jpg|thumb|right|Rabin, Clinton in Arafat na srečanju v Beli hiši leta 1993.]]
Leta 1992 je novi izraelski premier postal levičarski politik [[Jicak Rabin]] in skupaj z Delavsko stranko promoviral mirovne procese in kompromise s sosednjimi državami. Istega leta sta predsednik Izraela [[Šimon Peres]] in predsednik palestinske fronte [[Mahmud Abas]], v [[Oslo|Oslu]] podpisala mirovni sporazum, ki je zagotavljal palestinsko politično avtonomijo v Gazi in na Zahodnem bregu. Sporazum je s strani Palestincev pomenil priznanje izraelske države in njene pravice do obstoja ter končanje terorizma. Leta 1994 sta mirovni sporazum podpisala tudi Izrael in Jordanija, s čimer je Jordanija postala druga arabska država, ki je normalizirala odnose z Izraelom.<ref>[http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1994/rabin-bio.html Delovanje Jicak Rabina]</ref>
Začetno arabsko odobravanje ob podpisu sporazuma je bilo načeto z incidentom v [[Hebron]]u, kjer je izraelski ekstremist v [[Mošeja|mošeji]] (nekdanji sinagogi) ubil več ljudi. Neodobravanje se je stopnjevalo s slabšanjem ekonomskih razmer v državi ter nadaljevanjem naseljevanj judovskih območij na območju Zahodnega brega in Gaze.<ref>{{Navedi splet |url=http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |title=Incident v Hebronu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100613002505/http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |url-status=dead }}</ref> Na drugi strani pa je izraelsko odobravanje splahnelo z nadaljevanjem palestinskih samomorilnih akcij. V teh je med letom 1992 in 1999 umrlo preko 135 judovskih civilistov. Med zapuščanjem mirovnega shoda novembra 1995 je mladi judovski ekstremist Jigal Amir streljal na Jicaka Rabina in ga ubil. Atenat je šokiral izraelsko javnost.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/Yitzhak+Rabin.htm Napad na Rabina]</ref>
[[Slika:Hussein Clinton Rabin.jpg|thumb|left|Husein, Clinton in Rabin ob sklenitvi mirovne pogodbe.]]
Konec devetdesetih let se je Izrael pod vodstvom [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjaha]] umaknil iz Hebrona. Ob tem je bil podpisan sporazum, ki je na območju dajal polno avtoriteto palestinski strani.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Peace/wye.html Sporazum]</ref> Leta 1999 izbran premier Ehud Barak, je umaknil vojaške sile z juga Libanona in nadaljeval pogajanja s palestinsko stranjo, pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]]. Leta 2000 se je z njim sestal tedanji ameriški predsednik [[Bill Clinton]]. Izraelska stran je takrat ponudila predlog ustanovitve neodvisne palestinske države, kar pa je Arafat zavrnil. Po neuspelih pogajanjih se je pričela [[Druga intifada]], ko se je število palestinskih samomorilnih napadov znatno povečalo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm |title=Druga intifada |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160331231836/http://mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm |url-status=dead }}</ref>
Na izrednih volitvah leta 2001 je bil za premierja izvoljen [[Ariel Šaron]]. Ta je pričel z dokončnim enostranskim umikom izraelskih sil z območja Gaze. V istem času se je pričela gradnja varnostnega zidu med Zahodnim bregom in izraelskim teritorijem. Julija 2006 je [[Hezbollah|Hezbolah]] pričel z obstreljevanjem in raketiranjem judovskih naseljih na severu Izraela, pri čemer sta bila ubita dva človeka. Incident je zanetil mesec dni trajajočo [[Druga libanonska vojna|Drugo libanonsko vojno]].<ref>{{navedi splet | title = Druga libanonska vojna | publisher = Haaretz | date = 13. julij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-06-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090602063142/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | url-status = dead }}</ref>
Maja 2008 je Izrael javno oznanil, da že leto dni tečejo mirovna pogajanja s Sirijo s posredništvom [[Turčija|Turčije]]. Po »končanju ognja« med Izraelom in palestinsko stranjo, je [[Hamas]] julija 2008 pogajanja enostransko prekinil in pričel z raketiranjem judovskih naselij na osrednjem delu Izraela v bližini Gaze. Izrael je na napade odgovoril z ofenzivo Gaze, ki je trajala med decembrom 2008 in januarjem 2009. V pričetku januarja je Izrael napovedal obsežno akcijo na območju Gaze, kjer so uničili glavne vojaške postojanke Hamasa ter zajeli več pomembnih pripadnikov Hamasovih sil. V sledečih dneh se je Izrael pričel umikati z območja Gaze.<ref>{{navedi splet | title = Umik iz Gaze | publisher = Haaretz | date = 29. januar 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-02-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090206232210/http://haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | url-status = dead }}</ref>
== Geografija ==
[[Slika:Satellite image of Israel in January 2003.jpg|thumb|100px|right|Satelitski posnetek Izraela.]]
Izrael leži ob vzhodnem delu Sredozemskega morja in meji na Libanon na severu, na Jordanijo na vzhodu, Sirijo na severovzhodu in na Egipt na jugozahodu. Celotno ozemlje, vključno zasedena območja med šestdnevno vojno, meri 20.770 km². 2 % površine prekriva voda. Celotno pravno območje z [[Golansko višavje|Golanskim višavjem]] in vzhodnim Jeruzalemom, znaša 22.072 km². Skupna površina izraelskega teritorija in Zahodnega brega ter Gaze – slednja premoreta lastno samoupravo, znaša 27.799 km².<ref>[http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/iltoc.html Geografija Izraela]</ref>
Kljub majhni površini, Izrael premore različna naravno-geografska področja. Jug države zavzema [[Negevska puščava]], medtem ko so na severu hribovita in gorska območja Golanskega višavja, [[Galileja|Galieje]] in [[Karmel]]a. Zahod države meji na sredozemsko morje; ob obali živi preko 70 % izraelske populacije. Vzhod države meji na nižinsko raven na meji z Jordanijo. Območje je del 6500 kilometrov dolge tektonske prelomnice, ki ob [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]] tvori najnižjo kopensko točko na [[Zemlja|Zemlji]], več kot 400 metrov pod običajno morsko gladino. Jug dežele se zaključi z [[Akabski zaliv|Akabskim zalivom]], ki je del [[Rdeče morje|Rdečega morja]].
V Izraelu in na Sinajskem polotoku so edinstveni erozijski krogi ''({{jezik-he|makhteshim}})'', ki tvorijo obsežne zemeljske kraterje. Največji med njimi, [[Makhtesh Ramon]] v Negevski puščavi, obsega 40 kilometrov dolgo in 8 kilometrov široko območje. Naravovarstveno poročilo navaja, da ima Izrael največje število rastlinskih posebnosti v svetu, neozirajoč se na velikost dežele.<ref>{{navedi splet | title = Biološka ogroženost | publisher = Haaretz | date = 2. junij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2008-07-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080708140159/http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | url-status = dead }}</ref>
[[Slika:Mount of Beatitudes View Sea of Galilee Golan 200704.JPG|thumb|left|Galilejsko jezero, pomemben vir vode.]]
Temperature v Izraelu močno nihajo, zlasti pozimi. V hribovitih in gorskih območjih so nizke temperature, izrazit veter, večkrat tudi sneg. Na tem območju je večje zimsko smučarsko središče. V Jeruzalemu v povprečju sneži vsaj enkrat med zimo. Obalni središči, Tel Aviv in [[Haifa]], imata izrazito sredozemsko podnebje z zmerno hladnimi, deževnimi zimami in dolgimi, vročimi poletji. Najvišja temperatura v Aziji (53,7 °C) je bila izmerjena v Izraelu leta 1942, na severu jordanske nižine.<ref>[http://members.iinet.net.au/~jacob/worldtp.html Najvišja temperatura v Aziji]</ref> Med majem in septembrom je dež redek. Ob nezadostnih količinah pitne vode je Izrael razvil več varčevalnih tehnik za izkoriščenje vode. Ena od teh je tehnika kapljičnega [[namakanje|namakanja]] obdelovalnih površin. Velik del Izraelcev sončno energijo izkorišča za solarno ogrevanje bivalnih površin, s čimer je Izrael vodilen med deželami v svetu po izkoristku [[sončna energija|sončne energije]] na prebivalca.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.neaman.org.il/neaman/publications/publication_item.asp?fid=590&parent_fid=490&iid=3639 |title=Solarna energija v Izraelu |accessdate=2012-06-28 |archive-date=2011-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110822052730/http://www.neaman.org.il/neaman/publications/publication_item.asp?fid=590&parent_fid=490&iid=3639 |url-status=dead }}</ref>
== Politična ureditev ==
[[Slika:Knesset Building (South Side).JPG|thumb|right|Kneset, izraelski parlament.]]
Izrael deluje v okviru [[Parlamentarni sistem|parlamentarnega sistema]] kot [[Demokracija|demokratična]] [[republika]] s splošno [[Volilna pravica|volilno pravico]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna ureditev |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> [[Predsednik Izraela]] je glavni voditelj v državi, a so njegove dolžnosti omejene in večinoma le protokolarnega značaja. Parlamentarni poslanec (navadno vodja največje stranke), ki ga podpre večina v parlamentu, je izvoljen za premierja. Premier je voditelj vlade in državnega kabineta. Izrael zastopa 120 poslancev, ki zasedajo v [[kneset]]u. Sedeži v knesetu se [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalno]] razdelijo po [[Volitve|volitvah]], kjer je za vstop stranke v parlament potreben minimum 2 % glasov.
Parlamentarne volitve se izvedejo vsaka štiri leta; toliko traja posamičen mandat. Neuspešna tvorba koalicije ali izglasovanje nezaupnice pogosto predhodno razrešita parlament, nakar so izvedene predčasne volitve. Povprečno trajanje mandata izraelskega parlamenta znaša 22 mesecev. Mirovni procesi, vloga religije v državi in politični škandali so povzročili že številne razpade koalicij in ponovne predhodne volitve.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalovitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Temeljno [[pravo]] Izraela sestavlja [[nepisana ustava]]. V letu 2003 je Kneset pričel osnovati pisano in kodificirano ustavo.
[[Slika:Israeli supreme court building nightshot.JPG|thumb|right|Vrhovno sodišče Republike Izrael.]]
Izrael ima tri-stopenjsko [[sodišče]]. Najnižja so okrajna sodišča, locirana v večini mest po državi. Nad njimi so okrožna sodišča, ki služijo kot prizivna sodišča in prvostopenjska sodišča. Nahajajo se v šestih državnih okrožjih. Tretje in najvišje sodišče predstavlja vrhovno sodišče, s sedežem v Jeruzalemu. Ima dvojno vlogo: najprej je najvišje in vrhovno sodišče države. Drugo, kot sodišče zadnje stopnje, dovoljuje posameznikom; državljanom in nedržavljanom, vlaganje prošnje oziroma ponovnih zahtev sodnih postopkov zoper državne oblasti.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Branches%20of%20Government/Judicial/The%20Judiciary-%20The%20Court%20System Ureditev sodišč v Republiki Izrael]</ref>
Izraelski pravni sistem združuje angleško pravo, civilno pravo in judovsko pravo. Temelji na načelu stare decisis (precedens) in na adverzialnem sistemu, kjer obe strani predložita dokaze pred sodišče. Sodbo določijo profesionalni razsodniki in izvedenci in ne porota civilnih državljanov. [[Poroka|Poroke]] in [[razveza|ločitve]] sodijo pod pristojnost verskih sodišč: judovskih, muslimanskih, krščanskih in za [[Druzi|Druze]]. Odbori in komisije, katere predstavljajo člani Kneseta, vrhovno sodišče in člani sodišč, izberejo sodnike.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Judiciary-+The+Court+System.htm Sodni sistem Republike Izrael]</ref>
Temeljno pravo, ki se nanaša na človeško dostojanstvo in svobodo, ščiti in varuje človeške pravice in svoboščine. Glede na upoštevanje človekovih svoboščin in političnih pravic, je bil Izrael s strani mednarodne organizacije [[Freedom House]] ocenjen kot »svobodna dežela«,<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Israel |publisher=[[Freedom House]] |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2009-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212170535/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |url-status=dead }}</ref> območja pod nadzorom palestinskih oblasti pa so bila ocenjena kot »nesvobodna«.<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Palestinian Authority-Administered Territories [Israel] |publisher=Freedom House |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2010-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100116073526/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |url-status=dead }}</ref> Človekoljubne organizacije, kot je [[Amnesty International]], pogosto kritizirajo Izrael v primeru vojnih stanj med Izraelom in sosednjimi deželami. Svoboščine omogočajo ustanovitve neodvisnih skupin, ki kritično obravnavajo morebitne kršitve demokratičnih načel. Ena od teh je B'Tselem, izraelska organizacijo za človekove pravice.
=== Upravna okrožja ===
[[Slika:Israel districts.png|thumb|100px|right|Upravna območja.]]
Izrael je razdeljen na šest glavnih upravnih območij, znanih tudi pod imenom ''mehozot''; okrožja Center, Haifa, [[Jeruzalem]], Sever, Jug in [[Tel Aviv]]. Ta so nadaljnje individualno razdeljena na petnajst okrajev. Skupno devetdeset okrajev se naravno deli na petdeset naravno-geografskih regij.
V statističnem smislu je država razdeljena na tri metropolitska območja; Tel Aviv in [[Guš Dan]] (3.150.000 milijona prebivalcev), Haifa (1.000.000 prebivalcev) in [[Beer Ševa]] (531.600 prebivalcev). Največje mesto v državi, tako v smislu prebivalstva kot po velikosti območja, je Jeruzalem s 732.100 prebivalci. Razteza se na 126 km². Sledijo Tel Aviv (384.6000), Haifa (267.000) in [[Rišon le Zion]] (222.3000).<ref>[http://www.cbs.gov.il/population/new_2007/table3.pdf Lokalne skupnosti]</ref>
=== Zasedena območja ===
Leta 1967, med šestdnevno vojno, je Izrael prevzel nadzor nad Zahodnim bregom, vzhodnim delom Jeruzalema, Gazo in Golansko višavje. Prevzet je bil tudi začasen nadzor nad Sinajskim polotokom, ki pa je bil vrnjen Egiptu leta 1979 v sklopu mirovne pogodbe.
Med zasedbo so na vsakem od ozemelj nastale judovske naselbine, naseljene z izraelskimi prebivalci. Izrael je na območju Golanskega višavja in vzhodnega Jeruzalema uveljavil civilni zakonik, s katerim je omenjena ozemlja uradno priključil kot del države in ponudil tamkajšnjim prebivalcem (tako Judom kot ostalim) možnost pridobitve državljanstva, v kolikor so za to zaprosili. Nasprotno je Zahodni breg ostal pod vojaškim nadzorom, medtem ko so Palestinci in mednarodna skupnost na območju Gaze videli možnost nastanka neodvisne države. Organizacija združenih narodov je polnopravno priključeni območji označila za neveljavni ter jih še danes priznava kot okupirana območja.<ref>{{Navedi splet |url=http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |title=Status območij |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2006-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061001183247/http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |url-status=dead }}</ref>
[[Slika:Map of Israel, neighbours and occupied territories-V3-en.png|thumb|100px|right|Zemljevid s prikazom območja Izraela, Zahodnega brega in Gaze.]]
Status vzhodnega dela mesta Jeruzalem predstavlja eno od glavnih ovir nadaljevanja mirovnih procesov med uradnim Izraelom in predstavniki palestinske oblasti. Organizacija združenih narodov je sporna območja uvrstila v varnostno resolucijo, katera od Izraela zahteva umik izraelskih sil z območij. To naj bi po sklepu omogočilo normaliziranje odnosov z arabskimi državami.<ref>{{navedi splet | title = „Olmert pripravljen deliti zemljo v zameno za mir“ | publisher = Ynet News | date = 12. junij 2006 | url = http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3340641,00.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
Zahodni breg je bil priključen Jordaniji leta 1948, čemur je sledila arabska zavrnitev možnosti oblikovanja dveh neodvisnih držav na območju: judovske in arabske. To priključitev je priznala le Velika Britanija, po tej pa so politični nadzor nad območjem dobile palestinske sile. Zahodni breg je Izrael okupiral leta 1967 med šestdnevno vojno. Večinsko prebivalstvo predstavljajo arabski Palestinci, kar vključuje begunce, ki so domove zapustili ali bili primorani zapustiti med vojno leta 1948.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |title=Vojni begunci |accessdate=2005-04-09 |archive-date=2005-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050409071314/http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |url-status=live }}</ref> Od izraelske okupacije leta 1967 do leta 1993 so bili prebivalci pod izraelsko vojaško oblastjo. Od mirovnega dogovora leta 1993 pa je nadzor nad večino krajev na Zahodnem bregu prevzela Palestinska samouprava. Izrael od takrat ohranja le delen vojaški nadzor, ki se je v preteklosti okrepil med obdobji vojn in palestinskih nasilnih vstaj. V odgovor na povečane nasilne akcije s strani palestinskih skrajnežev zoper izraelske civiliste tekom Druge intifade se je pričel graditi varnostni zid, ki ločuje Izrael od Zahodnega brega. Ta je zgrajen delno, v prekinjenih fazah.<ref>{{navedi splet | title = Varnostni zid | publisher = Odbor za gradnjo zidu | date = 22. februar 2004 | url = http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-10-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131003072906/http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | url-status = dead }}</ref>
Območje Gaze je Egipt okupiral med letoma 1948 in 1967, med letoma 1967 in 2005 pa je nadzor nad območjem prevzel Izrael. Leta 2005 je Izrael v sklopu mirovnega dogovora z območja Gaze pričel izseljevati izraelske državljane in prazniti judovske naselbine. Umaknjene so bile tudi izraelske vojaške sile. Ohranja pa nadzor nad zračnimi in pomorskimi silami na območju Gaze ter občasno tja pošilja vojaške enote. Sporazum med Izraelom, [[Evropska unija|Evropsko unijo]], Egiptom in palestinskimi oblastmi je predvideval odprtje meje med Gazo in Egiptom. Izvolitev radikalne palestinske politične stranke Hamas, je uresničitev sporazuma otežila, zaradi česar je meja med Egiptom in Gazo večino časa ostala zaprta. Notranji nadzor, od prvih samostojnih volitev v Gazi, ohranja Hamas. Ta je ostale politične stranke prepovedal, zato Hamas ohranja popoln politični nadzor v tej palestinski entiteti.<ref>{{navedi splet | title = Naselje Gaza | publisher = B'Tselem | date = 30. julij 2007 | url = http://www.btselem.org/english/Gaza_Strip/20070730_Joint_call_to_open_Rafah_Crossing.asp | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
=== Mednarodni odnosi ===
Izrael ima vzpostavljene [[Diplomacija|diplomatske]] odnose s 161 državami sveta ter ima 94 diplomatskih misij po svetu.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/About%20the%20Ministry/Diplomatic%20missions/Israel-s%20Diplomatic%20Missions%20Abroad Izraelski diplomatski odnosi]</ref> Od držav članic [[Arabska liga|Arabske lige]] imajo le tri normaliziran odnos z Izraelom; Egipt in Jordanija s podpisom mirovnega sporazuma leta 1979 oziroma leta 1994, ter [[Mavretanija]], ki se je leta 1999 odločila za poln diplomatski stik. Dve ostali članici arabske lige, [[Maroko]] in [[Tunizija]], ohranjata z Izraelom delne diplomatske stike. Ti so bili zaostreni ob začetku Druge intifade leta 2000. Od leta [[2003]] so vezi z Marokom okrepljene, državo pa je obiskal tudi izraelski zunanji minister.<ref>{{navedi splet | title = Srečanje ministrov Izraela in Maroka | publisher = BBC News | date = 2. september 2003 | url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/3202767.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
Zaradi vojne v Gazi leta 2009, so Mavretanija, [[Katar]], [[Bolivija]] in [[Venezuela]] zamrznile politične in ekonomske vezi z Izraelom.<ref>{{navedi splet | title = Razrahljanje odnosov | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po izraelskem pravu, so Libanon, Sirija, Saudova Arabija, Irak in Jemen, pojmovane kot ne-prijateljske države. Teh izraelski državljani ne morejo obiskati brez pritrditve notranjega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mfa.gov.il/MFAHeb/MFAArchive/2004/horaot+din+israeli0304.htm |title=Obvestilo ministrstva |accessdate=2012-08-05 |archive-date=2007-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070701072212/http://www.mfa.gov.il/MFAHeb/MFAArchive/2004/horaot%2Bdin%2Bisraeli0304.htm |url-status=dead }}</ref> Od leta 1995 je Izrael član skupine za [[Mediteranski dialog]], katere cilj je pospeševanje sodelovanja med sedmimi državami.
[[Slika:Sharon Bush 20030729.jpg|thumb|right|Sharon in Bush ob srečanju leta 2003.]]
Zunanji odnosi z ZDA, [[Turčija|Turčijo]], Nemčijo, Veliko Britanijo in [[Indija|Indijo]] so za Izrael politično in ekonomasko zelo pomembni. Združene države so kot prve priznale Izrael kot neodvisno državo, čemur je sledila [[Sovjetska zveza]]. Združene države na območju [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] ohranjajo najmočnejše vezi z Izraelom, zaradi »skupnih demokratičnih vrednot, verskih sorodnosti in varnostnih interesov«.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Center za obrambo | date = 19. oktober 2009 | url = http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-02-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110205011800/http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | url-status = dead }}</ref> Obojestranski dobri odnosi in skupni interesi so zastopani na več področjih, ZDA pa nastopajo kot posrednik v mirovnih dialogih med izraelsko in arabsko stranjo. Pogledi med državama se najbolj razhajajo v nekaterih spornih vprašanjih, med katere sodijo status Golanskega višavja, status mesta Jeruzalem in judovskih naselij na zasedenih območjih.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalowitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
Izrael in Turčija sta vzpostavila polne diplomatske odnose leta 1991, že od razglasitve neodvisnosti Izraela pa je Turčija sodelovala z državo. Muslimanske države v regiji, s katerimi ima Turčija dober prijateljski odnos, so v preteklosti večkrat od Turčije zahtevale oslabitev stikov z Izraelom. Po vojni v Gazi leta 2009 so se odnosi med državama nekoliko ohladili.<ref>{{navedi splet | title = Ohlajanje odnosov med državami | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
Nemčija in Izrael trdno sodelujeta na znanstvenem in izobraževalnem področju, ohranjata pa tudi tesne vezi na gospodarskem in vojaškem področju. Indija je vzpostavila poln diplomatski stik z Izraelom leta 1992. Državi od takrat sodelujeta na kulturnem in vojaškem področju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |title=Odnosi Indije in Izraela |accessdate=2002-02-28 |archive-date=2002-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020228151609/http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |url-status=dead }}</ref> Velika Britanija ohranja močne diplomatske odnose z Izraelom vse od njegove ustanovitve dalje. Leta 2007 sta Izrael dvakrat obiskala visoka predstavnika britanske vlade. Odnosi med državama so se okrepili v času mandata [[Tony Blair|Tonyja Blaira]], ki si je prizadeval za ureditev vprašanja razglasitve neodvisne palestinske države. Razlog za čvrstost odnosov med državama se lahko pripisuje britanskemu mandatu nad Palestino pred razglasitvijo neodvisne dežele Izrael.
Iran je z Izraelom ohranjal diplomatski stik le določen čas. Po [[Iranska revolucija|Iranski revoluciji]] je Iran preklical priznanje obstoja izraelske države.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |title=Iranska revolucija |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100715113345/http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |url-status=dead }}</ref>
== Vojska ==
[[Slika:Israeli air force F-16I.jpg|thumb|right|210px|[[F-16]] izraelskih zračnih sil]]
[[Slika:Merkava4 MichaelMass01.jpg|thumb|right|210px|Glavni bojni tank [[Merkava]]]]
Izraelske obrambne sile sestavljajo tri osrednje enote: vojska, zračne sile in mornarica. Obrambne sile so bile ustanovljene leta 1948, med Arabsko-Izraelsko vojno, z združenjem dveh obrambnih sil, ki sta delovali pred razglasitvijo države. IDF je povezan z vojaškim obveščevalnim uradom, ki deluje z [[Mosad]]om. Obrambne sile so v svoji kratki zgodovini obstoja posredovale v več vojnah in konfliktih ob mejnih območjih. Število in uspešnost vojaških posredovanj izraelske obrambne sile uvršča v vrh najbolj izurjenih in uspešnih vojaških sil sveta.<ref>{{navedi splet | title = Izraelske obrambne sile | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 13. marec 2009 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Israel+Defense+Forces+-IDF-.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
Večina Izraelcev vstopi v vojsko z dopolnjenim osemnajstim letom starosti. Moški služijo tri leta, ženske pa dve leti obveznega vojaškega roka. Po odsluženem roku imajo moški status rezervista, s čimer so vsako leto primorani izpolniti nekaj tednov vojaške obveznosti. Status rezervista preneha po dopolnjenem štiridesetem letu starosti. Nasprotno je med ženskami, kjer je večina oproščena statusa rezervistke. Arabski državljani (z izjemo Druzov) in tisti, ki neprenehoma opravljajo verske študije ([[ortodoksni Judje]]), so oproščeni služenja vojaškega roka. Status ortodoksnih Judov, ki praviloma ne opravljajo vojaškega služenja, je predmet številnih polemik.<ref>{{navedi splet | title = Vojaški rok | publisher = Haaretz | date = 16. maj 2008 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20071001050353/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | archivedate = 2007-10-01 | url-status = live }}</ref> Vsi tisti, ki so oproščeni služenja vojaškega roka, lahko tega nadomestijo s služenjem v bolnišnicah, šolah, dobrodelnih organizacijah in ostalih ustanovah. S tovrstnim programom imajo obrambne sile približno 168.000 aktivnih vojakov in 408.000 rezervistov.<ref>[http://books.google.si/books?id=1Ae392LM0ZUC&pg=PA152&lpg=PA152&dq=israel+408.000+reservists&source=bl&ots=2b0SUV9MdJ&sig=ev8DqoegxVGbZk_O8Z733T38uM8&hl=sl&ei=yDZ3S56iDsX54Aa774WuCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CAcQ6AEwAA#v=onepage&q=&f=false Statistika vojske]</ref>
Državne vojaške sile slonijo na visoko razvitem tehnološkem vojaškem sistemu, izdelanem v glavnem v Izraelu, nekaj orožja pa je tudi uvoženega. Najpomembnejši vojaški sponzor uvoza vojaške opreme so ZDA. Med letoma 2008 in 2017 bodo ZDA po pričakovanjih Izraelu namenile 30 milijard [[Ameriški dolar|dolarjev]] vojaške pomoči.<ref>{{navedi splet | title = Vojaška pomoč Izraelu | publisher = New York Times | date = 23. september 2008 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html?_r=1 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Država premore najbolj razvit vojaški sistem zračnih izstrelkov. Po jomkipurski vojni je Izrael razvil mrežo obveščevalnih [[satelit]]ov, katerih namen je pridobivanje strateško pomembnih informacij. Sistem teh je eden izmed skupno sedmih uspešno delujočih na svetu. Izrael je razvil [[glavni bojni tank]] [[Merkava|Merkavo]]. Vse od ustanovitve dalje, je Izrael vlagal znaten delež [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] v namen obrambe. Leta 1984 je bilo v vojaške namene zagotovljenih 24% celotnega BDP-ja, do danes pa je število padlo na 7,3 %.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Vojna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref>
V mednarodni politični javnosti se pojavljajo ugibanja, ali Izrael poseduje jedrsko orožje. Država namreč ni podpisnica [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja]]. Zoper jedrske zmogljivosti ohranja lastno politiko nadzora.<ref>{{navedi splet | title = Jedrsko orožje | publisher = Mednarodni inštitut za jedrsko anatomijo| date = 27. julij 2004 | url = http://www.iaea.org/NewsCenter/Transcripts/2004/alahram27072004.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po Zalivski vojni leta 1991, ko je Irak zračno napadel Izrael, je v veljavo stopil zakon, ki gospodinjstva obvezuje, da je vsaj ena izmed sob neprepustna za kemične in biološke substance.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |title=Stanovanjski vodič |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080406045307/http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |url-status=dead }}</ref>
== Gospodarstvo ==
[[Slika:Ranat gan.jpg|thumb|right|Ramat Gan, poslovno središče države.]]
Izrael velja za eno najrazvitejših azijskih držav v [[Ekonomija|ekonomskem]] in [[Industrija|industrijskem]] smislu. V zahodnem delu Azije zaseda tretje mesto po višini BDP na prebivalca (za Turčijo in Saudsko Arabijo: izvoznico [[Nafta|nafte]]).<ref>[http://www.doingbusiness.org/economyrankings/default.aspx?regionid=4 Ekonomska analiza]</ref> Ima drugo najvišje število mladih inovativnih podjetij (takoj za ZDA). Premore tudi največje število podjetij izven [[Severna Amerika|Severne Amerike]], ki kotirajo na ameriški [[Borza|borzi]].
V letu 2008 je imel Izrael štirideseti najvišji BDP na globalni ravni ter dvaindvajseti najvišji BDP v razmerju na prebivalca. Skupni domači proizvod je dosegel 232,7 milijard dolarjev, kar na prebivalca v letnem razmerju znaša 33.299 dolarjev.<ref>[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2008/01/weodata/weorept.aspx?sy=2008&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=436&s=NGDP_R%2CNGDP_RPCH%2CNGDP%2CNGDPD%2CNGDP_D%2CNGDPRPC%2CNGDPPC%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CPCPI%2CPCPIPCH%2CPCPIE%2CPCPIEPCH%2CLUR%2CLE%2CLP%2CGGB%2CGGB_NGDP%2CBCA%2CBCA_NGDPD&grp=0&a=&pr1.x=38&pr1.y=7 Izraelska ekonomska statistika]</ref> V letu 2007 je bil Izrael povabljen v [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] (OECD), ki podpira sodelovanje med državami, ki si prizadevajo za demokratična načela in delujejo v sklopu svobodnega trga. Nacionalna valuta, [[izraelski novi Šekel]], je uvrščen med sedemnajst prosto konvertibilnih valut.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |title=Izraelski šekel |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110501090425/http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |url-status=dead }}</ref>
Ob skromnih naravnih virih je Izrael razvil močan [[Agrikultura|agrikulturni]] in [[Industrija|industrijski]] sektor. Že od začetka je zlasti kmetijska pridelava usmerjena v izrazito samooskrbno pridelavo ([[kibuc]]i). Najpomembnejši uvozni izdelki v Izrael so fosilna goriva, različne surovine ter vojaška oprema. Skupni uvoz je v letu 2006 dosegel 47,8 milijard dolarjev. Glavni izvoz predstavljajo [[sadje]], [[zelenjava]], [[Farmacija|farmacevtski]] izdelki, računalniška oprema, kemikalije, vojaška tehnologija in [[diamant]]i. Skupni izvoz je leta 2006 dosegel 42,86 milijard dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref>
[[Slika:2 Shekel coin.jpg|thumb|right|Kovanec v vrednosti dveh šekelov.]]
Izrael je globalno najuspešnejša država v ohranjanju voda in v uporabi geotermalne energije.<ref>{{navedi splet | title = Ohranjanje voda v Izraelu | publisher = Jerusalem Report | date = 28. maj 2007 | url = http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101203201426/http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | url-status = dead }}</ref> Po razvijanju tehnologije, katera temelji na nizki porabi energije, po uspešnem razvijanju komunikacijskih sredstev ter software opreme ter znanosti, je Izrael primerljiv s t. i. Silicijevo dolino v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |title=Razvojne strategije |accessdate=2007-03-10 |archive-date=2007-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310182650/http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |url-status=live }}</ref> Prvi [[Intel]]ovi in [[Microsoft]]ovi raziskovalni in razvojni centri, postavljeni izven ZDA, so bili zgrajeni v Izraelu. Podjetjema je sledilo še več drugih uglednih (Motorola, IBM, Cisco Sytems, ...), ki so v Izraelu zgradili podjetja pod lastnim okriljem. Leta 2007 je podjetje Berkshire Hathaway, ameriškega milijarderja Warrena Buffeta kupilo izraelsko podjetje Iscar v vrednosti 4 milijarde dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |title=Podjetje Iscar |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100510015526/http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |url-status=dead }}</ref>
Od 1970-ih dalje Izrael prejema ekonomsko podporo ZDA. V letu 2007 so ZDA odobrile posojilo v vrednosti 30 milijard dolarjev za dobo naslednjih desetih let.<ref>{{navedi splet | title = Državno posojilo | publisher = New York Times | date = 17. avgust 2007 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html | accessdate =13. februarja 2010}}</ref>
=== Turizem ===
[[Turizem]], zlasti verski turizem, tvori pomembno vejo nacionalne industrije. Ugodne klimatske temperature, v povezavi z mediteranskimi plažami, ki so v glavnem peščene, tvorijo drug pomemben dejavnik, ki privablja turiste. Med pomembnejše motive za turistični obisk dežele sodijo še bogata arheološka središča, kulturno-zgodovinska in verska središča ter široka geografska razprostranjenost. Varnostne težave pogosto vodijo do upada števila tujih turistov, a je v zadnjih letih število turistov ponovno v porastu. V letu 2008 je Izrael obiskalo nekaj več kot tri milijone tujih turistov.<ref>{{navedi splet | title = Obisk Papeža | publisher = Haaretz | date = 9. marec 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-04-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090417072012/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | url-status = dead }}</ref>
== Transport ==
[[Slika:Israel 3 023 Israelic Aeroplane.jpg|thumb|right|Letališče Ben Gurion]]
Izrael ima 18.096 kilometrov asfaltiranih cest in 2,4 milijona registriranih osebnih vozil, kar je relativno malo, v primerjavi z ostalimi razvitimi državami.
<ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_12.pdf Državni statistični urad]</ref> Na rednih avtobusnih progah vozi 5.715 avtobusov. Skupna dolžina železnic je 949 kilometrov, te pa so v lasti države.<ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_05.pdf Državni statistični urad]</ref>
[[Slika:PikiWiki Israel 4237 Egged bus in Jordan river.JPG|thumb|left|''Egged'', največji nacionalni avtobusni prevoznik.]]
V Izraelu se nahajata dve mednarodni letališči. Največje in najpomembnejše je Mednarodno letališče Ben Gurion, v bližini Tel Aviva. Leta 2008 je slednje štelo preko 11,5 milijona potnikov, izbrano pa je bilo za najboljše letališče na območju Bližnjega vzhoda.<ref>{{navedi splet | title = Ben Gurion najboljše letališče bližnjega vzhoda | publisher = Globes | date = 10. marec 2009 | url = http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101226035622/http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | url-status = dead }}</ref> Drugo mednarodno letališče Ovda, opazno manjše, je na jugu v okolici Eilata. Širom države je več manjših letališč, ki služijo za notranji zračni promet. Pristanišče Haifa je najstarejše na sredozemski obali, medtem ko je pristanišče Ašdod eno redkih pristanišč z izrazito poglobljenim morskim dnom, ki je bilo zgrajeno na odprtem morju. Nekoliko manjše pristanišče Eilat je na jugu države ob Rdečem morju in služi zlasti za trgovanje z daljnim vzhodom.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Economy/eco8.html Transport v Izraelu]</ref>
== Znanost in izobraževanje ==
[[Slika:Weizmann accelerator.jpg|thumb|right|Inštitut za znanost Weizmann]]
Izrael ima v povprečju najdaljše obdobje šolanja na prebivalca v regiji jugozahodne Azije. Skupaj z [[Japonska|Japonsko]] zaseda drugo mesto (za [[Južna Koreja|Južno Korejo]]) v celotni azijski regiji po najdaljšem obdobju šolanja.<ref>{{navedi splet | title = Primerjava državnih statistik | publisher = Unesco | date = 2008 | url = http://www.unesco.org/education/docs/EN_GD2004_v2.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V regiji ima Izrael najvišjo stopnjo pismenosti.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Združeni narodi | date = 2005 | url = http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070702184520/http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | url-status = bot: unknown }}</ref> Državni zakon o izobraževanju, izdan leta 1953, priznava pet tipov šol: javne sekularne, javne verske, ultra ortodoksne, arabske šole ter šole v zunanjih naselbinah. Največjo skupino tvorijo javne sekularne šole, katere obiskuje večina judovskih in ne-arabskih otrok. Večina Arabcev v Izraelu pošilja otroke v arabske šole, kjer pouk poteka v arabščini.<ref>[http://www.eric.ed.gov/ERICWebPortal/custom/portlets/recordDetails/detailmini.jsp?_nfpb=true&_&ERICExtSearch_SearchValue_0=ED308134&ERICExtSearch_SearchType_0=no&accno=ED308134 Šolski sistem]</ref>
Izobraževanje je zakonsko obvezno med tretjim in osemnajstim letom starosti.<ref>{{navedi splet | title = Povišanje obdobja nujnega šolanja | publisher = Haaretz | date = 19. junij 2007 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-10-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071001043810/http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | url-status = dead }}</ref> Šolanje je razdeljeno na tri stopnje: osnovno šolanje (prvi do šesti razred), srednjo šolo (sedmi do deveti razred) ter višjo šolo (deseti do dvanajsti razred). Višja šola se zaključi z nacionalnim šolskim preizkusom (''bagrut''). Obvezni predmeti za preizkus so [[matematika]], religiozni pouk, hebrejščina in literatura, angleščina, [[zgodovina]] in državljanska vzgoja. V muslimanskih in krščanskih šolah ter v šolah Druzov je religiozni pouk ustrezno prirejen. V letu 2003 je več kot polovica tistih, ki so zaključevali šolanje, opravila nacionalni preizkus.<ref>{{navedi splet | title = Nacionalni preizkus znanja | publisher = Oseus Europe | date = 1996 | url = http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2017-09-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170915073741/http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | url-status = dead }}</ref>
[[Slika:Givat ram entrance night 1.jpg|thumb|right|Vhod v kampus Hebrejske univerze v Jeruzalemu.]]
Osem javnih izraelskih univerz je ločenih od države. [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu]] je izraelska najstarejša in vsebuje nacionalno in univerzitetno knjižnico, ki premore največjo zbirko del, pomembnih za razumevanje judovske zgodovine, religije in družbe. [[Jeruzalemska univerza]] se redno uvršča med sto najboljših na svetu.<ref>[http://ed.sjtu.edu.cn/rank/2006/ARWU2006_Top100.htm Najboljše univerze sveta]</ref> Ostala pomembnejša univerzitetna središča so ''Technicon'', ''Inštitut za znanost Weizmann'', ''Univerza v Tel Avivu'', ''Univerza Ball-Llan'', ''Univerza v Haifi'' in ''Univerza Ben Gurion'' v [[Negev]]u. Sedem izraelskih univerz se redno uvršča med najboljše ocenjenih 500 univerz na svetu. Izrael se uvršča na prvo mesto v svetu po številu univerzitetnih diplom v razmerju na prebivalca; univerzitetno izobrazbo ima namreč preko 24 % prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimivosti |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> Od leta 2002 je pet Izraelcev prejelo [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]]. Po številu izdanih znanstvenih del (v razmerju na prebivalca) sodi Izrael na prvo mesto v svetu.<ref>[http://pubs.acs.org/cen/science/84/8448sci1.html Znanost in tehnologija]</ref>
Izraelske univerze se uvrščajo med najboljših sto v svetu na področju matematike (Univerza v Tel Avivu, Technicon in Hebrejska univerza v Jeruzalemu), [[Fizika|fizike]] in [[Kemija|kemije]] (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza in Inštitut za znanost Weizmman), računalniške znanosti (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza, Inštitut za znanost Weizmman, Univerza Ball-Llam) in Technicon) ter [[Ekonomija|ekonomije]] (Univerza v Tel Avivu ter Hebrejska univerza).<ref>[http://www.arwu.org/# Ocene univerzitetnih centrov]</ref>
[[Slika:Solar dish at Ben-Gurion National Solar Energy Center in Israel.jpg|thumb|left|Največja solarna naprava na svetu, v Negevski puščavi.]]
V letu 2009 se je Izrael uvrstil na drugo mesto v svetu na področju vesoljne znanosti.<ref>[http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?sectioncode=26&storycode=408577&c=1 Vesoljna znanost]</ref> Od leta 1988 je izraelska zračna industrija razvila in zgradila preko dvanajst komercialnih in vohunskih satelitov, ki so bili poslani v vesolje iz izraelskega zračnega prostora. Izraelski sateliti so ocenjeni kot eni najbolj naprednih v svetu. V letu 2003 je Ilan Ramon postal prvi izraelski astronavt, ki je poletel v vesolje v [[Raketoplan Columbia|raketoplanu Columbia]].<ref>[https://www.science.co.il/Ilan-Ramon/ Ilan Ramon]</ref>
V Izraelu je bil razvit sistem koriščenja sončne energije, izraelski inženirji pa na tem področju konstantno delujejo v korist zmanjševanja porabe energije v tovrstnih podjetjih v tujini. Več kot 90 % izraelskih gospodinjstev uporablja sončno energijo za ogrevanje vode, kar je najvišji odstotek med državami v svetu. Država na račun izkoriščanja sončne energije prihrani 8 % [[Električna energija|električne energije]] na leto. Uporabo in razvoj sončne energije je omogočilo ugodno podnebje s precejšnjim številom sončnih dni. V Negevski puščavi je bilo zgrajenih več raziskovalnih in razvojnih centrov na področju razvoja te energije.<ref>{{navedi splet | title = Razvoj solarne energije v Izraelu | publisher = NRD Post | date = 22. oktober 2007 | url = http://www.npr.org/templates/transcript/transcript.php?storyId=15503716 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
== Prebivalstvo ==
[[Slika:Klagemauer.JPG|thumb|right|Jeruzalem predstavlja središče trem velikim religijam: Judovstvu, Islamu in Krščanstvu.]]
Leta 2008 je Izrael štel 7,28 milijona prebivalcev. Uradna jezika sta [[hebrejščina]] in [[arabščina]]. Temeljni jezik je hebrejski, katerega kot maternega govori večina prebivalcev. Arabski jezik je uporabljen med arabsko manjšino in med Judi, ki so imigrirali iz arabskih dežel (arabski Judje in njihovi potomci tvorijo približno 40% državne populacije). Leta 2008 je arabska manjšina predstavljala preko 20 % prebivalstva.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4493525.stm Izraelski Arabci]</ref>
Večina Izraelcev dobro govori [[Angleščina|angleščino]], med televizijskimi programi v Izraelu so številni v angleškem jeziku. Večina šol zgodaj prične z učenjem angleščine; najkasneje v četrtem razredu osnovne šole. Posledica masovnih imigracij iz različnih del sveta je opazna pri raznovrstnosti govorjenih jezikov. Posledica množičnih priselitev sovjetskih Judov v devetdesetih letih dvajsetega stoletja je razširila uporabo [[Ruščina|ruščine]]. Več kot milijon ruskih imigrantov je povečalo prebivalstvo Izraela za 20 %. Ocenjeno je, da 300.000 prebivalcev ruskega porekla ni Judov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |title=Ruski Judje |accessdate=2003-08-08 |archive-date=2003-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030808012842/http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |url-status=live }}</ref>
Etiopski Judje, ki kot ena zadnjih množično priseljenih skupnosti tvori 120.000 prebivalcev, uporabljajo za prvi jezik zlasti [[Amharščina|amharščino]]. Med pogostimi tujimi jeziki so tudi [[francoščina]] (številčna judovska skupnost iz Francije), [[poljščina]], [[nemščina]], [[španščina]] in razni jeziki judovskih etničnih podskupin (npr. [[ladino]] in [[jidiš]]).
V zadnjem desetletju je v državi močno porastla tuja delovna sila. Začasni delavci prihajajo zlasti iz [[Romunija|Romunije]], [[Tajska|Tajske]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in številnih [[Afrika|afriških]] in [[Južna Amerika|južnoameriških]] držav. Številni imigranti so v Izraelu nastanjeni ilegalno, zato je številčna ocena težja, ocenjujejo pa, da je teh preko 200.000. Izrael je v zadnjih letih sprejel več kot 16.000 afriških imigrantov, večinoma beguncev iz [[Darfur]]ja v Sudanu.<ref>[http://www.unhcr.org/refworld/publisher,IRIN,,,4a5d996f1e,0.html Ilegalni prebivalci]</ref>
V zadnjem desetletju se je v Izrael priselilo več palestinskih homoseksualnih parov, ki jim je v konservativnem islamskem okolju grozila kazenska sankcija. Izrael je vodilna država v svetu po javni podpori istospolnih porok: te podpira preko 61 % prebivalcev. Podpore posvojitev otrok istospolnih parov podpira 60 % Izraelcev.<ref>{{navedi splet | title = Javna podpora LGBT skupnosti | publisher = Angus | date = 8. avgust 2009 | url = http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-02-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100227134933/http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | url-status = dead }}</ref>
Emigracije iz Izraela, zlasti v Združene države Amerike in v [[Kanada|Kanado]], so ocenjene kot skromne. Kljub temu uradni organi večkrat izpostavljajo problem emigracij, saj te predstavljajo resno grožnjo prihodnosti Izraela. Zunaj države naj bi živelo med 600.000 in 750.000 Izraelcev; največ v ZDA in v Kanadi. Leta 2007 je Izrael zapustilo okoli 20.000 prebivalcev, priselilo pa se jih je okoli 14.500. Izselitev je prvič po dvajsetih letih (po ekonomski krizi v osemdesetih) presegla število priseljencev.<ref>{{Navedi splet |url=http://wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |title=Emigracije |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081106003338/http://www.wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |url-status=dead }}</ref>
Leta 2009 je v naseljih na Zahodnem bregu živelo okoli 300.000 izraelskih državljanov. Večina teh živi v naseljih, ki so bila ustanovljena pred razglasitvijo neodvisnosti, največje med temi je [[Hebron]]. Okoli 18.000 Judov živi na območju Golanskega višavja. Leta 2006 je 250.000 Judov živelo na območju vzhodnega Jeruzalema. Skupno število izraelskih naseljencev na bližnjem območju je okoli 500.000 (6,5 % celotne izraelske populacije). Okoli 7800 Izraelcev je živelo na območju Gaze, dokler niso bili leta 2005 premeščeni v sklopu mirovnega načrta s Palestino.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/4235768.stm Umik iz Gaze]</ref>
=== Religija ===
[[Slika:Reading from the Torah at the Western Wall.jpg|thumb|right|Zid žalovanja predstavlja osrednji verski kraj Judaizma.]]
Izrael je bil ustanovljen kot domovina Judov z vsega sveta, zato je pogosto oklican kot ''Judovska država''. Zakon o vrnitvi, daje pravico vsem Judom in osebam z judovskimi predniki (vsaj eden od starih staršev mora biti Jud) pridobitev izraelskega državljanstva.<ref>{{navedi splet | title = Zakon o povratku | publisher = Kneset | date = 1950 | url = http://www.knesset.gov.il/laws/special/eng/return.htm| accessdate =12. februarja 2010}}</ref> 75,5 odstotka izraelske populacije predstavljajo Judje različnih etničnih in verskih judovskih ločin. Okoli 68 % izraelskih Judov je rojenih v Izraelu, 22 % je imigrantov iz Evrope in iz Amerike ter 10 % iz Azije in iz Afrike (vključujoč arabski svet). Verska opredelitev izraelskih Judov je raznolika: 55 % se jih opisuje za tradicionalne Jude, 20 % za sekularne, 17 % za pravoverne Jude in 8 % za [[Haredi Judje|haredi Jude]].<ref>{{navedi splet | title = Religioznost izraelskih Judov | publisher = Jeruzalemski center za javne zadeve | date = 6. september 2007 | url = http://www.jcpa.org/dje/articles2/relinisr-consensus.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
[[Slika:Bahai shrine.jpg|thumb|left|Bahajski center v Haifi.]]
S 16 % predstavljajo [[muslimani]] največjo versko manjšino v državi. Okoli 2 % prebivalstva predstavljajo kristjani in 1,5 % Druzi. Med kristjane se štejejo tako arabski kristjani, kot [[mesijanski Judje]]. Ostale verske skupnosti, kot na primer [[Budizem|budisti]] in [[Hinduizem|hindujci]] so zastopani v številčno manjših skupnostih.
Mesto Jeruzalem nosi posebno vlogo tako v judovski, islamski, kot tudi v krščanski kulturi. Večina pomembnih kulturno-zgodovinskih točk je v starem Jeruzalemu. V judaizmu nosi največjo vlogo [[Zid žalovanja]], v islamu je pomembna [[mošeja Al Aksa]] ali ''Mošeja na skali'', v krščanstvu pa zlasti [[Bazilika Svetega groba]]. Preostala pomembna verska središča so zlasti na Zahodnem bregu. Pomembnejša med temi so kraj [[Jezus]]ovega rojstva, Jama Patriarhov ter Jožefova grobnica.
Svetovno središče [[Bahajstvo|bahajske vere]] predstavlja [[Bahajski center, Haifa|bahajski center]] v Haifi. Duhovni vodja in začetnik religije je pokopan v [[Akko|Akku]]. Z izjemo osebja, ki vzdržuje objekt, v Izraelu ni prisotnih članov bahajske skupnosti. Center predstavlja kraj rednega romanja bahajskih vernikov.<ref>{{navedi splet | title = Bahai center | publisher = Bahai svetovni center | date = 2. julij 2007 | url = http://info.bahai.org/article-1-6-0-5.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref>
=== Jeziki ===
[[Slika:A431-Genel1.jpg|thumb|130px|right|Trojezični napisi: v hebrejščini, arabščini in angleščini.]]
Uradna jezika Republike Izraela sta Hebrejščina in Arabščina. Kljub temu je večina uradnih napisov zapisana tudi v angleškem jeziku. Novembra 2009 so v Izraelu razpravljali, ali je lahko tujim podjetjem dovoljeno izpolnjevanje uradnih listin tudi v angleškem jeziku.<ref>{{navedi splet | title = Izdajanje uradnih listin | publisher = Globes, v hebrejščini | date = 26. november 2009 | url = http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-03-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120306000132/http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | url-status = dead }}</ref> Za gluhoneme osebe so uradni in bančni dokumenti dostopni v znakovnem jeziku.
== Kultura ==
Izraelska kulturna raznolikost izhaja iz pestre sestave prebivalstva: Judje iz vsega sveta, po prihodu v Izrael, nadaljujejo z lokalno prirejenimi kulturnimi tradicijami, ki so se skozi stoletja razvijale znotraj skupnosti. Izrael je tako postal dom domala vseh judovskih ločin in njihovih običajev. Izrael je edina dežela na svetu, ki se časovno orientira po [[Hebrejski koledar|hebrejskem koledarju]]. Delo in šolske počitnice potekajo v času judovskih praznikov, uradni dan tedenskega počitka pa je [[Šabat]], kar pa ne velja za ne-Judovske prebivalce Izraela.<ref>{{navedi splet | title = Dela prosti dnevi | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 21. januar 2008 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts%20About%20Israel/People/Jewish%20Festivals%20in%20Israel | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Izraelska arabska manjšina pušča vidne sledove v izraelski kulturi na arhitekturnem, glasbenem in [[Kulinarika|kulinaričnem]] področju.
[[Slika:Yad Vashem BW 5.JPG|thumb|right|Jad Vašem, muzej Holokavsta.]]
V literaturi se praviloma uporablja moderna [[hebrejščina]], vendar pomemben delež judovske literature izhaja tudi v jidišu in v ostalih manjših etničnih judovskih jezikih, katerih populacije govorcev je sicer močno skrčil holokavst. Del literarnih del je objavljen tudi v angleščini. Po zakonu, morata biti dve kopiji vsake izdane knjige v Izraelu shranjeni v judovski nacionalni in univerzitetni knjižnici v Jeruzalemu. Od leta 2001 zakon vsebuje dodatek, ki navaja, da morajo biti shranjeni tudi vsi javno objavljeni avdio in video posnetki ter ostala izdana gradiva.<ref>{{navedi splet | title = Novo izdana dela | publisher = Judovska nacionalna in univerzitetna knjižnica | date = 21. avgust 2008 | url = http://jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070701213256/http://www.jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | url-status = dead }}</ref> V letu 2006 je bilo 85 % gradiv izdanih in shranjenih v hebrejskem jeziku.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are |title=Statistike izdanih del |accessdate=2022-05-09 |archive-date=2022-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302022104/https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are |url-status=dead }}</ref> Teden hebrejske knjige, največji izraelski knjižni sejem, poteka vsako leto v juniju.
Izraelska glasba vsebuje številne kulturne vplive; od [[Sefardski Judje|sefardske]] glasbe, [[Hasidijski Judje|hasidskih]] melodij, [[Grčija|grške]] [[Romanioti|romaniotske]] glasbe ter modernih zvrsti, kot sta [[Pop glasba|pop]] in [[Rock glasba|rock]]. Tradicionalna ljudska glasba, znana pod imenom „Pesmi dežele Izrael“, kot najpogostejšo tematiko izraža težnjo po judovski domovini. Izraelski filharmonični orkester deluje več kot sedemdeset let in letno izvede več kot dvesto koncertov.<ref>{{navedi splet | title = Izraelski filharmonični orkester praznuje 70 let | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. februar 2007 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://archive.today/20120628222828/http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | archivedate = 2012-06-28 | url-status = live }}</ref> Iz Izraela prihaja tudi nekaj mednarodno priznanih glasbenikov, kot so [[Itzhak Perlman]], [[Ofra Haza]] ter [[Dana International]]. Dežela je trikrat slavila na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]; leta 1978, 1979 ter leta 1998. Na tekmovanju sicer Izrael sodeluje od leta 1973, festival pa je kot zmagovalna država gostil dvakrat.
Zelo obiskovana so tudi gledališča in teatri, ki nadaljujejo močno tradicijo [[jidiš]] teatrov iz vzhodne Evrope. Najstarejše gledališče deluje v Tel Avivu od leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |title=Habima teater |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426114631/http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |url-status=dead }}</ref>
Izraelski muzeji tvorijo eno najpomembnejših kulturnih institucij v državi. Glede na število prebivalcev, ima Izrael najvišje število muzejev na svetu.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimiva dejstva |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> [[Izraelski muzej]] v Jeruzalemu hrani obsežno zbirko judovskih eksponatov in predmetov evropske umetnosti. [[Jad Vašem]], muzej holokavsta, hrani največjo zbirko dokumentov na to temo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |title=Yad Vašem muzej |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100123203514/http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |url-status=dead }}</ref> Poleg osrednjih muzejev v večjih mestih, se priznane kulturne ustanove nahajajo tudi v kibucih.
== Šport ==
[[Slika:Ramat Gan Stadium.jpg|thumb|right|Ramat Gan stadion.]]
Šport v tradicionalni judovski kulturi ni imel pomembne vloge, kar izvira iz 3. stoletja pr. n. št., ko so v deželi Izrael vladali [[Grki]]. Atletske ideale, spoštovane pri [[Antična Grčija|starih Grkih]], so konservativnejši Judje razumeli kot vpliv tuje kulture in nezaželen vpliv [[Helenizem|helenističnih]] vrednot. Judje so se redko udeleževali [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]], saj so takrat udeleženci prinašali darove grškemu bogu [[Herkul]]u. Pri [[starorimska civilizacija|Rimljanih]] je bil šport povezan s krutostjo in nasiljem gladiatorskih borb. Četudi je [[Herod Veliki|Herod]] po deželi gradil stadione in spodbujal tekmovanja v boksu, lokostrelstvu, tekih in v gladiatorskih veščinah, to ni bistveno spremenilo stališča do športa. Negativno mnenje o športu je med nekaterimi ultra ortodoksnimi judovskimi skupnostmi ostalo do danes.
Ne oziraje se na tradicionalna gledanja na šport je rabin, zdravnik in filozof [[Mojzes Maimonid]] že v 12. stoletju poudarjal pomen telesnih aktivnosti in ohranjanja telesne forme. Takšno stališče je dobilo nov zagon v 19. stoletju s kampanjo telesne kulture zdravnika, pisca in političnega voditelja [[Max Nordau|Maxa Nordaua]], soustanovitelja svetovne sionistične organizacije. V začetku 20. stoletja je glavni palestinski rabin [[Abraham Isaac Kook]] razglašal, da »telo služi duši in samo zdravo telo lahko zagotavlja zdravega duha«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |title=Razvoj športa v Izraelu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080908091203/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |url-status=dead }}</ref>
[[Slika:OpeningCeremonyMaccabiah17.JPG|thumb|right|Odprtje sedemnajstih Makabskih iger]]
V začetku 20. stoletja je bilo v Evropi ustanovljeno makabsko gibanje. Imenuje se po svetopisemskem junaku [[Juda Makabejec|Judi Makabejcu]].<ref>{{Bibl|1 Mkb 3}}</ref> Ker so atletske igre in tekmovanja pod vplivom grške kulture v Jeruzalem pripeljali njegovi nasprotniki, proti katerim se je boril, jih je ukinil takoj, ko je prevzel nadzor nad mestom. Do leta 1914 je bilo v Evropi ustanovljenih več kot sto makabskih in podobnih klubov. Največji med njimi so ustvarili nekatere najboljše državne ekipe, vključno z nogometnimi, ki so igrale v najvišjih nacionalnih ligah.
Leta 1932 so organizirali prve [[Makabske igre]] oziroma Makabijada, ki imajo svoj vzor v modernih olimpijskih igrah. Sedaj jih v Izraelu organizirajo vsaka štiri leta. Glede na število udeležencev so med petimi največjimi športnimi dogodki na svetu. Mednarodni olimpijski komite jih priznava kot regionalne igre. Na 17. Makabijadi leta 2005 je bilo več kot 7700 udeležencev iz 55 držav.
Med rekreativnimi športi je zelo priljubljeno [[plavanje]], jogging, [[kolesarjenje]] in pohodništvo. Na peščenih plažah igrajo Matkot; igro s kratkimi lesenimi reketi in enako žogico kot pri [[skvoš]]u. Igra je tako priljubljena, da ji pravijo neuradni nacionalni šport.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |title=Matkot |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090804021453/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |url-status=dead }}</ref> V zadnjih letih narašča število igralcev odbojke na mivki. V hokeju na ledu, ki ga igrajo od leta 1986 imajo tisoč igralcev, prav toliko kot v [[Bejzbol|bejzbolu]].
[[Slika:Galfridman.jpg|thumb|right|Gal Fridman, zmagovalec OI v surfanju leta 2000]]
Danes sta najbolj priljubljena športa nogomet in košarka. ''Ligat ha'Al'' je prva državna nogometna liga, ''Ligat Winner'' pa prva državna košarkarska liga. Košarkarski klub [[Maccabi Tel Aviv]] je petkratni zmagovalec [[Evroliga|Evrolige]]. Nacionalni šahovski center Beer Ševa, kjer [[šah]] učijo že v otroških vrtcih, je dom številnih šahovskih prvakov iz nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in prizorišče svetovnega ekipnega šahovskega prvenstva leta 2005. Leta 2007 je Izraelec [[Boris Gelfand]] dosegel drugo mesto na svetovnem šahovskem prvenstvu. Športniki so dosegli vidne rezultate tudi v rokometu, atletiki in drugje. Priljubljenost tenisa narašča. Tenisačica [[Shahar Pe'er]] je bila leta 2007 petnajsta na WTA lestvici.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |title=Shahar Pe'er |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100113164620/http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |url-status=dead }}</ref> V Izraelu deluje 60 nacionalnih športnih zvez.
Število arabskih športnikov narašča. Eden najboljših izraelskih nogometašev, [[Abbas Suan]] je izraelski Arabec.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |title=Abbas Suan |accessdate=2005-12-10 |archive-date=2005-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051210181700/http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |url-status=dead }}</ref>
Izrael je v svetovnem vrhu na področju športne rehabilitacije. Številni športni klubi s pomočjo športa pomagajo invalidom pri aktivnem življenju. Na paraolimpijskih igrah so izraelski športniki osvojili številne medalje.
Leta 1972 je enajst izraelskih športnikov umrlo kot žrtve oboroženega napada na olimpijskih igrah v Münchnu. Doslej so izraelski olimpijci osvojili šest olimpijskih medalj na letnih olimpijskih igrah. Prvo medaljo je osvojila [[Jael Arad]] leta 1992 v judu. Leta 2004 je [[Gal Fridman]] osvojil prvo zlato medaljo v surfanju na vodi.<ref>{{Navedi splet|title=The Jewish Agency for Israel - U.S.|url=https://www.jewishagency.org/|website=www.jewishagency.org|accessdate=2022-12-30}}</ref>
V bližini [[Netanja|Netanje]] deluje izraelski nacionalni institut za šport s 37 vrhunskimi športnimi objekti in napravami.
==Glej tudi==
* [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]]
== Opombe ==
{{sklici|group=fn}}
{{seznam opomb}}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri==
{{refbegin|2}}
* Ausubel, N. (1964). ''The Book of Jewish Knowledge''. New York, New York: Crown Publishers. ISBN 0-517-09746-X
* Barzilai, G. (1996). ''Wars, Internal Conflicts, and Political Order: A Jewish Democracy in the Middle East''. State University of New York Press. ISBN 0-7914-2943-1
* Bregman, A. (2002). ''A History of Israel''. Palgrave Macmillan. ISBN 0-333-67631-9
* Gelvin, J.L. (2005). ''The Israel-Palestine Conflict: One Hundred Years of War''. Cambridge University Press. ISBN 0-521-85289-7
* Goldreich, Y. (2003). ''The Climate of Israel: Observation, Research and Application''. Springer. ISBN 0-306-47445-X
* Herzl, T. (1946). ''The Jewish State''. American Zionist Emergency Council. ISBN 0-486-25849-1
* Kornberg, J. (1993). ''Theodor Herzl: From Assimilation to Zionism''. Indiana University Press. ISBN 0-253-33203-6
* Mazie, S. (2006). ''Israel's Higher Law: Religion and Liberal Democracy in the Jewish State''. Lexington Books. ISBN 0-7391-1485-9
* Rosenzweig, R. (1997). ''The Economic Consequences of Zionism''. T Brill Academic Publishers. ISBN 90-04-09147-5
* Scharfstein, S. (1996). ''Understanding Jewish History''. KTAV Publishing House. ISBN 0-88125-545-9
* Stendel, O. (1997). ''The Arabs in Israel''. Sussex Academic Press. ISBN 1-898723-23-0
* Stone, R.A. & Zenner, W.P. (1994). ''Critical Essays on Israeli Social Issues and Scholarship''. SUNY Press. ISBN 0-7914-1959-2
* Torstrick, R.L. (2004). ''Culture and Customs of Israel''. Greenwood Press. ISBN 0-313-32091-8
{{refend}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Israel|Izrael}}
{{wikislovar}}
* [http://www.gov.il/firstgov/english Izraelski vladni portal]
* [http://www.iba.org.il/ Israel Broadcasting Authority] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170515141710/http://www.iba.org.il/ |date=2017-05-15 }}
* [http://www.israelnationalnews.com/ Israel National News]
* [http://www.goisrael.com/Tourism_Euk Izraelsko ministrstvo za turizem]
* [http://tourism.index.co.il/ Israel Tourism Guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080123124516/http://tourism.index.co.il/ |date=2008-01-23 }}
* [http://telaviv.veleposlanistvo.si/ Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tel Avivu]
* [http://vienna.mfa.gov.il/mfm/web/main/missionhome.asp?MissionID=5& Veleposlaništvo Države Izrael na Dunaju]
* [https://www.science.co.il/sports/Associations.php Športne zveze v Izraelu]
* [http://www.israelemb.org/kids/home_page.html Osnovne Informacije o Izraelu za otroke]
* [http://www.travel-images.com/israel.html Izrael - fotografije]
{{Southwest_Asia}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Izrael| ]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]]
[[Kategorija:Bližnjevzhodne države]]
7eabon9wx4tbrqgd2ywkabgegfk99k7
Wikipedija:Predlogi za brisanje
4
5650
6762124
6755165
2026-10-08T11:30:50Z
Upwinxp
126544
−2, +1
6762124
wikitext
text/x-wiki
{{bližnjica|WP:PZB}}
__NOINDEX__
'''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja.
Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd.
Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]].
{{za-proti}}
==Postopek za predlaganje==
{{navodila za PZB}}
*V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka.
*O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko.
*Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog.
==Zaključevanje predlogov==
Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša.
Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti.
Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo).
==Marec 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Dj Tubet}}
==April 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Diarrhoea}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/El Toro}}
==Maj 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Robert Vrčon}}
==Junij 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Roža in meč}}
==Februar 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rudarstvo in energetika Slovenije}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kategorije Žrtve totalitarnih režimov}}
==Marec 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Laar Getny}}
==December 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Bavovna (internetni meme)}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rakun iz Hersona}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Belgorodska ljudska republika (drugič)}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Okraj Královec}}
== Februar 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Poimenski seznam rek}}
== Marec 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Hranozavest}}
==Avgust 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Wojciech Waleczek}}
==September 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Vloga patronažne medicinske sestre pri zdravstveni negi oseb z motnjo v duševnem zdravju}}
==Oktober 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/José Jesús Villa Pelayo}}
== Arhiv ==
* [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2023|2023]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2024|2024]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2025|2025]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026|2026]]
==Glej tudi==
* [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]]
* [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]]
* [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]]
* [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]]
[[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]]
[[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]]
cekha7icr3fbpxdz8miztn68ltiukcw
Tajska
0
5821
6762005
6748051
2026-10-08T06:49:56Z
Ingrid Andreessen
254878
/* Kraljestvo Rattanakosin in modernizacija (1782–1932) */
6762005
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Država
|native_name = ราชอาณาจักรไทย <br />''Ratča Anačak Thai''
|conventional_long_name = Kraljevina Tajska
|common_name = Tajska
|common_name2 = Tajske
|image_flag = Flag of Thailand.svg
|image_coat = Emblem of Thailand.svg
|symbol_type = Emblem
|image_map = Thailand (orthographic projection).svg
|image_map2 = Thailand - Location Map (2013) - THA - UNOCHA.svg
|national_motto = ชาติ ศาสนา พระมหากษัตริย์<br />»Narod, vera, kralj«
|national_anthem = ''Phleng Čat (instrumentalno)''<br/><center>[[File:Thai National Anthem - US Navy Band.ogg]]</center>
|royal_anthem = ''Phleng Sansoen Phra Barami (instrumentalno)''<br/><center>[[File:Thai Royal Anthem - US Navy Band.ogg]]</center>
|official_languages = [[tajščina]]
|capital = [[Bangkok]]{{smallsup|1}}
|latd=13 |latm=44 |latNS=N |longd=100 |longm=30 |longEW=E
|largest_city = glavno mesto
|demonym = Tajec, Tajka
|government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]]
|leader_title1 = poglavar države:
|leader_name1 = kralj [[Vačiralongkorn]] (Rama X.)
|leader_title2 = predsednik vlade:
|leader_name2 = Anutin Charnvirakul
| sovereignty_type = Nastanek
| established_event1 = [[Kraljestvo Sukhothai]]
| established_date1 = 1238–1438
| established_event2 = [[Kraljestvo Ayutthaya]]
| established_date2 = 1351–1767
| established_event3 = [[Kraljestvo Thonburi]]
| established_date3 = 1767–1782
| established_event4 = [[Kraljestvo Rattanakosin]]
| established_date4 = 6. april 1782
| established_event9 = {{nowrap|[[Siamska revolucija leta 1932|Ustavna monarhija]]}}
| established_date9 = 24. junij 1932
| established_event10 = Veljavna ustava
| established_date10 = 6. april 2017
|area_rank = 50.
|area_km2 = 513.120
|percent_water = 0,4 (2230 km<sup>2</sup>)
|population_estimate = 65.975.198
|population_estimate_year = 2024<ref name="dopa">{{navedi splet |title=Population statistics of the civil registration (monthly) |url=https://stat.bora.dopa.go.th/stat/statnew/statMONTH/statmonth/#/mainpage |access-date=25 May 2024 |archive-date=24 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250224093538/https://stat.bora.dopa.go.th/stat/statnew/statMONTH/statmonth/#/mainpage |url-status=live }}</ref>
|population_estimate_rank = 22.
|population_census = 64.785.909
|population_census_year = 2010<ref>[http://popcensus.nso.go.th/doc/8-thailand%20census.doc "100th anniversary of population censuses in Thailand: Population and housing census 2010: 11th census of Thailand"] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120712002347/http://popcensus.nso.go.th/doc/8-thailand%20census.doc |date=2012-07-12}}. popcensus.nso.go.th.</ref>
|population_density_km2 = 132
|population_density_rank = 88.
| GDP_PPP = {{increase}} $1,850 trillion<ref>{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en |access-date=16 July 2025 |archive-date=28 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250428212902/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April |url-status=live }}</ref>
| GDP_PPP_year = 2025
| GDP_PPP_rank = 22.
| GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $26.320<ref>{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en |access-date=16 July 2025 |archive-date=28 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250428212902/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April |url-status=live }}</ref>
| GDP_PPP_per_capita_rank = 75.
| GDP_nominal = {{increase}} $546,220 mrd<ref>{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en |access-date=16 July 2025 |archive-date=28 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250428212902/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April |url-status=live }}</ref>
| GDP_nominal_year = 2025
| GDP_nominal_rank = 29.
| GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $7770<ref>{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en |access-date=16 July 2025 |archive-date=28 April 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250428212902/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April |url-status=live }}</ref>
| GDP_nominal_per_capita_rank = 94.
| Gini = 35,1
| Gini_year = 2021
| Gini_change = increase
| Gini_ref = <ref>{{navedi splet |title=Gini Index |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180727172441/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI |archive-date=27 July 2018 |access-date=12 August 2021 |publisher=World Bank}}</ref>
| HDI = 0,798
| HDI_year = 2023
| HDI_change = decrease
| HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref>
| HDI_rank = 76th
|currency = [[tajski baht|baht]] ฿
|currency_code = THB
|time_zone =
|utc_offset = +7
|time_zone_DST = ''ne uporabljajo''
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.th]]
|calling_code = 66
|footnote1 = Tajsko ime: ''Krung Thep Maha Nakhon'' ali ''Krung Thep''
}}
'''Tájska''' ({{langx|th|ประเทศไทย}}, ''Prathet Thai'', {{IPA|th|pratʰêːt tʰaj|pron|th-Thailand.ogg}}}} je [[morje|obmorska]] [[država]], ki leži na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] v [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]]. Uradno je znana kot '''Kraljevina Tajska'''{{efn-lr|{{langx|th|ราชอาณาจักรไทย|italics=off}}; {{transliteration|th|Ratcha-anachak Thai}} {{IPA|th|raː.t͡ɕa.ʔaː.naː.t͡ɕàk tʰaj|pron}}}} in zgodovinsko '''Siam''' do leta 1939.{{efn-lr|name=siam|{{IPAc-en|s|aɪ|'|æ|m|,_|ˈ|s|aɪ|æ|m}}; {{langx|th|สยาม}}, {{RTGS|''sayam''}}, {{IPA|th|sajǎːm|pron}}; also spelled ''Siem'', ''Syâm'', or ''Syâma''}} S skoraj 66 milijoni prebivalcev se razteza na 513.115 kvadratnih kilometrih. Tajska na severozahodu meji na [[Mjanmar]], na severovzhodu in vzhodu na [[Laos]], na jugovzhodu na [[Kambodža|Kambodžo]], na jugu na [[Tajski zaliv]] in [[Malezija|Malezijo]], na jugozahodu pa na [[Andamansko morje]]; na jugovzhodu si deli tudi morsko mejo z [[Vietnam]]om ter na jugozahodu z [[Indonezija|Indonezijo]] in [[Indija|Indijo]]. [[Bangkok]] je glavno in največje mesto države.
Tajci so se od 6. do 11. stoletja selili iz jugozahodne Kitajske v celinsko jugovzhodno Azijo. Regiji so vladala [[Velika Indija|poindizirana kraljestva]], kot so [[Monsko kraljestvo]], [[Kmerski imperij]] in malajske monarhije, ki so tekmovala s tajskimi državami, kot so kraljestva Ngoenyang, Sukhothai, Lan Na in Ayutthaya, ki so si prav tako tekmovala. Stiki z Evropo so se začeli leta 1511 s portugalsko diplomatsko misijo v Ayutthayi, ki je do konca 15. stoletja postala regionalna sila. Ayutthaya je doseglo vrhunec v 18. stoletju, dokler ni bila uničena v burmansko-siamski vojni. Kralj [[Taksin]] Veliki je hitro ponovno združil razdrobljeno ozemlje in ustanovil kratkotrajno kraljestvo Thonburi (1767–1782), katerega edini kralj je bil. Leta 1782 ga je nasledil Phutthayotfa Chulalok (Rama I.), prvi monarh sedanje dinastije Chakri. Skozi celotno obdobje zahodnega imperializma v Aziji je Siam ostal edina država v regiji, ki se je izognila kolonizaciji s strani tujih sil, čeprav je bil pogosto prisiljen sklepati teritorialne, trgovinske in pravne koncesije v neenakopravnih pogodbah.<ref>{{cite journal |last1=Nuchkoom Smith |first1=Nucharee |last2=Smith |first2=Robert Brian |date=1 October 2019 |title=Has Thailand learnt any Lessons from the Bowring Treaty and the Treaty of Amity? |url=https://www.athensjournals.gr/law/2019-5-4-3-Smith.pdf |url-status=live |journal=Athens Journal of Law |volume=5 |issue=4 |pages=405–418 |doi=10.30958/ajl.5-4-3 |s2cid=211453326 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220511161132/https://www.athensjournals.gr/law/2019-5-4-3-Smith.pdf |archive-date=11 May 2022 |access-date=17 April 2022 |issn=2407-9685}}</ref> Siamski sistem vladanja se je centraliziral in preoblikoval v moderno unitarno absolutno monarhijo med vladavino Chulalongkorna (Rama V.) med letoma 1868 in 1910. V [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je Siam postavil na stran zaveznikov, kar je bila politična odločitev, sprejeta z namenom spremembe neenakopravnih pogodb. Po revoluciji brez krvi leta 1932 je postal ustavna monarhija in spremenil svoje uradno ime v Tajska, s čimer je postal zaveznik Japonske v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Konec 1950-ih je vojaški udar pod vodstvom Sarita Thanarata oživil zgodovinsko vplivno vlogo monarhije v politiki. Med hladno vojno je Tajska postala pomembna zaveznica Združenih držav Amerike, ki ni članica NATA, in je kot članica SEATO, ki je bila razpuščena leta 1977, igrala protikomunistično vlogo v regiji.
Razen kratkega obdobja parlamentarne demokracije sredi 1970-ih in 1990-ih je Tajska občasno izmenično prehajala med demokracijo in vojaško oblastjo. Od leta 2000 je država v nenehnem političnem konfliktu med podporniki in nasprotniki dvakrat izvoljenega tajskega premierja Thaksina Shinawatre, kar je povzročilo dva državna udara (leta 2006 in 2014), vzpostavitev sedanje ustave, nominalno demokratične vlade po tajskih splošnih volitvah leta 2019 in velike prodemokratične proteste v letih 2020–2021, ki so vključevali brez primere zahteve po reformi monarhije. Od leta 2019 je nominalno parlamentarna ustavna monarhija; v praksi pa so strukturne prednosti v ustavi zagotovile nadaljnji vpliv vojske v politiki.<ref>
* {{navedi novice |last=Abuza |first=Zachary |date=27 September 2021 |title=Thailand's Constitutional Dictatorship Weathers the Storm |work=The Diplomat |url=https://thediplomat.com/2021/09/thailands-constitutional-dictatorship-weathers-the-storm/ |access-date=14 March 2022}}
* {{cite journal |last1=Glassman |first1=Jim |title=Lineages of the Authoritarian State in Thailand: Military Dictatorship, Lazy Capitalism and the Cold War Past as Post-Cold War Prologue |journal=Journal of Contemporary Asia |year=2020 |volume=50 |issue=4 |pages=571–592 |doi=10.1080/00472336.2019.1688378 |s2cid=211436855 |doi-access=free }}
* {{navedi novice |last1=Bandow |first1=Doug |title=Thailand's Military Is Getting Ready for Another Crackdown |url=https://foreignpolicy.com/2020/12/03/thailand-military-crackdown-protests-biden/ |access-date=14 March 2022 |work=Foreign Policy |date=3 December 2020}}</ref>
Tajska je ustanovna članica [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]] (ASEAN), zunanjepolitično pa je tudi tesna zaveznica [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. Ima visok indeks človekovega razvoja in je druga najpomembnejša gospodarska sila v Jugovzhodni Aziji. Uvrščajo jo med novo industrializirane države; najpomembnejše gospodarske panoge so industrija, [[kmetijstvo]] in [[turizem]].<ref name="GuardianThailandOverview">The Guardian, [https://www.theguardian.com/country-profile/thailand Country profile: Thailand], 25 April 2009.</ref>
== Etimologija ==
Tajska je bila pred letom 1939 znana tujcem kot Siam. Po besedah Georgea Cœdèsa beseda ''Thai'' ({{linktext|ไทย}}) v tajskem jeziku pomeni »svoboden človek«, kar Tajce razlikuje od domačinov, ki so bili v tajski družbi obravnavani kot tlačani.<ref name="Coedes 1968">{{navedi knjigo |last=Cœdès |first=George |title=The Indianized States of Southeast Asia |publisher=University of Hawaii Press |others=Trans. Susan Brown Cowing |year=1968 |isbn=978-0-8248-0368-1 |editor-last=Walter F. Vella |author-link=}}</ref> Po besedah Chita Phumisaka ''Thai'' ({{lang|th|ไท}}) preprosto pomeni »ljudje« ali »človeško bitje«; njegova raziskava kaže, da so nekatera podeželska območja namesto običajne tajske besede ''khon'' ({{linktext|คน}}) za ljudi uporabljala besedo ''Thai''.<ref name="Phumisak 1992">{{navedi knjigo |last=Phumisak |first=Chit |url=https://books.google.com/books?id=IadwAAAAMAAJ |title=ความเป็นมาของคําสยาม ไทย, ลาว และขอม และลักษณะทางสังคมของชื่อชนชาติ: ฉบับสมบูรณ์ เพิ่มเติม ข้อเท็จจริงว่าด้วยชนชาติขอม |date=1992 |publisher=Samnakphim Sayām |isbn=978-974-85729-9-4 |language=th |trans-title=Etymology of Siam, Thai, Lao, Khmer |author-link= |access-date=31 December 2021 |archive-date=28 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328150348/https://books.google.com/books?id=IadwAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> Po mnenju Michela Ferlusa bi se etnonimi ''Thai-Tai'' (ali ''Thay-Tay'') razvili iz etimona ''*k(ə)ri'': 'človek'.{{efn-lr|Through the following chain: ''*kəri:'' > ''*kəli:'' > ''*kədi:/*kədaj'' > ''*di:/*daj'' > ''*daj<sup>A</sup>'' (Proto-Southwestern Tai) > ''tʰaj<sup>A2</sup>'' (in Siamese and Lao) or > ''taj<sup>A2</sup>'' (in the other Southwestern and Central Tai languages classified by Li Fangkuei).<ref>[https://hal.inria.fr/halshs-01182596/document Ferlus, Michel (2009). Formation of Ethnonyms in Southeast Asia] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20161119060814/https://hal.inria.fr/halshs-01182596/document |date=19 November 2016}}. ''42nd International Conference on Sino-Tibetan Languages and Linguistics, November 2009, Chiang Mai, 2009'', p.3.</ref> Ferlus work is based on simple rules of phonetic change observable in the Sinosphere and studied for the most part by William H. Baxter (1992).}}<ref>{{Cite journal |last=Pain |first=Frédéric |year=2008 |title=An Introduction to Thai Ethnonymy: Examples from Shan and Northern Thai |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-american-oriental-society_october-december-2008_128_4/page/641 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=128 |issue=4 |pages=641–662 |jstor=25608449}}</ref>
Tajci pogosto za svojo državo uporabljajo vljudnostno obliko ''prathet Thai'' ({{langx|th|ประเทศไทย}}). Uporabljajo tudi bolj pogovorni izraz ''mueang Thai'' ({{langx|th|เมืองไทย}}) ali preprosto ''Thai''; beseda ''mueang'', ki se arhaično nanaša na mestno državo, se običajno uporablja za označevanje mesta ali vasi kot središča regije. ''Ratcha Anachak Thai'' ({{langx|th|ราชอาณาจักรไทย}}) pomeni 'kraljestvo Tajske'.
Etimološko so njegove sestavine: ''ratcha'' ({{langx|sa|राजन्}}, rājan, 'kralj, kraljevski, kraljestvo'), ''ana-'' (pali ''āṇā'' 'avtoriteta, poveljstvo, moč', sama iz sanskrtske {{lang|sa|आज्ञा}}, ājñā, istega pomena) in ''-chak'' (iz sanskrtske {{lang|sa|{{linktext|चक्र}}}} ''cakra-'' 'kolo', simbol moči in vladavine).
Tajska nacionalna himna ({{langx|th|เพลงชาติ}}), ki jo je napisal Luang Saranupraphan v patriotskih 1930-ih, se nanaša na tajski narod kot ''prathet Thai'' ({{langx|th|ประเทศไทย}}). Prva vrstica državne himne je: ''prathet thai ruam lueat nuea chat chuea thai'' ({{langx|th|ประเทศไทยรวมเลือดเนื้อชาติเชื้อไทย}}), ''Tajska je ustanovljena na krvi in meso''.<ref>{{navedi novice |last=Panyasuppakun |first=Kornrawee |date=8 August 2017 |title=Patriotism remixed |url=https://www.bangkokpost.com/thailand/politics/1302183/patriotism-remixed |access-date=2024-06-01 |work=Bangkok Post |language=en}}</ref>
Prejšnje ime Siam je morda izviralo iz sanskrta श्याम (śyāma, 'temno') ali ''Mon'' ရာမည (rhmañña, 'tujec'), verjetno istega korena kot ''Shan'' in ''Assam''.<ref>Barend Jan Terwiel, Chaichuen Khamdaengyodtai, ''Shan Manuscripts''. Franz Steiner, 2003, p. 9.</ref> Beseda ''Śyâma'' morda ni pravi izvor, temveč vnaprej načrtovano odstopanje od njenega pravilnega, prvotnega pomena. Druga teorija pravi, da ime izvira iz Kitajcev, ki so to regijo imenovali ''Šjan''.{{efn-lr|"Ajuthaja se je kot prevladujoče središče pojavila konec 14. stoletja. Kitajci so to regijo poimenovali Xian, Portugalci pa so jo spremenili v Siam."}}
Stari [[Kmeri]] so besedo ''Siam'' uporabljali za označevanje ljudi, naseljenih v zahodni dolini reke [[Chao Phraya]], ki obdaja starodavno mesto Nakhon Pathom v današnji osrednji Tajski; verjetno izvira iz imena boga Krišne, ki se imenuje tudi Shyam, saj napis ''Wat Sri Chum'' iz 13. stoletja n. št. omenja, da je Phra Maha Thera Sri Sattha prišel obnoviti Phra Pathommachedi v mestu boga Krišne (Nakhon Pathom) v zgodnjem obdobju kraljestva Sukhothai.<ref name="sac">{{navedi splet|trans-title=Wat Sri Chum Inscription|url=https://db.sac.or.th/inscriptions/inscribe/detail/177|title=จารึกวัดศรีชุม|accessdate=29 August 2023|language=th|publisher=Princess Maha Chakri Sirindhorn Anthropology Centre|archivedate=28 August 2023|archiveurl=https://archive.today/20230828215526/https://db.sac.or.th/inscriptions/inscribe/detail/177}}</ref>
== Zgodovina ==
=== Prazgodovina in izvor ===
Obstajajo dokazi o neprekinjenem človeškem prebivališču na ozemlju današnje Tajske od pred 20.000 leti do danes.<ref name="LePoer 1989">{{navedi knjigo |last=Barbara Leitch LePoer |title=Thailand: A Country Study |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |year=1989}}</ref>{{rp|4}} Najzgodnejši dokazi o gojenju riža izvirajo iz leta 2000 pr. n. št. Območja, ki sestavljajo današnjo Tajsko, so bila del Pomorske žadaste poti, kot so ugotovile arheološke raziskave. Trgovska mreža je obstajala 3000 let, med letoma 2000 pr. n. št. in 1000 n. št. [[Bron]] se je pojavil okoli leta 1250–1000 pr. n. št. Najdišče [[Ban Chiang]] na severovzhodu Tajske se trenutno uvršča med najstarejše znano središče proizvodnje bakra in brona v jugovzhodni Aziji.<ref>{{Cite journal |last1=Higham |first1=Charles |last2=Higham |first2=Thomas |last3=Ciarla |first3=Roberto |last4=Douka |first4=Katerina |last5=Kijngam |first5=Amphan |last6=Rispoli |first6=Fiorella |date=10 December 2011 |title=The Origins of the Bronze Age of Southeast Asia |url=https://www.researchgate.net/publication/257607857 |url-status=live |journal=Journal of World Prehistory |volume=24 |issue=4 |pages=227–274 |doi=10.1007/s10963-011-9054-6 |s2cid=162300712 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210511090306/https://www.researchgate.net/publication/257607857_The_Origins_of_the_Bronze_Age_of_Southeast_Asia |archive-date=11 May 2021 |access-date=10 February 2018 |via=Researchgate.net}}</ref> Železo se je pojavilo okoli leta 500 pr. n. št.
Kraljestvo Funan je bilo prvo in najmočnejše kraljestvo jugovzhodne Azije v tistem času (2. stoletje pr. n. št.). Ljudstvo Mon je v 6. stoletju ustanovilo kneževini Dvaravati in kraljestvo Hariphunchai. Kmersko ljudstvo je v 9. stoletju ustanovilo kmersko cesarstvo s središčem v Angkorju. Tambralinga, malajska država, ki je nadzorovala trgovino skozi Melaški preliv, se je dvignila v 10. stoletju. Na [[Indokitajski polotok]] je od časa kraljestva Funan do Kmerskega imperija močno vplivala kultura in religije Indije.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/589625/Thailand/274233/History?anchor=ref509754 Thailand. History] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120402103818/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/589625/Thailand/274233/History?anchor=ref509754 |date=2 April 2012}}. ''Encyclopædia Britannica''</ref>
Tajci so pripadniki etnične skupine Tai, za katero so značilne skupne jezikovne korenine.<ref name="Wyatt 1984">{{navedi knjigo |last=Wyatt |first=David K. |url=https://archive.org/details/thailand00davi |title=Thailand: A Short History |publisher=Yale University Press |year=1984 |isbn=978-0-300-03054-9 |location=New Haven |author-link=}}</ref>{{rp|2}} Kitajske kronike prvič omenjajo ljudstva Tai v 6. stoletju pr. n. št. Čeprav obstaja veliko domnev o izvoru ljudstev Tai, je David K. Wyatt, tajski zgodovinar, trdil, da so njihovi predniki, ki danes naseljujejo Laos, Tajsko, Mjanmar, Indijo in Kitajsko, prišli z območja Điện Biên Phủ med 5. in 8. stoletjem.
Tajci so se začeli postopoma seliti na današnjo Tajsko od 6. do 11. stoletja, ki so ga takrat zasedali Moni in Kmeri.<ref>{{navedi splet |last1=E. Jane Keyes |last2=James A. Hafner |display-authors=et al. |year=2018 |title=Thailand: History |url=https://www.britannica.com/place/Thailand/Sports-and-recreation#ref274233 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210624002018/https://www.britannica.com/place/Thailand/Sports-and-recreation#ref274233 |archive-date=24 June 2021 |access-date=4 April 2018 |website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Tako je bila tajska kultura pod vplivom indijske, monske in kmerske kulture. Tajci so se prepletali z različnimi etničnimi in kulturnimi skupinami v regiji, kar je povzročilo številne skupine današnjih Tajcev. Genetski dokazi kažejo, da etnolingvistika ne more natančno napovedati izvora Tajcev. Sujit Wongthes je trdil, da Tajci niso rasa ali etnična pripadnost, temveč kulturna skupina.<ref>{{navedi splet |title=ชนชาติไทย 'ไม่ใช่' คนไทย โดย สุจิตต์ วงษ์เทศ |url=https://www.matichon.co.th/columnists/news_4238682 |website=Matichon |date=18 October 2023 |access-date=20 February 2024 |archive-date=20 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240220043823/https://www.matichon.co.th/columnists/news_4238682 |url-status=live }}</ref>
Po besedah francoskega zgodovinarja Georgea Cœdèsa »Tajci prvič vstopijo v zgodovino daljne Indije v enajstem stoletju z omembo sužnjev ali vojnih ujetnikov Syam v epigrafiki Champa«, »v 12. stoletju pa so na bas reliefih [[Angkor Wat]]a« opisani »skupina bojevnikov« kot Syam, čeprav zapisi Chamov ne navajajo izvora Syamov ali etnične skupine, ki so ji pripadali.<ref name="Smith 2019">{{Cite thesis |last=Smith |first=John |title=State, Community, and Ethnicity in Early Modern Thailand, 1351–1767 |year=2019 |degree=PhD |url=http://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/151629|institution=University of Michigan |hdl=2027.42/151629 |access-date=5 April 2023 |archive-date=28 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328160310/https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/151629 |url-status=live }}</ref> Izvor in etnična pripadnost Syamov ostajata nejasna, saj nekatera literatura nakazuje, da se Syam nanaša na ljudstvo Shan, ljudstvo Bru ali ljudstvo Brau. Vendar pa so viri iz celinske jugovzhodne Azije izpred 14. stoletja besedo ''Syam'' uporabljali predvsem kot etnonim, ki se nanaša na tiste, ki so pripadali ločeni kulturni kategoriji, ki se razlikuje od Kmerov, Chamov, Baganov ali Monov. To je v nasprotju s kitajskimi viri, kjer se je Šjan uporabljal kot toponim.[41]
=== Zgodnja Tai konfederacijska mesta: (691 pr. n. št. – 13. stoletje n. št.) ===
[[File:Tai Migration.svg|thumb|240px|Zemljevid, ki prikazuje geografsko razširjenost jezikovne družine Kra-Dai. Puščice predstavljajo splošni vzorec migracije taiško govorečih plemen vzdolž rek in čez spodnje prelaze.]]
[[File:Location Lanna (under King Tilok).png|thumb|240px|Kraljestvo Lan Na med vladavino Tilokaraja (vladal 1441–1487)]]
Teoretično so se tajsko govoreči ljudje oblikovali že v 12. stoletju pr. n. št. v sredini porečja [[Jangce]]. Nekatere skupine so se kasneje preselile proti jugu v [[Guangši]].<ref name="Chamberlain 2016">{{cite journal |last = Chamberlain |first = James R. |year = 2016 |title = Kra-Dai and the Proto-History of South China and Vietnam |url = https://so06.tci-thaijo.org/index.php/pub_jss/article/view/158051 |journal = Journal of the Siam Society|volume = 104 |pages = 27–77 |access-date = 18 January 2024 |archive-date = 3 January 2023 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230103043101/https://so06.tci-thaijo.org/index.php/pub_jss/article/view/158051 |url-status = live }}</ref> Vendar pa je bilo po več krvavih stoletjih proti kitajskemu vplivu v Guangšiju med letom 333 pr. n. št. in 11. stoletjem ubitih več sto tisoč Taijev, zato so se Tai začeli seliti proti jugozahodu vzdolž rek in čez spodnje prelaze v gorski sever jugovzhodne Azije in rečne doline v današnjem [[Asam]]u v Indiji.{{sfn|Baker|Phongpaichit|2017|p= 26}}<ref>{{Citation |last = Evans |first = Grant |title = A Short History of Laos: The Land in Between |url = https://cdn.preterhuman.net/texts/history/A%20Short%20History%20of%20Laos.pdf |year = 2002 |postscript = . |publisher = Allen & Unwin |isbn = 978-1-86448-997-2 |access-date = 18 January 2024 |archive-date = 29 February 2024 |archive-url = https://web.archive.org/web/20240229191509/https://cdn.preterhuman.net/texts/history/A%20Short%20History%20of%20Laos.pdf |url-status = live }}</ref> Nekateri dokazi kažejo, da so se predniki Tajcev množično selili proti jugozahodu iz [[Junan]]a šele po mongolski invaziji na Dali leta 1253; vendar to ni splošno sprejeto.
Tai so premagali domorodna plemena in se pojavili kot nova sila v novi regiji. Posledično je bilo ustanovljenih več mestnih držav Taijev, raztresenih od Điện Biên Phủ v današnjem severozahodnem Vietnamu in visokogorju jugovzhodne Azije do severovzhodne Indije.<ref name="jumsai1967">{{navedi knjigo|last=Jumsai|first=M.L. Manich|title=History of Laos|date=1967-08-05|publisher=Chalermnit |isbn=978-974-7390-21-6}}</ref><ref name="iml">{{navedi knjigo|last=Ratanavongsa|first=Prince Phetsarath|title=The Iron Man of Laos|date=1978|publisher=Dalley Book Service, Inc.}}</ref>
Glede na legendo Simhanavati, ki jo najdemo v več kronikah, je bila prva tajska mestna država na severu Tajske, Singhanavati, ustanovljena okoli 7. stoletja. Vendar pa je več sodobnih geoloških in arheoloških študij ugotovilo, da njeno središče, Yonok Nahaphan, izvira iz obdobja 691 pr. n. št.–545 n. št.; to približno sovpada z ustanovitvijo držav Shan, še ene tajske federativne kneževine na območju današnjega severovzhodnega Mjanmara, pa tudi Muang Sua ([[Luang Prabang]]) na vzhodu.<ref name="Viravond">{{navedi splet |url=http://www.reninc.org/bookshelf/history_of_laos_viravong.pdf |title=HISTORY OF LAOS |author=Maha Sila Viravond |access-date=29 December 2017 |publisher=Refugee Educators' Network |archive-date=3 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200403030051/http://www.reninc.org/bookshelf/history_of_laos_viravong.pdf |url-status=dead}}</ref>
Potem ko je bil Singhanavati zaradi potresa leta 545 potopljen pod jezerom Chiang Saen,<ref>{{Cite journal|last1=Wood|first1=Spencer H.|last2=Wood|first2=Layle R.|last3=Ziegler|first3=Alan D.|date=2015-11-02|title=Natural degradation of earthworks, trenches, walls and moats, Northern Thailand|url=http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/00934690.2015.1103645|journal=Journal of Field Archaeology|volume=40|issue=6|pages=675–694|doi=10.1080/00934690.2015.1103645|s2cid=32414373|issn=0093-4690|access-date=18 January 2024|archive-date=18 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240118052630/https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/00934690.2015.1103645|url-status=live|url-access=subscription}}</ref> so preživeli ustanovili nov sedež v Wieng–Pruekshi. Kraljestvo je obstajalo še 93 let.
Poleg Singhanavatija je bila leta 638 kot naslednica Singhanavatija ustanovljena še ena severna kneževina, Ngoenyang, ki jo je leta 638 ustanovil Lavachakkaraj, prav tako s središčem v Wieng–Pruekshi (današnje okrožje Mae Sai, [[Chiang Rai]]). Njen sedež je leta 1262 kralj Mangrai preselil v Chiang Mai, kar je veljalo za temelj kraljestva Lan Na. Mangrai je združil okoliško območje in ustvaril mrežo držav s političnimi zavezništvi vzhodno in severno od [[Mekong]]a. Njegova dinastija je kraljestvu neprekinjeno vladala naslednji dve stoletji. Lan Na je razširil svoje ozemlje proti jugu in leta 1292 priključil Mon Hariphunchai iz Dvaravatija.
V poznem 10. stoletju so se Tajci začeli seliti dlje proti jugu, v današnjo zgornjo osrednjo Tajsko. Okoli 1100-ih let so Tajci več mest na tem območju, kot so Songkwae, Sawankhalok in Chakangrao, vladali in sčasoma sprožili več bitk proti že obstoječemu Mon Lavo, ki je bil od 7. stoletja pod vplivom Chenla in Kmerov, kar je leta 1238 privedlo do ustanovitve neodvisne države Tajcev, kraljestva Sukhothai, v zgornji dolini reke Chao Phraya.
Najzgodnejši konflikt med Tajci in obstoj že obstoječih etničnih skupin je bil zabeležen sredi 4. stoletja, ko je vladar Singhanavatija, Pangkharat, na silo izgubil sedež v Yonoku v korist kralja Khoma iz Umongasele (današnji Fang). Nato je pobegnil v Vieng Si Tuang ({{lang|th|เวียงศรีทวง}}; današnji Wiang Phang Kham, okrožje Mae Sai), vendar je moral vsako leto pošiljati davke Yonoku, dokler njegov sin Phrom ni vzel nazaj Yonoka in izgnal kralja Khoma iz Umongasele. Phrom je s svojimi četami odkorakal tudi proti jugu, da bi pred sovražnikom zasedel Chakangrao in ustanovil mesto Songkwae. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Phrom nekoč zasedel glavno mesto Lava, Lopburi.<ref name=krai>{{navedi splet|url=https://www.silpa-mag.com/history/article_89008|title=เมืองลพบุรีเป็นของไทยเมื่อใด?|language=th|date=30 December 2022|author=สงบ สุริยินทร์|website=silpa-mag.com|archivedate=25 December 2023|archiveurl=https://archive.today/20231225062249/https://www.silpa-mag.com/history/article_89008|accessdate=25 December 2023}}</ref> V nasprotju s tem so Tajci vzpostavili odnose s siamskimi Moni prek kraljevih porok.
=== Kraljestva Mon in Lavo: (5. stoletje n. št. – 13. stoletje n. št.) ===
[[File:Mon political entities.png|thumb|240px|Politične entitete ljudstva Mon okoli 6.–7. stoletja]]
[[File:DvaravatiMapThailand.png|thumb|240px|Zemljevid naselij kulture Dvaravati od 6. do 9. stoletja]]
Kot je splošno znano, so se današnji Tajci prej imenovali Siamci, preden se je država sredi 20. stoletja preimenovala v Tajsko. Več genetskih študij, objavljenih v 21. stoletju, kaže, da bi tako imenovani Siamci (osrednji Tajci) morda imeli monski izvor, saj so njihovi genetski profili tesneje povezani z ljudstvom Mon v Mjanmaru kot s Taisi iz južne Kitajske in so verjetno kasneje postali Taisi s kulturno difuzijo po prihodu ljudstva Tai s severa okoli 8.–10. stoletja.<ref name="shi">{{navedi splet|url=https://www.matichon.co.th/columnists/news_1079341|title=สุจิตต์ วงษ์เทศ : ชาวนอกอยู่ภาคใต้ คนเมืองในอยู่ภาคกลาง|date=9 August 2018|accessdate=26 January 2024|language=th|author=สุจิตต์ วงษ์เทศ|work=มติชนออนไลน์ |publisher=Matichon|archivedate=26 January 2024|archiveurl=https://archive.today/20240126013540/https://www.matichon.co.th/columnists/news_1079341}}</ref>
To se odraža tudi v jeziku, saj več kot polovica besedišča v osrednjem tajskem jeziku izhaja iz jezika Mon ali je izposojena iz njega, pa tudi iz jezika [[Pali]] in [[Sanskrt]].<ref>{{navedi knjigo|title=A history of Thailand|url=https://archive.org/details/historyofthailan0003bake|last=Baker|first=Christopher|publisher=Cambridge University Press|year=2014|isbn=978-1-316-00733-4|location=Melbourne, Australia|pages=[https://archive.org/details/historyofthailan0003bake/page/2 3]–4}}</ref> Še več, kronika ''Jinakalamali'' Tai Lan Na imenuje tudi južno regijo, ki jo zasedajo Mon Haripuñjaya iz Dvaravatija, kot Shyam Pradesh (dobesedno 'dežela ljudi iz Siama'), kar nakazuje, da so bili starodavni Siamci in ljudstvo Mon v osrednji Tajski verjetno ista etnolingvistična skupina.
Najzgodnejši dokazi o omembi Siamskega ljudstva so kamniti napisi, najdeni v Angkor Borei pri Funanu (K. 557 in K. 600), datirani v leto 661 n. št., ime sužnja je omenjeno kot ''Ku Sayam'', kar pomeni 'sužnje Sayam' (Ku je predpona, ki se je uporabljala za označevanje suženj v predangkorskem obdobju), napisi Takéo (K. 79), napisani leta 682 med vladavino Bhavavarmana II. iz Chenle, pa prav tako omenjajo Siam Nobel: Sāraṇnoya Poña Sayam, kar je bilo prvedeno kot: riževo polje, ki je bilo dano ''poñi'' (plemiškemu činu), ki se je imenoval Sayam (Siam).<ref name="eth">{{navedi splet|url=https://www.silpa-mag.com/history/article_90594|title=จาก "เสียม (สยาม)" สู่ "ไถ (ไทย)": บริบทและความหมายในการรับรู้ของชาวกัมพูชา|date=March 2009|accessdate=23 December 2023|language=th|website=silpa-mag.com|archivedate=23 December 2023|archiveurl=https://archive.today/20231223043505/https://www.silpa-mag.com/history/article_90594}}</ref>
Pesem Song Huiyao Jigao (960–1279) navaja, da so se Siamci naselili v zahodnem osrednjem delu Tajske in da se je njihova država imenovala Šjān guó ({{lang-zh|暹國}}), vzhodna ravnina pa je pripadala Monom iz Lava ({{lang-zh|羅渦國}}),<ref name="ngr">{{navedi splet|url=https://mgronline.com/daily/detail/9660000105649|work=Manager Daily|language=th|date=1 December 2023|accessdate=23 December 2023|archivedate=23 December 2023|archiveurl=https://archive.today/20231223012308/https://mgronline.com/daily/detail/9660000105649|title=เส้นทางศรีวิชัย : เครือข่ายทางการค้าที่ยิ่งใหญ่ที่สุดในทะเลใต้ยุคโบราณ ตอน ราชวงศ์ไศเลนทร์ที่จัมบิ (ประมาณ พ.ศ.1395–1533) (ตอนจบ)}}</ref> ki so kasneje, okoli 7.–9. stoletja, padli pod oblast Chenla in Kmerov. Te monske politične entitete, ki so vključevale tudi Haripuñjayo na severu in več mestnih držav na severovzhodu, se skupaj imenujejo Dvaravati.
Vendar sta se siamski državi Mon in Lavo kasneje združili s kraljevimi porokami in sredi 14. stoletja postali kraljestvo Ayutthaya, medtem ko so jugozahodne isanske kneževine s središčem v Phanom Rungu in Phimaiju kasneje prisegle zvestobo siamski Ayutthayi med vladavino Borommarachathirata II. (vladal 1424–1448).<ref>{{navedi splet|url=https://www.silpa-mag.com/history/article_34499|title=คนโคราช ไม่ใช่ "ลาว" แล้วคนโคราชเป็นใคร? มาจากไหน?|author=สุจิตต์ วงษ์เทศ|date=4 December 2023|accessdate=19 January 2024|language=th|website=silpa-mag.com|archivedate=18 January 2024|archiveurl=https://archive.today/20240118211306/https://www.silpa-mag.com/history/article_34499}}</ref> Preostale glavne mestne države v regiji [[Isan]] so postale Lan Xang okoli leta 1353, potem ko sta mesti dvojčka Muang Sua ([[Luang Prabang]]) in Vieng Chan Vieng Kham ([[Vientiane]]) postali neodvisni po smrti sukhotajskega kralja Ram Khamhaenga.
Glede na napis Wat Kud Tae (K.1105), datiran ok. V 7. stoletju, v obdobju, ko je vzhodna entiteta Mon, Lavo, bila pod močnim vplivom Chenla, so siamski Mon na zahodu prav tako sklenili kraljevo mešano poroko s Chenlo, saj se je Sri Chakatham, princ Sambhuke (ศามภูกะ, v današnji provinci Ratchaburi), poročil s princeso Isanavarmana I. in nato postal zaveznik. Potem ko so Chenla oblegali Funan in preselil središče v [[Angkor]], so tako siamski Mon kot Angkorčani leta 1201 med vladavino Jayavarmana VII. s svojimi vojaki napadli Vijayo pri Champi, kot je zapisano v napisu Cho-Dinh (C.3).<ref name=c3>{{navedi splet| url=https://isaw.nyu.edu/publications/inscriptions/campa/inscriptions/C0003.html|title=Corpus of the Inscriptions of Campā: C. 3 Lintel from Phan Rang|accessdate=17 January 2024|publisher=New York University|archivedate=16 January 2024|archiveurl=https://archive.today/20240116233605/https://isaw.nyu.edu/publications/inscriptions/campa/inscriptions/C0003.html}}</ref>
=== Kraljestvo Sukhothai (1238 n. št. – 14. stoletje n. št.) ===
{{multiple image
| perrow = 2/1
| total_width = 250
| caption_align = center
| align = right
| title = [[Kraljestvo Sukhothai]]
| image1 = Southeast Asian history - 13th century.png
| caption1 = Sukhothai in sosedje, konec 13. stoletja n. št.
| image2 = Phra Achana (I).jpg
| caption2 = Phra Achana, Wat Si Chum, zgodovinski park Sukhothai
| image3 = Sukhothai Historical Park.jpg
| caption3 = Ruševine Wat Mahathat, zgodovinski park Sukhothai
}}
Po zatonu Kmerskega imperija in kraljestva Pagan v začetku 13. stoletja so na njihovem mestu uspevale različne države. Domene ljudstva Tai so obstajale od severovzhoda današnje Indije do severa današnjega Laosa in do Malajskega polotoka. V 13. stoletju so se ljudstvo Tai že naselilo v osrednjem ozemlju kraljestev Dvaravati in Lavo do Nakhon Si Thammarat na jugu. Vendar ni nobenih zapisov, ki bi podrobno opisovali prihod Taijev.
Okoli leta 1240 je Pho Khun Bang Klang Hao, lokalni tajski vladar, zbral ljudstvo k uporu proti Kmerom. Kasneje se je leta 1238 kronal za prvega kralja kraljestva Sukhothai. Glavni tajski zgodovinarji štejejo Sukhothai za prvo kraljestvo tajskega ljudstva. Sukhothai se je najbolj razširil med vladavino Ram Khamhaenga (vladal 1279–1298). Vendar je šlo večinoma za mrežo lokalnih gospodarjev, ki so prisegli zvestobo Sukhothaiju in ga ta ni neposredno nadzoroval. Verjame se, da je izumil tajsko pisavo, tajska keramika pa je bila v njegovem obdobju pomemben izvozni artikel. Sukhothai je sprejel [[teravadski budizem]] v času vladavine Maha Thammarache I (1347–1368).
=== Kraljestvo Ayutthaya (1351–1767) ===
{{glavni|Kraljestvo Ayutthaya}}
{{multiple image
| perrow = 2/1
| total_width = 250
| caption_align = center
| align = right
| title = [[Kraljestvo Ayutthaya]]
| image2 = Southeast Asian history - Around 1540.png
| caption2 = Ayutthaya in sosedje, ok. 1540 n. št.
| image1 = Mainland Southeast Asia in 1415.jpg
| caption1 = Ayutthaya in sosedje, ok. 1415 n. št.
| image3 = Bird's Eye View of Iudiad City (Ayutthaya) c1665.jpg
| caption3 = Slika mesta [[Zgodovinsko mesto Ajuthaja|Ajuthaja]], ok. 1665, Johannes Vingboons
}}
Po najbolj splošno sprejeti različici nastanka se je [[kraljestvo Ayutthaya]] dvignilo iz prejšnjega, bližnjega kraljestva Lavo in Suvarnabhumija z Uthongom kot prvim kraljem. Ayutthaya je bilo mozaik samoupravnih kneževin in pritočnih provinc, ki so bile zveste kralju Ayutthaye v skladu s političnim sistemom mandale.<ref>{{navedi knjigo |last=Higham |first=Charles |url=https://books.google.com/books?id=-ifNH4uK0LAC&pg=PA355 |title=The Archaeology of Mainland Southeast Asia |publisher=Cambridge University Press |year=1989 |isbn=0-521-27525-3 |access-date=6 September 2009 |archive-date=28 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328150350/https://books.google.com/books?id=-ifNH4uK0LAC&pg=PA355#v=onepage&q&f=false |url-status=live }}</ref>{{rp|355}} Njegova začetna širitev je bila z osvajanjem in političnimi porokami.
Pred koncem 15. stoletja je Ayutthaya trikrat napadla Kmerski imperij in izropala njegovo prestolnico Angkor. Ayutthaya je nato postala regionalna sila namesto Kmerov. Zaradi nenehnega vmešavanja Sukhothaia je ta dejansko postala vazalna država Ayutthaye in je bila končno vključena v kraljestvo. [[Borommatrailokkanat]] je prinesel birokratske reforme, ki so trajale v 20. stoletje in ustvarile sistem družbene hierarhije, imenovan ''sakdina'', kjer so bili moški meščani šest mesecev na leto vpoklicani kot delavci. Ayutthaya se je zanimala za [[Malajski polotok]], vendar ji ni uspelo osvojiti Melaškega sultanata, ki ga je podpirala kitajska [[dinastija Ming]].
Evropski stiki in trgovina so se začeli v začetku 16. stoletja z odposlancem portugalskega vojvode [[Afonso de Albuquerque|Afonsa de Albuquerqua]] leta 1511. Portugalska je postala zaveznica in je nekaj vojakov prepustila kralju Rami Thibodiju II.<ref>{{navedi splet |title=Ayutthaya history Foreign Settlements |url=https://www.ayutthaya-history.com/Settlements_Portuguese.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200706001102/https://www.ayutthaya-history.com/Settlements_Portuguese.html |archive-date=6 July 2020 |access-date=24 May 2020}}</ref> Portugalcem so v 17. stoletju sledili Francozi, Nizozemci in Angleži. Rivalstvo za prevlado nad [[Chiang Mai]]jem in ljudstvom Mon je Ayutthayo postavilo proti Burmanskemu kraljestvu. Več vojn z vladajočo dinastijo Taungoo, ki so se začele v 1540-ih v času vladavine Tabinshwehtija in Bayinnaunga, se je dokončno končalo z zavzetjem prestolnice leta 1570. Sledilo je kratko obdobje vazalstva Burmi, dokler Naresuan ni leta 1584 razglasil neodvisnosti.<ref name="Baker 2014">{{navedi knjigo |last1=Baker |first1=Christopher |title=A History of Thailand |url=https://archive.org/details/historyofthailan0003bake |last2=Phongpaichit |first2=Pasuk |date=2014 |publisher=C.O.S Printers Pte Ltd |isbn=978-1-107-42021-2 |location=Singapore}}</ref>{{rp|11}}
Ayutthaya si je v mnogih zaporednih vladavinah prizadevala izboljšati odnose z evropskimi silami. Kraljestvo je še posebej cvetelo med vladavino kozmopolitskega [[Narai]]ja (1656–1688), ko so nekateri evropski popotniki Ayutthayo imeli za azijsko velesilo, skupaj s Kitajsko in Indijo. Vendar pa je naraščajoči francoski vpliv pozneje v njegovi vladavini naletel na nacionalistična čustva in sčasoma privedel do siamske revolucije leta 1688. Kljub revoluciji so splošni odnosi ostali stabilni, francoski misijonarji pa so še vedno aktivno oznanjevali krščanstvo.
Po krvavem obdobju dinastičnih bojev je Ayutthaya vstopila v tako imenovano siamsko 'zlato dobo', relativno mirno obdobje v drugi četrtini 18. stoletja, ko so cvetele umetnost, literatura in učenje. Redko so bile vojne s tujimi državami, razen konfliktov z gospodi Nguyễni za nadzor nad Kambodžo, ki so se začeli okoli leta 1715. Zadnjih petdeset let kraljestva je bilo priča krvavim nasledstvenim krizam, kjer so se v mnogih zaporednih vladavinah pojavljale čistke dvornih uradnikov in sposobnih generalov. Leta 1765 je s severa in zahoda napadla burmanska vojska s skupno 40.000 možmi.<ref>{{navedi knjigo |last=Harvey |first=G E |title=History of Burma |publisher=Frank Cass & Co. Ltd. |year=1925 |location=London}}</ref>{{rp|250}} Burmanci pod novo dinastijo Alaungpaya so se do leta 1759 hitro povzpeli in postali nova lokalna sila. Po 14-mesečnem obleganju je obzidje glavnega mesta padlo in mesto je bilo aprila 1767 požgano.<ref>{{navedi knjigo |last=Ruangsilp |first=Bhawan |url=https://books.google.com/books?id=0xBGwFrYnaMC |title=Dutch East India Company Merchants at the Court of Ayutthaya: Dutch Perceptions of the Thai Kingdom c. 1604–1765 |publisher=Koninklijke Brill NV |year=2007 |isbn=978-0-300-08475-7 |location=Leiden, Netherlands |access-date=20 November 2009 |archive-date=28 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230628192706/https://books.google.com/books?id=0xBGwFrYnaMC |url-status=live }}</ref>{{rp|218}}
=== Kraljestvo Thonburi (1767–1782) ===
[[File:โคลงภาพพระราชพงศาวดาร ภาพที่ 31 ภาพทูตเชียงใหม่เฝ้าถวายราชบรรณาการ.jpg|thumb|left|Taksin Veliki se je leta 1767 ustoličil kot tajski kralj]]
Po vojni je prestolnica in mnoga njena ozemlja ležala v kaosu. Nekdanjo prestolnico je zasedla burmanska garnizijska vojska, pet lokalnih voditeljev pa se je razglasilo za vrhovne gospodarje, vključno z gospodarji Sakwangburija, Phitsanuloka, Pimaija, Chanthaburija in Nakhon Si Thammarata. Chao Tak, sposoben vojaški vodja, se je s pravico do osvajanja razglasil za gospodarja, začenši z legendarnim plenjenjem Chanthaburija. Chao Tak s sedežem v Chanthaburiju je zbral vojake in vire ter poslal floto po reki Chao Phraya, da bi zavzela trdnjavo Thonburi. Istega leta je Chao Tak le sedem mesecev po padcu mesta uspel ponovno zavzeti Ayutthayo od Burmancev.<ref>จรรยา ประชิตโรมรัน. (2548). สมเด็จพระเจ้าตากสินมหาราช. สำนักพิมพ์แห่งจุฬาลงกรณ์มหาวิทยาลัย. หน้า 55</ref>
Chao Tak se je nato kronal za Taksina in istega leta razglasil Thonburi za začasno prestolnico. Hitro je podjarmil tudi druge vojskovodje. Njegove sile so se vključile v vojne z Burmo, Laosom in Kambodžo, ki so leta 1775 uspešno pregnale Burmance iz Lan Na, leta 1778 zavzele Vientiane in v 1770-iha poskušale v Kambodži namestiti protajskega kralja. V njegovih zadnjih letih je prišlo do državnega udara, domnevno posledica njegove 'norosti', in Taksina in njegove sinove je na koncu usmrtil njegov dolgoletni spremljevalec, general Chao Phraya Chakri (bodoči Rama I). Bil je prvi kralj vladajoče dinastije Chakri in 6. aprila 1782 ustanovitelj kraljestva Rattanakosin.<ref>{{navedi splet |title=Rama I {{!}} Thai Monarch, Ayutthaya Dynasty {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/biography/Rama-I |access-date=2025-05-26 |website=www.britannica.com |language=en |archive-date=24 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210124032752/https://www.britannica.com/biography/Rama-I |url-status=live }}</ref>
=== Kraljestvo Rattanakosin in modernizacija (1782–1932) ===
{{multiple image
| perrow = 1/2
| total_width = 270
| caption_align = center
| align = right
| title = [[Kraljestvo Rattanakosin]]
| image1 = Siam_in_1900,_During_Rama_V's_Reign.jpg
| caption1 = Podroben zemljevid siamskih provinc, vazalov in monthonov leta 1900
| image2 = Emerald Buddha, August 2012, Bangkok (cropped).jpg
| caption2 = [[Smaragdni Buda]] v [[Wat Phra Kaew]]. Velja za sveti paladij Tajske.
| image3 = King Chulalongkorn and Tsar Nicholas II 1897.png
| caption3 = Chulalongkorn z [[Nikolaj II. Ruski|Nikolajem II.]] v [[Sankt Peterburg]]u, 1897
| caption4 = Siamsko ozemlje in oblast na svojem največjem območju leta 1805, ki je nastalo kot posledica burmansko-siamske vojne (1802–1805)
| image4 = Siamese Territory and Dominion in 1805.jpg
}}
Pod Ramo I. (1782–1809) se je Rattanakosin uspešno branil pred burmanskimi napadi in končal burmanske vpade. Ustvaril je tudi suverenost nad velikimi deli Laosa in Kambodže.<ref>{{navedi knjigo |last=Nolan |first=Cathal J. |url=https://books.google.com/books?id=FMJ8KP8i3v0C&pg=PA1653 |title=The Greenwood Encyclopedia of International Relations: S-Z by Cathal J. Nolan |publisher=Greenwood Publishing |year=2002 |isbn=978-0-313-32383-6 |access-date=21 November 2015 |archive-date=28 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328150813/https://books.google.com/books?id=FMJ8KP8i3v0C&pg=PA1653 |url-status=live }}</ref> Leta 1821 je bil Britanec John Crawfurd poslan na pogajanja o novem trgovinskem sporazumu s Siamom – prvi znak vprašanja, ki je prevladovalo v siamski politiki 19. stoletja. [[Bangkok]] je leta 1826 podpisal Burneyjsko pogodbo, po britanski zmagi v prvi anglo-burmanski vojni.
Anouvong iz Vientiana, ki je zmotno verjel, da bo Britanija kmalu začela invazijo na Bangkok, je leta 1826 začel laoški upor, ki je bil zadušen. Vientiane je bil uničen in veliko število Laošanov se je zaradi tega preselilo na planoto Khorat. Bangkok je bil tudi v več vojnah z Vietnamom, kjer je Siam uspešno ponovno pridobil hegemonijo nad Kambodžo.
Od konca 19. stoletja je Siam poskušal vladati etničnim skupinam v kraljestvu kot kolonijam. V času vladavine [[Mongkut]]a (1851–1868), ki je prepoznal potencialno grožnjo zahodnih sil za Siam, je njegov dvor neposredno stopil v stik z britansko vlado, da bi zmanjšal napetosti. Britanska misija pod vodstvom sira Johna Bowringa, guvernerja [[Hongkong]]a, je privedla do podpisa Bowringove pogodbe, prve od mnogih neenakopravnih pogodb z zahodnimi državami. Vendar pa je to v Siam prineslo trgovino in gospodarski razvoj. Nepričakovana smrt Mongkuta zaradi malarije je privedla do vladavine mladoletnega kralja Chulalongkorna, ki ga je regent Somdet Chaophraya Sri Suriwongse (Chuang Bunnag) prevzel kot regenta.
[[Chulalongkorn]] (vladal 1868–1910) je začel centralizacijo, ustanovil tajni svet ter odpravil suženjstvo in sistem ''corvée''. Kriza v Sprednji palači leta 1874 je zaustavila poskuse nadaljnjih reform. V 1870-ih in 1880-ih je vključil protektorate na severu v samo kraljestvo, ki se je kasneje razširilo na protektorate na severovzhodu in jugu. Leta 1888 je ustanovil dvanajst ''kromov'', ki so bili enakovredni današnjim ministrstvom. Izbruhnila je kriza leta 1893, ki so jo povzročile francoske zahteve po laoškem ozemlju vzhodno od Mekonga.
Tajska je edina država jugovzhodne Azije, ki je zahodna sila ni nikoli kolonizirala,<ref>{{navedi novice |date=22 September 2006 |title=King, country and the coup |work=The Indian Express |location=Mumbai |url=http://www.indianexpress.com/news/king-country-and-the-coup/13140/0 |url-status=live |access-date=3 November 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514225625/http://www.indianexpress.com/news/king-country-and-the-coup/13140/0 |archive-date=14 May 2011}}</ref> deloma zato, ker sta se Velika Britanija in Francija leta 1896 dogovorili, da bosta dolino Chao Phraya spremenili v tamponsko državo. Šele v 20. stoletju se je Siam lahko ponovno pogajal o vseh neenakovrednih pogodbah, ki izvirajo iz Bowringove pogodbe, vključno z ekstrateritorialnostjo. Pojav sistema ''monthon'' je zaznamoval nastanek sodobne tajske nacionalne države. Leta 1905 so se v starodavnem območju Patani, Ubon Ratchathani in Phrae neuspešno uprli poskusi, da bi omilili moč lokalnih gospodarjev.
Upor v palačah leta 1912 je bil neuspešen poskus zahodno izobraženih vojaških častnikov, da bi strmoglavili siamsko monarhijo. [[Vajiravudh]] (vladal 1910–1925) se je ves čas svoje vladavine odzval s propagando, ki je promovirala idejo tajskega naroda. Leta 1917 se je Siam pridružil prvi svetovni vojni na strani zaveznikov. Po tem je Siam doživel sedež na pariški mirovni konferenci in si pridobil davčno svobodo ter preklic ekstrateritorialnosti.
=== Doba vojaške diktature (1932–1975) ===
[[File:Field Marshal Plaek Phibunsongkhram.jpg|thumb|200px|left|Feldmaršal [[Plaek Pibulsonggram]]]]
Obdobje potratne porabe kralja Vajiravudha, ki mu je sledila velika depresija, je Tajski prineslo gospodarske težave, saj so cene riža močno padle, javna poraba se je znatno zmanjšala, zaupanje v monarhijo se je zmanjšalo, aristokratski podporniki so bili nezadovoljni, kar je vse prispevalo k destabilizaciji dinastije Chakri. Te razmere so spodbudile nekrvavo siamsko revolucijo leta 1932, v kateri je gibanje Khana Ratsadon prisililo kralja [[Prajadhipok|Prajadhipoka]], da je podpisal prvo ustavo države, s čimer se je končala stoletja fevdalne in absolutne monarhije. Oblast je bila delno predana demokratični vladi, vendar ta ni zdržala niti eno leto, preden se je v tajskih političnih zadevah pojavil pomemben vojaški vpliv.
Leta 1933 je premier Phraya Mano vodil protirevolucionarni upor za ponovno vzpostavitev absolutne monarhije pod Prajadhipokom. Kmalu zatem je sledil vojaški udar, v katerem je bil za predsednika vlade postavljen Phraya Phahon – vodja revolucije leta 1932. Prajadhipokov konflikt z vlado je sčasoma privedel do njegove abdikacije, nova vojaško vodena vlada pa je za novega kralja izbrala Anando Mahidola, vzgojenega v Švici.
Oboroženo krilo Khane Ratsadona je začelo postopoma prevladovati v siamski politiki. Vojaški mogotec Plaek Phibunsongkhram, pogosto znan kot ''Phibun'', je leta 1938 postal premier in sprožil kampanjo politične represije, v kateri so bili usmrčeni tako monarhisti kot prodemokratični liberalci. Njegova vlada je sprejela tajsko nacionalistično, prozahodnjaško, protirojalistično, iredentistično, protikitajsko in protifrancosko politiko.
Leta 1939 je Phibun spremenil ime države iz ''Siam'' v ''Tajska''. To je sovpadlo z vzponom fašistične ideologije na Tajskem, sprememba imena pa je odražala politiko, ki je dajala prednost potrebam etničnih Tajcev pred potrebami manjšin, kot so tajski Kitajci. Phibun je bil občudovalec [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in je uvedel dvanajst tajskih kulturnih mandatov, ki so od državljanov zahtevali, da ubogajo nacionalistične norme, kot so pozdravljanje zastave, poznavanje državne himne, govorjenje samo tajščine in nošenje zahodnih oblačil.
Oktobra 1940, nekaj mesecev po padcu Francije pod nacistično Nemčijo, je Phibun sprožil oportunistično invazijo na francoska indokitajska ozemlja, ki jih je Francoski imperij izgubil med vladavino kralja Chulalongkorna. Invazija je bila uspešna, Tajska pa je pridobila tudi nekaj laoških in kamboških ozemelj. Japonska, ki je prav tako napadala francoska indokitajska ozemlja, je posredovala pri premirju, ki je Francijo prisililo, da se Tajski odpove več ozemelj.
8. decembra 1941 je Japonski imperij sprožil invazijo na Tajsko in na jugu Tajske so izbruhnili hudi boji, preden je Phibun odredil premirje in se le pet ur pozneje pridružil [[Sile osi|silam osi]]. Japonski je bil odobren prost prehod čez tajsko ozemlje, 21. decembra pa sta Tajska in Japonska podpisali vojaško zavezništvo s tajnim protokolom, v katerem se je japonska vlada strinjala, da bo Tajski pomagala pridobiti nadaljnja ozemlja po vsej jugovzhodni Aziji.<ref>Werner Gruhl, ''[https://books.google.com/books?id=ow5Wlmu9MPQC&pg=PA112 Imperial Japan's World War Two, 1931–1945] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240328150816/https://books.google.com/books?id=ow5Wlmu9MPQC&pg=PA112#v=onepage&q&f=false |date=28 March 2024 }}'', Transaction Publishers, 2007 {{ISBN|978-0-7658-0352-8}}</ref>
Tajska vlada je nato napovedala vojno Združenim državam in Združenemu kraljestvu. [[Združeno kraljestvo]], čigar kolonija Malaja je bila neposredno ogrožena s strani tajskih sil, se je odzvalo enako, vendar so Združene države zavrnile napoved vojne in ignorirale tajsko izjavo.<ref>{{cite journal |last1=Fine |first1=Herbert A. |title=The Liquidation of World War II in Thailand |journal=Pacific Historical Review |date=1965 |volume=34 |issue=1 |pages=65–82 |doi=10.2307/3636740 |jstor=3636740 |url=https://www.jstor.org/stable/3636740 |issn=0030-8684 |url-access=subscription |archive-date=21 September 2024 |access-date=3 June 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240921061840/https://www.jstor.org/stable/3636740 |url-status=live }}</ref>{{rp|66}} Gibanje za svobodno Tajske se je začelo tako na Tajskem kot v tujini, da bi se uprlo tajski vladi in japonski okupaciji. Po koncu vojne leta 1945 je bil Phibun odstavljen in Tajska je podpisala formalne sporazume o koncu vojnega stanja z zavezniki. Junija 1946 so kralja Anando našli mrtvega v skrivnostnih okoliščinah, na prestol pa je stopil njegov mlajši brat Bhumibol Adulyadej.
[[File:ATrelations0018a-1.jpg|thumb|200px|left|Kralj [[Bumibol Aduljadedž]] nagovori skupno zasedanje ameriškega kongresa leta 1960]]
To obdobje liberalne vladavine je bilo kratko, saj je Phibun leta 1947 izvedel še en vojaški udar in prevzel oblast. V svojem drugem mandatu kot predsednik vlade si je Phibun prizadeval za zavezništvo z Združenimi državami Amerike, tako da je izvedel kampanjo proti domačemu komunizmu, pomagal ameriški invaziji na Korejo in leta 1954 pomagal ustanoviti Organizacijo pogodbe za jugovzhodno Azijo (SEATO), ki je bila povezana z ZDA. Po turneji po Evropi in ZDA leta 1955, kjer so ga navdušile demokratične prakse, kot je svoboda govora, je Phibun začel demokratizirati tajsko politiko, tako da je dovolil ustanovitev novih političnih strank in sindikatov, odprl javne forume, podelil amnestijo nekdanjim političnim nasprotnikom in pripravil Tajsko na prve svobodne volitve. Vendar so te prakse verjetno sprožile nasprotovanje Phibunovi diktatorski zapuščini, ZDA pa so leta 1957 podprle njegovo končno odstavitev.<ref>{{Cite journal |last=Darling |first=Frank C. |date=1962 |title=American Policy in Thailand |url=https://www.jstor.org/stable/446100 |journal=The Western Political Quarterly |volume=15 |issue=1 |pages=93–110 |doi=10.2307/446100 |jstor=446100 |issn=0043-4078}}</ref>
Feldmaršal Sarit Thanarat je leta 1957 z državnim udarom prevzel oblast in nato razveljavil Phibunove demokratične reforme ter stranki Khana Ratsadon prepovedal politično delovanje. Njegova vladavina med letoma 1959 in 1963 je bila avtokratska; svojo legitimnost je gradil na božanskem statusu monarha in z usmerjanjem zvestobe vlade in javnosti do kralja. Čeprav je bil Phibun kritiziran zaradi tesnih odnosov z Združenimi državami, se je Sarit povezal z njimi in vojaško podprl invazijo Združenih držav na Vietnam leta 1961, pri čemer je vodil sočasno kampanjo protikomunističnih množičnih pobojev na Tajskem, ki se je nadaljevala pod njegovim naslednikom Thanomom Kittikachornom.
Obdobji Sarit in Thanom sta sovpadali s pomembno modernizacijo in pozahodnjačenjem tajske družbe. Do hitre urbanizacije je prišlo, ko je podeželsko prebivalstvo iskalo delo v rastočih mestih, kot je Bangkok. Gospodarski razvoj in izobraževanje sta omogočila vzpon mestnega srednjega razreda. Rast tega gospodarstva, ki je temeljilo na plačanem delu in ne na samooskrbnem kmetijstvu, je povzročila večjo razredno zavest in simpatije do Komunistične partije Tajske, medtem ko so univerzitetno izobraženi študenti oblikovali gibanja proti vojaški diktaturi. Oktobra 1973 se je začel ljudski upor proti vladi Thanom, ki je prinesel konec tajskega vojaškega režima. Kot odgovor na množične poboje protestnikov je kralj Adulyadej za predsednika vlade imenoval Sanyo Dharmasaktija, kar je bilo prvič, da je kralj neposredno posegel v tajsko politiko po letu 1932. Posledice dogodka so zaznamovale kratkotrajno parlamentarno demokracijo, ki se pogosto imenuje »doba razcveta demokracije« (ยุคประชาธิปไตยเบ่งบาน).
=== Prehod v demokracijo ===
Obdobje nemirov in nestabilnosti po vstaji ter strah pred komunističnim prevzemom oblasti po padcu [[Sajgon]]a leta 1975 je doseglo vrhunec s pokolom na univerzi Thammasat oktobra 1976. Državni udar tistega dne je Tajski prinesel novo skrajno desničarsko vlado, ki je zatrla medije, uradnike in intelektualce ter sprožila komunistični upor. Naslednje leto je bil izveden še en državni udar, ki je leta 1978 nekaterim komunističnim borcem ponudila amnestijo.<ref>{{navedi novice |date=2 December 1982 |title=Thailand ..Communists Surrender En Masse |work=Ottawa Citizen |url=https://news.google.com/newspapers?id=2r4yAAAAIBAJ&sjid=Ee8FAAAAIBAJ&dq=thai%20communists&pg=1189%2C1418196 |access-date=8 August 2023 |archive-date=1 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200401005725/https://news.google.com/newspapers?id=2r4yAAAAIBAJ&sjid=Ee8FAAAAIBAJ&dq=thai%20communists&pg=1189%2C1418196 |url-status=live }}</ref>
Na valu desničarskih čustev, ki so jih podžgali begunska kriza v Indokini, napadi na vietnamsko mejo in gospodarske težave, je bil leta 1980 za predsednika vlade imenovan vojaški mogotec [[Prem Tinsulanonda]]. Po pogajanjih s Premom so komunisti do leta 1983 opustili upor. Premovo premierstvo so poimenovali ''poldemokracija'', ker je bil parlament sestavljen iz izvoljenih članov predstavniškega doma in imenovanih članov senata. V 1980-ih se je v politiko vse bolj vmešaval tudi monarh, ki je leta 1981 in 1985 preprečil dva državna udara proti Prema. Leta 1988 je Tajska prvič po letu 1976 dobila svobodno izvoljenega predsednika vlade. Chatichai Choonhavan je vladal tri leta, preden je bil strmoglavljen z državnim udarom, ki je napovedal dveletno vojaško vladavino pod Nacionalnim svetom za ohranjanje miru.<ref>{{navedi splet |title=Partial democracy and the search for a new political order |url=https://www.britannica.com/place/Thailand/The-postwar-crisis-and-the-return-of-Phibunsongkhram#ref52686 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180323005841/https://www.britannica.com/place/Thailand/The-postwar-crisis-and-the-return-of-Phibunsongkhram#ref52686 |archive-date=23 March 2018 |access-date=11 March 2018 |website=Encyclopædia Britannica}}</ref>
Eden od voditeljev državnega udara, Suchinda Kraprayoon, je bil po splošnih volitvah leta 1992 imenovan za predsednika vlade večinske koalicijske vlade. To je povzročilo ljudske demonstracije v Bangkoku, ki so se končale s krvavim vojaškim zatrtjem. Kralj je posredoval v dogodku, podelil amnestijo sprtim stranem in prisilil Suchindo k odstopu.
Azijska finančna kriza leta 1997 se je začela na Tajskem in končala 40 let neprekinjene gospodarske rasti države. Vlada Chavalita Yongchaiyudha je vzela posojilo MDS za podporo okrevanju.<ref>{{navedi splet |title=Thailand Letter of Intent, August 14, 1997 |url=https://www.imf.org/external/np/loi/081497.htm |access-date=2025-08-17 |website=imf.org}}</ref>
[[Potres v Indijskem oceanu (2004)|Potres in cunami v Indijskem oceanu leta 2004]] sta prizadela državo, večinoma na jugu, in zahtevala približno 5400 življenj v [[Phuket]]u, Phang Ngi, Ranongu, Krabiju, Trangu in Satunu, na tisoče pa jih je še vedno pogrešanih.<ref>{{navedi splet |date=2023-12-26 |title=Concerns arise over warning systems as Boxing Day marks 19 years since 2004 tsunami |url=https://www.nationthailand.com/thailand/general/40034141 |access-date=2024-05-19 |website=nationthailand |language=en-US |archive-date=19 May 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240519044456/https://www.nationthailand.com/thailand/general/40034141 |url-status=live }}</ref>
Populistična stranka Thai Rak Thai, ki jo je vodil premier Thaksin Shinawatra, je vladala od leta 2001 do 2006. Njegova politika je bila uspešna pri zmanjševanju revščine na podeželju in zagotavljanju univerzalnega zdravstvenega varstva. Vendar je bil Thaksin obravnavan kot koruptiven populist, ki je uničeval srednji razred, da bi si zagotovil prednost sebi in podeželskim revnim. Soočil se je tudi s kritikami zaradi svojega odziva na upor na jugu Tajske, ki se je stopnjeval od leta 2004. Poleg tega so bila njegova priporočila podeželskim revnim v neposrednem nasprotju s priporočili kralja Bhumibola, kar je sprožilo jezo rojalistov, močne frakcije na Tajskem. Rojalisti so si v odgovor izmislili zgodbo o tem, kako so se Thaksin in njegovi »svetovalci zbrali na Finskem, da bi načrtovali strmoglavljenje monarhije«.
Medtem so se v njegovem drugem mandatu predsednika vlade začeli množični protesti proti Thaksinu, ki jih je vodila Ljudska zveza za demokracijo (PAD). Monarhija in vojska sta se sčasoma dogovorili o odstavitvi voditelja. V tem primeru je vojska najprej zaprosila kralja za dovoljenje za odstavitev Thaksina, vendar je bilo dovoljenje zavrnjeno. Nato pa je kralj zavrnil Thaksinovo izbiro za vodenje vojske in dovolil, da je na oblast prišel vojaški voditelj, ki si je želel državnega udara. Nato je vojska leta 2006 z državnim udarom razpustila Thaksinovo stranko in več kot sto njenim vodilnim delavcem prepovedala politično delovanje. Po državnem udaru je bila vzpostavljena vojaška vlada, ki je trajala eno leto.<ref>{{Cite journal |last=Connors |first=Michael K. |date=28 November 2008 |title=Thailand-Four elections and a coup |url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/10357710802480717 |url-status=live |journal=Australian Journal of International Affairs |volume=62 |issue=4 |pages=478, 483–484 |doi=10.1080/10357710802480717 |issn=1035-7718 |s2cid=154415628 |url-access=subscription |archive-url=https://web.archive.org/web/20230811000243/https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/10357710802480717 |archive-date=11 August 2023 |access-date=8 August 2023}}</ref>
Vrnitev k demokraciji je bil proces, v katerem je bilo zelo aktivno vključeno ljudstvo. Ljudje so pogosto vdirali v vladne stavbe, vojska pa je grozila z novim državnim udarom. Končno je bila leta 2007 izvoljena civilna vlada, ki jo je vodila s Thaksinom zavezniška Ljudska stranka moči (PPP). Še en protest, ki ga je vodila PAD, se je končal z razpustitvijo PPP, Demokratska stranka pa je namesto nje vodila koalicijsko vlado. Pro-Thaksinova Združena fronta za demokracijo proti diktaturi (UDD) je protestirala tako leta 2009 kot leta 2010, slednje pa se je končalo z nasilnim vojaškim zatrtjem, ki je povzročilo več kot 70 smrtnih žrtev med civilisti.
[[File:2010 09 19 red shirt protest bkk 09.JPG|thumb|right|Združena fronta za demokracijo proti diktaturi, Rdeče majice, protest leta 2010]]
Po splošnih volitvah leta 2011 je populistična stranka Pheu Thai dobila večino. Yingluck Shinawatra, Thaksinova mlajša sestra, je postala premierka. Odbor za ljudsko demokratično reformo je organiziral še en protest proti Shinawatri,[109] potem ko je vladajoča stranka predlagala zakon o amnestiji, ki bi koristil Thaksinu. Yingluck je razpustila parlament in razpisala je splošne volitve, vendar jih je ustavno sodišče razveljavilo. Kriza se je končala z novim državnim udarom leta 2014.<ref>{{cite journal |last1=Prasirtsuk |first1=Kitti |title=Thailand in 2014: Another Coup, a Different Coup? |journal=Asian Survey |date=2015 |volume=55 |issue=1 |pages=200–206 |doi=10.1525/as.2015.55.1.200 |jstor=10.1525/as.2015.55.1.200 |url=https://www.jstor.org/stable/10.1525/as.2015.55.1.200 |access-date=3 June 2024 |issn=0004-4687|url-access=subscription }}</ref>
Nastali Nacionalni svet za mir in red, vojaška hunta pod vodstvom generala Prayuta Chan-o-cha, je državo vodil do leta 2019. Državljanske in politične pravice so bile omejene, v državi pa se je povečalo število primerov žalitve veličanstva. Politični nasprotniki in disidenti so bili poslani v taborišča za ''prilagoditev stališč''; akademiki so to opisali kot vzpon fašizma. Bhumibol, najdlje vladajoči tajski kralj, je umrl leta 2016, na prestol pa je stopil njegov sin Vajiralongkorn. Referendum in sprejetje veljavne tajske ustave sta se zgodila pod vladavino hunte. Hunta je tudi zavezala prihodnje vlade k 20-letnemu nacionalnemu strateškemu ''časovnemu načrtu'', ki ga je določila, s čimer je državo dejansko zaklenila v vojaško vodeno demokracijo.<ref>{{Cite journal |last=Montesano |first=Michael J. |year=2019 |title=The Place of the Provinces in Thailand's Twenty-Year National Strategy: Toward Community Democracy in a Commercial Nation? |url=https://www.iseas.edu.sg/images/pdf/ISEAS_Perspective_2019_60.pdf |url-status=live |journal=ISEAS Perspective |volume=2019 |issue=60 |pages=1–11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200913092250/https://www.iseas.edu.sg/images/pdf/ISEAS_Perspective_2019_60.pdf |archive-date=13 September 2020 |access-date=23 August 2020}}</ref>
Leta 2019 se je hunta strinjala, da bo marca razpisala splošne volitve. Prayut je nadaljeval svoj premierski mandat s podporo koalicije stranke Palang Pracharath v predstavniškem domu in senata, ki ga je imenovala hunta, sredi obtožb o volilnih goljufijah. Prodemokratične proteste v letih 2020–21 so sprožili vse večji kraljevi prerogativi, demokratično in ekonomsko nazadovanje tajskih kraljevih oboroženih sil, ki jih je podpirala monarhija, po državnem udaru leta 2014, razpustitev prodemokratične stranke Future Forward, nezaupanje v splošne volitve leta 2019 in trenutni politični sistem, prisilna izginotja in smrti političnih aktivistov, vključno z Wanchalearmom Satsaksitom, ter škandali politične korupcije, ki so sprožili brez primere zahteve po reformi monarhije in najvišji občutek republikanizma v državi.
Maja 2023 je na splošnih volitvah zmagala tajska reformistična opozicija, progresivna stranka Move Forward Party (MFP) in populistična stranka Pheu Thai, kar je pomenilo, da sta rojalistično-vojaški stranki, ki sta podpirali premierja Prayutha Chan-ocho, izgubili oblast. 22. avgusta 2023 je Srettha Thavisin iz populistične stranke Pheu Thai postal novi tajski premier, medtem ko se je milijarderski voditelj stranke Pheu Thai Thaksin Shinawatra po letih samoiniciativnega izgnanstva vrnil na Tajsko. Thavisina je ustavno sodišče 14. avgusta 2024 zaradi ''hudih kršitev etike'' razrešilo s položaja predsednika vlade.[123]
== Geografija ==
{{glavni|Geografija Tajske}}
[[File:Koh Tarutao, Thailand, Ancient Cambrian deposits.jpg|thumb|Ko Tarutao, provinca Satun]]
Tajska s skupno površino 513.120 kvadratnih kilometrov je 50. največja država po skupni površini. Tajska obsega več različnih geografskih regij, ki delno ustrezajo provincialnim skupinam. Sever države je gorato območje [[Tajsko višavje|Tajskega višavja]], najvišja točka pa je [[Doi Inthanon]] v gorovju Thanon Thong Chai na 2565 metrih nadmorske višine. Severovzhod, [[Isan]], sestavlja [[planota Khorat]], ki jo na vzhodu omejuje reka [[Mekong]]. Središče države zavzema pretežno ravna dolina reke [[Chao Phraya]], ki se izliva v Tajski zaliv. Južna Tajska je sestavljena iz ozke [[Kra (ožina)|ožine Kra]], ki se širi na [[Malajski polotok]].
Chao Phraya in reka Mekong sta nepogrešljiva vodotoka podeželske Tajske. Industrijska pridelava poljščin uporablja tako reke kot njihove pritoke. Tajski zaliv pokriva 320.000 kvadratnih kilometrov in ga napajajo reke Chao Phraya, Mae Klong, Bang Pakong in Tapi. Zaradi čistih plitvih voda ob obalah v južni regiji in ožini Kra prispeva k turističnemu sektorju. Na vzhodni obali [[Tajski zaliv|Tajskega zaliva]] sta glavno globokomorsko pristanišče kraljestva v Sattahipu in najbolj prometno trgovsko pristanišče Laem Chabang. Phuket, Krabi, Ranong, Phang Nga in Trang ter njihovi otoki ležijo ob obalah [[Andamansko morje|Andamanskega morja]].
=== Podnebje ===
[[File:Koppen-Geiger Map THA present.svg|thumb|Tajski zemljevid Köppnove podnebne klasifikacije]]
Na tajsko podnebje vplivajo [[monsun]]ski vetrovi, ki imajo sezonski značaj (jugozahodni in severovzhodni monsun). Večina države je razvrščena v Köppnovo tropsko savansko podnebje.<ref>{{navedi splet |last=Dr. Susan L. Woodward |year=1997–2014 |title=Tropical Savannas |url=https://php.radford.edu/~swoodwar/biomes/?page_id=105 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131219124459/https://php.radford.edu/~swoodwar/biomes/?page_id=105 |archive-date=19 December 2013 |access-date=23 February 2014 |website=Biomes of the World |publisher=S. L. Woodward}}</ref> Večina juga, pa tudi vzhodni vrh, ima tropsko monsunsko podnebje. Deli juga imajo tudi podnebje [[tropski deževni gozd|tropskega deževnega gozda]].
Leto na Tajskem je razdeljeno na tri letne čase. Prva je deževna ali jugozahodna monsunska sezona (od sredine maja do sredine oktobra), ki jo povzroča jugozahodni veter iz Indijskega oceana.
Padavine prispevajo tudi medtropska konvergenčna cona (ITCZ) in tropski cikloni, pri čemer sta avgust in september najbolj mokro obdobje v letu. Država prejme povprečno letno količino padavin od 1200 do 1600 mm.
Zima ali severovzhodni monsun se pojavlja od sredine oktobra do sredine februarja. Večina Tajske ima suho vreme z blagimi temperaturami. Poletje ali predmonsunska sezona traja od od sredine februarja do sredine maja.
Zaradi svoje lege v notranjosti in zemljepisne širine severni, severovzhodni, osrednji in vzhodni deli Tajske doživljajo dolgo obdobje toplega vremena, kjer lahko temperature med marcem in majem dosežejo do 40 °C, v nasprotju s pozimi na nekaterih območjih blizu ali pod 0 °C.
Južna Tajska je značilna po blagem vremenu skozi vse leto z manj dnevnimi in sezonskimi nihanji temperatur zaradi morskih vplivov. Prejema obilne padavine, zlasti med oktobrom in novembrom. Tajska je med desetimi državami na svetu, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam. Še posebej je zelo ranljiva za dvig morske gladine in ekstremne vremenske dogodke.<ref>Overland, Indra et al. (2017) ''[https://www.researchgate.net/publication/320622312 Impact of Climate Change on ASEAN International Affairs: Risk and Opportunity Multiplier]'' ({{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200728065717/https://www.researchgate.net/publication/320622312_Impact_of_Climate_Change_on_ASEAN_International_Affairs_Risk_and_Opportunity_Multiplier |date=28 July 2020 }}), Norwegian Institute of International Affairs (NUPI) and Myanmar Institute of International and Strategic Studies (MISIS).</ref><ref>{{navedi splet |date=29 October 2019 |title=Report: Flooded Future: Global vulnerability to sea level rise worse than previously understood |url=https://www.climatecentral.org/report/report-flooded-future-global-vulnerability-to-sea-level-rise-worse-than-previously-understood |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904125539/https://www.climatecentral.org/report/report-flooded-future-global-vulnerability-to-sea-level-rise-worse-than-previously-understood |archive-date=4 September 2022 |access-date=5 September 2022 |website=climatecentral.org}}</ref>
=== Biotska raznovrstnost in ohranjanje narave ===
[[File:Khaoyai 06.jpg|thumb|Populacija [[Azijski slon|azijskih slonov]] v tajski divjini se je zmanjšala na približno 2000–3000.<ref name="Elephants">{{navedi splet |title=Thailand's Elephants |url=http://www.thailandelephant.org/en/thaielephant.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305080708/http://www.thailandelephant.org/en/thaielephant.html |archive-date=5 March 2015 |access-date=3 March 2015 |website=Thai Elephant Conservation Center}}</ref>]]
Narodni parki na Tajskem so opredeljeni kot območja, ki vsebujejo naravne vire ekološkega pomena ali edinstvene lepote ali rastlinstvo in živalstvo posebnega pomena. Tajska zavarovana območja vključujejo 156 [[narodni park|narodnih parkov]], 58 zatočišč za prostoživeče živali, 67 območij, kjer ni lova in 120 gozdnih parkov. Pokrivajo skoraj 31 odstotkov ozemlja kraljestva.<ref name="PRD">{{navedi splet |url=https://thailand.prd.go.th/1700/ewt/thailand/ewt_news.php?nid=8297&filename=index |title=Five New National Parks in Thailand |date=6 August 2019 |department=The Government Public Relations Department |access-date=4 January 2022 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=June 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Parke upravlja Oddelek za narodne parke, prostoživeče živali in rastline (DNP) Ministrstva za naravne vire in okolje (MNRE).
Tajska ima povprečne, a vse boljše rezultate na svetovnem indeksu okoljske uspešnosti (EPI), saj se je leta 2016 uvrstila na 91. mesto od 180 držav. Okoljska področja, kjer se Tajska uvršča najslabše (tj. najvišje), so kakovost zraka (167), vplivi kmetijske industrije na okolje (106) ter podnebni in energetski sektor (93), slednji predvsem zaradi visokih emisij CO2 na proizvedeno kWh. Tajska se najbolje (tj. najnižje uvršča) pri upravljanju vodnih virov (66), pri čemer se v prihodnosti pričakujejo nekatere večje izboljšave, in pri sanitarijah (68).<ref>{{Cite journal |title=2016 Report |url=http://epi.yale.edu/reports/2016-report |url-status=dead |journal=EPI Report |archive-url=https://web.archive.org/web/20160204021925/http://epi.yale.edu/reports/2016-report |archive-date=4 February 2016 |access-date=17 December 2016}}</ref><ref>EPI (2016): [http://epi.yale.edu/country/thailand Thailand] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161227041212/http://epi.yale.edu/country/thailand |date=27 December 2016}}</ref> Država je imela leta 2019 povprečno oceno 6,00/10 na indeksu integritete gozdne krajine, kar jo uvršča na 88. mesto na svetu od 172 držav.
Populacija slonov, nacionalnega simbola države, se je zmanjšala s 100.000 leta 1850 na približno 2000. Krivolovci že dolgo lovijo slone zaradi slonovine in kož, zdaj pa vse pogosteje zaradi mesa.<ref>{{navedi novice |date=26 January 2012 |title=Poaching for meat poses new extinction risk to Thai elephants |work=The Guardian |agency=Associated Press |url=https://www.theguardian.com/environment/2012/jan/26/poaching-thailand-elephant-meat |url-status=live |access-date=4 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180205184341/https://www.theguardian.com/environment/2012/jan/26/poaching-thailand-elephant-meat |archive-date=5 February 2018}}</ref> Mlade slone pogosto ujamejo za uporabo v turističnih znamenitostih ali kot delovne živali, kjer so se pojavile trditve o slabem ravnanju. Leta 1989 je vlada prepovedala uporabo slonov za sečnjo, zaradi česar so mnogi lastniki slonov svoje udomačene živali preselili v turistično industrijo.
Krivolov zaščitenih vrst ostaja velik problem. Tigre, leoparde in druge velike mačke lovijo zaradi njihovega kožuha. Številne gojijo ali lovijo zaradi mesa, ki naj bi imelo zdravilne lastnosti. Čeprav je takšna trgovina nezakonita, je znana tržnica Chatuchak v Bangkoku še vedno znana po prodaji ogroženih vrst.<ref>{{navedi splet |last=Teena Amrit Gill |date=18 February 1997 |title=Endangered Animals on Restaurant Menus |url=http://www.monitor.net/monitor/9702a/endangeredfood.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070516023649/https://www.monitor.net/monitor/9702a/endangeredfood.html |archive-date=16 May 2007 |access-date=7 June 2007 |publisher=Albion Monitor/News}}</ref> Praksa gojenja divjih živali kot hišnih ljubljenčkov vpliva na vrste, kot so [[medved ogrličar|azijski črni medved]] (''Ursus thibetanus''), malajski medved (''Helarctos malayanus malayanus''), beloroki gibon (''Hylobates lar''), gibon ''Hylobates pileatus'' in binturong (''Arctictis binturong'').<ref>{{navedi splet |title=Thai Forests: Dept. National Parks, Wildlife & Plants |url=http://www.tscwa.org/forests/index.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141126041139/http://tscwa.org/forests/index.html |archive-date=26 November 2014 |publisher=Thai Society for the Conservation of Wild Animals}}</ref>
== Upravna delitev ==
Tajska je unitarna država; upravne službe izvršilne veje so z Zakonom o nacionalni vladni organizaciji, BE 2534 (1991), razdeljene na tri ravni: centralno, pokrajinsko in lokalno.
Tajska je sestavljena iz 76 provinc ({{lang|th|จังหวัด}}, ''changwat''),<ref>{{navedi splet |date=13 March 2020 |title=ประกาศกรมการปกครอง เรื่อง แจ้งข้อมูลทางการปกครอง |url=http://www.oic.go.th/FILEWEB/CABINFOCENTER17/DRAWER007/GENERAL/DATA0000/00000024.PDF |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20210520091920/http://www.oic.go.th/FILEWEB/CABINFOCENTER17/DRAWER007/GENERAL/DATA0000/00000024.PDF |archive-date=20 May 2021 |access-date=4 March 2018 |website=กรมการปกครอง |language=th}}</ref> ki so upravne delitve prve ravni. Obstajata tudi dve posebej upravljani okrožji: glavno mesto [[Bangkok]] in [[Pattaya]]. Bangkok je na pokrajinski ravni in se zato pogosto šteje za provinco.<ref>{{navedi splet |last= |first= |title=Capital City |url=https://thailand.go.th/page/capital-city |access-date=2024-06-01 |website=The Government Public Relations Department |language=en}}</ref>
Vsaka provinca je razdeljena na okrožja ({{lang|th|อำเภอ}}, ''amphoe''), okrožja pa so nadalje razdeljena na podokrožja ({{lang|th|ตำบล}}, ''tambons''). Ime glavnega mesta vsake province ({{lang|th|เมือง}}, mueang) je enako kot ime province. Na primer, glavno mesto province Chiang Mai (Changwat Chiang Mai) je Mueang Chiang Mai ali Chiang Mai.
Vse guvernerje provinc in okrožne vodje, ki so upravitelji provinc oziroma okrožij, imenuje centralna vlada.<ref>{{navedi splet |title=LOCAL PERSONNEL ADMINISTRATION B.E. 2542 (1999) |url=http://www.dla.go.th/upload/enDocument/2012/6/1_1.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190801073238/http://www.dla.go.th/upload/enDocument/2012/6/1_1.pdf |archive-date=1 August 2019 |access-date=11 December 2017 |website=Department of Local Administration (DLA)}}</ref>
Tajske province so včasih združene v štiri do šest regij, odvisno od vira. Tajska je spremenljivo razdeljena na različne skupine regij, med katerimi sta najpomembnejši skupina šestih regij, ki se uporablja v geografskih študijah, in skupina štirih regij, ki je skladna s sistemom upravnega regionalnega združevanja Monthon, ki ga je prej uporabljalo ministrstvo za notranje zadeve. Te regije so največje podrazdelitve države.
V nasprotju z upravnimi delitvami tajskih provinc regije nimajo več upravnega značaja, temveč se uporabljajo za statistične ali akademske namene.
{{največja mesta
| country = Tajska
| kind = mesta po mestnem prebivalstvu
| stat_ref = {{URL|https://onedptgis.dpt.go.th/onedpt-complain-ppl/ }}
{{URL|https://www.bora.dopa.go.th}}
| div_name = Province
| city_1 = Bangkok {{!}}Bangkok | div_1 = Bangkok | pop_1 = 10.539.000 | img_1 = 4Y1A1150 Bangkok (33536339665).jpg
| city_2 = Chiang Mai{{!}}Chiang Mai | div_2 = Chiang Mai Province{{!}}Chiang Mai | pop_2 = 1.198.000 | img_2 = Panoramic view of Chiang Mai City.jpg
| city_3 = Nakhon Ratchasima{{!}}Nakhon Ratchasima | div_3 = Nakhon Ratchasima Province{{!}}Nakhon Ratchasima | pop_3 = 466.098 | img_3 =
| city_4 = Khon Kaen{{!}}Khon Kaen | div_4 = Khon Kaen Province{{!}}Khon Kaen | pop_4 = 412.758 | img_4 =
| city_5 = Hat Yai{{!}}Hat Yai | div_5 = Songkhla Province{{!}}Songhkla | pop_5 = 404.044
| city_6 = Udon Thani{{!}}Udon Thani | div_6 = Udon Thani Province{{!}}Udon Thani | pop_6 = 400.581
| city_7 = Chonburi{{!}}Chonburi | div_7 = Chonburi Province{{!}}Chonburi |pop_7 = 342.959
| city_8 = Pattaya{{!}}Pattaya | div_8 = Chonburi Province{{!}}Chonburi | pop_8= 328.961
| city_9 = Si Racha{{!}}Si Racha | div_9 = Chonburi Province{{!}}Chonburi | pop_9 = 327.172
| city_10 = Phitsanulok{{!}}Phitsanulok | div_10 = Phitsanulok Province{{!}}Phitsanulok | pop_10 = 281.929
}}
<noinclude>
== Demografija ==
Tajska je imela leta 2024 ocenjeno 65,97 milijona prebivalcev. Prvi popis prebivalstva Tajske leta 1909 je ugotovil, da je prebivalstvo štelo 8,2 milijona.<ref>{{navedi splet |title=The Population of Thailand from 1909 to 2000 |url=http://doc.nso.go.th/en/census/poph/prelim_e.htm |publisher=National Statistical Office (Thailand) |access-date=10 August 2023 |archive-date=10 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230810230406/http://doc.nso.go.th/en/census/poph/prelim_e.htm |url-status=live }}</ref> Prebivalstvo Tajske je večinoma podeželsko, skoncentrirano na območjih pridelave riža v osrednjih, severovzhodnih in severnih regijah. Približno 44,2 % prebivalstva Tajske je leta 2010 živelo v urbanih območjih, kar se je počasi povečevalo z 29,4 % v popisu leta 1990 in 31,1 % v popisu leta 2000.<ref>{{navedi splet |year=2012 |title=20230512163226_54316.pdf |url=https://www.nso.go.th/nsoweb/storage/title_presentation/2023/20230512163226_54316.pdf |access-date=2 January 2024 |website=National Statistical Office |page=12 |archive-date=1 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240101181315/https://www.nso.go.th/nsoweb/storage/title_presentation/2023/20230512163226_54316.pdf |url-status=live }}</ref>
Vladni program načrtovanja družine na Tajskem je povzročil dramatičen upad rasti prebivalstva s 3,1 % leta 1960 na približno 0,4 % danes. Leta 1970 je v tajskem gospodinjstvu živelo povprečno 5,7 ljudi; leta 2022 je bila povprečna velikost tajskega gospodinjstva 3 osebe. Zdaj je več kot 20 % prebivalstva starejšega od 60 let in ima nizko rodnost, kar predstavlja gospodarske izzive. Razmerje med spoloma med moškimi in ženskami je 1,05, pri čemer je na Tajskem nekoliko več moških. Skupna stopnja rodnosti na Tajskem se je leta 2024 znižala na 1,0.<ref name="chairith">{{navedi splet |last=Yonpiam |first=Chairith |date=2 Feb 2025 |title=Experts urge action as declining birth rate set to hit Thai workforce |url=https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2952626/experts-urge-action-as-declining-birth-rate-set-to-hit-thai-workforce |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250604161928/https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2952626/experts-urge-action-as-declining-birth-rate-set-to-hit-thai-workforce |archive-date=4 June 2025 |access-date=14 August 2025 |website=Bangkok Post}}</ref> To Tajsko uvršča med države z izjemno nizko stopnjo rodnosti.
=== Etnične skupine===
[[File:Thailand (272021437).jpg|thumb|Dekleta iz gorskih plemen na severovzhodu Tajske]]
Od leta 2010 Tajci predstavljajo večino prebivalstva Tajske (95,9 %). Preostalih 4,1 % prebivalstva so Burmanci (2,0 %), drugi (1,3 %) in nedoločeni (0,9 %).
Glede na genetske raziskave so bili današnji Tajci razdeljeni v tri skupine: severna skupina (Khon Mueang) je tesno povezana z etničnimi skupinami Tai na jugu Kitajske, severovzhodna skupina (Isani) je mešana skupina Tai in več avstroazijsko govorečih etničnih skupin, medtem ko si osrednja in južna skupina (prej imenovani Siamci) močno delita genetske profile z ljudstvom Mon.<ref name=genetic2>{{cite journal|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/063172v1.full|title=Complete mitochondrial genomes of Thai and Lao populations indicate an ancient origin of Austroasiatic groups and demic diffusion in the spread of Tai-Kadai languages|doi=10.1007/s00439-016-1742-y|journal=Human Genetics|author1=Wibhu Kutanan |author2=Jatupol Kampuansai |author3=Metawee Srikummool |author4=Daoroong Kangwanpong |author5=Silvia Ghirotto |author6=Andrea Brunelli |author7=Mark Stoneking|year=2016|volume=136 |issue=1 |pages=85–98 |pmid=27837350 |pmc=5214972 |archivedate=18 January 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240118183802/https://www.biorxiv.org/content/10.1101/063172v1.full|hdl=11858/00-001M-0000-002C-0639-D|hdl-access=free}}</ref><ref name=genetic3>{{cite journal|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/162610v1.full|title=New insights from Thailand into the maternal genetic history of Mainland Southeast Asia|doi=10.1038/s41431-018-0113-7|year=2017|accessdate=19 January 2024|author1=Wibhu Kutanan |author2=Jatupol Kampuansai |author3=Andrea Brunelli |author4=Silvia Ghirotto |author5=Pittayawat Pittayaporn |author6=Sukhum Ruangchai |author7=Roland Schröder |author8=Enrico Macholdt |author9=Metawee Srikummool |author10=Daoroong Kangwanpong |author11=Alexander Hübner |author12=Leonardo Arias Alvis |author13=Mark Stoneking|journal=European Journal of Human Genetics|volume=26 |issue=6 |pages=898–911 |pmid=29483671 |pmc=5974021 |archivedate=18 January 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240118231746/https://www.biorxiv.org/content/10.1101/162610v1.full|hdl=21.11116/0000-0001-7EEF-6|hdl-access=free}}</ref>
Glede na poročilo kraljeve tajske vlade o državi za leto 2011 odboru ZN, odgovornemu za Mednarodno konvencijo za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije, ki je na voljo pri Oddelku za spodbujanje pravic in svoboščin tajskega ministrstva za pravosodje: 3 je na Tajskem uradno priznanih 62 etničnih skupnosti. Dvajset milijonov osrednjih Tajcev (skupaj s približno 650.000 Khorat Tajci) je predstavljalo približno 20.650.000 (34,1 odstotka) od 60.544.937 prebivalcev države v času dokončanja podatkov Etnolingvističnih zemljevidov Tajske Univerze Mahidol (1997).<ref name="Ethnolinguistic 2004">{{navedi knjigo |url=http://www.newmandala.org/wp-content/uploads/2015/05/Thailand-Ethnolinguistic-Maps.pdf |title=Ethnolinguistic Maps of Thailand |date=2004 |publisher=Office of the National Culture Commission |language=th |access-date=8 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161009124208/http://www.newmandala.org/wp-content/uploads/2015/05/Thailand-Ethnolinguistic-Maps.pdf |archive-date=9 October 2016 |url-status=dead}}</ref>
Poročilo o Tajski iz leta 2011 navaja podatke o prebivalstvu gorskih ljudstev (»hribovskih plemen«) in etničnih skupnosti na severovzhodu ter izrecno navaja, da se v glavnem zanaša na podatke Etnolingvističnih zemljevidov Tajske Univerze Mahidol. Čeprav torej več kot 3,288 milijona ljudi samo na severovzhodu ni bilo mogoče kategorizirati, so podatki o prebivalstvu in odstotkih drugih etničnih skupnosti okoli leta 1997 znani za celotno Tajsko in predstavljajo minimalno število prebivalcev. V padajočem vrstnem redu so največji (enaki ali večji od 400.000):
*a) 15.080.000 Laocev (24,9 odstotka), ki jih sestavljajo tajski Laosi (14 milijonov) in druge manjše laoške skupine, in sicer tajski Loei (400–500.000), Lao Lom (350.000), Lao Wiang/Klang (200.000), Lao Khrang (90.000), Lao Ngaew (30.000) in Lao Ti (10.000);
*b) šest milijonov Khon Muangov (9,9 odstotka, imenovanih tudi severni Tajci);
*c) 4,5 milijona Pak Taijev (7,5 odstotka, imenovanih tudi južni Tajci);
*d) 1,4 milijona kmerskih Leujev (2,3 odstotka, imenovanih tudi severni Kmeri);
*e) 900.000 Malajcev (1,5 %);
*f) 500.000 Nyaw (0,8 odstotka);
*g) 470.000 Phu Thai (0,8 odstotka);
*h) 400.000 Kuy/Kuay (znanih tudi kot Suay) (0,7 odstotka) in
*i) 350.000 Karen (0,6 odstotka).:
7–13 Tajski Kitajci, vključno s tistimi s pomembnim kitajskim poreklom, predstavljajo 14 % prebivalstva, medtem ko Tajci z delnim kitajskim poreklom predstavljajo do 40 % prebivalstva.<ref>{{Cite journal |last=Luangthongkum |first=Theraphan |author-link= |year=2007 |title=The Position of Non-Thai Languages in Thailand |journal=Language, Nation and Development in Southeast Asia |page=191}}</ref> Tajski Malajci predstavljajo tudi 3 % tajske dediščine, preostanek pa sestavljajo Monsi, Kmeri in različna 'hribovska plemena'.
Naraščajoče število migrantov iz sosednjih držav [[Mjanmar]], [[Laos]] in [[Kambodža]], pa tudi iz [[Nepal]]a in [[Indija|Indije]], je skupno število tujih prebivalcev leta 2009 povečalo na približno 3,5 milijona, v primerjavi z ocenjenimi 2 milijona leta 2008. Na Tajskem živi približno 41.000 Britancev in 20.000 Avstralcev.<ref>{{navedi novice |last=McGeown |first=Kate |date=14 December 2006 |title=Hard lessons in expat paradise |publisher=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/6176647.stm |url-status=live |access-date=1 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090813164737/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/6176647.stm |archive-date=13 August 2009}}</ref><ref>{{navedi splet |date=3 July 2008 |title=Speech to the Australian-Thai Chamber of Commerce |url=http://foreignminister.gov.au/speeches/2008/080704_bangkok.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20190612030327/https://foreignminister.gov.au/speeches/2008/080704_bangkok.html |archive-date=12 June 2019 |access-date=12 November 2019 |website=Australian Minister for Foreign Affairs and Trade}}</ref>
=== Jezik ===
{{multiple image
| perrow = 2/1
| total_width = 300
| caption_align = center
| align = left
| image1 = Thailand ethnic map.svg
| caption1 = Etnolingvistični zemljevid Tajske
| image2 = Bangkok National Museum - 2017-04-22 (008).jpg
| caption2 = Silajaruek kraljestva Sukhothai so stotine kamnitih napisov, ki tvorijo zgodovinski zapis tega obdobja.
}}
Tajščina je uradni jezik. Je jezik iz skupine ''kra-dai'', ki je tesno povezan z laoščino, šanščino v Mjanmaru in številnimi manjšimi jeziki, ki se govorijo v loku od [[Hainan]]a in [[Junan]]a proti jugu do kitajske meje. Je glavni jezik izobraževanja in vlade ter se govori po vsej državi.<ref name=":1">{{navedi knjigo |last=Lewis |first=M. Paul |url=https://archive.org/details/ethnologuelangua0000unse_k9t5 |title=Ethnologue : languages of the world |publisher=SIL International |year=2009 |edition=16th |location=Dallas, Texas |pages=529–533, 829–831|isbn=978-1-55671-216-6 }}</ref> Standard temelji na narečju osrednjega tajskega ljudstva in je napisan v tajski abecedi, abugida pisavi, ki se je razvila iz kmerske abecede.<ref name="hartmann">{{citation |last1=Hartmann |first1=John F. |title=The spread of South Indic scripts in Southeast Asia |year=1986 |page=8}}</ref>
Kraljeva tajska vlada je priznala dvainšestdeset jezikov. Za namene nacionalnega popisa prebivalstva obstajajo štiri narečja tajščine; ta delno sovpadajo z regionalnimi oznakami, kot sta južna tajščina in severna tajščina.
Največji tajski manjšinski jezik je laoško narečje jezika Isan, ki se govori v severovzhodnih provincah. Na skrajnem jugu je kelantansko-pattanska malajščina primarni jezik malajskih muslimanov. Številno tajsko kitajsko prebivalstvo govori tudi različne različice kitajščine, pri čemer je najbolje zastopano narečje Teochew. Govorijo se tudi številni plemenski jeziki, vključno z avstroazijskimi jeziki, kot so mon, kmerščina in mlabri; avstronezijskimi jeziki, kot so cham, moken in urak lawoi'; kitajsko-tibetanskim jezikom, kot so lawa, akha in karen; ter drugimi tajskimi jeziki, kot sta phu thai in saek. Hmong je član jezikov hmong-mien, ki danes veljajo za samostojno jezikovno družino.<ref>{{navedi splet |title=Thailand {{!}} Ethnologue Free |url=https://www.ethnologue.com/country/TH/ |access-date=2024-04-12 |website=Ethnologue (Free All) |archive-date=9 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230309065755/https://www.ethnologue.com/country/TH/ |url-status=live }}</ref>
== Gospodarstvo ==
Tajsko gospodarstvo je močno odvisno od izvoza, saj izvoz predstavlja več kot dve tretjini bruto domačega proizvoda (BDP). Tajska letno izvozi blago in storitve v vrednosti več kot 105 milijard ameriških dolarjev. Glavni izvozni izdelki vključujejo avtomobile, računalnike, električne aparate, riž, tekstil in obutev, ribiške proizvode, gumo in nakit.
Tajska je gospodarstvo v vzponu in velja za novo industrializirano državo. Tajska je imela leta 2017 BDP v višini 1,236 bilijona ameriških dolarjev (na podlagi paritete kupne moči). Tajska je drugo največje gospodarstvo v jugovzhodni Aziji, takoj za Indonezijo. Uvršča se na sredino lestvice razpršenosti bogastva v jugovzhodni Aziji, saj je četrta najbogatejša država po BDP na prebivalca, takoj za Singapurjem, Brunejem in Malezijo.
Tajska deluje kot sidrno gospodarstvo za sosednja razvijajoča se gospodarstva Laosa, Mjanmara in Kambodže. V tretjem četrtletju 2014 je stopnja brezposelnosti na Tajskem po podatkih Tajskega nacionalnega odbora za gospodarski in socialni razvoj (NESDB) znašala 0,84 %.
Leta 2017 je tajsko gospodarstvo, prilagojeno inflaciji, zraslo za 3,9 %, kar je več kot 3,3 % leta 2016, kar pomeni najhitrejšo rast od leta 2012. Visoka javna poraba, zlasti med pandemijo COVID-19, je oblasti spodbudila k dvigu zgornje meje tajskega javnega dolga s 60 % na 70 % BDP.
Od leta 2024 se Tajska spopada z nizko produktivnostjo, slabo izobrazbo, visokim dolgom gospodinjstev, nizkimi zasebnimi naložbami in počasno gospodarsko rastjo,[209][210] pri čemer je skupina za ekonomske raziskave napovedala letno rast BDP pod 2 % v naslednjih desetletjih brez strukturnih reform.
=== Turizem ===
[[File:0000140 - Wat Arun Ratchawararam 005.jpg|250px|thumb|[[Wat Arun]], [[Bangkok]], je med najbolj znanimi znamenitostmi Tajske]]
Turizem predstavlja približno 6 % gospodarstva države. Pred pandemijo je bila Tajska osma najbolj obiskana država na svetu glede na lestvico svetovnega turizma, ki jo je sestavila Svetovna turistična organizacija Združenih narodov. Leta 2019 je Tajsko obiskalo 39,8 milijona mednarodnih turistov in je bila četrta najvišja država v mednarodnem turizmu, ki je zaslužila 60,5 milijarde ameriških dolarjev.
Tajska je bila leta 2013 najbolj obiskana država v jugovzhodni Aziji, glede na podatke Svetovne turistične organizacije. Ocene prihodkov od turizma, ki neposredno prispevajo k tajskemu BDP v višini 12 bilijonov bahtov, se gibljejo od 9 odstotkov (1 bilijon bahtov) (2013) do 16 odstotkov. Če vključimo posredne učinke turizma, naj bi predstavljal 20,2 odstotka (2,4 bilijona bahtov) tajskega BDP.<ref>{{navedi knjigo |url=http://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic%20impact%20research/country%20reports/thailand2014.pdf |title=Travel and Tourism, Economic Impact 2014: Thailand |date=2014 |publisher=World Travel & Tourism Council |edition=2014 |location=London |access-date=10 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150319212933/http://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic%20impact%20research/country%20reports/thailand2014.pdf |archive-date=19 March 2015 |url-status=dead}}</ref>{{rp|1}}
Azijski turisti obiščejo Tajsko predvsem zaradi Bangkoka in zgodovinskih, naravnih in kulturnih znamenitosti v njegovi bližini. Zahodni turisti poleg Bangkoka in okolice potujejo na južne plaže in otoke. Sever je glavna destinacija za pohodništvo in pustolovska potovanja s svojimi raznolikimi etničnimi manjšinami in gozdnatimi gorami. Regija z najmanj turistov je Isan. Za sprejem tujih obiskovalcev je bila ustanovljena ločena turistična policija s pisarnami na glavnih turističnih območjih in telefonsko številko za klic v sili.<ref>[http://www.amazing-thailand.com/Police.html Tourist Police in Thailand] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080703161503/http://www.amazing-thailand.com/Police.html |date=3 July 2008 }}. Amazing-Thailand.com. Retrieved 16 September 2010.</ref>
Tajska se po podatkih Svetovnega sveta za potovanja in turizem uvršča na peto mesto po porabi za medicinski turizem na svetu, saj je leta 2018 privabila več kot 2,5 milijona obiskovalcev in je številka ena v Aziji.<ref>{{navedi splet |title=Medical Tourism Report |url=https://wttc.org/en-gb/Research/Insights |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200516071216/https://wttc.org/en-gb/Research/Insights |archive-date=16 May 2020 |access-date=15 May 2020 |publisher=WTTC}}</ref> Država je priljubljena zaradi vse večje prakse operacij spremembe spola (SRS) in kozmetične kirurgije. V letih 2010–2012 je več kot 90 % medicinskih turistov potovalo na Tajsko zaradi SRS. Prostitucija na Tajskem in spolni turizem sta prav tako dejanski del gospodarstva. Kampanje promovirajo Tajsko kot eksotično, da bi privabile turiste.<ref>Ocha, Witchayanee. "Transsexual emergence: gender variant identities in Thailand". ''Culture, Health & Sexuality''14.5 (2012): 563–575. Web.</ref> Ena od ocen, objavljenih leta 2003, je ocenila, da trgovina znaša 4,3 milijarde ameriških dolarjev na leto oziroma približno 3 % tajskega gospodarstva. Domneva se, da se vsaj 10 % turističnih dolarjev porabi za trgovino s spolnimi storitvami.<ref>{{navedi splet |last=Martin |first=Lorna |date=25 January 2006 |title=Paradise Revealed |url=http://www.taipeitimes.com/News/feat/archives/2006/01/25/2003290710/4 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141202022539/http://www.taipeitimes.com/News/feat/archives/2006/01/25/2003290710/4 |archive-date=2 December 2014 |access-date=29 January 2015 |website=Taipei Times}}</ref>
=== Kmetijstvo in naravni viri ===
[[File:Rice farmers Mae Wang Chiang Mai Province.jpg|thumb|Tajska je že dolgo ena največjih izvoznic [[riž]]a na svetu. 49 % odstotkov tajske delovne sile je zaposlenih v kmetijstvu.]]
49 % odstotkov tajske delovne sile je zaposlenih v kmetijstvu. [[Riž]] je najpomembnejši pridelek v državi in Tajska je bila dolgo vodilna svetovna izvoznica riža, do nedavnega pa je zaostajala za Indijo in Vietnamom.<ref>International Grains Council. [http://www.igc.int/en/downloads/gmrsummary/gmrsumme.pdf "Grain Market Report (GMR444)"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140702110607/http://www.igc.int/en/downloads/gmrsummary/gmrsumme.pdf |date=2 July 2014 }}, London, 14 May 2014. Retrieved 13 June 2014.</ref> Tajska ima najvišji odstotek obdelovalnih zemljišč, 27,25 %, od vseh držav v širši podregiji Mekong. Približno 55 % obdelovalnih zemljišč se uporablja za pridelavo riža.
Kmetijstvo doživlja prehod iz delovno intenzivnih in prehodnih metod v bolj industrializiran in konkurenčen sektor. Med letoma 1962 in 1983 je kmetijski sektor v povprečju rasel za 4,1 % na leto, med letoma 1983 in 2007 pa je še naprej rasel za 2,2 %. Relativni prispevek kmetijstva k BDP se je zmanjšal, medtem ko se je izvoz blaga in storitev povečal.
Poleg tega je dostop do biokapacitet na Tajskem nižji od svetovnega povprečja. Leta 2016 je imela Tajska na svojem ozemlju 1,2 globalnega hektarja biokapacitet na osebo, kar je nekoliko manj od svetovnega povprečja 1,6 globalnega hektarja na osebo.<ref>{{Cite journal |last1=Lin |first1=David |last2=Hanscom |first2=Laurel |last3=Murthy |first3=Adeline |last4=Galli |first4=Alessandro |last5=Evans |first5=Mikel |last6=Neill |first6=Evan |last7=Mancini |first7=Maria Serena |last8=Martindill |first8=Jon |last9=Medouar |first9=Fatime-Zahra |last10=Huang |first10=Shiyu |last11=Wackernagel |first11=Mathis |year=2018 |title=Ecological Footprint Accounting for Countries: Updates and Results of the National Footprint Accounts, 2012–2018 |journal=Resources |volume=7 |issue=3 |pages=58 |doi=10.3390/resources7030058 |doi-access=free|bibcode=2018Resou...7...58L }}</ref> Nasprotno pa so leta 2016 porabili 2,5 globalnega hektarja biokapacitet – njihov ekološki odtis porabe. To pomeni, da porabijo približno dvakrat več biokapacitet, kot jih ima Tajska, kar povzroča primanjkljaj.
== Kultura ==
Tajska kultura in tradicije vključujejo vplive iz Indije, Kitajske, Kambodže in preostale jugovzhodne Azije. Tajska nacionalna religija, [[teravadski budizem]], je osrednjega pomena za sodobno tajsko identiteto. Tajski budizem se je sčasoma razvil in vključuje številna regionalna prepričanja, ki izvirajo iz [[hinduizem|hinduizma]], [[Animizem|animizma]] in čaščenja prednikov. Uradni koledar na Tajskem temelji na vzhodni različici budistične dobe (BE). Današnja tajska identiteta je družbeni konstrukt režima Phibun v 1940-ih.<ref>{{navedi splet| last=Wongworakul|first=Eve|url=https://storymaps.arcgis.com/stories/d0392aa1bf6a48659b9d15fc557f7a2e|title=History of Pad Thai as a Symbol of Nationalism in Thailand|website=arcgis.com|date=21 December 2020|accessdate=9 May 2024|archive-date=10 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510003143/https://storymaps.arcgis.com/stories/d0392aa1bf6a48659b9d15fc557f7a2e|url-status=live}}</ref>
Več etničnih skupin je posredovalo pri spremembah med svojo tradicionalno lokalno kulturo, nacionalno tajsko kulturo in globalnimi kulturnimi vplivi. Tudi tuji Kitajci predstavljajo pomemben del tajske družbe, zlasti v Bangkoku in okolici.
Spoštovanje starejših in nadrejenih (po starosti, položaju, menihih ali določenih poklicih) je tajska navada, ki se odraža v številnih vrstah častnih izrazov
=== Umetnost ===
{{glavni|Tajska umetnost}}
[[File:WatPhraKeaw Ramayana Chariot.JPG|thumb|Prizor iz epa ''Ramakien'', upodobljen na stenski poslikavi v Wat Phra Kaew]]
Na izvor tajske umetnosti sta vplivala [[budistična umetnost]] in prizori iz indijskih epov. Tradicionalno tajsko kiparstvo skoraj izključno prikazuje podobe [[Buda|Bude]], kar je zelo podobno drugim slogom iz jugovzhodne Azije. Tradicionalno tajsko slikarstvo običajno sestavljajo ilustracije knjig in slikana ornamentika stavb, kot so palače in templji.
Na tajsko umetnost so vplivale avtohtone civilizacije Mon in druge civilizacije. V obdobjih Sukhothai in Ayutthaya se je tajska umetnost razvila v svoj edinstven slog, kasneje pa so nanjo vplivali še drugi azijski slogi, predvsem šrilanški in kitajski. Tajsko kiparstvo in slikarstvo ter kraljevi dvori so zagotavljali pokroviteljstvo, saj so kot zasluge ali v spomin na pomembne dogodke postavljali templje in druga verska svetišča.<ref name="Buddhist Arts of Thailand">{{navedi splet |title=Buddhist Arts of Thailand |url=http://www.buddhanet.net/pdf_file/budartthai2.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191211220801/http://www.buddhanet.net/pdf_file/budartthai2.pdf |archive-date=11 December 2019 |access-date=4 December 2019}}</ref>
Tradicionalno tajsko slikarstvo je prikazovalo motive v dveh dimenzijah brez perspektive. Velikost vsakega elementa na sliki je odražala njegovo stopnjo pomembnosti. Primarna tehnika kompozicije je razdelitev površin: glavni elementi so med seboj ločeni s prostorskimi transformatorji. S tem je bila odpravljena vmesna pot, ki bi sicer pomenila perspektivo. Perspektiva je bila uvedena šele kot posledica zahodnega vpliva sredi 19. stoletja. Menih umetnik Khrua In Khong je znan kot prvi umetnik, ki je v tradicionalno tajsko umetnost uvedel linearno perspektivo.<ref>{{navedi novice |last=PCL |first=Post Publishing |title=Wat Borommaniwat |work=Bangkok Post |url=https://www.bangkokpost.com/travel/sightseeing/26933/wat-borommaniwat}}</ref>
Najpogostejši pripovedni motivi za slike so bili ali so: zgodbe Jataka, epizode iz Budovega življenja, budistična nebesa in pekel, teme, izpeljane iz tajskih različic [[Ramajana|Ramajane]] in [[Mahabharata|Mahabharate]], ter prizori vsakdanjega življenja. Nekateri prizori so pod vplivom tajske folklore, namesto da bi sledili strogi budistični ikonografiji.
=== Arhitektura ===
{{glavni|Tajska arhitektura}}
Gibanje kraljestva Ayutthaya je zasnovano tako, da razkazuje moč in bogastvo. Templji v Ayutthayi so le redko gradili napušče, ki bi se raztezali od glavnega templja. Budistični templji na Tajskem so znani kot ''wati'', iz Pāḷi ''vāṭa'', kar pomeni ograjen prostor: tempelj ima obdajajočo steno, ki ga ločuje od posvetnega sveta. Arhitektura ''watov'' se razlikuje po postavitvi in slogu, vendar se vsi držijo istih načel.
=== Literatura ===
Tajska literatura ima dolgo zgodovino. Že pred ustanovitvijo kraljestva Sukhothai so obstajala ustna in pisna dela.
V času kraljestva Sukhothai je bila večina literarnih del napisanih v preprosti prozi z določenimi aliteracijskimi shemami. Med pomembnejša dela spada ''Napis kralja Ram Khamhaeng'', ki opisuje življenje v tistem času in velja za prvo literarno delo v tajski pisavi, vendar so nekateri zgodovinarji podvomili o njegovi pristnosti. ''Trai Phum Phra Ruang'', ki ga je leta 1345 napisal kralj Maha Thammaracha I., razlaga budistično filozofijo na podlagi obsežne študije s sklicevanjem na več kot 30 svetih besedil in bi ga lahko šteli za prvo raziskovalno disertacijo v državi.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Thai literature |url=https://www.britannica.com/art/Thai-literature |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201019151510/https://www.britannica.com/art/Thai-literature |archive-date=19 October 2020 |access-date=11 May 2020 |encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref>
V času kraljestva Ayutthaya so nastale nove pesniške oblike z različnimi rimskimi shemami in metriko. Pogosto je v enem pesniškem delu najti kombinacijo različnih pesniških oblik. ''Lilit Yuan Phai'' je pripovedna pesem, ki opisuje vojno med kraljem Borommatrailokkanatom iz Ayutthaye in princem Tilokarajem iz Lan Na. Eno literarno delo je ''Kap He Ruea'', ki ga je v tradiciji ''nirata'' zložil princ Thammathibet. Tradicionalno se verz poje med kraljevo procesijo na barkah in je bil vzor, ki so ga posnemali kasnejši pesniki. Isti princ je zložil tudi zelo občudovano ''Kap Ho Khlong'' ob obisku Than Thongdaenga in ''Kap Ho Khlong Nirat Phrabat''. Obdobje Thonburi je ustvarilo ''Ramakien'', dramo v verzih, ki jo je prispeval kralj Taksin Veliki.
V obdobju Rattanakosin v 18. stoletju, ko so se še vedno bojevali z Burmanci, so se mnoga zgodnja dela Rattanakosin ukvarjala z vojno in vojaško strategijo. Nekaj primerov sta ''Nirat Rop Phama Thi Tha Din Daeng'', ''Phleng Yao Rop Phama Thi Nakhon Si Thammarat''. Obstajali so tudi recitali v verzu z glasbeno spremljavo, na primer ''Mahori'', ki pripoveduje zgodbo o Kakiju in Sephi, ki pripoveduje zgodbo o Khun Chang Khun Phaenu. Med drugimi recitali je tudi ''Sri Thanonchai''. Tajski pesnik Sunthorn Phu je znan kot ''bard iz Rattanakosina'' ({{langx|th|กวีเอกแห่งกรุงรัตนโกสินทร์}}). Sunthorn Phu je najbolj znan po svoji epski pesmi ''Phra Aphai Mani'', verzificiranem fantazijsko-pustolovskem romanu, žanru siamske literature, znanem kot ''nithan kham klon'' ({{langx|th|นิทานคำกลอน}}).
Nekateri najbolj znani sodobni tajski pisci so Kukrit Pramoj, Kulap Saipradit (vzdevek Siburapha), Suweeriya Sirisingh (vzdevek Botan), Chart Korbjitti, Prabda Yoon in Duanwad Pimwana.<ref>{{Cite journal |last=Scrima |first=Andrea |date=April 2019 |title=Duanwad Pimwana and Mui Poopoksakul with Andrea Scrima |url=https://brooklynrail.org/2019/04/books/Duanwad-Pimwana-and-Mui-Poopoksakul-with-Andrea-Scrima |journal=The Brooklyn Rail |access-date=7 April 2019}}</ref>
=== Kuhinja ===
{{multiple image
| align = right
| direction = horizontal
| image1 = Kaeng matsaman kai.JPG
| width1 = 120
| caption1 =
| image2 = Mango sticy rice (3859549574).jpg
| width2 = 180
| caption2 =
| footer = V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: piščančji masaman curry; lepljivi riž z mangom; pad thai; in tom yum
| footer_align = left
| total_width = 340
| perrow = 2
| image3 = TOMYUM.jpg
| image4 = Phat_Thai_kung_Chang_Khien_street_stall.jpg
}}
[[Tajska kuhinja]] je ena najbolj priljubljenih na svetu. Med pogoste sestavine spadajo česen, limonska trava, kaffir limeta, galangal, kurkuma, koriander in kokosovo mleko. Vsaka regija Tajske ima svoje specialitete: ''kaeng khiao wan'' (zeleni curry) v osrednji regiji, ''som tam'' (solata iz zelene papaje) na severovzhodu, ''khao soi'' na severu in ''masaman curry'' na jugu.
Leta 2017 se je sedem tajskih jedi pojavilo na seznamu »50 najboljših jedi na svetu« - spletni svetovni anketi CNN Travel. Tajska je imela na seznamu več jedi kot katera koli druga država. Bile so: ''tom yam goong'' (4.), ''pad thai'' (5.), ''som tam'' (6.), ''masaman curry'' (10.), zeleni curry (19.), tajski ocvrt riž (24.) in ''nam tok mu'' (36.).<ref>{{navedi novice |last=Tim Cheung |date=12 July 2017 |title=Your pick: World's 50 best foods |publisher=CNN|url=http://travel.cnn.com/explorations/eat/readers-choice-worlds-50-most-delicious-foods-012321/ |url-status=dead |access-date=5 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170708091757/http://travel.cnn.com/explorations/eat/readers-choice-worlds-50-most-delicious-foods-012321/ |archive-date=8 July 2017}}</ref> Dve sladici sta bili tudi uvrščeni na seznam 50 najboljših sladic na svetu, ki ga je pripravil CNN: lepljivi riž z mangom in ''tub tim krob''.<ref>{{navedi novice |date=27 December 2018 |title=Mango Sticky Rice & Tub Tim Krob Listed in CNN's 50 Best Desserts Around The World |work=Buriram Times |url=http://www.buriramtimes.com/mango-sticky-rice-tub-tim-krob-listed-in-cnns-50-best-desserts-around-the-world/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20190101080431/http://www.buriramtimes.com/mango-sticky-rice-tub-tim-krob-listed-in-cnns-50-best-desserts-around-the-world/ |url-status=dead |archive-date=1 January 2019 |access-date=23 April 2022 }}</ref>
Osnovna hrana na Tajskem je riž, zlasti jasminov riž, ki je del skoraj vsakega obroka. Tajska je vodilna izvoznica riža, Tajci pa letno porabijo več kot 100 kg brušenega riža na osebo. Tajska je tudi vodilna na svetu v industriji užitnih žuželk<ref>{{navedi novice |last=Board |first=Jack |date=18 August 2019 |title=Food of the future? Five-star edible insects served up as Thailand gets creative with bug business |work=Channel News Asia (CNA) |url=https://www.channelnewsasia.com/news/asia/thailand-insect-farming-food-protein-source-11786032 |url-status=live |access-date=19 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190819123158/https://www.channelnewsasia.com/news/asia/thailand-insect-farming-food-protein-source-11786032 |archive-date=19 August 2019}}</ref> in je znana po svoji ulični hrani; Bangkok včasih imenujejo tudi svetovna prestolnica ulične hrane.
== Opombe ==
{{notelist-lr}}
==Sklici==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Thailand|Tajska}}
{{wikivoyage|Jerusalem}}
* [http://www.thaigov.go.th/ Uradna spletna stran kraljeve vlade]
* [http://www.parliament.go.th/ Uradna spletna stran parlamenta]
{{Southeast_Asia}}
{{ASEAN}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Indokitajski polotok]]
[[Kategorija:Jugovzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Članice Zveze držav Jugovzhodne Azije]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Tajska| ]]
763xx0pqizql1hdygw6goggnufu3mt1
Predloga:NATO
10
5902
6761828
5974712
2026-10-07T16:51:22Z
JoMK
240261
videz
6761828
wikitext
text/x-wiki
{{Navpolje
|name= NATO
|title= [[NATO|<span style="color:#ffffff;">Organizacija severnoatlantskega sporazuma</span>]] (NATO)
|listclass = hlist
|state = {{{state|autocollapse}}}
|bodystyle = background: #ffffff; border: 2px solid #004990;
|titlestyle = background: #004990; color: #ffffff;
|groupstyle = background: #E6EEF5; color: #000000; text-align: right;
|liststyle = background: #ffffff;
|image = [[Slika:Flag of NATO.svg|50px]]
|group1 = Članice
|list1 = * [[Oborožene sile Albanije|Albanija]]
* [[Belgijske oborožene sile|Belgija]]
* [[Oborožene sile Bolgarije|Bolgarija]]
* [[Oborožene sile Češke republike|Češka]]
* [[Oborožene sile Črne gore|Črna gora]]
* [[Oborožene sile Danske|Danska]]
* [[Oborožene sile Estonije|Estonija]]
* [[Finske obrambne sile|Finska]]
* [[Oborožene sile Francije|Francija]]
* [[Oborožene sile Grčije|Grčija]]
* [[Oborožene sile Hrvaške|Hrvaška]]
* [[Oborožene sile Islandije|Islandija]]
* [[Italijanske oborožene sile|Italija]]
* [[Oborožene sile Latvije|Latvija]]
* [[Oborožene sile Litve|Litva]]
* [[Oborožene sile Luksemburga|Luksemburg]]
* [[Kanadske oborožene sile|Kanada]]
* [[Oborožene sile Madžarske|Madžarska]]
* [[Bundeswehr|Nemčija]]
* [[Oborožene sile Nizozemske|Nizozemska]]
* [[Norveške obrambne sile|Norveška]]
* [[Poljske oborožene sile|Poljska]]
* [[Oborožene sile Portugalske|Portugalska]]
* [[Oborožene sile Romunije|Romunija]]
* [[Oborožene sile Slovaške|Slovaška]]
* [[Slovenska vojska|Slovenija]]
* [[Oborožene sile Španije|Španija]]
* [[Oborožene sile Turčije|Turčija]]
* [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ZDA]]
* [[Oborožene sile Združenega kraljestva|Združeno kraljestvo]]
|group2 = Kandidatke
|list2 = [[Oborožene sile Severne Makedonije|Severna Makedonija]]
}}<noinclude>
<!--Kategorije-->
[[Kategorija:Navigacijska polja mednarodnih organizacij|{{PAGENAME}}]]
</noinclude>
ldietjd8f4bmdvrqefqwmpnja9oebmj
Ilirske province
0
6009
6761851
6756050
2026-10-07T18:01:32Z
MaksiKavsek
244409
/* Viri in literatura */
6761851
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Bivša država
| native_name = ''Provinces illyriennes''
| conventional_long_name = Ilirske province
| common_name = Ilirske province
| continent = [[Evropa]]
| region = [[Balkan]]
| country = Ilirske province
| era =
| status = Imperij
| status_text = odvisno ozemlje Francoskega cesarstva
| empire = Francija
| official_languages = [[francoščina]]
| religion = [[Katoličanstvo|katoličani]] 84,37 %<br /> [[Pravoslavje|pravoslavci]] 14,42 %<br /> [[Protestantizem|protestanti]] 1,01 %<br /> [[Kalvinizem|kalvinisti]] 0,01 %<br /> [[Judovstvo|Judi]] 0,18 %{{sfn|Pivec Stele|1930|p=9}}
| government_type = [[Monarhija]]|
| event_start = Napoleonov odlok o ustanovitvi
| year_start = 1809
| date_start = 14. oktober
| event_end = avstrijsko-britanska zasedba
| year_end = 1813
| date_end =
| life_span = 1809 – 1813|
| event1 =
| date_event1 =
| event2 =
| date_event2 =
| event3 =
| date_event3 =
| event_pre =
| date_pre =
| event_post =
| date_post = |
| p1 = Italijansko kraljestvo
| flag_p1 = Flag of the Napoleonic Kingdom of Italy.svg
| p2 = Avstrijsko cesarstvo
| flag_p2 = Flag of the Habsburg Monarchy.svg
| s1 = Avstrijsko cesarstvo
| flag_s1 = Flag of the Habsburg Monarchy.svg
| s2 =
| flag_s2 =
| s3 =
| today = [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Avstrija]]
| flag_s3 = |
| flag =
| flag_type = Zastava Francoskega cesarstva
| image_flag = Flag of France.svg
| symbol =
| symbol_type = Pečat
| image_coat = Coat_of_arms_of_Illyrian_Provinces.svg
| image_map = Illyrian_Provinces_(1812).svg
| image_map_caption = Ilirske province leta 1812
| capital = [[Ljubljana]]
| national_motto =
| national_anthem =
| common_languages = [[francoščina]], [[hrvaščina]], [[slovenščina]], [[nemščina]], [[italijanščina]]
| religion_year = 1813
| currency =
| leader1 = [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste Marmont]]
| year_leader1 = 1809–1811
| leader2 = [[Henri Gatien Bertrand]]
| year_leader2 = 1811–1812
| leader3 = [[Jean-Andoche Junot]]
| year_leader3 = 1812–1813
| leader4 = [[Joseph Fouché]]
| year_leader4 = 1813
| title_leader = generalni guverner
| stat_pop1 = 1,504.258
| stat_pop2 = 1.556.100{{sfn|Pivec Stele|1930|p=9}}
| stat_year1 = 1811
| stat_year2 = 1813
| legislature =
| area_km2 = 54.998{{sfn|Pivec Stele|1930|p=8}}
| house1 =
| house2 =
}}
'''Ilirske province''', tudi '''Ilirske dežele''',<ref name=":2" /> (krajše '''Ilirija''', {{langx|fr|Provinces illyriennes}}, {{langx|hr|Ilirske provincije}}, {{langx|it|Province illiriche}}, {{langx|de|Illyrische Provinzen}}), so bile posebno upravno ozemlje [[Prvo francosko cesarstvo|Prvega francoskega cesarstva]], ki so obstajale med letoma 1809 in 1813. Formalno niso bile del metropolitanske Francije, vendar so ji bile povsem podrejene. Ozemeljsko so obsegale vzhodni del [[Tirolska|Tirolske]] ([[Okraj Lienz|Osttirol]]), zahodni del [[Vojvodina Koroška|Koroške]], [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Hrvaško]] in [[Vojna krajina|Vojno krajino]] jugozahodno od [[Sava|Save]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Trst]] ter [[Istra|Istro]]. Glavno mesto je bila [[Ljubljana]]. Province so bile upravno razdeljene na šest departmajev in sicer: Kranjsko, Koroško, Istro, Dalmacijo, [[Dubrovnik]] (Raguza) ter Hrvaško z Vojno krajino, ki je bila razdeljena na civilni del in vojno krajino kot obrambno območje proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]].
Leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte]] s svojo [[Velika armada (Prvo francosko cesarstvo)|Veliko armado]] (''Grande Armée'') napadel regijo. Po porazu v [[bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]], ki je bila del [[Vojna pete koalicije|vojne pete koalicije]] je bila Avstrija prisiljena del svojega ozemlja prepustiti Franciji, kar so se zavezali 14. oktobra 1809 s podpisom [[Schönbrunnski sporazum|schönbrunnskega miru]]. Vključitev ozemlja v Francijo je bil Napoleonov način nadzora avstrijskega dostopa do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] ter širitve imperija proti vzhodu. Bonaparte je imenoval štiri guvernerje, ki so nadzorovali birokracijo, kulturo in jezik Ilirskih provinc. To so bili: [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste de Marmont]] (1809–1811), [[Henri Gatien Bertrand]] (1811–12), [[Jean-Andoche Junot]] (1812–13) in [[Joseph Fouché]] (1813).
Med vojaško zasedbo je Marmont razširil [[Code civil|Napoleonov zakonik]] (''Code civil'') in poskušal z obsežno širitvijo infrastrukture. Leta 1810 so francoske oblasti na Hrvaškem in v Sloveniji ustanovile Centralne šole (''Écoles centrales''), kjer je bila francoščina določena kot uradni jezik, s čimer je bila uvedena v upravo in šolstvo. Napoleon, ki mu je zmanjkovalo vojakov, je uvedel vojaško obveznost, enotno obdavčitev, odpravil nekatere davčne ugodnosti, ločil cerkev od države in podržavil sodstvo. Francozi so bili po porazu v vojni šeste koalicije prisiljeni umakniti območje, saj ga je avstrijsko cesarstvo v letih 1813–1814 ponovno zavzelo.
== Zgodovina ==
=== Nastanek ===
[[Slovenske dežele]], ki jim je vladala [[Habsburška monarhija]], je po [[Bitki pri Trbižu (1797)|bitki pri Trbižu]] marca 1797 pod poveljstvom Napoleona najprej zasedla francoska revolucionarna armada. Okupacija je povzročila državljanske nemire. Francoske čete pod poveljstvom generala [[Karel XIV. Janez Švedski|Jean-Baptista Bernadotta]] so poskušale pomiriti zaskrbljeno prebivalstvo z izdajo posebnih javnih obvestil, ki so bila objavljena tudi v slovenščini. Med umikom francoske vojske se je poveljujoči Napoleon s svojim spremstvom 28. aprila 1797 ustavil v Ljubljani. Po [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] decembra 1805 in [[Bratislavski mir (1805)|bratislavskemu miru]] so francoske čete ponovno zasedle dele slovenskega ozemlja. Oskrba francoskih čet in visoki vojni davki so bili veliko breme za prebivalstvo zasedenih ozemelj. Ustanovitev deželnih brigad junija 1808 in obsežne priprave na novo vojno niso ustavile francoske Velike armade, ki je 6. julija 1809 v bitki pri Wagramu premagala avstrijske čete.<ref name=":02">{{navedi knjigo|title=Francuski utjecaj|last=Malkovic|first=Goran|year=2011|location=Sveučilišna knjižnica Split|pages=17, 21, 38}}</ref><ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.britannica.com/place/Illyrian-Provinces|title=Illyrian Provinces {{!}} historical region, Europe|work=Encyclopædia Britannica|access-date=2017-04-24|language=en}}</ref>
[[Slika:KarteOestreichWienerFrieden1809.jpg|sličica|Zemljevid Avstrijskega cesarstva, ki prikazuje ozemeljske izgube po schönbrunnskem miru znotraj rdečih meja.]]
Tako so Francozi v svojih rokah že imeli [[Beneška republika|beneško]] [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] z [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] (formalno že od 1805, zasedena pa po odhodu [[Ruski imperij|Rusov]] leta 1807) ter ozemlje nekdanje [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]], ki ga je Francija zasedla že leta 1806, Dalmaciji pa priključila po ukinitvi republike januarja 1808. Obe sta bili del [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], ob ustanovitvi Ilirskih provinc pa sta jim bili priključeni. 14. oktobra 1809 je Avstrija ob schönbrunnskem miru prepustila Francozom Kranjsko, Zgornjo Koroško oziroma beljaški krog, ozemlje Goriške, mesto Trst, avstrijsko Istro oz. pazinsko okrožje, civilno Hrvaško med Savo in Jadranom, mesto Reko ter šest regimentov hrvaške Vojne krajine: [[Ogulin]], [[Otočac]], [[Gospić]], [[Slunj]], [[Glina]], [[Petrinja]]; skratka vse svoje obmorske province.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}}
To ozemlje, leta 1810 povečano še za dva okraja Tirolske (takrat bavarske), Lienz in Sillian, za nekdanjo beneško Istro (takrat italijansko), ter za pokrajine Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor, ki so bile od leta 1806 pod francosko oblastjo, pa tudi za otoke, ki pripadajo Dalmaciji in Istri – med najpomembnejšimi so [[Krk]], [[Cres]], [[Rab]], [[Lošinj]], [[Pag]], [[Brač]], [[Hvar]], [[Vis]], [[Korčula]], [[Mljet]] – je tvorilo Ilirske province.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}}
Središče Ilirije je postala Kranjska, njihova prestolnica pa Ljubljana.
=== Namen ustanovitve ===
Nekatere osvojitve Napoleona so bile že obstoječe države, katerih ustavo, upravo in dinastijo je le prilagodil, medtem ko Ilirske province niso imele pravega predhodnika kot enotna tvorba. Nekateri sodobniki, zlasti Emmanuel de Las Cases, so trdili, da Napoleon pri njihovem nastanku ni imel posebnega cilja, vendar večina virov kaže, da to ne drži. Sodobne priče Napoleonovi ustanovitvi pripisujejo dva dobro opredeljena cilja: enega vojaškega, drugega gospodarskega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=10}} V mirovnih pogajanjih v [[Altenburg (Bamberg)|Altenburgu]] je bil Napoleonov neposredni cilj oslabiti Avstrijo z zasegom ozemelj, katerih obseg in prebivalstvo sta se v njegovih navodilih sprva precej razlikovala. Kasneje je pojasnil svoje zahteve in zahteval avstrijske pomorske province. 22. septembra 1809 je iz Schönbrunna v Champagny poslal sporočilo, v katerem je navedel, da je temeljno načelo – edini interes Francije – neposreden stik med Dalmacijo in italijanskimi državami. Ilirijo je torej potreboval za vzpostavitev poti iz Italije v Dalmacijo, ki bi francosko vojsko vodila na vzhod. Napoleonova prvotna ideja je bila torej, da se bo bojeval proti Turčiji, zato je Dalmacijo priključil že leta 1806, vendar te ideje ni uresničil, marveč, jo je takrat izločil iz svojih načrtov. Kljub temu je Ilirija ohranila svoj strateški pomen v drugem smislu. Zaradi svoje lege je bila odgovorna za zaščito Italije in Francije ter za nadzor [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]], česar Napoleon ni pozabil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=10}} 14. avgusta 1810 je [[Henri Jacques Guillaume Clarke|Clarku]] poslal sporočilo z namenom, da Marmontu posreduje noto o vlogi Ilirije v vojni proti Avstriji. Marmontova »markgrofija« – prva začasna tvorba, predvsem vojaške narave – ter načrti utrdb za [[Trst]], [[Pulj]], [[Senj]] in Ljubljano so bili povezani s to vojaško vlogo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=11}} Vendar so bili ti načrti opuščeni, predvsem zaradi pretiranih stroškov. Končna organizacija je dejansko dala večji vpliv generalnemu intendantu za finance kot generalnemu guvernerju. Vojaški cilj je zbledel in se umaknil gospodarskemu cilju, katerega pomen je naraščal.
[[Slika:Provinces Illyriennes Servie et Bosnie.jpg|thumb|250px|Zemljevid Ilirskih provinc, 1809]]
Ta drugi cilj je bila uveljavitev celinskega sistema, in sicer prepovedati prehod britanskega blaga, in iz glavnega motiva vseh združitev, izvedenih od leta 1808: zatiranja tihotapstva. Gospodarsko življenje Ilirije bi tako služilo kot ilustracija namenov njenega ustvarjalca in razvoj njegovih idej. Nedvomno so bili prisotni tudi drugi dejavniki, ki niso bili povezani z Napoleonovo oporoko: ni jim posvečal veliko pozornosti in jih je prepustil svoji ilirski vladi, pod pogojem, da francoske zakladnice ne bodo stali ničesar. Vendar je bil on tisti, ki je določil smer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} Že 15. novembra 1806 je [[Julien Bessières]], francoski konzul v [[Benetke|Benetkah]], pisal ministru za zunanje zadeve, da bodo Britanci, dokler bosta Trst in [[Reka]] ostala avstrijska, ohranili moč motiti jadransko trgovino. Od beneške priključitve Italiji je Trst prevzel nadzor nad beneško trgovino. Pridobitev Trsta je bila zato nujna. Z vključitvijo jadranske obale je Napoleon dosegel svoj prvi uspeh: za britansko trgovino je zaprl vsa pristanišča na vzhodni jadranski obali. Obvladovanje Sredozemlja je bilo že leta 1806 »glavni in stalni cilj njegove politike«. Nadaljnji korak k temu cilju je bila prilagoditev ravno tega območja. Drugi uspeh je bila pridobitev kopenske poti za trgovino z [[Levant|Levantom]], predvsem za uvoz bombaža, ki je bil pomemben za francosko industrijo. Vse to je dopolnilo veliki sistem. Takšna je bila vloga, namenjena Iliriji v odnosu do Francije. Za Italijo naj bi igrala celo vlogo varuhinje; ilirske carinske postojanke naj bi se združile s francoskimi carinskimi postajami in obkrožile [[Apeninski polotok]], blokiran na zahodu in vzhodu. Res je, da je Napoleon leta 1810 [[Klemens von Metternich|Metternichu]] ponudil Ilirijo v zameno za del Galicije, razlogi za predlagano izmenjavo pa so nenavadni. Napoleon je poudaril pomen Ilirije za Avstrijo; avstrijski trgovini so ponudile vse trge, ki jih je takrat primanjkovalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=11}} Metternich je nasprotno vztrajal, da Ilirija prinaša manj prihodkov kot Galicija; vendar v očeh cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]] tudi on priznava boljši položaj Ilirskih provinc. Hkrati Napoleon piše: »''Te točke so zame le malenkost; celo Kranjska nima nobene vrednosti''.« Vendar je to bilo figurativno izražanje. Napoleon in Metternich sta se strinjala v eni točki: da je pomen Ilirskih provinc komercialne, ne politične ali finančne narave. Načrt zato ni bil izveden. Leta 1812 se je ponovno pojavil; vendar bi Napoleon še vedno raje dal [[Šlezija|Šlezijo]] kot Ilirijo. To idejo o zamenjavi lahko torej štejemo le za bežno misel, ne pa za vodilno načelo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=12}}
V Iliriji so bili, tako kot drugod, gospodarski cilji tesno prepleteni. Dober primer njihovega zbliževanja je potovanje polkovnika de Tromelina v Turčijo leta 1809, kjer je skupaj z vojaško-obveščevalnimi podatki natančno beležil tudi izdelke države, njeno industrijo in trgovske poti. Napoleonov drugi motiv je bil manj poudarjen kot prvi. Morda je to zato, ker se ne spomnimo, da bi Napoleonove besede tako natančno izražale svoje misli o prvem kot o drugem. Vendar imamo žive besede z dne 7. septembra 1807, ki poudarjajo potrebo po tem, da ima Trst pod svojim nadzorom in da to veliko jadransko pristanišče, eno najpomembnejših v Evropi, zapre za britansko trgovino. 3. decembra 1809 je bilo v zakonodajnemu telesu o priključitvi Ilirije napisano: »Ilirske province tvorijo meje mojega velikega cesarstva vzdolž reke Save. V bližini Konstantinopelskega cesarstva se bom znašel v naravnem položaju, da bom nadzoroval primarne interese svoje trgovine v Sredozemlju, Jadranu in Levantu.« Argument srbskega delegata v Franciji [[Rada Vučinić|Rada Vučinića]], ki je opeval koristnost srbske trgovine za Ilirijo glede na enostavnost komunikacije med državama, kaže, da se je Napoleon dobro zavedal svojih namenov za Ilirijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=12}}
Napoleonu so nekateri pripisali še tretji motiv: želel je ustvariti nekakšno nacionalno državo za [[Južni Slovani|južne Slovane]]. Vendar je to precej domiselna domneva, ki temelji na anonimnem članku, objavljenem v času nastanka Ilirije v hamburški reviji, ki razpravlja o možnosti širitve Ilirije proti vzhodu do meja Rusije. Vendar je bila takšna ideja Napoleonu popolnoma tuja, že dokaj zato so ilirske meje, ki so obsegale Nemce Zgornje Koroške in Tirolske, izključevale Slovence z [[Južna Štajerska|južne Štajerske]] in delile Hrvaško.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}}
== Meje nove države in naravnogeografske značilnosti ==
Meje Ilirije so bile določene po naravnih in zgodovinskih mejah:
* Na zahodu: po nekdanji meji med Goriško in Koroško na eni strani ter Italijo na drugi (z manjšimi popravki v korist Italije), in sicer po toku Soče ter po grebenih [[Julijske Alpe|Julijskih]] in [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]]; nato po ločnica{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} med okrajema Lienz in Sillian ter [[Tirolska|Tirolsko]], torej po gorskem grebenu, ki ločuje porečje Drave od porečja reke [[Rienz]].
* Na severu: po nekdanji meji med Koroško in [[Vojvodina Salzburg|Solnograško]] (greben [[Zahodne Ture|Visokih Tur]]), po črti med Zgornjo in Spodnjo Koroško, po nekdanji meji med Spodnjo Koroško in Kranjsko (greben [[Karavanke|Karavank]]), po nekdanji meji med Štajersko in Kranjsko (z vključitvijo [[Motnik|Motnika]]) ter po toku Save do njenega sotočja z [[Una|Uno]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}
* Na vzhodu: po reki Uni, nato ob meji Vojne krajine ter po razmejitvi, ki je ločevala Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor od tedaj še turške Bosne.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}
* Na jugu: po Jadranskem morju, od [[Budva|Budve]] do [[Gradež, Gorica|Gradeža]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}
Ozemlje Ilirskih provinc je bilo dolgo glede na svojo majhno širino. Relief je izrazito raznolik. Na Koroškem in Kranjskem se alpske verige dvigajo do približno 3.000 metrov, medtem ko se v Istri, na Kranjskem, Hrvaškem ter v Dalmaciji, Dubrovniku in Kotorju razprostira [[Kras|kraški svet]], praviloma nižji, vendar še vedno obsežen, z višinami do okoli 2.000 metrov. Med pomembnejšimi gorskimi območji so [[Čičarija]], Notranjski kras, [[Velika Kapela]], [[Mala Kapela]], [[Plješevica]], [[Velebit]] in [[Dinara]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}
Drava in Sava tvorita dolgi vzdolžni dolini v smeri zahod–vzhod, Soča, desni pritoki Save ([[Ljubljanica]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Una]]) ter dalmatinske reke ([[Zrmanja]], [[Krka (Hrvaška)|Krka]], [[Cetina]], [[Neretva]]) pa prečne doline v smeri sever–jug. Ravnine so večinoma omejene na severni del Hrvaške.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}
Regionalna raznolikost je velika glede na podnebje (celinsko na severu in v notranjosti, sredozemsko na jugu in ob obali) ter glede na glavne gospodarske vire pokrajin.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}}
== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo Koroške je temeljilo na [[Rudarstvo|rudarstvu]], [[Gozdarstvo|gozdarstvu]] in [[Živinoreja|živinoreji]]; Kranjske na rudarstvu, [[Poljedelstvo|poljedelstvu]], [[Vinogradništvo|vinogradništvu]] in [[Čebelarstvo|čebelarstvu]]; na Goriškem na [[Sadjarstvo|sadjarstvu]] in svili; v civilni Hrvaški na poljedelstvu, živinoreji in gozdarstvu; v vojaški Hrvaški na gozdarstvu; v Istri, Dalmaciji in Dubrovniku na [[Oljkarstvo|oljkarstvu]], vinogradništvu in [[Ribolov|ribolovu]]. [[Industrija|Industrijo]] je predstavljalo nekaj tovarn, redkejših na vzhodu kot na zahodu Ilirije. Kljub temu pa proizvodnja ni zadostovala potrebam.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} Toda dva stebra obstoja vseh provinc sta bila tranzitna [[trgovina]] in [[ladijski prevoz]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Bila je pretežno kmetijska dežela, saj se je večina prebivalcev ukvarjala s kmetijstvom; kljub temu je ostala pasivna in ne samozadostna. Odrezana od stoletne enotnosti in ni tvorila gospodarske celote. Povedano zadostuje za predstavo o različnih življenjskih razmerah v provincah. Zato je v Iliriji bolj kot drugje treba posamezne regije obravnavati ločeno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}}
Dokler je bila Ilirija del Avstrije, je primanjkljaj žita in živine, uvoženih predvsem iz Ogrske, nadomeščala s pomorsko trgovino. Francoska uprava je zato Ilirijo obravnavala kot trgovsko deželo in drugim gospodarskim panogam namenjala manj pozornosti. Na tem območju v tem času ni bilo večjih gospodarskih sprememb – v bistvu je prišlo do nazadovanja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=36}}
=== Sprememba valute, finančna kriza in njeno reševanje ===
Gospodarsko življenje Ilirskih provinc se je začelo z denarno in finančno krizo. Kriza je bila dejansko zapuščina Avstrija. Avstrijska valuta je bil [[goldinar]] (tudi ''florin'' ali ''gulden''), ki je bil vreden 60 krajcarjev. Toda jeseni 1809 je bilo zlato in srebro v Iliriji izjemno redko; po drugi strani pa je bila država preplavljena z bakrenimi in kovinskimi kovanci – kosi enega ali več krajcarjev – in papirnatim denarjem. Vrednost papirnatih goldinarjev je že od leta 1799 zaradi pogostih vojn itd. padla do te mere, da je bilo treba plačam javnih uslužbencev dajati dodatke. Zato je bilo Dauchyju dano prvo navodilo, da se naj pouči o lokalni valuti in pripravi osnovo za sorazmerno tarifo, da bi čim hitreje odstranili dunajske bankovce iz države. Glede na pomanjkanje dobrega denarja in ker avstrijskega papirnatega denarja ni bilo mogoče takoj nadomestiti, je bil potreben postopen pristop. Da bi pospešil umik avstrijskega denarja, je Dauchy postopno zniževal njegovo vrednost, dokler ga dokončno ni umaknil iz obtoka. Ta cilj je dosegel niz odlokov, objavljenih v [[Laibacher Zeitung|Laibacher Zeitungu]] in kasneje v [[Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes|''Télégraphe officielu'']] ali ločeno natisnjenih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=19}}
25. novembra 1810{{Efn|Glej Pivec Stele, str. 20, v besedilu 1801 – tipkarska napaka}} so sprejeli odlok, ki je določal, da se bodo ''bancozettli''{{Efn|To je papirnati denar Avstrijskega cesarstva.}} od 1. decembra dalje v javnih blagajnah za plačilo davkov in drugih obveznosti sprejemali le še po svojem tečaju glede na srebro, saj so cene blaga in plače sledile razvrednotenju papirnatega denarja. Plačila so bila dovoljena tudi v avstrijskem srebrnem denarju, za zneske pod 2 goldinarjema pa v drobižu (bilonu). O izvrševanju pogodb med zasebniki, sklenjenih pred razvrednotenjem papirnatega denarja ali v času tega razvrednotenja, bodo sprejete naknadne odločitve; začasno ostaja v veljavi ureditev po obstoječih zakonih. Tečaj ''bancozettlov'' za december je bil določen na četrtino nominalne vrednosti. Loterije so začasno še sprejemale in izplačevale po nominalni vrednosti; poštne tarife so začasno ostale nespremenjene, ceno soli pa bodo določili pozneje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}}
25. decembra je bil tečaj za januar določen na petino; 10. januarja 1810 pa je bil z veljavnostjo od 16. dne istega meseca določen na šestino, kar je ostalo v veljavi tudi za februar. Temu odloku je bil priložen tudi cenik bakrenega in ''billonskega'' denarja. Umik iz obtoka je bil odrejen 6. marca, z veljavnostjo od 16. marca. Različni bakreni kovanci so še naprej ostali v obtoku po ceniku z dne 10. januarja, vendar so jih javne blagajne sprejemale največ do ene štiridesetine posameznega plačila. Imetniki menic in podobnih listin so bili dolžni sprejemati ''billone'' le do 2 goldinarjev; nad tem zneskom so imeli pravico zahtevati plačilo v zlatu ali srebru. Davkov od 16. marca dalje ni bilo več mogoče plačevati drugače kot v srebru. Za zamenjavo bankovcev v kovinski denar je bil določen rok šestih mesecev. Preglednica, priložena odloku in podpisana s strani deputacije tržaške borze, je vsebovala povprečni tečaj Dunaja proti Augsburgu od 1. oktobra 1799 do 28. februarja 1810; tečaj za prvo polovico marca naj bi sledil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} Da bi olajšal zamenjavo bankovcev za kovinski denar, je Marmont 9. marca imenoval štirinajst menjalcev: tri v Ljubljani, tri v Trstu, dva na Reki ter enega v Karlovcu, Novem mestu, Senju, Gorici, Beljaku in Postojni. Ti so morali bankovce menjavati po zadnjem znanem dunajskem tečaju, niso pa jih bili dolžni menjavati za zneske nad 10 goldinarjev, pri čemer jim je bilo dovoljeno zaračunavati{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} menjalno provizijo v višini 3 %. S tarifo z dne 15. marca je bil ponovno določen tečaj ''billonskih'' kovancev. Ker pa je bil ta tečaj preveč ugoden, so bakreni kovanci v Ilirske province prihajali v prevelikih količinah, zato je bil njihov tečaj 28. junija ponovno znižan. 2. novembra je bilo z odlokom določeno, da od 5. novembra dalje kovanci za 17 in 7 krajcarjev veljajo le še 15 oz. 6 krajcarjev; kar je bilo potrjeno tudi v 180. členu dekreta z dne 15. aprila 1811.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}
Zamenjava naj bi potekala po razmerju 2,5859 franka za 1 goldinar. Ker pa so se ''bancozettli'' kljub umiku iz obtoka zaradi ustaljene rabe in špekulacij še naprej uporabljali v vsakodnevnih transakcijah prebivalstva, je odlok z dne 16. novembra z veljavnostjo istega dne prepovedal njihov vnos v Ilirijo. Sklepanje pogodb, ki so določale plačilo v tem papirnatem denarju, ni bilo več dovoljeno. Kršitve so se kaznovale s popolno ničnostjo pravnih aktov, zaplembo na novo vnesenih ''bancozettlov'', denarno kaznijo v trikratni vrednosti ter zaporom od 8 dni do 3 mesecev. Od 1. januarja 1811 s tem papirjem ni bilo več dovoljeno trgovati na borzi ali v trgovskih središčih, njegov tečaj pa se ni več objavljal v časopisih. V tem obdobju so morali biti vsi ''bancozettli'' izvoženi iz provinc; po tem roku naj bi se preostali ''bancozettli'' prav tako izvozili in zamenjali v kovance in v korist države, pri čemer je polovica zneska pripadala ovaditelju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}
Odlok iz 7. decembra je določal, da bodo javne blagajne od 1. januarja 1811 v svoje registre, račune in potrdila vpisovale le zneske, prejete ali plačane v frankih, odlok z dne 19. decembra pa je vrednost osnovne valute še znižal. Z odlokom z dne 9. septembra 1811 je bila dokončno določena vrednost avstrijske osnovne valute v Iliriji. Namen tega novega tečaja je bil nominalno vrednost valute čim bolj približati njeni notranji vrednosti. Zaradi teh strogih ukrepov so bili bančni upravitelji (''Bancozettel'') 1. januarja 1811 izključeni iz življenja v provincah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}
Prebivalstvu se v tej množici ukrepov ni bilo lahko znajti, kar dokazuje tudi prava poplava objav na to temo. Tako je [[J. V. Bolaffio]] leta 1811 v Trstu sestavil pretvorbeno tabelo za menjavo goldinarjev v franke in obratno, ki je izšla v nemščini, italijanščini in slovenščini, nato pa še drugo tabelo s pretvorbo vseh valut v Iliriji. J. de Crampagna, član zavarovalne družbe, je leta 1810 v Ljubljani objavil krajšo brošuro ''Bemerkungen über den gegenwärtigen Zustand der Banco-Zettel'', v kateri je položaj Ilirije primerjal s Francijo in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]], kjer so se prav tako morali v določenem obdobju znebiti bankovcev. Sklenil je, da je položaj v Iliriji ugodnejši, saj:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}
* je bil umik iz obtoka napovedan vnaprej;
* je bilo mogoče papirnati denar v Avstriji zamenjati za blago;
* je bilo mogoče kovine in drugo blago zlahka izvažati v Italijo ter tako pridobivati kakovosten denar;
* so bile francoske čete plačevane v dobrem (kovinskem) denarju;
* so javne blagajne ''bancozettle'' sprejemale po nekoliko nižjem tečaju od dunajskega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}
Nekdanji pobiralec davkov J. A. Prešeren (''Prechern'') je v francoščini izdal ''Tarif des monnaies d’après les arrêtés de Marmont''. Med letoma 1810 in 1811 je v različnih tiskarnah v Ljubljani in Trstu izšlo še več podobnih knjižic. Dejstvo, da so bili ti natisnjeni v vseh jezikih dežele, jasno kaže, kako velika je bila potreba prebivalstva po takšnih pripomočkih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}}
Vendar je pri izvajanju predpisanih ukrepov prihajalo do številnih težav: že v prvih tednih so mnogi ljudje zavračali sprejemanje ''bancozettlov'', zato je bilo treba s posebnim obvestilom Dauchyja z dne 27. novembra 1809 odrediti, da jih morajo sprejemati, razen če so bili raztrgani. Kmalu se je pojavila tudi špekulacija: prekupčevalci so bankovce za 5 goldinarjev iz leta 1800 menjavali za bankovce po 2 goldinarja, zato je moral intendant za Gorenjsko 1. februarja 1810 takšne prakse prepovedati in poudariti, da se bankovci za 5 goldinarjev iz leta 1800 – tako kot vsi drugi ''bancozettli'' – sprejemajo povsod. Pri zlorabah so sodelovali celo nekateri državni uradniki. Carinski uslužbenci so npr. zavračali sprejem manjšega ''billonskega'' denarja po tarifi z dne 10. januarja in zahtevali menjalno razmerje 6:1. S posebno okrožnico z dne 26. februarja 1810 je bilo določeno, da bodo v primeru neupoštevanja teh pravil odstavljeni in aretirani. Posamezni blagajniki so zlato in srebro menjavali za ''bancozettle'' in obratno ter pri tem ustvarjali dobiček; okrožnica z dne 27. februarja je takšno trgovanje prepovedala in odredila, da morajo blagajniki v dnevnikih in potrdilih natančno navajati vrsto prejetih vrednosti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21-22}}
V bolj oddaljenih krajih ukrepov ni bilo mogoče izvajati tako hitro. Intendant Vienney je sporočil 28. februarja v Karlovec, da se izvajanje odloka o razvrednotenju ''bancozettlov'' v civilni Hrvaški odloži, dokler ne bo v obtok uvedena druga valuta. Pozneje se je občina pritožila intendantu, da francoske čete ponovno prinašajo kovance za 7,85 in 12 krajcarjev – slab denar, katerega dejanska vrednost ni presegala 4 krajcarjev – prebivalci so jih morali sprejemati po nominalni vrednosti 18, 20 in 24 krajcarjev; zahtevala je, da se to prepove. Tudi javnim blagajnam je primanjkovalo kakovostnega (kovinskega) denarja, kar je povzročalo težave pri izplačevanju vojaških plač, saj so bile čete 1. januarja 1810 postavljene na mirnodobno stanje in so zato prenehale z rekvizicijami. Dauchy je 10. aprila 1810 priporočil intendantom, naj ves papirnati denar v javnih blagajnah pretvorijo v kovance, vendar je moral njegov naslednik Belleville še 20. novembra izdati okrožnico proti špekulacijam in agiotiranju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}}
V Kranju so ponarejali bankovce za 2, 5, 10 in 50 goldinarjev, na kar je bila javnost opozorjena 12. junija, storilec – slikar [[Leopold Layer]], ki naj bi to počel iz stiske – je bil konec junija aretiran.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}}
Tudi odnosi z Avstrijo so povzročali težave. Dunaj je 11. aprila 1810 sporočil, da bodo ''bancozettle'' za 1000 florinov zamenjevali le do 1. julija. Avstrija je nato 31. januarja 1812 sama umaknila svoje ''bancozettle'' iz obtoka,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} kar je povzročilo velike izgube več trgovskim hišam v Trstu, ki so leta 1809 svoj zlati in srebrni denar zamenjale za bankovce; nekatere med njimi so zaradi tega celo propadle. Poleg tega so plačila po pogodbah, oporokah in drugih pravnih aktih, sklenjenih v starejših ''bancozettlih'', sprožila mnoge spore. Sodna evidenca pritožbenega sodišča v Ljubljani je bila polna pritožb trgovcev zoper sodbe trgovskih sodišč v Trstu, Reki in Ljubljani ter prvostopenjskih sodišč v Gorici, Rovinju, Karlovcu in drugih krajih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Marmont je v svojih Spominih (''Mémoires'') povzel, da je z določitvijo vrednosti papirnatih goldinarjev precej pod dunajskim tečajem dosegel rezultat, da so vsi hiteli pošiljati svoje bankovce na Dunaj in uvažati denar; toda ker je bila začetna tarifa za osnovni denar napačno izračunana, je ta denar še naprej prihajal iz Avstrije, kar je zahtevalo novo tarifo. Dejansko so se Ilirske province s postopno odpravo avstrijskega denarja izognile katastrofi, podobni avstrijskemu bankrotu 15. marca 1811, za kar bi bili lahko prebivalci hvaležni. Toda množice so očitno čutile le izgube, obramba papirnatega denarja pa je na seznamu ilirskih pritožb vidno mesto.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}}
Obravnavano je bilo tudi posebno vprašanje zadrskega papirnatega denarja, izdanega med obleganjem leta 1809. Marmont je predlagal, naj se [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]], kateremu je Dalmacija pripadala v letih 1806–1809, naloži povračilo v višini 328.000 frankov. Ta znesek je bil nižji od nominalne vrednosti in je predvideval umik denarja iz obtoka. Gaudin je o tem 20. aprila 1810 poročal Napoleonu. Marmont je 2. aprila izdal dva odloka: prvi je odredil predložitev deklaracije intendantu v Zadru, drugi pa je določal pogoje odkupa, in sicer: zneski do 10 frankov so se povrnili v celoti, zneski med 10 in 50 franki v polovici, zneski nad 50 frankov pa v četrtini. Za izvedbo tega povračila je bilo iz izrednega prispevka za Škradin namenjenih 100.000 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Vsi ukrepi na denarnem področju so izhajali iz prizadevanja ilirskega vodstva, da bi v deželi čim prej vzpostavilo zdravo in stabilno valuto. Na papirju je bil ta cilj dosežen razmeroma hitro, v praksi pa se je postopek zavlekel.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Sledovi teh denarnih težav se še dolgo pojavljajo tako v delovanju oblasti kot tudi pri posameznikih. Augsburški goldinar se je ohranil tudi v zasebnih obračunih, kjer je celo prevladoval; pojavlja se celo v uradnih aktih oblasti. Za augsburški goldinar je še naprej veljalo razmerje 2 franka in 58 centimov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=25}}
=== Primarni sektor ===
==== Kmetijstvo in položaj kmeta ====
Posamezne dežele oz. province Ilirije so se glede poljedelstva in živinoreje med seboj precej razlikovale. Koroška, zelo gorata dežela in zato malo primerna za pridelovanje žita, se je ukvarjala predvsem z živinorejo: konj, volov, krav in ovac. Pred priključitvijo jih je izvažala, kot navaja intendant de la Moussaye v svojem statističnem opisu okrožja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}
Na Kranjskem je bilo kmetijstvo (znotraj tega: poljedelstvo in vinogradništvo bolj razvito, tudi [[čebelarstvo]]{{Efn|Primer: že od leta 1767 je v Ljubljani delovala kmetijska družba.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}}}). Na hrvaških ravninah so pridelovali [[žito]] in se pečali s [[Prašičereja|prašičerejo]]. Na območju Gorice in v Istri so gojili predvsem južne kulture, [[Oljka|oljke]] in [[Vinska trta|vinsko trto]]. Dalmacija in Dubrovnik sta se odlikovali po nerodovitnosti tal. Način obdelovanja zemlje, ki je bil v zahodnih provincah že razmeroma napreden, je bil v vzhodnih še primitiven.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}
Edine izboljšave, ki jih je uvedla vlada, in sicer na pobudo de Chabrola, so bile uvedba [[Krompir|krompirja]] v Dalmaciji, kjer ga prej niso poznali; nato odlok z dne 17. marca 1811, ki je zaradi podpore vinogradnikom na Dolenjskem in hkrati zaradi omejevanja odtoka denarja v Avstrijo uvedel dajatev 7 frankov 25 na ''ejmer'' (80 steklenic) za [[Vino|vina]] iz Avstrije;{{Efn|Pivec-Steletova je komentirala: kljub temu so se v uradnem listu večkrat pojavljali oglasi za štajerska vina, kar ni presenetljivo zaradi njihove boljše kakovosti v primerjavi s kranjskimi.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}}} razdelitev 200 topniških in konjeniških [[Domači konj|konj]] premožnejšim kmetom ob obveznosti vračila, ki jo je izvedel Marmont ter priprava spomenice o obnovi državne kobilarne v [[Lipica|Lipici]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Po drugi strani je [[Kranjska kmetijska družba]] prenehala delovati, medtem ko je bila živinoreja dodatno prizadeta zaradi pomanjkanja soli.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}
Kljub temu bi bilo mogoče izvesti številne izboljšave, kar je priznavala tudi vlada. Chabrol je zapisal, da je bilo kmetijstvo na splošno zelo zaostalo in prizadeto zaradi rekvizicij in vojn. Zlasti Dalmacija in Istra sta na svojih kamnitih tleh komaj zagotavljali del lastnega preživetja. Po njegov bi bilo mogoče izboljšati pasme živine in poskusiti z gojenjem bombaža, vendar je to preprečevalo slabo finančno stanje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} V skoraj vseh provincah so bila tudi (manjša) [[Močvirje|močvirja]], katerih izsuševanje bi prineslo nova obdelovalna zemljišča ali vsaj travnike, vendar bi to zahtevalo velika finančna sredstva.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}}
Ker vlada zaradi slabih financ sama ni mogla uresničiti potrebnih ali zaželenih izboljšav, jih je skušala vsaj spodbujati. 9. oktobra je ''Télégraphe Officiel'' obvestil o krompirju in načinih njegove uporabe. 18. decembra je bil objavljen poziv k izboljšanju [[Overjena kopija (film)|ovčereje]] z rejo španske pasme [[merino]], ki se je dobro razvijala v Italiji, zlasti v [[Pokrajina Varese|Vareseju]] pri [[Milano|Milanu]]. Podobno podnebje naj bi omogočilo njihovo uspešno razširitev. 1. aprila naslednjega leta je uprava teh posestev ponudila prodajo takih ovc Iliriji po ceni 100–120 frankov na žival, odvisno od kakovosti [[Volna|volne]]. Članek z dne 1. januarja 1812 o vrtnarstvu, ki je bilo v Iliriji slabo razvito, je prinesel podatke o boleznih sadnega drevja in načinih njihovega zdravljenja. 11. aprila je sledilo obvestilo o ovčereji Garagnin pri [[Trogir|Trogirju]], kjer so po uvedbi španskih ovac leta 1811 dosegali dobre rezultate, zlasti bolj fino in kakovostno volno. 20. maja pa je manjša čreda merinov, ki jo je v Vareseju kupil [[Žiga Zois|baron Žiga Zois]], prispela na Kranjsko.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Ti nasveti so bili deloma uresničeni na pobudo zasebnikov; vendar je prebivalstvo na splošno ohranilo tradicionalne, bolj ali manj učinkovite načine obdelovanja zemlje in reje živine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}}
Za izboljšanje položaja kmetov je bilo storjenega več. Naslovili so vprašanje [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki je v Iliriji obstajal ob prihodu nove oblasti, skupaj s tlako in dajatvami, ki so jih kmetje dolgovali svojim [[Zemljiški gospod|zemljiškim gospodom]]. Francoski režim tega sistema ni v celoti odpravil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Popolna odprava, ki bi najbolj ustrezala njegovim načelom, ni bila mogoča, saj je bil sistem zakoreninjen. Vlada je zato ubrala srednjo pot: delno je odpravila fevdalne obveznosti, preostalo pa poskušala urejati z nasveti in priporočili. Fevdalci so menili, da je šla predaleč, kmetje pa, da premalo. Dejansko je bil storjen pomemben korak naprej, kar pa je postalo očitno šele kasneje, v času ponovne avstrijske oblasti, ko se fevdalni sistem ni več mogel v celoti obnoviti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}}
Zanimivo je, da so kmetje v Ilirskih provincah, sicer nejasno in nezavedno, povezovali francosko oblast z idejo svobode. To potrjuje vrsta poskusov, zlasti na Kranjskem in v civilni Hrvaški, da bi med letoma 1809 in 1813 odpravili tlako in fevdalne dajatve. Že novembra 1809 je neki zemljiški gospod iz civilne Hrvaške poročal, da so njegovi kmetje javno govorili (po njegovem zapisu v latinščini): »Galli sumus, liberi sumus« (»Francozi smo, svobodni smo«).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Vlada je morala kmalu poseči in takšna prizadevanja omejiti. Dne 9. julija 1810 je intendant Vienney odgovoril karlovški občini, da bo tlaka ostala v veljavi, dokler cesar ne odredi sprememb v fevdalnem sistemu Hrvaške. Sledilo je veliko pritožb in sodnih sporov. Z odlokoma z dne 23. in 31. julija je Marmont ustanovil posebno komisijo za reševanje sporov med zemljiškimi gospodi in kmeti v civilni Hrvaški ter imenoval njene člane. Ta organ je imel veliko dela. Njegove odločitve so bile dokončne in takoj izvršljive.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Kljub temu so se pojavljali zapleti: Buson, prvi sodnik civilne Hrvaške, je pisal intendantu de Contadesu, da zavrača izvršitev razsodbe proti kmetom gospostva Sislavić, ker jo je imel za krivično in samovoljno; tudi kmetje se ji niso hoteli podrediti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}}
252. člen odloka z dne 15. aprila 1811 je brez odškodnine odpravil osebno tlako (12 dni letno), vse druge tlake pa so postale odkupne. Zemljiški gospodje so dokončno izgubili sodno oblast. Podložniki so morali plačevati zemljiški davek, v zameno pa so se njihove dajatve do zemljiških gospodov zmanjšale za petino.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Četudi so kmetje to delno svobodo razlagali po svoje in so zahtevali radikalno odpravo vseh fevdalnih dajatev, kar je bilo z vidika vlade preveč skrajno. Želeli so, da bi bili podrejeni le cesarju. Obstaja več primerov takšnega nekoliko naivnega razumevanja. A. Huha iz [[Kozarje|Kozarij]], ki so mu zasegli premoženje zaradi neplačila fevdalnih dajatev, je ugovarjal, da redno plačuje, kar dolguje cesarju, in da nima ničesar drugega za plačati. V Kozarjah je izbruhnil upor, zaradi katerega so mu morali zaseženo živino vrniti. J. Sterle iz [[Iga vas|Iga vasi]] je ob podobni priložnosti odgovoril: »Smo cesarjevi in ne dolgujemo tlake gospodom. Delam na cesarskih cestah; to dolgujem cesarju, gospodom pa nič.« Pri tem se je skliceval na davčnega pobiralca in kaplana v [[Lož|Ložu]], ki sta izražala enako stališče.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}}
[[Slika:Razglas ilirske vlade, 4. junij 1812.jpg|sličica|Razglas ilirske vlade, 4. junij 1812|503x503_pik]]
Guverner Bertrand je 4. junija 1812 moral izdati odlok, s katerim je skušal umiriti podeželsko prebivalstvo, ki so ga nekateri zavajali z mislijo, da so bile dajatve in tlaka odpravljene brez odškodnine. Poudaril je, da so bile brez odškodnine odpravljene le osebne tlake, medtem ko so druge pravice fevdalne narave ostale odkupljive. Vse naturalne in denarne dajatve so se morale še naprej plačevati kot prej, z izjemo zmanjšanja za petino. Dokler odlok ne bi določil načina in višine odkupa tlake, so se te še naprej vršile po dotedanji navadi. Odlok izrecno določa tudi, da bodo kmetje, ki bi zavračali dajatve ali tlako, k temu prisiljeni po pravni poti, po potrebi tudi z vojaško prisilo. Posebej je bilo poudarjeno, da je razlaga cesarskega ukaza pridržana izključno Napoleonu, kar kaže, da je oblast preprečila samovoljne razlage med prebivalstvom. Hkrati je odlok nalagal upravnim in cerkvenim oblastem, da morajo njegove določbe javno razglasiti: intendanti in škofje naj bi poskrbeli, da so župani in duhovniki vsebino odloka oznanili ljudem ter ga dali javno prebrati in izobesiti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}}<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWFM4PMX|title=Razglas ilirske vlade|date=4. junij 1812|accessdate=2026-05-06|website=dlib.si|last=Bertrand|first=Henri Gatien}}</ref> Tudi vlada sama je obsežno uporabljala tlako za javna dela. Brez te zelo poceni delovne sile ne bi mogla zgraditi tolikšnega števila cest, mostov in drugih objektov. Odlok z dne 18. marca 1813 je določil razdelitev in način plačila tlake: plačilo je znašalo 50 centimov za en delovni dan človeka in 1 frank za en delovni dan z vozom.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}}
Chabrol, ki je mislil, da gre le za polovične ukrepe, se je nad tem pritožil v pismu z dne 29. aprila 1813 Anne-Charles de Montalivet. Zapisal je: »Vprašanje med nesrečnimi kmeti in njihovimi zemljiškimi gospodi je še vedno nerešeno.«{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} Dodal je, da je bil pripravljen osnutek odloka, ki naj bi določil pravice lastnikov in kolonov po vzoru veljavnih ureditev v departmajih ob izlivu [[Laba|Labe]]. Takšno kompromisno reševanje fevdalnega sistema pa je bilo po njegovem mnenju nezdružljivo z uvedbo zemljiškega davka ter z ureditvijo dedovanja in prenosa lastnine. Šlo je za iste dajatve, ki so se stekale v različne blagajne, vendar skupaj še vedno obremenjevale kmeta. Zato je menil, da je treba pridobiti prebivalstvo, medtem ko je bila plemiška stan stan še vedno močna, in da bi bilo morda celo modro začeti z zmanjšanjem njenega vpliva prav prek teh dajatev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}}
Tem predlogom pa ni bilo ugodeno, zato so spori med zemljiškimi gospodi in kolonci trajali do konca obstoja Ilirskih provinc. O tem vprašanju je 12. avgusta 1813 v ''Télégraphe Officiel'' (št. 64) objavil tudi članek [[Charles Nodier]]. Čeprav od romantičnega pisatelja ni za pričakovati poglobljenega ukvarjanja z gospodarsko zgodovino, je zanimivo, da se je njegov edini članek, ki se dotika tega področja, nanašal prav na problem fevdalnega sistema, kar nakazuje, da je bilo to vprašanje zelo aktualno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} V svojih spominih Nodier navaja, da so na upravo nenehno prihajale pritožbe tako zemljiških gospodov proti kmetom kot kmetov proti gospodom glede fevdalnih dajatev. Generalni guverner je zato naročil intendantom, naj se spravijo in naj zemljiške gospode opozorijo, da so kmetje ljudje, ki imajo poleg dolžnosti tudi pravice. Hkrati je bilo treba kmete poučiti o namerah vlade in jih odvrniti od samovoljnega izvrševanja pravice. Obe strani sta imeli na voljo sodne poti in sta se lahko zoper odločitve pritožili neposredno pri generalnem guvernerju. Nekateri kmetje, ki so zavrnili plačilo dajatev, so bili k temu prisiljeni, tisti, ki so ob tem poskušali spodbujati upore, pa so bili aretirani. Ker pa so bili ocenjeni kot zavedeni, jih je generalni guverner po brezpogojni podreditvi zakonodaji ponovno izpustil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} Zdi se, da ta priporočila niso bila zelo uspešna. Po vrnitvi Avstrijcev so se med podložniki pojavile nove tesnobe in upori. Zato je 19. novembra 1813 baron Latterinann, začasni guverner, odredil, da se francoski odloki o tej zadevi začasno ohranijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}}
==== Gozdarstvo in sečnja ====
Ilirska uprava se je precej bolj dejavno ukvarjala z gozdarstvom kot s kmetijstvom, kar je bilo verjetno povezano tudi s tem, da je postala lastnica obsežnih gozdov, zlasti na Koroškem in v Hrvaški. Vendar pa je treba poudariti, da je [[arhivsko gradivo]] za ta del uprave zelo nepopolni, zato mora tudi prikaz razmer v ilirskih gozdovih ostati precej shematičen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}}
Ilirska vlada je imela pri gozdovih dve nalogi, in sicer, je najprej morala urediti gozdarsko upravo, nato pa še gospodarjenje z lesom. Prva naloga ni povzročala večjih težav, razen boja proti gozdnim prekrškom; druga pa je bila precej zahtevnejša. Gospodarsko izkoriščanje številnih gozdov je bilo skoraj nemogoče zaradi pomanjkanja prometnih povezav. Tudi, kjer so te obstajale, so bile v slabem stanju. Prav tako sta zastoj industrije in prenehanje plovbe tako znižala ceno lesa, da se sečnja ni obrestovala. Skupno gledano je bilo bogastvo ilirskih gozdov mrtvi kapital.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} 23. marca 1810 je bil [[Alphonse La Devese]] imenovan za generalnega inšpektorja ilirskih gozdov. Z odlokom z dne 5. junija pa je bila oblikovana prva gozdarska organizacija: en generalni konservator, dva inšpektorja prvega in dva drugega razreda, devet podinšpektorjev ter gozdni nadzorniki in pazniki. Pod pristojnost generalnega konservatorja je spadala tudi uprava gozdov šestih polkov v Vojaški Hrvaški. Odlok z dne 9. avgusta je državne ilirske gozdove oprostil vseh dajatev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} Generalni guverner je imenoval začasne uradnike in od francoske uprave zahteval podinšpektorje in paznike, ki bi znali nemško in francosko; takšne ljudi je bilo mogoče najti le na levem bregu [[Ren|Rena]]. Zato je oktobra Gaudin poslal Barranta, podinšpektorja iz [[Spa|Spaa]], skupaj z nekaj uslužbenci, da pripravi organizacijski načrt. Vendar je odlok z dne 15. aprila 1811 (164. člen) še vedno le začasno ohranil organizacijo z dne 5. junija.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}}
Šele z odlokom iz 24. julija je bila dokončno urejena gozdarska organizacija. Imela je tri konservatorate: enega v Ljubljani za Kranjsko, Koroško in Istro; enega v Karlovcu za civilno Hrvaško, Reko in kvarnerske otoke; ter enega v Reki za Dalmacijo in Dubrovnik. Ohranili so se le dokumenti za prvi konservorat. Letni stroški zanj so znašali 108.400 frankov, za preostala dva pa 80.000 frankov, kar je presegalo vse prihodke ilirskih gozdov, tudi ob predpostavki najugodnejše uprave. Gozdove so razdelili v tri razrede: cesarske, zasežene in občinske; da bi pokril stroške, je La Devese leta 1810 zasegel več občinskih in zasebnih gozdov. Prihodki so izvirali iz drobne prodaje lesa po tarifah, določenih po zasebnih cenah, ter iz precej visokih glob. O skupnih prihodkih gozdov pa ni nobenega podatka.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}}
Različne pravice do rabe, paše, ledine ipd., ki so jih imele občine in posamezniki, so povzročale gozdarski upravi veliko dela. Že na začetku, 7. septembra 1809, je Napoleon iz Schönbrunna revnim dovolil, da so za zimo sekali les v cesarskih gozdovih. Kmalu pa so ti gozdovi postali državni, zato je intendant Fargues 23. oktobra sprejel ukrepe, da ta dovoljenja ne bi škodovala gozdovom v [[Idrija|Idriji]], in napovedal, da bo podoben ukrep uvedel še za druge gozdove. Dovoljenje pa je bilo 4. decembra istega leta preklicano.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}}
Prvi ukrep La Deveseja je bilo obvestilo z dne 15. junija 1810 o mladih nasadih in posekih drevja. Zaradi njihove zaščite je bilo zasebnikom strogo prepovedano spuščati koze in ovce v cesarske gozdove.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Živali, ki bi jih tam našli, naj bi bile usmrčene in zaplenjene v korist gozdnega paznika, lastnik pa kaznovan z denarno kaznijo. Gozdna uprava je določila tudi nekatere površine, kjer bi posamezniki smeli pasti živino, vendar le ob plačilu majhne dajatve in z dovoljenjem konservorata, ki bi določilo tudi število živali. 22. julija 1811 je obvestilo intendanta Basellija za Kranjsko, pozvalo vse, ki so menili, da imajo pravice v cesarskih gozdovih, naj v treh mesecih predložijo svoje listine intendancam ali poddelegacijam. Tisti, ki so listine izgubili, so morali dokazati, da so te pravice uživali od nekdaj ali že več let. 27. septembra 1812 je Bertrand določil tarifo glob za prekrške v cesarskih, občinskih in javnih gozdovih. 10. junija 1813 je Junot ponovno izdal odlok, po katerem so morali vsi zadevni posamezniki ali občine v treh mesecih predložiti svoje listine. Tistim, katerih pravice so bile že priznane in določene v intendančnih svetih, tega ni bilo treba opraviti. Ti sveti so morali listine preveriti do 1. januarja 1814. Vse pravice v gozdovih so se smele izvrševati le pod nadzorom gozdarskih uradnikov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} Jasno je torej, da vprašanje gozdarskih pravic v Iliriji ni bilo nikoli dokončno rešeno. Prišlo je do številnih sporov med občinami zaradi pravic do sečnje in paše v različnih gozdovih ter do velikega števila prekrškov v cesarskih gozdovih; sodni zapisniki, zlasti v Karlovcu, Ljubljani in Beljaku, so bili kljub visokim globam s tem preobremenjeni. Chabrol je 11. maja 1813 še pisal intendantu Des Malletsu o prebivalcih [[Ilirska Bistrica|Bistrice]], ki so trdili, da nekateri gozdovi pripadajo njim od nekdaj, in niso dovoljevali gozdnim uradnikom, da bi jim določili sečnjo. Dodal je, da bi se ob takem ravnanju vrnili v zmedo stare uprave, kateri je bilo mogoče pripisati tudi opustošeno stanje ilirskih gozdov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}}
Zanimivo je omeniti, da so pozneje nekateri strokovnjaki ugotavljali,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} da je bilo gozdarsko upravljanje samo po sebi dobro zasnovano, vendar slabo izvedeno: uradniki niso imeli ustreznega strokovnega znanja, nadzorov je bilo malo ali skoraj nič, zaradi česar so prebivalci gozdnih območij povzročali precej škode.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}}
Les je porabljal v [[Rudnik|rudnikih]] in [[Tovarna|tovarnah]], za proizvodnjo [[Oglje|oglja]] in [[Pepelika|pepelike]] ter v [[Ladjedelništvo|ladjedelništvu]]. To je bilo predvideno že v seznamu z dne 19. junija 1810, kjer so bili določeni lesovi, ki jih je bilo dovoljeno izvažati, in tisti, katerih izvoz je bil prepovedan. V prvi skupini so bili gradbeni les, jamborski les s premerom pod enim čevljem (0,325 m) ter kurilni les. V drugi skupini pa [[Hrast|hrastov]] les, jamborski les nad enim čevljem (0,325 m) ter ves les za topniške podlage. Podobno beremo v Chabrolovem poročilu z dne 28. novembra, da ogromni gozdovi pokrivajo velik del ilirskega ozemlja, predvsem na Kranjskem, Hrvaškem in Koroškem, ter da jih je mogoče oceniti na skoraj 800.000 ha. Nekateri imajo povezave z cestami in rekami, vendar jih je v danih razmerah večino mogoče izkoriščati le zelo težko. Velike tovarne na Kranjskem in Koroškem so v preteklosti porabile del tega lesa, vendar sta pomanjkanje tržišč in zastoj trgovine to porabo zmanjšala. Les je bil v teh treh deželah praviloma zelo poceni, zato bi lahko mornarica in druge javne službe tam našle ugodne zaloge.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Organizacijski odlok z dne 15. aprila 1811 pa je v členih 170, 171 in 270 določil, da se les za potrebe rudnikov in tovarn zagotavlja po cenah, ki spodbujajo industrijo; da se les, primeren za mornarico, skrbno ohranja; ter da minister za mornarico pošlje ladjedelskega inženirja, ki pregleda te gozdove in organizira njihov transport na mesta gradnje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}}
Največji pomen pa je imela uporaba lesa za mornarico. 11. septembra 1811 je nekdanji intendant Reke de Chassenon poslal poročilo o ladjedelniškem lesu v Iliriji. Poročal je, da naj bi sicilijanska mornarica ta les kupovala po tako nizkih cenah, da ga je ne le uporabljala zase, temveč ga je deloma tudi preprodajala Angležem.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} Gozdovi na Velebitu, so po njegovem opisu (bili) pragozdovi z izjemnimi hrasti, kakršnih v Franciji ni, ter z veličastnimi [[Jelka (rod)|jelkami]], ki so primerne za jambore, pa tudi z [[Bukev|bukvami]], [[Jesen (drevo)|jesenom]], [[Brest|bresti]] in [[Bor (drevo)|borovci]]. Chassenon nato pregleda različne gozdove hrvaških polkov in ugotavlja, da bi bilo treba zgraditi ceste, ki bi jih naredile dostopne, urediti skladišča ter aktivirati ladjedelniške zmogljivosti v [[Kraljevica|Kraljevici]], ki jo opisuje kot enega najlepših evropskih ladjedelniških pristanišč, dobro zaščitenega pred sovražnimi napadi in nevihtami.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}}
Z odlokom z dne 14. novembra 1811 je bilo odločeno tudi, da je les v Istri, namenjen izvozu v [[Benetke]], oproščen izvoznih dajatev. Vendar pa niti ilirska niti italijanska mornarica nista bili dovolj močni, zato ti trgi niso izpolnili pričakovanj, ki so jih zbudili.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}}
=== Sekundarni sektor ===
V Iliriji je delovalo veliko rudnikov, hkrati pa je bila njena industrija revno razvita, z izjemo [[Metalurgija|metalurške dejavnosti]], ki je bila tako tesno povezana z rudniki, da jo je treba obravnavati skupaj z njimi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}}
==== Rudniki in metalurgija ====
Najpomembnejši rudniki in obrati so se nahajali na Koroškem in Kranjskem,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} manj jih je bilo v Istri in na Hrvaškem. Medtem ko so bili rudniki v zadnjih treh provincah večinoma v zasebni lasti, sta bili približno dve tretjini rudnikov na Koroškem v državni lasti. Kljub temu se francoska uprava z njimi ni začela resneje ukvarjati vse do nekaj mesecev po priključitvi, kar je imelo, kot bo še pokazano, neugodne posledice. Za vodenje rudnikov so bili poslani trije francoski inženirji: najprej [[Louis Georges de Gallois|Gallois]], ki je bil v Ilirijo napoten 21. marca 1810 in je 29. junija postal glavni rudarski inženir Ilirije; kasneje pa še Leboullenger in Lemaire, inženirja drugega razreda, ki sta bila 16. oktobra dodeljena rudnikom v Idriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} Na podlagi njihovih poročil in dopisovanja – deloma z ilirsko vlado, predvsem pa z generalnim direktorjem rudnikov v Parizu, [[Jean Charles Joseph Laumond|grofom Laumondom]] – je mogoče oblikovati sliko o stanju ilirskih rudnikov in metalurških obratov, ki do sedaj ni bila podrobneje raziskana, in to tako za državne kot zasebne obrate. Poleg teh treh oseb je deloma ostalo tudi domače strokovno osebje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} O Galloisu je Pellenc zapisal, da na splošno velja za uglednega znanstvenika in sposobnega človeka. V njegovih poročilih o rudnikih na Kranjskem in Koroškem pa so se pojavile tudi nekatere napake, saj je vanje vnašal upravne pripombe, splošne poglede in celo nasvete, nad katerimi so se lastniki pritoževali; ti so morda prispevali k temu, da so oblasti sprejele tudi nekatere napačne ukrepe. Kljub temu so vsi hvalili njegovo redoljubnost, delavnost in poštenost kot upravitelja Idrije, kjer je kasneje prevzel vodilno vlogo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}}
Avgusta in septembra 1810 je Gallois opravil potovanje, med katerim je obiskal svinčene rudnike v [[Plajberk pri Beljaku|Plajberku]] in [[Rabelj, Italija|Rablju]], cinkarne v [[Greifenburg|Greifenburgu]], [[Großkirchheim|Großkirchheimu]] in [[Lainach|Lainachu]], medeninasto livarno v [[Lienz|Lienzu]], nato še novoustanovljene železarne v Trgovi pri Kostajnici,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} opuščene rudnike srebronosnega bakra na turški meji na območju 6. polka, rudnike bakra v [[Samobor|Samoboru]] ter več drugih opuščenih rudnikov in fužin v civilni Hrvaški. Njegova poročila Rudarskemu svetu v Parizu je spremljalo pet zabojev mineralov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}}
Rudnike je potrebno obravnavati glede na vrsto rude, pravni položaj in razvoj jih lahko razdelimo v tri jasno ločene skupine: državne svinčene rudnike in cinkarne na Koroškem; železove rudnike in zasebne obrate na Kranjskem; ter državni [[rudnik živega srebra Idrija]], ki je imel v upravi povsem poseben položaj, saj je Napoleon vanj polagal velika pričakovanja. Obrati na Hrvaškem in v Istri niso tvorili posebne skupine, temveč jih je mogoče obravnavati s Kranjsko. Obravnava se začne z Idrijo, katere razvoj se je močno razlikoval od drugih dveh skupin.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}}
===== Idrijski rudnik =====
{{glavni|Rudnik Idrija}}
Idrijski rudnik je imel pod avstrijsko oblastjo izjemno privilegiran položaj. Gallois je pohvalno opisal avstrijski sistem upravljanja in menil, da prav ta pojasnjuje sloves rudnika. Njegova uprava je delovala skoraj kot samostojna oblast. Proizvodi rudnika so bili oproščeni vseh carin in so imeli zagotovljen trg v španskih rudnikih [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Rudarji so bili oproščeni vojaške obveznosti in jih je uprava oskrbovala po lastni ceni, saj območje zaradi skromnih naravnih razmer ni moglo zadostiti niti desetini potreb populacije.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} Prebivalci idrijskega gospostva so bili oproščeni davkov in tlake, njihova edina obveznost pa je bila prevoz rudniških proizvodov po ceni, ki jo je določila uprava. Rudnik je imel tudi skladišče v Ljubljani, urad v Sisku za nabavo žita, premogovnik in steklarno v Zagorju. Kar zadeva proizvodnjo, statistika za leta 1807, 1808 in 1809 (v dunajskih centih po 56 kg) navaja naslednje količine:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}}{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}
* [[živo srebro]]: 3.431–65½, 3.812–11¼, 3.482–27
* cinober (vermilion): 692, 416–50, 444–29½
* blagi sublimat: 18–26, 12–37, 4–90
* [[cinabarit]]: 294–5, 275–5, 183–30
* [[Živosrebrov(II)-klorid|korozivni sublimat]]: 136–85, 547–12¾, 240–33
* [[Obarjanje|precipitát]]: 123–24½, 56–81½, 18–38{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}
Število rudarjev je znašalo 929, 942 in 725.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Marmont je skupno letno vrednost proizvodnje ocenil na 1.500.000 frankov, čisti letni dohodek pa na 500.000 frankov. Gallois je Idrijo opisal kot kraj z 1.200 delavci, 600 upokojenci, 300 vajenci in pribl. 7.000 prebivalci, z obsežnimi gozdovi in infrastrukturo ter z letno bruto proizvodnjo živega srebra blizu 2 milijonov frankov in čistim dohodkom med 600.000 in 700.000 franki. Takšno je bilo stanje pred priključitvijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}
Med vojno se je položaj precej poslabšal. Že aprila so vse zaloge prepeljali v skladišče v Ljubljani, nato pa na Dunaj. Francoske čete so Idrijo zasedle maja, začasno upravo pa je prevzela posebna državna uprava. [[Louis Toulon]], ki je bil zadolžen za začasno vodenje, ni bil uspešen in je celo 17. oktobra za kratek čas padel v ujetništvo med kmečkim uporom, ki so ga zaposleni kmalu zadušili. Na koncu je bil odpoklican.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}
Ob priključitvi je bil rudnik v Idrija v zelo slabem stanju: delavci in uradniki niso prejeli plačila že od maja; zaostanek je znašal 72.311 goldinarjev; primanjkovalo je žita, prevozniki pa niso več hoteli delati. Nekdanji direktor ustanove [[Leopold von Passetzky]], ki je začasno vodil rudnik, je zaprosil za pomoč Dauchyja. Ta je 17. novembra poslal 30.000 goldinarjev v papirju, vendar so bili bankovci tako poškodovani, da jih ni bilo mogoče uporabiti za plačila. Šele 13. decembra je upravitelj ljubljanskega skladišča Alborghetti prejel od Dauchyja 150.000 goldinarjev za nakup žita v Sisku in 79.000 goldinarjev za plače. Prodaja proizvodov je bila dovoljena le z njegovim soglasjem.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}}
Prva prodaja je potekala 20. novembra; plačila so morala biti izvedena v gotovini ali s kratkoročnimi menicami po vnaprej določenih cenah (npr. za živo srebro 167 goldinarjev na cent, za cinober v kosih 175, v prahu 180 itd.).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Odlok z dne 6. decembra, ki je prepovedal izvoz več kovin, je hkrati dovolil prost izvoz proizvodov iz Idrije in Zagorja. Vendar so bili ti ukrepi le začasni. 1 januarja 1810 se je stanje izboljšalo. Napoleon je v prepričanju, da lahko iz rudnika pridobi velike dobičke, Idrijo dodelil redu treh zlatih run (ki pa je obstajal le na papirju) in predvsem naložil posebni državni upravi odkup njenih proizvodov. S tem se je Idrija izognila usodi drugih ilirskih rudnikov: po letu 1809 ni več trpela pomanjkanja denarja, saj je redno prejemala potrebna sredstva, proizvodnja je potekala nemoteno, prodajo pa je prevzela država. Istega dne je začel veljati tudi nov tarif za plače in prevoze; država je za cent živega srebra plačevala 130 goldinarjev, za cinober pa 140, denar pa so iz Benetk dovažali z varovanimi prevozi. V istem letu so del avstrijskih uradnikov nadomestili Francozi. Leta 1810 je osebje rudnika štelo: 6 članov upravnega sveta, 28 administrativnih uslužbencev ter 337 delavcev v rudniku (med njimi 160 rudarjev), poleg tega še delavce v različnih spremljajočih dejavnostih – skupaj 542 oseb.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=50}}
Napoleon se je za Idrijo posebej zanimal tudi kasneje. 10. oktobra je pisal grofu Defermonu, naj poskrbi za ugodne pogodbe, pošlje iz Benetk 300.000 frankov za tekoče stroške, skladišči živo srebro v Trstu ter odkupi tudi tisto, ki ga je ilirska uprava prejela kot plačilo. Tako je razpolagal s približno 2000 centi živega srebra, katerih prodajo je nameraval uravnavati glede na razmere na trgu, da bi ohranjal ali celo zvišal ceno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=50}} Ni presenetljivo, da se je ilirska vlada upirala temu, da bi izgubila to premoženje. Marmont je obiskal Idrijo in zahteval, da bi rudnik prešel pod ilirsko upravo, ob pogoju, da bi vsako leto določeno količino živega srebra izročali [[Red treh zlatih run|Redu treh zlatih run]]. Toda Napoleon Bonaparte se s tem ni strinjal. 13. oktobra je pisal [[Jacques Defermon des Chapelières|grofu Defermonu]], da morajo biti razmerja med ilirsko vlado in posebnim državnim skladom zaključena. Idrija je po njegovem v celoti pripadala temu skladu – od osvojitve do prenosa na red – in ni bila odvisna od ilirske uprave. 1.583 centov živega srebra, ki jih je prejela ilirska vlada, je bilo treba vrniti skladu v zameno za povračilo izplačanih sredstev. Sklad je lahko živo srebro hranil dalj časa; skupno naj bi razpolagal z 2815 centi živega srebra in 358 centi cinobra. Za živo srebro naj bi se plačalo 970.000 frankov, za druge proizvode 160.000 frankov, skupaj 1.130.000 frankov. Od tega bi morali 300.000 frankov poslati kot predplačilo rudniku in povrniti stroške ilirski vladi, preostanek pa razdeliti med sklad in red. Ko je Defermon dvomil, da bo rudnik prinesel 500.000 frankov, mu je Napoleon odvrnil: »Rudnik sem dal redu treh zlatih run; prinesel bo, kolikor bo pač prinesel.«{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}}
V Idriji je sicer še naprej veljal avstrijski upravni sistem, vendar je bilo treba pripraviti novo ureditev. 10. oktobra je Napoleon na posebno nalogo poslal generala grofa Lauristona, z glavnim ciljem, da v Idriji preuči upravo in pripravi nov pravilnik. Lauriston je 3. decembra poročal Napoleonu, da je osnutek predstavil velikemu kanclerju reda ter – podobno kot Gallois – pohvalil avstrijsko ureditev. Zato spremembe v novem pravilniku niso bile velike: francoska uprava v Idriji se ni bistveno razlikovala od avstrijske, razen v eni ključni točki – odpravljena sta bila davčna oprostitev in izvzetje iz vojaške obveznosti, privilegija, ki sta Idriji prej zagotavljala njen poseben položaj.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}}
Za generalnega direktorja rudnika v Idriji je bil 23. marca 1811 imenovan Gallois, ki je funkcijo nastopil 9. maja. V nastopnem govoru je predstavil nov pravilnik, ki je temeljil na prejšnjem avstrijskem sistemu – po njegovem mnenju ključnem za uspeh rudnika – ter na novejših izkušnjah. Gallois se je moral odpovedati svoji širši nalogi nadzora nad rudniki v drugih provincah, zaradi česar se je pritoževal, saj je s tem izgubil dodatne dohodke kot glavni inženir. Z odlokom 19. septembra 1812 je postal še župan Idrije. Županoval je do konca francoske oblasti v Iliriji. Sočasno sta bila druga inženirja, Lemaire in Leboullenger, poslana na druge naloge. 9. maja 1811 je bil za komisarja Reda treh zlatih run in nadzornika računov imenovan Andry d’Auberton. Med člani upravnega sveta sta bila tudi Krampelfeld, geodetski inženir, in Paysée, medtem ko je Wagner vodil steklarno v Zagorju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Nova uprava je lahko delovala brez finančnih težav. Že na dan nastopa je pisal Gallois Laumondu, da je rudnik nedavno prejel 85.000 frankov, cesar pa mu je odobril še milijonsko posojilo. Napoleon je 24. junija zapisal, da bo idrijski rudnik uspešen, ker je posebni državni sklad zagotavljal potrebna sredstva, ter dodal, da bi podobno pomoč lahko prejeli tudi drugi rudniki – vendar v zameno za izdelke po razumnih cenah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Ko je Bertrand julija obiskal Idrijo, je ugotovil, da rudnik deluje zelo živahno. Ob pogovorih z domačini pa se je izkazalo, da si ti želijo ponovne uvedbe starih privilegijev, zlasti davčne oprostitve in izvzetja iz vojaške obveznosti. Bertrand je odgovoril, da sta ti dve obveznosti temelj cesarstva in ju ni mogoče odpraviti, dopuščal pa je možnost, da si rudarji sami uredijo razporeditev teh bremen in izbirajo nabornike.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}}
Uprava rudnika je dala 1. oktobra v prodajo kože, volno in lepilo, ki so nastajali kot stranski produkti pri pakiranju živega srebra. Poskušala jih je tudi drugače uporabiti, npr. z izdelavo tkanine iz starih vrvi ali sukna iz volne, vendar so bili ti poskusi zaradi previsokih stroškov kmalu opuščeni.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Med novimi deli je bila junija 1812 zgrajena zapornica Andréossy, medtem ko drugi obrati niso doživeli sprememb. Odlok z dne 20. junija 1812, ki je dovolil prevoz proizvodov iz Trsta v Benetke, je bil povezan z vse večjo verjetnostjo vojne. Aprila 1813 je rudnik obiskal inšpektor Héron de Villefosse, ki je bil z upravo zadovoljen. Pritožbe proti direktorju Galloisu in upravi, ki jih je podal nadzornik računov Best (v 35 točkah), je ocenil kot neutemeljene. S tem je bil Best tudi odstranjen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}}
Čeprav uprava ni imela večjih težav, je prodaja proizvodov povzročala skrbi. Martin-Michel-Charles Gaudin je že leta 1811 opozoril na velike zaloge (1.866 centov) in negotov izkupiček. Španska trgovina je letno obsegala pribl. 3.000 dunajskih centov, vendar je povpraševanje zamrlo. Pred odstopom ozemlja je Avstrija prepeljala še 12.000 dunajskih centov na Dunaj, od tam pa naprej v [[Amsterdam]], [[Hamburg]], [[Lübeck]], [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] in [[Nürnberg]]. Za zagotovitev prodaje bi bilo po mnenju oblasti treba prepovedati tranzit prek francoskega carinskega območja, kot so to že storili v Italiji. 20. avgusta je odlok dovolil, da se ti proizvodi prodajajo v Trst. Najnižje cene za notranjo porabo (na dunajski cent, 56 kg) so bile določene: živo srebro 386,94 franka, cinober 387,50, korozivni sublimat 440,39, blagi sublimat 595,98, rdeči precipitát 495,34 in vermiljon 397,32; za licencirane kapitane in ladjarje pa so bile cene še višje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}}
Carmine Lippi, član Neapeljske akademije znanosti,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} je 3. novembra 1811 poslal Napoleonu spis o ilirskih rudnikih. V njem je hvalil njihovo bogastvo, hkrati pa trdil, da so v zatonu in zapuščeni.{{Efn|Idrijski rudnik je označil kot najbogatejši in največji rudnik na svetu, ki naj bi v preteklosti oskrboval rudnike v Mehiki, Peruju in Braziliji z živim srebrom za pridobivanje srebra in zlata. Po njegovem naj bi bil rudnik od leta 1806 opuščen zaradi velikega požara, ki ga niso mogli pogasiti in so ga z gašenjem z reko Idrijco še dodatno zalili, kar naj bi povzročilo propad.
Na zahtevo Montaliveta je Laumond to popravil in pojasnil, da je Lippi slabo obveščen, saj so po požaru leta 1806 kmalu ponovno odprli rudnik, kjer je delalo pribl. 1200 delavcev.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=54}}}} Zapisal je tudi, da je bila Idrija dodeljena Redu treh zlatih run z ocenjenim letnim dobičkom 500.000 frankov, vendar je bilo zaradi vojne na morju prodajo težko izvajati, saj so bili običajni trgi (zlasti španski rudniki srebra) izgubljeni. Zato se je živo srebro kopičilo v skladiščih. Napoleon je to rešil tako, da je njegov državni sklad odkupoval proizvodnjo, da je rudnik lahko deloval naprej, čeprav z manj dobička kot v običajnih trgovinskih razmerah. T. i. »okoliščine« so bile v resnici posledica celinske zapore, ki so Idrijo odrezale od vsakdanjega trga.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=54}} Izdelki so se kopičili v skladiščih; kupcev ni bilo vse do 9. julija 1813, ko je Napoleon iz Dresdna pisal Eugènu, da ima v Benetkah za 5 do 6 milijonov funtov živega srebra. Dal mu je pooblastila da to živo srebro proda.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=54}} V zadnjih dneh Ilirije je bil rudnik z odlokom z dne 27. septembra 1813 prenesen pod upravo Legije časti, ki je prevzela premoženje reda treh zlatih run. Gallois je bil tako podrejen grofu Lacépèdu, takratnemu velikemu kanclerju in zakladniku Legije.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}}
Kar zadeva dejansko proizvodnjo v teh letih je znanih zelo malo podatkov, saj so bili arhivski dokumenti Idrije večinoma administrativne narave; gradivo naj bi bilo ob umiku leta 1813 odpeljano in se je domnevno izgubilo. [[Antoine-Marie Héron de Villefosse|Héron de Villefosse]] je v delu ''La richesse minérale'' (1822) navedel, da je proizvodnja leta 1812 znašala 4.832 dunajskih centov živega srebra, leta 1813 pa pribl. 5.000 dunajskih centov, ter da je bilo zaposlenih 750 rudarjev in 310 gozdarjev. [[Peter Hicinger]] je na podlagi ustnega izročila poročal, da je bila proizvodnja v teh letih celo višja, do 12.000 dunajskih centov letno, kar kaže, da naj bi prekomerno izkoriščali rudnik.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} V statistiki, ki jo je Gallois poslal Laumondu in je zajemala prvih osem mesecev leta 1813, so prihodki pridobljeni iz kreditov, odprtih pri državnem skladu (''domaine extraordinaire''), znašali 400.000 frankov, odhodki 452.864,90 frankov, vrednost proizvodov, izročenih državnemu skladu, pa 1.237.953,93 frankov. Čisti dobiček je znašal 783.089,84 frankov. Delavcem, upokojencem in zaposlenim je bilo še dolgovano 71.303,28 frankov; zaloge v skladišču so bile ocenjene na 231.309,90 frankov. Po odbitku dolgov se je izguba zaradi proizvodov, ki so ostali pri Avstrijcih, zmanjšala na 160.006,62 frankov. Neposlana je ostala predvsem proizvodnja druge polovice avgusta in septembra. Na zalogi so bili še žito in druge oskrbovalne dobrine v vrednosti 128.940,23 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} Kljub tem izgubam je osem mesecev poslovanja izkazovalo dobiček, ki je presegal 800.000 frankov, ocenjenih za celotno leto. Vendar je bil, kljub Napoleonovemu posebnemu interesu za rudnik, predvsem zaradi celinske zapore, finančni rezultat Idrije le navidezno aktiven, dejansko pa pasiven, saj je šlo predvsem za prerazporeditev izgub.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}}
V zadnjih dneh so se za umik pričeli nemudoma. Gallois je 28. septembra odredil odpošiljanje 444 dunajskih centov živega srebra in 110 centov cinobra v Gorico (minerali so ostali v Idriji), 29. septembra pa je rudnik zapustil skupaj z uradniki in arhivom ter odšel proti [[Treviso|Trevižu]]. Kljub temu je bilo skoraj dva milijona vrednosti proizvodov rešeno in prepeljano v Benetke po zaslugi konzula Seguierja iz Trsta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} 1. oktobra so Idrijo ponovno zasedli Avstrijci. Našli so material v vrednosti 113.483 goldinarjev, ob neporavnanih obveznostih v višini 26.409 goldinarjev. Pomanjkanje žita je povzročilo, da sta v prvih štirih mesecih ponovne avstrijske uprave v Idriji vladala lakota in bolezen; nato se je stanje postopoma izboljšalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} Po odpravi glavne ovire – celinske zapore – je rudnik ponovno zaživel. Leta 1814 je avstrijski veleposlanik v Londonu, [[Maximilian von Merveldt|grof Merveldt]], poročal, da za Idrijo ni nevarne konkurence med rudniki živega srebra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}}
===== Rudarska in metalurška dejavnost na Koroškem =====
V razvoju koroških državnih svinčenih rudnikov se je izmenjalo več obdobij. Do pomladi 1810 se ilirska uprava z njimi ni resneje ukvarjala, kar je povzročilo zaostanke pri plačah delavcev. Nato jih je obdavčila na podlagi avstrijskih privilegiranih ocen, ki so bile po spremembi režima neustrezne. Sledila je kriza, zaradi česar je prodaja skoraj zastala, obrati pa so bili ogroženi zaradi pomanjkanja sredstev. Ilirska vlada ni razpolagala z zadostnimi finančnimi viri, zato so bili rudniki in metalurški obrati preneseni pod državni sklad ki je zagotavljal financiranje in odkup proizvodnje. Nazadnje so te napake prepoznali. Izredna pomoč je poravnala zaostale dolgove, rudnike in metalurške obrate na Koroškem pa so zaupali izrednemu domeniju, ki je imel dovolj sredstev za njihovo obratovanje. Izredni domenij in vojni minister sta morala odkupovati njihove proizvode, ker drugih kupcev ni bilo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}}
Zasebni železovi rudniki na Kranjskem so trpeli zaradi iste najhujše težave, pomanjkanja trgov, poleg tega pa niso mogli računati niti na toliko pomoči kot državni in so zato večinoma prenehali delovati. Pri metalurgiji je bilo drugače: državne in zasebne obrate je bremenilo pomanjkanje surovin, zlasti bakra in surovega železa. Stanje so še poslabšali stranski vzroki, kot so upravne napake, podražitev lesa, združevanje špekulantov itd.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}}
Za prvo obdobje imamo le nekaj naključnih in začasnih ukrepov. Prvi je že omenjeni Dauchyjev odlok z dne 6. decembra 1809: izvoz svinca, železa itd. je bil v Avstriji prepovedan, v Italiji pa dovoljen. Avstrijska vlada pa je kmalu prepovedala uvoz surovega železa iz Spodnje Koroške v Zgornjo Koroško, kar je pozneje imelo zelo neugodne posledice. 2. februarja 1810 je intendant Moussaye na prošnjo Pretnerja, ki je bil upravitelj rudnika v Plajberku, odobril 40 % zvišanje plač od 1. januarja dalje, ki naj bi se krilo iz prihodkov od prodaje, ki jo je tudi dovolil. Ker je v Plajberku primanjkovalo denarja, je 28. marca poslal 3.000 goldinarjev in napovedal še 4.000 za naslednji dan, vse v bančnih bonih, ter prenesel Dauchyjevo obljubo, da bo aprilsko plačilo izplačano v gotovini po tečaju pred letom 1806. Rabelj je bil prevzet v ilirsko posest 23. marca. Njegova uprava je bila dobila plačilo v višini 11.547 goldinarjev, katerega povračilo je ilirska vlada zahtevala do 29. decembra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}}
Rudnik Plajberk, med [[Drava|Dravo]] in [[Zilja|Ziljo]], rudnik svinca in kalamina je bil v eni petini v državni lasti in v štirih petinah v lasti delničarjev. Veljal je za enega izmed pomembnejših rudnik svinca v Evropi. Imel je 36 talilnih peči in letno proizvodnjo 34.000 dunajskih centov svinca (po 56 kg), od katerih je 6.000 pripadalo državi, 28.000 pa delničarjem. Na ta delež je država pobirala še 7,5 % v naturi oz. 2.100 centov, tako da je delničarjem ostalo 25.900 centov. Cena centa svinca je takrat znašala od 18 do 20 goldinarjev, v povprečju 19; stroški proizvodnje in uprave so znašali 13 do 14 goldinarjev, zato je dobiček znašal pribl. 5 goldinarjev na cent. Skupna vrednost proizvodnje je bila 646.000 goldinarjev oz. 1.666.680 frankov; državni dobiček pa 76.200 goldinarjev oz. 196.596 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Pri kalaminu je letna proizvodnja znašala 5.000 centov in je bila rezervirana za državo, ki ga je odkupovala po 1 goldinar in 15 krajcarjev (proizvodna cena), nato pa ga je po isti ceni prodajala cesarskim cinkovim talilnicam. Vendar je bil tukajšnji kalamin slabše kakovosti kot tisti iz Jauckna ali Rablja, saj je vseboval nekaj svinca, kar je poslabšalo kakovost medenine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Rudnik je imel tudi gozdove, ki so bili deloma že izkrčeni, les pa je pridobival predvsem iz treh sečnj. V njem je delalo 1.500 delavcev, od katerih je bilo 300 zaposlenih neposredno pri državi. Upravo so sestavljali štirje člani, med njimi direktor Pretner, ki ga Gallois opisuje kot inteligentnega in zelo delavnega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Skupna vrednost obrata je bila ocenjena na 2.000.000 frankov, pripravljalna dela, potrebna za izkoriščanje, pa so zahtevala 12.000 goldinarjev mesečno. Avgusta 1810 pa so bila ta dela opuščena.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}}
Cinkarna v Jaucknu in cinkarne v Greifenburgu, Großkirchheimu in Lainachu so bile združene pod eno upravo. Jaucken, na levem bregu Drave, je bil v dveh devetinah v lasti barona Charlesa de Liechtensteina, preostanek pa je pripadal državi. Rudnik je imel dve peči in je letno proizvedel od 900 do 1.000 centov kalamina.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Zaposloval je 26 do 29 delavcev ter enega mojstra. Rudnik sam ni ustvarjal dejanskega dohodka; dobiček je izviral iz cinka v topilnici. S pomočjo kalamina (cinkovega oksida) in rdečega bakra so izdelovali medenino oz. rumeni baker po novem postopku, ki so ga v večjem obsegu prvič uporabili v Greifenburgu in s katerim so kalamin neposredno reducirali v cink. Ta cink je veljal za čistejšega od angleškega. Izumitelj je bil Dillinger, ki je bil tedaj rudarski svetnik pri Dvorni zbornici na Dunaju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}}
Greifenburg v [[Dravska dolina v Avstriji|Dravski dolini]] je imel dve topilnici s 18 pečmi, ki sta letno porabili do 12.000 centov kalamina in proizvedli 4.000 centov cinka, torej 33 %. Toda Plajberk, Rabelj in Jaucken skupaj so tedaj letno proizvajali le 9.000 centov. Za les je topilnica sklenila tri pogodbe z različnimi lastniki. Zaposlovala je 112 delavcev, uprava je štela tri člane, direktor pa je bil Bohr.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Großkirchheim, ustanovljen leta 1798 in ležeč blizu konca doline Mölltal, je imel topilnico s šestimi pečmi. Največja poraba je bila leta 1805, ko je znašala 5.600 centov kalamina in 1.458 centov cinka. Les je večinoma prihajal iz cesarskih gozdov. Großkirchheim je zaposloval 71 delavcev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Lainach, prav tako v Mölltalu, blizu obervellahških bakrenih rudnikov, je bil ustanovljen tri leta prej in še ni bil dokončan. Imel je dve dokončani peči in dve v gradnji. Lahko bi porabil 1.000 centov kalamina in 300 centov cinka, vendar bi bilo treba peči dokončati. Imel je 39 uslužbencev in delavcev. Okoliški gozdovi so pripadali državi in so bili v najemu pri grofu Theodoru Batthyányju, lastniku obervellahških bakrenih rudnikov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Te tri topilnice so skupaj imele 26 peči, porabile 18.000 centov kalamina in 5.800 centov cinka ter zaposlovale 222 uslužbencev in delavcev. Letna proizvodnja kalamina v rudnikih je znašala 9.000 centov (Plajberk 5.000; Rajbelj 3.000; Jaucken 1.000), zato ni zadoščala za potrebe topilnic.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Dobiček je pri vsakem centu cinka znašal 8 goldinarjev (proizvodna cena od 27 do 28 goldinarjev, prodajna od 35 do 36 goldinarjev); pri 3.000 centih to pomeni 24.000 goldinarjev oz. 61.920 frankov. Ob odštetju povprečja desetletnega dela je to dalo 15.860 goldinarjev oz. 40.919 frankov, kar ustreza čistemu dobičku 8.140 goldinarjev oz. 21.000 frankov. Gallois je ocenil, da je bila edina pomanjkljivost tega postopka precejšnja poraba goriva. Großkirchheim je bil bolj oddaljen od rudnikov, vendar je bil tam les cenejši; Lainach pa je bil najugodnejše umeščen glede stroškov dela in lesa.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}}
Rudnik svinca in kalamina v Rablju, v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], se je nahajal na visoki nadmorski višini. S tem je bil izpostavljen hladnim deževjem in snegu, tako da je poletje trajalo le približno 15 dni. Vlada je izkoriščala le en žilni sloj, ki je veljal za neizčrpen ter za najbolje urejen in najpomembnejši v Evropi. Prisotnih je bilo tudi več nahajališč [[Galenit|galenita]] ([[Svinčev(II) sulfid|svinčevega]] [[Svinčev(II) sulfid|disulfida]]).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Druge dele rudnika so izkoriščali tudi Cyprien Strugel, posestnik iz Trbiža, in Maggauer, vendar je bil notranji del rudnika zapostavljen. Ker se je bogata žila poglabljala, je bilo izkoriščanje treba nadaljevati s jaški. Spodnja raven je že zahtevala črpanje vode s pomočjo ročnih črpalk; bila bi potrebna namestitev stroja za zmanjšanje stroškov. Rudnik je imel talilnico s 7 peči in 3 kovačnice. Uprava je štela 7 uslužbencev (direktor je bil Hübner), delalo pa je 434 delavcev. Delavci so bili deloma iz Goriške in Benečije, živeli so v okolici brez družin; domov so odhajali v soboto popoldne in se vračali v ponedeljek zvečer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Ruda v Rajblju je bila močno pomešana z blendom in apnenčasto jalovino, kar je oteževalo separacijo in zahtevalo večjo porabo lesa. Letna proizvodnja je znašala 6.000 centov svinca in 3.000 centov kalamina. Cent svinca je bil vreden 18 goldinarjev, cent kalamina (v štirih vrstah) pa v povprečju 3 goldinarje. Po obrčanu proizvodnih stroškov v višini 101.000 goldinarjev oz. 260.580 frankov je ostal dobiček 16.000 goldinarjev oz. 41.280 frankov, kar je bilo približno polovico manj kot v Plajberku, kar kaže, da je bil Rajbelj slabše umeščen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}}
Topilnica in cesarska medeninasta manufaktura v [[Lienz|Lienzu]] sta bili v dveh devetinah v lasti barona Charlesa de Liechtensteina, preostanek je pripadal državi. Obrat je vseboval topilnico, valjarno ter tri žičarne in je zaposloval 96 delavcev. Letno je porabil 1.000 centov bakra in 1.200 centov kalamina ter proizvedel 1.320 centov medenine in 200 centov odpadkov in ostankov. Skupna vrednost proizvodnje je znašala 84.640 goldinarjev oz. 181.971 frankov, stroški 147.840 goldinarjev{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} oz. 317.856 frankov, dobiček pa le 7.920 goldinarjev oz. 17.028 frankov, kar pomeni približno 6 goldinarjev na cent medenine. Lienz je bil glede na vložena sredstva razmeroma skromno donosen in se je lahko vzdrževal le z državno podporo ter povezavo z drugimi produktivnejšimi državnimi obrati. Dela so bila avgusta 1810 ustavljena; za šestmesečno proizvodnjo je bil potreben zalog bakra v količini 400 do 500 centov. Leta 1808 je manufaktura proizvedla 84 centov medeninastih izdelkov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}}
Gallois je predlagal združitev šestih velikih obratov (Plajberk, Rajbelj, Greifenburg z Jaucknom, Großkirchheim, Lainach in Lienz) pod eno upravo. Ta bi omogočila preživetje pribl. 2.300 delavcev ter zagotovila oskrbo Lienza z bakrom v zameno, saj je Nemčija potrebovala svinec. Kasneje bi Lienz lahko izkoriščal tudi bakrene rudnike v Trgovi, v Vojaški krajini.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}}
Poleg teh večjih državnih obratov je bilo v Zgornji Koroški še veliko manjših rudnikov v zasebni lasti. Med njimi so že omenjeni: zlato v Großkirchheimu, svinec v Rublachu, galun v Greifenburgu, marmor v Vrbi, železo v Kremsbrücku, Eisenstrattenu, Muti in Pontabelju, svinčevo-srebrna ruda v Paternionu, baker v Fragantu in Kerschdorfu, živo srebro v Döllachu in Reichenauu ter antimon in arzen v Lasingbergu. Ti rudniki so imeli 56 peči, skupaj z obrati pa jih je bilo 96; od teh jih je bilo leta 1809 27 neaktivnih. Kovačnice so bile dobro oskrbljene z lesom, vendar so morale surovo železo uvažati iz okrožja Celovec, saj okrožje Beljak za to ni zadostovalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}}
Generalni intendant je 27. januarja 1811 odredil prodajo 1.500 centov svinca iz Rablja in 300 centov cinka iz Greifenburga, z javnim oglasom v Uradnem telegrafu v Trstu in Celovcu. Na prodajo, ki je bila razpisana za 15. februar, pa se ni nihče prijavil, čeprav jo je upravnik Rablja nestrpno pričakoval.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}}
Delavci so že želeli zapustiti rudnike in oditi v Avstrijo. Intendant Koroške Wilcher je generalnemu intendantu poslal peticijo delavcev iz Rablja, ki od decembra niso bili plačani in so obupano prosili za pomoč vlade. Zaradi nizkih plač so živeli iz dneva v dan in pogosto kupovali na kredit, da bi plačevali ob koncu meseca. Zaradi vojne je delo več mesecev mirovalo, kar je povzročilo dodatno zadolževanje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}}
==== Druga{{Efn|izvzemši Idrijo}} rudarska in metalurška dejavnost na Hrvaškem, Koroškem in Kranjskem ====
Skupina rudnikov in obratov v Kranjski je kazala precej drugačno podobo. Sestavljalo jo je 26 obratov, ki so bili vsi v zasebni lasti, predvsem barona Zoisa, [[Leopold Ruard|Leopolda Ruarda]] in [[Turjaški|Turjaškega]] kneza, poleg tega pa je vključevala tudi državni rudnik rjavega premoga v [[Zagorje ob Savi|Zagorju]]. Med zasebnimi obrati je bilo 10 železovih rudnikov: v Javorniku, [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]], [[Sava, Litija|Savi]], [[Pasjek|Pasjeku]], Dvoru, [[Kamniška Bistrica, Kamnik|Kamniški Bistrici]], [[Železniki|Železnikih]], [[Kropa|Kropi]], [[Kamna Gorica|Kamni Gorici]] in [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcu]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Osem fužin je delovalo v Beli peči–[[Bela Peč, Trbiž|Fužinah]], [[Tržič|Tržiču]], [[Retnje|Retnjem]] in Gornji Kokri. V Tržiču je bila tudi orodjarna. Poleg tega so bile tri svinčene mine v Radečah, Savi in [[Rudnik Knapovže|Knapovžah]] ter štiri rudniki rjavega premoga v Zagorju in pri Goleku pri Mirni. Ti obrati so zaposlovali 4.367 delavcev. Vrednost prodaje je znašala 426.956 goldinarjev oz. 1.122.895 frankov, stroški proizvodnje 414.775 goldinarjev oz. 1.090.858 frankov, čisti dobiček pa 12.181 goldinarjev oz. 32.037 frankov. Proizvajali so predvsem jeklo, železne palice, žeblje, kose in sekire.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Državni rudnik v Zagorju je letno proizvedel 30.000 centov premoga. Tamkajšnja tovarna, ustanovljena za oskrbo Idrije z ustreznimi posodami, pa je leta 1808 prodala premog, steklo, opeko, železo itd., v vrednosti 99.629 goldinarjev, medtem ko so stroški znašali 93.621 goldinarjev, dobiček pa 6.008 goldinarjev oz. 13.129 frankov. V obratu je bilo zaposlenih 60 delavcev in 13 uslužbencev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}}
K tem kranjskim rudnikom je treba dodati še istrske rudnike rjavega premoga v [[Krapan|Krapanu]] in v gozdu v Lipici, ki so pripadali rafineriji sladkorja v Reki, ter v civilni Hrvaški rudnik bakra v Samoboru (v zasebni lasti, ki pa je bil takrat že opuščen). Ilirska vlada je komaj začela spoznavati svoje rudnike, ko so se že v začetku leta 1811 pojavile težave. Prva med njimi, podobno kot v Idriji, so bili zaostanki pri plačilih, pri čemer je najšibkejši rudnik Rabelj trpel prvi. Generalni intendant je zato 27. januarja 1811 odredil prodajo 1.500 centov svinca iz Rablja in 300 centov cinka iz Greifenburga. Prodaja naj bi potekala v Trstu in Celovcu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Vlada je najprej poskušala zagotoviti denar prek prodaje zalog. Toda na prodajo, razpisano za 15. februar, ni prišel nihče, čeprav jo je upravnik Rablja nestrpno pričakoval. Delavci so že hoteli zapustiti delo in oditi v Avstrijo. Koroški intendant Wilcher je generalnemu intendantu poslal peticijo delavcev iz Rablja, ki od decembra niso bili plačani in so obupano prosili za pomoč vlade. Zaradi nizkih plač so se komaj preživljali in večinoma kupovali na kredit, da so lahko poravnali dolgove ob koncu meseca. 'Vojno stanje je delo več mesecev prekinilo, zato so se morali še dodatno zadolžiti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Izgube so utrpeli tudi zaradi devalvacije valute. Dobavitelji so zdaj dostavljali le še ob predplačilih. Tako jim ni preostalo drugega kot izselitev ali pa smrt na kraju samem. Peticijo sta podprla tudi Gallois in njihov direktor Hübner. Cena svinca je bila tedaj pri prodaji 14 goldinarjev, Hübner pa je trdil, da bi bilo pri prodaji na drobno mogoče doseči 15 do 16 goldinarjev. Wilcher je zato predlagal, naj se direktorjema v Rablju in Plajberku dovoli prodaja na drobno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}}
Sledil je rudnik v Plajberku. Že 12. marca je Gallois pripravil poročilo o zaskrbljujočem položaju državnih svinčevih rudnikov na Zgornjem Koroškem, v katerem je pojasnil vzroke njihovega nazadovanja in predlagal ukrepe za obnovitev nekdanje uspešnosti. Pod avstrijsko upravo je država odkupovala celotno proizvodnjo svinca in jo pošiljala na Dunaj. Sama je določala odkupno ceno tako, da so rudniki poslovali z dobičkom, hkrati pa je prevzemala tudi prodajo presežkov nad vojaškimi potrebami. V vojnih časih je celo prepovedovala zasebno trgovino s svincem, zato cena nikoli ni padla pod njegovo dejansko vrednost.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Po priključitvi Iliriji so bili državni rudniki prvič prepuščeni tržnim razmeram. Cena svinca je padla z 20 na 13 goldinarjev za cent, medtem ko so proizvodni stroški znašali 15 goldinarjev.{{Efn|Tj. pomenilo izgubo dveh goldinarjev na vsak proizvedeni cent}} Zasebni lastniki so bili prisiljeni – tako kot država – prodajati po tej ceni, da bi lahko poravnali zaostale plače delavcev. Več zasebnih rudarskih podjetij je že odpuščalo delavce. Ti niso v državnih rudnikih prejeli plačila že tri mesece in so načrtovali zapustiti delo. Nekateri so odšli v druge dežele Avstrijskega cesarstva in [[Renska zveza|Renske zveze]]. Gallois je menil, da bi bilo mogoče propadanje teh dveh rudnikov ustaviti le z vrnitvijo k nekdanjemu avstrijskemu sistemu: državi bi bilo treba ponovno zagotoviti nadzor nad odkupom in prodajo svinca in s tem njegovo stabilno ceno. Predlagal je ustanovitev osrednjega državnega skladišča, iz katerega bi se svinec prodajal naprej, rudniki pa bi bili za svoje dobave sproti plačani.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}}
Za lokacijo takega skladišča je predlagal [[Savona (pokrajina)|Savono]], saj so nove ceste olajšale promet, pristanišče je omogočalo pomorski izvoz, bližina [[Aleksandrija|Aleksandrije]] pa je odpirala pomembne trgovske priložnosti. Po njegovem mnenju bi tamkajšnje številne lončarske delavnice same odkupile za okoli 100.000 frankov svinca, preostanek proizvodnje pa bi bilo mogoče prodati v [[Genova|Genovo]], [[Marseille]], [[Nica|Nico]] in [[Toulon]]{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} za potrebe vojne proti Španiji. Po Galloisovem mnenju državi sploh ne bi bilo treba odkupovati celotne proizvodnje; že odkup polovice svinca bi zadostoval za stabilizacijo tržne cene. Opozarjal pa je, da bodo brez takšnega ukrepa rudniki v največ šestih mesecih propadli.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}}
Zaskrbljujoči položaj se je še naprej slabšal. Uprava je postopoma ugotavljala nove vzroke stiske: pomanjkanje trgov na nemški strani, neenakomerna razdelitev sredstev od prodaje ter za koroške in kranjske rudnike še stroški lesa, nabor, davki in carine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Pod avstrijsko upravo so rudniki imele določene privilegije: država jim je odstopila uporabo državnih gozdov, rudarje oprostila vojaške službe, davek omejila na 4 krajcarje, pozneje na 8 krajcarjev v papirju na cent, izvozne dajatve za železo pa na 1,5 krajcarja na cent. Ilirski rudniki so torej uspevali predvsem zaradi teh avstrijskih olajšav in prostega dostopa do morja.
Francoska uprava je te ugodnosti odpravila. Les iz državnih gozdov je bilo treba kupovati, sicer po nizki, vendar višji ceni kot poprej; davek 8 krajcarjev je bilo treba plačevati v denarju; izvozna dajatev za železo v palicah je narasla na 20 krajcarjev namesto 1,5; žebljarne so za sod ob izvozu plačevale 36 krajcarjev namesto 7,5. Poleg tega so bile uvedene še nove dajatve: patentni davek za lastnike fužin, dodatni davek na stavbe na podlagi namišljene najemnine ter zemljiški davek na zemljišča obratov, ki je bil prej odpravljen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Tudi odprava vojaške oprostitve je imela posledice: del delavcev je odšel na Štajersko, zato se je delovna sila podražila. Posledice so se hitro pokazale po vsej deželi; cena železa v Trstu je že padla pod proizvodne stroške, zato so lastniki fužin začeli ustavljati delo in zapirati obrate v pričakovanju boljših razmer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}}
Aprila sta bili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev likvidirani topilnici v Großkirchheimu in Lainachu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}
Položaj je postal tako kritičen, da so morali poiskati izredno pomoč. Wilcher in Gallois sta od generalnega intendanta zahtevala začasno finančno pomoč, ta pa jima je svetoval, naj se neposredno obrneta na Marmonta, ki je bil tedaj že v Parizu. V prošnji z dne 15. aprila sta zaprosila za posojilo v višini 300.000 frankov iz cesarske zakladnice. Menila sta, da bi s tem zneskom lahko v treh mesecih poravnali dolgove, v šestih mesecih pa povrnili vložena sredstva in ponovno zagotovili dobičkonosnost rudnikov. Marmont je v navodilih svojemu nasledniku Bertrandu zapisal, da so dolgovi 1. aprila znašali 180.000 frankov, tekoči mesečni izdatki pa ok. 60.000 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}{{efn|Če ne bi ukrepali, bi dolgovi do 1. maja narasli na 240.000 frankov, do 1. junija pa že na 300.000 frankov. Zato je tudi sam predlagal posojilo, sicer v višini 200.000 frankov, ter večjo svobodo pri prodaji rudarskih proizvodov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}}} Po njegovem mnenju so trgovci izkoriščali stisko uprave in z dogovarjanjem umetno zniževali odkupne cene, medtem ko so delavci zaradi pomanjkanja in lakote kradli rudarski material. Minister Montalivet je 20. maja podprl predlog za posojilo 200.000 frankov koroški rudarski upravi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Vojno ministrstvo je medtem že odkupilo svinec v vrednosti 100.000 frankov, vendar je dejanski izkupiček znašal 98.970 frankov. Rudarska uprava je prejela le 48.970, preostalih 50.000 frankov pa je bilo nakazanih v državno blagajno. Julija je Napoleon odredil še en odkup svinca za potrebe vojnega ministrstva v vrednosti 100.000 frankov. Po dolgotrajnem dopisovanju med Bellevillom, Bertrandom, Montalivetom in Laumondom je bilo 7. avgusta 1811 posojilo v višini 200.000 frankov dokončno odobreno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}
Medtem si je za pomoč rudnikom prizadeval generalni intendant Belleville. Intendantu Wilcherju je dovolil, da s prodajo rudarskih proizvodov začasno zagotovi denar za nujne potrebe in tako prepreči kopičenje dolgov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Pri tem je za najnujnejša izplačila uporabil tudi prihodke koroških državnih posesti, zaloge svinca pa so služile kot jamstvo. Ker so se trgovci dogovorili in izkoriščali stisko uprave – za cent svinca so ponujali le 30 frankov, medtem ko je v Benetkah dosegal med 45 in 50 frankov –, je Belleville sklenil ustanoviti skladišče v Benetkah, kjer bi se svinec pod nadzorom francoskega generalnega konzula prodajal na javnih dražbah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Odlok iz 3. julija je te ukrepe potrdil, zlasti uporabo prihodkov državnih posesti za izplačilo rudarskih delavcev in preprečitev njihovega odhoda. Istega meseca je Belleville zaradi govoric, da avstrijski rudarski zastopniki skušajo vodstvi rabljskega in plajberškega rudnika privabiti nazaj v Avstrijo, sprožil diplomatsko posredovanje pri avstrijskem veleposlaniku v Parizu. Pozneje se je izkazalo, da je bil strah neutemeljen, saj sta oba direktorja ostala v Iliriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}}
Po imenovanju Galloisa v Idriji je maja 1811 zapustil koroške rudnike, kjer sta ostala le Leboullenger in Lemaire. Zato je postala nujna nova organizacija rudarske uprave. Odlok z dne 15. aprila (131.–133. člen) je predvidel, da bo notranji minister pripravil reorganizacijo rudarske službe, po francoskem vzoru, pri čemer bi država ohranila nadzor nad izkoriščanjem tudi v zasebnih rudnikih. Do dokončne reorganizacije leta 1811 ni prišlo; pripravljenih je bilo več načrtov, vendar niso bili uresničeni. Bertrand je zato 2. avgusta v Beljaku ustanovil (začasni) rudarski urad, ki je deloval do konca Ilirskih provinc. Sestavljali so ga koroški intendant, inženir Lemaire in domenski inšpektor Chapotin, z delom pa je začel 15. avgusta. Leboullenger je prevzel tehnično vodenje obratov na Zgornjem Koroškem pod Lemairejevim vodstvom, ki je bil odgovoren za rudnika v Rablju in Plajberku. Plačila članov urada je uredil odlok iz 3. avgusta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Prva naloga tega urada je bila ureditev razmer v topilnicah na Zgornjem Koroškem. 28. avgusta je Bellevillu predložil predloge za zagotovitev potrebnih količin bakra ter za prodajo cinka, ki se je kopičil v skladiščih. Ker je bila uporaba cinka razmeroma omejena, ga je bilo težko prodati.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Francija je imela le eno obratovalnico za predelavo cinka v Liègeu in ga ni uvažala. Baker je bil tam redek, zato so bile manjše tovarne v Marseillu in Lyonu večinoma zaprte. Tudi obrati v Namurju in Aachnu so kalamin dobivali v bližini, zato bi bil prevoz za državno blagajno predrag. V Avstriji je bila ta kovina prej del ustaljene menjave: iz bakra iz Rusije, Švedske in Avstrije so izdelovali medenino, cesarska oblast pa je proizvodnjo in dobavo kalamina strogo nadzorovala ter omejevala trgovino s cinkom, da bi ohranila cene. Letno proizvodnjo je omejila na 3.000 centov, čeprav bi bila lahko višja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=67}} Po priključitvi Ilirije so v Avstriji iskali nova nahajališča kalamina, vendar neuspešno, zato je cink postal zelo iskan. Cena bakra pa je padla z 90–100 na 70–75 goldinarjev. Zato je ta urad predlagal ponovno vzpostavitev trgovine z Avstrijo. Zaprosila je za dovoljenje, da proda 1.000 centov cinka po najmanj 30 goldinarjev na cent, da del cinka odstopi dobavitelju lesa v Greifenburgu po 36 goldinarjev, da uvozi do 400 centov bakra po največ 80 goldinarjev ter da se vzpostavi redna menjava cinka za baker med Ilirijo in Avstrijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=67}} Belleville ni hotel sam prevzeti odgovornosti, zato je prošnjo urada poslal ministru za finance in grofu Defermonu, ta pa sta čakala še mnenje Laumonda. Zadeva je očitno ostala brez rešitve. Belleville je Lemaireju in Leboullengerju sicer predlagal, naj za medenino v Lienzu uporabita ilirske bakrene kovance, vendar je Lemaire po poskusih ugotovil, da jih je mogoče uporabiti le v tretjini zmesi, ker so vsebovali tudi kositer in so medenino delali krhko. Poskus so opustili.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=67}}
Rudnik bakra v Samoborju v civilni Hrvaški, z bogato rudo, v lasti dunajske družbe, je bil v praksi skoraj nedejaven. Uprava je to pojasnjevala s slabim stanjem strojev in rudniških rovov, katerih obnova bi zahtevala stroške, ki jih družba ni mogla kriti, ter s prepovedjo izvoza surovega bakra prek savske carinske linije, čeprav se je ta običajno prodajal na nasprotni strani meje. Intendant Contades je mislil, da gre tudi za interes uprave, ki naj bi želela rudnik prikazati kot nerentabilen z namenom njegovega poceni odkupa. Predlagal je, da se ga nacionalizira in družbi izplača nadomestilo v višini sedanjega neto dohodka; ukrep bi bil izvedljiv, saj je bil generalni guverner soudeležen pri lastništvu. Vendar do izvedbe ni prišlo, zato ta rudnik ni bil upoštevan pri oskrbi Lienza.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=68}}
Novi rudarski urad se je soočal z enakimi težavami kot pred njim Gallois. Ob začetku delovanja so dolgovi šestih državnih obratov znašali 189.841 frankov, odobrena sredstva 78.000 frankov, primanjkljaj pa 111.841 frankov. Großkirchheim, Lainach in Lienz so bili že dalj časa ustavljeni. Urad se je sprva osredotočil na ohranjanje delovne sile v še delujočih obratih. Dodatne zaplete je povzročila »sprememba« ilirsko-italijanske meje: po italijanski razlagi je območje Rablja pripadlo Italiji. Italijanski komisar je rudnik prevzel, ves promet pa je bil podvržen carinam, kar je onemogočalo normalno poslovanje. Kasneje je bilo odločeno, da rudnik ostane v Iliriji. Medtem je cena svinca še naprej padala. Zaradi omejenega odjema so bili zasebni lastniki prisiljeni prodajati po cenah, ki so komaj pokrivale proizvodne stroške.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=68}} Večina lastnikov je svojo proizvodnjo prodajala na kraju samem trgovcem iz Beljaka, ki so jo izvažali v Milano in Benetke, deloma tudi v Avstrijo, kjer pa je uvozna dajatev 6 goldinarjev pomenila{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=68}} oviro. V Avstriji je bila kalamina sicer zelo iskana; na uradu so se pojavljala vsakodnevna povpraševanja. Svinec bi bilo mogoče izvažati tudi na Bavarsko, če bi ga namesto v blokih po 2 centa ulivali v manjše ingote po 45 do 50 funtov, vendar ta možnost tedaj ni bila izkoriščena.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}}
Razmere na Koroškem se torej v letu 1811 niso izboljšale. Januarja 1812 je Lemaire znova predlagal spodbujanje iskanja premogovnih nahajališč, gradnjo novih plavžev, da bi bila Zgornja Koroška manj odvisna od avstrijske Spodnje Koroške, ter oprostitev rudnikov in tovarn davkov. Dodal je tudi primerjalni pregled rudarske in metalurške proizvodnje beljaškega okrožja pred odstopom in po njem. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo pri zasebnih obratih pred odstopom zaposlenih 3.082 delavcev, po odstopu pa 2.018, letna prodaja pa je padla z 4.465.322 frankov na 1.776.223 frankov. Za državne obrate zaradi dolgotrajnih zastojev proizvodnje ni bilo mogoče napraviti enakovredne ocene. Nazadnje je 23. januarja 1812 izredni domenij prevzel državne rudnike v Iliriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} Chabrol je bil s to rešitvijo zadovoljen. Montalivetu je pisal, da je bila odstopitev koroških rudnikov izrednemu domeniju, tako kot Idrije Trem runam, rešitev za te obrate, ker ilirska uprava ni bila dovolj premožna, da bi zagotavljala potrebna predplačila. V novem osnutku carinske tarife, ki je bil tedaj predložen cesarju, so zato predlagali tudi spremembe pri izvoznih in uvoznih dajatvah za Italijo, da bi olajšali prodajo. Od tedaj so vsaj finančne težave rudnikov prenehale.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} Nadaljnji ukrepi so bili namenjeni predvsem zagotavljanju trga za ilirski svinec. Odlok z dne 3. maja je dovolil, da se plače odtegujejo od izkupička prodaje. Odlok z dne 20. septembra je odpravil vse vstopne dajatve za svinčene ingote, poslani iz Ilirije v Francijo, in ohranil le tehtninsko dajatev,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} saj je bil ilirski svinec cenejši od francoskega in italijanskega.{{Efn|Vstopni uradi za svinec so bili določeni v Genovi, Vercelliju in Casatismu.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}}}}{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}} Odlok z dne 10. januarja 1813 je prepovedal uvoz italijanskega svinca v Francijo, ilirski svinec pa je ostal dovoljen. Sklep urada z dne 6. februarja je za dve leti določil pogoje poslovanja, obvestilo intendanta Charnagea pa je za 31. maj v Beljaku napovedalo prodajo 3.000 do 4.000 centov svinca iz Bleiberga in Rablja, v lotih ali »na veliko«. Nazadnje je odlok z dne 10. aprila ilirski svinec ob uvozu v Francijo in Italijo oprostil carin, kar je bilo sporočeno trgovcem z namenom lažje prodaje koroških rudarskih izdelkov.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}}
Na Kranjskem je bil položaj rudnikov in obratov pravzaprav slabši kot na Koroškem. Medtem ko so bili koroški obrati pred odstopom uspešni, so kranjski že od 18. stoletja nazadovali zaradi nizke konkurence. Leta 1805 so razdejanost gozdov ter visoka cena oglja in rude nazadovanje še pospešili. Kljub temu so leta 1808 še proizvedli 33.300 centov surovega železa in 23.500 centov jeklenih izdelkov, v skupni vrednosti 3.000.000 frankov. Ilirsko obdobje je položaj teh obratov še poslabšalo. Gallois je obžaloval izseljevanje delavcev in njihovo težko socialno stanje. Na vprašanje generalnega guvernerja, kako jim pomagati, je Čerin, pomočnik rudarske uprave na Kranjskem, predlagal že znane ukrepe: oprostitev rudarjev vojaške službe, vrnitev gozdnih pravic lastnikom ter odkup železnih in jeklenih izdelkov po nizki ceni, da bi laže čakali na prodajo v tujino.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}} Leto 1812 je bilo posebej kritično. V obratih v Bohinjski dolini so odpustili polovico delavcev, plače preostalih pa znižali na raven iz leta 1788. Dolgovi lastnikov so se kopičili.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}}
Baron Zois, največji lastnik rudnikov in fužin na Kranjskem, je hotel svoje obrate v [[Bohinj|Bohinjski dolini]] prodati, vendar mu ni uspelo. Tudi Leopold Ruard, drugi večji lastnik, ni mogel zagotoviti količin jekla, dogovorjenih pred letom 1809. Baron Lattermann je junija 1814 ugotovil, da je stanje slabo; še leta 1816 pa so se nekatere fužine v prošnjah cesarju sklicevale na ilirsko obdobje in prosile za pomoč.O kranjskih zasebnih obratih vemo manj kot o državnih koroških, razen za Zagorje.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}} Toda razpoložljivi podatki kažejo, da so se splošnim težavam ilirskih rudnikov in fužin na Kranjskem pridružili še prejšnja oslabelost teh obratov in zasebna lastnina, ki Napoleonu ni nalagala enakih žrtev kot pri državnih obratih. Medtem ko je država še nekako vzdrževala nerentabilno proizvodnjo, zasebni lastniki z veliko manjšim kapitalom tega niso zmogli.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}} Večina je zato preprosto mirovala, kar je izseljevanje delavcev še okrepilo. Ko je vojna z Avstrijo postajala vedno bolj verjetna, je bil Belloc, direktor domena, junija 1813 po nalogu generalnega intendanta izrednega domena zadolžen za prevoz 12.000 do 18.000 centov iz zalog koroških rudnikov v Benetke; odlok z dne 13. avgusta pa je odobril še dodatna sredstva za ta prevoz. To je bil zadnji ukrep v zvezi z ilirskimi rudniki.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}}
Francoski rudarski inženirji so svoje naloge opravljali zavzeto in večkrat predlagali ukrepe za izboljšanje razmer, vendar jih zaradi celinske zapore večinoma ni bilo mogoče uresničiti. Kljub temu jih je spremljala vrsta osebnih nesreč. Leboullenger je moral julija 1812 zapustiti službo zaradi [[Melanholija|melanholije]], ki jo je pripisoval podnebju koroških gora. Lemaire je že leta 1811 prosil za premestitev, saj so mu zimske razmere poslabšale očesno bolezen.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}} V času oborženih spopadov septembra 1813 je bil zaprt v Beljaku, nato se je prek Štajerske in Bavarske vrnil v Francijo, kjer je januarja 1814 umrl v Lillu. Najuspešnejši med njimi je bil Gallois. Po odhodu iz Ilirije septembra 1813 je maja 1814 prenehal voditi rudnik v Idriji. Istega leta je zaprosil za odlikovanje z redom legije časti in se pri tem skliceval na svoje tukajšnje delo, zlasti na pregled rudnikov na Koroškem in v Vojni krajini ter organizacijo rudarske službe. Prošnjo so podprli Chabrol idr., vendar je zaradi upravnih zapletov ostala nerešena. Gallois jo je obnovil oktobra 1823 in bil 14. avgusta 1824 imenovan za viteza legije časti. Domači upravniki rudnikov Pretner, Hübner in Bohr so svoje položaje obdržali. Francoski upravi so posredovali številna poročila in podatke, vendar na razvoj ilirskega rudarstva niso bistveno vplivali.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=72}}
==== Industrija oz. predelovalna proizvodnja ====
Z izjemo metalurgije je bila ilirska industrija razmeroma šibka. Industrijskih obratov je bilo malo, njihovo število pa se je od zahoda proti vzhodno zmanjševalo. Francoska uprava industrializacije ni spodbujala,{{sfn|Pivec Stele|1930|p=72}} saj je Ilirijo obravnavala zlasti kot trgovsko in potrošniško, ne pa industrijsko območje. V nekaj letih tudi ni bilo mogoče bistveno spremeniti gospodarske strukture. Nastalo je sicer nekaj novih obratov, vendar so številni starejši zaradi carinske politike, pomanjkanja surovin, omejenega trga in upada porabe delno ali povsem ustavili proizvodnjo. {{sfn|Pivec Stele|1930|p=73}}
Industrija je bila razporejena neenakomerno. Na Kranjskem so v Tržiču delovali obrati za predelavo volne, izdelavo čipk, grobega sukna in volnenih nogavic, v Ljubljani pa usnjarski ter obrati za izdelavo lesenih, slamnatih in fajansnih izdelkov. Ti so letno izvozili blago, vredno pribl. 600.000 goldinarjev, predvsem v Avstrijo in Italijo, ter zagotavili delo več kot 10.000 ljudem. V Zagorju je obratovala državna steklarna. V Istri so delovale rafinerija sladkorja ter tovarne mila, rosolia in fajanse v Trstu, svilarski obrati v Kopru in večja strojarna v Gorici. Civilna Hrvaška je premogla pomembno rafinerijo sladkorja na Reki, veliko državno tovarno tobaka, več zasebnih tobačnih obratov ter steklarno v Sušici. V Dalmaciji so izdelovali predvsem grobo sukno, žganje in likerje, v Dubrovniku pa tudi lojene in voščene sveče, platno in grobo sukno. V Vojni krajini je prevladovala domača obrt, zato je bilo julija 1811 za oskrbo hrvaških polkov dovoljeno uvažati avstrijsko sukno.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=73}}
Posebej pomembna je bila reška rafinerija sladkorja, katere dokumenti dobro osvetljujejo aktualne ramzere. Njeni direktorji G. J. Gridder, P. de Vierendels in A. Seiler so februarja 1810 Marmontu poslali prošnjo, v kateri so pojasnili, da je rafinerija pripadala antwerpenski družbi, ustanovljeni oktobra 1750. Zaradi velikega državnega pomena ji je podelila habsburška oblast v času [[Marija Terezija|Marije Terezije]] številne privilegije.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=73}} Skupaj z dobrim vodenjem je zaradi njih postala eden vodilnih tovrstnih obratov v Evropi. Ker je bila dolga leta edina rafinerija sladkorja v državi, je oskrbovala tako kraje znotraj kot zunaj Habsburškega cesarstva. Za to je potrebovala približno 100.000 centov surovega sladkorja letno, ki ga je skoraj v celoti dobavljala iz pristanišč v Franciji ter iz Hamburga, po začetku vojne pa nazadnje iz Lizbone, od koder je zadnjo pošiljko prejela novembra 1807. Zaradi prekinitve dobave je rafinerija približno leto in pol mirovala. Od takrat ni več kupovala novih zalog surovega sladkorja, da ne bi izgubila pravice do uvoza rafiniranega sladkorja v Italijo in druge Napoleonove države. Kljub temu so bile zaloge rafiniranega sladkorja, ki jih je imela v Trstu za svoj račun in za svoje naročnike iz Neaplja in Rima, zasežene in odpeljane v Benetke, čeprav je tržaški konzul za del teh zalog že izdal potrdila o poreklu za uvoz v Italijo.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=74}} Rafinerija je neposredno zagotavljala preživetje 200 družinam, posredno pa še 400. Dosti kmetov ob cesti med Reko in Ljubljano ter med Reko in Trstom je živela od prevoza sladkorja in sirupa. Sprva je moral z velikimi stroški uvažati premog iz Anglije, nato pa so odkrili nahajališča v okolici Trsta in v Krapnu v Istri. Vendar mu zadnji dve leti ni bilo več dovoljeno pridobivati premoga iz Krapna, kar je močno škodovalo rafineriji, kljub odloku italijanskega podkralja, ki je dovoljeval pridobivanje ob plačilu predpisanih dajatev.{{Efn|Ta del Istre je namreč pripadal Italijanskemu kraljestvu.}} Po ukazu istrskega prefekta je morala rafinerija leta 1806 za beneški arzenal dobaviti določeno količino premoga; po preizkusih so zahtevali le še premog v večjih kosih. Rafinerija je zato zaprosila za dovoljenje, da bi lahko za svoje potrebe izvažala tudi manjše kose in premogov prah, vendar dovoljenja ni dobila. Po ukazu labinskega delegata Battialeja je morala rudarska uprava povečati obseg dela in zaposliti do 50 delavcev; prej jih je zaposlovala le 30.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=74}}
Količina izkopane rude se je zato povečala na več kot 3.000.000 funtov (po 0,56 kg), vendar je zaradi težav v plovbi ni bilo mogoče izvoziti v Benetke, zato je ostajala izpostavljena vremenu in vodi, kar je družbi povzročalo veliko škodo. Ponovne prošnje niso zalegle. Rafinerija je bila v hudi stiski, vlada ni mogla zagotoviti prevoza premoga, ruda pa se je še naprej kvarila. Njeno vodstvo je zato od Marmonta zahtevalo dve dovoljenji. Najprej dovoljenje za izkopavanje lastnega premoga, saj njegova kakovost ni ustrezala potrebam beneškega arzenala; poleg tega naj bi arzenal potreboval le 3.000 centov premoga letno, zato bi lahko rudniki oskrbovali tako arzenal kot rafinerijo. Ker je imela rafinerija še druga nahajališča v okolici Trsta, katerih premoga ni mogla prevažati po morju, bi ga lahko dobavljala državi, saj je bil prevoz iz Trsta v Benetke lažji. Druga zahteva je bila dovoljenje za uvoz sladkorja, ki bi ga lahko pridobili na Ogrskem. Vodstvo je prošnji priložilo seznam 186 delničarjev.{{Efn|Večina jih je bila iz Nizozemske in Belgije, le deset jih je bilo z Reke, devet iz Dunaja, dva iz Prage ter po eden iz Trsta in Gorice.}} Prošnja je bila deloma uspešna. Odlok z dne 8. aprila je dovolil uvoz 12.000 centov surovega sladkorja iz Avstrije za oskrbo rafinerije.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=75}} 10. novembra je sledila nova prošnja direktorjev Gridderja in Seilerja, prav tako naslovljena na Marmonta. Trgovci z Reke so bili 5. novembra sklicani na trgovsko sodišče, kjer so jim sporočili izvajanje odlokov z dne 5. avgusta in 12. septembra. Ker rafinirani sladkor v tej tarifi ni bil posebej naveden, je njeno vodstvo menilo, da bo oproščena dajatev, zlasti ker je bil izdelan iz surovega sladkorja, kupljenega na državni prodaji v Trstu, in iz sladkorja, uvoženega iz Avstrije na podlagi odloka iz 8. aprila.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=75}}
Carina pa je rafinerijo obvestila, da bodo po navodilu generalnega intendanta z dne 3. novembra vsi rafinirani sladkorji,{{sfn|Pivec Stele|1930|p=75}} ne glede na izvor ali kraj izdelave, podvrženi tem dajatvam. Tako je bil reški sladkor izenačen z angleškim, kar je po mnenju uprave pomenilo ugodnost za sovražno trgovino na škodo domače proizvodnje. Rafinerija je bila že močno prizadeta in je morala z velikimi stroški vzdrževati delavce, čeprav jih ni mogla zaposliti; s tem je porabila del kapitala družbe in ni mogla plačevati novih dajatev. Direktorji so zato prosili Marmonta, naj doseže oprostitev za sladkor, kupljen v Trstu in pripeljan iz Avstrije. V nasprotnem primeru družba ne bi mogla nadaljevati poslovanja. Tokrat prošnja kljub upravičenosti očitno ni bila uspešna. Spomladi 1812 je rafinerija ponovno poskusila, tokrat pri Avstriji. Aprila je baron Lederer, avstrijski konzul na Reki, posredoval prošnjo direktorjev za oprostitev uvozne dajatve 3 goldinarjev na cent rafiniranega sladkorja in sorazmerne dajatve na sirup. V zameno so želeli obračunati 30 delnic, ki jih je imel avstrijski cesar, od novembra 1804 do odstopa. Na Dunaju so maja odgovorili, da je odločitev odvisna od likvidacije obveznosti med obema državama.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=76}}
== Statistika ==
Odstop Ilirije Napoleonu je povzročil več statističnih podatkov o njej. Marmont, ki je postal njihov prvi guverner, je takoj zahteval informacije od [[Janez Filip Cobenzl|Janeza Filipa grofa Kobencla]]. Cobenzl mu je poslal kratek spis, v katerem se je opravičil, da ne ve več, kot je oktobra 1809 obvestil Napoleona. Avstrija je naročila statistično raziskavo svojih odstopljenih provinc, Bergk pa je statistične podatke objavil v svojih Betrachtungen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Francoski uradnik, revizor Hautefort, je sestavil zelo podroben Statistični esej o Ilirskih provincah (''Essai de statistique sur les Provinces Illyriennes''), vendar kaže, da je bil narejen brez neposrednega poznavanja regije, zgolj z zbiranjem tiskanih dokumentov. Kasneje sta Demiani in Woltersdorf objavila svoji statistični deli o Iliriji, vendar Woltersdorfovo delo trpi zaradi iste pomanjkljivosti kot Hautefortovo. Nazadnje je Toussaint, šef policije v Iliriji, sestavil kratko statistično poročilo o Kranjski, A. Gallien pa v Zadru spomine o Dalmaciji. Po teh statistikah je bila skupna površina Ilirije 54.998 km², od tega tretjino neobdelane zemlje. Prebivalstvo Ilirije je štelo nekaj več kot milijon in pol prebivalcev, sestavljeno iz več [[Narodnost|narodnosti]] ali [[Etnija|etničnih skupin]]: Slovenci na Koroškem, Kranjskem, Goriški, Istri; Nemci na Koroškem in Kranjskem; Italijani v Goriški, Istri, Dalmaciji; Hrvati v Istri, Dalmaciji, Dubrovniku in na obeh Hrvaških.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}}
Za čas Ilirskih provinc ni mogoče pričakovati statističnih podatkov o različnih narodnostih; obstaja pa statistični podatki o verski opredelitvi, z dne 20. marca 1813 z naslednjimi številkami: [[katoličani]] 1.312.955, [[pravoslavci]] 224.418, [[Protestantizem|protestanti]] 15.785, reformirani 206, [[Judje]] 2.736; skupno je bilo preštetih 1.556.000 ljudi. Ker je v teh državah narodnost običajno sovpadala z versko pripadnostjo, lahko domnevamo, da je katoličanstvo pomenilo [[Slovenci|Slovenca]], [[Hrvati|Hrvata]] in [[Italijani|Italijana]]; luterani in reformirani [[Nemci|Nemca]]; pravoslavni [[Grki|Grka]] in [[Srbi|Srba]]. Večino prebivalstva so sestavljali Slovenci in Hrvati, manjšino Nemci in Italijani. Že v Iliriji so bile jezikovne razlike boleče očitne v upravi, začenjalo se je narodno prebujenje in država je bila daleč od narodne ali etnične enotnosti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} Tudi ustava in uprava teh provinc sta bili precej raznoliki. Nekatere kot so Koroška, Kranjska in avstrijska Istra, so imele avstrijski sistem; druge, kot sta civilna Hrvaška in Reka, ogrski sistem; v nekdanji beneški Istri je bil to italijanski sistem; v Dalmaciji in Dubrovniku francoski sistem; in nazadnje je bila vojaška Hrvaška pod vojaško upravo. Ilirija torej tudi ni predstavljala politične enote. Že samo ime Ilirija je bilo zgodovinski ostanek: spominjalo je na [[Iliri|Ilire]] iz antike, prve prebivalce teh provinc, in poudarjalo identiteto ozemlja. Po razlagi [[Melita Pivec Stele|Melite Pivec Stele]] je tako ustvarjalo lažno enotnost. To so poskušali izkoristiti tudi za politične koristi, da bi Ilirijo spremenili v središče privlačnosti za vse južne Slovane. Ker te Ilirske province niso imele geografske, gospodarske, politične ali narodne enotnosti, so bile resnično nekoherenten konglomerat, ustvarjen izključno po Napoleonovi volji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=9}}
== Uprava ==
Za finančno organizacijo provinc je bil, z odredbo z dne 21. oktobra 1809{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} zadolžen [[Hue-Jacques-Édouard Dauchy]]. [[Nicolas François, grof Mollien|Mollien]] je v svojih ''Spominih'' zapisal, kako je Napoleon želel, da se ta organizacija izvede. Nameraval je, da bi bila dobro urejena, z enakomerno porazdeljenimi in enotnimi davki po vsej državi, z enakimi stopnjami, enakimi pravili itd. Verjel je, da osvojena provinca ne bi smela obžalovati svojih nekdanjih gospodarjev, ki je niso zaščitili. In »Ilirija je res brez truda kmalu pokazala videz nekdanjega francoskega oddelka v svoji upravi in celo v svoji zakonodaji, metamorfoza pa je bila že precej napredovala do Napoleonove vrnitve v Francijo, ki je precej tesno sledila njegovemu münchenskemu pismu.« To je bila zelo dolgoročna sodba. Dejansko sploh niso šle tako hitro in francoski videz Ilirskih provinc je bil sprva le zunanji; potem pa je bilo res vse videti podobno, celo plakete postilionov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=14}}
Prva začasna organizacija je Ilirske province razdelila na 10 intendancij, vendar je delno še vedno dopuščala, da avstrijski zakoni ostanejo v veljavi. V tem obdobju so intendanti vrnili številne dokumente z opombo: "obravnavati je treba po zakonih in običajih države." Iz tega sobivanja avstrijskih in francoskih upravnih oblik sta se neizogibno pojavili zmeda in konflikti. O tej temi imamo zabavno pismo tržaškega intendanta Arnaulta, naslovljeno 12. oktobra 1810 na njegovega strica, grofa Regnaulta, ki opisuje kaos: uprava je vsebovala mešanico avstrijskega in francoskega sistema; uvedeni so bili neposredni davki tam, kjer prej niso obstajali; [[fevdalizem]] je bil ''de iure'' odpravljen, vendar so pravice zemljiških gospodov še vedno obstajale; carina je bila najbolj pomanjkljiv del uprave in bo vodila v propad trgovine; finance so v obupnem stanju; plače vojakov zamujajo več mesecev; niti zaposleni niti [[Upokojitev|upokojenci]] niso prejeli dohodkov že osem mesecev; Pri dobaviteljih so nastali precejšnji dolgovi in v tej opustošeni državi se je treba zateči k prisilnim posojilom, ki le začasno odpravljajo popolno pomanjkanje sredstev in popolnoma uničujejo zaupanje. Šele ko bo uprava enotna in redna, bo obstajal [[proračun]]."{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=14}}
Arnault se je pritožil, da so intendanti deležni kritik zaradi svoje starosti, saj je bila večina zelo mladih revizorjev. Glede te zadnje točke je Napoleon že 17. julija pisal Clarku, da je v Iliriji preveč revizorjev, da bi moral Marmont odpustiti polovico in da bi lahko za upravo postavili domače ljudi. Ti prvi intendanti so bili kasneje dejansko delno zamenjani; toda tudi med njihovimi nasledniki so bili domačini (zelo) redki.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} V tem poskusnem obdobju se je pripravljala končna organizacija, vendar je ilirska delegacija, ki je bila spomladi 1811 na Marmontovo pobudo poslana v Pariz, imela nanjo malo vpliva. Ko je bil Napoleon obveščen o prihodu teh delegatov, je [[Michel Gaudin, duc de Gaëte|Gaudina]] prosil, naj pojasni njihova pooblastila, njihov namen, kdo jih je imenoval, njihove želje in njihovo vlogo. To kaže, da je bila pomembna vloga, ki so jim jo včasih pripisovali, zgolj simbolična, razen delegatov Vojaške Hrvaške. Odlok z dne 15. aprila 1811 je vzpostavil enotno in redno upravo. Število intendancij se je zmanjšalo. Ilirske province so zdaj obsegale šest civilnih provinc: Kranjsko, Koroško, Istro, Civilno Hrvaško, Dalmacijo in Dubrovnik ter eno vojaško provinco: Vojaško Hrvaško. Po napeti debati med Marmontom in generalom [[Antoine-François Andréossy|Andreossyjem]] v Parizu je zadnja provinca ohranila svoj prvotni sistem zadrug in je večinoma veljala za tuje ozemlje. Njen poveljnik je bil nameščen v [[Karlovec|Karlovcu]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}}
Kranjska je štela tri okrožja: Ljubljana, Novo mesto in Postojna, z enaindvajsetimi okraji in 370.340 prebivalci; Koroška dve okrožji: Beljak in Lienz, z enajstimi okraji in 136.895 prebivalci; Istra štiri okrožja: Rovinj, Koper, Gorica in Trst, s sedemnajstimi okraji in 242.683 prebivalci; Civilna Hrvaška tri okrožja: Karlovac, Rijeka in Senj, z devetnajstimi okraji in 204.944 prebivalci; Dalmacija pet okrožij: Zadar, Šibenik, Split, Hvar in Makarska, s sedemnajstimi okraji in 217.450 prebivalci; Dubrovnik tri okrožja: Dubrovnik, Kotor in Korčula, z desetimi okraji in 69.054 prebivalci.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} V prestolnicah provinc (v Ljubljani, Beljaku, Trstu, Karlovcu, Zadru in Dubrovniku) je bilo šest intendantov s pooblastili prefekta, v središčih okrožij pa poddelegati s pooblastili podprefekta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}}
Nekatere manjše spremembe so bile uvedene še po 15. aprilu 1811: z odlokom iz 18. septembra 1811 je bil okraj Pazin (nekdanja avstrijska Istra), ki je spadal k Civilni Hrvaški, priključen Istri, tako da je bila ponovno vzpostavljena v svojih naravnih mejah; odlok z dne 16. januarja 1812 je prenesel sedež poddelegacije iz Senja v [[Mali Lošinj]]. 10. januarja 1813 je bila odrejena ustanovitev četrtega okrožja na Kranjskem, in sicer [[Kranj|Kranja]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}}
V Ljubljani je prebival generalni guverner, ki je skupaj z generalnim intendantom financ in generalnim komisarjem za pravosodje tvoril »mali svet«. Ta ilirska vlada se je odlikovala po dobrem sodelovanju članov malega sveta ter civilnih in vojaških oblasti nasploh; če je med generalnim guvernerjem Marmontom in generalnim intendantom Dauchyjem obstajalo določeno rivalstvo, ga med njunima naslednikoma na istih položajih Bertrandom in [[Christophe de Chabrol de Crouzol|Chabrolom]], ne poznamo. 1 novembra 1811 je bil v Iliriji uveden kazenski zakonik; 1. januarja 1812 so začeli veljati vsi francoski zakoni, ki so se uporabljali do 1. avgusta 1814. Od tedaj je bila Ilirija podrejena enotni zakonodaji in upravi Francoskega cesarstva.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} Obstaja velika razlika med obdobjem pred aprilom 1811 in tistim po tem datumu. V prvem gre za še neustaljen, a prožen sistem, ki se prilagaja zahtevam posameznih provinc. Drugo obdobje je strogo unifikacijsko in skladnost s francoskimi zakoni postane popolna. Toda kljub videzu popolne organiziranosti se je uprava slabšala, medtem ko je na začetku, pod vodstvom Marmonta, upravni aparat še razmeroma dobro deloval. Kljub temu dejanska centralizacija v Iliriji ni bila nikoli popolna. Čeprav obstaja precej podobnosti med uvajanjem francoskega sistema v [[Kraljevina Vestfalija|Kraljevini Vestfaliji]] ali v [[Veliko vojvodstvo Berg|Velikem vojvodstvu Berg]] ter v Iliriji, je tisto,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} kar morda razlikuje Ilirijo od drugih je razmeroma večja samostojnost njene vlade, ki je bila posledica velike oddaljenosti od središča cesarstva. Ta vlada je morala, čeprav nerada, dopuščati in potrjevati prilagoditve posebnim razmeram dežele, ki so bile precej drugačne od drugih in ki je hkrati mejila na zahodno in vzhodno Evropo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}}
Prvo obdobje lahko poimenujemo po Marmontu, medtem ko Dauchy in [[Godefroy Redon de Belleville|Belleville]] ostajata bolj v ozadju. Za drugo obdobje pa bomo nasprotno navedli ime generalnega intendanta, tj. Christophe de Chabrol de Crouzol, generalni guvernerji Bertrand, Junot in zlasti Joseph Fouché imajo manjši pomen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Razlika v osebni vrednosti teh osebnosti ni edini razlog za to spremembo; ta odraža tudi spremembo upravnih usmeritev, kolikor ustreza novi glavni nalogi, dodeljeni Ilirskim provincam. Generalni intendant je bil dejansko gospodar celotne uprave; dopisoval si je s konzuli v Bosni in Albaniji –, če je imel generalni guverner oblast podkralja, je imel generalni intendant oblast ministra. Marmontova uprava je imela velike obzore in obsežne načrte, Bertrandova pa je stremela predvsem k varčnosti; vendar sta si bili podobni v eni točki: ne ena ne druga nista imeli dovolj denarja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}}
Kljub temu smo Ilirske province dolžni napoleonskemu [[Etatizem|etatizmu]]{{Efn|če smemo uporabiti ta na videz anahronističen izraz{{sfn|Pivec Stele|1930|p=18}}}} v Iliriji za upravna poročila, ki so z gospodarskega vidika – torej z našega – bogata po vsebini. Ob njihovem prebiranju dobimo vtis, da je bila večina višjih francoskih upravnih uradnikov dobrih, nekateri celo odlični. Zapisi, ki jih je Auguste de Marmont pustil svojemu nasledniku Henri-Gatien Bertrand o upravnem osebju, ter zelo zanimive opombe agenta tajne policije Pellenc o vseh pomembnejših osebnostih v Iliriji, dajejo enak vtis.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} Intendanti so si trudili olajšati stiske dežele. Takšne poskuse lahko opazimo pri de la Moussaye, de Contades in drugih, predvsem pa pri generalnem intendantu Chabrolu, izvrstnem upravniku, posebej iznajdljivem pri iskanju finančnih sredstev. Napačen pa je bil sistem, ki je spodkopaval njihova prizadevanja, predvsem celinski sistem; vendar si ga kot dobri upravniki niso upali napasti in so rešitve iskali drugje, ki se danes kažejo le kot blažilni ukrepi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}}
=== Glavno osebje uprave ===
* generalni guvernerji: [[Auguste de Marmont]], [[Henri Gatien Bertrand|Henri]] [[Henri Gatien Bertrand|Gatien Bertrand]], [[Jean Andoche Junot|Jean]] [[Jean Andoche Junot|Andoche Junot]], [[Joseph Fourier|Joseph Fouché]];
* generalni intendanti: [[Jean Baptiste Dauchy|Jean]] [[Jean Baptiste Dauchy|Baptiste Dauchy]], [[Charles Godefroy Redon de Belleville]], [[Christophe de Chabrol de Crouzol]];
* intendanti Kranjske: Fargues, Baselli, de la Moussaye, des Mallets;
* Koroške: de la Moussaye, Wilcher, de Charnage;
* Istre: Arnault, baron Calafati;
* Civilne Hrvaške: Lettardi, de Vienney, Georgi grof Savin, de Contades;
* Dalmacije: de la Bergerie;
* Dubrovnika: G. D. Garagnin, des Mallets, de Lareinty.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}}
Med osebami v upravi v Franciji, ki so aktivno sodelovale in jih pogosto srečevamo v korespondenci ilirske vlade, je treba omeniti: [[Jean-Baptiste de Champagny]] in [[Hugues-Bernard Maret]], ministra za zunanje zadeve; [[Henri Jacques Guillaume Clarke]] in [[Jean-Girard Lacuée|Jean Girard Lacuée]], ministra za vojno in vojaško upravo; [[Nicolas François Mollien]], minister za zakladnico; [[Jean-Pierre de Montalivet]], minister za notranje zadeve; [[Collin de Sussy]], minister za manufakture in trgovino; [[Martin-Michel-Charles Gaudin]], minister za finance. Tem je treba dodati še: [[Auguste de La Tour-Maubourg]], francoskega veleposlanika v Carigradu; Otto, francoskega veleposlanika na Dunaju; ter kneza [[Klemens von Schwarzenberg]], avstrijskega veleposlanika v Parizu;{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} [[Klemens von Metternich]], leta 1810 izredni odposlanec v Parizu; ter konzuli, zlasti Ségur v Trstu in David v [[Travnik (mesto)|Travniku]]. Imena, kot so Blanchard, načelnik cest in mostov v Iliriji, Gallois, načelnik rudnikov, d’Étilly, direktor pošt itd., so manj znana; vendar so njihova dela imela več trajnosti kot dela bolj slavnih osebnosti. Tak je bil upravni okvir, tak je bil instrument, s katerim se je Napoleon v Iliriji posluževal za uresničevanje svojih gospodarsko-političnih ukrepov, ki so skoraj izključno določali potek gospodarskega življenja Ilirske province. Prvi med njimi so bili tisti, ki jih je narekovala rešitev denarnega vprašanja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=19}}
=== Carinska ureditev ===
Avstrija se je že leta 1805 držala celinskega sistema; zato bi lahko mislili, da se stanje Ilirije v tem pogledu ni povsem spremenilo. Ampak je Avstrija ta sistem sprejela zelo nejevoljno in si lahko predstavljamo, da se njene prepovedi niso strogo spoštovale. 19. aprila 1809, na začetku vojne s Francijo, je odlok odpravil blokado obale in obnovil trgovinske odnose z Anglijo, kar pa se je končalo 14., s podpisom dunajskega mira. Zdaj je držanje sistema postalo resno. Napoleon je že 16. oktobra 1809, dva dni po dunajskem miru, pisal [[Martin Michel Charles Gaudin|Gaudinu]], da je treba v Ilirijo poslati sposobnega človeka za direktorja carine, da bi uredil službo v Trstu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=27}} [[Eugène de Beauharnais|Eugène]] je 4. novembra iz Beljaka pisal Napoleonu in med navodili, ki jih je dal Dauchyju, podal nalogo, naj se vzpostavi carinsko linijo vzdolž celotne avstrijske meje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}}
29. novembra je ''Laibacher Zeitung'' objavil seznam novih carin ob avstrijski meji; glavne so bile: [[Tržič]] na cesti proti Celovcu, [[Trojane]] na cesti Gradec–Dunaj, [[Krško]] na cesti proti celjskemu okrožju ter [[Čatež ob Savi|Čatež]] na cesti proti Zagrebu. Med manjšimi carinskimi postajami so bile: na koroški strani [[Kokra, Preddvor|Kokra]]; ob štajerski Sv. Primož, [[Motnik]] in [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], po Savi pa [[Grad Prusnik|Prusnik]], [[Radeče]], [[Kompolje, Sevnica|Kompolje]] in [[Radna]]. Avstrija je prav tako na svoji strani vzpostavila carinski kordon ob novi meji na Koroškem, Štajerskem in Hrvaškem ter odprla carinske urade, zlasti pri [[Vransko|Vranskem]] (Franz) in na zagrebškem mostu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} Omenjen sistem je bil le začasne narave. Organizacijo carinskih uradov in postaj v provincah je šele uredil odlok z dne 28. februarja 1810. V Trstu je bil ustanovljen centralni carinski direktorij. Pod njegovo upravo je bilo sedem inšpektorjev: štirje prvega razreda v Trstu, Reki, Ljubljani in v enem istrskem pristanišču, ki še ni bilo določeno, ter trije drugega razreda v Sisku, Beljaku in Gorici. Obseg posameznih inšpekcij, razporeditev uradov in postaj ter število podinšpektorjev, uslužbencev in uradnikov – skupaj 906 – ter letni stroški uprave v višini 850.000 frankov so bili določeni v priloženem seznamu, o katerem bo še govora.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} Gaudinovo poročilo, ki je priloženo temu odloku, navaja, da je bil projekt vzpostavljen na podlagi dogovora med generalnim guvernerjem in generalnim intendantom. Načrt ne zajema obsežnega razvoja Ilirskih provinc, ker bi to zahtevalo precejšnje število uradnikov brez kakršnih koli ugodnih rezultatov, omejena trgovina na določenih območjih pa bi takšno vzpostavitev naredila dražjo kot koristno. Da bi zmanjšali stroške, je bil načrt omejen na vzpostavitev carinske črte, ki bi zajemala novo odstopljena okrožja: sledila bi obali od dalmatinske meje do reke Soče, nato po reki navzgor do Solnograške, prečkala vse kranjske gore, ki tvorijo nove avstrijske meje, se spustila po reki Savi do Siska in vzdolž bregov reke Kolpe do bližine Reke. Kar zadeva Hrvaško, Dalmacijo in Albanijo, je bila omejena trgovina,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} ki je tam potekala, navada potovanja v karavanah, pomanjkanje prevoznih poti in končno odpor turškega ljudstva do goljufij – vse to je očitno naredilo vzpostavitev carinske črte na kopenskih in morskih mejah teh držav odveč. Glavne carinske postojanke so bile ohranjene, saj so doslej zadostovale za preprečevanje vseh oblik tihotapljenja. Vendar so bila dodana nekatera sredstva za izvrševanje, kot je prebivališče usposobljenega inšpektorja, ki mu je pomagalo več uslužbencev, razporejenih po vsaki od teh provinc, da bi izvajali natančen nadzor itd. Notranja carinska skladišča, ki so obstajala pod avstrijsko oblastjo, so bila tudi ohranjena, da bi olajšala trgovanje med Italijo, Švico, Nemčijo, Ogrsko in Turčijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=29}}
Seznam carinskih uradov šestih že določenih inšpektoratov je bil naslednji:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=29}}{{Efn|Ta seznam vključuje vse carinske urade: na obali, vzdolž mejnega pasu in tiste v notranjosti (ladijski promet, preverjanje, skladiščenje, cestnine in dajatve za vino in meso), pa tudi nekatere solinske urade v Reki, Bakru, Senju in Bagu, pri čemer je bila uprava soli nato združena s carinsko.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=29-30}}}}
'''Inšpektorat Trst:''' Trst, [[Prosek, Trst|Prosek]], [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]], [[Tržič, Gorica|Tržič]], [[Opčine]], [[Bazovica]], [[Klanec pri Kozini|Klanec]], [[Žavlje]], [[Sežana]], [[Senožeče]], [[Razdrto, Postojna|Razdrto]], [[Postojna]], [[Materija, Hrpelje - Kozina|Materija]].
'''Inšpektorat Reka:''' [[Reka]], [[Viškovo]] (Sv. Matej), [[Klana]], Starada, [[Volosko]], most na [[Rječina|Rječini]], [[Lovran]], [[Mošćenička Draga]], [[Kraljevica]], [[Crikvenica]], Novi, [[Senj]], Sv. Martin, [[Sveti Juraj|Sv. Juraj]], Sv. Križ–Vratnik, [[Jablanac]], Rab.
'''Inšpektorat Gorica:''' [[Gorica]], [[Pieris]], [[Turjak, Gorica|Turjak]], [[Špeter ob Soči|Kaseljan]], [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], Podgora, most na Soči, [[Solkan]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], [[Most na Soči]] (Sv. Lucija ob Soči), [[Kobarid]], [[Rabelj, Italija|Rajbelj]], [[Tablja]], [[Ajdovščina]], [[Podbrdo]], [[Cerkno]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], [[Miren]].
'''Inšpektorat Beljak:''' [[Beljak]], [[Muta]], [[Oberdrauburg]], [[Špital ob Dravi|Špital]], [[Winklern, Mölltal|Winklern]], [[Dropolje]], Sv. Ožbalt, [[Rajhenav, Koroška|Rajhenav]], Lengberg, Trg, [[Vrba ob Vrbskem jezeru|Vrba]], [[Šentilj, Vrba na Koroškem|Šentilj]], [[Podgorje, Šentjakob v Rožu|Podgorje]], [[Zgornja Vrata]], [[Strmec, Vrba na Koroškem|Stermec]], [[Podkoren]].
'''Inšpektorat Ljubljana:''' [[Ljubljana]], [[Jesenice]], Bistrica, [[Tržič]], [[Kranj]], [[Sorica]], [[Kokra]], [[Kamnik]], [[Motnik]], [[Trojane]], [[Čemšenik]], [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], Dol, Bistrica, [[Krašnja]], [[Črnuče]], Zalog, [[Vrhnika]], [[Planina, Postojna|Planina]], [[Višnja Gora]], [[Krka]], [[Žužemberk]], [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]], [[Novo mesto]], [[Koprivnik, Kočevje|Koprivnik]], [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevica]], [[Krška vas, Brežice|Krška vas]], [[Trebnje]], [[Mirna]].
'''Inšpektorat Sisek:''' [[Sisek]], [[Prusnik]], [[Radeče]], [[Radna]], [[Krško]], [[Čatež ob Savi|Čatež]], [[Jesenice, Brežice|Jesenice]], Otok, most Zagreb, [[Zelina Breška|Zelina]], [[Letovanić]], [[Kupinec]], Trgova, [[Mahićno]], Hrnetić, [[Karlovec]], Banija (predmestje Karlovca), [[Metlika]], most Metlika, [[Griblje]], Pobrežje, [[Vinica, Črnomelj|Vinica]], Poljane, [[Brod na Kolpi|Brod ob Kolpi]], [[Osilnica]], [[Lož]].
Razpršenost in lokacija carinskih uradov kaže, da je ta začetna organizacija carin Ilirije tvorila tesno zaprt krog okoli zahoda, medtem ko je bilo vzhodno območje precej manj nadzorovano. Med razlogi, ki jih je Gaudin navedel za to razliko v načrtu, ki je bil v bistvu polovičarski ukrep in napaka, glavni ni bila ne poštenost Turkov ne omejen pomen trgovine, temveč verjetno precejšnji stroški, ki bi jih povzročil velik obseg teh meja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=30}}
Z odlokom z dne 22. januarja 1810 je bil generalni inšpektor carin Francoskega cesarstva zadolžen za upravljanje in vodenje carin v nekdanjih avstrijskih provincah, odlok z dne 10. marca pa je njegovo pristojnost razširil še na preostale dele Ilirije. Posebni sistemi in predpisi, ki so veljali v posameznih provincah, so bili sprva še ohranjeni. 3. aprila so sledila začasna imenovanja uslužbencev ljubljanskega inšpektorata, odlok iz 30. avgusta pa je carinskim uslužbencem dovolil nošenje orožja brez posebnega dovoljenja ter odredil, da jim morajo civilne in vojaške oblasti pri opravljanju službe nuditi pomoč. S 1. julijem so na ilirskih mejah začele delovati tudi avstrijske carine. V celotnem tem pripravljalnem in prehodnem obdobju je organizacijo carinske službe v Iliriji vodil Laugier, ki je bil poslan iz Pariza. Kaže se, da z njegovim delom niso bili zadovoljni in da organizacija zaradi njega ni napredovala. Že junija mu je generalni sekretar carin [[Pierre Marie Sébastien Catineau La Roche|Catineau La Roche]] očital pomanjkljiv napredek. Zelo verjetno je prav Catineau tudi avtor poročila za Napoleona o stanju v Iliriji leta 1810, v katerem ostro kritizira Laugierjevo delo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=30}}
Ker je bila Ilirija sestavljena iz provinc z različnimi predpisi, bi bilo treba te nadomestiti z enotno tarifo in vse province vključiti v enoten carinski sistem. Namesto tega so Ilirske province razdelili na dva dela: enega, ki je bil podvržen carinam, in drugega, ki je ostal zunaj njih, pri čemer so zagotovili premalo osebja. Posledica je bila, da je služba delovala slabo. Že tako pomanjkljiv načrt so vršili počasno, zaradi česar se je [[tihotapstvo]] precej razmahnilo. Takšna organizacija naj bi bila po oceni sodobnikov neustrezna, še slabša pa naj bi bila sestava osebja: večinoma naj bi jo tvorili slabo izobraženi uslužbenci iz italijanskih carin, kar je vodilo do slabih rezultatov. Ohranitev posebnih lokalnih predpisov je povzročila zmedo, saj je bila ista dobrina po enem predpisu dovoljena, po drugem prepovedana, obdavčena pa različno glede na veljavni režim. Položaj trgovine naj bi bil zato zelo slab.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}}
Takšno stanje je povzročilo splošno škodo. Dobro organiziran carinski sistem bi lahko zadostoval vsem finančnim potrebam, vendar je vlada zaradi pomanjkanja sredstev uvedla številne francoske davke (ki jih Ilirija dotlej ni poznala), s čimer so obremenili prebivalstvo. Za nastalo stanje je bil odgovoren predvsem organizator Laugier, ki naj bi zaradi nadomestila za svojo nalogo zavlačeval z dokončno ureditvijo sistema. Catineau je zato predlagal, da bi bilo treba organizacijo carin zaupati generalnemu guvernerju ter vse province vključiti v enoten sistem z enotno tarifo in skupnimi predpisi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Njegovo poročilo je sprožilo posledice. Napoleon je 5. oktobra pisal Gaudinu, da je treba Laugierja odpoklicati in imenovati novega upravitelja carin. V ''[[Journal de Paris]]'' se je pojavil članek, ki je dajal vtis, da ilirske carine sledijo drugačnemu sistemu kot francoske. Napoleon je Gaudinu naročil, naj piše Marmontu in se pritoži nad »slabim vodenjem vsega tega«; 7. oktobra mu je o isti zadevi pisal ponovno. Rezultat posredovanja je bil odlok iz 16. oktobra 1810, s katerim so bile carine Ilirije podrejene neposrednemu vodstvu generalnega direktorja v Parizu. Dne 5. novembra je bil [[François Dizié]] imenovan za ilirskega direktorja carin, aprila 1811 pa je Laugier zapustil Trst in se vrnil v Francijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}}
Nazadnje se je nered v carinskih tarifah prvih dveh let končal z odlokom in tarifo z dne 27. novembra 1810. To je bil najpomembnejši dokument za carine Ilirskih provinc.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}
==== Upravne določbe odloka z dne 27. novembra 1810 ====
Uvozne in izvozne dajatve, skupne vsem Ilirskim provincam, naj bi se pobirale po treh tarifah, priloženih odloku. Notranji promet je bil oproščen vseh dajatev, razen tistih, ki so bile znane kot [[Trošarina|trošarine]], [[Mitnina|mitnine]], mestne pristojbine (''oktroji''), takse ali vstopne dajatve na mestnih vratih, in sicer le za blago, ki se je tam porabljalo. Te dajatve so ostale v veljavi v skladu z obstoječimi tarifami in predpisi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}
Ilirske carine so bile pod neposrednim vodstvom generalnega direktorja francoskih carin, kateremu se je moral podrejati posebni direktor; hkrati pa so bili carinski uslužbenci pod nadzorom ilirske vlade. Generalni intendant je mesečno prejemal obračune prihodkov in odhodkov ter določal način vplačil in nadzora. Carinska uprava je bila zadolžena tudi za pobiranje trošarin, mitnin, ''oktrojev'' in vstopnih dajatev na mestnih vratih, razen kjer je bilo za leto 1811 določeno drugače glede občinskih ''oktrojev''. Poleg tega je upravljala tudi davek na sol, za katerega je bil predviden poseben pravilnik.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}
Odloku so bile priložene štiri tarife:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}
# splošna tarifa uvoznih in izvoznih dajatev ilirskih carin;
# tarifa uvoznih dajatev za različne izdelke francoske in italijanske proizvodnje;
# tarifa uvoznih in izvoznih dajatev za kolonialno blago ter
# tarifa plovbnih pristojbin.
Tarifa je določala tudi denarne enote, uteži in mere v Ilirskih provincah: 1 goldinar, razdeljen na 60 krajcarjev po 4 pfennige, je znašal 2 franka, 58 centimov in 6 milimov; 1 dunajski cent (100 pfundov) je ustrezal 56 kilogramom; 1 ejmer, razdeljen na 40 maasov, pa je znašal 5 poldecilitra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}}
O tej tarifi je Marmont v svojih spominih zapisal, da je šlo za dobro opravljeno delo, ki je nastalo v sodelovanju s francoskim konzulom v Trstu [[Armand-Louis-Maurice Séguier|Séguierjem]] in tržaško borzo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Ob posredovanju osnutka finančnemu ministru je Marmont pohvalil tudi Laugierjevo prizadevnost ter poudaril, da je za natančno presojo pripomb na tarifo nujno njeno praktično preizkušanje. Praksa pa je pokazala, da delo še zdaleč ni bilo popolno in da potrebe Ilirije niso bile dovolj poznane ali pa niso bile ustrezno upoštevane. Ilirska vlada je morala sama zahtevati dve spremembi, ki sta pomenili le najnujnejše popravke. Postopoma so postale potrebne tudi različne oprostitve, ki so jih občasno odobravali.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=33}}
Zadnji odločitvi, ki se nanašata na ilirske carine sta odloka z dne 19. septembra 1812 in 26. maja 1813. Določbe drugega so skoraj izključno posledica bližajoče se vojne, določbe prvega pa izkušenj, ki so pokazale potrebo po različnih spremembah glede dajatev in prepovedi v tarifi z dne 27. novembra 1810; nekatere od teh sprememb so postale še nujnejše po tem, ko je bil del Ilirskih provinc izvzet iz carinskega sistema. Dizié je celo predlagal pripravo nove splošne tarife. Ker pa mora biti takšno delo temeljito pripravljeno in obravnavano, je Bertrand predlagal, da se to odloži, in je zahteval le najnujnejše spremembe, ki bi izboljšale položaj Ilirije in povečale prihodke carin. Že tu lahko omenimo, da carinski prihodki niso predstavljali pomembnega dela dohodkov Ilirije. Po drugi strani pa je prav stalno finančno pomanjkanje Ilirije preprečevalo, da bi carine v celoti izpolnile svojo nalogo. Izvzetje dela Ilirije iz carinskega sistema pa je bilo najizrazitejši vidik razvoja ilirskih carin.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=36}}
===== Oprostitve in prilagoditve za obmejno prebivalstvo z Avstrijo in Italijo =====
Zagreb in posamezni prebivalci mesta, ki so imeli del svojega premoženja na drugi strani Save v Iliriji, so bili pri tem vprašanju posebej prizadeti, saj je bila meja na tem območju zelo blizu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} 17. septembra 1811 je bil dovoljen izvoz pridelkov z ilirskih posesti, ki so pripadale avstrijskim lastnikom, vendar pod pogojem vzajemnosti. 22. oktobra so bili členi 7., 8. in 9. zakona z dne 12. pluviôse leta XIII (1. februar 1805), ki so se nanašali na prevoz vinogradniških pridelkov z desnega brega [[Ren|Rena]] na levi breg, razširjeni tudi med prebivalce Ilirije, ki so imeli vinograde na levem bregu Save v Avstriji in na Bavarskem.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}}
Odlok z dne 13. februarja 1812 je dovolil ilirskim lastnikom na desnem bregu Soče v Italiji, da svoje pridelke prevažajo brez plačila dajatev; drugi odlok z dne 15. junija pa je enako ugodnost priznal avstrijskim podanikom, ki so imeli zemljišča v Iliriji, pod pogojem vzajemnosti v korist ilirskih lastnikov v Avstriji. Nazadnje je odlok z dne 14. aprila 1813, ki je dopolnjeval odloka z dne 17. septembra 1811 in 15. junija 1812, določil, da velja dovoljenje za ilirske in avstrijske lastnike v pasu dveh myriametrov ob meji obeh držav{{Efn|Torej ne neomejeno, kot je zahteval Metternich, niti le v pasu pol myriametra, kot je veljalo dotlej.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}}}}, in sicer pod izrecnim pogojem vzajemnosti. Izjema je bila določena za pridelke zemljišč v Avstriji,{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} katerih lastniki ne bi mogli dokazovati lastništva pred priključitvijo Ilirije k cesarstvu. Okrožnica Jean-Baptiste de Chabrol z dne 12. junija 1813 povzema in združuje prejšnje odloke, ki so urejali izvoz kmetijskih pridelkov v obmejnih delih provinc. Poleg tega okrožnica dodaja še odločitev ministra za manufakture in trgovino z dne 23. februarja 1813, s katero se te določbe razširijo tudi na prebivalce ob reki Kolpi.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}}
Organski odlok z dne 15. aprila 1811 v členih 172–175 na področju carin določa le to, da se odlok z dne 27. novembra še naprej izvaja, z izjemo tistega dela, ki se nanaša na mejne (''barrierske'') dajatve, ki so bile prenesene na upravo za zemljiško knjigo in registracijo. Hkrati je bilo določeno, da carinska uprava prevzame pristojnost nad dajatvami za pristanišča, bazene in ladijski tonadž.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Stanje –, da se je carinski režim dejansko izvajal le v delu provinc – je bilo nato formalno potrjeno z drugim pomembnim, odlokom z dne 19. novembra 1811, ki je izvzel iz carinskega sistema Dalmacijo, Dubrovnik, Kotor, dalmatinske in kvarnerske otoke, vojaško Hrvaško ter tisti del civilne Hrvaške, ki je ležal na desnem bregu Kolpe. Že 21. avgusta pa je bil podoben predlog poslan generalnemu guvernerju, da bi podal svoje mnenje.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Bertrand je predlagal nekaj sprememb in dva dodatna člena, ki jih je generalni direktor carin delno sprejel, vendar ne brez določenega zadržka. Sprejeto besedilo je bilo naslednje:{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34-35}}
# Province, ki so bile izvzete iz carinskega sistema, naj bi uživale popolno svobodo trgovanja s tujino, z izjemo kolonialnega blaga in angleškega blaga; potujoče brigade, podrejene dvema inšpektorjema, nameščenima na različnih točkah, naj bi zasegale skladišča kolonialnega in angleškega blaga, ki bi se tam morebiti oblikovala.
# Druge province, ki so ostale pod carinskim režimom, naj bi bile od teh ločene z linijo carinskih uradov in brigad, ki bi potekala ob Kolpi od njenega sotočja s Savo do izvira, nato nadaljevala v isti smeri do neke točke blizu Reke in se nato nadaljevala po črti med Vojaško Hrvaško in obalnimi kantoni Jadrana, imenovanimi Ogrsko primorje. To primorje naj bi bilo z morske strani varovano od Reke do Svete Magdalene pri meji z Dalmacijo.
Izvoz pridelkov je bil dovoljen od 1. junija do 15. septembra, prošnje za izvoz pa so morale biti naslovljene na župane, ki so pripravili seznam in ga poslali poddelegatu, intendantu in generalnemu intendantu, ta pa je izdal ukaze za izvedbo. Gaudinovo poročilo ne navaja glavnega razloga za ta presenetljiv ukrep; pa ga Marmont jasno pojasni: fizična geografija Ilirskih provinc ni omogočala, da bi obalo učinkovito varoval šibek carinski korpus, ki je bil dodatno oslabljen, ker ga zaradi pomanjkanja lokalnih virov ni bilo mogoče ustrezno vzdrževati. Izvzetje južnih provinc Reke iz carinskega sistema je bilo tako rekoč dejanje obupa, saj se je vnaprej odreklo možnosti, da bi obalo Jadrana zaščitili pred tihotapstvom. 17. novembra, ko je bil ta ukrep še v pripravi, ga je [[Jean-Joachim Pellenc|Pellenc]] označil kot sramotno rešitev, še slabšo od samega problema. V praksi je ta ukrep povzročil nenavadne razmere v Iliriji, zlasti v Karlovcu, ki je bilo podvrženo carinskemu režimu, njegov predmestni del Banija na nasprotnem bregu pa je spadal v province, izvzemši carin.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}}
Zato je Martainville, carinski inšpektor v Karlovcu, ob pošiljanju odloka z dne 17. novembra sodniku Gerliéju v Baniji prosil, naj prebivalce obvesti o novi ureditvi: Vojaška Hrvaška naj bi se od 1. januarja 1812 štela za tuje ozemlje; urad v Baniji naj bi pobiral dajatve po tarifi I z dne 27. novembra 1810; blago, ki bi prehajalo iz Vojaške Hrvaške v civilni del, bi bilo obdavčeno kot uvoz, tisto, ki bi šlo iz Karlovca v Banijo, pa kot izvoz.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Druga posledica tega odloka je bila, da žita, ki so bila prepovedana za izvoz, niso smela biti izvožena v Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor, ki sami niso zadostovali za lastno oskrbo. Zato je bil začasno dovoljen izvoz žita v Reki in Senju, vendar le ob predložitvi potrdila o potrebi, ki so ga izdali intendanti v Zadru ali Dubrovniku ali njihovi namestniki, nato pa ga je bilo treba predložiti intendantu v Karlovcu ali poddelegatom v Reki ali Senju, ki so šele nato dovolili odpremo.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Priporočili so tudi, naj Dalmacija uvaža žito iz Ogrske, vendar bi ga bilo treba usmeriti v Reko, kjer bi moral biti plačan davek v višini 1 franka in 10 %.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=36}}
Ob francoskem prodoru na Kranjsko leta 1809 Avstrija ni nudila močnega odpora. Na obrambni liniji pri Razdrtem je bilo zajetih 1600 vojakov avstrijske vojske.
Ilirske province je sprva sestavljalo deset intendanc, od reforme leta 1811 pa sedem provinc, podobnih francoskim [[departma]]jem: Koroška (s sedežem v [[Lienz]]u), [[Istra]] (Trst), Kranjska, civilna Hrvaška ([[Karlovec]]), vojna Hrvaška ([[Senj]]), [[Dalmacija]] ([[Zadar]]) in dubrovniško-kotorska provinca ([[Dubrovnik]]).
Tudi cerkvena teritorialna razdelitev je bila preurejena v skladu z novimi političnimi mejami. Dve [[nadškofija|nadškofiji]] sta bili ustanovljeni v Ljubljani in Zadru, pomožne [[škofija|škofije]] pa v Gorici, [[Koper|Kopru]], [[Šibenik]]u, [[Split]]u in Dubrovniku. Štetje prebivalstva v letu 1811 je izkazalo 460.116 prebivalcev za ljubljansko intendantstvo, 381.000 za karlovško, 357.857 za tržaško, 305.285 za zadrsko, oziroma 1.504.258 za celotne Ilirske province.
V Karlovcu, kjer je bil sedež poveljstva vojske za Hrvaško, je bila leta 1811 ustanovljena posebna častniška šola v [[francoščina|francoskem jeziku]]. Skupno je v Ilirskih provincah delovalo 25 [[gimnazija|gimnazij]]. Uradne razglase so objavili v uradnem glasilu Ilirskih provinc ''Le Télégraphe officiel'' v [[francoščina|francoščini]], [[nemščina|nemščini]], načrtovali pa so tudi izdajo v »slovanščini«. Med letoma 1811 in 1813 je kot urednik tega časnika v Ljubljani deloval francoski književnik [[Charles Nodier]].
Britanska mornarica je od [[tilsitski mir|tilsitskega miru]] v juliju 1807 izvajala pomorsko zaporo [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in s tem ustavila trgovski ladijski promet, kar je še posebej prizadelo trgovino dalmatinskih pristanišč. Poskus združenih francoskih in italijanskih sil, da bi zasedle otok [[Vis]], ki so ga zasedali Britanci, se je izjalovil v pomorski [[Bitka pri Visu (1811)|bitki pri Visu]] 13. marca 1811.
Avgusta 1813 je Avstrija napovedala vojno Franciji, avstrijske sile pod vodstvom generala [[Franz Tomassich|Franza Tomassicha]] pa so vkorakale v Ilirske province. Pri tem so jim bili v pomoč domačini v francoskih vrstah, ki so ob napadu prestopili na avstrijsko stran. Zadar je padel 6. decembra 1813 po 34-dnevnem obleganju. V Dubrovniku so vstajniki izgnali Francoze in v upanju na obnovo [[republika|republike]] vzpostavili začasno dubrovniško upravo. 20. septembra 1813 so ga zasedli Avstrijci. [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] z okolico so leta 1813 zasedle [[Črna gora|črnogorske]] sile, ki so jo držale do leta 1814, ko jo je črnogorski vojvoda pod pritiskom avstrijskih sil 11. junija moral prepustiti Avstriji. Britanske sile so se z zasedenih dalmatinskih otokov umaknile julija 1815 po porazu francoskih sil v [[bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]].
[[Dunajski kongres]] je priznal avstrijsko zasedbo nekdanjih Ilirskih provinc. Leta 1816 so bile brez ozemlja Dalmacije ponovno vzpostavljene kot [[Ilirsko kraljestvo]], ki je bilo uradno ukinjeno šele leta 1849, čeprav je bila že leta 1822 uprava hrvaških ozemelj podrejena Ogrski.
Reformni ukrepi Francozov:
*na čelu generalni guverner (Francoz)
*upravno-teritorialne enote so bile pokrajine (province)
*ustanovljeni okraji (distrikti) in občine (komune) na čelu katerih so bili župani
*enakost pred zakonom in davčna enakost
*odpravljeni privilegiji in funkcije plemstva v upravi in sodstvu
*odpravljeni cehi - uvedba gospodarske svobode
*odpravljeni stara avstrijska uprava in deželni stanovi
*višjo upravo so prevzeli od države imenovani in plačani uradniki
*ustanavljali štirirazredne osnovne šole in gimnazije
*za kratek čas ustanovljena univerza (s petimi fakultetami - filozofsko, medicinsko, pravno, tehniško in teološko)
*reforma sodstva - posebno sodišče v vsaki provinci (tribuna) za vse kazenske in civilne zadeve
*odprava cerkvenih bratovščin, prepovedali procesije
*uvedba revolucionarnega koledarja
* uvedba francoskega civilopravnega zakonika ''[[Code civil]]'' oziroma ''Code Napoleon''
*uvedba civilne poroke
== Vojaške enote ==
V Ilirskih provincah so Francozi ustanovili naslednje enote: [[1. ilirski strelski polk|1.]], [[2. ilirski strelski polk|2.]], [[3. ilirski strelski polk|3.]], [[4. ilirski strelski polk|4.]], [[5. ilirski strelski polk|5.]] in [[6. ilirski strelski polk]], [[Hrvaški huzarski polk]], [[Kraljeva dalmatinska legija|Kraljevo dalmatinsko legijo]] in [[Kraljevi dalmatinski polk]].
== Odziv Slovencev ==
[[Slika:Hrabia Johann Philipp Cobenzl.jpg|sličica|[[Janez Filip Cobenzl|Janez Filip grof Kobencel]]]]
[[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijsko]]-[[Prvo francosko cesarstvo|francoske]] vojne niso imele dobrega vpliva na spontani razvoj slovenskega naroda, ki se je ob koncu 18. in začetku 19. stoletja odražal pri [[Janez Žiga Valentin Popovič|Žigi Valentinu Popoviču]], [[Marko Pohlin|Marku Pohlinu]], [[Ožbalt Gutsman|Ožbaltu Gutsmanu]], [[Janez Filip Cobenzl|Janezu Filipu grofu Kobenclu]], Aleksandru grofu Turjaškemu, [[Jurij Japelj|Juriju Japlju]] in drugih.<ref name=":0">Golec, B. idr. (2025), str. 195</ref> Med redkimi izjemami je bil [[Martin Kuralt]], odkrit frankofil. Že leta 1793 je pokazal navdušenje za francosko ustavo, nato pa ga je navdušenje za Napoleonovo idejo o univerzalni monarhiji in revolucionarno mišljenje pripeljalo v mnoge konfinacije, v katerih je preživel večino življenja v poznejših letih.{{Sfn|Čepič|1979|p=396}}
O [[Slovenci|Slovencih]] je francoskega cesarja [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] temeljito osebno poučil Janez Filip Kobencel, [[Valentin Vodnik]] pa je s skrajnimi močmi preprečil, da bi se Slovenci poilirili, tj. pohrvatili.<ref name=":0" /> Ilirske province so Slovence razdelile med dve sovražni si državi, zaradi česar je pesnik [[Urban Jarnik]] z žalostjo ugotavljal, da se bodo Slovenci v prihodnosti med seboj vojskovali kot vojaki dveh sovražnih strani.<ref name=":0" />
Francoske okupacije skoraj nihče ni sprejel z navdušenjem; v pozitivno luč so jo kasneje postavili slovenski zgodovinarji protiavstrijske, zlasti profrancoske in jugoslovanistične nastrojenosti.<ref name=":0" /> Mnogi Slovenci so se prav zaradi francoske okupacije vključevali v avstrijsko vojsko kot prostovoljci ali pa so vojsko materialno podpirali; zaradi takšnih zaslug so potomci oskrbnika Blagotinška [[Zdravilišče Dobrna|zdravilišča Dobrna]] celo postali plemiči.<ref name=":0" /> Iz narodne zavesti ter upravnih in prosvetnih potreb [[Vojvodina Koroška|Slovenske Koroške]] in [[Vojvodina Štajerska|Slovenske Štajerske]] je bila na [[Licej v Gradcu|graškem liceju]] leta 1811 ustanovljena stolica za slovenski jezik, ki jo je vodil proavstrijsko usmerjen<ref name=":1">{{navedi knjigo|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=6, 14, 15, 17}}</ref> [[Janez Nepomuk Primic]]; [[Gradec]] je tako postal prvo kulturno-politično središče Slovencev.<ref name=":0" />
Primic je v času avstrijsko-francoskih vojnah in ustanovitvi Ilirskih provinc napisal več pesmih, v katerih je izražal svoj kritični odnos do Francozov in izrazil podporo Avstriji (''Eſterrajh''){{Efn|V slovenščini se je do prve polovice 19. stoletja za Avstrijo uporabljal izraz ''Estrajh''.<ref>Golec, B. idr. (2025), str. 74</ref>}} ter njenemu cesarju [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francu I.]].<ref name=":1" /> V zadnji kitici pesmi ''Veſéli Bránbaviz'' je to stališče povzel z naslednjimi besedami:
{{citatni blok|“Eſterrajh ti ſi moj! / … / Eſterrajh jeſt ſim tvoj! / … / Sama ſmert mène lozh' / … / Od tebe prozh!“|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 13. marec 1809}}Prav tako je izrazil željo za večno kraljevanje Avstrije, in sicer v prvi kitici pesmi ''Deſhélſka bránba Eſtrajharſkiga Zeſárſtva'':<ref name=":1" />
{{citatni blok|“Trón Habsbúrgov ima ſtáti / … / Védnu Eſtrajh 'ma Kralváti! / … / Lúdſtva! hitru ſe sberite! / … / Dóm obvárvat vkúp tezite! / … / De v Zesárja ſvitli hiſhi, / … / Se veſéli glaſ saſliſhi!"|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 11. marec 1809}}
== Opombe ==
{{notelist}}
== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri in literatura==
* {{Navedi splet|title=Napoleon v naših krajih: od mitov do resnice|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/napoleon-v-nasih-krajih-od-mitov-do-resnice|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|last=Bojc|first=Saša}}
* Bradshaw, Mary Eloise (1928). ''The Napoleonic Influence on the Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. OCLC: 54803367
* Bradshaw, Mary Eloise (1932). ''The Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. OCLC: 49491990
* {{navedi knjigo|last=Bundy|first=Frank J.|title=The Administration of the Illyrian Provinces of the French Empire, 1809–1813|year=1987|location=New York-London|publisher=Garland|isbn=978-0-8240-8032-7|url=https://books.google.com/books?id=WUCVQgAACAAJ}}
* {{Navedi knjigo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=11498497}}
* {{cite journal|last=Dolinar|first=France M.|year=1989|title=Cerkvenoupravna ureditev Ilirskih provinc 1809–1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ECNWPFTR|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=43|issue=4|pages=507–511}}
* {{navedi knjigo|last1=Gašperič|first1=Primož|last2=Orožen Adamič|first2=Milan|last3=Šumrada|first3=Janez|title=Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812|year=2012|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=263348224|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F4NO0ZFV}}
* {{navedi knjigo|last1=Gestrin|first1=Ferdo|last2=Melik|first2=Vasilij|title=Slovenska zgodovina: od konca osemnajstega stoletja do 1918|year=1966|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=2227457}}
* {{Navedi knjigo|title=Naši temelji in okviri : Slovenci in Slovenija v zgodovini|last=Golec|first=Boris idr.|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1240-3|location=Ljubljana|cobiss=254372867|others=}}
* {{cite thesis|last=Habit|first=Barbara|title=Ideja ilirskega naroda pri Francozih in domačinih v času Ilirskih provinc|type=magistrsko delo|year=2018|publisher=[B. Habit]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=67894626}}
* {{navedi knjigo|last=Haas|first=Arthur G.|title=Metternich, Reorganization and Nationality, 1813–1818: A Story of Foresight and Frustration in the Rebuilding of the Austrian Empire|year=1963|location=Wiesbaden|publisher=Franz Steiner Verlag|isbn=978-3-515-00998-0|url=https://books.google.com/books?id=RJUDAAAAMAAJ}}
* {{cite journal|last=Juvan Kmetec|first=Andreja|year=2003|title=Charles Nodier in Ilirija|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M1BSVND/|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=51|issue=2|pages=179–196|cobiss=512364671}}
* {{navedi knjigo|last1=Kopitar|first1=Jernej|last2=Woltersdorf|first2=Ernst Gabriel|title=Die Illyrischen Provinzen und ihre Einwohner|year=1812|publisher=Camesinaschen Buchhandlung|location=Dunaj|language=de|cobiss=85974016|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-93FHC9SO}}
* {{cite journal|last=Kranjc|first=Marijan F.|year=2001|title=Vojaška organizacija Ilirskih provinc|journal=Vojnozgodovinski zbornik|language=sl|issue=6|pages=17–24|cobiss=116164608}}
* {{navedi knjigo|last=Nodier|first=Charles|title=Statistique Illyrienne: articles complets du "Télégraphe Officiel" de l'année 1813 rédigés et annotés par France Dobrovoljc|year=1933|publisher=Satura|location=Ljubljana|language=fr|cobiss=3303433}}
* {{navedi knjigo|last=Pivec Stele|first=Melita|title=La vie économique des Provinces Illyriennes (1809-1813): suivi d'une bibliographie critique|year=1930|publisher=Bossard|location=Pariz|language=fr|cobiss=62960128|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LWS2712}}
* George J. Prpić, »French Rule in Croatia: 1806-1813«. ''Balkan Studies'' 5 (1964). S. 221-276.
* Reinhard A. Stauber, "The Illyrian Provinces," v Michael Broers, Peter Hicks in Agustin Guimera, ur., ''The Napoleonic Empire and the New European Political Culture (War, Culture and Society, 1750–1850).'' Houndmills, 2012. S. 241–253.
* {{cite article|last=Stergar|first=Rok|title=Nationswerdungsprozesse und neue Grenzen: der Zusammenbruch der französischen Herrschaft in den Illyrischen Provinzen und ihre (Re-)Integration in das Kaisertum Österreich|journal=Am Rande der großen Politik: Italien und der Alpenraum beim Wiener Kongress|year=2017|pages=97–122|language=de|cobiss=63465826}}
* {{navedi knjigo|editor=Šanjek|title=Hrvati i Ilirske pokrajine (1809.-1813.)|year=2010|publisher=HAZU|location=Zagreb|language=hr, fr|cobiss=12114765|editor-first=Franjo}}
* {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1986|title=Kmečki upor v okolici Višnje gore za časa Ilirskih provinc leta 1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TH0IA1QT|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=34|issue=1–2|pages=32–37}}
* {{navedi knjigo|last1=Šumrada|first1=Janez|last2=Gestrin|first2=Ferdo|title=Nekateri temeljni problemi Ilirskih provinc|publisher=[J. Šumrada]|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=35612416}}
* {{cite article|last=Šumrada|first=Janez|title=Poskus zemljiške odveze v času Ilirskih provinc|work=Grafenauerjev zbornik|publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa|url=https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/grafenauerjev-zbornik|date=1996|pages=499–514|editor-first=Vincenc|editor-last=Rajšp}}
* {{Cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1998|title=Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NCFHRZWM|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=52|issue=1|pages=51–72|cobiss=8073224}}
* {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1998|title=Razmejitev med Napoleonovo Francijo in Avstrijskim cesarstvom na Slovenskem etničnem ozemlju po nastanku Ilirskih provinc|url=https://www.sistory.si/publication/8432|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=69|issue=2|pages=247–260|cobiss=8126984}}
* Šumrada, Janez, »Državnopravni status Ilirskih provinc s kratkim pregledom upravne ureditve«, v ''Vilfanov zbornik : pravo, zgodovina, narod : Recht, Geschichte, Nation'', ur. [[Vincenc Rajšp]] in [[Ernst Bruckmüller]]. Ljubljana, 1999.
* {{navedi knjigo|editor-last=Šumrada|editor-first=Janez|title=Nastajanje Napoleonove Kranjske: korespondenca Françoisa-Marie Farguesa, francoskega intendanta za Kranjsko in Gorenjsko, 1809–1810|year=2004|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr}}
* {{navedi knjigo|editor=Šumrada|title=Napoleon na Jadranu = Napoléon dans l'Adriatique|year=2006|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče|location=Koper|language=sl, fr, hr|cobiss=230782208|editor-first=Janez}}
* {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=2007|title=Poglavitne poteze napoleonske politike v Ilirskih provincah|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5DBOI5SG|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=61|issue=1–2|pages=75–84}}
* {{navedi knjigo|last=Šumrada|first=Janez|last2=Kopitar|first2=Adrijan|title=Kranjski Janezi, Napoleonovi soldati: francoski vojaški nabor v ilirski provinci Kranjski, 1812-1813|year=2018|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=296090112}}
* {{navedi knjigo|last1=Šterbenc Svetina|first1=Barbara|last2=Godeša|first2=Matija|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2013|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2BYQ4MG|cobiss=269259520|language=sl}}
* {{navedi knjigo |last=Vilfan |first=Sergij |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4 |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |publisher=Slovenska matica |year=1996 |location=Ljubljana |pages=353-360 |language=sl |cobiss=63725824}}
* {{cite thesis|last=Vodopivec|first=Karin|title=Ilirske province v slovenski šolski literaturi|type=magistrsko delo|year=2025|location=Ljubljana|publisher=K. Vodopivec|language=sl|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171977}}
* [[Bogumil Vošnjak|Vošnjak, Bogumil]] (1910). ''Ustava in uprava Ilirskih dežel : (1809-1813) : prispevki k nauku o recepciji javnega prava prvega francoskega cesarstva.'' Ljubljana.
* {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Postanek političnega ilirizma in ustanovitev Ilirskih provinc|work=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO|cobiss=21199360|language=sl|date=1990|place=Ljubljana|pages=119–182|editor-first=Vasilij|editor-last=Melik}}
* {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Socialni in gospodarski problemi Ilirskih provinc|work=prav tam|language=sl|date=1990|pages=183–204}}
{{zbirka in kategorija|Category:Illyrian Provinces|Ilirske province}}{{Slovenija}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ilirske province|*]]
[[Kategorija:19. stoletje v Italiji]]
[[Kategorija:19. stoletje na Hrvaškem]]
[[Kategorija:19. stoletje v Črni gori]]
[[Kategorija:19. stoletje v Sloveniji]]
[[Kategorija:Prvo francosko cesarstvo]]
[[Kategorija:Zgodovina Francije]]
edzwwhxgluoqgelsxqgqxjkueepw0vm
Sredozemsko morje
0
9126
6761783
6720420
2026-10-07T14:01:04Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761783
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox body of water
| name = Sredozemsko morje
| image = Mediterranean Sea 16.61811E 38.99124N.jpg
| caption = Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja ([[NASA]])
| image_bathymetry =
| caption_bathymetry =
| location = {{Plainlist|
* [[Severna Afrika]]
* [[Južna Evropa]]
* [[Zahodna Azija]]
}}
| coords = {{Coord|35|N|18|E|region:XZ_type:waterbody_scale:25000000|display=inline,title}}
| type = [[morje]]
| inflow = [[Cadiški zaliv]], [[Marmarsko morje]], [[Nil]], [[Ebro]], [[Rona]], [[Chelif]], [[Pad]]
| outflow = [[Gibraltarski preliv]], [[Dardanele]]
| catchment =
| basin_countries = {{hidden | fw1=normal | headerstyle=text-align:left
| header = Obalne države:<!-- ONLY coastal countries -->
| content = {{flatlist}}
* [[Albanija]]
* [[Alžirija]]
* [[Bosna in Hercegovina]]
* [[Hrvaška]]
* [[Ciper]]
* [[Egipt]]
* [[Francija]]
* [[Grčija]]
* [[Izrael]]
* [[Italija]]
* [[Libanon]]
* [[Libija]]
* [[Malta]]
* [[Monako]]
* [[Črna gora]]
* [[Maroko]]
* ''[[Severni Ciper]]''{{NoteTag|priznan samo s strani [[Turčija|Turčije]], glej: [[ciprski konflikt]]}}
* [[Palestina]] ([[Gaza]])
* [[Slovenija]]
* [[Španija]]
* [[Sirija]]
* [[Tunizija]]
* [[Turčija]]
* [[United Kingdom]]{{NoteTag|prek [[Akrotiri in Dekelija]] in [[Gibraltar]]}}
Za druge države, [[#Hidrografija|kliknite tukaj]].
{{endflatlist}}
}}
| length =
| width =
| area = 2.500.000 km2
| depth = 1.500 m
| max-depth = 5.109 m ±1 m
| volume = 3.750.000 km3
| residence_time = 80–100 years<ref name="Water Flow in Semienclosed Seaways">{{cite periodical|title=Invitation to Oceanography |journal=Paleoceanography |volume=30 |issue=5 |first=Paul R. |last=Pinet |page=220 |publisher=Jones & Barlett Learning |year=2008 |isbn=978-0-7637-5993-3 |url=https://books.google.com/books?id=6TCm8Xy-sLUC&pg=PA220}}</ref>
| shore =
| temperature_high = 28 °C
| temperature_low = 12 °C
| elevation =
| frozen =
| islands = [[Seznam otokov v Serdozemskem morju|3300+]]
| cities =
| reference =
| mapframe-zoom = 3
}}
'''Sredozemsko morje''' je približno 4000 [[kilometer|km]] [[dolžina|dolgo]] in okoli 800 km široko [[robno morje]] Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje [[Evropa]], na jugu [[Afrika]], na vzhodu pa [[Azija]]. [[slovenščina|Slovenski]] izraz »sredozemski« je neposreden prevod [[latinščina|latinskega]] ''mediterraneus'', iz ''medium'', »sredina« in ''terra'', »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je [[Sredozemlje]] ali [[Mediteran]].
Države, ki obdajajo Sredozemlje in njegova robna morja v smeri urinega kazalca, so [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]], [[Grčija]], [[Turčija]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]], [[Palestina]] ([[Gaza]]), [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]; [[Ciper]] in [[Malta]] sta [[otoška država|otoški]] [[otoška država|morski državi]]. Poleg tega imajo [[Obala|obalo]] ob Sredozemskem morju tudi [[Severni Ciper]] (de facto država) in dve [[Britanska čezmorska ozemlja|čezmorski ozemlji]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] ([[Akrotiri in Dekelija]] ter [[Gibraltar]]). Območje porečij obsega veliko število drugih držav, [[Nil]] pa je najdaljša reka, ki se izliva v Sredozemsko morje.<ref>{{navedi splet |title=Nile River |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/nile-river |access-date=12 March 2023 |website=Education {{!}} National Geographic Society |language=en |archive-date=8 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230308110451/https://education.nationalgeographic.org/resource/nile-river/ |url-status=live }}</ref> Sredozemsko morje obsega [[Seznam otokov v Sredozemskem morju|veliko število otokov]], nekateri so vulkanskega izvora. Največja otoka, tako po površini kot po številu prebivalcev, sta [[Sicilija (dežela)|Sicilija]] in [[Sardinija (dežela)|Sardinija]], nekoliko manjši pa so [[Ciper (otok)|Ciper]], [[Korzika]], [[Kreta]], [[Evboja]], [[Majorka]] v [[Baleari|Balearih]], številni grški otoki, med katerimi sta večja od 1000 km<sup>2</sup> še [[Lezbos]] in [[Rodos]].
== Imena in etimologija ==
{{Hiero|[[Wadj-Wer]] ali Wadj-Ur, staroegipčansko ime za Sredozemsko morje|{{center|<hiero>M14-wr-mw</hiero>}}|align=right|era=stari Egipt}}
*[[Rimljani]] so Sredozemsko morje sprva imenovali ''Mare Magnum'' (»Veliko morje«) ali ''Mare Internum'' (»Notranje morje«). Od obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] naprej pa se je uveljavil izraz ''[[Mare Nostrum]]'' (»Naše morje«). Izraz ''Mare Mediterrāneum'' se pojavil kasneje. V 3. stoletju ga je uporabil že [[Gaius Julius Solinus|Solinus]], vendar je najstarejši ohranjeni pisni dokaz zanj iz 6. stoletja<ref name="Seirinidou2017">Vaso Seirinidou, [https://books.google.com/books?id=c53vDQAAQBAJ&pg=PA80 "The Mediterranean"] in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> v delih [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]].<ref>{{navedi knjigo |first=Geoffrey |last=Rickman |chapter=The creation of ''Mare Nostrum'': 300 BC – 500 AD |editor=David Abulafia |title=The Mediterranean in History |isbn=978-1-60606-057-5 |year=2011 |page=133|publisher=Getty Publications }}</ref><ref name="seirinidou" /> Gre za dobesedni prevod grške besede {{lang|grc|μεσόγειος}} ({{Transliteration|el|mesógeios}}; 'celinski'), ki izhaja iz izrazov {{lang|grc|μέσος}} ({{Transliteration|el|mésos}}, 'v sredini') in {{lang|grc|γήινος}} ({{Transliteration|el|gḗinos}}, 'zemeljski'), iz besede {{lang|grc|γῆ}} ({{Transliteration|el|gê}}, 'zemlja, kopno'). Prvotni pomen besede je bil tako verjetno 'morje v sredini zemlje' in ne 'morje, obdano s kopnim'.<ref>{{navedi splet |title=entry μεσόγαιος |url=http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D%2366422 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091202133428/http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D |archive-date=2 December 2009 |publisher=[[Liddell & Scott]]}}</ref><ref>''[[Oxford English Dictionary]]'', 3rd ed, 2001, [http://www.oed.com/view/Entry/115766 ''s.v.'']</ref>
*V [[Moderna standardna arabščina|sodobni arabščini]] je morje znano pod imenom {{Transliteration|ar|ALA|al-Baḥr [al-Abyaḍ] al-Mutawassiṭ}} ({{lang|ar|البحر [الأبيض] المتوسط}}), kar pomeni '[Belo] Srednje morje'. V starejši arabski in islamski literaturi so ga imenovali {{Transliteration|ar|Baḥr al-Rūm(ī)}} ({{lang|ar|بحر الروم}} or {{lang|ar|بحر الرومي}}), kar pomeni 'Morje Rimljanov' ali 'Rimsko morje'. To poimenovanje je sprva označevalo le vzhodni del Sredozemlja, kasneje pa se je uveljavilo za celotno Sredozemlje. Med zgodovinskimi arabskimi imeni najdemo še {{Transliteration|ar|Baḥr al-šām(ī)}} ({{lang|ar|بحر الشام}}) (»Sirsko morje«) in {{Transliteration|ar|Baḥr al-Maghrib}} ({{lang|ar|بحر المغرب}}) (»Zahodno morje«).<ref name="eoi">{{EI2|title=Baḥr al-Rūm|volume=1}}</ref><ref name="seirinidou">Vaso Seirinidou, "The Mediterranean" in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref>
*[[Stari Egipčani]] so Sredozemsko morje imenovali [[Wadj-Wer|''Wadj-wr''/''Wadj-Wer''/''Wadj-Ur'']]. S tem izrazom so prvotno označevali močvirnato, napol vodno območje, bogato s papirusovimi gozdovi, ki je ležalo severno od obdelovalne [[Delta Nila|delte Nila]]. Kasneje se je pomen besede razširil in je začel označevati tudi odprto morje, ki se razprostira za delto.<ref>{{navedi knjigo |last1=Golvin |first1=Jean-Claude |title=L'Égypte restituée, Tome 3 |year=1991 |publisher=Éditions Errance |location=Paris |isbn=2-87772-148-5 |page=273}}</ref>
*[[Kartažani]] so Sredozemsko morje imenovali »Sirsko morje«. V starodavnih [[Sirščina|sirskih]] besedilih, [[Feničani|feničanskih]] epih in v hebrejski [[Biblija|Bibliji]] je bilo morje znano predvsem kot »Veliko morje«, {{lang|he|הים הגדול}}, {{Transliteration|he|HaYam HaGadol}}, ([[4. Mojzesova knjiga|''Numeri'']]; [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Knjga Jozue]]; [[Ezekiel]]) ali preprosto kot »Morje«. Zaradi geografske lege na zahodni obali [[Sirija (regija)|Sirije]] oziroma [[Sveta dežela|Svete dežele]], so ga imenovali tudi »Zadnje morje«. Ker je ležalo za hrbtom človeka, ki je bil obrnjen proti vzhodu, se ta izraz včasih prevaja kot »Zahodno morje«. Med drugimi svetopisemskimi poimenovanji je še izraz »Morje [[Filistejci|Filistejcev]]«, ([[2. Mojzesova knjiga|Knjiga eksodusa]]). V sodobni [[Hebrejščina|hebrejščini]] se imenuje {{lang|he|הים התיכון}} {{Transliteration|he|HaYam HaTikhon}}, kar pomeni 'Srednje morje'.<ref name="melitensia" />
*[[Stari Grki]] so Sredozemsko morje imenovali preprosto {{lang|grc|ἡ θάλασσα}} ('Morje'). Včasih so uporabljali tudi izraze {{lang|grc|ἡ μεγάλη θάλασσα}} ('Veliko morje'), {{lang|grc|ἡ ἡμετέρα θάλασσα}} ('Naše morje') ali {{lang|grc|ἡ θάλασσα ἡ καθ'ἡμᾶς}} ('morje okoli nas').<ref>{{navedi knjigo |last1=Slootjes |first1=Daniëlle |last2=Peachin |first2=M.|title=Rome and the Worlds beyond its Frontier |year=2016 |publisher=Brill |isbn=978-9004325616 |page=28 | url=https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/37958/9789004326750_webready_content_text.pdf}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Mishkova |first1=Diana |last2=Trencsényi |first2=Balázs |title=European Regions and Boundaries A Conceptual History |year=2017 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-584-6 |page=80 |url=https://www.berghahnbooks.com/downloads/OpenAccess/MishkovaEuropean/MishkovaEuropean_04.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20241125052749/https://www.berghahnbooks.com/downloads/OpenAccess/MishkovaEuropean/MishkovaEuropean_04.pdf |archive-date=2024-11-25 |access-date=2026-05-24 |url-status=dead}}</ref> Po besedah Johanna Knoblocha so kulture v [[Levant|Levantu]] v [[Klasična antika|klasični antiki]] s posameznimi barvami označevale strani neba: črna barva je predstavljala sever (kar pojasnjuje ime [[Črno morje]]), rumena ali modra na vzhod, rdeča jug (npr. [[Rdeče morje]]) in bela zahod. Ta sistem poimenovanja bi lahko pojasnilo izvor grškega poimenovanja {{Transliteration|el|Áspri Thálassa}}, [[Bolgarščina|bolgarskega]] {{Transliteration|bg|Byalo More}}, turškega {{lang|tr|Akdeniz}} in zgoraj omenjena arabska imena, saj vsi ti izrazi v dobesednem prevodu pomenijo »Belo morje«.<ref>Johann Knoblock. ''Sprache und Religion'', Vol. 1 (Carl Winter Universitätsverlag, 1979), 18; cf. {{Encyclopaedia Iranica|volume=4|fascicle=3|title=Black Sea|first=Rüdiger|last=Schmitt|url=http://www.iranicaonline.org/articles/black-sea|pages=310–313}}</ref>
*[[Stara angleščina|Staroangleško ime]] za Sredozemsko morje je bilo ''Wendel-sæ'' ali »Vandalsko morje«, poimenovano po [[Vandali|Vandalih]], ki so v obdobju [[Preseljevanje ljudstev|selitve]] [[Preseljevanje ljudstev|ljudstev]] naselili obale Severne Afrike.<ref>{{navedi splet |title="Mediterranean" on Etymonline |url=https://www.etymonline.com/word/Mediterranean |access-date=27 May 2025}}</ref>
*En izmed izrazov za Sredozemsko morje v [[Stara nordijščina|stari]] [[Stara nordijščina|(zahodni) nordijščini]] je bilo ''Jórsalahaf'', , kar v prevodu pomeni »Jeruzalemsko morje«.<ref>{{navedi splet |title=Dictionary of the Old Norwegian Language |url=https://old-norwegian-dictionary.vercel.app/word/jorsalahaf |access-date=27 May 2025}}</ref> Na Sredozemsko morje se morda nanaša tudi izraz "Hreiðsea", ''Hreiðmarar'', ki je zapisan na znanem švedskem [[Runski kamen iz Röka|runskem kamnu iz Röka]].
*[[Iranski narodi|Stari Iranci]] so Sredozemsko morje imenovali »Rimsko morje«. V [[Perzijščina|klasičnih perzijskih]] besedilih se zanj pojavlja izraz {{Transliteration|fa|Daryāy-e Rōm}} ({{lang|fa|دریای روم}}),, ki verjetno izhaja iz [[Srednja perzijščina|srednjeperzijske]] oblike {{Transliteration|pal|Zrēh ī Hrōm}} ({{lang|pal|𐭦𐭫𐭩𐭤 𐭩 𐭤𐭫𐭥𐭬}}).<ref>{{navedi splet |last=Dehkhoda |first=Ali Akbar |title="دریای روم" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152841/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |url-status=dead }}</ref> Poleg tega so v klasični perzijski literaturi zanj uporabljali tudi imeni {{Transliteration|fa|Daryāy-e Šām}} {{lang|fa|دریای شام}}) »Zahodno morje« ali »Sirsko morje«.<ref>{{navedi splet |last=Dehkhoda |first=Ali Akabar |title="دریای شام" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152842/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |url-status=dead }}</ref>
*V [[Turščina|turščini]] se Sredozemsko morje imenuje {{lang|tr|Akdeniz}} 'Belo morje'; v [[Otomanska turščina|otomanski turščini]] se je zapisovalo kot{{lang|ota|ﺁق دكز}}, pri čemer je ta izraz lahko označeval le [[Egejsko morje|Egejsko morje.]]<ref>Diran Kélékian, ''Dictionnaire Turc-Français'', Constantinople, 1911</ref> To poimenovanje verjetno izhaja iz [[Turki|turške]] tradicije, kjer so posamezne barve povezovali s stranmi neba, kjer beseda »Ak« (bela) predstavlja zahod. Izraz je verjetno nastal tudi kot nasprotje [[Črno morje|Črnemu morju]].<ref name="eoi"/><ref name="melitensia">{{cite journal|journal=Hyphen|last=Vella|first=Andrew P.|date=1985|title=Mediterranean Malta|url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204(1985)5/02.pdf|volume=4|issue=5|pages=469–472|archive-url=https://web.archive.org/web/20170329163002/http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204%281985%295/02.pdf|archive-date=29 March 2017|url-status=usurped}}</ref><ref>[[Özhan Öztürk]] claims that in Old Turkish ''ak'' also means "west" and that {{lang|tr|Akdeniz}} hence means "West Sea" and that {{lang|tr|Karadeniz}} (Black Sea) means "North Sea". [[Özhan Öztürk]]. {{navedi knjigo|url=http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |title=Pontus: Antik Çağ'dan Günümüze Karadeniz'in Etnik ve Siyasi Tarihi Genesis Yayınları |place=Ankara |year=2011 |pages=5–9 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120915062836/http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |archive-date=15 September 2012 }}</ref> V perzijščini je bilo ime prevedeno kot {{Transliteration|fa|Baḥr-i Safīd}}, izraz pa se je kasneje uporabljal tudi v otomanski turščini. Iz tega zgodovinskega ozadja najverjetneje izvira tudi pogovorni grški izraz {{langx|grc|Άσπρη Θάλασσα|Áspri Thálassa|Belo morje|label=none}}ki pomeni .<ref name="eoi"/>
== Geografija ==
{{multiple image
| width = 180
| footer =
| image1 = STS059-238-074 Strait of Gibraltar.jpg
| alt1 =
| caption1 = Satelitski posnetek, ki prikazuje Sredozemsko morje. [[Gibraltarska ožina]] se nahaja v spodnji levi (severozahodni) četrtini slike; levo od nje je [[Iberski polotok]] v [[Evropa|Evropi]], desno od nje pa [[Magreb]] v [[Afrika|Afriki]].
| image2 = Gallipoli peninsula from space.jpg
| alt2 =
| caption2 = Ožina [[Dardanele]] v [[Turčija|Turčiji]]. Severna (zgornja) stran je del [[Evropa|Evrope]] (polotok [[Galipoli]] v regiji [[Tracija]]); na južni (spodnji) strani je [[Anatolija]] v [[Azija|Aziji]].
}}
Sredozemsko morje se povezuje:
* z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] preko [[Gibraltarski preliv|Gibraltarske ožine]] (znane kot »[[Herkulova stebra|Herkulovi stebri]]«) na zahodu. Ta ločuje Evropo od Afrike<ref>{{navedi splet |last=Vallianatos |first=Evaggelos |date=2013-10-08 |title=Is Western Civilization Becoming Criminal? The Case of the Mediterranean |url=https://truthout.org/articles/is-western-civilization-becoming-criminal-the-case-of-the-mediterranean/ |access-date=2025-06-20 |website=Truthout |language=en-US}}</ref>
* z [[Marmarsko morje|Marmarskim]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] preko ožin [[Dardanele|Dardane]] oziroma [[Bospor]] na vzhodu. To ločuje Evropo od Azije.<ref>{{navedi splet |title=Mediterranean Sea |url=https://dlab.epfl.ch/wikispeedia/wpcd/wp/m/Mediterranean_Sea.htm |access-date=2025-06-20 |website=dlab.epfl.ch}}</ref>
Dolžina obale je približno 46.000 km.<ref name="britannica">{{Britannica URL|author=Boxer, Baruch |title=Mediterranean Sea |url=place/Mediterranean-Sea }}</ref><ref>{{navedi splet |title=The Mediterranean – a sea surrounded by land | WWF |url=https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/mediterranean/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907160225/https://wwf.panda.org/knowledge_hub/where_we_work/mediterranean/ |archive-date=7 September 2020 |access-date=7 September 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |title=The Mediterranean coast |url=http://www.fao.org/3/W4347E/w4347e0s.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907160227/http://www.fao.org/3/W4347E/w4347e0s.htm |archive-date=7 September 2020 |access-date=15 September 2020 |publisher=FAO}}</ref>
163 km dolg umetni [[Sueški prekop]] na jugovzhodu povezuje Sredozemsko morje z [[Rdeče morje|Rdečim morjem]] brez zapornic, saj je raven vode v bistvu enaka. To ločuje Afriko in Azijo.<ref name="melitensia"/><ref>Harald Krachler "Alois Negrelli, der Suezkanalplaner" In: Wiener Zeitung 18 January 1999.</ref>
Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona [[kvadratni kilometer|km²]]. Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od [[rt]]a [[Matapan]] na [[Peloponez]]u, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je [[bibavica|plimovanje]] v Sredozemlju na splošno majhno. [[Slanost]] je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690 km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830 km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarski preliv gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo.
=== Robna morja ===
[[Slika:Lopud_island,_Croatia_(48612709613).jpg|sličica|[[Elafitski otoki]] ob hrvaški obali; Jadransko morje vsebuje več kot 1200 otokov in otočkov.]]
[[File:Illots d'Eivissa (Pitiüses) 12. Es Malvins.jpg|thumb|Es Malvins, [[Balearsko morje]]]]
[[File:Ionian sea islands, pic1.JPG|thumb|Jonsko morje, pogled z otoka [[Lefkada]], Grčija]]
Mediteransko morje vključuje 15 [[Robno morje|robnih morij]]:<ref>{{Cite journal |last1=Bai |first1=Yan |last2=He |first2=Xianqiang |last3=Yu |first3=Shujie |last4=Chen |first4=Chen-Tung |date=28 February 2018 |title=Changes in the Ecological Environment of the Marginal Seas along the Eurasian Continent from 2003 to 2014 |journal=Sustainability |language=en |volume=10 |issue=3 |page=635 |doi=10.3390/su10030635 |issn=2071-1050|doi-access=free|bibcode=2018Sust...10..635B }}</ref>{{Failed verification|date=April 2023}}
{| class="wikitable sortable"
!rowspan=1|Št.
!rowspan=1|Morje
!colspan=1|Površina km<sup>2</sup>
!rowspan=1|Obmorske države in ozemlja
|-
| align=center|1 || '''[[Libijsko morje]]''' || 350.000 || [[Libija]], [[Grčija]], [[Malta]], [[Italija]]
|-
| align=center|2 || '''[[Levantsko morje]]''' || 320.000 || [[Turčija]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]], [[Palestina (regija)|Palestina]], [[Egipt]], [[Grčija]], [[Ciper]], [[Akrotiri in Dekelija|Akrotiri in Dekelia]]
|-
| align=center|3 || '''[[Tirensko morje]]''' || 275.000 || [[Italija]], [[Francija]]
|-
| align=center|4 || '''[[Egejsko morje]]''' || 214.000 || [[Grčija]], [[Turčija]]
|-
| align=center|5 || '''[[Ikarsko morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]], [[Turčija]]
|-
| align=center|6 || '''[[Mirtojsko morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]]
|-
| align=center|7 || '''[[Traško morje]]''' || (del Egejskega morja) || [[Grčija]], [[Turčija]]
|-
| align=center|8 || '''[[Jonsko morje]]''' || 169.000 || [[Grčija]], [[Albanija]], [[Italija]]
|-
| align=center|9 || [[Balearsko morje]]|| 150.000 || [[Španija]]
|-
| align=center|10 || '''[[Jadransko morje]]''' || 138.000 || [[Albanija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Črna gora]], [[Slovenija]]
|-
| align=center|11 || [[Sardinsko morje]]|| 120.000 || [[Italija]], [[Španija]]
|-
| align=center|12 || '''[[Kretsko morje]]''' || 95.000 <small>(del Egejskega morja)</small> || [[Grčija]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Sea-of-Crete |title=Sea of Crete | sea, Greece |website=Britannica |access-date=28 November 2022 |archive-date=26 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326032903/https://www.britannica.com/place/Sea-of-Crete |url-status=live }}</ref>
|-
| align=center|13 || '''[[Ligursko morje]]''' || 80.000 || [[Italija]], [[France]]
|-
| align=center|14 || '''[[Alboransko morje]]''' || 53.000 || [[Španija]], [[Maroko]], [[Alžirija]], [[Gibraltar]]
|-
| align=center|15 || '''[[Marmarsko morje]]''' || 11.500 || [[Turčija]]
|-
| align=center|– || '''Drugo''' || ~500.000 || Sestavljeno iz zalivov, ožin, kanalov in drugih delov, ki nimajo imena določenega morja.
|-
!Skupaj!!Mediteransko morje!!~2.500.000
|
|}Opomba 1: [[International Hydrographic Organization]] opredeljuje to območje kot splošno Sredozemsko morje v Zahodnem bazenu. Oznake [[Sardinsko morje]] ne priznava.<ref name="IHO">{{navedi splet|url=https://iho.int/uploads/user/pubs/standards/s-23/S-23_Ed3_1953_EN.pdf|title=Limits of Oceans and Seas, 3rd edition|year=1953|publisher=International Hydrographic Organization|access-date=28 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20111008191433/http://www.iho-ohi.net/iho_pubs/standard/S-23/S23_1953.pdf|archive-date=8 October 2011}}</ref>
Opomba 2: [[Traško morje]], [[Ikarsko morje]], [[Kretsko morje]] in [[Mirtojsko morje]] so [[morje|morja]], ki so del [[Egejsko morje|Egejskega morja]].
Opomba 3: [[Črno morje]] se ne šteje za del Sredozemskega morja.
Zahodni del Sredozemskega morja (od Gibraltarja do praga med Tunizijo in Sicilijo) se deli na sledeča območja:
*[[Alboransko morje]] (med Gibraltarskimj prelivom, Afriko [Maroko, Alžirija] in [[Iberski polotok|Iberskim polotokom]] - Španijo)
* [[Balearsko morje]] (ali Zahodno morje, vzhodni del imenovan tudi [[Sardinsko morje]]), od Gibraltarja oz. Alboranskega morja do Korzike in Sardinije; zalivi: [[Valencijski zaliv|Valencijski]], [[Levji zaliv]]...)
* [[Ligursko morje]] - med [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Korzika|Korziko]] (v ožjem smislu - ob Ligurski obali [[Genovski zaliv]])
* [[Tirensko morje]] - med Korziko, Sardinijo, Sicilijo in Apeninskim polotokom (zalivi: [[Neapeljski zaliv]], [[Salernski zaliv]], Z. sv. Evfemije, Z. Castellammare na Siciliji...)
Vzhodni del Sredozemskega morja (od praga med Tunizijo in Sicilijo do Azije) se deli na sledeča območja:
* [[Jadransko morje]] - med Apeninskim in Balkanskim polotokom severno od Otrantskih vrat ([[Beneški zaliv]] s [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], [[Kvarnerski zaliv]], Zaliv Manfedonia, Drimski zaliv, [[Boka Kotorska]])
* [[Jonsko morje]] - med južno Italijo, Sicilijo in Grčijo
* [[Libijsko morje]] - med Afriko (obsega mdr. [[Tuniški zaliv]] ter obe [[Sirta|Sirti]] - zaliva [[Mala Sirta|Mala]] in [[Velika Sirta]]) in Sicilijo (na zahodu ga [[Sicilski preliv]] povezuje s Tirenskim morjem, na severovzhodu prehaja v Jonsko morje, na vzhodu pa preko Kretskega morja v Levantinsko).
* [[Egejsko morje]] - med Grčijo, Kreto in Turčijo ([[Trakijsko morje]], [[Kretsko morje]], [[Mirtojsko morje]], [[Solunski zaliv]], [[Strumiški zaliv]], [[Edremitski zaliv]], Saros,...)
* [[Vzhodno morje]] ([[Levantinsko morje]]) - med Turčijo, Azijskimi obalami ([[Levant|Levantom]]) in Egiptom (na zahodu prehaja v Egejsko in Jonsko morje oz. Libijsko morje) ([[Antalijski zaliv]], [[Iskendrunski zaliv]]...)
Dogovorjene meje med temi morji so:
* med Balearskim in Ligurskim morjem: [[Saint-Tropez]] (Francija) - [[Calvi]] (Korzika)
* med Balearskim in Tirenskim morjem: [[Isola dei Cavoli]] (Sardinija) - [[Bizerta]] (Tunizija)
* med Ligurskim in Tirenskim morjem: [[Capo Corso]] (Korzika) - [[Piombino]] (Italija)
* med Tirenskim in Afriškim/Libijskim morjem: Bizerta (Tunizija) - [[Trapani]] (Italija)
* med Jadranskim in Jonskim morjem: [[Otranto]] (Italija) - [[Valona]] (Albanija)
* med Jonskim in Afriškim/Libijskim morjem: [[Capo Passero]] (Sicilija) - Darnah/[[Derna]] (Libija)
* med Jonskim in Egejskim morjem: [[Kitera]] (Grčija) - [[Kissamos]] (Kreta, Grčija)
* med Jonskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: Kissamos (Kreta, Grčija) - Darnah/Derna (Libija)
* med Egejskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: vzhodna Kreta - [[Karpatos]] (Grčija) - Rodos (Grčija) - [[Marmarsko morje]] (Turčija)
=== Otoki ===
{{main|Seznam otokov v Sredozemskem morju}}
Sredozemsko morje obsega približno 10.000 otokov in otočkov, od katerih jih je približno 250 stalno naseljenih.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=e799DwAAQBAJ |title=The Mediterranean region under climate change: A scientific update |publisher=[[Institut de recherche pour le développement]] |author=Moatti, Jean-Paul |author2=Thiébault, Stéphane |year=2018 |page=363 |isbn=978-2-7099-2220-3 |quote=With about 10,000 islands and islets (approx. 250 inhabited by humans), the Mediterranean Sea can be considered as one of the largest archipelagos in the world. |access-date=15 April 2022 |archive-date=1 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240101145303/https://books.google.com/books?id=e799DwAAQBAJ |url-status=live }}</ref>
Večji [[otok]]i v Sredozemskem morju so:
* [[Balearski otoki]] ([[Majorka]], [[Menorca]] in [[Ibiza]]) v zahodnem Sredozemlju
* [[Korzika]], [[Sardinija]] in [[Sicilija]] v osrednjem Sredozemlju (tudi [[Malta (otok)|Malta]] in [[Krf]] z [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]] ter [[Džerba]] v Tuniziji in [[Elba]] v Italiji)
* [[Kreta]], [[Rodos]] in [[Ciper]] v vzhodnem Sredozemlju (in [[Egejski otoki]] z največjo [[Evboja|Evbojo]]; [[Lezbos]], [[Hios]], [[Samos]], [[Lemnos]] ...)
=== Polotoki ===
* [[Anatolija|Mala Azija]] (Anatolija) - Turčija
* [[Balkanski polotok]] - Turčija, Grčija, Albanija, (Bolgarija, Severna Makedonija), Črna Gora, (Kosovo), Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija
** [[Galipoli]] - Turčija
** [[Peloponez]], [[Atika]] in [[Halkidika]] - [[Grčija]]
** [[Istra]] - Hrvaška, Slovenija
** ([[Pelješac]] - Hrvaška)
* [[Apeninski polotok]] - Italija (in San Marino)
** [[Gargano]]
** [[Salento]]
** [[Kalabrija]]
* [[Pirenejski polotok|Pirenejski]] (tudi [[Iberski polotok]]) - Španija, Francija, Andora
=== Države ob (in v) Sredozemskem morju ===
Naslednje države imajo obalo ob Sredozemskem morju:<ref>{{navedi splet |date=Jun 20, 2023 |title=Mediterranean Sea |url=https://vajiramandravi.com/current-affairs/mediterranean-sea/ |access-date=2025-06-23 |website=Vajiram & Ravi |language=en-IN}}</ref>
V [[Evropa|Evropi]], od zahoda proti vzhodu: [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Malta]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]] in [[Grčija]].
V [[Azija|Aziji]], od severa proti jugu: [[Turčija]], [[Ciper]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]] in [[Država Palestina|Palestina]].
V [[Afrika|Afriki]], od vzhoda proti zahodu: [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]].
== Geologija ==
Podmorski prag med [[Tunizija|tunizijsko]] [[obala|obalo]] in [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Sicilski preliv]]) deli Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Drug podvodni prag leži med [[Španija|špansko]] in [[Maroko|maroško]] obalo, malo pred Gibraltarskim prelivom. Ta zaradi svoje plitvosti (300 m) omejuje kroženje vode, zaradi česar je plimovanje v Sredozemlju manjše, slanost pa večja kot v Atlantiku. Največja reka, ki se izliva v sredozemsko morje, je [[Nil]], ki priteče z južne smeri, iz centralne Afrike. Druge večje (evropske) reke, ki pritekajo v to more so [[Ebro]], [[Rona]], [[Arno (reka)|Arno]], [[Tibera]], [[Pad]], [[Adiža]], [[Piava]], [[Tilment]], [[Soča]], [[Neretva]], [[Drim]], [[Bojana (reka)|Bojana]] /''Bunë'', [[Škumbin]], [[Vjosa]], [[Vardar]], [[Marica]], itd.
Sredozemsko morje je skupaj z delom [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] del nekdanjega [[Ocean Tetida|oceana Tetida]], ki je zaradi [[tektonika plošč|tektonskega]] narivanja [[afriška plošča|Afriške plošče]] na [[evrazijska plošča|Evrazijsko]] pred 30 milijoni let, v dobi [[oligocen]]a, ostalo skoraj odrezano. Tektonski premiki so še vedno dejavni, rezultat česa je dejavnost [[ognjenik]]ov [[Etna]], [[Vezuv]] in [[Stromboli]] (vsi v [[Italija|Italiji]]) ter pogosti rušilni potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja Gibraltarski preliv zaprl in Sredozemsko morje se je izsušilo. Dokaz za to so [[terciar]]ne plasti [[sadra|sadre]] in [[sol]]i globoko na morskem dnu.
==Klimatske razmere==
Za velik del sredozemske obale je značilno [[sredozemsko podnebje]]. Za sredozemski bazen je značilno podnebje z milimi<ref name=":6" /><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Urdiales-Flores |first1=Diego |last2=Zittis |first2=George |last3=Hadjinicolaou |first3=Panos |last4=Cherchi |first4=Annalisa |last5=Alessandri |first5=Andrea |last6=Peleg |first6=Nadav |last7=Lelieveld |first7=Jos |date=2024 |title=A Global Analysis of Historical and Future Changes in Mediterranean Climate-Type Regions |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/joc.8655 |journal=International Journal of Climatology |language=en |volume=44 |issue=15 |pages=5607–5620 |doi=10.1002/joc.8655 |bibcode=2024IJCli..44.5607U |issn=1097-0088}}</ref> in vlažnimi zimami,<ref name=":7" /> ter suhimi in vročimi poletji.<ref name=":6">{{navedi splet |date=2025-06-04 |title=Mediterranean climate {{!}} Definition, Region, Map, & Facts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/science/Mediterranean-climate |access-date=2025-06-24 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref name=":7" /> Čeprav so sredozemski tropski cikloni razmeroma redek pojav, se v Sredozemskem morju občasno izoblikujejo, in sicer najpogosteje v obdobju od septembra do novembra.<ref>{{navedi splet |title=Medicane |url=https://resources.eumetrain.org/satmanu/CMs/Medicane/navmenu.php?page=2.0.0 |access-date=2025-06-24 |website=resources.eumetrain.org |archive-date=2025-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250822162134/https://resources.eumetrain.org/satmanu/CMs/Medicane/navmenu.php?page=2.0.0 |url-status=dead }}</ref>
{{wide image|Koppen World Map (Mediterranean Sea area only).png|769px|Zemljevid podnebnih pasov na območjih okoli Sredozemskega morja po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]}}
====Temperatura morja====
[[File:Port Autonome de Marseille.JPG|thumb|Marseille z [[L'Estaque|L'Estaqua]]]]
{|class="wikitable"
|+Povprečna temperatura Sredozemskega morja (°C)
|-
!
!'''Jan'''
!'''Feb'''
!'''Mar'''
!'''Apr'''
!'''Maj'''
!'''Jun'''
!'''Jul'''
!'''Avg'''
!'''Sep'''
!'''Okt'''
!'''Nov'''
!'''Dec'''
!'''Ø/leto'''
|-
|[[Marseille]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/france/marseille.php Marseille Climate and Weather Averages, France<!-- Bot generated title -->]</ref>
|13
|13
|13
|14
|16
|18
|21
|22
|21
|18
|16
|14
!16,6
|-
|[[Benetke]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/venetian-riviera/venice.php Venice Climate and Weather Averages, Venetian Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref>
|11
|10
|11
|13
|18
|22
|25
|26
|23
|20
|16
|14
!17,4
|-
|[[Barcelona]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/barcelona.php Barcelona Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref>
|13
|13
|13
|14
|17
|20
|23
|25
|23
|20
|17
|15
!17,8
|-
|[[Valencia]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/valencia.php Valencia Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref>
|14
|13
|14
|15
|17
|21
|24
|26
|24
|21
|18
|15
!18,5
|-
|[[Málaga]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/costa-del-sol/malaga.php Malaga Climate and Weather Averages, Costa del Sol<!-- Bot generated title -->]</ref>
|16
|15
|15
|16
|17
|20
|22
|23
|22
|20
|18
|16
!18,3
|-
|[[Gibraltar]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/gibraltar/gibraltar.php Gibraltar Climate and Weather Averages<!-- Bot generated title -->]</ref>
|16
|15
|16
|16
|17
|20
|22
|22
|22
|20
|18
|17
!18,4
|-
|[[Neapelj]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/neapolitan-riviera/naples.php Naples Climate and Weather Averages, Neapolitan Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref>
|15
|14
|14
|15
|18
|22
|25
|27
|25
|22
|19
|16
!19,3
|-
|[[Atene]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/athens.php Athens Climate and Weather Averages, Greece<!-- Bot generated title -->]</ref>
|16
|15
|15
|16
|18
|21
|24
|24
|24
|21
|19
|18
!19,3
|-
|[[Iraklion]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/crete/iraklion.php Iraklion Climate and Weather Averages, Crete<!-- Bot generated title -->]</ref>
|16
|15
|15
|16
|19
|22
|24
|25
|24
|22
|20
|18
!19,7
|-
|[[Malta]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/malta/valletta.php Valletta Climate and Weather Averages, Malta<!-- Bot generated title -->]</ref>
|16
|16
|15
|16
|18
|21
|24
|26
|25
|23
|21
|18
!19,9
|-
|[[Larnaka]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/larnaca.php Larnaca Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref>
|18
|17
|17
|18
|20
|24
|26
|27
|27
|25
|22
|19
!21,7
|-
|[[Limassol]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/limassol.php Limassol Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref>
|18
|17
|17
|18
|20
|24
|26
|27
|27
|25
|22
|19
!21,7
|-
|[[Antalya]]
|17
|17
|17
|18
|21
|24
|27
|28
|27
|25
|22
|19
!21,8
|-
|[[Aleksandrija]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |title=Alexandria Climate and Weather Averages, Egypt<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-06-20 |archive-date=2014-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105193047/http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |url-status=dead }}</ref>
|18
|17
|17
|18
|20
|23
|25
|26
|26
|25
|22
|20
!21,4
|-
|[[Tel Aviv]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/israel/tel-aviv.php Tel Aviv Climate and Weather Averages, Israel<!-- Bot generated title -->]</ref>
|18
|17
|17
|18
|21
|24
|26
|28
|27
|26
|23
|20
!22,1
|}
==Opombe==
{{NoteFoot}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
== Glej tudi ==
* [[Sredozemska unija]]
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Morja]]
[[Kategorija:Geografija Evrope]]
[[Kategorija:Sredozemlje]]
gkzfw3j0v2zn73qid2auysepk98w4ml
Novi vek
0
9449
6761999
5984786
2026-10-08T06:33:31Z
~2026-54113-08
266984
Letnico
6761999
wikitext
text/x-wiki
'''Novi vek''' je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z [[Odkritje Amerike|odkritjem Amerike]] ter končalo s koncem [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1945. V tem obdobju so Evropejci v [[Velika geografska odkritja|dobi odkritij]] (države, ki so zaradi lege ob Atlantiku takrat odkrivale in osvajale, so bile Portugalska, Španija, Anglija, Francija ter Nizozemska) poleg Amerike odkrili še mnoga druga dotlej neznana območja našega planeta. Velike spremembe so se zgodile v gospodarstvu in prometu. Zelo se je razvila [[znanost]]. Iznajdbe, na primer [[Parni stroj|parnega stroja]], [[Električna energija|električne energije]] in druge, so povzročile precejšnje spremembe v življenju ljudi. Nekatere evropske države so si ustvarile kolonije na drugih kontinentih, kar je sprožilo številne vojne. Je najkrajše zgodovinsko obdobje. Novemu veku sledi moderna doba oz. [[Novejša zgodovina|sodobnost]].
{{hist-stub}}
[[Kategorija:Zgodovina po dobah]]
[[Kategorija:Novi vek]]
{{normativna kontrola}}
df0k3o9kmq83mmxnjqmtl62b2fv67zp
6762000
6761999
2026-10-08T06:34:11Z
Yerpo
8417
vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-54113-08|~2026-54113-08]] ([[User talk:~2026-54113-08|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]]
5959743
wikitext
text/x-wiki
'''Novi vek''' je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z [[Odkritje Amerike|odkritjem Amerike]] ter končalo s koncem [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918. V tem obdobju so Evropejci v [[Velika geografska odkritja|dobi odkritij]] (države, ki so zaradi lege ob Atlantiku takrat odkrivale in osvajale, so bile Portugalska, Španija, Anglija, Francija ter Nizozemska) poleg Amerike odkrili še mnoga druga dotlej neznana območja našega planeta. Velike spremembe so se zgodile v gospodarstvu in prometu. Zelo se je razvila [[znanost]]. Iznajdbe, na primer [[Parni stroj|parnega stroja]], [[Električna energija|električne energije]] in druge, so povzročile precejšnje spremembe v življenju ljudi. Nekatere evropske države so si ustvarile kolonije na drugih kontinentih, kar je sprožilo številne vojne. Je najkrajše zgodovinsko obdobje. Novemu veku sledi moderna doba oz. [[Novejša zgodovina|sodobnost]].
{{hist-stub}}
[[Kategorija:Zgodovina po dobah]]
[[Kategorija:Novi vek]]
{{normativna kontrola}}
4hky74s4w8xi6kkom3dtdwghq8mvdn2
54. oklepno-mehanizirani bataljon Slovenske vojske
0
13712
6761819
6083568
2026-10-07T16:13:55Z
Yerpo
8417
pnp
6761819
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška enota
| unit_name = 54. oklepno-mehanizirani bataljon Slovenske vojske
| image =
| caption =
| country = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
| allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]]
| type = [[Oklepno-mehanizirane enote|Oklepno-mehanizirana]] enota
| branch = [[Kopenska vojska]]
| dates = 1993–2001
| specialization = [[Oklepno bojevanje]]<br>[[Pehotno bojevanje]]
| command_structure =
| size = [[Bataljon]]
| current_commander =
| garrison = [[Vojašnica 26. oktober]], [[Vrhnika]]
| ceremonial_chief =
| nickname =
| motto =
| colors =
| march =
| mascot =
| battles =
| notable_commanders =
| anniversaries =
| decorations =
| battle_honours =
| patron =
| colonel_of_the_regiment =
| colonel_in_chief = <!-- Insignia -->
| identification_symbol =
| identification_symbol_label =
| identification_symbol_2 =
| identification_symbol_2_label =
}}
'''54. oklepno-mehanizirani bataljon Slovenske vojske''' ([[kratica]]: '''54. OKMB''') je nekdanja [[oklepne enote|oklepno]]-[[mehanizirane enote|mehanizirana]] [[vojaške formacije|formacija]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]; [[bataljon]] je bil nastanjen v [[vojašnica Ivana Cankarja|vojašnici Ivana Cankarja]].
== Poveljstvo ==
; Poveljniki
* [[Stotnik (Slovenska vojska)|stotnik]] [[Darko Ravnik]] (2001)
* [[Podpolkovnik (Slovenska vojska)|Podpolkovnik]] [[Robert Puš]] (1997)
* Podpolkovnik [[Bojan Končan]] (1993)
* Podpolkovnik Branko Kalin (1992)
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam enot Slovenske vojske]]
{{Bataljoni_SV}}
{{unit-stub}}
[[Kategorija:Bataljoni Teritorialne obrambe Republike Slovenije|0054]]
[[Kategorija:Oklepno-mehanizirani bataljoni Slovenske vojske|0054]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1993|0054]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 2001|0054]]
[[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane na Vrhniki|0054]]
aay5kgaswez80vi6mix4eta4gyxy0rb
Svinec
0
14277
6761853
6756489
2026-10-07T18:02:13Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761853
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Svinec}}
{{Infopolje svinec}}
'''Svinec''' je [[kemični element]] s simbolom Pb (iz [[Latinščina|latinskega]] ''plumbum'') in [[Vrstno število|vrstnim številom]] 82. Spada med [[Težka kovina|težke kovine]]. Je mehka, strupena in kovna [[šibka kovina]] z relativno nizkim [[tališče]]m, na svežem prerezu modrikasto bele barve, ki na zraku hitro potemni v bolj znano temno sivo barvo. Svinec je zadnji stabilni element v [[Periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]]. Njegovi trije [[izotop]]i so končni produkt verige [[Jedrski razpad|jedrskih razpadov]] težjih elementov.
Je relativno nereaktivna šibka kovina. Njegove šibke kovinske lastnosti dokazuje njegova [[amfoternost]]: element in njegovi [[oksid]]i reagirajo s kislinami in bazami in težijo k tvorbi [[Kovalentna vez|kovalentnih vezi]]. V spojinah je najpogosteje v [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskem stanju]] +2 in ne +4, ki je običajno za lažje elemente iz [[Ogljikova skupina|ogljikove skupine]]. Izjeme so običajno omejene na svinčeve organske spojine. Podobno kot lažji elementi iz ogljikove skupine tudi svinec [[Polimerizacija|polimerizira]] sam s seboj in tvori verige in poliedrske strukture.
Svinec se zlahka pridobiva iz njegovih [[Ruda|rud]] in je bil v zahodni Aziji znan že v prazgodovini. Glavna svinčeva ruda je [[galenit]], ki ima pogosto primesi [[Srebro|srebra]]. K rudarjenju in rabi svinca v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] je veliko pripomoglo ravno zanimanje za srebro. Zanimanje za svinec je po padcu Rimskega cesarstva zamrlo in se vrnilo na primerljivo raven šele med [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]]. Leta 2014 je bila svetovna proizvodnja svinca okoli 10 milijonov ton, od tega več kot polovica iz reciklaže. Zaradi visoke [[Gostota|gostote]], nizkega [[Tališče|tališča]], [[duktilnost]]i in relativne odpornosti na [[Oksidacija|oksidacijo]] je svinec zelo uporaben. Zaradi omenjenih lastnosti, relativne pogostosti v naravi in nizke cene se na široko uporablja v gradbeništvu in proizvodnji cevi, baterij, krogel in šiber, uteži, spajk, posode, zlitin, belih pigmentov, osvinčenega bencina in zaščit pred sevanjem.
V poznem 19. stoletju so prepoznali njegovo [[toksičnost]] in ga začeli postopoma opuščati. V nekaj državah so kljub temu še vedno v prodaji proizvodi, ki vsebujejo svinec, vključno z nekaterimi zaščitnimi premazi, kroglami in šibrami. Svinec je [[nevrotoksin]], ki se kopiči v mehkih tkivih in kosteh, poškoduje živčni sistem, moti delovanje bioloških encimov in povzroča nevrološke motnje, kot so možganske poškodbe in vedenjske težave.
V Sloveniji je več stoletij nepretrgoma deloval [[Rudnik Mežica|rudnik svinca Mežica]], ki je na vrhuncu prispeval 1 % svetovne proizvodnje. Pridobivanje rude je zaradi izčrpanih zalog od leta 1993 ustavljeno, rudnik pa sedaj služi v turistične namene.<ref name="mezica">{{navedi splet |url=https://www.mezica.si/objave/175 |title=O Mežici |accessdate=19.12.2020 |date= |format= |work=Občina Mežica }}</ref>
==Fizikalne lastnosti==
===Lastnosti atoma===
Atom svinca ima 82 [[elektron]]ov z elektronsko konfiguracijo [Xe]4f<sup>14</sup>5d<sup>10</sup>6s<sup>2</sup>6p<sup>2</sup>. Vsota njegove prve in druge [[Ionizacijska energija|ionizacijske energije]], se pravi energija, potrebna za odstranitev obeh 6p elektronov, je skoraj enaka vsoti energij [[Kositer|kositra]], svinčevega gornjega soseda v [[Ogljikova skupina|ogljikovi skupini]]. Pojav je nenavaden, ker ionizacijske energije po skupini padajo zaradi večje oddaljenosti elektronov od jedra in večjega ščitenja nižjih orbital.
Podobnost ionizacijskih energij svinca in kositra povzroča [[lantanoidna kontrakcija]] – zmanjševanje ionskih polmerov elementov od [[lantan]]a (vrstno število 57) do [[lutecij]]a (71) in relativno majhni ionski polmeri elementov od [[hafnij]]a (72) navzgor. Pojav je posledica šibkega ščitenja jedra elektronov 4f. Vsota prvih štirih ionizacijskih energij svinca je višja od ustreznih energij kositra, kar je v nasprotju s trendi, ki bi jih sicer napovedali iz [[Periodni sistem elementov|periodnega sistema elementov]]. K takšnemu obnašanju pripomorejo relativistični kvantni učinki, ki postanejo izraziti v težjih atomih.{{efn|Približno 10 % lantanoidne kontrakcije se pripisuje relativističnim učinkom.<ref>Pyykkö 1988, str. 563–94.</ref>}} Eden od takšnih učinkov je učinek inertnega para elektronov: elektroni 6s postanejo nenaklonjeni sodelovanju v tvorbi vezi, kar povzroči nenavadno velike razdalje med atomi v kristalu svinca.<ref>Norman 1996, str. 36.</ref>
Elementi ogljikove skupine z manjšim vrstnim številom od svinca tvorijo stabilne ali metastabilne [[Alotropija|alotrope]] s tetraedrično koordiniranimi in [[Kovalentna vez|kovalentno]] vezanimi diamantnimi [[Kubični kristalni sistem|kubičnimi strukturami]]. Energijski nivoji njihovih zunanjih s- in p- orbital so dovolj blizu, da omogočajo mešanje v štiri hibridne sp<sup>3</sup> orbitale. V svincu inertni elektronski par poveča razdaljo med njegovimi s- in p- orbitalami, energija, ki se sprosti po [[Hibridizacija orbital|hibridizaciji]], pa ni dovolj velika, da bi premagala nastalo vrzel.<ref>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 226–227, 374.</ref> Namesto da bi tvoril diamantno kubično strukturo, svinec tvori [[Kovinska vez|kovinske vezi]], v katerih so dislocirani samo p-elektroni, ki si jih delijo Pb<sup>2+</sup> [[ion]]i. Svinec ima posledično strukturo ploskovno centrirane kocke<ref>Christensen 2002, str. 867.</ref> podobne velikosti,<ref>Slater 1964.</ref> kot jih imata dvovalentni kovini [[kalcij]] in [[stroncij]].<ref>Considine & Considine 2013, str. 501, 2970.</ref>{{efn|Tetraedrični alotrop kositra se imenuje α- ali sivi kositer in je stabilen samo pri temperaturah do 13,2 °C. Stabilna oblika kositra nad to temperature se imenuje β- ali beli kositer, ki ima spahnjene ploskovno centrirano kubično (tetragonalno) strukturo, ki nastane s komprimiranjem tetraedra sivega kositra vzdolž njegovih kubičnih osi. Beli kositer ima dejansko strukturo neposredno med regularno tetraedrično strukturo sivega kositra in regularno ploskovno centrirano kubično strukturo svinca, kar je skladno s splošnim trendom naraščanja kovinskih lastnosti po vseh reprezentativnih skupinah navzdol.<ref>Parthé 1964, str. 13.</ref>}}{{efn| Leta 2013 je bil odkrit kvazikristalni tenkoslojni alotrop svinca s pentagonalno simetrijo. Alotrop je bil pridobljen z nalaganjem svinčevih atomov na površino izoedričnega kvazikristala srebra-indija-iterbija.<ref>Sharma et al. 2013.</ref><ref>Sharma et al. 2014, str. 174710.</ref>}}{{efn| Diamantna kubična struktura z mrežnimi parametri, podobnimi mrežnim parametrom silicija, obstaja tako v tako v tenkoslojnem svincu in kositru kot v masivnem svincu in kositru takoj po strjevanju v vakuumu ~5 x 10−6 Torr. Obstajajo eksperimentalni dokazi za skoraj povsem identične strukture najmanj treh tipov oksidov, kar kaže, da se svinec in kositer obnašata kot silicij ne samo v začetnih fazah kristalizacije, ampak tudi v začetnih fazah oksidacije.<ref>Peneva, Djuneva & Tsukeva 1981.</ref>}}
===Lastnosti kovine===
[[Slika:Lead-2.jpg|thumb|left|Svinec]]
Svinec ima na svežem prerezu svetel, srebrn videz z modrim odtenkom.<ref>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 372.</ref> Ob stiku z vlažnim zrakom hitro potemni in izgubi sijaj. Je kovna in duktilna kovina z visoko gostoto in zaradi pasivacije zelo odporna proti koroziji.<ref>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 372–273.</ref>
Njegova visoka gostota (11,34 g/cm<sup>3</sup>) je posledica [[Kristalna struktura|kristalne strukture]] – gosto pakirane ploskovno centrirane kocke in visoke [[Molekulska masa|molekulske mase]].<ref name=ref16>Thornton, Rautiu & Brush 2001, str. 6.</ref> Gostota je višja od gostote drugih običajnih kovin, kot so [[železo]] (7,87 g/cm<sup>3</sup>), [[baker]] (8,93 g/cm<sup>3</sup>) in [[cink]] (7,14 g/cm<sup>3</sup>).<ref>Lide 2005, str. 12-35, 12-40.</ref> Gostejših je samo nekaj kovin: [[volfram]] in [[zlato]] (oba 19,3 g/cm<sup>3</sup>) in [[osmij]], ki je z gostoto 22,59 g/cm<sup>3</sup> najgostejša znana kovina. Njegova gostota je skoraj dvakrat višja od gostote svinca.<ref>Lide 2005, str. 4-13, 4-21, 4-33.</ref>
Njegov videz in gostota sta našla pot tudi v naš vsakdanji jezik v izrazih svinčen obraz, svinčeno nebo, svinčen molk, svinčena tišina, svinčene noge in drugih.<ref>[https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/2925065/svincen?query=svinčen ''Termanija'']. Pridobljeno 29. novembra 2020.</ref>
Svinec je zelo mehka kovina z [[Mohsova trdotna lestvica|Mohsovo trdoto]] 1,5 in se lahko razi z nohtom.<ref>Vogel & Achilles 2013, str. 8.</ref> Je dobro koven in dokaj duktilen.<ref>Anderson 1869, str. 341–43.</ref>{{efn|Kovnost pove, kako lahko se snov deformira pod pritiskom, duktilnost pa, kako lahko se vleče.}} [[Stisljivostni modul]] svinca (merilo, kako lahko se kovina komprimira) je 45,8 GPa, [[aluminij]]a 75,2 GPa, [[Baker|bakra]] 137,8 GPa in mehkega [[Jeklo|jekla]] 160–169 GPa.<ref>Gale & Totemeier 2003, str. 15–2–15–3.</ref> [[Natezna trdnost]] svinca je majhna – 12–17 MPa. Natezna trdnost aluminija je 6-krat višja, bakra 10-krat višja in mehkega jekla 15-krat višja od svinčeve. Natezna trdnost svinca se lahko poveča z majhnimi dodatki bakra ali [[antimon]]a.<ref>Thornton, Rautiu & Brush 2001, str. 8.</ref>
[[Tališče]] svinca je zelo nizko (327,5 °C)<ref name=ref25>Lide 2005, str. 12-219.</ref> v primerjavi z drugimi kovinami.<ref name=ref16/> [[Vrelišče]] svinca je 1749 °C<ref name=ref25/> in je najnižje med kovinami iz [[Ogljikova skupina|ogljikove skupine]]. Specifična [[električna upornost]] svinca pri 20 °C je 192 nΩ•m in je skoraj red velikosti višja od upornosti drugih industrijskih kovin (baker 15,43 nΩ•m, zlato 20,51 nΩ•m in aluminij 24,15 nΩ•m).<ref>Lide 2005, str. 12-45.</ref> Svinec je pri temperaturah pod 7,19 K [[Superprevodnost|superprevodnik]].<ref>Blakemore 1985, str. 272.</ref> Ta temperatura je najvišja kritična temperatura superprevodnikov tipa 1 in tretja najvišja kritična temperatura elementarnih superprevodnikov.<ref>Webb, Marsiglio & Hirsch 2015.</ref>
===Izotopi===
Naravni svinec vsebuje štiri stabilne [[izotop]]e z masnimi števili 204, 206, 207 in 208<ref name=ref30>''IAEA - Nuclear Data Section 2017''.</ref> in sledove petih kratkoživih radioizotopov.<ref>''University of California Nuclear Forensic Search Project''.</ref> Visoko število izotopov je skladno s svinčevim parnim [[Vrstno število|vrstnim številom]].{{efn|Parno število ali [[proton]]ov ali [[nevtron]]ov na splošno poveča stabilnost jeder izotopov v primerjavi z izotopi z neparnimi števili protonov ali nevtronov. Noben element z neparnim vrstnim številom nima več kot dva stabilna izotopa. Rekorder po številu izotopov je [[kositer]] (vrstno število 50) z deset izotopi.<ref name=ref30/>}} Svinec ima [[Magično število (fizika)|magično število]] protonov (82), za katero model jedrskih lupin natančno predvideva posebno stabilna jedra.<ref name=ref32>Stone 1997.</ref> Svinec 208 ima 126 nevtronov, ki je tudi magično število. Obe števili lahko razložita, zakaj je svinec 208 izjemno stabilen.<ref name=ref32/>
Svinec je najtežji element s stabilnimi naravnimi izotopi in najtežjim stabilnim jedrom. To lastnost so v preteklosti pripisovali [[bizmut]]u (vrstno število 83), dokler niso leta 2003 odkrili, da njegov izotop <sup>209</sup>Bi zelo počasi razpada.{{efn|[[Razpolovna doba]] izotopa <sup>209</sup>Bi je 1,9x10<sup>19</sup> let.<ref name=ref33>de Marcillac et al. 2003, str. 876–878.</ref> Kilogram naravnega bizmuta ima aktivnost 0,003 [[becquerel]]a (razpada na sekundo). Za primerjavo: naravna radiacija človeškega telesa je okoli 65 becquerelov na kilogram telesna mase (v povprečju 4500 becquerelov).<ref>''World Nuclear Association 2015''.</ref>}} Štirje stabilni izotopi svinca bi bili teoretično podvrženi alfa razpadu v izotope [[Živo srebro|živega srebra]], kar do zdaj še ni bilo ugotovljeno. Njihova napovedana razpolovna doba bi bila na območju 10<sup>35</sup> do 10<sup>189</sup> let, kar je najmanj 10<sup>25</sup> krat več od [[Starost vesolja|starosti vesolja]].<ref>Beeman et al. 2013.</ref>
Trije glavni stabilni svinčevi izotopi so prisotni v treh od štirih glavnih razpadnih verig: izotopi 206, 207 in 208 so končni razpadni produkti urana-238, urana-235 oziroma torija-232.<ref>Radioactive Decay Series 2012.</ref> Te razpadne verige se imenujejo uranova, aktinijeva in torijeva veriga.<ref>Committee on Evaluation of EPA Guidelines for Exposure to Naturally Occurring Radioactive Materials et al. 1999.</ref> Vsebnost izotopov v naravni kamnini je odvisna predvsem od vsebnosti starševskih uranovih in torijevih izotopov. Primer: relativna vsebnost svinca-208 se lahko giblje od 52% v normalnih vzorcih do 90% v [[torij]]evih rudah,<ref>Smirnov, Borisevich & Sulaberidze 2012.</ref> zato se standardna atomska masa svinca lahko podaja samo na eno decimalno mesto natančno.<ref>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 368.</ref> Razmerje izotopov 206 in 207 proti izotopu 204 postopoma narašča, ker prva dva še vedno nastajata z radioaktivnim razpadom težjih elementov, izotop 204 pa ne. Pojav omogoča radioaktivno datiranje svinec-svinec. Ker uran razpada v svinec, se njuna relativna vsebnost spreminja in pomeni osnovo za datiranje uran-svinec.<ref>Levin 2009, str. 40–41.</ref> Svinec-207 kaže jedrsko magnetno resonanco, lastnost, ki je bila uporabljena za preučevanje njegovih spojin v raztopini in trdnem stanju<ref>Webb 2000, str. 115.</ref><ref>Wrackmeyer & Horchler 1990.</ref> in celo v človeškem telesu.<ref>Cangelosi & Pecoraro 2015.</ref>
[[Slika:Holsinger Meteorite.jpg|thumb|left| Holsingerjev meteorit, največji kos meteorita Canyon Diablo; datiranji uran-svinec in svinec-svinec sta omogočili popravek starosti Zemlje na 4,55±70 milijona let]]
Poleg stabilnih izotopov, ki tvorijo skoraj ves naravni svinec, obstajajo tudi sledi nekaj radioizotopov. Eden od njih je svinec-210, ki ima razpolovno dobo samo 22,3 leta.<ref name=ref30/> V naravi se kljub temu pojavlja v majhnih količinah, ker nastaja v dolgi razpadni verigi, ki se začne z uranom-238, ki je na Zemlji prisoten že več milijard let. Svinec-211, -212 in -214 se pojavljajo v razpadnih verigah urana-235, torija-232 oziroma urana-238, zato so v naravi v sledeh prisotni vsi trije. Minutne sledi svinca-209 nastajajo v zelo redkem klasterskem razpadu radija-223, enega od hčerinskih produktov naravnega urana-235, in v razpadni verigi neptunija-237. Sledovi slednjega nastajajo z lovljenjem nevtronov v uranovih rudah. Posebej uporaben je svinec-210, s katerim se ugotavlja starost vzorcev z merjenjem razmerja med njim in svincem-206. Oba izotopa sta prisotna v isti razpadni verigi.<ref>Fiorini 2010, str. 7–8.</ref>
V celoti je bilo sintetiziranih 43 svinčevih izotopov z masnimi števili 178 do 220.<ref name=ref30/> Najbolj stabilen radioizotop je svinec-205 z razpolovno dobo okoli 1,73×10<sup>7</sup> let. Drugi najbolj stabilen je svinec-202 z razpolovno dobo 52.500 let. Razpolovna doba je daljša od razpolovnih dob vseh drugih radioizotopov. <ref name=ref30/>
==Kemija==
[[Slika:FlammenfärbungPb.png|thumb|right|upright=0.5|Plamenska reakcija: svinec obarva plamen bledo modro]]
Svinec v vlažnem zraku tvori zaščitni sloj z različno sestavo. Sloj občajno sestavlja [[svinčev(II) karbonat]].<ref>Thürmer, Williams & Reutt-Robey 2002, str. 2033–2035.</ref><ref>Tétreault, Sirois & Stamatopoulou 1998, str. 17–32.</ref><ref>Thornton, Rautiu & Brush 2001, str. 10–11.</ref> V mestnih in obmorskih okoljih sta v sloju lahko prisotna tudi sulfat in klorid.<ref name=ref49>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 373.</ref> Zaščitni sloj učinkovito ščiti notranjost kovine pred vplivi ozračja.<ref name=ref49/> Fino uprašen svinec je piroforen<ref>Bretherick 2016, str. 1442.</ref> in zgori z modrikasto belim plamenom.<ref>Harbison, Bourgeois & Johnson 2015, str. 132.</ref>
[[Fluor]] reagira s svincem pri sobni temperaturi in tvori svinčev(II) fluorid. Podobna je reakcija s [[klor]]om, vendar je zanjo potrebno segrevanje, ker sloj klorida na površini svinca zmanjša reaktivnost elementov.<ref name=ref49/> Raztaljen svinec reagira s [[halkogen]]i in tvori svinčeve(II) halkogenide.<ref name=ref52>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 374.</ref>
Kovinski svinec je odporen proti [[Žveplova kislina|žveplovi]] in [[fosforjeva kislina|fosforjevi kislini]], proti [[Klorovodikova kislina|klorovodikovi]] in [[Dušikova kislina|dušikovi kislini]] pa ne. Netopnost je posledica pasivacije površine z nastalimi solmi.<ref>Thornton, Rautiu & Brush 2001, str. 11–12.</ref> [[Organske kisline]], kot je [[ocetna kislina]], raztapljajo svinec v prisotnosti [[kisik]]a.<ref name=ref49/> Koncentrirane alkalije svinec raztapljajo in tvorijo plumbite.<ref>Polyanskiy 1986, str. 20.</ref>
===Anorganske spojine===
Svinec ima dve glavni [[Oksidacijsko stanje|oksidacijski stanji]]: +4 in +2. Za ogljikovo skupino je značilno štirivalentno stanje. Dvovalentno stanje ogljika in silicija je redko, germanija manj redko, kositra pomembnejše, a ne prevladujoče in pomembnejše od obeh valenčnih stanj svinca.<ref name=ref49>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 373.</ref> Pojav se pripisuje relativističnim učinkom, zlasti učinku inertnega elektronskega para, ki se manifestira pri veliki razliki [[elektronegativnost]]i med svincem in oksidnimi, halidnimi ali nitridnimi ioni in privede do značilnega pozitivnega naboja na svincu. Rezultat je močnejša kontrakcija svinčeve 6s orbitale v primerjavi s 6p orbitalo, ki s tem postane manj aktivna v ionskih spojinah. Inertni par elektronov je manj uporaben za spojine, v katerih svinec tvori [[Kovalentna vez|kovalentno vez]] z elementi s podobno elektronegativnostjo, kot so na primer svinčeve organske spojine. V teh spojinah ostaneta velikosti 6s in 6p orbital podobni, tako da je [[Hibridizacija orbital|sp<sup>3</sup> hibridizacija]] še vedno energijsko ugodna. V takšnih spojinah je svinec, tako kot ogljik, predvsem štirivalenten.<ref>Kaupp 2014, str. 9–10. </ref>
Med elektronegativnostima svinca(II) (1,87) in svinca(IV) (2,33) je relativno velika razlika in pomeni obrat trenda naraščanja stabilnosti oksidacijskega stanja +4 po ogljikovi skupini navzdol. Kositer, za primerjavo, ima vrednosti 1,80 v oksidacijskem stanju +2 in 1,96 v oksidacijskem stanju +4.<ref> Dieter & Watson 2009, str. 509.</ref>
[[Slika:Oxid_olovnatý.JPG|left|thumb|[[Svinčev(II) oksid]]]]
====Svinec(II)====
Svinčeve(II) spojine so značilne za anorgansko kemijo svinca. Tudi najmočnejši oksidanti, kot sta [[fluor]] in [[klor]], reagirata s svincem samo do PbF<sub>2</sub> in PbCl<sub>2</sub>.<ref name=ref49/> Svinčevi(II) ioni so v raztopinah praviloma brezbarvni<ref>Hunt 2014, str. 215.</ref> in delno [[Hidroliza|hidrolizirajo]] in tvorijo Pb(OH)<sup>+</sup> in nazadnje [Pb<sub>4</sub>(OH)<sub>4</sub>]<sup>4+</sup> ione. V slednjih delujejo hidroksilni ioni kot premostitveni ligand.<ref name=ref58>King 1995, str. 43–63.</ref><ref>Bunker & Casey 2016, str. 89.</ref> Svinčevi(II) ioni niso reducenti kot na primer kositrovi(II) ioni. Tehnike določanja Pb<sup>2+</sup> iona v vodi so običajno povezane z obarjanjem PbCl<sub>2</sub> z razredčeno [[Klorovodikova kislina|klorovodikovo kislino]]. Ker je PbCl<sub>2</sub> delno topen v vodi, se obarjenje v razredčenih raztopinah doseže s prepihavanjem raztopine z vodikovim sulfidom (H<sub>2</sub>S).<ref>Whitten, Gailey & David 1996, str. 904–905.</ref>
[[Slika:Red-lead-unit-cell-3D-balls.png|right|thumb|200px|{{Color box|#575961}} Svinec in {{Color box|#ee2010}} [[kisik]] v tetragonalni osnovni celici kristala svinčevega(II,III) oksida]]
[[Svinčev(II) oksid]] (PbO) ima dva [[Polimorfizem (kristalografija)|polimorfa]]: [[litargit]] (α-PbO, rdeč) in [[masikot]] (β-PbO, rumen). Slednji je stabilen samo pri temperaturah nad 488 °C. Litargit je najpogosteje uporabljena anorganska spojina svinca.<ref>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 384.</ref> Svinčev(II) hidroksid ne obstaja, ker naraščanje pH vodnih raztopin svinčevih(II) spojin vodi do hidrolize in kondenzacije.<ref>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 387.</ref> Svinec običajno reagira s težjimi halkogeni. [[Svinčev(II) sulfid|Svinčev sulfid]] (PbS) je [[polprevodnik]], fotoprevodnik in izredno občutljiv detektor [[Infrardeče sevanje|infrardečega sevanja]]. Druga dva halkogenida, svinčev selenid (PbSe) in svinčev telurid (PbTe) sta prav tako fotoprevodnika. Halkogenidi so nenavadni, ker postaja njihova barva po skupini navzdol svetlejša.<ref name=ref63>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 389.</ref>
Znani so vsi svinčevi dihalogenidi, vključno z diastatidom (PbAt<sub>2</sub>).<ref>Zuckerman & Hagen 1989, str. 426.</ref> Obstajajo tudi mešani dihalogenidi, kot je PbFCl. Relativna netopnost slednjih daje koristno podlago za [[Gravimetrijska analiza|gravimetrično]] določanje [[fluor]]a. Difluorid je bil prva trdna prevodna ionska spojina, ki jo je leta 1834 odkril Michael Faraday.<ref>Funke 2013.</ref> Drugi dihalogenidi se ob izpostavljenosti [[Ultravijolično valovanje|ultravijolični]] ali [[Vidna svetloba|vidni svetlobi]] razgradijo, zlasti dijodid.<ref name=ref66>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 382.</REF> Znanih je tudi veliko svinčevih(II) psevdohalidov, kot so cianid, cianat in tiocianat.<ref name=ref63/><ref>Bharara & Atwood 2006, str. 4.</ref> Svinec (II) tvori široko paleto halogenidnih koordinacijskih kompleksov, kot so [PbCl<sub>4</sub>]<sup>2−</sup>, [PbCl<sub>6</sub>]<sup>4−</sup> in verižni anion [Pb<sub>2</sub>Cl<sub>9</sub>]''n''<sub>5</sub><sup>n−</sup>.<ref name=ref66/>
Svinčev(II) sulfat je netopen v vodi, podobno kot sulfati drugih težkih dvovalentnih anionov. Svinčev(II) nitrat in svinčev(II) acetat sta zelo dobro topna v vodi, kar se izkorišča za sintezo drugih svinčevih spojin.<ref>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 388.</ref>
====Svinec(IV)====
[[Slika:Nonaplumbide-anion-from-xtal-3D-balls.png|thumb|left|upright|Kapičast kvadratni antiprizmatični anion [Pb<sub>9</sub>]<sup>4−</sup> iz [K(18-krona-6)] <sub>2</sub>K<sub>2</sub>Pb<sub>9</sub>•(en)<sub>1,5</sub><ref>Yong, Hoffmann & Fässler 2006, str. 4774–4778.</ref>]]
Znanih je nekaj anorganskih spojin svinca(IV). Nastajajo samo v zelo oksidativnih raztopinah in pri normalnih pogojih niso obstojne.<ref>''Toxicological Profile for Lead 2007'', str. 277.</ref> Svinčev(II) oksid pri nadaljnji oksidaciji prehaja v Pb<sub>3</sub>O<sub>4</sub>. Slednji je opisan kot svinčev(II,IV) oksid ali strukturno 2PbO•PbO<sub>2</sub> in je najbolj znana svinčeva spojina z mešanima valencama. Svinčev(IV) oksid (PbO<sub>2</sub>) je močan oksidant, ki lahko oksidira klorovodikovo kislino v elementarni klor.<ref>Downs & Adams 2017, str. 1128.</ref> V reakciji najprej nastane pričakovani nestabilni PbCl<sub>4</sub>, ki spontano razpade na PbCl<sub>2</sub> in Cl<sub>2</sub>.<ref>Brescia 2012, str. 234.</ref> Analogno s svinčevim(II) oksidom lahko tudi svinčev(IV) oksid tvori plumbatne anione. Svinčev disulfid (PbS<sub>2</sub>)<ref>Macintyre 1992, str. 3775.</ref> in svinčev diselenid (PbSe<sub>2</sub>)<ref>Silverman 1966, str. 2067–2069.</ref> sta stabilna samo pri visokih pritiskih. Svinčev tetrafluorid (PbF<sub>4</sub>), rumen kristalen prah, je stabilen, vendar manj kot difluorid (PbF<sub>2</sub>). Svinčev tetraklorid (PbCl<sub>4</sub>) je rumeno olje, ki razpade že pri sobni temperaturi. Še manj stabilen je svinčev tetrabromid (PbBr<sub>4</sub>), obstoj svinčevega tetrajodida (PbI<sub>4</sub>) pa je vprašljiv.<ref>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 381.</ref>
====Druga oksidacijska stanja====
Nekaj svinčevih spojin obstaja tudi v drugih oksidacijskih stanjih. Svinec(III) lahko nastane kot vmesni produkt med svincem(II) in svincem(IV) v večjih svinčevih organskih kompleksih. To oksidacijsko stanje ni stabilno, ker so tako ioni svinca(III) kot večji kompleksi, ki ga vsebujejo, radikali.<ref>Becker et al. 2008, str. 9965–9978.</ref><ref>Mosseri, Henglein & Janata 1990, str. 2722–2726.</ref><ref>Konu & Chivers 2011, str. 391–392.</ref> Isto velja za svinec(II), ki se nahaja v podobnih radikalih.<ref>Hadlington 2017, str. 59.</ref>
Znanih je več mešanih svinčevih(II,IV) oksidov. Če se PbO<sub>2</sub> segreva na zraku, pri 293 °C nastane Pb<sub>12</sub>O<sub>19</sub>, pri 351 °C Pb<sub>12</sub>O<sub>17</sub>, pri 374 °C Pb<sub>3</sub>O<sub>4</sub> in nazadnje pri 605 °C PbO. Pri visokih tlakih lahko nastane Pb<sub>2</sub>O<sub>3</sub> in več nestehiometričnih faz. Mnoge od njih imajo defektne fluoritne strukture, v katerih je nekaj atomov kisika zamenjanih s prazninami. Šteje se, da ima takšno strukturo PbO, v katerem vsak drug sloj kisika manjka.<ref>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 384–386.</ref>
Negativna oksidacijska stanja se lahko pojavijo v [[Zintlova faza|Zintlovih fazah]].<ref>Röhr 2017.</ref><ref>Alsfasser 2007, str. 261–263.</ref><ref>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 393.</ref>
{{Clear}}
[[File:Tetraethyllead-3D-balls.png|right|thumb|200px|Zgradba molekule tetraetilsvinca:<br />
{{Color box|#505050}} [[Ogljik]]<br />
{{Color box|#F0F0F0}} [[Vodik]]<br />
{{Color box|#4B7373}} Svinec]]
===Organski svinec===
Svinec lahko tvori polimerne verige, podobno kot njegovi lažji homologi v ogljikovi skupini. Sposobnost tvorjenja je mnogo manjša kot na primer pri ogljiku, ker je vezna entalpija vezi Pb-Pb več kot tri in pol krat manjša od vezi C-C.<ref name=ref52/> Veriga, povezana s [[Kovinska vez|kovinskimi vezmi]], lahko vsebuje do tri člene.<ref>Stabenow, Saak & Weidenbruch 2003.</ref> Podobne spojine lahko tvori tudi z ogljikom, vendar so na splošno manj stabilne kot tipične organske spojine,<ref name=ref85>Polyanskiy 1986, str. 43.</ref> ker je vez Pb-C precej šibka.<ref name=ref58/> Organska kemija svinca je zato mnogo manj obsežna kot na primer kositra.<ref name=ref86>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 404.</ref> V organskih spojinah prevladuje svinec(IV), tudi takrat, ko v reakcije vstopa kot svinec(II). Znanih je zelo malo organskih spojin s svincem(II). Najbolj znani izjemi sta Pb[CH(SiMe<sub>3</sub>)<sub>2</sub>]<sub>2</sub> in Pb(η<sub>5</sub>-C<sub>5</sub>H<sub>5</sub>)<sub>2</sub>.<ref name=ref86/>
Svinčev analog najenostavnejše organske spojine, [[metan]]a, je [[plumban]] PbH<sub>4</sub>, ki lahko nastane v reakciji elementarnega svinca z atomarnim vodikom.<ref name=ref87>Wiberg, Wiberg & Holleman 2001, str. 918.</ref> Najbolj znani enostavni organski svinčevi spojini sta tertametilsvinec in tetraetilsvinec. Obe sta relativno stabilni. Tetraetilsvinec razpade šele med segrevanjem<ref>''Toxicological Profile for Lead'' (2007), str. 287.</ref> ali pod vplivom vidne in ultravijolične svetlobe.<ref>Polyanskiy 1986, str. 44.</ref>{{efn|Še bolj stabilen je tetrafenilsvinec, ki razpade pri 270 °C.<ref name=ref86/>}} Svinec s kovinskim natrijem zlahka tvori ekvimolarno zlitino, ki reagira z alkil halidi v organske kovinske spojine, na primer tetraetilsvinec.<ref>Windholz 1976.</ref> Oksidacijske lastnosti številnih svinčevih organskih spojin se s pridom izkoriščajo: svinčev tetraacetat je pomemben laboratorijski reagent za oksidacije v organskih sintezah.<ref>Zýka 1966, str. 569.</ref> Tetraetilsvinec, ki se je nekoč dodajal bencinu kot [[Klenkanje|antidetonator]], se je proizvajal v večjih količinah kot katera koli druga organska kovinska spojina.<ref name=ref86/> Druge svinčeve organske spojine so kemično manj obstojne.<ref name=ref85/> Za mnoge organske spojine svinčev analog ne obstaja.<ref name=ref87/>
==Izvor in nahajališča==
{| class="wikitable" style="float:left; margin-right:15px; margin-down:0; font-size:10pt; line-height:11pt;"
|+ style="margin-bottom: 5px;" | Osončje {{sfn|Lodders|2003|pp=1222–1223}}
! style="text-align:center;" | Vrstno<br />število
! style="width:45%;"| Element
! style="padding-right: 5px; padding-left: 10px;" | Relativna <br />količina
|-
| style="text-align:center;" | 42
| style="text-align:center;"| [[Molibden]]
| style="padding-right:5px; text-align:right;"|0,798
|-
| style="text-align:center;" | 46
| style="text-align:center;"| [[Paladij]]
| style="padding-right:5px; text-align:right;"|0,440
|-
| style="text-align:center;"| 50
| style="text-align:center; "| [[Kositer]]
| style="padding-right:5px; text-align:right;"|1.146<!--
|-
| colspan=3 style="text-align:center;"| ...
|-
| style="text-align:center;" | 76
| style="text-align:center;"| [[Osmij]]
| style="padding-right:5px; text-align:right;"|0,207-->
|-
| style="text-align:center;" | 78
| style="text-align:center;"| [[Platina]]
| style="padding-right:5px; text-align:right;"|0,417
|-
| style="text-align:center;" | 80
| style="text-align:center;"| [[Živo srebro]]
| style="padding-right:5px; text-align:right;"|0,127
|- style="background:#ff9;"
| style="text-align:center;" | ''82''
| style="text-align:center;"| ''Svinec''
| style="padding-right:5px; text-align:right;"|''1''
|-
| style="text-align:center;" | 90
| style="text-align:center;"| [[Torij]]
| style="padding-right:5px; text-align:right;"| 0,011
|-
| style="text-align:center;" | 92
| style="text-align:center;"| [[Uran]]
| style="padding-right:5px; text-align:right;"| 0,003
|}
===V vesolju===
Delež delcev svinca v [[Osončje|Osončju]] je 1,121 ppb (število delcev na milijardo delcev).<ref name=ref92>Lodders 2003, str. 1222–1223.</ref> Delež je dva in pol krat večji od deleža [[Platina|platine]], osem krat večji od deleža [[Živo srebro|živega srebra]] in sedemnajst krat večji od deleža [[Zlato|zlata]].<ref name=ref92/> Količina svinca v Osončju počasi narašča,<ref>Roederer et al. 2009, str. 1963–1980.</ref> ker vsi težji (in nestabilni) atomi postopoma razpadejo v svinec.<ref>Lochner, Rohrbach & Cochrane 2005, str. 12.</ref> Delež svinca v Osončju se je od njegovega nastanka pred 4,5 milijarde let povečala za okoli 0,75%.<ref>Lodders 2003, str. 1224.</ref> Deleži elementov v Osončju kažejo, da je svinec kljub svojemu relativno velikemu vrstnemu številu bolj zastopan kot večina drugih elementov z vrstnimi števili, večjimi od 40.<ref name=ref92/>
Prvobitni svinec so tvorili izotopi svinec-204, svinec-206, svinec-207 in svinec-208, ki so nastali večinoma kot rezultat ponavljajočih se ujetij nevtronov, ki se dogajajo v zvezdah. Glavni obliki ujetij sta procesa s in r.<ref>Burbidge et al. 1957, str. 608–615.</ref>
[[Slika:S-R-processes-atomic-mass-201-to-210.svg|thumb|right|upright=1.25|Prikaz končnega dela procesov s od [[Živo srebro|živega srebra]] do [[polonij]]a; rdeče črte in krogci predstavljajo ujetja nevtronov; modre puščice predstavljajo razpad β; zelene puščice predstavljajo razpad α; modrozelene puščice prikazujejo ujetja elektronov]]
V procesih s (iz angleškega ''slow – počasen'') lahko med dvema ujetjema poteče več let ali desetletij, kar omogoči razpad β manj stabilnih jeder.<ref>Burbidge et al. 1957, str. 551.</ref> Stabilno jedro [[talij]]a-203 lahko ujame nevtron in postane talij-204; nevtron slednjega z razpadom β odda elektron in se pretvori v proton, pri čemer nastane stabilni svinec-204. Slednji z ujetjem še enega nevtrona postane radioaktivni svinec-205 z razpolovno dobo okoli 15 milijonov let. Z ujetjem naslednjih nevtronov nastajajo izotopi svinec-206, svinec-207 in svinec-208. Slednji z ujetjem še enega nevtrona postane svinec-209, ki hitro razpade v [[bizmut]]-210, ta z razpadom β v [[polonij]]-210, ta pa z razpadom α v svinec-206. Ciklus se torej konča s svincem-206, svincem-207, svincem-208 in bizmutom-209.<ref>Burbidge et al. 1957, str. 608–609.</ref>
V procesih r (iz angleškega ''rapid – hiter'') se ujetja dogajajo hitreje od razpadov jeder.<ref>Burbidge et al. 1957, str. 553.</ref> To se dogaja v okoljih z visoko gostoto nevtronov, na primer v [[supernova]]h in zlitju dveh [[Nevtronska zvezda|nevtronskih zvezd]]. Gostota toka nevtronov mora biti reda velikosti 10<sup>22</sup> nevtronov na kvadratni centimeter na sekundo.<ref>Frebel 2015, str. 114–115.</ref> V tem procesu nastaja manj svinca kot v procesih s.<ref>Burbidge et al. 1957, str. 608–610.</ref> Proces teži k ustavitvi, ko število nevtronov v jedru doseže vrednost 126.<ref>Burbidge et al. 1957, str. 595.</ref> V tem stanju so nevtroni v atomskem jedru urejeni v popolnih orbitalah, tako da je energijsko bolj ugodno ureditev težko doseči.<ref>Burbidge et al. 1957, str. 596.</ref> Če se tok elektronov nadaljuje, se jedra z razpadom β pretvorijo v bolj stabilne izotope [[osmij]]a, [[iridij]]a in [[Platina|platine]].<ref>Burbidge et al. 1957, str. 582, 609–615.</ref>
===Na Zemlji===
Svinec se po Goldschmidtovi klasifikaciji uvršča med halkofile, se pravi, da se na splošno pojavlja kot spojina z [[žveplo]]m.<ref>Langmuir & Broecker 2012, str. 183–184.</ref> Samorodni kovinski svinec je v naravi redek.<ref>Davidson et al. 2014, str. 4–5.</ref> Veliko svinčevih mineralov je relativno svetlih in so v celi Zemljini zgodovini ostali v njeni skorji in niso potonili globlje v Zemljino notranjost. Svinec je zato v [[Zemljina skorja|Zemljini skorji]] relativno pogost. Njegova vsebnost znaša 14 ppm in je 38. najbolj pogosti element v Zemljini skorji.<ref>Emsley 2011, str. 286.</ref>{{efn|Udeležbe elementov so predmet ocen, zato se podrobnosti razlikujejo od vira do vira<ref>Cox 1997, str. 182.</ref>}}
Glavni svinčev mineral je [[galenit]] (PbS), ki najpogosteje spremlja [[cink]]ove rude.<ref name=ref109>Davidson et al. 2014, str. 4.</ref> Večina drugih svinčevih mineralov je nekako sorodnih galenitu. [[Boulangerit]] (Pb<sub>5</sub>Sb<sub>4</sub>S<sub>11</sub>) je mešani [[sulfid]], ki je nastal iz galenita. [[Anglezit]] (PbSO<sub>4</sub>) je produkt oksidacije galenita. [[Ceruzit]] (PbCO<sub>3</sub>) ali bela svinčeva ruda je razpadni produkt galenita. Pogoste nečistoče v svinčevih mineralih so [[arzen]], [[kositer]], [[srebro]], [[zlato]], [[baker]] in [[bizmut]].<ref name=ref109/>
[[Slika:Elemental abundances.svg|thumb|left|upright=1.25|Svinec je glede na njegovo visoko vrstno število (82) precej pogost element v Zemljini skorji; večina elementov z vrstim številom, večjim od 40, je manj pogosta od njega]]
Svetovne zaloge svinca presegajo dve milijardi ton. Največja nahajališča svinčevih rud so v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Kitajska|Kitajski]], [[Irska|Irski]], [[Mehika|Mehiki]], [[Peru]]ju, [[Portugalska|Portugalski]], [[Rusija|Rusiji]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Svetovne rezerve rude, primerne za gospodarno izkoriščanje, so bile leta 2016 ocenjene na 88 milijonov ton, od tega v Avstraliji 35 milijonov, Kitajski 17 milijonov in Rusiji 6,4 milijona ton.<ref name=ref110>United States Geological Survey 2017, str. 97.</ref>
Tipične koncentracije svinca v ozadju v ozračju ne presegajo 0,1 μg/m<sup>3</sup>, v tleh 100 mg/kg in 5 μg/L v sladki in morski vodi.<ref>Rieuwerts 2015, str. 225.</ref>
==Zgodovina==
===Prazgodovina in zgodnja zgodovina===
[[Slika:Lead production graph.svg|thumb|right|upright=1.25|Svetovna proizvodnja svinca je dosegla vrhova v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] in industrijski revoluciji<ref name=ref117>Hong et al. 1994, str. 1841–1843.</ref>]]
V [[Mala Azija|Mali Aziji]] so odkrili svinčene kroglice iz obdobja 7000–6500 pr. n. št., ki bi lahko bile prvi primer ulivanja kovin.<ref name=ref118>Rich 1994, str. 4.</ref> Takrat je imel svinec zaradi mehkosti in dolgočasnega videza zelo malo aplikacij, če sploh kakšno.<ref name=ref118/> Glavni razlog za širjenje proizvodnje svinca je bila njegova povezanost s [[srebro]]m, ki so ga pridobivali z žganjem svinčevega minerala [[galenit]]a.<ref name=ref119>Winder 1993b.</ref> [[Stari Egipt|Stari Egipčani]] so bili prvi, ki so začeli svinčeve minerale uporabljali v [[Kozmetika|kozmetiki]]. Navada se je iz Egipta razširila v antično [[Grčija|Grčijo]] in še naprej.<ref>''History of Cosmetics''.</ref> Egipčani so svinec uporabljali tudi za obtežitev ribiških mrež, glazure, steklo, emajle in okraske.<ref name=ref119/> Različne civilizacije iz [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]] so svinec uporabljale kot material za pisanje, denar in gradbeni material.<ref name=ref119/> Na starodavnem [[Kitajska|kitajskem]] dvoru so ga uporabljali kot poživilo,<ref name=ref119/> valuto<ref>Yu & Yu 2004, str. 26.</ref> in kontracepcijsko sredstvo.<ref>Toronto museum explores 2003.</ref> Civilizacije v dolini [[Ind]]a in [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]]<ref name=ref119/> so uporabljale svinec za izdelavo [[amulet]]ov, vzhodnoafriška in južnoafriška ljudstva pa za vlečenje žice.<ref>Bisson & Vogel 2000, str. 105.</ref>
===Klasično obdobje===
Zaradi vse večjih potreb po srebru za nakit in denar so začeli v Mali Aziji od leta 3000 pr. n. št., na egejskih otokih in Lavrionu (južna [[Atika]], [[Grčija]]) pa nekoliko kasneje, iskati in izkoriščati nahajališča svinca. Te tri regije so približno do leta 1200 pr. n. št. prevladovale v proizvodnji svinca.<ref>Rich 1994, str. 5.</ref> [[Feničani]] so približno od leta 2000 pr. n. št. izkoriščali nahajališča na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Do leta 1600 pr. n. št. so začeli svinec rudariti tudi na [[Ciper|Cipru]], v Grčiji in na [[Sardinija|Sardiniji]].<ref>United States Geological Survey 1973.</ref>
[[Slika:Sling bullets BM GR1842.7-28.550 GR1851.5-7.11.jpg|thumb|left|250px|Starogrške krogle za pračo; na eni strani krogle je bila ulita strela, na drugi pa napis "ΔΕΞΑΙ" ("vzemi" ali "ujemi")<ref>Lead sling bullet.</ref>]]
Rimsko cesarstvo je s širitvijo v [[Evropa|Evropo]] in na celo [[Sredozemlje]] ter razvojem rudarstva postalo največji proizvajalec svinca v klasičnem obdobju. Ocenjuje se, da je letna proizvodnja na višku znašala okoli 80.000 ton. Večina svinca je bila stranski produkt pri pridobivanju srebra.<ref name=ref117/><ref>de Callataÿ 2005, str. 361–372.</ref> Rudarjenje se je začelo tudi v Srednji Evropi, Britaniji, Balkanu, Grčiji, Anatoliji in Hispaniji. Slednja je proizvedla 40% svetovna proizvodnje.<ref name=ref117/>
Svinčene tablice so se pogosto uporabljale za pisanje pisem.<ref>Ceccarelli 2013, str. 35.</ref> V starodavni [[Judeja|Judeji]] so se za pokopavanje pokojnih uporabljale svinčene krste, ulite v peščenih kalupih z različnimi motivi.<ref>Ossuaries and Sarcophagi.</ref> Svinec se je od 5. stoletja pr. n. št. uporabljal za izdelavo pračarskih krogel. V rimskih časih so bile krogle učinkovite na razdaljah od 100 do 150 m. V kartažanski in rimski vojski so po dometu in natančnosti sloveli pračarji z [[Balearski otoki|Balearov]].<ref>Calvo Rebollar, Miguel (2019). ''Construyendo la Tabla Periódica''. Zaragoza, Španija: Prames. str. 45. ISBN 978-84-8321-908-9.</ref>
V Rimskem cesarstvu se je svinec uporabljal za izdelavo vodovodnih cevi, ker se zlahka obdeluje in je korozijsko obstojen,<ref>Rich 1994, str. 6.</ref> v [[Farmacija|farmaciji]], za prekrivanje streh, kot denar in v vojskovanju.<ref>Thornton, Rautiu & Brush 2001, str. 179–184.</ref><ref>Bisel & Bisel 2002, str. 459–460.</ref><ref>Retief & Cilliers 2006, str. 149–151.</ref> Pisci tistega časa, med njimi [[Katon Starejši]], Kolumela in [[Plinij Starejši]], so priporočali svinčene ali s svincem prevlečene posode za pripravo sladil in konzervansov za vino in živila. Svinec je dal jedem prijeten priokus zaradi tvorbe "svinčevega sladkorja" (svinčev(II) acetat), medtem ko so bakrene in bronaste posode dajale grenak priokus zaradi tvorbe bakrovih soli.<ref>Grout 2017.</ref>
Rimski pisec [[Vitruvij]] je pisal, da svinec ogroža zdravje.<ref>Hodge 1981, str. 486–491.</ref> Nekateri sodobni avtorji domnevajo, da je zastrupljenost s svincem pomembno pripomogla k propadu Rimskega cesarstva.<ref>Gilfillan 1965, str. 53–60.</ref><ref>Nriagu 1983, str. 660–663.</ref>{{efn|Dejstvi, da je imel [[Julij Cezar]] samo enega otroka in da je bil njegov naslednik [[Gaj Avgust Oktavijan]] domnevno neploden, sta se pripisovali zastrupitvi s svincem.}} Drugi avtorji se s temi trditvami ne strinjajo in poudarjajo na primer to, da vseh bolečin v trebuhu ne povzroča zastrupitev s svincem.<ref>Scarborough 1984.</ref><ref>Waldron 1985, str. 107–108.</ref> Arheološke raziskave so pokazale, da so rimske svinčene cevi zvišale vsebnost svinca v pitni vodi, vendar ne do te mere, "da bi bil resnično nevaren".<ref>Reddy & Braun 2010, str. 1052.</ref><ref>Delile et al. 2014, str. 6594–6599.</ref> Žrtve resničnih zastrupitev s svincem so Rimljani zaničljivo in cinično imenovali "saturnini" po demonskem očetu bogov [[Saturn (bog)|Saturnu]]. V tej zvezi je svinec veljal za očeta vseh kovin,<ref>Finger 2006, str. 184.</ref> sicer pa ni bil cenjen, ker je bil zelo dostopen<ref>Lewis 1985, str. 15.</ref> in poceni.
====Zmeda s kositrom in antimonom====
V klasičnem obdobju in celo do 17. stoletja kositra in svinca pogosto niso razlikovali. Rimljani so svinec imenovali ''plumbum nigrum'' (črni svinec), kositer pa ''plumbum candidum'' (svetli svinec). Podobno se je dogajalo tudi drugod: v [[Češčina|češkem]] jeziku ''olovo'' pomeni svinec, v [[Ruščina|ruskem]] pa ista beseda (олово) pomeni kositer.<ref>Polyanskiy 1986, str. 8.</ref> Zmeda postane popolna, ker je svinec zelo soroden [[antimon]]u. Oba elementa se v naravi pojavljata kot sulfida ([[galenit]] in [[stibnit |stibnit]]), pogosto celo skupaj. [[Plinij starejši|Plinij]] je napačno zapisal, da se z iz stibnita s segrevanjem pridobi svinec in ne antimon.<ref>Thomson 1830, str. 74.</ref> V [[Turčija|Turčiji]] in [[Indija|Indiji]] izvirno [[Perzijščina|perzijsko]] ime ''surma'' lahko pomeni antimonov ali svinčev sulfid,<ref>Oxford English Dictionary, surma.</ref> medtem ko v Rusiji ''surma'' (сурьма) pomeni antimon.<ref>Vasmer 1950, сурьма.</ref>
===Srednji vek in renesansa===
Rudarjenje svinca v Zahodni Evropi je po padcu Zahodnega Rimskega cesarstva začelo upadati. Edini pomembni proizvajalec je ostala arabska [[Al Andaluz|Iberija]].<ref name=ref152>Winder 1993a.</ref><ref name=ref153>Rich 1994, str. 7.</ref> Največ svinca so proizvajali v južni in vzhodni Aziji, predvsem v Indiji in na Kitajskem, kjer je proizvodnja hitro rasla.
[[Slika:Nicholas Hilliard (called) - Portrait of Queen Elizabeth I - Google Art Project.jpg|thumb|right|upright| Nicholas Hilliard: [[Elizabeta I. Angleška]] je bila običajno upodobljena s pobeljenim obrazom, kar je pripomoglo njeni smrti{{sfn|Kellett|2012|pages=106–07}}|alt=A white-faced woman in red clothes]]
Proizvodnja svinca v Evropi je začela ponovno naraščati v 11. in 12. stoletju, ko se je ponovno uporabljal za pokrivanje streh in cevovodov. V 13. stoletju se je začel uporabljati v proizvodnji obarvanega stekla.<ref>Rich 1994, str. 8.</ref> V tradicionalni evropski in arabski [[Alkimija|alkimiji]] (v Evropi so ga označevali s simbolom [[File:Saturn symbol.svg|22px]], Saturn)<ref>Ede & Cormack 2016, str. 54.</ref> se je štel za nečisto bazično kovino, ki se lahko z ločevanjem, prečiščevanjem in uravnovešenjem njegovih sestavnih esenc pretvori v čisto in neoporečno [[zlato]].<ref>Cotnoir 2006, str. 35.</ref> V tem času se je vedno bolj uporabljal za ponarejanje vina. Raba takšnega vina v krščanskem obredju je bila leta 1498 prepovedana s papeževo bulo, vino pa se je kljub temu še naprej ponarejalo in do poznega 18. stoletja povzročalo množične zastrupitve.<ref name=ref152/><ref>Samson 1885, str. 388.</ref> Po [[Johannes Gutenberg|Gutenbergovem]] izumu tiskarske stiskalnice okoli leta 1440 je svinec postal pomembna surovina za tiskarske črke in med tiskarji povzročal zastrupitve.<ref>Sinha et al. 1993.</ref> Približno takrat so izumili tudi strelno orožje in svinec je postal glavna surovina za izdelavo krogel, čeprav je bil dražji od železa. Manj je poškodoval železne cevi orožij, zaradi visoke gostote dlje obdržal hitrost izstrelka, zaradi nizkega tališča pa se je lahko ulival že na ognju.<ref name=ref160>Ramage 1980, str. 8.</ref> Svinec kot ''beneško belilo'', znano tudi kot ''Saturnovi duhovi'', je evropska aristokracija na široko uporabljala kot kozmetično sredstvo za beljenje obraza. Bel obraz se je štel za znak skromnosti.<ref>Tungate 2011, str. 14.</ref><ref>Donnelly 2014, str. 171–172.</ref> Navada se je razširila na beljenje lasulj in trepalnic in se končala šele po [[Francoska revolucija|francoski revoluciji]] v poznem 18. stoletju. Podobna navada se je s pojavom [[Gejša|gejš]] v 18. stoletju razširila tudi na [[Japonska|Japonskem]] in se nadaljevala še dolgo v 20. stoletje. Bela barva obraza je postala simbol ženskosti japonskih gospa.<ref>Ashikari 2003, str. 65.</ref> Belila so običajno vsebovala svinec.<ref>Nakashima et al. 1998, str. 59.</ref>
===Svinec izven Evrope in Azije===
V [[Novi svet|Novem svetu]] se je proizvodnja svinca začela kmalu po prihodu evropskih naseljencev. Najzgodnejša dokumentirana proizvodnja se je začela leta 1621 v angleški koloniji [[Virginija|Virginiji]], štirinajst let po njeni ustanovitvi.<ref>Rabinowitz 1995, str. 66.</ref> V [[Avstralija|Avstraliji]] je bil prvi rudnik na kontinentu prav rudnik svinca, ki so ga odprli leta 1841.<ref>Gill & Libraries Board of South Australia 1974, str. 69.</ref> V [[Afrika|Afriki]] je bilo znano rudarjenje in pridobivanje svinca v Benue Trough<ref>Bisson & Vogel 2000, str. 85.</ref> v južnem bazenu [[Kongo (reka)|Konga]]. Svinec so od 17. stoletja izvažali v Evropo in ga uporabljali za denar.<ref>Bisson & Vogel 2000, str. 131–132.</ref>
[[Slika:Lead mining Barber 1865p321cropped.jpg|thumb|left|Rudarjenje svinca v pokrajini ob gornjem [[Mississippi]]ju leta 1865]]
===Industrijska revolucija===
V drugi polovici 18. stoletja so [[Velika Britanija]] in kasneje celinska Evropa in Združene države Amerike doživele [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]]. V tem obdobju je proizvodnje svinca prvič presegla rimsko.<ref name=ref117/> Vodilni proizvajalec je bila Velika Britanija, vendar je z razvojem rudnikov v Nemčiji, Španiji in Združenih državah Amerike sredi 19. stoletja ta status izgubila.<ref>Lead mining.</ref> Do leta 1900 so vodilno vlogo v svetovni proizvodnji svinca prevzele Združene države Amerike, proizvodnjo pa so povečevale tudi Kanada, Mehika in Avstralija. Proizvodnja svinca zunaj Evrope je presegla proizvodnjo v njej.<ref>Rich 1994, str. 11.</ref> Velik delež povpraševanja po svincu so predstavljale vodovodne napeljave in barvni premazi s svinčevimi pigmenti.<ref name=ref171>Riva et al. 2012, str. 11–16.</ref> V tem času je bilo vedno več ljudi, predvsem delavcev, izpostavljenih zastrupitvam s težkimi kovinami in svincem. To je privedlo do raziskav učinkov uživanja svinca in dokazov, da je svinec v obliki par bolj nevaren kot trdna kovina. Odkrili so tudi povezave med zastrupitvami s svincem in [[protin]]om: britanski zdravnik Alfred Baring Garrod je ugotovil, da je bila tretjina njegovih bolnikov s protinom vodovodarjev in pleskarjev. V 19. stoletju so preučevali tudi učinke kroničnega uživanja svinca, vključno z duševnimi motnjami. Prvi zakoni, namenjeni zmanjšanju zastrupitev s svincem v tovarnah, so bili sprejeti v 70. in 80. letih 19. stoletja v Združenem kraljestvu. <ref name=ref171/>
===Moderna doba===
[[Slika:Dutch_boy_collier_white_lead.png|thumb|right|upright|Promocijski plakat za svinčeve premaze Dutch Boy Paint, ZDA, 1912]]
Še več dokazov o nevarnosti svinca za zdravje ljudi so bili odkriti konec 19. in v začetku 20. stoletja. Bolje so razumeli mehanizme delovanja, dokumentirali svinčevo slepoto in v Evropi in Združenih državah Amerike postopoma opustili njegovo rabo. Združeno kraljestvo je leta 1878 uvedlo obvezne preglede tovarn in leta 1898 imenovalo prvega zdravstvenega inšpektorja tovarn; posledično so poročali o 25-kratnem zmanjšanju števila zastrupitev s svincem v letih 1900 do 1944.<ref>Hernberg 2000, str. 246.</ref> Večina evropskih držav je do leta 1930 prepovedala rabo svinčevih premazov za notranje prostore,<ref>Markowitz & Rosner 2000, str. 37.</ref> ki so se uporabljali predvsem zaradi neprosojnosti in vodoodpornosti.<ref name=ref173>Crow 2007.</ref>
Zadnja velika izpostavljenost ljudi svincu je bila dodajanje tetraetil-svinca bencinu kot sredstvo proti klenkanju. Dodajati so ga začeli leta 1921 v Združenih državah Amerike. V Evropski skupnosti so ga postopoma ukinili do leta 2000.<ref name=ref171/>
V 70. letih 20. stoletja so zahodnoevropske države in ZDA uvedle zakonodajo za zmanjšanje onesnaženosti zraka s svincem.<ref>More et al. 2017.</ref><ref>American Geophysical Union 2017.</ref> Študije, ki so jih v letih 1976-1980 v ZDA opravili Centri za nadzor javnega zdravja, so pokazale, da je imelo 77,8% prebivalcev povišane ravni svinca v krvi. Raziskave istih institucij v letih 1991–1994 so pokazale, da se je njihov delež zmanjšal na 2,2%.<ref>Centers for Disease Control and Prevention 1997.</ref> Do konca 20. stoletja je glavni proizvod iz svinca ostal [[svinčev akumulator]].<ref>Rich 1994, str. 117.</ref>
Od leta 1960 do 1990 se je proizvodnja svinca v Zahodnem bloku povečala za približno 31%.<ref>Rich 1994, str. 17.</ref> Delež svetovne proizvodnje svinca v Vzhodnem bloku se je od leta 1950 do 1990 povečal z 10% na 30%. Največja svetovna proizvajalka svinca je bila [[Sovjetska zveza]]. [[Kitajska]] je začela masovno proizvajati svinec v poznem 20. stoletju<ref>Rich 1994, str. 91–92.</ref> in leta 2004 presegla proizvodnjo v [[Avstralija|Avstraliji]].<ref>United States Geological Survey 2005.</ref> Tako kot v času evropske industrializacije je svinec negativno vplival na zdravje ljudi tudi na Kitajskem.<ref>Zhang et al. 2012, str. 2261–2273.</ref>
==Proizvodnja==
<div style="float: right; margin: 2px; font-size:85%; margin-left:18px; margin-bottom:18px>
{| class="sortable collapsible" cellpadding=3 rules=all style="background:#f9f9f9; border:1px #aaa solid"
|+'''Največje proizvajalke primarnega svinca leta 2016'''{{sfn|United States Geological Survey|2017|p=97}}
! Država !! data-sort-type="number"|Proizvodnja<br />(1000<br /> ton)
|-
| {{flagu|Kitajska}} | align="right"|2.400
|-
| {{flagu|Avstralija}} | align="right"|500
|-
| {{flagu|ZDA}} | align="right"|335
|-
| {{flagu|Peru}} | align="right"|310
|-
| {{flagu|Mehika}} | align="right"|250
|-
| {{flagu|Rusija}} | align="right"|225
|-
| {{flagu|Indija}} | align="right"|135
|-
| {{flagu|Bolivija}} | align="right"|80
|-
| {{flagu|Švedska}} | align="right"|76
|-
| {{flagu|Turčija}} | align="right"|75
|-
| {{flagu|Iran}} | align="right"|41
|-
| {{flagu|Kazahstan}} | align="right"|41
|-
| {{flagu|Poljska}} | align="right"|40
|-
| {{flagu|Južna Afrika}} | align="right"|40
|-
| {{flagu|Severna Koreja}} | align="right"|35
|-
| {{flagu|Irska}} | align="right"|33
|-
| {{flagu|Makedonija}} | align="right"|33
|-
| Druge države | align="right"|170
|}
</div>
[[Slika:Evolution production plomb.svg|thumb|left|upright=1.0|Primarna proizvodnja svinca od leta 1840]]
Svetovna proizvodnja svinca od leta 2014 narašča po vsem svetu predvsem zaradi njegove uporabe v svinčevih akumulatorjih.<ref>Tolliday 2014.</ref>
Obstajata dve glavni kategoriji proizvodnje: primarna iz pridobljenih rud in sekundarna iz odpadkov. Leta 2014 je svetovna primarna proizvodnja znašala 4,58 milijona ton, sekundarna pa 5,64 milijona ton. Trije največji proizvajalci primarnega svinčevega koncentrata v tistem letu so bili Kitajska, Avstralija in ZDA.<ref name=ref110/> Tri največje proizvajalke rafiniranega svinca so bile Kitajska, ZDA in Indija.<ref>Guberman 2016, str. 42.14–15.</ref> Po poročilu Mednarodnega odbora za vire in zaloge kovin v svetu iz leta 2010 je skupna količina svinca v uporabi, zalogah, odpadu ali razpršena v okolje na svetovni ravni 8 kg na prebivalca. Večina svinca je v bolj razvitih državah (20–150 kg na prebivalca), medtem ko je v manj razvitih državah mnogo manjša (1–4 kg na prebivalca).<ref>Graedel 2010.</ref>
Postopki v primarni in sekundarni proizvodnje svinca so različni. Nekateri primarni proizvodni obrati zdaj svoje dejavnosti dopolnjujejo z odpadnim svincem. Ta trend se bo v prihodnosti verjetno še povečal. Svinec iz sekundarne proizvodnje se z ustrezno obdelavo ne razlikuje od svinca, pridobljenega s primarnimi postopki. Odpadni svinec iz gradbeništva je po navadi dokaj čist in se samo stali in samo včasih potrebuje dodatno obdelavo. Sekundarna proizvodnja svinca je zaradi manjše porabe energije cenejša od primarne proizvodnje, pogosto za 50% ali več.<ref name=ref186>Thornton, Rautiu & Brush 2001, str. 56.</ref>
===Primarna proizvodnja===
V zemeljski skorji je približno 0,002% svinca. Svinčeve rude so običajno pomešane s cinkovimi, bakrovimi in srebrovimi rudami. Najpomembnejše svinčeve rude so [[galenit]] (PbS, 86% svinca), [[ceruzit]] (PbCO<sub>3</sub>) in [[anglezit]] (PbSO4).
Večina svinčevih rud ima majhno vsebnost svinca (bogate običajno 3–8%), zato jih je treba najprej obogatiti.<ref name=ref187>Davidson et al. 2014, str. 6.</ref> Rude se zdrobijo, zmeljejo, [[flotacija|flotirajo]] in sušijo. Tako pridobljeni koncentrat, ki vsebuje 30–80% svinca, običajno 50–60%,<ref name=ref187/> se zatem predela v surovi kovinski svinec.
Proizvodnja svinca iz koncentrata lahko poteka po dvostopenjskem postopku, ki vključuje praženje in redukcijo, ki potekata v ločenih napravah, ali po enostopenjskem postopku, ki poteka v eni napravi. Prevladuje enostopenjski postopek, vendar je dvostopenjski še vedno pomemben.<ref name=ref188>Davidson et al. 2014, str. 17.</ref>
====Dvostopenjski postopek====
Svinčev koncentrat se najprej spraži na zraku, da se svinčev sulfid oksidira v oksid:<ref>Thornton, Rautiu & Brush 2001, str. 51.</ref>
: 2 PbS(s) + 3 O<sub>2</sub>(g) → 2 PbO(s) + 2 SO<sub>2</sub>(g)↑
Ker koncentrat ni čist sulfid, pri praženju ne nastane samo želeni svinčev(II) oksid, ampak mešanica oksidov, sulfatov in silikatov svinca in drugih kovin, ki jih vsebuje ruda.<ref>Davidson et al. 2014, str. 11–12.</ref> Nečisti svinčev(II) oksid se zatem v visoki peči reducira s [[koks]]om v surovo kovino:<ref>Thornton, Rautiu & Brush 2001, str. 51–52.</ref>
: 2 PbO(s) + C(s) → 2 Pb(s) + CO<sub>2</sub>(g)↑
[[Slika:Olbernhau-Grünthal Saigerhütte (Lange Hütte) Treibeherd (01-2).jpg|thumb|Zgodovinska plamenska peč za ločevanje svinca in srebra]]
Nečistoče so večinoma [[arzen]], [[antimon]], [[bizmut]], [[cink]], [[baker]], [[srebro]] in [[zlato]], ki se odstranijo s pirometalurškimi postopki. Talina se v plamenski peči obdela z zrakom, vodno paro in [[žveplo]]m, ki oksidirajo nečistoče, razen srebra, zlata in bizmuta. Oksidirane nečistoče splavajo na vrh kot žlindra in se posnamejo.<ref> Davidson et al. 2014, str. 25.</ref><ref name=ref193>Primary Lead Refining.</ref> Srebro in zlato se odstranita tako, da se talini doda cink, ki se ne meša s svincem, raztaplja pa srebro in zlato. Obe raztopljeni kovini se iz cinkove raztopine pridobita po ločenem postopku.<ref name=ref193/><ref>Pauling 1947.</ref> Bizmut se iz taline izloči s kovinskim [[kalcij]]em in [[magnezij]]em, da nastane bizmutova žlindra, ki splava na površino in se posname. <ref name=ref193/>
Alternativa pirometalurškim postopkom je pridobivanje zelo čistega svinca z [[Elektroliza|elektrolizo]]. Anode so iz surovega svinca, katode pa iz čistega svinca. [[Elektrolit]] je raztopina svinčevega fluorosilikata (PbSiF<sub>6</sub>). Večina nečistoč se raztopi v elektrolitu ali izloči kot anodno blato.<ref name=ref193/><ref>Davidson et al. 2014, str. 34.</ref> Postopek je zelo drag in rezerviran predvsem za surov svinec z veliko vsebnostjo nečistoč.<ref>Davidson et al. 2014, str. 23.</ref>
====Enostopenjski postopek====
Sodobni proizvodni postopki za proizvodnjo svinca so enostopenjski, ker so bolj gospodarni in manj škodljivi za okolje (na primer postopek QSL<ref>QSL bei berzelius.de (Memento vom 29. September 2007 im Internet Archive).</ref>) Praženje in redukcija potekata v enem reaktorju. V tem procesu se spraži samo del svinčevega sulfida, preostali del pa reagira z nastalim svinčevim oksidom:
: PbS + 2 PbO → 3 Pb + SO<sub>2</sub>
Reaktor je rahlo nagnjen, da žlindra, ki vsebuje svinec in svinčev oksid, odteče. Žlindra nato prehaja skozi redukcijsko cono, v katero se vpihava premogov prah, ki svinčev oksid reducira v svinec. Pri praženju se namesto zraka uporablja čisti kisik, ki je sicer dražji, vendar bistveno zmanjša prostornino izpušnih plinov. Plini imajo mnogo višjo vsebnost žveplovega dioksida in so zato bolj uporabni za proizvodnjo [[Žveplova kislina|žveplove kisline]].
Če je koncentrat bogat s svincem, se v surov svinec pretvori 80% vstopajočega svinca. Preostalih 20% ostane v žlindri, bogati s PbO. Če je koncentrat manj bogat, se lahko ves svinec oksidira v žlindro, bogato s PbO.<ref name=ref188/> Kovinski svinec se iz žlindre pridobi z redukcijo s koksom ali premogovim plinom, v električnih pečeh ali v kombinaciji obojega.<ref name=ref188/>
====Alternative====
Metalurgi si prizadevajo razviti postopek, ki bi bil bolj čist in bi porabil manj energije. Senčni strani teh postopkov sta ali prevelika izguba svinca, ki gre v odpad, ali visoka vsebnost žvepla v končnem proizvodu. Najprimernejši je zagotovo elektrolitski postopek, ki je gospodaren samo ob zelo nizkih cenah električne energije.<ref>Thornton, Rautiu & Brush 2001, str. 52–53.</ref>
===Sekundarna proizvodnja===
Plavžarski del procesa, ki je bistven za primarno proizvodnjo, v sekundarni proizvodnji ni potreben, razen če je svinec zelo oksidiran.<ref name=ref186/> V tem primeru proizvodnja poteka ali v plamenski ali rotacijski peči, ki dajeta bistveno različne proizvode. V plamenski peči se proizvaja trdi svinec (z 10% antimona), v talilni ali rotacijski peči pa poltrdi svinec (s 3-4% antimona).<ref>United States Environmental Protection Agency 2010, str. 1.</ref> Sodobnejši isasmelt postopek je nekakšen podaljšek primarnih postopkov: baterijska pasta iz iztrošenih svinčevih akumulatorjev, ki vsebuje [[svinčev(II) sulfat]] in [[svinčev(IV) oksid]], se odstrani z obdelavo z alkalijami in zatem obdela v peči, kurjeni s koksom v prisotnosti kisika. Proizvod je surovi svinec, najpogosteje onečiščen z antimonom.<ref name=ref199>Thornton, Rautiu & Brush 2001, str. 57.</ref> Rafiniranje sekundarnega svinca je podobno rafiniranju primarnega. Kašen postopek se včasih lahko preskoči, odvisno od primesi.<ref name=ref199/>
Najpogosteje se reciklirajo svinčevi akumulatorji, pomembne pa so tudi svinčene cevi, pločevina in kabli.<ref name=ref186/>
===Rudnik Mežica===
[[Slika:Rudniška prebiralnica in topilnica.jpg|thumb|Rudniška prebiralnica in topilnica v [[Žerjav, Črna na Koroškem|Žerjavu]] v začetku 20. stoletja]]
{{glavni|Rudnik Mežica}}
Rudnik svinca in cinka Mežica je eden od najstarejših rudnikov v Evropi s prvimi pisnimi omembami iz leta 1665.
Rudo so na tem območju odkrili že [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]]. Prvi zapis o odkopanem svincu pod [[Peca|Peco]] je v računovodski knjigi koroškega vojvode [[Ernest Železni|Ernesta Železnega]] iz leta 1424. Prvo uradno dovoljenje za opravljanje rudarskih del je bilo izdano leta 1665. Rudnik je v naslednjih stoletjih občasno prenehal delovati in menjal več lastnikov, njegov vzpon pa se je začel v [[Ilirske province|Ilirskih provincah]] leta 1809. Po prvi svetovni vojni je rudnik proizvedel 1% svetovne proizvodnje svinca. Leta 1945 je bil nacionaliziran. Kopanje rude je bilo zaradi lzčrpanih zalog leta 1993 ustavljeno. V Mežici še vedno obratujeta talilnica svinca in proizvodnja svinčevih akumulatorjev, ki predelujeta uvožen svinec in iztrošene akumulatorje. Rudnik je bil preurejen v muzej. V delu rovov so urejene kolesarske steze, po spodnjih rovih, delno zalitih z vodo, pa je organizirana vožnja s čolni.<ref name="mezica"/>
==Uporaba==
[[Slika:Lead shielding.jpg|thumb|left|Debeli svinčeni kvadri (zlitina s 4% antimona) se uporabljajo za zaščito pred radioaktivnim sevanjem{{sfn|Street|Alexander|1998|p=181}}]]
V nasprotju s splošnim prepričanjem leseni [[svinčnik]]i nikoli niso bili narejeni iz svinca, ampak iz [[grafit]]a. Ko je svinčnik nastal, se je določena vrsta uporabljenega grafita imenovala ''plumbago'', kar je zelo podobno [[Latinščina|latinski]] besedi ''plumbum'' (svinec).<ref>Evans 1908, str. 133–379.</ref>
===Kovinski svinec===
Kovinski svinec ima več uporabnih mehanskih lastnosti, visoko [[Gostota|gostoto]], nizko [[tališče]], lahko se vleče in je relativno inerten. Številne kovine so v nekaterih vidikih boljše od svinca, vendar so na splošno manj pogoste in jih je težje pridobiti iz matičnih rud. Negativna lastnost svinca je njegova strupenost, zaradi katere so postopno opustili nekatere njegove rabe.<ref>Baird & Cann 2012, str. 537–538, 543–547.</ref>
Svinec se je od iznajdbe strelnega orožja v srednjem veku uporabljal za ulivanje krogel. Bil je poceni, zaradi nizkega tališča pa je bilo krogle mogoče ulivati z zelo skromno tehnično opremo. Zaradi visoke gostote je krogla dlje zadrževala začetno hitrost. Svinec je v zlitinah z drugimi kovinami, ki povečajo trdoto, še vedno glavna surovina za krogle.<ref name=ref160/> V nekaterih državah, v [[Kalifornija|Kaliforniji]] od julija 2015,<ref>California Department of Fish and Wildlife.</ref> je lov s svinčenimi kroglami zaradi onesnaževanja okolja prepovedan.
Zaradi visoke gostote in odpornost proti koroziji se je že zelo zgodaj začel uporabljati kot balast na jadrnicah, ker zasede malo prostora.<ref>Parker 2005, str. 194–195.</ref> Potapljači ga uporabljajo v pasovih za kompenziranje [[vzgon]]a.<ref>Krestovnikoff & Halls 2006, str. 70.</ref> Leta 1993 so temelje poševnega stolpa v [[Pisa|Pisi]] stabilizirali s 600 tonami svinca.<ref>Street & Alexander 1998, str. 182.</ref> Zaradi dobre korozijske obstojnosti se uporablja za zaščito podvodnih kablov.<ref>Jensen 2013, str. 136.</ref>
[[Slika:Parc de Versailles, Bassin de Flore, Jean-Baptiste Tuby (1672-79) 07.jpg|right|thumb|alt=Yellow sculpture|Jean-Baptiste Tuby (1672-1679): Florin vodnjak, pozlačen svinčen kip iz 17. stoletja]]
V gradbeništvu se uporablja svinčena pločevina za pokrivanje streh, obloge, žlebove in njihove vezne elemente in strešne obrobe.<ref>Think Lead research.</ref><ref>Weatherings to Parapets.</ref> Svinec se še vedno uporablja za kipe, ornamente in armature.<ref>Lead garden ornaments 2016.</ref> Do nedavnega se je uporabljal tudi za uravnovešanje avtomobilskih koles. <ref name=ref110/>
Svinec se zaradi njegovih mazalnih lastnosti dodaja bakrovim [[zlitina]]m, kot sta [[medenina]] in [[bron]], ker izboljša njuno obdelovalnost. Ker je svinec v bakru praktično netopen, tvori v nepopolnostih v zlitinah, na primer na faznih mejah, po celi zlitini trdne grudice. Slednje pri majhnih koncentracijah delujejo kot mazivo in preprečujejo tvorjenje ostružkov in izboljšajo obdelovalnost zlitine. Bakrove zlitine z večjo vsebnostjo svinca se uporabljajo za ležaje. Baker jim daje nosilnost, svinec pa deluje kot mazivo.<ref>Copper Development Association.</ref>
Svinec se zaradi visoke gostote in vrstnega števila in zmožnosti oblikovanja uporablja kot ščit, ki absorbira [[zvok]], vibracije in sevanje.<ref name=ref213>Rich 1994, str. 101.</ref> Svinec nima naravnih resonančnih frekvenc,<ref name=ref213/> zato se uporablja kot sloj, ki odbija zvok v stenah, tleh in stropih zvočnih studiev.<ref>Guruswamy 2000, str. 31.</ref> Cevi [[Orgle|orgel]] so pogosto narejene iz svinčeve zlitine z različnimi vsebnostmi kositra, ki nadzira ton posamezne cevi.<ref>Audsley 1965, str. 250–251.</ref><ref>Palmieri 2006, str. 412–413.</ref> Svinec je zaradi visoke gostote in visokega koeficienta dušenja<ref>Thornton, Rautiu & Brush 2001, str. 7.</ref> uveljavljen zaščitni material pred [[Radioaktivno sevanje|radioaktivnim]] in [[Rentgenski žarki|rentgenskim]] sevanjem.<ref>National Council on Radiation Protection and Measurements 2004, str. 16.</ref> Staljen svinec se uporablja kot hladilno sredstvo za s svincem hlajene hitre reaktorje.<ref>Tuček, Carlsson & Wider 2006, str. 1590.</ref>
Od začetka 21. stoletja se največ svinca porabi za kisle [[svinčev akumulator|svinčeve akumulatorje]]. Svinec v akumulatorjih ni v neposrednem stiku z uporabniki, zato ni zelo nevaren. Morebitne poškodbe uporabnikov akumulatorjev niso neposredno povezane s svincem,<ref>Concordia University 2016.</ref> osebje v proizvodnji akumulatorjev pa je ob neustrezni zaščiti lahko izpostavljeno svinčevemu prahu in param.<ref>Toxicological Profile for Lead 2007, str. 5–6.</ref> Kemijske reakcije med svincem, svinčevim dioksidom in žveplovo kislino v akumulatorju so zanesljiv vir električnega toka,<ref>Progressive Dynamics, Inc.</ref> zato se uporabljajo tudi v [[superkondenzator]]jih s kilovatnimi in megavatnimi kapacitetami, instaliranih po celem svetu.<ref>Olinsky-Paul 2013.</ref> Akumulatorji imajo manjšo gostoto energije in manj učinkovito polnjenje-praznjenje od [[Litij-ionska baterija|litij-ionskih baterij]], vendar so znatno cenejši.<ref>Gulbinska 2014.</ref>
Svinec se uporablja v visokonapetostnih kablih kot zaščita pred vdorom vode v izolacijo. Tovrstna raba se postopoma opušča.<ref>Rich 1994, str. 133–334.</ref> V nekaterih državah se opušča tudi njegova raba v spajkah.<ref>Zhao 2008, str. 440.</ref> Svinec je ena od treh kovin, ki se uporabljajo v [[Oddyjev preskus|Oddyjevem preskusu]] za muzejske eksponate. V preskusu se poskuša ugotoviti prisotnost [[Organska kislina|organskih kislin]], [[Aldehid|aldehidov]] in kislih plinov.<ref>Beiner et al. 2015.</ref><ref>Szczepanowska 2013, str. 84–85.</ref>
===Spojine===
[[Slika:Crystal_glass.jpg|thumb|desno|Kozarec iz svinčevega kristalnega stekla]]
Glavni porabnik svinca in svinčevih spojin so svinčevi akumulatorji. Sproščanje električne energije v njih poteka v reakciji, ki ob svincu vključuje tudi svinčev sulfat in dioksid:
: Pb(s) + PbO<sub>2</sub>(s) + 2H<sub>2</sub>SO<sub>4</sub>(aq) → 2PbSO<sub>4</sub>(s) + 2H<sub>2</sub>O(l)
Druge uporabe svinčevih spojin so zelo specializirane in pogosto usihajo. Svinčevi pigmenti so se uporabljali v keramičnih glazurah in steklu, zlasti za rdeče in rumene odtenke.<ref>Burleson 2001, str. 23.</ref> Svinčevi pigmenti se v razvitem svetu opuščajo, še vedno pa se uporabljajo v manj razvitih državah, kot so Kitajska,<ref>Insight Explorer & IPEN 2016.</ref> Indija<ref>Singh 2017.</ref> in Indonezija.<ref>Ismawati et al. 2013, str. 2.</ref> Svinčev tetraacetat in svinčev dioksid se uporabljata kot oksidanta v organski kemiji. Svinec se pogosto uporablja v polivinilkloridni prevleki električnih kablov<ref>Zweifel 2009, str. 438.</ref><ref>Wilkes et al. 2005, str. 106.</ref> in za impregniranje stenja za sveče, da gorijo dlje in bolj enakomerno. V razvitem svetu se namesto njega uporablja cink.<ref>Randerson 2002.</ref><ref>Nriagu & Kim 2000, str. 37–41.</ref> V svinčevem steklu je 12-28% svinčevega oksida, ki spremeni njegove optične lastnosti in zmanjša prepustnost ionizirajočega sevanja.<ref>Amstock 1997, str. 116–119.</ref> [[Polprevodnik]]i na osnovi svinca, kakršna sta svinčev telurid in svinčev selenid, se uporabljajo v sončnih celicah in detektorjih infrardečega sevanja.<ref>Rogalski 2010, str. 485–541.</ref>
==Biološki učinki==
Svinec nima potrjene biološke vloge in ne potrjene varne ravni izpostavljenosti.<ref>World Health Organization 2018.</ref> V kanadsko-ameriški študiji iz leta 2009 je bilo ugotovljeno, da lahko svinec tudi na ravneh, ki se štejejo za nenevarne ali malo nevarne, ''"škodljivo vpliva na duševno zdravje"''.<ref>Bouchard et al. 2009.</ref> Količina svinca v telesu odraslega človeka je v povprečju 120 mg, vendar je zelo odvisna od države.<ref>World Health Organization 2000, str. 149–153.</ref> Po količini ga od težkih kovin presegata samo [[cink]] (2500 mg) in [[železo]] (4000 mg).<ref>Emsley 2011, str. 280, 621, 255.</ref> Svinčeve soli telo zelo učinkovito absorbira.<ref name=ref244>Luckey & Venugopal 1979, str. 177–178.</ref> Majhna količina v telo vnesenega svinca (1%) se shrani v kosti, preostanek pa se v nekaj tednih po izpostavljenosti izloči z urinom in blatom. Otroci izločijo samo približno tretjino svinca. Stalna izpostavljenost lahko povzroči bioakumuliranje svinca.<ref>Toxic Substances Portal.</ref>
===Toksičnost===
Svinec je zelo strupena kovina, tako vdihana kot zaužita. Vpliva na skoraj vse organe in sisteme v človeškem telesu.<ref>United States Food and Drug Administration 2015, str. 42.</ref> Lebdeči delci s koncentracijo 100 mg/m<sup>3</sup> predstavljajo neposredno nevarnost za življenje in zdravje.<ref>National Institute for Occupational Safety and Health.</ref> Večina zaužitega svinca se absorbira v krvnem obtoku.<ref name=ref248>Occupational Safety and Health Administration.</ref> Primarni vzrok njegove toksičnosti je motenje pravilnega delovanja [[encim]]ov. Svinec se veže na sulfohidrilne skupine, ki so prisotne v številnih encimih,<ref name=ref249>Rudolph et al. 2003, str. 369.</ref> ali izpodrine druge kovine, ki so kofaktorji v številnih encimatskih reakcijah.<ref>Dart, Hurlbut & Boyer-Hassen 2004, str. 1426.</ref> Med esencialne kovine, ki jih izpodrine svinec, spadajo kalcij, železo in cink.<ref>Kosnett 2006, str. 238.</ref> Nekaj zaščite pred zastrupitvijo s svincem zagotavljajo visoke ravni železa in kalcija, nizke ravni teh kovin pa povečajo dovzetnost za zastrupitev.<ref name=ref244/>
===Učinki===
[[Slika:Symptoms of lead poisoning (vector).svg|thumb|left|upright=1.1|Simptomi zastrupitve s svincem]]
Svinec lahko povzroči resne okvare možganov in ledvic ter nazadnje smrt. Z oponašanjem kalcija lahko preide skozi krvno-možgansko pregrado. V možganih razgradi mielinske ovojnice [[nevron]]ov, zmanjša njihovo število, ovira nevrotransmisije in zmanjša rast nevronov.<ref name=ref249/> V človeškem telesu zavira delovanje encimov porfobilinogen sintaze in ferohelataze, s ćimer preprečuje tvorbo porfobilinogena in vključevanje železa v protoporfirin IX, zadnji korak v sintezi [[hem]]a. Posledica neučinkovite sinteze hema je mikrocitna [[anemija]].<ref>Cohen, Trotzky & Pincus 1981, str. 904–906.</ref>
Simptomi zastrupitve s svincem vključujejo [[nefropatija|nefropatijo]], koliki podobne bolečine v trebuhu in morda slabotnost prstov, zapestij ali gležnjev. Majhno zvišanje krvnega tlaka, zlasti oseb v srednjih in kasnejših letih, bi lahko povzročila anemija. Številne študije, večinoma presečne, so odkrile povezavo med povečano izpostavljenostjo svincu in zmanjšano variabilnostjo srčnega utripa.<ref>Navas-Acien 2007.</ref> Pri nosečnicah lahko visoka izpostavljenost svincu povzroči splav. Dokazano je tudi, da kronična izpostavljenost na visoki ravni zmanjšuje plodnost moških.<ref>Sokol 2005, str. 133, passim.</ref>
V možganih otrok v razvoju svinec ovira tvorbo [[Kemična sinapsa|sinaps]] v možganski skorji, nevrokemični razvoj, vključno z razvojem [[nevrotransmiter]]jev in organizacijo ionskih kanalov.<ref>Mycyk, Hryhorczuk & Amitai 2005, str. 462.</ref> Izpostavljenost svincu v zgodnjem otroštvu je povezana s povečanim tveganjem za motnje spanca in čezmerno dnevno zaspanost v poznejšem otroštvu.<ref>Liu et al. 2015, str. 1869–1874.</ref> Visoke vsebnosti svinca v krvi so povezane z zakasnelo puberteto deklic.<ref>Schoeters et al. 2008, str. 168–175.</ref>
Zgodovinsko nihanje kriminalitete naj bi bilo povezano z nihanjem vsebnosti svinca v zraku zaradi tetraetil svinca v bencinu. Hipoteza ni bila soglasno sprejeta.<ref>Casciani 2014.</ref>
===Viri izpostavljenosti===
Izpostavljenost svincu je globalna težava, ker se rudari, proizvaja, predeluje, odstranjuje in reciklira v velikem delu sveta. Svinec vstopa v telo z vdihavanjem, zaužitjem ali absorpcijo skozi kožo. Vdihani svinec se absorbira skoraj v celoti, zaužiti pa 20–70%, pri čemer otroci absorbirajo večji odstotek kot odrasli.<ref>Tarragó 2012, s. 16.</ref>
Večina zastrupitev je posledica zaužitja hrane ali vode, kontaminirane s svincem. Manj pogosto je naključno zaužitje kontaminirane zemlje, prahu ali premazov s svinčevimi pigmenti.<ref>Toxicological Profile for Lead 2007, str. 4.</ref> Svinec lahko vsebujejo tudi ribe in morski sadeži, če se v morje iztekajo kontaminirane industrijske odplake.<ref>Bremner 2002, str. 101.</ref> Enako velja za sadje in zelenjavo. Tla so lahko onesnažena zaradi bližnjih industrijskih obratov ali ostankov emisij iz osvinčenega bencina.<ref>Agency for Toxic Substances and Disease Registry.</ref>
Svinčene vodovodne cevi so problematične v področjih z mehko ali kislo pitno vodo.<ref>Thornton, Rautiu & Brush 2001, str. 17.</ref> Trda voda naredi na stenah cevi netopne obloge, medtem ko mehka ali kisla voda svinčene cevi raztapljata.<ref>Moore 1977, str. 109–115.</ref> [[Ogljikov dioksid]] v vodi lahko povzroči tvorjenje topnega svinčevega bikarbonata, s kisikom bogata voda pa lahko raztaplja svinec kot svinčev(II) hidroksid. Takšna pitna voda lahko sčasoma povzroči zdravstvene težave zaradi toksičnosti raztopljenega svinca. Obloge, ki jih na ceveh tvori trda voda, preprečijo nastajanje tako svinčevega bikarbonata kot sulfata.<ref>Wiberg, Wiberg & Holleman 2001, str. 914.</ref>
Barvni premazi s svinčevimi pigmenti postanejo problematični, ko se premaz zaradi staranja začne luščiti in pretvarjati v prah. V telo se lahko vnese z onesnaženimi rokami ali vdihavanjem. Premazi so nevarni predvsem za otroke. Nevarna so tudi nekatera "domača zdravila".<ref>Tarragó 2012, str. 11.</ref>
Vdihavanje je nevarno predvsem za kadilce in delavce s svincem povezanimi poklici.<ref name=ref248/> Cigaretni dim ob številnih drugih toksičnih snoveh vsebuje tudi radioaktivni svinec-210.<ref>Centers for Disease Control and Prevention 2015.</ref>
Izpostavljenost kože je nevarna predvsem pri osebah, ki imajo opravka z organskimi svinčevimi spojinami. Anorganske spojine so v tem smislu manj nevarne.<ref>Wani, Ara & Usman 2015, str. 57, 58.</ref>
===Zdravljenje===
Zdravljenje zastrupitev s svincem običajno vključuje uživanje [[dimerkaprol]]a in sukcimerja (dimerkaptosukcinska kislina).<ref>Prasad 2010, str. 651–652.</ref> Akutni primeri zahtevajo uporabo kalcijevega edetata, kalcijevega kelata in dinatrijeve soli etilendiaminotetraocetne kisline ([[EDTA]]). Te spojine imajo večjo afiniteto do svinca kot kalcij in tvorijo svinčeve kelate, ki se izločijo z urinom, v telesu pa ostane nenevarni kalcij.<ref>Masters, Trevor & Katzung 2008, str. 481–483.</ref>
==Vplivi na okolje==
[[Slika:Batteries at Thiaroye.jpg|thumb|left|Zbiralnica odpadnih baterij v Dakarju, Senegal, kjer je zaradi zastrupitve s svincem leta 2008 umrlo najmanj osemnajst otrok]]
Rudarjenje, proizvodnja, raba in odlaganje svinca in njegovih proizvodov povzroča znatno onesnaženje okolja. Izpusti svinca v zrak so dosegli svoja vrhova med [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] in v obdobju rabe osvinčenega bencina v drugi polovici 20. stoletja. V naravo se sprošča iz naravnih virov, industrijske proizvodnje, sežigalnic in odlagališč odpada in kurišč, ki se kurijo s premogom.<ref>United Nations Environment Programme 2010, str. 4.</ref><ref name=ref272>Trace element emission 2012.</ref> Izpuščanje v naravo se še nadaljuje, zlasti v manj razvitem delu sveta.<ref>United Nations Environment Programme 2010, str. 6.</ref>
Svinec se v zemlji lahko akumulira, zlasti v tisti z visoko vsebnostjo organskih snovi, in v njej ostane več sto ali tisoč let. Svinec lahko zavira [[Fotosinteza|fotosintezo]] in pri dovolj visokih koncentracijah negativno vpliva na rast in preživetje rastlin. Svinec iz zemlje lahko pride neposredno ali preko rastlin v prehransko verigo mikroorganizmov in živali. V živalih lahko po zaužitju, vdihavanju ali absorpciji skozi kožo poškoduje živce, ledvice, reproduktivne organe, kri in kardiovaskularni sistem.<ref>Assi et al. 2016.</ref> Ribe zaužijejo svinec iz usedlin ali ga absorbirajo skozi kožo.<ref>World Health Organization 1995.</ref> Bioakumulacija v prehranski verigi pomeni nevarnost za ribe, ptice in morske sesalce.<ref>UK Marine SACs Project 1999.</ref>
Med antropogeni svinec spade tudi svinec iz streliv in uteži ribiških mrež.<ref>United Nations Environment Programme 2010, str. 9.</ref> Svinčene krogle, šibre in uteži so bile v ZDA leta 2017 prepovedane,<ref>McCoy 2017.</ref> vendar je prepoved veljala samo en mesec.<ref>Cama 2017.</ref> O podobni prepovedi se razmišlja tudi v [[Evropska unija|Evropski uniji]].<ref>Layton 2017.</ref>
Med analitske metode za določanje svinca v okolju spadajo [[spektrofotometrija]], rentgenska fluorescenca, atomska spektroskopija in elektrokemijske metode. Posebna ionsko selektivna elektroda temelji na ionofornem N,N-diizobutilkarbamatu.<ref>Hauser 2017, str. 49–60.</ref>
Pomemben biološki indikator zastrupitve s svincem so ravni δ-aminolevulinske kisline v [[Krvna plazma|krvni plazmi]], [[Limfa|limfni]] tekočini in [[urin]]u.<ref>Lauwerys & Hoet 2001, str. 115, 116–117.</ref>
==Omejitve in saniranje==
Sredi 80. let 20. stoletja je začela raba svinca v industriji znatno upadati. V ZDA je okoljska zakonodaja zmanjšala ali povsem izločila svinec v proizvodih, ki se uporabljajo v bencinu, barvnih premazih, spajkah in vodnih sistemih. Izjema so svinčevi akumulatorji. V termoelektrarnah na premog je bil uveden poseben nadzor nad emisijami svinca.<ref name=ref272/> V Evropi je bila uporaba svinca dodatno omejena z direktivo Evropske unije o omejevanju nevarnih snovi iz leta 2003.<ref>Petzel, Juuti & Sugimoto 2004, str. 122–124.</ref> Na Nizozemskem, na primer, je samo prepoved uporabe svinčenih krogel in šiber za lov in športno streljanje zmanjšala emisijo svinca v naravo z 230 ton v letu 1990 na 47,5 ton v letu 1995.<ref>Deltares & Netherlands Organisation for Applied Scientific Research 2016.</ref>
V ZDA je dovoljena mejna vrednost svinca (kovinski svinec, anorganske svinčeve spojine in svinčeva mila) na delovnem mestu z osem urnim delavnikom 50 μg/m<sup>3</sup>. Vsebnost svinca v krvi je bila leta 2012 omejena na 5 μg na 100 g krvi.<ref>Agency for Toxic Substances and Disease Registry 2017.</ref> Svinec v nevarnih količinah se še vedno najde v lončenini,<ref>Grandjean 1978, str. 303–321.</ref> vinilih, zlasti tistih za izolacijo električnih vodnikov,<ref name=ref288>Levin et al. 2008, str. 1288.</ref> odtočnih ceveh in kitajski medenini, zlitini bakra in cinka s svincem, železom, kositrom in včasih antimonom. V starih zgradbah so še vedno premazi s svinčevimi pigmenti.<ref name=ref288/> Beli svinčevi pigmenti ([[svinčev(II) karbonat]] in bazični svinčev karbonat) so bili v večini razvitih držav umaknjeni iz prodaje, za posebne rabe pa se še vedno uporablja na primer rumeni svinčev kromat.<ref name=ref173/> Med odstranjevanje starih premazov s peskanjem nastaja nevaren prah.<ref>Marino et al. 1990, str. 1183–1185.</ref>
Odpadni svinec se lahko glede na zakonodajo in naravo odpadkov obravnava kot gospodinjski odpadek,<ref>United States Environmental Protection Agency 2000.</ref> ali kot potencialno nevaren odpadek, za katerega je potrebna posebna obdelava ali skladiščenje.<ref>Lead in Waste 2016.</ref> Izpiranje svinca v kislih tleh je večje kot v bazičnih, zato je priporočljivo, da se tla obdelajo z apnom, da se nevtralizirajo, s čimer se prepreči izpiranje svinca.<ref>United States Environmental Protection Agency 2005, str. III-5–III-6.</ref>
Izvedenih je bilo več raziskav, kako odstraniti svinec iz biosistemov na biološki način. Ena od raziskav je kot mogoče sredstvo za sanacijo zemlje preučevala ribje kosti.<ref>Freeman 2012, str. a20–a21.</ref><ref>Young 2012.</ref> Svinčeve ione v odplakah pred izpustom v vodotoke učinkovito odstranjuje [[Glivica|glivica]] ''Aspergillus versicolor''.<ref>Acton 2013, str. 94–95.</ref> Raziskovalo se je tudi več [[Bakterije|bakterij]], sposobnih odstranjevati svinec iz okolja, vključno z bakterijama rodov ''Desulfovibrio'' in ''Desulfotomaculum'', ki reducirata sulfatni ion in sta zelo učinkoviti v vodnih raztopinah.<ref>Park et al. 2011, str. 162–174.</ref>
==Opombe==
{{seznam opomb|2}}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri==
{{Refbegin|2}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Acton |editor-first=Q. A. |title=Issues in Global Environment—Pollution and Waste Management: 2012 Edition |url=https://books.google.com/books?id=3n0yqmPRwh8C |date=2013 |publisher=ScholarlyEditions |isbn=978-1-4816-4665-9 }}
* {{navedi splet |title=Information for the Community: Lead Toxicity |url=http://www.atsdr.cdc.gov/csem/lead/community/index.html |author=Agency for Toxic Substances and Disease Registry |type=MP4 webcast, 82 MB |access-date=11. februarja 2017 |ref=CITEREFAgency for Toxic Substances and Disease Registry |author-link= |archive-date=2019-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190806143630/https://www.atsdr.cdc.gov/csem/lead/community/index.html |url-status=dead }}
* {{navedi splet |title=Lead Toxicity. What Are U.S. Standards for Lead Levels? |url=https://www.atsdr.cdc.gov/csem/csem.asp?csem=34&po=8 |author=Agency for Toxic Substances and Disease Registry |year=2017 |access-date=12. junija 2018 |archive-date=2020-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200312005513/https://www.atsdr.cdc.gov/csem/csem.asp?csem=34&po=8 |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |last=Alsfasser |first=R. |title=Moderne anorganische Chemie |year=2007 |url=https://books.google.com/books?id=HwY4be5bH_sC&q=%5BPb4%5D4-+zintl |trans-title=Modern inorganic chemistry |publisher=Walter de Gruyter |isbn=978-3-11-019060-1 |language=de }}
* {{navedi splet |url=https://eos.org/scientific-press/human-activity-has-polluted-european-air-for-2000-years |author=American Geophysical Union |title=Human Activity Has Polluted European Air for 2000 Years |publisher=Eos Science News |year=2017 |author-link= |accessdate=2020-12-12 |archive-date=2017-06-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170627215417/https://eos.org/scientific-press/human-activity-has-polluted-european-air-for-2000-years |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |last=Amstock |first=J. S. |title=Handbook of Glass in Construction |date=1997 |isbn=978-0-07-001619-4 |publisher=McGraw-Hill Professional |url=https://books.google.com/books?id=apWvKnKKrvsC }}
* {{cite journal |last=Anderson |first=J. |title=Malleability and ductility of metals |year=1869 |pages=341–43 |journal=[[Scientific American]] |volume=21 |issue=22 |doi=10.1038/scientificamerican11271869-341 |url=https://zenodo.org/record/1429682 |issn=0036-8733 }}
* {{cite journal |last1=Ashikari |first1=M. |title=The memory of the women's white faces: Japaneseness and the ideal image of women |url=https://archive.org/details/sim_japan-forum_2003_15_1/page/55 |date=2003 |pages=55–79 |doi=10.1080/0955580032000077739 |journal=Japan Forum |volume=15 |issue=1 |s2cid=144510689 }}
* {{cite journal|last1=Assi|first1=M. A.|last2=Hezmee|first2=M. N. M.|last3=Haron|first3=A. W.|last4=Sabri|first4=M. Yu.|last5=Rajion|first5=M. A.|display-authors=3|title=The detrimental effects of lead on human and animal health|journal=Veterinary World|volume=9|issue=6|year=2016|pages=660–671|issn=0972-8988|doi=10.14202/vetworld.2016.660-671|pmid=27397992|pmc=4937060}}
* {{cite report | first1=Charles M. | last1=Auer | first2=Frank D. | last2=Kover | first3=James V. | last3=Aidala | first4=Mark | last4=Greenwood | publisher=EPA Alumni Association | title=Toxic Substances: A Half Century of Progress | date=1. marec 2016 | url=http://www.epaalumni.org/hcp/toxics.pdf | access-date=1. januarja 2019 }}
* Audsley, G. A. (1965). ''The Art of Organ Building''. 2. Courier. ISBN 978-0-486-21315-6.
* {{navedi knjigo |last1=Baird |first1=C. |last2=Cann |first2=N. |title=Environmental Chemistry |url=https://archive.org/details/environmentalche0000bair_z4p3 |date=2012 |publisher=W. H. Freeman and Company |isbn=978-1-4292-7704-4 |edition=5th }}
* {{cite journal |last1=Becker |first1=M. |last2=Förster |first2=C. |last3=Franzen |first3=C. |last4=Hartrath |first4=J. |last5=Kirsten |first5=E. |last6=Knuth |first6=J. |last7=Klinkhammer |first7=K. W. |last8=Sharma |first8=A. |last9=H. |first9=D. |title=Persistent radicals of trivalent tin and lead |year=2008 |pages=9965–78 |doi=10.1021/ic801198p |pmid=18823115 |journal=Inorganic Chemistry |volume=47 |issue=21 |display-authors=3}}
* {{cite journal |last1=Beeman |first1=J. W. |last2=Bellini |first2=F. |last3=Cardani |first3=L. |last4=Casali |first4=N. |title=New experimental limits on the ''α'' decays of lead isotopes |year=2013 |journal=European Physical Journal A |volume=49 |issue=50 |pages=50 |display-authors=3|doi=10.1140/epja/i2013-13050-7|arxiv=1212.2422 |bibcode=2013EPJA...49...50B |s2cid=119280082 }}
* {{cite journal |last1=Beiner |first1=G. G. |last2=Lavi |first2=M. |last3=Seri |first3=H. |display-authors=3 |last4=Rossin |first4=Anna |last5=Lev |first5=Ovadia |last6=Gun |first6=Jenny |last7=Rabinovich |first7=Rivka |title=Oddy Tests: Adding the Analytical Dimension |journal=Collection Forum |volume=29 |issue=1–2 |year=2015 |pages=22–36 |issn=0831-4985 |doi=10.14351/0831-4985-29.1.22|doi-access=free }}
* {{navedi knjigo|last1=Bharara|first1=M. S.|last2=Atwood|first2=D. A.|title=Lead: Inorganic Chemistry|year=2006|doi=10.1002/0470862106.ia118|chapter=Lead: Inorganic ChemistryBased in part on the article Lead: Inorganic Chemistry by Philip G. Harrison which appeared in theEncyclopedia of Inorganic Chemistry, First Edition|isbn=978-0470860786}}
* {{navedi knjigo |last1=Bisel |first1=S. C. |author-link1= |last2=Bisel |first2=J. F. |chapter=Health and nutrition at Herculaneum |title=The Natural History of Pompeii |year=2002 |pages=451–75 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-80054-9 |editor-first1=W. F. |editor-last1=Jashemski |editor-first2=F. G. |editor-last2=Meyer |chapter-url=https://books.google.com/books?id=3xfjyTqqR7IC }}
* {{navedi knjigo |last1=Bisson |first1=M. S. |last2=Vogel |first2=J. O. |title=Ancient African Metallurgy: The Sociocultural Context |year=2000 |isbn=978-0-7425-0261-1 |publisher=Rowman & Littlefield |url=https://books.google.com/books?id=oMgkHFiBTMEC&q=lead }}
* {{navedi knjigo |last=Blakemore |first=J. S. |title=Solid State Physics |year=1985 |url=https://books.google.com/books?id=yLwIYiWo0VYC |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-31391-9 }}
* {{cite journal|last1=Bouchard|first1=M. F.|last2=Bellinger|first2=D. C.|last3=Weuve|first3=J.|last4=Matthews-Bellinger|first4=Julia|last5=Gilman|first5=Stephen E.|last6=Wright|first6=Robert O.|last7=Schwartz|first7=Joel|last8=Weisskopf|first8=Marc G.|display-authors=3|title=Blood Lead Levels and Major Depressive Disorder, Panic Disorder, and Generalized Anxiety Disorder in US Young Adults|journal=Archives of General Psychiatry|volume=66|issue=12|year=2009|pages=1313–9|issn=0003-990X|doi=10.1001/archgenpsychiatry.2009.164|pmid=19996036|pmc=2917196}}
* {{navedi knjigo |last=Bremner |first=H. A. |title=Safety and Quality Issues in Fish Processing |url=https://books.google.com/books?id=7pKkAgAAQBAJ |year=2002 |publisher=Elsevier |isbn=978-1-85573-678-8 }}
* {{navedi knjigo |last1=Brenner |first1=G. A. |title=Webster's New World American Idioms Handbook |url=https://archive.org/details/webstersnewworld0000bren |date=2003 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-7645-2477-6 }}
* {{navedi knjigo|last=Brescia|first=F.|title=Fundamentals of Chemistry: A Modern Introduction|url=https://books.google.com/books?id=fjqeMl-xSg4C&pg=PA234|year=2012|publisher=Elsevier|isbn=978-0-323-14231-1}}
* {{navedi knjigo |last=Bretherick |first=L. |title=Bretherick's Handbook of Reactive Chemical Hazards |url=https://books.google.com/books?id=4_PJCgAAQBAJ |year=2016 |publisher=Elsevier |isbn=978-1-4831-6250-8 }}
* {{navedi knjigo |last1=Bunker |first1=B. C. |last2=Casey |first2=W. H. |title=The Aqueous Chemistry of Oxides |date=2016 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-938425-9 |url=https://books.google.com/books?id=BfhGCwAAQBAJ&pg=PA89 }}
* {{cite journal |last1=Burbidge |first1=E. M. |last2=Burbidge |first2=G. R. |last3=Fowler |first3=W. A. |last4=Hoyle |first4=F. |title=Synthesis of the Elements in Stars |year=1957 |pages=547–654 |display-authors=3 |journal=Reviews of Modern Physics |volume=29 |issue=4 |bibcode=1957RvMP...29..547B |doi=10.1103/RevModPhys.29.547 |url=https://www.pmf.unizg.hr/_download/repository/burbidge_RMP_29_547_1957.pdf |access-date=2020-12-12 |archive-date=2016-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160624014751/https://www.pmf.unizg.hr/_download/repository/burbidge_RMP_29_547_1957.pdf |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |first=M. |last=Burleson |publisher=Sterling Publishing |title=The Ceramic Glaze Handbook: Materials, Techniques, Formulas |year=2001 |url=https://books.google.com/books?id=PiJEAhMxLQgC |isbn=9781579904395 }}
* {{navedi splet |url=https://www.wildlife.ca.gov/hunting/nonlead-ammunition |title=Nonlead Ammunition in California |website=www.wildlife.ca.gov |author=California Department of Fish and Wildlife |access-date=17. maja 2017 |author-link= |archive-url=https://web.archive.org/web/20170827001941/https://www.wildlife.ca.gov/hunting/nonlead-ammunition |archive-date=2017-08-27 |url-status=dead }}
* {{cite journal |last=de Callataÿ |first=F. |title=The Graeco-Roman economy in the super long-run: Lead, copper, and shipwrecks |date=2005 |pages=361–72 |journal=Journal of Roman Archaeology |volume=18 |doi=10.1017/S104775940000742X}}
* {{navedi novice |last=Cama |first=T. |date=2017 |title=Interior secretary repeals ban on lead bullets |url=http://thehill.com/policy/energy-environment/322058-interior-secretary-repeals-ban-on-lead-ammunition |website=The Hill |access-date=30 May 2018 }}
* {{navedi knjigo|last1=Cangelosi|first1=V. M.|last2=Pecoraro|first2=V. L.|editor-last=Roduner|editor-first=E.|title=Nanoscopic Materials: Size-Dependent Phenomena and Growth Principles|chapter=Lead|chapter-url=https://books.google.com/books?id=kGsoDwAAQBAJ&pg=PA875|year=2015|publisher=Royal Society of Chemistry|isbn=978-1-78262-494-3|pages=843–875}}
* {{navedi novice |last=Casciani |first=D. |title=Did removing lead from petrol spark a decline in crime? |date=2014 |url=https://www.bbc.com/news/magazine-27067615 |newspaper=BBC News |access-date=30. januarja 2017 }}
* {{navedi knjigo|last=Ceccarelli|first=P.|title=Ancient Greek Letter Writing: A Cultural History (600 BC- 150 BC)|url=https://books.google.com/books?id=Vm5BAQAAQBAJ&pg=PA35|year=2013|publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-967559-3}}
* {{cite journal |author=Centers for Disease Control and Prevention |year=1997 |title=Update: blood lead levels--United States, 1991-1994 |journal=Morbidity and Mortality Weekly Report |volume=46 |issue=7 |pages=141–146 |issn=0149-2195 |pmid=9072671 |ref=CITEREFCenters for Disease Control and Prevention1997|author-link= }}
* {{navedi splet |title=Radiation and Your Health |year=2015 |url=https://www.cdc.gov/nceh/radiation/smoking.htm |author= |access-date=28. februarja 2017 |ref=CITEREFCenters for Disease Control and Prevention2015 }}
* {{navedi knjigo |last=Christensen |first=N. E. |chapter=Relativistic Solid State Theory |title=Relativistic Electronic Structure Theory — Fundamentals |volume=11 |year=2002 |pages=867–68 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=9tO_9Tf6dZgC |editor-last=Schwerdtfeger |editor-first=P. |publisher=Elsevier |isbn=978-0-08-054046-7 |doi=10.1016/s1380-7323(02)80041-3 |series=Theoretical and Computational Chemistry }}
* {{cite journal |last1=Cohen |first1=A. R. |last2=Trotzky |first2=M. S. |last3=Pincus |first3=D. |title=Reassessment of the Microcytic Anemia of Lead Poisoning |date=1981 |pages=904–906 |url=http://pediatrics.aappublications.org/content/67/6/904.abstract |journal=Pediatrics |volume=67 |issue=6 |pmid=7232054 }}
* {{navedi knjigo|author1=Committee on Evaluation of EPA Guidelines for Exposure to Naturally Occurring Radioactive Materials|author2=Commission on Life Sciences|author3=Division on Earth and Life Studies|author4=National Research Council|title=Evaluation of Guidelines for Exposures to Technologically Enhanced Naturally Occurring Radioactive Materials|url=https://books.google.com/books?id=8uhuAgAAQBAJ&pg=PA26|date=1999|publisher=National Academies Press|isbn=978-0-309-58070-0|pages=26, 30–32}}
* {{cite report |author=Concordia University |title=Lead acid batteries |url=https://www.concordia.ca/content/dam/concordia/services/safety/docs/EHS-DOC-146_LeadAcidBatteries.pdf |year=2016 |access-date=17 February 2019 }}
* {{navedi knjigo|last1=Considine|first1=D. M.|last2=Considine|first2=G. D.|title=Van Nostrand's Scientific Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=t4jjBwAAQBAJ&pg=PA2970|date=2013|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=978-1-4757-6918-0}}
* {{navedi splet |author=Copper Development Association |title=Leaded Coppers |url=http://www.copper.org/resources/properties/microstructure/cu_leaded.html |website=copper.org |access-date=10 July 2016 }}
* {{navedi knjigo |last1=Cotnoir |first1=B. |title=The Weiser Concise Guide to Alchemy |date=2006 |publisher=Red Wheel/Weiser/Conari Books |isbn=978-1-57863-379-1 |url=https://books.google.com/books?id=BPWDrnEJ7UsC }}
* {{navedi knjigo |last=Cox |first=P. A. |date=1997 |title=The Elements: Their Origin, Abundance and Distribution |url=https://archive.org/details/elementstheirori0000coxp |url-access=registration |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855298-7 }}
* {{navedi novice |last=Crow |first=J. M. |title=Why use lead in paint? |year=2007 |url=https://www.chemistryworld.com/news/why-use-lead-in-paint/1015354.article |newspaper=Chemistry World |access-date=22. februarja 2017 |publisher=Royal Society of Chemistry }}
* {{navedi knjigo |last1=Dart |first1=R. C. |last2=Hurlbut |first2=K. M. |last3=Boyer-Hassen |first3=L. V. |chapter=Lead |title=Medical Toxicology |url=https://archive.org/details/medicaltoxicolog0000unse |year=2004 |page=[https://archive.org/details/medicaltoxicolog0000unse/page/1426 1426] |editor-last=Dart |editor-first=R. C. |edition=3. |publisher=Lippincott Williams & Wilkins |isbn=978-0-7817-2845-4 }}
* {{navedi knjigo |first1=A. |last1=Davidson |first2=J. |last2=Ryman |first3=C. A. |last3=Sutherland |first4=E. F. |last4=Milner |first5=R. C. |last5=Kerby |first6=H. |last6=Teindl |first7=A. |last7=Melin |first8=H. M. |last8=Bolt |chapter=Lead |title=Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry |year=2014 |doi=10.1002/14356007.a15_193.pub3 |display-authors=3 |isbn=978-3-527-30673-2}}
* de Marcillac, Pierre; Coron, Noël; Dambier, Gérard; et al. (2003). "Experimental detection of α-particles from the radioactive decay of natural bismuth". Nature. 422 (6934): 876–78. Bibcode:2003Natur.422..876D. doi:10.1038/nature01541. PMID 12712201. S2CID 4415582.
* {{cite journal |last1=Delile |first1=H. |last2=Blichert-Toft |first2=J. |last3=Goiran |first3=J.-P. |last4=Keay |first4=Simon |last5=Albarede |first5=Francis |title=Lead in ancient Rome's city waters |date=2014 |pages=6594–99 |display-authors=3 |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |volume=111 |issue=18 |doi=10.1073/pnas.1400097111 |issn=0027-8424 |pmc=4020092 |pmid=24753588|bibcode=2014PNAS..111.6594D }}
* {{cite report |author1=Deltares |author2=Netherlands Organisation for Applied Scientific Research |title=Lood en zinkemissies door jacht |year=2016 |url=http://www.emissieregistratie.nl/ERPUBLIEK/documenten/Water/Factsheets/Nederlands/Lood-%20en%20zinkemissies%20door%20jacht.pdf |language=nl |trans-title=Lead and zinc emissions from hunting |access-date=18. februarja 2017 |archive-date=2020-11-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201126180345/http://emissieregistratie.nl/erpubliek/documenten/Water/Factsheets/Nederlands/Lood-%20en%20zinkemissies%20door%20jacht.pdf |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |last1=Dieter |first1=R. K. |last2=Watson |first2=R. T. |chapter=Transmetalation reactions producing organocopper compounds |pages=443–526 |editor-last1=Rappoport |editor-first1=Z. |editor-last2=Marek |editor-first2=I. |title=The Chemistry of Organocopper Compounds |volume=1 |year=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-77296-6 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=263AXB0Q6tAC }}
* {{navedi knjigo |last=Donnelly |first=J. |title=Deep Blue |url=https://books.google.com/books?id=SKtbAwAAQBAJ |year=2014 |publisher=Hachette Book Group |isbn=978-1-4449-2119-9 }}
* {{navedi knjigo|last1=Downs|first1=A. J.|last2=Adams|first2=C. J.|title=The Chemistry of Chlorine, Bromine, Iodine and Astatine: Pergamon Texts in Inorganic Chemistry|url=https://books.google.com/books?id=jQNPDAAAQBAJ&pg=PA1128|year=2017|publisher=Elsevier|isbn=978-1-4831-5832-7}}
* {{navedi knjigo |last1=Duda |first1=M. B. |title=Traditional Chinese Toggles: Counterweights and Charms |url=https://archive.org/details/traditionalchine0000duda |date=1996 |publisher=Editions Didier Millet |isbn=978-981-4260-61-9}}
* {{navedi knjigo |last1=Ede |first1=A. |last2=Cormack |first2=L. B. |title=A History of Science in Society, Volume I: From the Ancient Greeks to the Scientific Revolution, Third Edition |url=https://books.google.com/books?id=gFZrDQAAQBAJ |year=2016 |publisher=University of Toronto Press |isbn=978-1-4426-3503-6 }}
* {{navedi knjigo |last=Emsley |first=J. |author-link= |title=Nature's Building Blocks: An A-Z Guide to the Elements |url=https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl_b1k4 |year=2011 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-960563-7 }}
*{{navedi splet|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/ossuaries-and-sarcophagi|title=Encyclopedia Judaica: Ossuaries and Sarcophagi|website=www.jewishvirtuallibrary.org|access-date=14. julija 2018|ref=CITEREFOssuaries and Sarcophagi}}
* {{navedi knjigo |last1=Eschnauer |first1=H. R. |last2=Stoeppler |first2=M. |chapter=Wine—An enological specimen bank |title=Hazardous Materials in the Environment |url=https://archive.org/details/hazardousmetalse00stoe |year=1992 |pages=[https://archive.org/details/hazardousmetalse00stoe/page/n59 49]–72 (58) |publisher=Elsevier Science |isbn=978-0-444-89078-8 |editor-last=Stoeppler |editor-first=M. |doi=10.1016/s0167-9244(08)70103-3 }}
* {{cite journal |last1=Evans |first1=J. W. |author-link= |title=V.— The meanings and synonyms of plumbago |date=1908 |pages=133–79 |doi=10.1111/j.1467-968X.1908.tb00513.x |journal=Transactions of the Philological Society |volume=26 |issue=2 |url=https://zenodo.org/record/2111957 }}
* {{navedi knjigo |last=Finger |first=S. |title=Doctor Franklin's Medicine |url=https://archive.org/details/doctorfranklinsm0000fing |url-access=registration |year=2006 |publisher=University of Pennsylvania Press |isbn=978-0-8122-3913-3 }}
* {{cite journal |last=Fiorini |first=E. |title=2.000 years-old Roman Lead for physics |date=2010 |pages=7–8 |url=http://www.aspera-eu.org/images/stories/news/PAPER_VERSIONS/asperanewsletter0610.pdf |journal=Aspera European Astroparticle network |access-date=29. oktobra 2016 |archive-date=2018-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180426184739/http://www.aspera-eu.org/images/stories/news/PAPER_VERSIONS/asperanewsletter0610.pdf |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |last=Frankenburg |first=F. R. |title=Brain-Robbers: How Alcohol, Cocaine, Nicotine, and Opiates Have Changed Human History |year=2014 |url=https://books.google.com/books?id=9cqUAwAAQBAJ |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-4408-2932-1 }}
* {{navedi knjigo |last=Frebel |first=A. |author-link= |title=Searching for the Oldest Stars: Ancient Relics from the Early Universe |url=https://archive.org/details/searchingforolde0000freb |year=2015 |publisher=Princeton University |isbn=978-0-691-16506-6 }}
* {{cite journal |last=Freeman |first=K. S. |title=Remediating soil lead with fishbones |date=2012 |pages=a20–a21 |journal=Environmental Health Perspectives |pmc=3261960 |volume=120 |issue=1 |doi=10.1289/ehp.120-a20a |pmid=22214821}}
* {{cite journal |last1=Funke |first1=K. |title=Solid State Ionics: from Michael Faraday to green energy—the European dimension |journal=Science and Technology of Advanced Materials |volume=14 |issue=4 |year=2013 |pages=1–50 |doi=10.1088/1468-6996/14/4/043502 |pmid=27877585 |pmc=5090311|bibcode=2013STAdM..14d3502F }}
* {{navedi knjigo |last1=Gale |first1=W. F. |last2=Totemeier |first2=T. C. |title=Smithells Metals Reference Book |year=2003 |url=https://books.google.com/books?id=zweHvqOdcs0C |publisher=Butterworth-Heinemann |isbn=978-0-08-048096-1 }}
* {{cite journal |last=Gilfillan |first=S. C. |title=Lead poisoning and the fall of Rome |date=1965 |pages=53–60 |journal=Journal of Occupational Medicine |volume=7 |number=2 |issn=0096-1736 |pmid=14261844}}
* {{navedi knjigo |last1=Gill |first1=T. |author2=Libraries Board of South Australia |title=The history and topography of Glen Osmond, with map and illustrations |url=https://books.google.com/books?id=oSMQAAAAYAAJ |year=1974 |publisher=Libraries Board of South Australia }}
* {{cite report |last1=Graedel |first1=T. E. |title=Metal stocks in Society – Scientific Synthesis |year=2010 |url=http://www.unep.fr/shared/publications/pdf/DTIx1264xPA-Metal%20stocks%20in%20society.pdf |isbn=978-92-807-3082-1 |publisher=International Resource Panel |access-date=18 April 2017 |page=17 |display-authors=etal<!--only mentions the lead author; others are not named--> |archive-date=2018-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180426184751/http://www.unep.fr/shared/publications/pdf/DTIx1264xPA-Metal%20stocks%20in%20society.pdf |url-status=dead }}
* {{cite journal |last1=Grandjean |first1=P. |author-link=|title=Widening perspectives of lead toxicity |year=1978 |pages=303–21 |journal=Environmental Research |volume=17 |issue=2 |doi=10.1016/0013-9351(78)90033-6 |pmid=400972|bibcode=1978ER.....17..303G }}
* {{navedi knjigo |last1=Greenwood |first1=N. N. |author-link1= |last2=Earnshaw |first2=A. |title=Chemistry of the Elements |year=1998 |edition=2. |publisher=Butterworth-Heinemann |isbn=978-0-7506-3365-9 |url=https://books.google.com/books?id=EvTI-ouH3SsC&q=chemistry+of+the+elements }}
* {{navedi splet |last=Grout |first=J. |title=Lead poisoning and Rome |date=2017 |url=http://penelope.uchicago.edu/~grout/encyclopaedia_romana/wine/leadpoisoning.html |website=Encyclopaedia Romana |access-date=15 February 2017 }}
* {{cite report |last=Guberman |first=D. E. |chapter=Lead |title=2014 Minerals Yearbook |year=2016 |chapter-url=https://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/lead/myb1-2014-lead.pdf |publisher=United States Geological Survey |access-date=8. maja 2017 }}
* {{navedi knjigo |last=Gulbinska |first=M. K. |title=Lithium-ion Battery Materials and Engineering: Current Topics and Problems from the Manufacturing Perspective |url=https://books.google.com/books?id=ZDRxBAAAQBAJ |year=2014 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=978-1-4471-6548-4 |page=96 }}
* {{navedi knjigo |last=Guruswamy |first=S. |title=Engineering properties and applications of lead alloys |date=2000 |url=https://books.google.com/books?id=TtGmjOv9CUAC |isbn=978-0-8247-8247-4 |publisher=Marcel Dekker }}
* {{navedi knjigo |last=Hadlington |first=T. J. |title=On the Catalytic Efficacy of Low-Oxidation State Group 14 Complexes |url=https://books.google.com/books?id=KQshDgAAQBAJ |year=2017 |publisher=Springer |isbn=978-3-319-51807-7 }}
* {{navedi knjigo |last1=Harbison |first1=R. D. |last2=Bourgeois |first2=M. M. |last3=Johnson |first3=G. T. |title=Hamilton and Hardy's Industrial Toxicology |date=2015 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-92973-5}}
* {{navedi knjigo |last1=Hauser |first1=P. C. |chapter=Analytical Methods for the Determination of Lead in the Environment |publisher=Walter de Gruyter |date=2017 |series=Metal Ions in Life Sciences |volume=17 |title=Lead: Its Effects on Environment and Health |pages=49–60 |editor1-last=Astrid |editor1-first=S. |editor2-last=Helmut |editor2-first=S. |editor3-last=Sigel |editor3-first=R. K. O. |doi=10.1515/9783110434330-003 |pmid=28731296|isbn=9783110434330 }}
* {{cite journal |last=Hernberg |first=S. |title=Lead Poisoning in a Historical Perspective |date=2000 |pages=244–54 |url=http://rachel.org/files/document/Lead_Poisoning_in_Historical_Perspective.pdf |journal=American Journal of Industrial Medicine |volume=38 |issue=3 |doi=10.1002/1097-0274(200009)38:3<244::AID-AJIM3>3.0.CO;2-F |access-date=1 March 2017 |pmid=10940962 |archive-date=2013-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130413014235/http://rachel.org/files/document/Lead_Poisoning_in_Historical_Perspective.pdf |url-status=dead }}
* {{navedi splet |title=A History of Cosmetics from Ancient Times |url=http://www.cosmeticsinfo.org/Ancient-history-cosmetics |website=Cosmetics Info |access-date=18 July 2016 |ref=CITEREFHistory of Cosmetics |archive-date=2016-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160714203854/http://www.cosmeticsinfo.org/Ancient-history-cosmetics |url-status=dead }}
* {{cite journal |last=Hodge |first=T. A. |title=Vitruvius, lead pipes and lead poisoning |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-archaeology_1981-10_85_4/page/486 |year=1981 |pages=486–91 |volume=85 |issue=4 |jstor=504874 |journal=American Journal of Archaeology |doi=10.2307/504874 }}
* {{cite journal |last1=Hong |first1=S. |last2=Candelone |first2=J.-P. |last3=Patterson |first3=C. C. |last4=Boutron |first4=C. F. |title=Greenland ice evidence of hemispheric lead pollution two millennia ago by Greek and Roman civilizations |date=1994 |pages=1841–43 |doi=10.1126/science.265.5180.1841 |url=http://www.precaution.org/lib/greenland_ice_evidence_of_ancient_lead_pollution.19940923.pdf |display-authors=3 |journal=Science |volume=265 |issue=5180 |pmid=17797222 |bibcode=1994Sci...265.1841H |s2cid=45080402 |access-date=2020-12-12 |archive-date=2019-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190429105450/http://www.precaution.org/lib/greenland_ice_evidence_of_ancient_lead_pollution.19940923.pdf |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |last=Hunt |first=A. |title=Dictionary of Chemistry |url=https://books.google.com/books?id=P_lRAwAAQBAJ |year=2014 |publisher=Routledge |isbn=978-1-135-94178-9 }}
* {{navedi splet |author=IAEA - Nuclear Data Section |url=https://www-nds.iaea.org/relnsd/vcharthtml/VChartHTML.html |title=Livechart - Table of Nuclides - Nuclear structure and decay data |year=2017 |website=www-nds.iaea.org |publisher=International Atomic Energy Agency |access-date=31. marec 2017 }}
* {{cite report |author1=Insight Explorer |author2=IPEN |url=http://www.ipen.org/sites/default/files/documents/PR_New_Study_Finds_Lead_Levels_in_a_Majority_of_Paints_Exceed_Chinese_Regulation_and_Should_Not_be_on_Store_Shelves_EN_27_Jan._2016.pdf |date=2016 |title=New Study Finds Lead Levels in a Majority of Paints Exceed Chinese Regulation and Should Not be on Store Shelves |access-date=3 May 2018 }}
* {{cite report|first1=Yuyun|last1=Ismawati|first2=Andita|last2=Primanti|first3=Sara|last3=Brosché|first4=Clark|last4=Clark|first5=Jack|last5=Weinberg|first6=Valerie|last6=Denney|url=https://ipen.org/pdfs/ina_bf_final_report_rev_2_2013_08-v2-id.pdf|date=2013|title=Timbal dalam Cat Enamel Rumah Tangga di Indonesia|access-date=26 December 2018|publisher=BaliFokus & IPEN|language=id|archive-date=2019-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412090345/https://ipen.org/pdfs/ina_bf_final_report_rev_2_2013_08-v2-id.pdf|url-status=dead}}
* {{navedi knjigo |last=Jensen |first=C. F. |title=Online Location of Faults on AC Cables in Underground Transmission |year=2013 |publisher=Springer |isbn=978-3-319-05397-4}}
* {{navedi knjigo |last1=Jones |first1=P. A. |title=Jedburgh Justice and Kentish Fire: The Origins of English in Ten Phrases and Expressions |url=https://books.google.com/books?id=rfqzBAAAQBAJ |date=2014 |publisher=Constable & Robinson |isbn=978-1-47211-389-4 }}
* {{navedi knjigo |last=Kaupp |first=M. |chapter=Chemical bonding of main-group elements |title=The Chemical Bond: Chemical Bonding Across the Periodic Table |pages=1–24 |year=2014 |publisher=John Wiley & Sons |doi=10.1002/9783527664658.ch1 |editor-last=Frenking |editor-first=G. |editor-last2=Shaik |editor-first2=S. |chapter-url=https://application.wiley-vch.de/books/sample/3527333150_c01.pdf |isbn=9783527664658 |s2cid=17979350 |url=https://semanticscholar.org/paper/ebec75488be0e4720dec372219aef32404432921 }}
* {{navedi knjigo |last=Kellett |first=C. |title=Poison and Poisoning: A Compendium of Cases, Catastrophes and Crimes |year=2012 |url=https://books.google.com/books?id=Wa0hBgAAQBAJ |publisher=Accent Press |isbn=978-1-909335-05-9 }} {{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{navedi knjigo |last=King |first=R. B. |title=Inorganic Chemistry of Main Group Elements |url=https://archive.org/details/inorganicchemist0000king |date=1995 |publisher=VCH Publishers |isbn=978-1-56081-679-9 }}
* {{navedi knjigo |last1=Konu |first1=J. |last2=Chivers |first2=T. |chapter=Stable Radicals of the Heavy p-Block Elements |editor-last=Hicks |editor-first=R. G. |title=Stable Radicals: Fundamentals and Applied Aspects of Odd-Electron Compounds |chapter-url=https://books.google.com/books?id=WuwW8QDuCKIC |year=2011 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-77083-2 |doi=10.1002/9780470666975.ch10 }}
* {{navedi knjigo |last=Kosnett |first=M. J. |chapter=Lead |title=Poisoning and Drug Overdose |year=2006 |editor-last=Olson |editor-first=K. R. |edition=5th |publisher=McGraw-Hill Professional |page=238 |isbn=978-0-07-144333-3}}
* {{navedi knjigo |last1=Krestovnikoff |first1=M. |last2=Halls |first2=M. |title=Scuba Diving |year=2006 |url=https://archive.org/details/scubadiving0000hall |url-access=registration |publisher=Dorling Kindersley |isbn=978-0-7566-4063-7 }}
* {{navedi knjigo |last=Kroonen |first=G. |title=Etymological Dictionary of Proto-Germanic |year=2013 |publisher=Brill Publishers |series=Leiden Indo-European Etymological Dictionary Series |volume=11 |isbn=978-90-04-18340-7}}
* {{navedi knjigo |last1=Langmuir |first1=C. H. |last2=Broecker |first2=W. S. |title=How to Build a Habitable Planet: The Story of Earth from the Big Bang to Humankind |url=https://books.google.com/books?id=EnlnHlmRsqAC |year=2012 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-14006-3 }}
* {{navedi knjigo|last1=Lauwerys|first1=R. R.|last2=Hoet|first2=P.|title=Industrial Chemical Exposure: Guidelines for Biological Monitoring, Third Edition|url=https://books.google.com/books?id=WUxZDwAAQBAJ&pg=PT147|year=2001|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4822-9383-8}}
* {{navedi splet |last=Layton |first=M. |date=2017 |title=Lead faces threat of new Euro ban |url=http://www.shootinguk.co.uk/news/lead-shot-faces-threat-of-new-euro-ban-93819 |publisher=shootinguk.co.uk |access-date=30 May 2018 |archive-date=2019-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190609155601/https://www.shootinguk.co.uk/news/lead-shot-faces-threat-of-new-euro-ban-93819 |url-status=dead }}
* {{navedi splet |url=http://www.britishmuseum.org/research/search_the_collection_database/search_object_details.aspx?objectid=399876&partid=1&output=Terms%2F!!%2FOR%2F!!%2F1204%2F!%2F%2F!%2FClassical+Greek%2F!%2F%2F!!%2F%2F!!!%2F&orig=%2Fresearch%2Fsearch_the_collection_database%2Fadvanced_search.aspx¤tPage=7&numpages=10 |publisher=The British Museum |title=Lead sling bullet; almond shape; a winged thunderbolt on one side and on the other, in high relief, the inscription DEXAI "Catch!" |access-date=30. aprila 2012 |ref=CITEREFLead sling bullet }}
* {{navedi splet |author=<!--Not stated--> |title=Lead garden ornaments |date=2016 |url=http://www.hcrowther.co.uk/ |website=H. Crowther Ltd |access-date=20 February 2017 |ref=CITEREFLead garden ornaments2016 |archive-date=2019-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190906084846/http://www.hcrowther.co.uk/ |url-status=dead }}
* {{navedi splet |author=<!--Not stated--> |title=Lead in Waste Disposal |date=2016 |url=https://www.epa.gov/lead/lead-regulations |publisher=United States Environmental Protection Agency |access-date=28 February 2017 |ref=CITEREFLead in Waste2016 }}
* {{navedi splet |title=Lead mining |url=http://www.thenorthernecho.co.uk/history/mining/lead/ |publisher=The Northern Echo |access-date=16 February 2016 |ref=CITEREFLead mining }}
* {{navedi knjigo |last=Levin |first=H. L. |title=The Earth Through Time |url=https://books.google.com/books?id=D0yl7Cqsu78C |year=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-38774-0 }}
* {{cite journal |last1=Levin |first1=R. |last2=Brown |first2=M. J. |last3=Kashtock |first3=M. E. |last4=Jacobs |first4=D. E. |last5=Whelan |first5=E. A. |last6=Rodman |first6=J. |last7=Schock |first7=M. R. |last8=Padilla |first8=A. |last9=Sinks |first9=T. |title=Lead exposures in U.S. children, 2008: Implications for prevention |url=https://archive.org/details/sim_environmental-health-perspectives_2008-10_116_10/page/1285 |year=2008 |pages=1285–93 |display-authors=3 |journal=Environmental Health Perspectives |volume=116 |issue=10 |doi=10.1289/ehp.11241 |pmc=2569084 |pmid=18941567 }}
* {{cite journal |last1=Lewis |first1=J. |year=1985 |title=Lead Poisoning: A Historical Perspective |url=https://archive.epa.gov/epa/aboutepa/lead-poisoning-historical-perspective.html |access-date=31 January 2017 |journal=EPA Journal |volume=11 |issue=4 |pages=15–18 }}
* {{navedi knjigo |title=CRC Handbook of Chemistry and Physics |date=2005 |editor-last=Lide |editor-first=D. R. |edition=85th |publisher=CRC Press |isbn=978-0-8493-0484-2}}
* {{cite journal |last1=Liu |first1=J. |last2=Liu |first2=X. |last3=Pak |first3=V. |last4=Wang |first4=Y. |last5=Yan |first5=C. |last6=Pinto-Martin |first6=J. |last7=Dinges |first7=D. |display-authors=3 |title=Early blood lead levels and sleep disturbance in preadolescence |year=2015 |pages=1869–74 |pmid=26194570 |pmc=4667382 |doi=10.5665/sleep.5230 |journal= Sleep |volume=38 |issue=12}}
* {{navedi splet |last1=Lochner |first1=J. C. |last2=Rohrbach |first2=G. |last3=Cochrane |first3=K. |year=2005 |title=What is Your Cosmic Connection to the Elements? |publisher=Goddard Space Flight Center |url=https://imagine.gsfc.nasa.gov/educators/elements/imagine/Cosmic.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20161229105038/https://imagine.gsfc.nasa.gov/educators/elements/imagine/Cosmic.pdf |archive-date=29 December 2016 |access-date=2 July 2017 }}
* {{cite journal |last1=Lodders |first1=K. |title=Solar System abundances and condensation temperatures of the elements |url=http://solarsystem.wustl.edu/wp-content/uploads/reprints/2003/Lodders%202003%20ApJ%20Elemental%20abundances.pdf |year=2003 |pages=1220–47 |journal=The Astrophysical Journal |volume=591 |issue=2 |issn=0004-637X |doi=10.1086/375492 |bibcode=2003ApJ...591.1220L }}
* {{navedi knjigo |last1=Luckey |first1=T. D. |last2=Venugopal |first2=B. |title=Physiologic and Chemical Basis for Metal Toxicity |year=1979 |publisher=Plenum Press |isbn=978-1-4684-2952-7 |url=https://books.google.com/books?id=7mxyBgAAQBAJ }}
* {{navedi knjigo |last=Macintyre |first=J. E. |title=Dictionary of Inorganic Compounds |url=https://books.google.com/books?id=9eJvoNCSCRMC |year=1992 |publisher=CRC Press |isbn=978-0-412-30120-9 }}
* {{cite journal |last1=Marino |first1=P. E. |last2=Landrigan |first2=P. J. |last3=Graef |first3=J. |last4=Nussbaum |first4=A. |last5=Bayan |first5=G. |last6=Boch |first6=K. |last7=Boch |first7=S. |title=A case report of lead paint poisoning during renovation of a Victorian farmhouse |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-public-health_1990-10_80_10/page/1183 |year=1990 |pages=1183–85 |display-authors=3 |journal=American Journal of Public Health |volume=80 |issue=10 |doi=10.2105/AJPH.80.10.1183 |pmc=1404824 |pmid=2119148 }}
* {{cite journal |last1=Markowitz |first1=G. |author-link1= |last2=Rosner |first2=D. |title="Cater to the children": the role of the lead industry in a public health tragedy, 1900–55 |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-public-health_2000-01_90_1/page/36 |year=2000 |pages=36–46 |pmc=1446124 |pmid=10630135 |volume=90 |issue=1 |journal=American Journal of Public Health |doi=10.2105/ajph.90.1.36 }}
* {{navedi knjigo |last1=Masters |first1=S. B. |last2=Trevor |first2=A. J. |last3=Katzung |first3=B. G. |title=Katzung & Trevor's Pharmacology: Examination & Board Review |url=https://archive.org/details/isbn_9780070142008 |year=2008 |publisher=McGraw-Hill Education |edition=8th |isbn=978-0-07-148869-3}}
* {{navedi novice |last=McCoy |first=S. |date=2017 |title=The End of Lead? Federal Gov't Order Bans Sinkers, Ammo |url=https://gearjunkie.com/lead-ban-ammunition-fishing-sinkers |website=GearJunkie |access-date=30 May 2018 |archive-date=2020-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200308030342/https://gearjunkie.com/lead-ban-ammunition-fishing-sinkers |url-status=dead }}
* {{navedi splet |author=Merriam-Webster |title=Definition of LEAD |url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/lead |website=www.merriam-webster.com |access-date=12 August 2016 |author-link= }}
* {{cite journal |last1=Moore |first1=M. R. |title=Lead in drinking water in soft water areas—health hazards |url=https://archive.org/details/science-of-the-total-environment_1977-03_7_2/page/109 |date=1977 |pages=109–15 |journal=Science of the Total Environment |volume=7 |issue=2 |doi=10.1016/0048-9697(77)90002-X |pmid=841299 |bibcode=1977ScTEn...7..109M }}
* {{cite journal |last1=More |first1=A. F. |last2=Spaulding |first2=N. E. |last3=Bohleber |first3=P. |last4=Handley |first4=M. J. |last5=Hoffmann |first5=H. |last6=Korotkikh |first6=E. V. |last7=Kurbatov |first7=A. V. |last8=Loveluck |first8=C. P. |last9=Sneed |first9=S. B. |last10=McCormick |first10=M. |last11=Mayewski |first11=P. A. |display-authors=3 |title=Next-generation ice core technology reveals true minimum natural levels of lead (Pb) in the atmosphere: Insights from the Black Death |journal=GeoHealth |year=2017 |issn=2471-1403 |doi=10.1002/2017GH000064 |volume=1 |issue=4 |pages=211–219 |pmid=32158988 |pmc=7007106 |url=http://eprints.nottingham.ac.uk/44697/1/More%20et%20al%202017%20Geohealth%20accepted%20text%20and%20figures.pdf |access-date=2020-12-12 |archive-date=2020-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200418212801/http://eprints.nottingham.ac.uk/44697/1/More%20et%20al%202017%20Geohealth%20accepted%20text%20and%20figures.pdf |url-status=dead }}
* {{cite journal |last1=Mosseri |first1=S. |last2=Henglein |first2=A. |last3=Janata |first3=E. |title=Trivalent lead as an intermediate in the oxidation of lead(II) and the reduction of lead(IV) species |year=1990 |pages=2722–26 |doi=10.1021/j100369a089 |journal=Journal of Physical Chemistry |volume=94 |issue=6}}
* {{navedi knjigo |last1=Mycyk |first1=M. |last2=Hryhorczuk |first2=D. |last3=Amitai |first3=Y. |display-authors=etal |chapter=Lead |title=Pediatric Toxicology: Diagnosis and Management of the Poisoned Child |year=2005 |editor-last1=Erickson |editor-first1=T. B. |editor-last2=Ahrens |editor-first2=W. R. |editor-last3=Aks |editor-first3=S. |publisher=McGraw-Hill Professional |isbn=978-0-07-141736-5}}
* {{cite journal |last1=Nakashima |first1=T. |last2=Hayashi |first2=H. |last3=Tashiro |first3=H. |last4=Matsushita |first4=T. |title=Gender and hierarchical differences in lead-contaminated Japanese bone from the Edo period |year=1998 |pages=55–60 |doi=10.1539/joh.40.55 |display-authors=3 |journal=Journal of Occupational Health |volume=40 |issue=1|doi-access=free }}
* {{navedi knjigo |author=National Council on Radiation Protection and Measurements |title=Structural Shielding Design for Medical X-ray Imaging Facilities |date=2004 |url=https://books.google.com/books?id=DKu4YDjEluoC |isbn=978-0-929600-83-3 |author-link= }}
* {{navedi splet |author=National Institute for Occupational Safety and Health |title=NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards — Lead |url=https://www.cdc.gov/niosh/npg/npgd0368.html |website=www.cdc.gov |access-date=18 November 2016 }}
* {{cite journal|last1=Navas-Acien|first1=A.|title=Lead Exposure and Cardiovascular Disease—A Systematic Review|url=https://archive.org/details/sim_environmental-health-perspectives_2007-03_115_3/page/472|journal=Environmental Health Perspectives|date=2007|volume=115|issue=3|pages=472–482|doi=10.1289/ehp.9785|pmid=17431501|pmc=1849948}}
* {{navedi knjigo |title=Indo-European Etymology |year=2012 |url=http://starling.rinet.ru/cgi-bin/response.cgi?root=config&morpho=0&basename=%5Cdata%5Cie%5Cpiet&first=1&off=&text_proto=lAudh&method_proto=substring&ic_proto=on&text_meaning=&method_meaning=substring&ic_meaning=on&text_hitt=&method_hitt=substring&ic_hitt=on&text_tokh=&method_tokh=substring&ic_tokh=on&text_ind=&method_ind=substring&ic_ind=on&text_avest=&method_avest=substring&ic_avest=on&text_iran=&method_iran=substring&ic_iran=on&text_arm=&method_arm=substring&ic_arm=on&text_greek=&method_greek=substring&ic_greek=on&text_slav=&method_slav=substring&ic_slav=on&text_balt=&method_balt=substring&ic_balt=on&text_germ=&method_germ=substring&ic_germ=on&text_lat=&method_lat=substring&ic_lat=on&text_ital=&method_ital=substring&ic_ital=on&text_celt=&method_celt=substring&ic_celt=on&text_alb=&method_alb=substring&ic_alb=on&text_rusmean=&method_rusmean=substring&ic_rusmean=on&text_refer=&method_refer=substring&ic_refer=on&text_comment=&method_comment=substring&ic_comment=on&text_any=&method_any=substring&sort=proto&ic_any=on |entry=*lAudh- |editor-first=S. |editor-last=Nikolayev |website=starling.rinet.ru |access-date=21 August 2016 |ref=CITEREFNikolayev2012 }}
* {{navedi knjigo |last=Norman |first=N. C. |title=Periodicity and the s- and p-Block Elements |url=https://archive.org/details/periodicityspblo0000norm |date=1996 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-855961-0 }}
* {{cite journal |last=Nriagu |first=J. O. |title=Saturnine gout among Roman aristocrats — Did lead poisoning contribute to the fall of the Empire? |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_1983-03-17_308_11/page/660 |year=1983 |pages=660–63 |journal=The New England Journal of Medicine |volume=308 |issue=11 |doi=10.1056/NEJM198303173081123 |pmid=6338384 }}
* {{cite journal |last1=Nriagu |first1=J. O. |last2=Kim |first2=M-J. |title=Emissions of lead and zinc from candles with metal-core wicks |date=2000 |pages=37–41 |doi=10.1016/S0048-9697(00)00359-4 |journal=Science of the Total Environment |volume=250 |pmid=10811249 |issue=1–3|bibcode=2000ScTEn.250...37N }}
* {{navedi splet |author=Occupational Safety and Health Administration |title=Substance data sheet for occupational exposure to lead |url=https://www.osha.gov/pls/oshaweb/owadisp.show_document?p_table=STANDARDS&p_id=10031 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180316131738/https://www.osha.gov/pls/oshaweb/owadisp.show_document?p_table=STANDARDS&p_id=10031 |archive-date=16. marca 2018 |website=www.osha.gov |access-date=1. julija 2017 |author-link= }}
* {{navedi splet |last=Olinsky-Paul |year=2013 |first=T. |title=East Penn and Ecoult battery installation case study webinar |url=http://www.cesa.org/assets/Uploads/ESTAP-Ecoult-Battery-Installation-Case-Study-Presentation.pdf |website=Clean Energy States Alliance |access-date=28 February 2017 }}
* {{navedi knjigo |title=The Organ |date=2006 |url=https://books.google.com/books?id=cgDJaeFFUPoC |isbn=978-0-415-94174-7 |editor-last=Palmieri |editor-first=R. |publisher=Psychology Press |ref=CITEREFPalmieri2006 }}
* {{cite encyclopedia |title=surma |encyclopedia=Oxford English Dictionary |edition=2. |year=2009 |publisher=Oxford University Press |ref=CITEREFOxford English Dictionary}}
* {{cite journal |last1=Park |first1=J. H. |last2=Bolan |first2=N. |last3=Meghara |first3=M. |last4=Naidu |first4=R. |last5=Chung |first5=J. W. |title=Bacterial-assisted immobilization of lead in soils: Implications for remediation |date=2011 |pages=162–74 |url=http://pedology.ac.affrc.go.jp/specialI/SI54_3/sepPDF/03_Jinhee%20Park.pdf |display-authors=3 |journal=Pedologist |archive-url=https://web.archive.org/web/20151126050549/http://pedology.ac.affrc.go.jp/specialI/SI54_3/sepPDF/03_Jinhee%20Park.pdf |archive-date=26 November 2015 |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |last=Parker |first=R. B. |title=The New Cold-Molded Boatbuilding: From Lofting to Launching |year=2005 |url=https://books.google.com/books?id=VnoW5YpDN7sC |publisher=WoodenBoat Books |isbn=978-0-937822-89-0 }}
* {{navedi knjigo |title=Crystal Chemistry of Tetrahedral Structures |url=https://books.google.com/books?id=bwQgvsxftTgC |date=1964 |last=Parthé |first=E. |publisher=CRC Press |isbn=978-0-677-00700-7 }}
* {{navedi knjigo |last=Pauling |first=L. |title=General Chemistry |date=1947 |author-link=Linus Pauling |publisher=W. H. Freeman and Company |isbn=978-0-486-65622-9 |url=https://archive.org/details/generalchemistry00paul_0 }}
* {{cite journal|last1=Peneva|first1=S. K.|last2=Djuneva|first2=K. D.|last3=Tsukeva|first3=E. A.|title=RHEED study of the initial stages of crystallization and oxidation of lead and tin|journal=Journal of Crystal Growth|volume=53|issue=2|year=1981|pages=382–396|issn=0022-0248|doi=10.1016/0022-0248(81)90088-9|bibcode=1981JCrGr..53..382P}}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Puttlitz|editor-first1=K. J.|editor-last2=Stalter|editor-first2=K. A.|last1=Petzel|first1=S.|last2=Juuti|first2=M.|last3=Sugimoto|first3=Yu.|chapter=Environmental Stewardship with Regional Perspectives and Drivers of the Lead-free Issue|title=Handbook of Lead-Free Solder Technology for Microelectronic Assemblies|chapter-url=https://books.google.com/books?id=7FX5LkxfRpwC&pg=PA122|year=2004|publisher=CRC Press|isbn=978-0-8247-5249-1}}
* {{navedi knjigo |last=Polyanskiy |first=N. G. |date=1986 |script-title=ru:Аналитическая химия элементов: Свинец |trans-title=Analytical Chemistry of the Elements: Lead |editor=Fillipova, N. A |publisher=Nauka |language=ru}}
* {{navedi knjigo |last=Prasad |first=P. J. |title=Conceptual Pharmacology |date=2010 |url=https://books.google.com/books?id=s0e_FlM8LKYC |publisher=Universities Press |isbn=978-81-7371-679-9 |access-date=21 June 2012 }}
* {{navedi splet |title=Primary Lead Refining Technical Notes |url=http://www.ldaint.org/technotes2.htm |publisher=LDA International |access-date=7 April 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070322191856/http://www.ldaint.org/technotes2.htm |archive-date=22 March 2007 |ref=CITEREFPrimary Lead Refining }}
* {{navedi splet |author=Progressive Dynamics, Inc. |title=How Lead Acid Batteries Work: Battery Basics |url=http://www.progressivedyn.com/battery_basics.html |website=progressivedyn.com |access-date=3 July 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181119073137/https://www.progressivedyn.com/service/battery-basics/ |archive-date=19 November 2018 }}
* {{navedi knjigo |last1=Putnam |first1=B. |title=The Sculptor's Way: A Guide to Modelling and Sculpture |url=https://books.google.com/books?id=-DC3UDjjPvgC |date=2003 |publisher=Dover Publications |isbn=978-0-486-42313-5 }}
* {{cite journal |last=Pyykkö |first=P. |title=Relativistic effects in structural chemistry |year=1988 |pages=563–94 |author-link=|journal=Chemical Reviews |volume=88 |doi=10.1021/cr00085a006 |issue=3}}
* {{navedi knjigo |last=Rabinowitz |first=M. B. |chapter=Imputing lead sources from blood lead isotope ratios |editor-last1=Beard |editor-first1=M. E. |editor-last2=Allen Iske |editor-first2=S. D. |title=Lead in Paint, Soil, and Dust: Health Risks, Exposure Studies, Control Measures, Measurement Methods, and Quality Assurance |year=1995 |publisher=ASTM |isbn=978-0-8031-1884-3 |pages=63–75 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=-wt0AXfjiUIC |doi=10.1520/stp12967s }}
* {{navedi splet |url=https://ocw.mit.edu/courses/earth-atmospheric-and-planetary-sciences/12-744-marine-isotope-chemistry-fall-2012/nuclear-systematics/MIT12_744F12_Lec4.pdf |title=Radioactive Decay Series |series=Nuclear Systematics |publisher=MIT OpenCourseWare |date=2012 |access-date=28. aprila 2018 |ref=CITEREFRadioactive Decay Series2012 }}
* {{navedi knjigo |editor-last=Ramage |editor-first=C. K. |title=Lyman Cast Bullet Handbook |url=https://archive.org/details/lymancastbulleth00rama |url-access=registration |year=1980 |edition=3. |publisher=Lyman Products Corporation }}
* {{cite journal |last=Randerson |first=J. |title=Candle pollution |url=https://www.newscientist.com/article/mg17423481.900-candle-pollution.html |journal=New Scientist |access-date=7 April 2007 |issue=2348 |date=2002 }}
* {{cite journal |last1=Reddy |first1=A. |last2=Braun |first2=C. L. |title=Lead and the Romans |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-chemical-education_2010-10_87_10/page/1052 |year=2010 |journal=Journal of Chemical Education |volume=87 |issue=10 |doi=10.1021/ed100631y |pages=1052–55 |bibcode=2010JChEd..87.1052R }}
* {{cite journal |last1=Retief |first1=F. |last2=Cilliers |first2=L. P. |title=Lead poisoning in ancient Rome |year=2006 |pages=147–64 (149–51) |journal=Acta Theologica |volume=26 |issue=2 |doi=10.4314/actat.v26i2.52570|doi-access=free }}
* {{navedi knjigo |last=Rich |first=V. |title=The International Lead Trade |year=1994 |publisher=Woodhead Publishing |isbn=978-0-85709-994-5 |url=https://books.google.com/books?id=mfPJCgAAQBAJ }}
* {{navedi knjigo |last1=Rieuwerts |first1=J. |title=The Elements of Environmental Pollution |url=https://archive.org/details/elementsofenviro0000rieu |date=2015 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-85919-6 }}
* {{cite journal |last1=Riva |first1=M. A. |last2=Lafranconi |first2=A. |last3=d'Orso |first3=M. I. |last4=Cesana |first4=G. |title=Lead poisoning: Historical aspects of a paradigmatic "occupational and environmental disease" |year=2012 |pages=11–16 |doi=10.5491/SHAW.2012.3.1.11 |pmid=22953225 |pmc=3430923 |journal=Safety and Health at Work |volume=3 |issue=1 |display-authors=3}}
* {{cite journal |last1=Roederer |first1=I. U. |last2=Kratz |first2=K.-L. |last3=Frebel |first3=A. |last4=Christlieb |first4=N. |last5=Pfeiffer |first5=B. |last6=Cowan |first6=J. J. |last7=Sneden |first7=C. |title=The end of nucleosynthesis: Production of lead and thorium in the early galaxy |url=https://archive.org/details/sim_astrophysical-journal_2009-06-20_698_2/page/1962 |year=2009 |pages=1963–80 |display-authors=3 |journal=The Astrophysical Journal |volume=698 |issue=2 |doi=10.1088/0004-637X/698/2/1963 |bibcode=2009ApJ...698.1963R |arxiv=0904.3105 |s2cid=14814446 }}
* {{navedi knjigo |last=Rogalski |first=A. |title=Infrared Detectors |edition=2. |year=2010 |url=https://books.google.com/books?id=0VUJSafhaK0C |access-date=19 November 2016 |publisher=CRC Press |isbn=978-1-4200-7671-4 }}
* {{navedi knjigo |last=Röhr |first=C. |chapter=Binare Zintl-Phasen |trans-chapter=Binary Zintl Phases |title=Intermetallische Phasen |trans-title=Intermettallic Phases |publisher=Universitat Freiburg |language=de |chapter-url=http://ruby.chemie.uni-freiburg.de/Vorlesung/intermetallische_6_2.html |access-date=18. februarja 2017 |year=2017 }}
* {{navedi knjigo |last1=Rudolph |first1=A. M. |last2=Rudolph |first2=C. D. |last3=Hostetter |first3=M. K. |last4=Lister |first4=George E. |last5=Siegel |first5=Norman J. |display-authors=3 |chapter=Lead |title=Rudolph's Pediatrics |url=https://archive.org/details/isbn_0838582850 |year=2003 |page=[https://archive.org/details/isbn_0838582850/page/369 369] |edition=21st |publisher=McGraw-Hill Professional |isbn=978-0-8385-8285-5 }}
* {{navedi knjigo |last=Samson |first=G. W. |title=The divine law as to wines |url=https://archive.org/details/divinelawastowin00samsiala |date=1885 |publisher=J. B. Lippincott & Co. }}
* {{cite journal |last=Scarborough |first=J. |title=The myth of lead poisoning among the Romans: An essay review |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-medicine-and-allied-sciences_1984-10_39_4/page/469 |date=1984 |pages=469–475 |journal=Journal of the History of Medicine and Allied Sciences |volume=39 |issue=4 |doi=10.1093/jhmas/39.4.469 |pmid=6389691 }}
* {{navedi knjigo |last=Schoch |first=R. M. |author-link= |title=Case Studies in Environmental Science |url=https://archive.org/details/casestudiesinenv0000scho_u9e6 |date=1996 |publisher=West Publishing |isbn=978-0-314-20397-7 }}
* {{cite journal |last1=Schoeters |first1=G. |last2=Den Hond |first2=E. |last3=Dhooge |first3=W. |last4=Van Larebeke |first4=N. |last5=Leijs |first5=M. |title=Endocrine disruptors and abnormalities of pubertal development |date=2008 |pages=168–175 |display-authors=3 |journal=Basic & Clinical Pharmacology & Toxicology |volume=102 |issue=2 |doi=10.1111/j.1742-7843.2007.00180.x |pmid=18226071 |url=https://biblio.ugent.be/publication/391408/file/880739.pdf }}
* {{cite journal |first1=H. R. |last1=Sharma |first2=K. |last2=Nozawa |last3=Smerdon |first3=J. A. |last4=Nugent |first4=P. J. |last5=McLeod |first5=I. |last6=Dhanak |first6=V. R. |last7=Shimoda |first7=M. |last8=Ishii |first8=Y. |last9=Tsai |first9=A. P. |title=Templated three-dimensional growth of quasicrystalline lead |year=2013 |first10=R. |last10=McGrath |journal=Nature Communications |volume=4 |page= 2715|doi=10.1038/ncomms3715 |pmid=24185350 |display-authors=3|bibcode=2013NatCo...4.2715S |doi-access=free }}
* {{cite journal |last1=Sharma |first1=H. R. |last2=Smerdon |first2=J. A. |last3=Nugent |first3=P. J. |last4=Ribeiro |first4=A. |last5=McLeod |first5=I. |last6=Dhanak |first6=V. R. |last7=Shimoda |first7=M. |last8=Tsai |first8=A. P. |last9=McGrath |first9=R. |title=Crystalline and quasicrystalline allotropes of Pb formed on the fivefold surface of icosahedral Ag-In-Yb |year=2014 |page=174710 |journal=The Journal of Chemical Physics |volume=140 |issue=17 |doi=10.1063/1.4873596 |pmid=24811658 |display-authors=3|bibcode=2014JChPh.140q4710S }}
* {{cite journal |last=Silverman |first=M. S. |title=High-pressure (70-k) synthesis of new crystalline lead dichalcogenides |date=1966 |pages=2067–69 |journal=Inorganic Chemistry |volume=5 |issue=11 |doi=10.1021/ic50045a056}}
* {{navedi novice |last=Singh |first=P. |date=2017 |title=Over 73% of paints found to have excessive lead: Study |url=https://timesofindia.indiatimes.com/life-style/health-fitness/health-news/over-73-of-paints-found-to-have-excessive-lead-study/articleshow/61334283.cms |newspaper=Times of India |access-date=3. maja 2018 }}
* {{cite journal |last1=Sinha |first1=S. P. |last2=Shelly |first2=<!--empty; same in source--> |last3=Sharma |first3=V. |last4=Meenakshi |first4=<!--empty; same in source--> |last5=Srivastava |first5=S. |last6=Srivastava |first6=M. M. |title=Neurotoxic effects of lead exposure among printing press workers |url=https://archive.org/details/sim_bulletin-of-environmental-contamination-and-toxicology_1993-10_51_4/page/490 |year=1993 |doi=10.1007/BF00192162 |pmid=8400649 |pages=490–93 |journal=Bulletin of Environmental Contamination and Toxicology |volume=51 |issue=4 |s2cid=26631583 |display-authors=3 }}
* {{cite journal|last1=Slater|first1=J. C.|title=Atomic Radii in Crystals|url=https://archive.org/details/sim_journal-chemical-physics_1964-11-15_41_10/page/3199|journal=The Journal of Chemical Physics|volume=41|issue=10|year=1964|pages=3199–3204|issn=0021-9606|doi=10.1063/1.1725697|bibcode=1964JChPh..41.3199S}}
* {{cite journal |last1=Smirnov |first1=A. Yu. |last2=Borisevich |first2=V. D. |last3=Sulaberidze |first3=A. |title=Evaluation of specific cost of obtainment of lead-208 isotope by gas centrifuges using various raw materials |year=2012 |pages=373–78 |journal=Theoretical Foundations of Chemical Engineering |volume=46 |issue=4 |doi=10.1134/s0040579512040161|s2cid=98821122 }}
* {{navedi knjigo |last=Sokol |first=R. C. |chapter=Lead exposure and its effects on the reproductive system |title=Metals, Fertility, and Reproductive Toxicity |date=2005 |pages=117–53 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=Qt8LEB7_HyQC |publisher=CRC Press |isbn=978-0-415-70040-5 |editor-last=Golub |editor-first=M. S. |doi=10.1201/9781420023282.ch6 }}
* {{cite journal |last1=Stabenow |first1=F. |last2=Saak |first2=W. |last3=Weidenbruch |first3=M. |title=Tris(triphenylplumbyl)plumbate: An anion with three stretched lead–lead bonds |year=2003 |pages=2342–2343 |doi=10.1039/B305217F |pmid=14518905 |journal=Chemical Communications |issue=18}}
* {{cite journal |last=Stone |first=R. |year=1997 |title=An Element of Stability |url=https://archive.org/details/sim_science_1997-10-24_278_5338/page/570 |journal=Science |volume=278 |issue=5338 |pages=571–572 |doi=10.1126/science.278.5338.571 |bibcode=1997Sci...278..571S |s2cid=117946028 }}
* {{navedi knjigo |last1=Street |first1=A. |last2=Alexander |first2=W. |title=Metals in the Service of Man |edition=11th |url=https://books.google.com/books?id=cOCTPwAACAAJ |year=1998 |publisher=Penguin Books |isbn=978-0-14-025776-2 }}
* {{navedi knjigo |last=Szczepanowska |first=H. M. |title=Conservation of Cultural Heritage: Key Principles and Approaches |url=https://books.google.com/books?id=yu9_LZ1AD_gC |year=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-67474-4 }}
* {{cite journal |last1=Takahashi |first1=K. |last2=Boyd |first2=R. N. |last3=Mathews |first3=G. J. |last4=Yokoi |first4=K. |title=Bound-state beta decay of highly ionized atoms |date=1987 |url=http://www.ca.infn.it/~oldeman/resneu/p1522_1.pdf |display-authors=3 |access-date=27 August 2013 |oclc=1639677 |volume=36 |issue=4 |pages=1522–1528 |journal=Physical Review C |archive-url=https://web.archive.org/web/20141021195204/http://www.ca.infn.it/~oldeman/resneu/p1522_1.pdf |archive-date=21 October 2014 |url-status=dead |doi=10.1103/physrevc.36.1522 |pmid=9954244 |bibcode=1987PhRvC..36.1522T }}
* {{navedi splet |last=Tarragó |first=A. |title=Case Studies in Environmental Medicine (CSEM) Lead Toxicity |date=2012 |url=https://www.atsdr.cdc.gov/csem/lead/docs/lead.pdf |publisher=Agency for Toxic Substances and Disease Registry |accessdate=2020-12-12 |archive-date=2019-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190806143623/https://www.atsdr.cdc.gov/csem/lead/docs/lead.pdf |url-status=dead }}
* {{cite journal |last1=Tétreault |first1=J. |last2=Sirois |first2=J. |last3=Stamatopoulou |first3=E. |title=Studies of lead corrosion in acetic acid environments |date=1998 |pages=17–32 |journal=Studies in Conservation |volume=43 |issue=1 |doi=10.2307/1506633 |jstor=1506633}}
* {{navedi splet |author=<!--Not stated--> |title=Think Lead research summary |url=http://leadsheet.co.uk/wp-content/uploads/2016/06/lsa-research-summary.pdf |publisher=The Lead Sheet Association |access-date=20 February 2017 |ref=CITEREFThink Lead research |archive-date=2017-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170220173232/http://leadsheet.co.uk/wp-content/uploads/2016/06/lsa-research-summary.pdf |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |last=Thomson |first=T. |author-link= |title=The History of Chemistry |year=1830 |url=https://archive.org/details/historychemistr01thomgoog |publisher=Henry Colburn and Richard Bentley (publishers) }}
* {{navedi knjigo |last1=Thornton |first1=I. |last2=Rautiu |first2=R. |last3=Brush |first3=S. M. |title=Lead: The Facts |date=2001 |url=http://www.ila-lead.org/UserFiles/File/factbook/leadTheFacts.pdf |publisher=International Lead Association |access-date=5 February 2017 |isbn=978-0-9542496-0-1 |archive-date=2020-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726182045/https://www.ila-lead.org/UserFiles/File/factbook/leadTheFacts.pdf |url-status=dead }}
* {{cite journal |last1=Thürmer |first1=K. |last2=Williams |first2=E. |last3=Reutt-Robey |first3=J. |title=Autocatalytic oxidation of lead crystallite surfaces |date=2002 |pages=2033–35 |doi=10.1126/science.297.5589.2033 |journal=Science |volume=297 |issue=5589 |pmid=12242437 |bibcode=2002Sci...297.2033T |s2cid=6166273 |url=https://semanticscholar.org/paper/79518d3315bfb93d2cae634655ec1b030ce285fc }}
* {{navedi splet |last=Tolliday |first=B. |title=Significant growth in lead usage underlines its importance to the global economy |date=2014 |url=http://www.ila-lead.org/news/lead-in-the-news/2012-11-30/significant-growth-in-lead-usage-underlines-its--importance-to-the-global-economy- |publisher=International Lead Association |access-date=28. februarja 2017 |quote=Global demand for lead has more than doubled since the early 1990s and almost 90% of use is now in lead-acid batteries |archive-date=2017-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170228171821/http://www.ila-lead.org/news/lead-in-the-news/2012-11-30/significant-growth-in-lead-usage-underlines-its--importance-to-the-global-economy- |url-status=dead }}
* {{navedi splet |title=Toronto museum explores history of contraceptives |year=2003 |url=http://www.abc.net.au/news/2003-08-13/toronto-museum-explores-history-of-contraceptives/1463884 |website=ABC News |access-date=13 February 2016 |ref=CITEREFToronto museum explores2003 }}
* {{navedi splet |title=Toxic Substances Portal – Lead |url=http://www.atsdr.cdc.gov/PHS/PHS.asp?id=92&tid=22 |publisher=Agency for Toxic Substances and Disease Registry |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606072913/http://www.atsdr.cdc.gov/PHS/PHS.asp?id=92&tid=22 |archive-date=6 June 2011 |ref=CITEREFToxic Substances Portal }}
* {{navedi splet |title=Toxicological Profile for Lead |date=2007 |url=https://www.atsdr.cdc.gov/toxprofiles/tp13.pdf |work=Agency for Toxic Substances and Disease Registry/Division of Toxicology and Environmental Medicine |archive-url=https://web.archive.org/web/20170701213753/https://www.atsdr.cdc.gov/toxprofiles/tp13.pdf |archive-date=1 July 2017 |ref=CITEREFToxicological Profile for Lead2007 }}
* {{navedi splet |author=<!--Not stated--> |title=Trace element emission from coal |date=2012 |url=https://www.iea-coal.org/trace-element-emissions-from-coal-ccc-203/ |publisher=IEA Clean Coal Centre |access-date=1 March 2017 |ref=CITEREFTrace element emission2012 |archive-date=2020-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200311194516/https://www.iea-coal.org/trace-element-emissions-from-coal-ccc-203/ |url-status=dead }}
* {{cite journal |last1=Tuček |first1=K. |last2=Carlsson |first2=J. |last3=Wider |first3=H. |title=Comparison of sodium and lead-cooled fast reactors regarding reactor physics aspects, severe safety and economical issues |date=2006 |pages=1589–98 |doi=10.1016/j.nucengdes.2006.04.019 |url=http://www.ecolo.org/documents/documents_in_english/SFRvsLFR-05.pdf |journal=Nuclear Engineering and Design |volume=236 |issue=14–16 }}
* {{navedi knjigo |last=Tungate |first=M. |title=Branded Beauty: How Marketing Changed the Way We Look |url=https://books.google.com/books?id=jQA_B84aVhYC&pg=PA14 |year=2011 |publisher=Kogan Page Publishers |isbn=978-0-7494-6182-9 }}
* {{cite report |author=UK Marine SACs Project |year=1999 |title=Water Quality |chapter=Lead |chapter-url=http://www.ukmarinesac.org.uk/activities/water-quality/wq8_4.htm |access-date=10 June 2018 |archive-date=2020-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200217190442/http://www.ukmarinesac.org.uk/activities/water-quality/wq8_4.htm |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |author=United Nations Environment Programme |title=Final review of scientific information on lead |year=2010 |url=http://www.cms.int/sites/default/files/document/UNEP_GC26_INF_11_Add_1_Final_UNEP_Lead_review_and_apppendix_Dec_2010.pdf |publisher=Chemicals Branch, Division of Technology, Industry and Economics |access-date=31 January 2017 |author-link= |archive-date=2020-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200310062455/https://www.cms.int/sites/default/files/document/UNEP_GC26_INF_11_Add_1_Final_UNEP_Lead_review_and_apppendix_Dec_2010.pdf |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |author=United States Environmental Protection Agency |title=AP 42 Compilation of Air Pollutant Emission Factors |date=2010 |chapter-url=https://www.epa.gov/lead/regulatory-status-waste-generated-contractors-and-residents-lead-based-paint-activities |edition=5th |chapter=Metallurgical Industry:Secondary Lead Processing |access-date=20. maja 2018 }}
* {{navedi splet |author=United States Environmental Protection Agency |title=Regulatory Status of Waste Generated by Contractors and Residents from Lead-Based Paint Activities Conducted in Households (August 2000) |date=2000 |url=https://www.epa.gov/lead/regulatory-status-waste-generated-contractors-and-residents-lead-based-paint-activities |access-date=28. februarja 2017 }}
* {{navedi splet |author=United States Environmental Protection Agency |title=Best Management Practices for Lead at Outdoor Shooting Ranges |date=2005 |url=https://www.epa.gov/sites/production/files/documents/epa_bmp.pdf |access-date=12. junija 2018 }}
* {{cite report |author=United States Food and Drug Administration |title=Q3D Elemental Impurities Guidance for Industry |date=2015 |page=41 |url=https://www.fda.gov/downloads/drugs/guidances/ucm371025.pdf |publisher=United States Department of Health and Human Services |access-date=15 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412090407/https://www.fda.gov/downloads/drugs/guidances/ucm371025.pdf |archive-date=2019-04-12 |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |author=United States Geological Survey |title=Geological Survey Professional Paper |url=https://books.google.com/books?id=_LdUAAAAYAAJ |year=1973 |publisher=United States Government Publishing Office |page=314 |author-link= }}
* {{cite report |author=United States Geological Survey |title=Lead |year=2005 |url=http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/lead/lead_mcs05.pdf |access-date=20 February 2016 |archive-date=2019-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412090140/https://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/lead/lead_mcs05.pdf |url-status=dead }}
* {{navedi splet |author=United States Geological Survey |title=Lead |year=2017 |url=https://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/lead/mcs-2017-lead.pdf |access-date=8 May 2017 |series=Mineral Commodities Summaries }}
* {{navedi splet |author=University of California, Berkeley Nuclear Forensic Search Project |title=Decay Chains |url=http://metadata.berkeley.edu/nuclear-forensics/Decay%20Chains.html |access-date=23 November 2015 |website=Nuclear Forensics: A Scientific Search Problem }}
* Vasmer, M. (1986–1987) [1950–1958]. Trubachyov, O. N.; Larin, B. O. (eds.). Этимологический словарь русского языка [Russisches etymologisches Worterbuch] (in Russian) (2nd ed.). Progress. Pridobljeno 4. marca 2017.
* {{cite report |last1=Vogel |first1=N. A. |last2=Achilles |first2=R. |title=The Preservation and Repair of Historic Stained and Leaded Glass |year=2013 |url=https://www.nps.gov/tps/how-to-preserve/preservedocs/preservation-briefs/33Preserve-Brief-StainedGlass.pdf |publisher=United States Department of the Interior |access-date=30. oktobra 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190713061140/https://www.nps.gov/tps/how-to-preserve/preservedocs/preservation-briefs/33Preserve-Brief-StainedGlass.pdf |archive-date=2019-07-13 |url-status=dead }}
* {{cite journal |last=Waldron |first=H. A. |title=Lead and lead poisoning in antiquity |date=1985 |pages=107–08 |journal=Medical History |volume=29 |issue=1 |pmc=1139494|doi=10.1017/S0025727300043878}}
* {{cite journal |title=Lead toxicity: A review |last1=Wani |first1=A. L. |last2=Ara |first2= A. |last3=Usman |first3=J. A. |date=2015 |volume=8 |issue=2 |pages=55–64 |doi=10.1515/intox-2015-0009 |journal=Interdisciplinary Toxicology |pmc=4961898 |pmid=27486361 }}
* {{navedi knjigo |last1=Weast |first1=R. C. |last2=Astle |first2=M. J. |last3=Beyer |first3=W. H. |title=CRC Handbook of Chemistry and Physics: A Ready-reference Book of Chemical and Physical Data |url=https://books.google.com/books?id=yThsvgAACAAJ |year=1983 |publisher=CRC Press |isbn=978-0-8493-0464-4 }}
* {{navedi splet |author=<!--Not stated--> |title=Weatherings to Parapets and Cornices |url=http://leadsheet.co.uk/home/lsa-pocket-guide/weatherings-to-parapets-and-cornices/ |publisher=The Lead Sheet Association |access-date=20 February 2017 |ref=CITEREFWeatherings to Parapets |archive-date=2017-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170220172917/http://leadsheet.co.uk/home/lsa-pocket-guide/weatherings-to-parapets-and-cornices/ |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo|last=Webb|first=G. A.|title=Nuclear Magnetic Resonance|url=https://books.google.com/books?id=ofmQCwsnAHMC&pg=PA115|year=2000|publisher=Royal Society of Chemistry|isbn=978-0-85404-327-9}}
* {{cite journal |last1=Webb |first1=G. W. |last2=Marsiglio |first2=F. |last3=Hirsch |first3=J. E. |title=Superconductivity in the elements, alloys and simple compounds |journal=Physica C: Superconductivity and Its Applications |volume=514 |year=2015 |pages=17–27 |doi=10.1016/j.physc.2015.02.037|arxiv=1502.04724 |bibcode=2015PhyC..514...17W |s2cid=119290828 }}
* {{navedi knjigo |last1=Whitten |first1=K. W. |last2=Gailey |first2=K. D. |last3=David |first3=R. E. |title=General chemistry with qualitative analysis |date=1996 |edition=3. |publisher=Saunders College |isbn=978-0-03-012864-6 |url=https://archive.org/details/generalchemistry00whit }}
* {{navedi knjigo |last1=Wiberg |first1=E. |last2=Wiberg |first2=N. |last3=Holleman |first3=A. F. |title=Inorganic Chemistry |date=2001 |publisher=Academic Press |isbn=978-0-12-352651-9}}
* {{navedi knjigo |last1=Wilkes |first1=C. E. |last2=Summers |first2=J. W. |last3=Daniels |first3=C. A. |last4=Berard |first4=M. T. |title=PVC Handbook |date=2005 |url=https://books.google.com/books?id=YUkJNI9QYsUC |isbn=978-1-56990-379-7 |display-authors=3 |publisher=Hanser }}
* {{cite journal |last=Willey |first=D. G. |author-link= |title=The physics behind four amazing demonstrations — CSI |year=1999 |journal=Skeptical Inquirer |volume=23 |issue=6 |url=http://www.csicop.org/si/show/physics_behind_four_amazing_demonstrations |access-date=6 September 2016 }}
* {{Cite journal |last=Winder |first=C. |title=The history of lead — Part 1 |year=1993a |url=http://lead.org.au/lanv2n1/lanv2n1-11.html |access-date=5 February 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070831210244/http://lead.org.au/lanv2n1/lanv2n1-11.html |archive-date=31 August 2007 |journal=LEAD Action News |volume=2 |issue=1 |issn=1324-6011 }}
* {{cite journal |last=Winder |first=C. |title=The history of lead — Part 3 |year=1993b |url=http://lead.org.au/lanv2n3/lanv2n3-22.html |access-date=12 February 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070831200744/http://lead.org.au/lanv2n3/lanv2n3-22.html |archive-date=31 August 2007 |journal=LEAD Action News |volume=2 |issue=3 |issn=1324-6011 }}
* {{navedi knjigo |last=Windholz |first=M. |title=Merck Index of Chemicals and Drugs |url=https://archive.org/details/merckindexencycl0009unse |date=1976 |id=Monograph 8393 |edition=9th |publisher=Merck & Co. |isbn=978-0-911910-26-1 |title-link= }}
* {{cite report |author=[[World Health Organization]] |year=1995 |title=Environmental Health Criteria 165: Inorganic Lead |url=http://www.inchem.org/documents/ehc/ehc/ehc165.htm |access-date=10 June 2018 }}
* {{navedi knjigo |author=World Health Organization |chapter=Lead |title=Air quality guidelines for Europe |year=2000 |pages=[https://archive.org/details/airqualityguidel00ebra/page/149 149–53] |chapter-url=http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0005/74732/E71922.pdf |publisher=Regional Office for Europe |isbn=978-92-890-1358-1 |oclc=475274390 |url=https://archive.org/details/airqualityguidel00ebra/page/149 }}
* {{navedi splet|author=World Health Organization|url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/lead-poisoning-and-health|title=Lead poisoning and health|year=2018|language=en|access-date=17 February 2019}}
* {{navedi splet |author=World Nuclear Association |title=Nuclear Radiation and Health Effects |year=2015 |url=http://www.world-nuclear.org/info/Safety-and-Security/Radiation-and-Health/Nuclear-Radiation-and-Health-Effects/ |access-date=12 November 2015 |author-link= |archive-date=2015-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151224005416/http://www.world-nuclear.org/info/Safety-and-Security/Radiation-and-Health/Nuclear-Radiation-and-Health-Effects/ |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo|last1=Wrackmeyer|first1=B.|last2=Horchler|first2=K.|title=<sup>207</sup>Pb-NMR Parameters|journal=Annual Reports on NMR Spectroscopy|url=https://books.google.com/books?id=y1vs0XIgDCQC&pg=PA249|year=1990|publisher=Academic Press|isbn=978-0-08-058405-8|pages=249–303|volume=22|doi=10.1016/S0066-4103(08)60257-4}}
* {{cite journal |last1=Yong |first1=L. |last2=Hoffmann |first2=S. D. |last3=Fässler |first3=T. F. |title=A low-dimensional arrangement of [Pb<sub>9</sub>]<sup>4·</sup> clusters in [K(18-crown-6)]<sub>2</sub>K<sub>2</sub>Pb<sub>9</sub>·(en)<sub>1.5</sub> |year=2006 |pages=4774–78 |journal=Inorganica Chimica Acta |volume=359 |issue=15 |doi=10.1016/j.ica.2006.04.017}}
* {{navedi splet |last=Young |first=S. |title=Battling lead contamination, one fish bone at a time |date=2012 |url=http://coastguard.dodlive.mil/2012/07/battling-lead-contamination-one-fish-bone-at-a-time/ |publisher=United States Coast Guard |work=Compass |access-date=11. februarja 2017 |archive-date=2013-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130614104453/http://coastguard.dodlive.mil/2012/07/battling-lead-contamination-one-fish-bone-at-a-time/ |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |last1=Yu |first1=L. |last2=Yu |first2=H. |title=Chinese Coins: Money in History and Society |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=QfWQB0peEWYC |publisher=Long River Press |isbn=978-1-59265-017-0 }}
* {{cite journal |last1=Zhang |first1=X. |last2=Yang |first2=L. |last3=Li |first3=Y. |last4=Li |first4=H. |last5=Wang |first5=W. |last6=Ye |first6=B. |title=Impacts of lead/zinc mining and smelting on the environment and human health in China |year=2012 |pages=2261–73 |display-authors=3 |journal=Environmental Monitoring and Assessment |volume=184 |issue=4 |doi=10.1007/s10661-011-2115-6 |pmid=21573711|s2cid=20372810 }}
* {{navedi knjigo |last=Zhao |first=F. |title=Information Technology Entrepreneurship and Innovation |url=https://books.google.com/books?id=aXm9AQAAQBAJ |year=2008 |publisher=IGI Global |isbn=978-1-59904-902-1 |page=440 }}
* {{navedi knjigo |last1=Zuckerman |first1=J. J. |last2=Hagen |first2=A. P. |title=Inorganic Reactions and Methods, the Formation of Bonds to Halogens |date=1989 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-471-18656-4}}
* {{navedi knjigo |last=Zweifel |first=H. |title=Plastics Additives Handbook |date=2009 |url=https://books.google.com/books?id=WbBH5QFXOhoC |isbn=978-3-446-40801-2 |publisher=Hanser }}
* {{cite journal |last=Zýka |first=J. |title=Analytical study of the basic properties of lead tetraacetate as oxidizing agent |year=1966 |pages=569–81 |journal=Pure and Applied Chemistry |volume=13 |issue=4 |doi=10.1351/pac196613040569 |s2cid=96821219 |url=http://www.sciencemadness.org/talk/files.php?pid=242223&aid=18041 |access-date=2 March 2017 }}
{{Refend}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|svinec|Svinec}}
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Lead|Svinec}}
{{Navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Svinec| ]]
[[Kategorija:Kemični elementi]]
[[Kategorija:Mehke kovine]]
[[Kategorija:Onesnaževala]]
[[Kategorija:Hladila]]
[[Kategorija:Metalurgija]]
[[Kategorija:Toksikologija]]
[[Kategorija:Teratogeni]]
{{normativna kontrola}}
i9tvu39iak02cpftisg65n4lzhdsdqt
Osončje
0
15604
6762002
6755756
2026-10-08T06:35:27Z
~2026-54143-59
266983
6762002
wikitext
text/x-wiki
{{infopolje Planetni sestav
| title = Osončje
| image = [[Slika:Solar System True Color SL.png|upright=1.5|frameless]]
| caption = Sonce in [[planet]]i v Osončju. Velikosti so v razmerju, razdalje pa ne.
| age = 4,568 milijarde let
| location = [[Krajevni medzvezdni oblak]], <!--[[Local Bubble]],-->[[Orionov krak]], [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]]
| system_mass = 1,0014 [[Sončeva masa|Sončevih mas]]
| neareststar = [[Proksima Kentavra]] (4,22 sv.l.), sistem [[Alfa Kentavra]] (4,37 sv.l.)
| nearestplanetary = Sistem Alfa Kentavra (4,37 sv.l.)
| semimajoraxis = 30,10 [[astronomska enota|a.e.]] (4.503 milijard km)
| Kuiper_cliff = 50 [[astronomska enota|a.e.]]
| stars = 1 <br />[[Sonce]]
| noknown_stars = yes
| planets = 8 <br />[[Merkur (planet)|Merkur]], [[Venera]], [[Zemlja]], [[Mars]], [[Jupiter]], [[Saturn]], [[Uran (planet)|Uran]], [[Neptun]]
| outerplanetname = [[Neptun]]
| noknown_planets = yes
| dwarfplanets = Verjetno več sto.<ref>{{navedi splet | url=http://www.mikebrownsplanets.com/2011/08/free-dwarf-planets.html |first=Mike |last=Brown | title=Free the dwarf planets! | date=23. avgust 2011 | work="Mike Brown's Planets (self-published)"}}</ref><br />5 ([[Ceres (pritlikavi planet)|Ceres]], [[Pluton]], [[Haumea]], [[Makemake]], [[Erida (pritlikavi planet)|Erida]]) jih trenutno priznava IAU
| satellites = 422 (173 od planetov<ref name=planetarymoons>{{navedi splet|url=http://www.dtm.ciw.edu/users/sheppard/satellites/|title=The Giant Planet Satellite and Moon Page|author=Sheppard, Scott S.|publisher=Departament of Terrestrial Magnetism at Carniege Institution for science|accessdate=2013-07-23|archive-date=2009-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090607094153/http://www.dtm.ciw.edu/users/sheppard/satellites/|url-status=dead}}</ref> in 249 od planetoidov<ref name=MPMJohnston>{{navedi splet
| date=2013-12-06
| title=Asteroids with Satellites
| publisher=Johnston's Archive
| author=Wm. Robert Johnston
| url=http://www.johnstonsarchive.net/astro/asteroidmoons.html
| accessdate=2013-12-12}}</ref>)
| minorplanets = 644.275 (od 2014-06-18)<ref name=JPLbodies>{{navedi splet
|title=How Many Solar System Bodies
|publisher=NASA/JPL Solar System Dynamics
|url=http://ssd.jpl.nasa.gov/?body_count
|accessdate=2013-12-12}}</ref>
| comets = 3.272 (od 2014-06-18)<ref name=JPLbodies/>
| roundsat = 19
| roundsatlink =
| inclination = 60,19° (ekliptika) <!-- If anyone can find a cited value for the inclination of the Solar System's invariable plane to the galactic plane, then please replace this value -->
| galacticcenter = 27.000±1.000 sv.l.
| orbitalspeed = 220 km/s
| orbitalperiod = 225–250 milijonov let
| spectral = [[Spektralna razvrstitev zvezd#Zvezde glavnega niza - pritlikavke V|G2V]]
| frostline = ≈5 [[astronomska enota|a.e.]]<ref name="Mumma">{{Cite journal | last1 = Mumma | first1 = M. J. | last2 = Disanti | first2 = M. A. | last3 = Dello Russo | first3 = N. | last4 = Magee-Sauer | first4 = K. | last5 = Gibb | first5 = E. | last6 = Novak | first6 = R. | doi = 10.1016/S0273-1177(03)00578-7 | title = Remote infrared observations of parent volatiles in comets: A window on the early solar system | url = https://archive.org/details/sim_advances-in-space-research_2003-06_31_12/page/2563 | journal = Advances in Space Research | volume = 31 | issue = 12 | pages = 2563–2575 | year = 2003 | pmid = | pmc = |bibcode = 2003AdSpR..31.2563M | issn = 0273-1177}}</ref>
| heliopause = ≈120 [[astronomska enota|a.e.]]
| hillsphere = ≈1–2 sv.l.
}}
Naše '''Osónčje''' (tudi '''Sónčev sistém''' ali '''sestàv''') je sestav [[astronomsko telo|astronomskih teles]], ki ga sestavljajo [[zvezda]] [[Sonce]] in množica drugih [[telo (fizika)|teles]], ki [[kroženje|kroži]] okrog njega.{{#tag:ref|Glede na definicije [[International Astronomical Union|IAU]], so telesa v tirnici okrog Sonca razvrščena v tri kategorije: ''planeti'', ''pritlikavi planeti'' in ''mala telesa Osončja''. [[Planet]] je katerokoli telo v tirnici okrog Sonca, ki ima dovolj veliko maso, da se sam oblikuje v okroglo obliko in da počisti drobir v območju svoje tirnice. S to definicijo ima Osončje osem znanih planetov: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Pluton tej definiciji ne ustreza, ker okrog svoje tirnice ni očistil telesa Kuiperjevega pasu.<ref name="FinalResolution" /> [[Pritlikavi planet]] je nebesno telo, ki kroži okrog Sonca in ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije prevzame okroglo obliko, in nima izpraznjene okolice svoje tirnice in ni naravni satelit.<ref name="FinalResolution" /> IAU je prepoznala pet pritlikavih planetov: Ceres, Pluton, Haumea, Makemake in Erida.<ref name=name>{{navedi splet|date=2008-11-07 |title=Dwarf Planets and their Systems|work= Working Group for Planetary System Nomenclature (WGPSN) |url=http://planetarynames.wr.usgs.gov/append7.html#DwarfPlanets| accessdate=2008-07-13 | publisher= U.S. Geological Survey }}</ref> Druga splošno sprejeta telesa tipa pritlikavi planet vključujejo [[Gongong]], [[90377 Sedna|Sedna]], [[90482 Ork|Ork]] in [[50000 Kvaoar|Kvaoar]].<ref>{{navedi splet|title=IAU Planet Definition Committee|author=Ron Ekers|publisher=International Astronomical Union|url=http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0601/newspaper/|accessdate=13. oktober 2008|archive-date=2009-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20090603001603/http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0601/newspaper/|url-status=dead}}</ref> Pritlikavi planeti, ki imajo tirnico dlje od planeta Neptun, se imenujejo »[[plutoid]]i«, čeprav ta izraz ni široko razširjen.<ref name="IAU0804">{{navedi novice
|date=11. junij 2008
|title=Plutoid chosen as name for Solar System objects like Pluto
|publisher=[[International Astronomical Union]]
|url=http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0804
|accessdate=2008-06-11
|archive-date=2008-06-13
|archive-url=https://web.archive.org/web/20080613121232/http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0804/
|url-status=dead
}}</ref> Preostala telesa v tirnici okrog Sonca so [[malo telo Osončja|mala telesa Osončja]].<ref name="FinalResolution">{{navedi novice |title=The Final IAU Resolution on the definition of "planet" ready for voting |publisher=IAU |date=2006-08-24 |url=http://www.iau.org/iau0602.423.0.html |accessdate=2007-03-02 |archive-date=2009-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090107044134/http://www.iau.org/iau0602.423.0.html |url-status=dead }}</ref>|name=footnoteB|group=lower-alpha}} Okrog Sonca kroži osem [[planet]]ov, izmed katerih je tretji - planet [[Zemlja]] - [[naseljivi planet|naseljen]]. Poleg planetov sestavlja Osončje še vsaj 158 [[naravni satelit|naravnih satelitov]], ki krožijo okrog planetov, ter večje število preostalih [[Malo telo Osončja|majhnih teles]], kot so [[asteroid]]i, [[planetoid]]i, [[komet]]i in [[meteoroid]]i.
Naše Osončje leži v [[spiralna galaksija|spiralni galaksiji]], imenovani [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]] oziroma kar Galaksija z veliko začetnico. [[Obhodni čas]] njegovega [[tir]]a je [[galaktično leto]].
Izraz ''osončje'' ali ''sončni sistem'' se občasno uporablja tudi za druge zvezdne oziroma planetne sestave, čeprav so mnenja o tem deljena, saj smo v vesolju samo eno zvezdo poimenovali Sonce.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nbcnews.com/id/wbna3719359 |title=When is a solar system not a solar system? |date=16. december 2003 |newspaper=NBC News |access-date=22. december 2022}}</ref> V teh primerih ali v prenesenem pomenu uporabljamo malo začetnico.
== Odkrivanje in raziskovanje ==
[[Slika:Heliocentric.jpg|thumb|left|[[Andreas Cellarius|Cellariusova]] ilustracija Kopernikovega heliocentričnega modela Osončja, iz ''Harmonia Macrocosmica'' (1660)]]
Več tisoč let se človeštvo, razen nekaj izjem, ni zavedalo obstoja Osončja. Ljudje so verjeli, da Zemlja miruje v središču [[vesolje|vesolja]] in da je kategorično različna od božanskih in eteričnih teles, ki se premikajo čez nebo. Čeprav je že antični [[Antična Grčija|grški]] astronom in matematik [[Aristarh]] teoretiziral o heliocentrični ureditvi vesolja,<ref>{{cite journal|title= The astronomical system of Copernicus|url= https://archive.org/details/sim_popular-astronomy_1923-10_31_8/page/510|author=Rufus, W.C. |journal=[[Popular Astronomy (US magazine)|Popular Astronomy]]|volume=31|page=510|year= 1923|bibcode=1923PA.....31..510R}}</ref> je bil [[Nikolaj Kopernik]] v 16. stoletju prvi, ki je razvil matematično predvidljiv [[heliocentrični model|heliocentrični sistem]].<ref>{{navedi knjigo |title=Copernicus, Darwin, & Freud: revolutions in the history and philosophy of science |url=https://archive.org/details/copernicusdarwin00wein |first=Friedel |last=Weinert |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |year=2009 |page=[https://archive.org/details/copernicusdarwin00wein/page/n29 21] |isbn=978-1-4051-8183-9}}</ref> Njegovi nasledniki iz 17. stoletja, [[Galileo Galilei]], [[Johannes Kepler]] in [[Isaac Newton]], so povečali razumevanje [[fizika|fizike]], kar je vodilo do postopnega sprejemanja ideje, da Zemlja potuje okrog Sonca in da za planete veljajo isti fizikalni zakoni kot za Zemljo. Poleg tega je izum teleskopa vodil do odkritja bolj oddaljenih planetov in lun. V zadnjem času so izboljšave teleskopa in uporaba vesoljskih plovil brez posadke omogočile raziskovanje geoloških pojavov, kot so [[gora|gore]] in [[udarni krater|kraterji]], in sezonskih meteoroloških pojavov, kot so [[oblak]]i, [[puščavski vihar]]ji in [[ledeniška kapa|ledeniške kape]], na drugih planetih.
===Teleskopska opazovanja===
[[File:NewtonsTelescopeReplica.jpg|thumb|Replika [[Isaac Newton|Newtonovega]] teleskopa]]
Prvo raziskovanje Osončja je potekalo s pomočjo [[teleskop]]a, ko so [[astronomija|astronomi]] prvič lahko kartirali telesa, ki so bili do takrat slabo vidni prostemu očesu.
[[Galileo Galilei]] je bil prvi, ki je odkril fizične podrobnosti posameznih teles Osončja. Odkril je, da ima [[Luna]] kraterje, da so na Soncu sončne pege in da okrog Jupitra krožijo štirje sateliti.<ref>{{navedi splet |title=Galileo Galilei (1564–1642) |author=Eric W. Weisstein |work=Wolfram Research |year=2006 |url=http://scienceworld.wolfram.com/biography/Galileo.html |accessdate=2010-10-27}}</ref> Galilejevim odkritjem je sledil [[Christiaan Huygens]], ki je odkril Saturnovo luno [[Titan (luna)|Titan]] in obliko [[Saturnovi obroči|Saturnovih obročev]].<ref>{{navedi splet |title=Discoverer of Titan: Christiaan Huygens |work=ESA Space Science |year=2005 |url=http://www.esa.int/esaSC/SEMJRT57ESD_index_0.html |accessdate=2010-10-27}}</ref> [[Giovanni Domenico Cassini]] je kasneje odkril še štiri [[Sidera Lodoicea|Saturnove satelite]], [[Saturnovi obroči#Cassinijeva ločnica|Cassinijevo ločnico]] v Saturnovih obročih.<ref>{{navedi splet |title=Giovanni Domenico Cassini (June 8, 1625–September 14, 1712) |work=SEDS.org |url=http://messier.seds.org/xtra/Bios/cassini.html |accessdate=14. avgust 2014}}</ref>
[[File:Mercury transit 2.jpg|thumb|left|[[Sonce]] fotografirano skozi teleskop s posebnim sončnim filtrom. Dobro se vidijo [[Sončeva pega|Sončeve pege]] in [[robna zatemnitev]]. Merkur prečka spodnji srednji del Sonca.]] [[Edmond Halley]] je leta 1705 ugotovil, da so ponavljajoča beleženja [[Halleyjev komet|kometa]] videnja istega telesa, ki se redno vrača vsakih 75–76 let. To je bil prvi dokaz, da okrog Sonca krožijo tudi druga telesa in ne samo planeti.<ref>{{navedi splet |title=Comet Halley |work=University of Tennessee |url=http://csep10.phys.utk.edu/astr161/lect/comets/halley.html |accessdate=2006-12-27}}</ref> Približno v tem času (1704) se je v angleščini prvič pojavil izraz »Solar System«.<ref>{{navedi splet |title=Etymonline: Solar System |url=http://www.etymonline.com/index.php?search=solar+system&searchmode=none |accessdate=2008-01-24}}</ref>
Leta 1781 je [[William Herschel]] v [[Bik (ozvezdje)|ozvezdju Bika]] iskal [[dvojna zvezda|dvojne zvezde]], ko je opazil komet (kot je o njem takrat mislil). Njegova tirnica je odkrila, da je to nov planet, Uran, ki je bil takrat prvič odkrit.<ref>{{navedi splet |title=Herschel, Sir William (1738–1822) |work=enotes.com |url=http://science.enotes.com/earth-science/herschel-sir-william |accessdate=2006-11-08}}</ref>
[[Giuseppe Piazzi]] je leta 1801 odkril [[Cerera (pritlikavi planet)|Ceres]], majhen svet med Marsom in Jupitrom za katerega so prvotno mislili, da je to nov planet. Kasnejša odkritja tisočih manjših teles v tej regiji so vodila v reklasifikacijo med [[asteroid]]e.<ref>{{navedi splet |title=Discovery of Ceres: 2nd Centenary, January 1, 1801–January 1, 2001 |work=astropa.unipa.it |year=2000 |url=http://www.astropa.unipa.it/Asteroids2001/ |accessdate=2006-11-08 |archive-date=2015-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151105085626/http://www.astropa.unipa.it/Asteroids2001/ |url-status=dead }}</ref>
Do leta 1846 so nepravilnosti v Uranovi tirnici marsikoga napeljale do razmišljanja, da mora biti izza Urana še en velik planet. [[Urbain Le Verrier]]jevi izračuni so vodili k odkritju Neptuna.<ref name="Planets">{{navedi splet |title=Mathematical discovery of planets |author1=J. J. O'Connor |author2=E. F. Robertson |work=St. Andrews University |year=1996 |url=http://www-groups.dcs.st-and.ac.uk/~history/HistTopics/Neptune_and_Pluto.html |accessdate=2006-11-08 |archive-date=2015-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150612235826/http://www-groups.dcs.st-and.ac.uk/~history/HistTopics/Neptune_and_Pluto.html |url-status=dead }}</ref> Leta 1859 so njegovi računi pokazali, da [[prisončje]] Merkurja prehiteva, kar je napeljalo Le Verrierja do predpostavke, da je med Merkurjem in Soncem še en neodkrit planet, ki ga je poimenoval [[Vulkan (domnevni planet)|Vulkan]] - to pa se je kasneje izkazalo za [[Ignoratio elenchi|zmoto zaradi nepoznavanja]].
Čeprav je stvar razprave kdaj so Osončje resnično »odkrili« so brez vsakega dvoma tri opazovanja v 19. stoletju opredelila njegovo naravo in umestitev v vesolju. Prvič, leta 1838 je [[Friedrich Bessel]] uspešno izmeril [[zvezdna paralaksa|zvezdno paralakso]], navidezni kotni premik zvezde, ki je nastal zaradi gibanja Zemlje okrog Sonca. To ni bil samo prvi neposredni, eksperimentalni dokaz o heliocentričnosti, ampak je tudi prvič razkril ogromne razdalje med našim Osončjem in zvezdami. Potem sta leta 1859 [[Robert Bunsen]] in [[Gustav Robert Kirchhoff|Gustav Kirchhoff]] s [[spektrograf]]om proučevala absorbcijske črte v Sončevem spektru in odkrila, da so sestavljene iz istih elementov kot obstajajo na Zemlji, to je bil prvi dokaz fizične povezave med Zemljo in Soncem.<ref>{{navedi splet|title=Spectroscopy and the Birth of Astrophysics|work=Center for History of Physics, a Division of the American Institute of Physics|url=http://www.aip.org/history/cosmology/tools/tools-spectroscopy.htm|accessdate=2008-04-30|archive-date=2015-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150907133751/https://www.aip.org/history/cosmology/tools/tools-spectroscopy.htm|url-status=dead}}</ref> Potem je [[Pietro Angelo Secchi]] primerjal spektralni podpis Sonca z drugimi zvezdami in odkril, da so skoraj vsi podpisi identični. Zavedanje, da je Sonce zvezda, je vodilo do hipoteze, da bi lahko tudi druge zvezde imele svoj sistem, čeprav tega niso dokazali še naslednjih 140 let.
Nadaljnja odstopanja v tirnici zunanjih planetov so vodila [[Percival Lowell|Percivala Lowella]] do sklepa, da se mora za Neptunom nahajati še en planet, »[[Planet X]]«. Po njegovi smrti, je [[Lowllov observatorij]] vodil iskanje, ki je leta 1930 vodilo [[Clyde William Tombaugh|Tombaugh]]a k odkritju [[Pluton]]a. Odkrili so, da je Pluton premajhen, da bi lahko motil tirnice zunanjih planetov, tako da je bilo njegovo odkritje naključno. Podobno kot tudi Ceres, ki so ga prvotno označili kot planet, je po odkritju množice drugih podobno velikih teles v njegovi okolici IAU leta 2006 reklasificirala v [[pritlikavi planet]].<ref name="Planets"/>
Leta 1992 sta astronoma [[David C. Jewitt]] z [[Univerza Havajev|Univerze Havajev]] in [[Jane Luu]] s [[Tehnološki inštitut Massachusettsa|Tehnološkega inštituta Massachusettsa]] odkrila [[15670 Albion]]. To telo je prvo izmed nove populacije, ki je postala znana kot [[Kuiperjev pas]].<ref>{{navedi splet |title=KUIPER BELT OBJECTS: Relics from the Accretion Disk of the Sun |author1=Jane X. Luu|author2=David C. Jewitt |work=[[Massachusetts Institute of Technology|MIT]], [[University of Hawaii]] |year=2002 |url=http://arjournals.annualreviews.org/doi/abs/10.1146/annurev.astro.40.060401.093818 |accessdate=2006-11-09}}</ref><ref>{{navedi splet |title=List of Trans-Neptunian Objects |publisher=[[Središče za male planete]] |url=http://www.minorplanetcenter.org/iau/lists/TNOs.html |accessdate=2010-10-27}}</ref>
[[Michael E. Brown|Mike Brown]], [[Chad Trujillo]] in [[David L. Rabinowitz|David Rabinowitz]] so leta 2005 objavili odkritje [[Erida (pritlikavi planet)|Eride]], telo [[razpršeni disk|razpršenega diska]], ki je večje kot Pluton.<ref>{{navedi splet |title=Eris (2003 UB313) |work=Solstation.com |year=2006 |url=http://www.solstation.com/stars/ub313.htm |accessdate=2010-10-27 |archive-date=2015-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151105085647/http://www.solstation.com/stars/ub313.htm |url-status=dead }}</ref>
== Struktura in sestava ==
{{multiple image
| align = right
| direction = horizontal
| width = 197
| image1 = Ecliptic plane 3d view.gif
| alt1 =
| image2 = Solarsystem3DJupiter.gif
| alt2 =
| footer = Prikaz Zemljine tirnice okrog Sonca v 3D. Merkur, Venera, Zemlja in Mars so prikazani na obeh slikah; desna slika prikazuje tudi Jupitrovo polno tirnico s Saturnom in delno tirnico Urana.
}}
Glavni sestavni del Osončja je Sonce, [[Spektralna razvrstitev zvezd|zvezda glavnega niza tipa G2]], ki vsebuje 99,86 % znane mase sistema in gravitacijsko prevladuje.<ref>{{Cite journal |last=Woolfson |first=M. |date=2000 |title=The origin and evolution of the solar system |journal=[[Astronomy & Geophysics]] |volume=41 |issue=1 |pages=1.12–1.19 |bibcode=2000A&G....41a..12W |doi=10.1046/j.1468-4004.2000.00012.x |doi-access=free}}</ref> Sončeva štiri največja krožeča telesa, [[plinski velikan]]i, predstavljajo 99 % preostale mase, od tega samo Jupiter in Saturn skupaj več kot 90 %.{{#tag:ref|Maso Osončja, ki izključuje Sonce, Jupiter in Saturn, se lahko določi s seštevanjem vseh izračunanih mas največjih teles in z uporabo približnih izračunov mas Oortovega oblaka (ocenjeno na približno 3 Zemljine mase),<ref>{{Cite arXiv |eprint=astro-ph/0512256 |first=Alessandro |last=Morbidelli |title=Origin and dynamical evolution of comets and their reservoirs |date=2005 }}</ref> Kuiperjevega pasu (ocenjeno na 0,1 Zemljine mase)<ref name="Delsanti-Beyond_The_Planets">{{navedi splet |last1=Delsanti |first1=Audrey |last2=Jewitt |first2=David |date=2006 |title=The Solar System Beyond The Planets |url=http://www.ifa.hawaii.edu/faculty/jewitt/papers/2006/DJ06.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070129151907/http://www.ifa.hawaii.edu/faculty/jewitt/papers/2006/DJ06.pdf |archive-date=29 January 2007 |access-date=3 January 2007 |website=Institute for Astronomy, University of Hawaii}}</ref> in asteroidnega pasu (ocenjeno na 0,0005 Zemljine mase)<ref name="Krasinsky2002"/> na skupno, zaokroženo navzgor, ~37 Zemljine mase ali 8,1 % mase, ki kroži okrog Sonca. Z odšteto skupno maso Urana in Neptuna(~31 Zemljine mase), ostalih ~6 Zemljinih mas materiala sestavlja skupaj 1,3 %.|name=footnoteD|group=lower-alpha}}
Večina velikih teles, ki kroži okrog Sonca, se nahaja blizu ravnine Zemljine tirnice, poznane kot [[ekliptika]]. Planeti so zelo blizu ekliptike, medtem ko so kometi in telesa [[Kuiperjev pas|Kuiperjevega pasu]] pogosto pod večjim kotom.<ref name = "Levison2003">{{cite journal | last = Levison | first = H. F. | authorlink = Harold F. Levison | author2= Morbidelli, A.| title = The formation of the Kuiper belt by the outward transport of bodies during Neptune's migration | journal = [[Nature]]| volume = 426 | pages = 419–421 | publisher = | date = 2003-11-27 | language = | url = http://www.nature.com/nature/journal/v426/n6965/abs/nature02120.html | doi = 10.1038/nature02120 | pmid = 14647375| accessdate = 2012-05-26| issue = 6965}}</ref><ref>{{cite journal|title=From the Kuiper Belt to Jupiter-Family Comets: The Spatial Distribution of Ecliptic Comets|author1=Harold F. Levison|author2=Martin J Duncan|journal=[[Icarus (revija)|Icarus]]|year=1997|pages=13–32|doi=10.1006/icar.1996.5637 |issue=1|volume=127|bibcode=1997Icar..127...13L}}</ref> Vsi planeti in večina drugih teles krožijo okrog Sonca v smeri njegovega [[vrtenje|vrtenja]],<ref>{{navedi splet| last = Grossman | first = Lisa | title = Planet found orbiting its star backwards for first time | publisher = NewScientist | date = 13 August 2009 | url = http://www.newscientist.com/article/dn17603-planet-found-orbiting-its-star-backwards-for-first-time.html | accessdate = 10 October 2009}}</ref> vendar obstajajo tudi [[vzvratno gibanje|izjeme]], kot je [[Halleyjev komet]].
<!--== Obseg Osončja ==-->
Tok nabitih delcev iz Sonca - [[Sončev veter]] - odriva navzven [[medzvezdna snov|medzvezdno snov]] in tvori mehur, ki se razteza mnogo dlje od najbolj oddaljenih planetov Osončja. Pravimo mu [[heliosfera]]. Sončev veter, ki postaja z oddaljenostjo od Sonca vse šibkejši, se v regiji, imenovani terminacijski šok, nenadoma upočasni. Dlje od te regije je ovojnica heliosfere, na njeni zunanji meji - heliopavzi - pa sta pritisk Sončevega vetra in medzvezdne snovi izenačena. Heliopavza je tako meja med Osončjem in medzvezdnim prostorom.<ref>{{navedi splet| url=http://voyager.jpl.nasa.gov/mission/interstellar.html |title=Voyager - The Interstellar Mission |publisher=NASA/JPL |accessdate=8.1.2014}}</ref> Oblika heliosfere ni pravilna, terminacijski šok naj bi se nahajal na oddaljenosti med 75 in 90 [[astronomska enota|astronomskih enot]] od Sonca.
Ovojnica heliosfere se deloma prekriva z regijo, imenovano [[razpršeni disk]], ki vsebuje zelo malo trdnih teles. Na notranjem robu razpršenega diska se konča [[Kuiperjev pas]] asteroidov, na zunanjem pa se začne [[Oortov oblak]], domnevno območje pretežno ledenih [[planetezimal]]ov, od koder naj bi izvirala večina kometov. Zunanji rob tega oblaka na razdalji okrog 50.000 astronomskih enot oz. skoraj enega [[svetlobno leto|svetlobnega leta]]<ref>{{navedi revijo | first1=B. |last1=Lago |first2=A. |last2=Cazenave |year=1983 |title=Evolution of cometary perihelion distances in oort cloud: Another statistical approach |journal=Icarus |volume=53 |issue=1 |pages=68–83 |doi=10.1016/0019-1035(83)90021-0}}</ref> je [[kozmografija|kozmografska]] meja Osončja, kamor še sega gravitacijski vpliv Sonca.
== Nastanek in razvoj ==
[[File:Protoplanetary-disk.jpg|thumb|Umetniška upodobitev zgodnjega Osončja]]
Osončje se je oblikovalo pred 4,568 milijardami let zaradi gravitacijskega sesedanja območja znotraj večjega [[molekularni oblak|molekularnega oblaka]].<ref>Datum bazira na analizi izotopov najstarejšega minerala v najdenem meteoritu. Na podlagi tega sklepajo, da je to datum nastanka prvega trdnega materiala sesedajoče se [[nebula|nebule]].<br>A. Bouvier and M. Wadhwa. "The age of the solar system redefined by the oldest Pb-Pb age of a meteoritic inclusion." ''Nature Geoscience,'' in press, 2010. {{doi|10.1038/NGEO941}}</ref> Ta prvotni oblak je bil po vsej verjetnosti širok več svetlobnih let in je oblikoval nekaj zvezd.<ref name="Arizona">{{navedi splet |title=Lecture 13: The Nebular Theory of the origin of the Solar System |url=http://atropos.as.arizona.edu/aiz/teaching/nats102/mario/solar_system.html |work=University of Arizona |accessdate=2006-12-27 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kot je tipično za molekularne oblake, je bil sestavljen predvsem iz vodika, nekaj helija in manjše količine težkih elementov. Ko se je regija, ki bo kasneje postala Osončje (poznana kot [[sončeva meglica|pred-sončeva meglica]]<ref>{{Cite conference|title=The chemical composition of the pre-solar nebula |author=Irvine, W. M.|book-title=Cometary exploration; Proceedings of the International Conference |volume=1|pages=3|year=1983 |bibcode=1983coex....1....3I}}</ref>) sesedla, je ohranjanje [[vrtilna količina|vrtilne količine]] povzročilo hitrejše vrtenje. Središče, kjer se je oblikovala zgoščina materiala, je postajalo bolj vroče od okoliškega diska.<ref name="Arizona" /> Ker se je meglica vrtela hitreje, se je začela sploščevati v [[protoplanetni disk]] s premerom približno 200 [[astronomska enota|a. e.]],<ref name="Arizona" /> v njegovem središču pa je nastajala vroča, gosta [[protozvezda]].<ref>{{Cite journal |last=Greaves |first=Jane S. |date=2005-01-07 |title=Disks Around Stars and the Growth of Planetary Systems |url=https://archive.org/details/sim_science_2005-01-07_307_5706/page/68 |journal=[[Science]] |volume=307 | issue=5706 |pages=68–71 |doi=10.1126/science.1101979 |pmid=15637266 |bibcode=2005Sci...307...68G}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2000-04-05 |url=http://www.nap.edu/openbook.php?record_id=1732&page=21|title=Present Understanding of the Origin of Planetary Systems |publisher=National Academy of Sciences |accessdate=2007-01-19}}</ref> Planeti so nastajali zaradi [[akrecija|akrecije]] iz diska<ref>{{cite journal | doi= 10.1086/429160 | title= Chondrule-forming Shock Fronts in the Solar Nebula: A Possible Unified Scenario for Planet and Chondrite Formation | year= 2005 | author= Boss, A.P. | journal=[[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]] | volume= 621 | issue= 2 | pages= L137 | last2= Durisen | first2= R. H. | bibcode=2005ApJ...621L.137B}}</ref> - prah in plini se gravitacijsko privlačijo in zlivajo v čedalje večja telesa. V zgodnjem Osončju je verjetno obstajalo stotine protoplanetov, ki pa so se ali združili ali pa uničili in za seboj pustili planete, pritlikave planete ter ostanke [[malo telo Osončja|manjših teles]].
Zaradi svojih višjih vrelišč lahko v trdni obliki v vročem notranjem Osončju bliže Sonca obstajajo le kovine in silikati, in ti prej ali slej oblikujejo kamnite planete, Merkur, Venero, Zemljo in Mars. Ker so kovinski elementi sestavljali le majhen del Sončeve meglice, zemeljski planeti niso mogli veliko zrasti. Veliki planeti (Jupiter, Saturn, Uran in neptun) so se oblikovali bolj daleč, onkraj meje zmrzovanja (''frost line'' - točka med Marsom in Jupitrom kjer je material dovolj hladen, da hlapljive ledene sestavine ostanejo trdne). Ledu, ki je oblikoval te planete, je bilo več kot kovin in silikatov, ki so oblikovali notranje planete - to je omogočilo dovolj veliko rast z atmosfero iz vodika in helija, dveh najlažjih in najbolj množično zastopanih elementov. Ostanki, ki nikoli niso postali planeti, so se zbrali v območjih, kot so [[asteroidni pas]], [[Kuiperjev pas]] in [[Oortov oblak]].
V 50 milijonih let sta tlak in gostota vodika v središču protozvezde dovolj narasla, da se je lahko začela [[jedrsko zlivanje|termonuklearna fuzija]].<ref name="Yi2001">{{cite journal |first1=Sukyoung |last1=Yi |first2=Pierre |last2=Demarque |first3=Yong-Cheol |last3=Kim |first4=Young-Wook |last4=Lee |first5=Chang H. |last5=Ree |first6=Thibault |last6=Lejeune |first7=Sydney |last7=Barnes | title=Toward Better Age Estimates for Stellar Populations: The <math>Y^{2}</math> Isochrones for Solar Mixture | journal=[[Astrophysical Journal Supplement]] | arxiv=astro-ph/0104292 | year=2001 | volume=136 | pages=417 | doi=10.1086/321795 | bibcode=2001ApJS..136..417Y}}</ref> Temperatura, hitrost reakcije, tlak in gostota so naraščali, dokler ni bilo doseženo [[hidrostatično ravnovesje]]; termični tlak je bil uravnovešen s silo gravitacije. V tej točki je Sonce postalo zvezda [[glavni niz|glavnega niza]].<ref>{{cite journal | author1=A. Chrysostomou|author2= P. W. Lucas | title=The Formation of Stars | url=https://archive.org/details/sim_contemporary-physics_january-february-2005_46_1/page/n29| journal=[[Contemporary Physics]] | year=2005 | volume=46 | issue=1 | page=29 | bibcode=2005ConPh..46...29C | doi=10.1080/0010751042000275277}}</ref> Sončev veter iz Sonca je ustvaril [[heliosfera|heliosfero]] in pometel ostanke plina in prahu iz protoplanetnega diska v medzvezdni prostor ter s tem končal proces oblikovanja planetov.
Osončje bo ostalo takšno, kot ga poznamo danes, dokler ne bo vodik v Soncu popolnoma spremenjen v helij, kar se bo zgodilo čez približno 5,4 milijarde let. To bo konec življenja Sonca kot zvezde glavnega niza. Takrat se bo sredica Sonca sesedla in izhodna energija bo veliko večja od današnje. Zunanje plasti Sonca se bodo razširile na približno 260-kratnik današnjega premera in Sonce bo postalo [[rdeča orjakinja]]. Zaradi izrednega povečanje površine, bo površina Sonca znatno hladnejša.<ref>{{cite journal|author1=K. P. Schröder|author2= Robert Cannon Smith|title=Distant future of the Sun and Earth revisited|journal=[[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]] |volume=386|issue=1 |pages=155–163 |year=2008 |doi=10.1111/j.1365-2966.2008.13022.x |bibcode=2008MNRAS.386..155S}}</ref> Širitev Sonca bo uparilo Merkur in Venero ter Zemljo naredilo neprimerni za bivanje, saj se bo [[naseljivo območje]] pomaknilo za tirnico Marsa. Nazadnje bo postalo jedro dovolj vroče za fuzijo helija. Tega bo hitro zmanjkalo, za fuzijo težjih elementov pa Sonce ne bo imelo dovolj mase in jedrska reakcija v jedru se bo praktično ustavila. Zunanje plasti bodo nato ušle v vesolje in Sonce bo postalo [[bela pritlikavka]]. To je stabilna, majhna zvezda brez jedrskega goriva, ki zaradi gravitacijskega stiskanja še vedno ustvarja bel sijaj in radiacijo. Imela bo pol manjšo maso kot izvorno Sonce in velikost Zemlje.<ref>{{navedi splet|author=Pogge, Richard W.|year=1997|url=http://www.astronomy.ohio-state.edu/~pogge/Lectures/vistas97.html|title=The Once & Future Sun|format=lecture notes|work=New Vistas in Astronomy|accessdate=2005-12-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050527094435/http://www-astronomy.mps.ohio-state.edu/Vistas/|archivedate=2005-05-27|url-status=dead}}</ref> Izvržene zunanje plasti bodo formirale [[planetarna meglica|planetarno meglico]] in nekaj materiala, ki je sestavljalo Sonce, bo obogatilo medzvezdno snov s težkimi elementi, kot je ogljik.
== Sonce ==
{{glavni|Sonce}}
[[Slika:Planets and sun size comparison.jpg|thumb|upright=1.4|Sonce v primerjavi s planeti]]
Sonce je [[zvezda]] in glavno telo našega Osončja. [[Sončeva masa|Njegova velika masa]] (332.900 Zemljinih mas)<ref>{{navedi splet|title=Sun: Facts & Figures|publisher=NASA|url=http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Sun&Display=Facts&System=Metric|accessdate=2009-05-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080102034758/http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Sun&Display=Facts&System=Metric|archivedate=2008-01-02|url-status=dead}}</ref> proizvaja dovolj visoke temperature in gostoto [[korona|korone]], ki omogoča [[jedrsko zlivanje]],<ref>{{navedi knjigo|last=Zirker|first=Jack B.|title=Journey from the Center of the Sun|url=https://archive.org/details/journeyfromcente0000zirk_f4e3|year=2002|publisher=[[Princeton University Press]]|isbn=978-0-691-05781-1|pages=[https://archive.org/details/journeyfromcente0000zirk_f4e3/page/120 120]–127}}</ref> pri katerem se sprošča ogromna količina [[energija|energije]], ki večinoma [[sevalna energija|seva]] v [[vesoljski prostor|prostor]] kot [[elektromagnetno valovanje]] (svetloba z valovno dolžino od 400 do 700 nm je [[vidna svetloba]])<ref>{{navedi splet|title=Why is visible light visible, but not other parts of the spectrum?|publisher=The Straight Dome|year=2003|url=http://www.straightdope.com/columns/read/2085/why-is-visible-light-visible-but-not-other-parts-of-the-spectrum|accessdate=2009-05-14}}</ref>.
Sonce je zvezda tipa G2 [[glavni niz|glavnega niza]]. V primerjavi z večino drugih zvezd v krajevni [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksiji]], je Sonce precej veliko in svetlo.<ref name=sun>{{navedi novice |first=Ker |last=Than |title=Astronomers Had it Wrong: Most Stars are Single |publisher=SPACE.com |date=30. januar 2006 |url=http://www.space.com/scienceastronomy/060130_mm_single_stars.html |accessdate=2007-08-01}}</ref> Zvezde so razvrščene po [[Hertzsprung-Russllov diagram|Hertzsprung-Russllovem diagramu]], grafu, ki prikazuje svetlobo zvezd s [[temperatura|temperaturo]] njihovega površja. V splošnem so bolj vroče zvezde svetlejše. Za zvezde, ki se držijo tega vzorca, se reče, da so v [[Glavni niz|glavnem nizu]], in Sonce se nahaja prav v njegovi sredini. Zvezde, ki so bolj vroče in svetlejše od Sonca, so redke. Zvezde, ki so precej bolj temačne in hladnejše, so običajnejše in znane kot [[rdeča pritlikavka|rdeče pritlikavke]] ter predstavljajo 85 % zvezd v naši Galaksiji.<ref name=sun/><ref>{{Cite conference|year=2001|pages=119 |author1=Smart, R.L. |author2=Carollo, D. |author3=Lattanzi, M.G. |author4=McLean, B. |author5=Spagna, A.|book-title=Ultracool Dwarfs: New Spectral Types L and T |editor1=Hugh R. A. Jones|editor2=Iain A. Steele |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |title=The Second Guide Star Catalogue and Cool Stars|bibcode=2001udns.conf..119S}}</ref>
== Medplanetarna snov ==
[[Slika:Heliospheric-current-sheet.gif|left|thumb|[[Heliosferična tokovna plast]]]]
Velik del Osončja je sestavljen iz [[vakuum]]a, ki ga imenujejo [[medplanetarna snov]] ali medplanetarni medij. Skupaj s [[sončna svetloba|svetlobo]] Sonce seva neprekinjen tok nabitih delcev ([[plazma (fizika)|plazmo]]), t.j [[Sončev veter]]. Ta tok delcev, ki se širi navzven s hitrostjo približno 1,5 milijona kilometrov na uro,<ref>{{navedi splet |title=Solar Physics: The Solar Wind |work=Marshall Space Flight Center |date=2006-07-16<!--11:42:58--> |url=http://solarscience.msfc.nasa.gov/SolarWind.shtml |accessdate=2006-10-03 |archive-date=2015-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150813081520/http://solarscience.msfc.nasa.gov/SolarWind.shtml |url-status=dead }}</ref> ustvarja šibko atmosfero (heliosfero), ki prežema medplanetarno snov do najmanj 100 a. e. (glej [[#Heliopavza|heliopavza]]).<ref name="Voyager" /> Aktivnosti na površju Sonca, kot so [[sončev izbuh|Sončevi izbruhi]] (angl. ''solar flare'') in [[izbruh koronske mase|izbruhi koronske mase]] (angl. ''coronal mass ejection''), mešajo heliosfero, ustvarjajo [[vesoljsko vreme]] in povzročajo [[geomagnetna nevihta|geomagnetne nevihte]].<ref name="SunFlip">{{navedi splet |url=http://science.nasa.gov/headlines/y2001/ast15feb_1.htm |title=The Sun Does a Flip |accessdate=2007-02-04 |last=Phillips |first=Tony |date=2001-02-15 |work=Science@NASA |archive-date=2009-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090512121817/http://science.nasa.gov/headlines/y2001/ast15feb_1.htm |url-status=dead }}</ref> Največja struktura znotraj heliosfere je [[heliosferična tokovna plast]], spiralna oblika, ki so jo ustvarile aktivnosti Sončevega izmeničnega magnetnega polja.<ref>[http://science.nasa.gov/headlines/y2003/22apr_currentsheet.htm A Star with two North Poles] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090718014855/http://science.nasa.gov/headlines/y2003/22apr_currentsheet.htm |date=2009-07-18 }}, April 22, 2003, Science @ NASA</ref><ref>{{cite journal |last1=Riley |bibcode=2002JGRA..107.1136R |first1=Pete |title=Modeling the heliospheric current sheet: Solar cycle variations |doi=10.1029/2001JA000299 |year=2002 |volume=107 |journal=[[Journal of Geophysical Research]] |url=http://ulysses.jpl.nasa.gov/science/monthly_highlights/2002-July-2001JA000299.pdf |access-date=2014-05-17 |archive-date=2009-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090814052347/http://ulysses.jpl.nasa.gov/science/monthly_highlights/2002-July-2001JA000299.pdf |url-status=dead }}</ref>
Zemljino magnetno polje nas ščiti pred sicer zelo nevarnimi vplivi sončnega vetra.<ref>{{navedi splet | url=http://science.nasa.gov/science-news/science-at-nasa/1998/ast08dec98_1/ | title=Solar Wind blows some of Earth's atmosphere into space | date=1998-12-08 | work=Science@NASA Headline News | accessdate=2014-05-17 | archive-date=2016-06-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160617063012/http://science.nasa.gov/science-news/science-at-nasa/1998/ast08dec98_1/ | url-status=dead }}</ref> Venera in Mars nimata magnetnih polj, rezultat tega pa je, da se njuna atmosfera počasi izgublja v vesolje.<ref>{{cite journal |last=Lundin |first=Richard |date=2001-03-09 |title=Erosion by the Solar Wind |url=https://archive.org/details/sim_science_2001-03-09_291_5510/page/1909 |journal=[[Science]] |volume=291 |issue=5510 |page=1909 |doi=10.1126/science.1059763 |pmid=11245195}}</ref> Izbruhi koronske mase in podobni dogodki sprostijo iz površine Sonca magnetno polje in velike količine materiala. Interakcija tega magnetnega polja in materiala z Zemljinim magnetnim poljem preusmeri nabite delce v Zemljino zgornjo atmosfero. Posledico tega pojava na Zemlji je mogoče opazovati v višinah stratosfere v obliki [[polarni sij|polarnega sija]].<ref>{{cite journal|first1=A.|last1=Štern|first2=J.|last2=Guna|last3=Bešter|first3=J.|title=Nastanek in vpliv Sončevih aktivnosti|year=2009|volume=107|journal=Zbornik A 18. mednarodne elektrotehniške in računalniške konference ERK 2009|url=http://www.ltfe.org/objave/nastanek-in-vpliv-soncevih-aktivnosti/|access-date=2014-05-17|archive-date=2014-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517200354/http://www.ltfe.org/objave/nastanek-in-vpliv-soncevih-aktivnosti/|url-status=dead}}</ref>
Helisofera in planetarna magnetna polja (tistih planetov, ki ga imajo) delno ščiti Osončje pred visokoenergijskimi medzvezdnimi delci - [[kozmični žarki|kozmičnimi žarki]]. Gostota kozmičnih žarkov v [[Medzvezdna snov|medzvezdni snovi]] in moč Sončevega magnetnega polja se spreminjata skozi dolgo časovno obdobje, tako da se nivo vdiranja kozmičnih žarkov v Osončje spreminja, ni pa znano, za koliko.<ref name="Langner_et_al_2005">{{cite journal |last=Langner |first=U.W. |author2=Potgieter, M.S. |year=2005 |title=Effects of the position of the solar wind termination shock and the heliopause on the heliospheric modulation of cosmic rays |url=https://archive.org/details/sim_advances-in-space-research_2005_35_12/page/2084 |journal=[[Advances in Space Research]] |volume=35 |issue=12 |pages=2084–2090 |doi=10.1016/j.asr.2004.12.005 |bibcode=2005AdSpR..35.2084L}}</ref>
V medplanetarni snovi se nahajata najmanj dve diskom podobni regiji [[kozmični prah|kozmičnega prahu]]. Prva, [[oblak medplanetarnega prahu|zodiakalni oblak prahu]], se nahaja v notranjem Osončju in povzroča [[Zodiakalna svetloba|zodiakalno svetlobo]]. Najverjetneje je nastal zaradi trka znotraj asteroidnega pasu.<ref>{{navedi splet |year=1998 |title=Long-term Evolution of the Zodiacal Cloud |url=http://astrobiology.arc.nasa.gov/workshops/1997/zodiac/backman/IIIc.html |accessdate=2007-02-03 |archive-date=2006-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060929030040/http://astrobiology.arc.nasa.gov/workshops/1997/zodiac/backman/IIIc.html |url-status=dead }}</ref> Drugi oblak prahu se razširja od 10 a. e. do približno 40 a. e., in je verjetno nastal zaradi trka znotraj [[Kuiperjev pas|Kuiperjevega pasu]].<ref>{{navedi splet |year=2003 |title=ESA scientist discovers a way to shortlist stars that might have planets |work=ESA Science and Technology |url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=29471 |accessdate=2007-02-03}}</ref><ref>{{cite journal |last=Landgraf |first=M. |author2=Liou, J.-C. |author3=Zook, H.A. |author4=Grün, E. |date=maj 2002 |title=Origins of Solar System Dust beyond Jupiter |journal=[[The Astronomical Journal|Astronomical Journal]] |volume=123 |issue=5 |pages=2857–2861 |doi=10.1086/339704 |url=http://astron.berkeley.edu/~kalas/disksite/library/ladgraf02.pdf |accessdate=2007-02-09 |bibcode=2002AJ....123.2857L |archive-date=2016-05-15 |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160515115002/http://astron.berkeley.edu/~kalas/disksite/library/ladgraf02.pdf |url-status=dead }}</ref>
== Notranje Osončje ==
Notranje Osončje je tradicionalno ime za območje, ki obsega zemeljske planete in asteroide.<ref name=inner>{{navedi splet |title=Inner Solar System |publisher=NASA Science (Planets) |url=http://nasascience.nasa.gov/planetary-science/exploring-the-inner-solar-system |accessdate=2009-05-09 |archive-date=2009-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090511182050/http://nasascience.nasa.gov/planetary-science/exploring-the-inner-solar-system |url-status=dead }}</ref> Telesa se nahajajo razmeroma blizu Sonca in so v glavnem sestavljena iz [[silikat]]ov in kovin; polmer celotnega območja je krajši od razdalje med Jupitrovo in Saturnovo tirnico.
=== Notranji planeti ===
{{Main|Zemeljski planet}}
[[Slika:Telluric planets size comparison.jpg|thumb|upright=1.4|Notranji planeti. Od leve proti desni: [[Zemlja]], [[Mars]], [[Venera]] in [[Merkur (planet)|Merkur]] (velikosti so v razmerju, razdalje pa ne).]]
Štirje notranji oz. zemeljski planeti imajo gosto, [[kamnina|skalnato]] zgradbo, imajo nekaj [[naravni satelit|lun]] ali pa so brez njih in nimajo [[Planetni obroč|sistema obročev]]. V glavnem so sestavljeni iz ognjevzdržnih mineralov, kot so [[silikat]]i, ki oblikujejo [[skorja (geologija)|skorjo]] in [[zemljin plašč|plašč]], ter kovin kot sta [[železo]] in [[nikelj]], ki oblikujejo [[jedro (geologija)|jedro]]. Trije od štirih notranjih planetov (Venera, Zemlja in Mars) imajo dovolj izdatno [[atmosfera nebesnega telesa|atmosfero]], da lahko proizvaja [[vreme]]; vsi imajo [[udarni krater|kraterje]] in tektonske značilnosti površja, kot so [[tektonski jarek|tektonski jarki]] in [[ognjenik]]i. Izraz ''notranji planet'' se ne bi smel zamenjevati s ''[[spodnji in zgornji planeti|spodnjim planetom]]'', s katerim so označevali tiste planete, ki so bližje Soncu kot Zemlji (tj. Merkur in Venera).
Merkur obkroži Sonce v 88 [[dan|dneh]], Venera v 243 dneh, Zemlja v 365,25 dneh in Mars v 687 dneh. Največji je naša Zemlja, sledijo ji dvojčica Venera in kasneje Mars ter Merkur, ki je še zmeraj večji od [[Pluton]]a.
==== Merkur ====
: [[Merkur (planet)|Merkur]] (0,4 [[astronomska enota|a. e.]] od Sonca) je Soncu najbližji planet in je najmanjši planet Osončja (0,055 Zemljine mase). Merkur nima naravnih satelitov, njegova edina znana geološka značilnost poleg udarnih kraterjev so številni ozki grebeni (''rupes'').<ref>Schenk P., Melosh H. J. (1994), ''Lobate Thrust Scarps and the Thickness of Mercury's Lithosphere'', Abstracts of the 25th Lunar and Planetary Science Conference, 1994LPI....25.1203S</ref> Ti naj bi nastali, ko se je skorja že strdila, nato pa sta se skorja in plašč začela ohlajati in krčiti.<ref>{{navedi splet|url=http://student.pfmb.uni-mb.si/~vesolje/merkur.htm|title=Merkur|year=2008|publisher=Arhivske spletne strani študentov, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko|accessdate=2014-01-10|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304214713/http://student.pfmb.uni-mb.si/~vesolje/merkur.htm|url-status=dead}}</ref> Merkur ima redko atmosfero, sestavljeno iz atomov, ki se zaradi Sončevega vetra neprestano izgubljajo v vesolje.<ref>{{navedi splet |year=2006 |first=Bill |last=Arnett |title=Mercury |work=The Nine Planets |url=http://www.nineplanets.org/mercury.html |accessdate=2006-09-14}}</ref> Njegovo relativno veliko jedro in tanek plašč še nista ustrezno razložena. Obstaja več hipotez, ena od njih pravi, da je njegove zunanje sloje odtrgal orjaški trk, druga pa, da je energija mladega Sonca preprečila popolno [[akrecija|akrecijo]].<ref>Benz, W., Slattery, W. L., Cameron, A. G. W. (1988), ''Collisional stripping of Mercury's mantle'', Icarus, v. 74, p. 516–528.</ref><ref>Cameron, A. G. W. (1985), ''The partial volatilization of Mercury'', Icarus, v. 64, p. 285–294.</ref> Imenuje se po rimskem slu med bogovi in ljudmi, Merkurju.
==== Venera ====
: [[Venera]] (0,7 a. e. od Sonca) je približno tako velika kot Zemlja (0,815 Zemljine mase) in ima podobno kot Zemlja silikatni plašč okrog železnega jedra, debelo atmosfero in dokaze o notranji geološki aktivnosti. Je veliko bolj suha od Zemlje in njena atmosfera je 90-krat gostejša. Venera nima naravnih satelitov. Je najbolj vroč planet s temperaturo površja čez 400 [[celzijeva temperaturna lestvica|°C]], najverjetneje zaradi velike količine [[toplogredni plin|toplogrednih plinov]] v ozračju.<ref>{{cite journal |first=Mark A. |last=Bullock |title=The Stability of Climate on Venus |publisher=Southwest Research Institute |year=1997 |url=http://www.boulder.swri.edu/~bullock/Homedocs/PhDThesis.pdf |format=PDF |accessdate=2006-12-26 |archive-date=2007-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614202751/http://www.boulder.swri.edu/~bullock/Homedocs/PhDThesis.pdf |url-status=dead }}</ref> Ni jasnega dokaza o trenutni geološki aktivnosti, toda odsotnost magnetnega polja, ki bi preprečeval neposreden stik ozračja s Sončnim vetrom, kaže na to, da se njena atmosfera redno obnavlja z izbruhi vulkanov.<ref>{{navedi splet |year=1999 |first=Paul |last=Rincon |title=Climate Change as a Regulator of Tectonics on Venus |work=Johnson Space Center Houston, TX, Institute of Meteoritics, University of New Mexico, Albuquerque, NM |url=http://www.boulder.swri.edu/~bullock/Homedocs/Science2_1999.pdf |format=PDF |accessdate=2006-11-19 |archive-date=2007-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614202807/http://www.boulder.swri.edu/~bullock/Homedocs/Science2_1999.pdf |url-status=dead }}</ref> Ime je dobila po rimski boginji lepote in ljubezni, Veneri.
==== Zemlja ====
: [[Zemlja]] (1 a. e. od Sonca) je največji in najgostejši notranji planet, edini, za katerega vemo, da je trenutno geološko aktiven in edini znani planet, na katerem obstaja [[življenje]].<ref name=life>{{navedi splet |title=What are the characteristics of the Solar System that lead to the origins of life? |publisher=NASA Science (Big Questions) |url=http://science.nasa.gov/planetary-science/big-questions/what-are-the-characteristics-of-the-solar-system-that-lead-to-the-origins-of-life-1/ |accessdate=2011-08-30 |archive-date=2011-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110915154635/http://science.nasa.gov/planetary-science/big-questions/what-are-the-characteristics-of-the-solar-system-that-lead-to-the-origins-of-life-1/ |url-status=dead }}</ref> Njena tekoča [[hidrosfera]] je edinstvena med zemeljskimi planeti in je edini planet, kjer je opazna [[tektonika plošč]]. Zemljina atmosfera je zelo drugačna od atmosfer na drugih planetih, saj jo je preoblikovala prisotnost življenja, tako da vsebuje 21 % prostega [[kisik]]a.<ref>{{navedi splet |title=Earth's Atmosphere: Composition and Structure |first=Anne E. |last=Egger |work=VisionLearning.com |url=http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?c3=&mid=107&l= |accessdate=2006-12-26 |archive-date=2007-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070221231635/http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=107&l=&c3= |url-status=dead }}</ref> Ima en naravni satelit, [[Luna|Luno]], edini večji satelit zemeljskih planetov v Osončju.
==== Mars ====
: [[Mars]] (1,5 a. e. od Sonca) je manjši od Zemlje in Venere (0,107 Zemljine mase). Ima atmosfero, ki je večinoma sestavljena iz [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]], z atmosferskim tlakom 6,1 milibara (približno 0,6 % Zemljinega).<ref>{{navedi knjigo|title= Encyclopaedia of the Solar System|editor=Lucy-Ann McFadden|display-authors=etal|chapter=Mars Atmosphere: History and Surface Interactions|author1=David C. Gatling|author2= Conway Leovy|pages=301–314|year=2007}}</ref> Njegova površina je posejana s prostranimi vulkani, kot je [[Olympus Mons]], in kanjoni [[Valles Marineris]], ki kažejo na geološko aktivnost izpred 2 milijonov let.<ref>{{navedi splet |year=2004 |title=Modern Martian Marvels: Volcanoes? |author=David Noever |work=NASA Astrobiology Magazine |url=http://www.astrobio.net/news/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=1360&mode=thread&order=0&thold=0 |accessdate=2006-07-23}}</ref> Njegova rdeča barva izhaja iz [[Železov(III) oksid|železovega oksida]] (rje) v zemlji.<ref>{{navedi splet|title=Mars: A Kid's Eye View|publisher=NASA|url=http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Mars&Display=Kids|accessdate=2009-05-14|archive-date=2014-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20141020111930/http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Mars&Display=Kids|url-status=dead}}</ref> Mars ima dva majhna naravna satelita ([[Deimos (luna)|Deimos]] in [[Fobos (luna)|Fobos]]).<ref>{{navedi splet |year=2004 |title=A Survey for Outer Satellites of Mars: Limits to Completeness |author1=Scott S. Sheppard |author2=David Jewitt |author3=Jan Kleyna |work=[[The Astronomical Journal|Astronomical Journal]] |url=http://www2.ess.ucla.edu/~jewitt/papers/2004/SJK2004.pdf |accessdate=2006-12-26 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303205126/http://www2.ess.ucla.edu/~jewitt/papers/2004/SJK2004.pdf |url-status=dead}}</ref> Zaradi rdečkastega površja je poimenovan po rimskem bogu nasilne vojne, Marsu.
=== Asteroidni pas ===
{{Main|Asteroidni pas}}
[[Slika:InnerSolarSystem-en.png|thumb|Slika [[Asteroidni pas|asteroidnega pasu]] (belo), [[Jupitrov Trojanec|Jupitrovovi Trojanci]] (zeleno), [[Družina Hilda|Hilde]] (oranžno) in [[Blizuzemeljsko nebesno telo|blizuzemeljski asteroidi]].]]
[[Asteroid]]i so [[Malo telo Osončja|mala telesa Osončja]]<ref group=lower-alpha name=footnoteB /> sestavljena večinoma iz ognjevzdržnih kamnin in kovinskih [[mineral]]ov, z nekaj ledu.<ref>{{navedi splet|title=Are Kuiper Belt Objects asteroids? Are large Kuiper Belt Objects planets?
|publisher=[[Cornell University]]|url=http://curious.astro.cornell.edu/question.php?number=601|accessdate=2009-03-01}}</ref>
Asteroidni pas zavzema tirnico med Marsom in Jupitrom, med 2,3 and 3,3 a. e. od Sonca. Za njih se predvideva, da so ostanki tvorjenja našega Osončja, ki se zaradi vpliva Jupitrove gravitacije niso združili.<ref>{{cite journal
|author1 = Petit, J.-M.
|author2 = Morbidelli, A.
|author3 = Chambers, J.
|title = The Primordial Excitation and Clearing of the Asteroid Belt
|journal = [[Icarus (revija)|Icarus]]
|year = 2001
|volume = 153
|issue = 2
|pages = 338–347
|url = http://www.gps.caltech.edu/classes/ge133/reading/asteroids.pdf
|format = PDF
|accessdate = 2007-03-22
|doi = 10.1006/icar.2001.6702
|bibcode = 2001Icar..153..338P
|archive-date = 2007-02-21
|archive-url = https://web.archive.org/web/20070221085835/http://www.gps.caltech.edu/classes/ge133/reading/asteroids.pdf
|url-status = dead
}}</ref>
Asteroidi so različnih velikosti od širine več 100 kilometrov do mikroskopskih. Vsi asteroidi z izjemo Ceresa, so klasificirani kot mala telesa Osončja.<ref>{{navedi splet|title=IAU Planet Definition Committee|publisher=International Astronomical Union|year=2006|url=http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0601/newspaper/|accessdate=2009-03-01|archive-date=2009-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20090603001603/http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0601/newspaper/|url-status=dead}}</ref>
Asteroidni pas vsebuje več 10 tisoč, verjetno milijone, teles, ki imajo polmer večji od enega kilometra.<ref>{{navedi splet |year=2002 |title=New study reveals twice as many asteroids as previously believed |work=ESA |url=http://www.esa.int/esaCP/ESAASPF18ZC_index_0.html|accessdate=2006-06-23}}</ref> Kljub temu skupna masa asteroidnega pasu najverjetneje ne presega tisočino Zemljine.<ref name=Krasinsky2002>{{cite journal |first=G. A. |last=Krasinsky |author2=Pitjeva, E. V. |author3=Vasilyev, M. V.|author4=Yagudina, E. I. |bibcode=2002Icar..158...98K |title=Hidden Mass in the Asteroid Belt |journal=[[Icarus (revija)|Icarus]] |volume=158 |issue=1 |pages=98–105 |year=julij 2002 |doi=10.1006/icar.2002.6837}}</ref> Asteroidni pas je redko posejan; [[Vesoljska sonda|vesoljska vozila]] potujejo skozi brez incidentov. Asteroidi s premerom med 10 in 10<sup>−4</sup> m se imenujejo [[meteoroid]]i.<ref>{{cite journal |date=september 1995 |title=On the Definition of the Term Meteoroid |journal=[[Quarterly Journal of the Royal Astronomical Society]] |volume=36 |issue=3 |pages=281–284 |bibcode=1995QJRAS..36..281B}}</ref>
==== Ceres ====
[[Ceres (pritlikavi planet)|Ceres]] (2,77 a. e.) je največji asteroid, [[protoplanet]] in pritlikavi planet.<ref group=lower-alpha name=footnoteB /> Njegov premer je malo manjši od 1.000 km, in njegova masa je dovolj velika, da ga je lastna gravitacija oblikovala v okroglo obliko. Za Ceres je ob odkritju leta 1891 veljalo, da je planet in so ga v 1850-ih preklasificirali v asteroid.<ref>{{navedi splet |title=History and Discovery of Asteroids |format=DOC |work=NASA |url=http://dawn.jpl.nasa.gov/DawnClassrooms/1_hist_dawn/history_discovery/Development/a_modeling_scale.doc |accessdate=2006-08-29}}</ref> Kot pritlikavi planet je bil klasificiran leta 2006.
==== Asteroidne skupine ====
Asteroidi v asteroidnem pasu so razdeljeni v [[asteroidna skupina|asteroidne skupine]] in [[Družina asteroidov|družine]], ki imajo podobne elemente tirnic. [[Asteroidna luna|Asteroidne lune]] so asteroidi, ki krožijo okrog večjih asteroidov. Ne razlikujejo se veliko od lun planetov in so včasih tako velike kot njihov partner. Asteroidni pas vsebuje tudi [[Komet asteroidnega pasu|komete asteroidnega pasu]], za katere domnevajo, da so izvor Zemljine vode.<ref>{{navedi splet |year=2006 |first=Phil |last=Berardelli |title=Main-Belt Comets May Have Been Source Of Earths Water |work=SpaceDaily |url=http://www.spacedaily.com/reports/Main_Belt_Comets_May_Have_Been_Source_Of_Earths_Water.html |accessdate=2006-06-23 |archive-date=2011-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110816083413/http://www.spacedaily.com/reports/Main_Belt_Comets_May_Have_Been_Source_Of_Earths_Water.html |url-status=dead }}</ref>
[[Jupitrov trojanec|Jupitrovi trojanci]] se nahajajo na obeh Jupitrovih [[L5 točka|L<sub>4</sub> ali L<sub>5</sub> točkah]]
(gravitacijsko stabilna območja, ki držijo in vodijo planet v svoji tirnici); izraz »trojanec« se nanaša tudi na majhna telesa v katerikoli Lagrangeevi točki satelita ali planeta. [[Družina Hilda|Hildini asteroidi]] so z Jupitrom v [[orbitalna resonanca|resonanci]] 2:3; tj. okrog Sonca zakroži trikrat v času dveh Jupitrovih tirnic.<ref name=Barucci>{{navedi knjigo|last=Barucci|first=M. A.|author2=Kruikshank, D.P.|author3=Mottola S.|author4=Lazzarin M.|year=2002 |chapter=Physical Properties of Trojan and Centaur Asteroids|title=Asteroids III|publisher=University of Arizona Press|pages=273–87|location=Tucson, Arizona}}</ref>
Notranje Osončje je zaprašeno tudi z [[Blizuzemeljsko nebesno telo|asteroidi]], od katerih mnogi križajo tirnice z notranjimi planeti.<ref name = "MorbidelliAstIII">{{cite journal|url = http://www.boulder.swri.edu/~bottke/Reprints/Morbidelli-etal_2002_AstIII_NEOs.pdf|title = Origin and Evolution of Near-Earth Objects|journal = Asteroids III|editor1 = W. F. Bottke Jr.|editor2= A. Cellino|editor3= P. Paolicchi|editor4=R. P. Binzel|pages = 409–422 | year = januar 2002|publisher = University of Arizona Press|format=PDF|bibcode = 2002aste.conf..409M}}</ref>
== Zunanje Osončje ==
Zunanje območje Osončja je območje plinskih velikanov in njihovih velikih lun. V tem območju prav tako kroži veliko kometov s kratkotrajno obhodno dobo, vključno s [[Kentaver (planetoid)|kentavri]]. Zaradi njihove velike oddaljenosti od Sonca trdna telesa v zunanjem Osončju vsebujejo višji odstotek hlapljivih snovi (kot so voda, amonijak in metan) od skalnatih prebivalevi notranjega Osončja, ker nižje temperature omogočajo tem snovem ostati v trdnem stanju.
=== Zunanji planeti ===
[[Slika:Gas giants in the solar system.jpg|thumb|Od zgoraj navzdol: [[Neptun]], [[Uran (planet)|Uran]], [[Saturn]] in [[Jupiter]] (montaža s približno barvo in sorazmerno velikostjo)]]
Štiri zunanji planeti ali [[plinski velikan]]i (včasih imenovani tudi jupitrovski planeti) skupaj tvorijo 99 % znane mase, ki kroži okrog Sonca.<ref group=lower-alpha name=footnoteD /> Jupiter in Saturn imata vsak desetkrat več mase od Zemlje in ju sestavljata večinoma vodik in helij; Uran in Neptun imata veliko manjšo maso (<20 Zemljinih mas) in vsebujeta več ledu. Zaradi tega nekateri astronomi predlagajo, da spadata v lastno kategorijo ledenih velikanov.<ref>{{navedi splet |title=Formation of Giant Planets |author1=Jack J. Lissauer |author2=David J. Stevenson |work=NASA Ames Research Center; California Institute of Technology |year=2006 |url=http://www.gps.caltech.edu/uploads/File/People/djs/lissauer%26stevenson%28PPV%29.pdf |format=PDF |accessdate=2006-01-16 |archive-date=2009-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326060004/http://www.gps.caltech.edu/uploads/File/People/djs/lissauer%26stevenson%28PPV%29.pdf |url-status=dead }}</ref> Vsi štirje plinski velikani imajo [[Planetni obroč|obroče]], čeprav je z Zemlje enostavno viden le Saturnov sistem obročev. Izraz ''[[Spodnji in zgornji planeti|zgornji planet]]'' označuje planete, ki ležijo zunaj Zemljine tirnice, torej vključuje poleg zunanjih planetov še Mars.
==== Jupiter ====
: [[Jupiter]] (5,2 a. e.) je 318-krat masivnejši od Zemlje in 2,5-krat masivnejši od vseh ostalih planetov skupaj. V glavnem je sestavljen iz [[vodik]]a in [[helij]]a. Jupitrova vroča notranjost ustvarja v njegovi atmosferi polstabilne značilnosti, kot so plasti oblakov in [[Velika rdeča pega]]. Ker je največji izmed planetov, je dobil ime po rimskem vrhovnem bogu Jupitru.
: Jupiter ima [[Jupitrovi naravni sateliti|67 znanih satelitov]]. Štirje največji, [[Ganimed (luna)|Ganimed]], [[Kalisto (luna)|Kalisto]], [[Io (luna)|Io]] in [[Evropa (luna)|Evropa]], so podobni zemeljskim planetom, so ognjeniško aktivni in imajo notranji vir toplote.<ref>{{navedi splet |title=Geology of the Icy Galilean Satellites: A Framework for Compositional Studies |author=Pappalardo, R.T. |work=Brown University |year=1999 |url=http://www.agu.org/cgi-bin/SFgate/SFgate?&listenv=table&multiple=1&range=1&directget=1&application=fm99&database=%2Fdata%2Fepubs%2Fwais%2Findexes%2Ffm99%2Ffm99&maxhits=200&=%22P11C-10%22 |accessdate=2006-01-16 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930165551/http://www.agu.org/cgi-bin/SFgate/SFgate?&listenv=table&multiple=1&range=1&directget=1&application=fm99&database=%2Fdata%2Fepubs%2Fwais%2Findexes%2Ffm99%2Ffm99&maxhits=200&=%22P11C-10%22 |url-status=dead }}</ref> Ganimed, največji satelit v Osončju, je večji od Merkurja.
==== Saturn ====
: [[Saturn]] (9.5 a. e.), ki se od drugih planetov razlikuje po svojem obsežnem [[Saturnovi obroči|sistemu obročev]], je v marsičem podoben Jupitru, tj. v sestavi atmosfere in magnetosfere. Čeprav ima Saturn 60 % Jupitrove prostornine, ima manj kot tretjino njegove mase oz. 95 Zemljinih mas - s tem je najmanj gost planet v Osončju.<ref name=universetoday>{{navedi splet|title=Density of Saturn|url=http://www.universetoday.com/15322/density-of-saturn/|work=Fraser Cain|publisher=universetoday.com|accessdate=2013-08-09|archive-date=2013-08-09|archive-url=https://archive.today/20130809073643/http://www.universetoday.com/15322/density-of-saturn/|url-status=bot: unknown}}</ref> Saturnovi obroči so majhni kosi ledu in kamnin.
: Saturn ima [[Saturnovi naravni sateliti|62 potrjenih satelitov]]; dva od teh, [[Titan (luna)|Titan]] in [[Enkelad (luna)|Enkelad]], kažeta znake geološke aktivnosti, čeprav sta večinoma [[kriovulkan|sestavljena iz ledu]].<ref>{{cite journal|last1=Kargel|first1=J. S.|title=Cryovolcanism on the icy satellites|url=https://archive.org/details/sim_earth-moon-and-planets_1994-1995_67_1-3/page/101|journal=Earth, Moon, and Planets|volume=67|pages=101–113|year=1994|doi=10.1007/BF00613296|bibcode=1995EM&P...67..101K}}</ref> Titan, druga največja luna v Osončju, je večji od Merkurja in je edini satelit v Osončju z izdatno atmosfero.
==== Uran ====
: [[Uran (planet)|Uran]] (19.2 a. e.) je 14-krat masivnejši od Zemlje in je najlažji izmed zunanjih planetov. Edini med planeti se vrti okrog svoje osi skoraj pravokotno na ravnino [[ekliptika|ekliptike]]; njegov [[nagib vrtilne osi]] je preko 90 stopinj glede na ekliptiko. Ima veliko hladnejše jedro od ostalih plinskih velikanov in oddaja zelo malo toplote v vesolje.<ref>{{cite journal |title=10 Mysteries of the Solar System|journal=[[Astronomy Now]] |volume=19 |pages=65 |year=2005 |bibcode=2005AsNow..19h..65H }}</ref>
: Uran ima [[Uranovi naravni sateliti|27 znanih satelitov]], največji so [[Titanija (luna)|Titanija]], [[Oberon (luna)|Oberon]], [[Umbriel (luna)|Umbriel]], [[Ariel (luna)|Ariel]] in [[Miranda (luna)|Miranda]].
==== Neptun ====
: [[Neptun]] (30 a. e.) je malo manjši od Urana, je pa masivnejši (17 Zemelj) in zato [[gostota|gostejši]]. Oddaja več notranje toplote, vendar manj od Jupitra in Saturna.<ref>{{Cite journal|title=Post Voyager comparisons of the interiors of Uranus and Neptune |url=https://archive.org/details/geophysical-research-letters_1990-09_17_10/page/1737 |author1=Podolak, M.|author2= Reynolds, R. T.|author3= Young, R. | year=1990|pages=1737|issue=10|volume=17|doi=10.1029/GL017i010p01737 |bibcode=1990GeoRL..17.1737P|journal=Geophysical Research Letters}}</ref>
: Neptun ima [[Neptunovi naravni sateliti|14 znanih satelitov]]. Največji, [[Triton (luna)|Triton]], je geološko aktiven, z [[gejzir]]ji tekočega [[dušik]]a.<ref>{{navedi splet |title=The Plausibility of Boiling Geysers on Triton |author1=Duxbury, N.S. |author2=Brown, R.H. |work=Beacon eSpace |year=1995 |url=http://trs-new.jpl.nasa.gov/dspace/handle/2014/28034?mode=full |accessdate=2006-01-16 |archive-date=2009-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426005806/http://trs-new.jpl.nasa.gov/dspace/handle/2014/28034?mode=full |url-status=dead }}</ref> Triton je edini večji satelit z [[vzvratno gibanje|vzvratno tirnico]]. Poleg Neptuna je v njegovi tirnici več [[planetoid]]ov, imenovanih [[Neptunov Trojanec|Neptunovi trojanci]], ki so z njim v 1:1 [[orbitalna resonanca|resonanci]]. Ker je na pogled modre barve, je poimenovan po rimskem bogu morij in oceanov Neptunu.
=== Kentavri ===
{{Main|Kentaver (planetoid)}}
Kentavri so telesa, podobna ledenim kometom, katerih tirnica ima [[velika polos|veliko polos]] daljšo od Jupitrove (5,5 a. e.) in krajšo od Neptunove (30 a. e.). Največji znan Kentaver, [[10199 Chariklo]], ima premer približno 250 km.<ref name=spitzer>{{Cite conference|title=Physical Properties of Kuiper Belt and Centaur Objects: Constraints from Spitzer Space Telescope |first1=John |last1=Stansberry |first2=Will |last2=Grundy |first3=Mike |last3=Brown |first4=Dale |last4=Cruikshank |first5=John |last5=Spencer |first6=David |last6=Trilling |first7=Jean-Luc |last7=Margot|book-title=The Solar System Beyond Neptune |arxiv=astro-ph/0702538|pages=161 |year=2007|bibcode=2008ssbn.book..161S}}</ref> Prvi odkriti Kentaver, [[2060 Hiron]], je bil klasificiran kot komet (95P), ker je takrat razvil [[koma (komet)|komo]], kot jih razvijejo kometi, ko se približujejo Soncu.<ref>{{navedi splet |year=1995 |first=Patrick |last=Vanouplines |title=Chiron biography |work=Vrije Universitiet Brussel |url=http://www.vub.ac.be/STER/www.astro/chibio.htm |accessdate=2006-06-23}}</ref>
== Kometi ==
{{Main|Komet}}
[[Slika:Comet c1995o1.jpg|upright|thumb|[[Komet Hale-Bopp]]]]
Kometi so mala telesa Osončja,<ref group=lower-alpha name=footnoteB /> običajno široki le nekaj kilometrov, sestavljeni pa so pretežno iz ledu. Imajo visoko eliptično tirnico in imajo običajno [[prisončje]] (perihelij) znotraj tirnic notranjih planetov, [[odsončje]] (afelij) pa daleč za Plutonom. Ko komet vstopi v notranje Osončje, bližina Sonca povzroči, da njegova ledena površina [[sublimacija|sublimira]] in [[ion]]izira, kar ustvari [[koma (komet)|komo]]: dolg rep plinov in prahu, pogosto viden s prostim očesom.
Kometi s kratko obhodno dobo imajo tirnice z obhodno dobo krajšo kot 200 let, tisti z dolgo obhodno dobo pa več tisoč let. Kratkoperiodični kometi naj bi izhajali iz Kuiperjevega pasu, medtem ko naj bi dolgoperiodični, kot je [[Komet Hale-Bopp|Hale–Bopp]], izvirali iz [[Oortov oblak|Oortovega oblaka]]. Veliko skupin kometov, kot so [[Kreutzova družina kometov|Kreutzovi blizusončevi kometi]], izvira iz enega samega kometa.<ref>{{cite journal |last=Sekanina |first=Zdeněk |year=2001 |title=Kreutz sungrazers: the ultimate case of cometary fragmentation and disintegration? |volume=89 |journal=Publications of the Astronomical Institute of the Academy of Sciences of the Czech Republic |pages=78–93 |bibcode=2001PAICz..89...78S}}</ref> Nekateri kometi s [[hiperbola|hiperbolično]] tirnico lahko izvirajo zunaj Osončja, določanje njihove točne tirnice pa je težavno.<ref name="hyperbolic">{{cite journal |last=Królikowska |first=M. |year=2001 |title=A study of the original orbits of ''hyperbolic'' comets |journal=[[Astronomy & Astrophysics]] |volume=376 |issue=1 |pages=316–324 |doi=10.1051/0004-6361:20010945 |bibcode=2001A&A...376..316K}}</ref> Stare komete, ki so zaradi Sončeve toplote že izgubili svoje hlapljive snovi, astronomi pogosto uvrščajo med asteroide.<ref>{{cite journal |last1=Whipple |first1=Fred L. |title=The activities of comets related to their aging and origin |url=https://archive.org/details/sim_celestial-mechanics-and-dynamical-astronomy_1992_54_1-3/page/1 |journal=[[Celestial Mechanics and Dynamical Astronomy]] |volume=54 |pages=1–11 |year=1992 |doi=10.1007/BF00049540 |bibcode=1992CeMDA..54....1W}}</ref>
== Čezneptunska regija ==
Območje za Neptunom ali »[[Čezneptunsko telo|Čezneptunska regija]]« je še vedno precej neraziskano. Sestavljeno je iz majhnih teles (največja imajo le petino Zemljinega premera in maso, ki je veliko manjša od Lunine), zgrajenih iz skal in ledu. To regijo včasih imenujejo tudi »zunanje Osončje«, čeprav drugi uporabljajo ta izraz za regijo za asteroidnim pasom.
=== Kuiperjev pas ===
{{Main|Kuiperjev pas}}
[[Slika:Outersolarsystem objectpositions labels comp.png|left|thumb|V letu 2007 znana telesa v Kuiperjevem pasu, s štirimi zunanjimi planeti]]
Kuiperjev pas je obroč razbitih delcev, ki so podobni tistim v asteroidnem pasu, vendar so v glavnem zgrajeni iz ledu.<ref name=physical>{{navedi knjigo|title=Encyclopedia of the Solar System|url=https://archive.org/details/encyclopediasola00mcfa_702|editor=Lucy-Ann McFadden|display-authors=etal |chapter=Kuiper Belt Objects: Physical Studies|author=Stephen C. Tegler|pages=[https://archive.org/details/encyclopediasola00mcfa_702/page/n622 605]–620|year=2007}}</ref> Razteza se med 30 in 50 a. e. od Sonca. Čeprav je ocenjeno, da vsebuje nekje od ducat do nekaj tisoč pritlikavih planetov, je v glavnem sestavljen iz malih teles Osončja. Pri več večjih telesih Kuiperjevega pasu, kot so [[50000 Kvaoar|Kvaoar]], [[20000 Varuna|Varuna]] in [[90482 Ork|Ork]], se bo morda po nadaljnjih raziskavah izkazalo, da so pritlikavi planeti. Ocenjujo, da je v Kuiperjevem pasu več kot 100.000 teles s premerom, večjim od 50 km, skupna masa Kuiperjevega pasu pa je le desetina ali celo samo stotina Zemljine.<ref name="Delsanti-Beyond_The_Planets"/> Veliko teles Kuiperjevega pasu ima več satelitov<ref>{{cite journal| doi = 10.1086/501524| last1 = Brown| first1 = M. E.| authorlink = Michael E. Brown| last2 = Van Dam| first2 = M. A.| last3 = Bouchez| first3 = A. H.| last4 = Le Mignant| first4 = D.| last5 = Campbell| first5 = R. D.| last6 = Chin| first6 = J. C. Y.| last7 = Conrad| first7 = A.| last8 = Hartman| first8 = S. K.| last9 = Johansson| first9 = E. M.| last10 = Lafon| first10 = R. E.| last11 = Rabinowitz| first11 = D. L. Rabinowitz| last12 = Stomski| first12 = P.J. Jr.| last13 = Summers| first13 = D. M.| last14 = Trujillo| first14 = C. A.| last15 = Wizinowich| first15 = P. L.| year = 2006| title = Satellites of the Largest Kuiper Belt Objects| journal = The Astrophysical Journal| volume = 639| issue = 1| pages = L43–L46| pmid = | pmc = | arxiv = astro-ph/0510029| bibcode = 2006ApJ...639L..43B| url = http://web.gps.caltech.edu/~mbrown/papers/ps/gab.pdf| format = PDF| accessdate = 19 October 2011| ref = {{sfnRef|Brown Van Dam et al.|2006}}
}}</ref> in večina jih ima tirnico, ki jih vodi izven ravnine ekliptike.<ref name=trojan>{{cite journal | url=http://www.boulder.swri.edu/~buie/biblio/pub047.pdf| author=Chiang|display-authors=etal | title=Resonance Occupation in the Kuiper Belt: Case Examples of the 5:2 and Trojan Resonances | journal=[[The Astronomical Journal|Astronomical Journal]] | volume=126 | issue=1 | pages=430–443 | year=2003 | doi=10.1086/375207 | accessdate=2009-08-15 | last2=Jordan | first2=A.B. | last3=Millis | first3=R.L. | last4=Buie | first4=M.W. | last5=Wasserman | first5=L.H. | last6=Elliot | first6=J.L. | last7=Kern | first7=S. D. | last8=Trilling | first8=D.E. | last9=Meech | first9=K.J. | bibcode=2003AJ....126..430C }}</ref>
Kuiperjev pas lahko na grobo razdelimo v »[[klasično telo Kuiperjevega pasu|klasični]]« pas in [[Resonančno čezneptunsko telo|resonance]].<ref name=physical/> Resonance so tirnice, povezane z Neptunovo (t.j dvakrat na vsake tri Neptunove tirnice, ali enkrat na vsaki dve). Prva resonanca se začne znotraj tirnice samega Neptuna. Klasični pas je sestavljen iz teles, ki nimajo resonance z Neptunom, okvirno se raztezajo od 39,4 a. e. do 47,7 a. e.<ref>{{cite journal |year=2005 |author1=Buie, M.W. |author2=Millis, R.L. |author3=Wasserman, L.H. |author4=Elliot, J.L. |author5=Kern, S.D. |author6=Clancy, K.B. |author7=Chiang, E.I. |author8=Jordan, A.B. |author9=Meech, K.J. |author10=Wagner, R.M. |author11=Trilling, D.E. |title=Procedures, Resources and Selected Results of the Deep Ecliptic Survey |journal=[[Earth, Moon, and Planets]] |volume=92 |issue=1 |pages=113 |arxiv=astro-ph/0309251 |bibcode=2003EM&P...92..113B |doi=10.1023/B:MOON.0000031930.13823.be}}</ref> Telesa klasičnega Kuiperjevega pasu so klasificirana kot [[klasično telo Kuiperjevega pasu|kubevani]], ki so poimenovani po prvem odkritem telesu, {{mp|1992 QB|1}} (Albion).
==== Pluton in Haron ====
[[Slika:EightTNOs-sl.png|thumb|Umetniška primerjava: [[Erida (pritlikavi planet)|Erida]], [[Pluton]], [[Makemake]], [[Haumea]], [[90377 Sedna|Sedna]], [[90482 Ork|Ork]], [[50000 Kvaoar|Kvaoar]], [[20000 Varuna|Varuna]] in [[Zemlja]].]]
Pritlikavi planet [[Pluton]] (povprečno 39 a. e.) je največji znani planet v Kuiperjevem pasu. Za Pluton so ob odkritju leta 1930 menili, da je deveti planet, kar pa se je spremenilo leta 2006 ob sprejetju uradne [[definicija planeta|definicije planeta]]. Pluton ima eliptično tirnico, ki je glede na ravnino ekliptike nagnjena za 17 stopinj, in je oddaljen od Sonca od 29,7 a. e. v periheliju do 49,5 a. e. ob apoheliju.
[[Haron (luna)|Haron]], Plutonovo največjo luno, včasih skupaj s Plutonom opisujejo kot del [[dvojni planet|dvojnega planetnega sistema]], saj obe telesi krožita krožita okrog njunega skupnega težišča (tj. izgleda, kot da »krožita drug okrog drugega«). Za Haronom krožijo štirje poznani manjši sateliti, [[Stiks (luna)|Stiks]], [[Nikta (luna)|Nikta]], [[Kerber (luna)|Kerber]] in [[Hidra (luna)|Hidra]].
Pluton ima z Neptunom [[orbitalna resonanca|resonanco]] 3:2, kar pomeni, da Pluton zakroži okrog Sonca vsake 3 Neptunove tirnice. Telesa Kuiperjevjevega pasu, katerih tirnice se ujemajo s to resonanco, se imenujejo [[plutino|plutini]].<ref name="Fajans_et_al_2001">{{Cite journal |last=Fajans |first=J. |author2=L. Frièdland |year=oktober 2001 |title=Autoresonant (nonstationary) excitation of pendulums, Plutinos, plasmas, and other nonlinear oscillators |journal=[[American Journal of Physics]] |volume=69 |issue=10 |pages=1096–1102 |doi=10.1119/1.1389278 |url=http://ist-socrates.berkeley.edu/~fajans/pub/pdffiles/AutoPendAJP.pdf |accessdate=2006-12-26 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607210435/http://ist-socrates.berkeley.edu/~fajans/pub/pdffiles/AutoPendAJP.pdf |url-status=dead }}</ref>
==== Makemake in Haumea ====
[[Makemake]] (povprečno 45,79 a. e.), ki je manjši od Plutona, je največje znano telo v [[klasično telo Kuiperjevega pasu|''klasičnem'' Kuiperjevem pasu]] (t.j, ni v potrjeni [[resonančno čezneptunsko telo|resonanci]] z Neptunom). Makemake je za Plutonom najsvetlejše telo v Kuiperjevem pasu. Svoje ime in opredelitev za pritlikavi planet je dobil leta 2008.<ref name=name/> Ima bolj nagnjeno tirnico od Plutonove, tj. 29°.<ref name=Buie136472>{{navedi splet
|first=Marc W. |last=Buie
|date=2008-04-05
|title=Orbit Fit and Astrometric record for 136472
|publisher=SwRI (Space Science Department)
|url=http://www.boulder.swri.edu/~buie/kbo/astrom/136472.html
|accessdate=2012-07-15
|authorlink=Marc William Buie}}</ref>
[[Haumea]] (povprečno 43,13 a. e.) je v podobni tirnici kot je Makemake, s to razliko, da je ujet v resonanci 7:12 z Neptunom.<ref name="brownlargest">{{navedi splet
| title = The largest Kuiper belt objects
| first = Michael E. |last=Brown
| work = CalTech
| url = http://www.gps.caltech.edu/~mbrown/papers/ps/kbochap.pdf
| format = PDF
| accessdate = 2012-07-15}}</ref> Je približno iste velikosti kot Makemake in ima dva naravna satelita. Hitra, 3,9-urna rotacija mu daje ploščato in podolgovato obliko. Svoje ime in opredelitev za pritlikavi planet je dobil leta 2008.<ref name="iaunews">{{navedi splet
| title = News Release – IAU0807: IAU names fifth dwarf planet Haumea
| work = International Astronomical Union
| date = 2008-09-17
| url = http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0807/
| accessdate = 2012-07-15
| archive-date = 2012-04-13
| archive-url = https://web.archive.org/web/20120413174518/http://www.iau.org/public_press/news/detail/iau0807/
| url-status = dead
}}</ref>
=== Razpršeni disk ===
{{Main|Razpršeni disk}}
Razpršeni disk, ki se prekriva s Kuiperjevim pasom in širi daleč navzven, je verjetno izvor kometov s kratkotrajno obhodno dobo. Nekatere teorije pravijo, da je nastal zaradi razpršitve Kuiperjevega pasu, ki je nastala zaradi težnostnih vplivov zunanjih planetov (predvsem Neptuna). Večina teles razpršenega diska ima perihelij znotraj Kuiperjevega pasu, toda afelij daleč izven njega (nekateri imajo afelij oddaljen več kot 150 a. e. od Sonca). Tirnice teles razpršenega diska imajo večji naklon na ekliptiko in so pogosto nanjo tudi pravokotne. Nekateri astronomi imajo razpršeni disk le za regijo Kuiperjevega pasu in telesa razpršenega diska opisujejo kot »razpršena telesa Kuiperjevega pasu«.<ref>{{navedi splet |year=2005 |author=David Jewitt |title=The 1000 km Scale KBOs |work=University of Hawaii |url=http://www2.ess.ucla.edu/~jewitt/kb/big_kbo.html |accessdate=2006-07-16 |archive-date=2017-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170702173042/http://www2.ess.ucla.edu/~jewitt/kb/big_kbo.html |url-status=dead}}</ref> Nekateri astronomi klasificirajo kentavre kot notranja-razpršena telesa Kuiperjevega pasu skupaj z zunaj-razpršenimi telesi razpršenga diska.<ref>{{navedi splet |url=http://www.minorplanetcenter.org/iau/lists/Centaurs.html |title=List Of Centaurs and Scattered-Disk Objects |work=IAU: Minor Planet Center |accessdate=2007-04-02}}</ref>
==== Erida ====
[[Erida (pritlikavi planet)|Erida]] (povprečno 68 a. e.) je največje znano telo razpršenega diska. Kaj sestavlja planet, je še stvar razprave, saj je njegova masa za 25 % večja od Plutona,<ref name="Brown Schaller 2007">{{cite journal| doi = 10.1126/science.1139415| last1 = Brown| first1 = Michael E.| authorlink = Michael E. Brown| last2 = Schaller| first2 = Emily L.| date = 15 June 2007| title = The Mass of Dwarf Planet Eris| url = https://archive.org/details/sim_science_2007-06-15_316_5831/page/1585| journal = Science| volume = 316| issue = 5831| page = 1585| pmid = 17569855| pmc = | bibcode = 2007Sci...316.1585B}}</ref> imata pa enak premer. Je najmasivnejši znani pritlikavi planet. Znan ima en satelit, [[Disnomija (luna)|Disnomijo]]. Podobno kot pri Plutonu je tirnica Eride močno eliptična, s [[perihelij]]em 38,2 a. e. (približna oddaljenost Plutona od Sonca) in [[afelij]]em 97,6 a. e.
== Najbolj oddaljene regije ==
Točka, kjer se konča Osončje in se začne medzvezdni prostor, ni točno določena, ker zunanje meje oblikujeta dve ločeni sili: Sončev veter in njegova gravitacija. Zunanja meja vpliva sončevega vetra je približno enaka štirikratni oddaljenosti Plutona od Sonca; za to ''[[Heliopavza (astronomija)|heliopavzo]]'' velja, da je začetek [[medzvezdna snov|medzvezdne snovi]].<ref name="Voyager" /> Sončeva [[Hillova krogla]], kjer ima Sonce gravitacijski vpliv na druga telesa, naj bi segala tisočkrat dlje.<ref name=Littmann>{{navedi knjigo|last=Littmann|first=Mark|title=Planets Beyond: Discovering the Outer Solar System|url=https://archive.org/details/planetsbeyonddis00mlit|year=2004|pages=[https://archive.org/details/planetsbeyonddis00mlit/page/n92 162]–163|publisher=Courier Dover Publications|isbn=978-0-486-43602-9}}</ref>
=== Heliopavza ===
[[Slika:IBEX all sky map.jpg|thumb|left|[[IBEX]]ov [[Energetic neutral atoms]] zemljevid ''heliosheath'' in heliopavze. Zasluge: NASA/Goddard Space Flight Center Scientific Visualization Studio.]]
Heliosfera je razdeljena v dve ločeni regiji. Sončev veter potuje približno 400 km/s, dokler ne trči z [[medzvezdni veter|medzvezdnim vetrom]] (tok plazme v [[medzvezdna snov|medzvezdni snovi]]). Do trka pride v področju [[terminacijski šok|terminacijskega šoka]] (področje, kjer se hitrost sončevega vetra upočasni z nadzvočnih na počasnejše hitrosti),<ref name=fahr /> ki je približno 80–100 a. e. od Sonca v smeri toka in približno 200 a. e. od Sonca proti toku.<ref name=fahr /> Tukaj se veter bistveno upočasni in postane turbulenten,<ref name=fahr /> formira veliko ovalno strukturo, znano kot [[ovojnica heliosfere]]. Zunanja meja heliosfere, [[Heliopavze (astronomija)|heliopavza]], je točka, kjer se sončev veter konča in se začne medzvezdni prostor.<ref name="Voyager">{{navedi splet |url=http://www.nasa.gov/vision/universe/solarsystem/voyager_agu.html |title=Voyager Enters Solar System's Final Frontier |work=NASA |accessdate=2007-04-02 |archive-date=2020-05-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200516082547/https://www.nasa.gov/vision/universe/solarsystem/voyager_agu.html |url-status=dead }}</ref> Plovili ''[[Voyager 1]]'' in ''[[Voyager 2]]'' sta zaznali, da sta prečkali terminacijski šok in vstopili v ovojnico heliosfere, 94 in 84 a. e. od Sonca.<ref>{{cite journal | doi=10.1126/science.1117684 |date=September 2005 | author1=Stone, E.C. |author2=Cummings, A.C. |author3=McDonald, F.B.; Heikkila, B. C.; Lal, N.; Webber, W. R. | title=Voyager 1 explores the termination shock region and the heliosheath beyond | url=https://archive.org/details/sim_science_2005-09-23_309_5743/page/2016 | volume=309 | issue=5743 | pages=2017–20 | pmid=16179468 | journal=[[Science]] | bibcode=2005Sci...309.2017S}}</ref><ref>{{cite journal | doi=10.1038/nature07022 |date=July 2008 | author1=Stone, E.C. |author2=Cummings, A.C. |author3=McDonald, F.B. |author4=Heikkila, B.C. |author5=Lal, N. |author6=Webber, W.R. | title=An asymmetric solar wind termination shock | url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2008-07-03_454_7200/page/70 | volume=454 | issue=7200 | pages=71–4 | pmid=18596802 | journal=[[Nature]] }}</ref> ''Voyager 1'' je poročal tudi, da je dosegel heliopavzo.<ref name="NASA-20130912">{{navedi splet |last1=Cook |first1=Jia-Rui C. |last2=Agle |first2=D.C. |last3=Brown |first3=Dwayne |title=NASA Spacecraft Embarks on Historic Journey Into Interstellar Space |url=http://www.nasa.gov/mission_pages/voyager/voyager20130912.html |work=[[NASA]] |date=12 September 2013 |accessdate=12 September 2013 |archive-date=2020-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200611233345/https://www.nasa.gov/mission_pages/voyager/voyager20130912.html |url-status=dead }}</ref>
Na obliko in zgradbo zunanjega roba heliosfere najverjetneje vpliva [[hidrodinamika]] interakcij z medzvezdno snovjo.<ref name="fahr">{{cite journal |year=2000 |title=A 5-fluid hydrodynamic approach to model the Solar System-interstellar medium interaction |journal=[[Astronomy & Astrophysics]] |volume=357 |page=268 |url=http://aa.springer.de/papers/0357001/2300268.pdf |format=PDF |bibcode=2000A&A...357..268F |access-date=2014-04-21 |archive-date=2019-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190107010928/http://aa.springer.de/papers/0357001/2300268.pdf%20 |url-status=dead }} See Figures 1 and 2.</ref> Za heliopavzo, pri približno 230 a. e., se nahaja [[udarni val]] (''bow shock'')<ref>{{navedi splet | date=24. junij 2002 |author=Frisch, P.C. |title=The Sun's Heliosphere & Heliopause | work=[[Astronomy Picture of the Day]] | url=http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap020624.html |accessdate=2006-06-23}}</ref> (ker se Sonce giblje glede na medzvezdno snov s hitrostjo, ki je večja od hitrosti zvoka v medzvezdni snovi, ustvari v medzvezdni snovi udarni val).
=== Ločena telesa ===
[[90377 Sedna]] (povprečno 520 a. e.) je veliko rdeče telo z izredno raztegnjeno eliptično tirnico, ki ga vodi od približno 76 a. e. v periheliju do 940 a. e. v aheliju in za obhod potrebuje 11.400 let. [[Michael E. Brown|Mike Brown]], ki je leta 2003 to telo odkril, je pripomnil, da ne more biti del [[razpršeni disk|razpršenega diska]] ali Kuiperjevega pasu, ker je v periheliju preveč oddaljen, da bi nanj lahko vplival Neptun. Skupaj z drugimi astronomi meni, da je Sedna prva izmed popolnoma nove populacije teles, poimenovane »oddaljena ločena telesa« (''distant detached objects'' - DDOs), ki naj bi vključevala tudi telo {{mpl-|148209|2000 CR|105}} s perihelijem 45 a. e., ahelijem 415 a. e. in orbitalno periodo 3.420 let.<ref>{{navedi splet |year=2004 |author=David Jewitt |title=Sedna – 2003 VB<sub>12</sub> |work=University of Hawaii |url=http://www2.ess.ucla.edu/~jewitt/kb/sedna.html |accessdate=2006-06-23 |archive-date=2011-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716032018/http://www2.ess.ucla.edu/~jewitt/kb/sedna.html |url-status=dead }}</ref> Brown imenuje to populacijo »notranji Oortov oblak« (''inner Oort cloud''), saj se je verjetno formirala s podobnimi procesi, čeprav je veliko bližje Soncu.<ref>{{navedi splet |title=Sedna |author=Mike Brown |year=2004 |url=http://www.gps.caltech.edu/~mbrown/sedna/ |work=CalTech |accessdate=2007-05-02}}</ref> Sedna je verjetno pritlikavi planet, čeprav njegova oblika še ni definirana. Drugo nedvoumno ločeno telo, s perihelijem, ki je oddaljen od Sedne za približno 81 a. e., je {{mpl|2012 VP|113}}, ki so ga odkrili leta 2012. Njegov ahelij je pri 400–500 a. e.<ref name="jpldata 2012 VP113">
{{navedi splet
|date=2013-10-30
|title=JPL Small-Body Database Browser: (2012 VP113)
|url=http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=2012VP113
|publisher=Jet Propulsion Laboratory
|accessdate=26. marec 2014
}}
</ref><ref name="Physorg">
{{navedi splet
| url=http://phys.org/news/2014-03-edge-solar.html
| title=A new object at the edge of our Solar System discovered
| work=Physorg.com
| date=26 March 2014
}}
</ref>
=== Oortov oblak ===
{{Main|Oortov oblak}}
[[Slika:Kuiper belt oort cloud.svg|thumb|upright=1.3|Umetniška upodobitev Oortovega oblaka, Hillovega oblaka in Kuiperjevega pasu (manjša slika)]]
Oortov oblak je hipotetičen okrogel oblak, ki vsebuje na milijone ledenih teles, ki so verjetno izvor vseh kometov z dolgotrajno obhodno dobo in naj bi obdajal Osončje pri približno 50.000 a. e. (približno 1 [[svetlobno leto]]) ter segal do 100.000 a. e. (1,87 sv.l.). Oortov oblak naj bi bil sestavljen iz kometov, ki so bili izvrženi iz Osončja zaradi gravitacijskega učinka zunanjih planetov. Telesa Oortovega oblaka se premikajo zelo počasi in se lahko preusmerijo iz svojega tira zaradi redkih dogodkov, kot so trki in drugi zunanji vplivi. Ti lahko komete preusmerijo proti notranjosti Osončja ali pa v medzvezdni prostor.<ref>{{navedi splet |year=2001 |author1=Stern, S.A.|author2= Weissman, P.R. |title=Rapid collisional evolution of comets during the formation of the Oort cloud. |work=Space Studies Department, Southwest Research Institute, Boulder, Colorado| url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?cmd=Retrieve&db=PubMed&list_uids=11214311&dopt=Citation |accessdate=2006-11-19}}</ref><ref>{{navedi splet |year=2006 |first=Bill |last=Arnett |title=The Kuiper Belt and the Oort Cloud |work=nineplanets.org |url=http://www.nineplanets.org/kboc.html |accessdate=2006-06-23}}</ref>
=== Meje ===
Večina Osončja je še neraziskanega. Ocenjen obseg Sončevega gravitacijskega polja, kjer prevlada gravitacijske sile [[Seznam najbližjih zvezd|okoliških zvezd]] je približno 2 svetlobni leti (125.000 a. e.). Ocena polmera Oortovega oblaka je 50.000 a. e.<ref>{{navedi knjigo |title=The Solar System: Third edition |author1=Encrenaz, T. |author2=Bibring, J.P. |author3=Blanc, M. |author4=Barucci, M.A. |author5=Roques, F. |author6=Zarka, P.H. |publisher=Springer |year=2004 |page=1}}</ref> Kljub odkritjem, kot je Sedna, je območje med Kuiperjevim pasom in Oortovim oblakom s polmerom na desettisoče a. e. še vedno slabo kartirano. Poleg tega so v teku tudi raziskave regije med Merkurjem in Soncem.<ref>{{cite journal |year=2004 |pages=312–315 |volume=148 |journal=[[Icarus (revija)|Icarus]] |author1=Durda D.D. |author2=Stern S.A. |author3=Colwell W.B. |author4=Parker J.W. |author5=Levison H.F. |author6=Hassler D.M. |title=A New Observational Search for Vulcanoids in SOHO/LASCO Coronagraph Images |doi=10.1006/icar.2000.6520 |bibcode=2000Icar..148..312D}}</ref>
Novembra 2012 je NASA objavila, da se je sonda ''[[Voyager 1]]'' približala območju prehoda v zunanje meje Osončja; njegovi instrumenti so zaznali močno povečanje magnetnega polja. Ker pa hkrati niso zaznali tudi spremembe smeri magnetnega polja, so Nasini znanstveniki to interpretirali tako, da ''Voyager 1'' še ni zapustil Osončja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nasa.gov/mission_pages/voyager/voyager20121203.html |title=NASA Voyager 1 Encounters New Region in Deep Space |last1=Greicius |first1=Tony |last2= |first2= |date=3 December 2012 |work= |publisher=NASA |accessdate=26 January 2013 |archive-date=2014-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140528072219/http://www.nasa.gov/mission_pages/voyager/voyager20121203.html |url-status=dead }}</ref>
== Lega Osončja v galaksiji ==
{{imageframe|width=300|caption=Lega Osončja v Rimski cesti|content=
{{Superimpose
| base = Milky Way Arms ssc2008-10.svg
| base_width = 300px
| base_alt = Lega Osončja v Rimski cesti
| base_caption = Lega Osončja v Rimski cesti
| float = Yellow Arrow Down.png
| float_width = 16px
| x = 142
| y = 55
}} }}
Osončje se nahaja v [[Rimska cesta (galaksija)|Rimski cesti]]. To je [[spiralna galaksija s prečko]] s premerom okrog 100.000 [[svetlobno leto|svetlobnih let]], ki vsebuje približno 200 milijard zvezd.<ref name="fn9">{{cite press
|last=English
|first=J.
|title=Exposing the Stuff Between the Stars
|url=http://www.ras.ucalgary.ca/CGPS/press/aas00/pr/pr_14012000/pr_14012000map1.html
|publisher=Hubble News Desk
|year=2000
|accessdate=2007-05-10
|archive-date=2020-05-12
|archive-url=https://web.archive.org/web/20200512151743/http://www.ras.ucalgary.ca/CGPS/press/aas00/pr/pr_14012000/pr_14012000map1.html
|url-status=dead
}}</ref> Sonce se nahaja na robu enega od zunanjih krakov Rimske ceste, znanega kot [[Orionov krak]].<ref>{{cite journal |title=Three Dimensional Structure of the Milky Way Disk |url=https://archive.org/details/sim_astrophysical-journal_2001-07-20_556_1/page/180 |author1=Drimmel, R. |author2=Spergel, D.N. |year=2001 |pages=181–202 |volume=556 |doi=10.1086/321556 |journal=[[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]] |arxiv=astro-ph/0101259 |bibcode=2001ApJ...556..181D}}</ref> Od središča galaksije je oddaljeno med 25.000 in 28.000 svetlobnih let<ref name="distance2">
{{cite journal
|last=Eisenhauer |first=F.
|display-authors=etal
|title=A Geometric Determination of the Distance to the Galactic Center
|journal=[[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]
|volume=597 |issue=2 |pages=L121–L124
|year=2003
|doi=10.1086/380188
|bibcode=2003ApJ...597L.121E
}}</ref> ter potuje okrog njega s hitrostjo približno 220 [[Meter na sekundo|kilometrov na sekundo]], tako da en obhod traja 225–250 milijonov let. To dobo imenujemo [[galaktično leto]] Osončja.<ref>{{navedi splet |title=Period of the Sun's Orbit around the Galaxy (Cosmic Year) |first=Stacy |last=Leong |url=http://hypertextbook.com/facts/2002/StacyLeong.shtml |year=2002 |work=The Physics Factbook |accessdate=2007-04-02}}</ref>
Lega Osončja v galaksiji vpliva na [[evolucija|evolucijo]] [[življenje|življenja]] na Zemlji. Njegova tirnica je skoraj okrogla in tirnice okrog Sonca imajo približno enako hitrost kot jo imajo spiralni kraki. Zato Sonce le redko prečka krake. Ker je v spiralnih krakih veliko večja koncentracija [[supernova|supernov]], gravitacijskih nestabilnosti in radiacije, ki lahko motijo Osončje, je to dalo Zemlji na voljo dolgo obdobje stabilnosti za razvoj življenja.<ref name="astrobiology">{{navedi splet |year=2001 |first=Leslie |last=Mullen |title=Galactic Habitable Zones |work=Astrobiology Magazine |url=http://www.astrobio.net/news/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=139 |accessdate=2006-06-23}}</ref> Prav tako Osončje leži dovolj daleč stran od galaktičnega centra, v katerem se nahaja množica zvezd. Bližje centra bi lahko gravitacijski vlek bližnjih zvezd vrgel iz tira telesa v [[Oortov oblak|Oortovem oblaku]] in poslal komete v notranje Osončje, kar bi lahko povzročilo trke s potencialno katastrofičnimi posledicami za življenje na Zemlji. Radiacija galaktičnega centra lahko prav tako moti razvoj kompleksnega življenja.<ref name=astrobiology/> Kljub današnji legi Osončja so nekateri znanstveniki postavili hipotezo, da so imele nedavne supernove negativen vpliv na življenje v zadnjih 35.000 letih.<ref>{{navedi splet |year=2005 |author=|title=Supernova Explosion May Have Caused Mammoth Extinction |work=Physorg.com |url=http://www.physorg.com/news6734.html |accessdate=2007-02-02}}</ref>
== Slikovni pregled ==
To poglavje vsebuje vzorec teles v Osončju, izbran glede na velikost in kvaliteto fotografij in urejeno glede na volumen. Nekatera večja telesa (na primer [[Erida (pritlikavi planet)|Erida]]) so izpuščena, ker ni na voljo kvalitetnih slik.
{{SolarSummary}}
{| class="wikitable" style="margin:0.5em auto; width:600px;"
|-
! ''Družinski portret [[Voyager 1|Voyagera 1]] na razdalji približno 6 milijard kilometrov od Zemlje.
|-
| style="font-size:88%; text-align: center;" | [[File:PIA00453-SolarSystem-VenusEarthJupiterSaturnUranusNeptune-Voyager1-19960913.jpg|frameless|upright=2]]
[[Venera]], [[Zemlja]] (''[[Bleda modra pika]]''), [[Jupiter]], [[Saturn]], [[Uran]], [[Neptun]] (13. septembra 1996).
|}
== Opombe ==
{{seznam opomb|30em}}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|osončje|Osončje}}
{{Kategorija v Zbirki|Solar System|Osončje}}
{{portal|Astronomija}}
;{{ikona en}}
* [http://space.jpl.nasa.gov/ NASA/JPL Solar System Simulator]
* [http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=SolarSys&Display=Overview Solar System Exploration] - zbirka izobraževalnih vsebin (NASA)
{{-}}
{{navigacija Osončje}}
{{Navpred MaliPlaneti}}
{{Zemlja}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Planetologija]]
[[Kategorija:Osončje| ]]
rxusrvwl9iwh800x8w7axsgxxvempa4
Ivan Cankar
0
15921
6761834
6728545
2026-10-07T17:18:07Z
MaksiKavsek
244409
np
6761834
wikitext
text/x-wiki
{{Preusmeritev|Cankar}}
{{Infopolje Pisec
| name = Ivan Cankar
| image =
| caption =
| birth_date =
| birth_place =
| death_date =
| death_place =
| nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]
| occupation =
| genre = [[Novela (književnost)|novela]], [[kratka zgodba]], [[Dramsko delo|drama]], [[pesem]], [[esej]]
| movement = [[simbolizem (književnost)|simbolizem]]<br />[[moderna umetnost]]
| notableworks = ''[[Kralj na Betajnovi]]<br />[[Martin Kačur]]<br />[[Za narodov blagor]]<br />[[Hiša Marije Pomočnice]]<br />[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]''
<!-- | influences = [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], [[Ralph Waldo Emerson]], [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] -->
<!-- | influenced = [[Moderna]], [[Fulvio Tomizza]] -->| website =
}}
'''Ivan Cankar''' (tudi ''Johann Cankar''<ref name=":99">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/vrhnika/04332/?pg=82|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04332 {{!}} Vrhnika {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-10-06|website=data.matricula-online.eu}}</ref>) ({{Audio|Sl-Ivan Cankar.oga|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[esejist]], [[dramatik]] in [[pesnik]], * [[10. maj]] [[1876]], [[Vrhnika]], [[Avstro-Ogrska]], † [[11. december]] [[1918]], [[Ljubljana]], [[Kraljevina SHS]].
Skupaj z [[Oton Župančič|Otonom Župančičem]], [[Dragotin Kette|Dragotinom Kettejem]] in [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipom Murnom]] velja za začetnika modernizma v slovenski književnosti. Velja za največjega pisatelja v slovenščini, včasih so ga primerjali s Franzom Kafko in Jamesom Joyceom.
==Življenje==
Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 v hiši na Vrhniki, ''Na klancu'' 1 (ob njegovem roj. Vrhnika 141)<ref name=":99" /> kot osmi od dvanajstih otrok [[obrtnik|obrtniško]] – proletarske družine trškega krojača Jožeta Cankarja in njegove žene Neže (rojena Pivk). Bil je eden od mnogih otrok revnega obrtnika, ki se je kmalu po Ivanovem rojstvu priselil v Bosno. Vzgajala ga je mati Neža, s katero je vzpostavil tesen, a ambivalenten odnos. Lik požrtvovalne in podredljivo represivne matere je kasneje postal ena najbolj prepoznavnih značilnosti Cankarjeve proze. Krščen je bil 11. maja v domači [[Župnija Vrhnika|župniji Vrhnika]].<ref name=":99" /> Leta 1882 je bil vpisan v [[osnovna šola|osnovno šolo]] na Vrhniki, leta 1888 se je vpisal na [[ljubljanska realka|ljubljansko realko]]. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil [[Fran Levec]], ki ga je zelo spoštoval. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z [[Josip Murn - Aleksandrov|Murnom]], s [[Dragotin Kette|Kettejem]] in z [[Oton Župančič|Župančičem]]. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji ''Vrtec'' in reviji ''[[Ljubljanski zvon]]''.
Po [[matura|maturi]], ki jo je opravil leta 1896, je odšel na [[Dunaj]] študirat [[Tehnika|tehniko]]. Kmalu se je prepisal na [[slavistika|slavistiko]]. Po odhodu z Dunaja je od septembra do 10. novembra 1909 živel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci. Sredi novembra se je naselil v ljubljanskem hotelu Tivoli (nekdanja Švicarija) in napisal Belo krizantemo. Odločil se je, da se ne bo vrnil na Dunaj in razdrl zaroko s Štefko Löffler.
Leta 1907 je bil na listi [[Jugoslovanska socialnodemokratska stranka|socialnodemokratske stranke]] kandidat za državnega [[Poslanec|poslanca na Dunaju,]] vendar ni bil izvoljen (premagal ga je protikandidat [[Fran Povše]]). Kljub volilnemu neuspehu je politično kariero nadaljeval v obliki predavanj in razprav (med katerimi številne v [[Trst]]u), leta 1913 je imel v Ljubljani najbolj znano predavanje z naslovom ''[[Slovenci in Jugoslovani]]'', v katerem se je zavzel za združitev vseh [[Južni Slovani|južnih Slovanov]] v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni [[zapor]]a. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v [[Judenburg]] na avstrijskem [[Štajerska|Štajerskem]]. Zaradi bolezni je bil po nekaj tednih oproščen služenja.
Po daljši bolezni je umrl v [[Deželna bolnišnica, Ljubljana|deželni bolnišnici v Ljubljani]]. Pokopali so ga na [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|ljubljanskih Žalah]] v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.
== Delo ==
[[Slika:Cankar-memorialhouse.jpg|250px|thumb|right|Cankarjeva spominska hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše na Vrhniki (na »Klancu«)]]
Uvrščamo ga med štiri predstavnike [[Slovenska moderna (književnost)|slovenske moderne]] (poleg Murna, Ketteja in Župančiča). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirke ''Erotika'' in Župančičeve ''[[Čaša opojnosti (Župančič)|Čaše opojnosti]]'' in velja za začetek slovenske [[Moderna|moderne]]. V svoji pesniški zbirki je zbral mladostne ljubezenske pesmi, [[Balada|balade]] in [[Romanca|romance]]. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič, [[Fran Govekar]] in [[Fran Eller]].
Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vplivom [[Romantika|romantike]], [[Naturalizem|naturalizma]], [[dekadenca|dekadence]], [[Simbolizem (književnost)|simbolizma]] in [[Impresionizem|impresionizma]] je pisal [[povest]]i, [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]e, [[Črtica (književnost)|črtice]] in dramska besedila.
Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivom [[Henrik Ibsen|Ibsena]]'' (Kralj na Betajnovi)'' in [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Gogolja]], pozneje pa pod vplivom nove romantike. V svojih delih je opozarjal na takratne politične razmere v državi ''([[Satira (način pisanja)|satirični]] [[Komedija|komediji]] [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]], [[Za narodov blagor]] ''ter politična satira ''[[Hlapci]]'').
V njegovih delih prevladuje tematika posameznika v sporu z delavskim in vaškim, malomeščanskim vsakdanjikom, opazne pa so tudi številne družbenokritične ideje. Tako je v [[povest]]i ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' simbolično predstavil boj zatiranega, delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Z romanom ''Na klancu'' pa je ustvaril nov tip ženskega oziroma materinskega romana.
Poleg umetniškega pisanja se je Cankar ukvarjal tudi s publicističnim pisanjem, kritiko in esejistiko (''Krpanova kobila, Slovenski umetniki na Dunaju, Naši umetniki).''.
== Psevdonimi ==
Za svoje pisateljsko delo je uporabljal številne [[šifra|šifre]] in [[psevdonim]]e. Ti so značilni predvsem za zgodnja leta njegovega ustvarjanja. Izmišljena literarna imena je pogosto menjaval pri objavah v [[časnik]]u ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]'', ker ni želel, da bi ljudje vedeli, da sodeluje pri [[katolištvo|katoliških]] listih, tako je za veliko večino umetniških imen značilno, da jih je uporabil samo enkrat:
* šifre pravega imena: C.I. - Iv.C-r - I.C;
* stalni psevdonimi in šifre: Trošan - Ivan Saveljev - Ivan Gradar - T. - Iv.Gradar - I.G.(J.G.) - A.B. - Saveljev - Evstahij;
* enkratni psevdonimi in šifre: Prepiračev - Julijan Mak - I.C.Trošan - Mot - Mrazov - Grahar - Traven - Štefan Smuk - Alojzij Grad - Feliks Vran - S.G. - P.Ž. - Karol Staral - Anton Kramar - P.R. - Anton L. - Gradar - Alojzij Benda - I.C.Evstahij - Ivan Mot - Vazilij - Ivan Dob - Ivan Mlakar.
== Po smrti ==
Kipi v spomin njemu se nahajajo: [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika|na Vrhniki]] (delo kiparja [[Ivan Jurkovič (kipar)|Ivana Jurkoviča]]), na Rožniku v Ljubljani (delo kiparja [[Frančišek Smerdu|Frančiška Smerduja]]), pred [[Cankarjev dom|Cankarjevim domom]] v Ljubljani ([[Slavko Tihec]]), pa tudi v [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveti Trojici v Sloveskih goricah]]. Njegovo ime nosi več cest/ulic/trgov po Sloveniji, osnovnih šol, [[Cankarjeva knjižnica Vrhnika]], Spominski plošči in svojo ulico ima tudi na [[Dunaj|Dunaju]].
Ministrstvo za šolstvo organizira tekmovanje s področja znanja slovenščine za [[Cankarjevo priznanje]].
[[Vlada Republike Slovenije]] je leto 2018 razglasila za Cankarjevo leto, 11. decembra 2018 je bila namreč stota obletnica pisateljeve smrti. Ob tej priložnosti so potekale številne kulturne aktivnosti po vsej Sloveniji, zlasti v njegovem rojstnem kraju. Med drugim je bilo prirejenih več muzejskih razstav, o Cankarjevem življenju pa sta izšla tudi dokumentarno-igrani film ''Cankar'' in [[strip]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mk.gov.si/si/cankarjevo_leto/|title=Cankarjevo leto|date=|accessdate=2018-12-02|website=|publisher=Ministrstvo RS za kulturo|last=|first=|archive-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202155320/http://www.mk.gov.si/si/cankarjevo_leto/|url-status=dead}}</ref>
[[Slovenski center PEN]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalni center SAZU]] in [[Univerza v Ljubljani]] pod pokroviteljstvom [[Občina Vrhnika|Občine Vrhnika]] od leta 2020 podeljujejo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]] za najboljšo [[pripovedništvo|pripovedno]], [[lirika|lirično]], [[dramatika|dramsko]] ali [[esejistika|esejistično]] knjigo minulega leta.<ref name="Delo_nominiranci">{{navedi novice |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/nagrada-ki-je-doslej-manjkala-301884.html |title=Nagrada, ki je doslej manjkala |date=2020-04-23 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |last=Bratož |first=Igor |accessdate=2021-02-10}}</ref>
== Bibliografija ==
[[Slika:Ivan Cankar - Erotika.pdf|thumb|''Erotika'']]
[[Slika:Ivan Cankar - Hlapec Jernej in njegova pravica.pdf|thumb|''Hlapec Jernej in njegova pravica'']]
[[Slika:Ivan Cankar - Pohujšanje v dolini šentflorjanski.pdf|thumb|''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'']]
=== Poezija ===
* ''[[Erotika (Cankar)|Erotika]]'' (1899, 2. izdaja 1902)
===Proza===
* ''[[Vinjete]]'' (črtice) (1899)
* ''[[Knjiga za lahkomiselne ljudi]]'' (novele) (1901)
* ''[[Tujci (Cankar)|Tujci]]'' (roman) (1902)
* ''[[Na klancu]]'' (roman) (1903)
* ''[[Ob zori]]'' (novele) (1903)
* ''[[Življenje in smrt Petra Novljana]]'' (povest) (1903)
* ''[[Gospa Judit]]'' (povest) (1904)
* ''[[Hiša Marije Pomočnice]]'' (roman) (1904)
* ''[[Križ na gori]]'' (roman) (1905)
* ''[[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]'' (povest) (1905)
* ''[[V mesečini]]'' (novele) (1905)
* ''[[Martin Kačur]]'' (roman) (1905)
* ''[[Polikarp (povest)|Polikarp]]'' (povest) (1905)
* ''[[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]'' (povest) (1905)
* ''[[V samoti]]'' (povest) (1905)
* ''[[Nina (roman)|Nina]]'' (roman) (1906)
* ''[[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]'' (povest) (1906)
* ''[[Aleš iz Razora]]'' (povest) (1907)
* ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' (povest) (1907)
* ''[[Marta (roman)|Marta]]'' (roman) (1907)
* ''[[Novo življenje]]'' (roman) (1908)
* ''[[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]'' (1908)
* ''[[Kurent (Cankar)|Kurent]]'' (povest) (1909)
* ''[[Sosed Luka]]'' (novela) (1909)
* ''[[Za križem]]''(novele) (1909)
* ''[[Troje povesti]]'' (povesti) (1911)
* ''[[Volja in moč]]'' (novele) (1911)
* ''[[Milan in Milena]]'' (roman) (1913)
* ''[[Podobe iz sanj]]'' (črtice) (1920)
* ''[[Mimo življenja]]'' (novele) (1920)
* ''[[Moje življenje]]'' (črtice) (1920)
* ''[[Grešnik Lenart]]'' (povest) (1921)
* ''[[Grešnik Lenart]]'' (avtobiografska povest) (1913/1914; prvič objavljeno 1921)
=== Dramatika ===
* ''[[Romantične duše]]'' (drama) (1897)
* ''[[Jakob Ruda]]'' (drama) (1900)
* ''[[Za narodov blagor]]'' (drama) (1901)
* ''[[Kralj na Betajnovi]]'' (drama) (1902)
* ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'' (drama) (1907)
* ''[[Hlapci (Cankar)|Hlapci]]'' (drama) (1910)
* ''[[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]'' (drama) (1911)
Opomba: Datumi nastanka dram so povzeti iz knjige: ''Pregled slovenske književnosti''<ref>Janež, Stanko-Ravbar, Miroslav. (1978). ''Pregled Slovenske književnosti''. Maribor: Založba Obzorja.</ref>
=== Dela, objavljena v ''Slovenskem narodu'' ===
* [[:s: Uboge rože|Uboge rože!]] (24.–25. september 1902)
* Prijateljica (7.–11. marec 1903)
* Groba nehvaležnost (4. december 1909)
* Marta in Magdalena (10.–13. januar 1910)
* Don Alfonso (8.–9. februar 1910)
* Marko, Luka in Dioniz (12. februar 1910)
* Sveto obhajilo (19. februar 1910)
* Naredba (26. marec 1910)
* Judežev poljub (23. april 1910)
* Siv las (30. april 1910)
* Vojska na Prisojnici (10.–12. maj 1910)
* Ponesrečen feljton (21. maj 1910)
* Majsko veselje (28. maj 1910)
* Cigarete (23. julij 1910)
* Njena podoba (30. julij 1910)
* Zimsko cvetje (8.–11. avgust 1910)
* Sočutni Jakob (13. avgust 1910)
* Zgodovinska seja (17.–18. avgust 1910)
* Trubadur (20. avgust 1910)
* Pravljica (27. avgust 1910)
* Dvoje srečnih ljudi (31. avgust–1. september 1910)
* Idila (3. september 1910)
* Češnje in prstan (7. september 1910)
* V gaju (10. september 1910)
* Idealist (8. oktober 1910)
* Istrski osel (24. junij 1911)
* Starec (30. avgust–2. september 1911)
* Na verandi (14. oktober 1911)
* Prepir v krčmi (18.–19. oktober 1911)
* Mladost (26. oktober 1911)
* Noč (28. oktober 1911)
* Pred pragom (4. november 1911)
* Koncert na vrtu (7. december 1911)
* Sova (18. maj 1912)
* Desetica (20. avgust 1912)
* Cesta. Odlomek iz romana (26.–29. avgust 1912)
* Tičnica (23. november 1912)
* Muhe (30. november 1912)
* Odlomek iz romana (10.–13. december 1912)
* Aleš in peklenšček. Odlomek iz knjige "Aleš iz Razora" (9. maj 1926)
== Mladinska dela ==
* ''[[Pehar suhih hrušk]]'' (1887)
* ''[[Bobi]]'' (1909)
* [[Peter Klepec (Cankar)|''Peter Klepec'']] (1917)
* [[Na peči|''Na peči'']] (1876-1918)
=== Esejistika Ivana Cankarja ===
* ''[[Krpanova kobila]]'' (esej) (1907)
* ''[[Bela krizantema]]'' (esej) (1910)
* ''[[Črtice]]'' (1876-1918)
* ''[[Tuje Življenje]]'' (1876-1918)
== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih cankaroslovcev]]
*[[seznam slovenskih dramatikov]]
* [[seznam slovenskih pesnikov]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[Cankarjeva literarna pot]]
* [[Cankarjeva nagrada]]
* [[Cankarjevo priznanje]]
* [[Cankarjev dom]]
* [[Cankarjev vrh]]
* [[Cankar (priimek)]]
* {{:Portal:Literatura/povezava}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* Lutar Ivanc A.(2006), Album slovenskih književnikov, Ljubljana, Mladinska knjiga Založba, str. 74-77.
* Ambrož D. (2008), Branja 3, DZS, str. 30-80.
* {{navedi knjigo |author=Grdina |title=Ivan Cankar: portret genija |edition=2. natis |publisher=Beletrina |location=Ljubljana |year=2019 |cobiss=298076416|first=Igor}}
* Alojzija Zupan Sosič (2025): ''Uporno upanje v prihodnost: Ivan Cankar: romanopisec in misle''c. Ljubljana, Cankarjeva založba.
== Zunanje povezave ==
{{wikivir-avtor}}
{{wikinavedek}}
{{zbirka in kategorija}}
* [http://www.visitvrhnika.si/si/o-vrhniki/znani-vrhnicani/ivan-cankar Visit Vrhnika - Ivan Cankar]
* [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto/cankarjeva-spominska-hisa Visit Vrhnika - Cankarjeva spominska hiša]
* [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto/po-poti-cankarjeve-mladosti Visit Vrhnika - Po poti Cankarjeve mladosti]
* [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto Vrhnika, Cankarjevo mesto]
* [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/cankarjeva_literarna_pot.html Cankarjeva literarna pot]
* [http://www.kam.si/veliki_slovenci/ivan_cankar_najvecji_mojster_slovenske_besede.html Ivan Cankar – največji mojster slovenske besede]
* [http://projekti.svarog.org/cankar/ Ivan Cankar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080111030216/http://projekti.svarog.org/cankar/ |date=2008-01-11 }}
*{{SloBio|id=155071|avtor=Grafenauer Ivan|ime=Cankar Ivan|vir=SBL}}
* [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2448_ivancankar/index.htm Ivan Cankar - ''spletna stran'']
* [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-8UX7ZQGA&id=45610ddd-e949-4d3a-9273-6431e21f1a07&type=PDF Ivan Cankar in Trst]
* [[:v:Ivan Cankar|Ivan Cankar]] na Wikiverzi
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/175221092 Alojzija Zupan Sosič: »Cankar je menil, da Slovencem primanjkuje ironije in humorja«]. Intervju. Radio 1. RTV Slovenija.
{{-}}
{{Ivan Cankar}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Cankar, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski dramatiki]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenska moderna]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
[[Kategorija:Ivan Cankar|*]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali vojaško enoto]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali cesto]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]]
6kybkzz35nxeijsrflw9g109xm8gddt
Kune
0
20050
6762021
6494323
2026-10-08T07:18:31Z
Yerpo
8417
--pretiravanje z np
6762021
wikitext
text/x-wiki
{{preusmeritev|Kuna|hrvaško valuto|kuna (valuta)}}
{{Taksonomka
| color = pink
| name = Kune
| image = Otters at feeding time 2004 SMC.jpg
| image_width = 200px
| image_caption = [[Evrazijska vidra]]
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Carnivora]] (zveri)
| familia = '''Mustelidae'''
| familia_authority = [[Johann Fischer von Waldheim|G. Fischer de Waldheim]], 1817
| subdivision_ranks = Poddružine
| subdivision =
[[Lutrinae]] (vidre)<br />
[[Melinae]] (jazbeci starega sveta)<br />
[[Taxidiinae]] (jazbeci)<br />
[[Mellivorinae]] (medarski jazbeci)<br />
[[Mustelinae]] (kune, podlasice, rosomahi, dihurji)<br />
}}
'''Kune''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Mustelidae''') so med [[družina (biologija)|družinami]] [[zver]]i najbolj raznovrstna in najštevilčnejša družina. Poznamo talne kune (npr. [[skunki|skunke]]), plezalce (npr. [[kune (poddružina)|kune]]), kopače ([[jazbeci|jazbece]]) in delno ali povsem vodne vrste ([[minki]] in [[vidre]]). Kljub vsej pestrosti jim je skupno dolgo telo na kratkih [[okončina]]h.
== Razširjenost ==
Živijo v [[Evrazija|Evraziji]], [[Afrika|Afriki]] in [[Amerika|Ameriki]]. Večina vrst je vezanih na [[gozd]] in [[grm]]ičevje, srečamo pa jih tudi drugje.
== Opis vrst ==
Raznovrstnost v telesni zgradbi telesa se kaže tudi v prehranjevalnih navadah. Napadalne in živahne kune obvladajo plen, ki je večji od njih. Nekatere vidre lovijo [[ribe]], nekatere pa z občutljivimi rokami ob jezerskem bregu nabirajo [[školjke]]. Kune lovijo na [[drevo|drevju]], njihov plen pa so [[veverice]] in [[ptice]].
Pri samicah se zrela [[jajčece|jajčeca]] ne sproščajo samodejno, temveč ob [[parjenje|parjenju]], ki lahko traja 2 uri. Pri mnogih parih oplojena jajčeca najprej mirujejo in se šele po ugodnih razmerah ugnezdijo na steno [[maternica|maternice]]. Čeprav traja [[brejost]] le 1–2 meseca, pa lahko mine od [[oploditev|oploditve]] do [[porod]]a več kot leto dni.
=== Kuna zlatica ===
[[Kuna zlatica]] (''Martes martes'') je dolga od 40 do 55 cm. Njen [[rep]] je zelo košat, meri pa do 28 cm. Odrasla žival tehta od 900 do 2000 g. Je kostanjeve do temnorjave barve. Vrat in prsa pa ima svetlo do oranžnorumena. Ima dokaj okroglo glavo z velikimi [[uho|uhlji]]. Je izvrstna plezalka, lovi pa tudi na tleh.
Kuna zlatica živi v vseh vrstah gozdov, v gorah pa do drevesne meje. Dejavna je predvsem ponoči in je samotarska žival.
Hrani se z [[glodavci]], pticami, [[žuželke|žuželkami]] in gozdnimi sadeži.
Zaradi mirovanja zarodka traja brejost 9 mesecev. Samica aprila skoti 3–5 slepih mladičev, ki po 5 tednih spregledajo. Po 8–10 tednih se učijo plezati, pozno poleti pa postanejo samostojni. Kuna zlatica ima kožuh gost, mehak in sijajen, zgoraj rumenkasto do temno kostanjevo rjav. Po gobcu, čelu in licih je svetlo rjav, po bokih in po trebuhu rumenkast, po nogah črno rjavo senčen. Pod vratom je kožuh zlato rumen, včasih tudi samo belkasto rumen vendar nikoli ni ta lisa tako globoko razcepljena kot pri kuni belici. Njeno telo je dolga približno od 50 do 55 cm in njen rep povprečno meri okoli 30 cm.
=== Kuna belica ===
[[Kuna belica]] (''Martes foina'') ima sorazmerno kratek trup. Noge so dolge, klinasta glava pa je dokaj široka. Sivo rjav [[kožuh]] ima na prsih belo rjavo liso. Dolga je od 42 cm do 48 cm. Njen rep je dolg 26 cm. Tehta pa približno 1,5 kg do 2,5 kg.
Zavetje si poišče v skalni razpoki, drevesni duplini ali zapuščenem brlogu. Ozemlje si s površino do 80 ha označi z iztrebki. Kuna belica živi v vseh vrstah gozdov, v gorah pa do drevesne meje. Dejavna je predvsem ponoči in je samotarska žival.
Hrani se z glodavci, pticami, žuželkami in gozdnimi sadeži.
Brejost traja 30 dni,vendar se oplojene jajčne celice ugnezdijo šele 230–275 dni po parjenju. V leglu so 3–4 mladiči.
=== Harza ===
[[Harza]] (pisana kuna, ''Martes flavigula'') je podobna kuni zlatici, vendar je večja, ima daljšo [[dlaka|dlako]] in bolj košat rep. Kožuh je temno rjav na prsih pa ima rumeno liso. Dolga je 48–70 cm in njen rep je dolg 35–45 cm. Tehta pa 1–5 kg.
Zavetje si poišče v skalni razpoki, drevesni duplini ali zapuščenem brlogu. Ozemlje si s površino do 80 ha označi z iztrebki. Kuna belica živi v vseh vrstah gozdov, v gorah pa do drevesne meje. Dejavna je predvsem ponoči in je samotarska žival.
Hrani se z glodavci, pticami, žuželkami in plodovi.
Brejost traja 30 dni,vendar se oplojene jajčne celice ugnezdijo šele 230–275 dni po parjenju. V leglu so 3–4 mladiči.
=== Sobolj ===
[[Sobolj]] (''Martes zibellina'') je dolg od 32 do 46 cm, njegov rep pa je dolg 14–18 cm. Tehta od 0,9 do 2 kg. Kožuh je rjavo črn, svetlejša prsna lisa pa je slabo izražena. V primerjavi z drugimi kunami ima daljše noge in bolj košat rep, ostre [[krempelj|kremplje]] pa lahko nekoliko vpotegne.
Dejaven je na gozdnih tleh. Živi v gnezdu v zapuščenem brlogu, poleg gnezda pa ima tudi več začasnih zatočišč.
Hrani se z majhnimi živalmi in plodovi.
Brejost traja 30 dni, vendar se oplojene jajčne celice ugnezdijo šele 230–275 dni po parjenju. V leglu so 3–4 mladiči.
== Kune v Sloveniji ==
Najbolj znani vrsti na Slovenskem sta [[kuna belica]] z belo liso na prsih (''Martes foina'') in [[kuna zlatica]] z rumeno liso na prsih (''Martes martes'').
== Klasifikacija družine Mustelidae ==
Družina Mustelidae obsega 55 vrst v 24 rodovih.
* '''Poddružina [[Lutrinae]]''' (vidre)
** Rod ''[[Amblonyx]]''
** Rod ''[[Aonyx]]''
** Rod ''[[Enhydra]]'' (morska vidra)
** Rod ''[[Lontra]]''
** Rod ''[[Lutra]]'' (vidra)
** Rod ''[[Lutrogale]]''
** Rod ''[[Pteronura]]''
* '''Poddružina [[Melinae]]''' (jazbeci starega sveta)
** Rod ''[[Arctonyx]]''
** Rod ''[[Meles]]'' (evrazijski jazbec)
** Rod ''[[Melogale]]''
* '''Poddružina [[Mellivorinae]]''' (medarski jazbeci)
** Rod ''[[Mellivora]]''
* '''Poddružina [[Taxideinae]]''' (jazbeci)
** Rod ''[[Taxidea]]'' (ameriški jazbec)
** Rod ''[[Chamitataxus]]'' (izumrli)
* '''Poddružina [[Mustelinae]]''' (kune, podlasice, rosomahi, dihurji)
** Rod ''[[Eira]]''
** Rod ''[[Ekorus]]'' (izumrli)
** Rod ''[[Galictis]]''
** Rod ''[[Rosomah|Gulo'' (rosomah)]] z eno vrsto
** Rod ''[[Ictonyx]]''
** Rod ''[[Lyncodon]]''
** Rod ''[[Martes]]''
** Rod ''[[Mustela]]''
** Rod ''[[Poecilogale]]''
** Rod ''[[Vormela]]''
** Rod Eira
== Zunanje povezave ==
{{wikispecies|Mustelidae}}
{{Zbirka|Category:Mustelidae}}
* Natural History Collections: [http://www.nhc.ed.ac.uk/index.php?page=493.172.292 Mustelidae] {{ikona en}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zveri]]
[[Kategorija:Kune|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1817]]
4p67izioo3z2s2avyo8bacnzp4zjogo
Komet
0
23143
6762003
6714548
2026-10-08T06:35:33Z
~2026-54143-59
266983
6762003
wikitext
text/x-wiki
{{več slik |perrow=2 |total_width=350
|image1=Deep Impact HRI.jpeg |alt1=Comet Tempel collides with Deep Impact's impactor |image2=Comet 67P on 19 September 2014 NavCam mosaic.jpg |alt2=Comet 67P/Churyumov–Gerasimenko orbited by Rosetta
|image3=17pHolmes 071104 eder vga.jpg |alt3=Comet 17P/Holmes and its blue ionized tail |image4=Comet Wild2.jpg |alt4=Comet Wild 2 visited by Stardust probe
|image5=Comet-Hale-Bopp-29-03-1997 hires adj.jpg |alt5=Hale–Bopp seen from Croatia in 1997 |image6=Iss030e015472 Edit.jpg |alt6=Comet Lovejoy seen from orbit
|footer=Kometi – jedro, koma in rep:
* Zgoraj: [[9P/Tempel]] (izstrelek s trkom: ''[[Deep Impact]]'') in [[Komet Čurjumov-Gerasimenko|67P/Čurjumov-Gerasimenko]] (''[[Rosetta (sonda)|Rosetta]]'')
* na sredini: [[17P/Holmes]] in njegov modri ioniziran rep in [[Komet Wild 2|81P/Wild]] (Wild 2) ob srečanju z ''[[Stardust (sonda)|sondo Stardust]]''
* Spodaj: [[Komet Hale-Bopp|Hale–Bopp]] opazovan iz zemlje leta 1997 in [[C/2011 W3 (Lovejoy)]] fotografiran iz Zemljine orbite
}}
[[Slika:Warkocz komety Astronomicum Caesareum.jpg|thumb|right|250px|Prikaz kometnih repov v [[Peter Apian|Apianovem]] delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta [[1540]]]]
'''Komèt''' ([[grščina|grško]] {{jezik-el2|κομήτης}}: kométes - ''[[zvezda]] z [[las]]mi'', iz komé - ''lasje''; ali '''repatíca''') je majhno [[astronomsko telo]], podobno [[asteroid]]u, vendar sestavljeno pretežno iz [[voda|ledu]]. Skoraj vsa masa kometa je v njegovem jedru, ki je sestavljen iz kamenja in niklja ter železa. Ti delci so med seboj povezani z ledom. Ko se komet približa Soncu, se ta led spremeni v plin. Ta plinasti oblak se potem razporedi okrog jedra kometa in nastane koma. Koma je plinasta in prašna ovojnica jedra. Sončev veter potem odbija delce prahu iz kome in pojavi se dolg rep, ki je dolg tudi do 100.000 km in je usmerjen stran od Sonca. Najbolj znan komet je [[Halleyjev komet]], ki ima [[orbitalna perioda|obhodno dobo]] 76 let.
Tirnica kometa lahko seka tudi tirnico Zemlje. Ko potuje Zemlja skozi področje z delci, ki jih je zapustil komet, se pojavi [[meteorski roj]]. Najbolj znan takšen roj so [[Perzeidi]] med 9. in 13. avgustom, ko Zemlja potuje preko tirnice [[Komet Swift-Tuttle|kometa Swift-Tuttle]]. Na poti skozi tirnico [[Halleyjev komet|Halleyjevega kometa]] nastane v oktobru meteorski roj [[Orionidi|Orionidov]].
Kometi se razlikujejo od asteroidov po repu (komi), ki se nahaja za kometom. V daljšem času lahko komet izgubi vse hlapljive snovi. S tem postane podoben asteroidom.<ref>{{Navedi splet|title=Frequently asked questions|url=https://www.esa.int/Science_Exploration/Space_Science/Rosetta/Frequently_asked_questions|website=www.esa.int|accessdate=2023-02-19|language=en}}</ref> Kometi in asteroidi se razlikujejo tudi po mestu nastanka. Kometi so nastali v zunanjem delu [[Osončje|Osončja]], asteroidi pa v notranjem delu.<ref>{{Navedi splet|title=Center for NEO Studies|url=https://cneos.jpl.nasa.gov/|website=cneos.jpl.nasa.gov|accessdate=2023-02-19}}</ref>
V novembru 1999 (2008)so poznali 3572 kometov,<ref>[http://www.johnstonsarchive.net/astro/sslist.html Known populations of solar system objects:] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130508140523/http://johnstonsarchive.net/astro/sslist.html |date=2013-05-08 }}, Wm. Robert Johnston</ref> od katerih jih je 1500 [[Kreutzova družina kometov|Kreutzovih bližnjesončevih kometov]] in 400 je kratkoperiodičnih. To je verjetno izredno majhen del teles, ki bi lahko bili kometi, saj predvidevajo, da je takšnih okoli trilijon.<ref>{{Navedi splet|title=How many comets are there?|url=https://www.esa.int/Science_Exploration/Space_Science/Rosetta/How_many_comets_are_there|website=www.esa.int|accessdate=2023-02-19|language=en}}</ref> Običajno vsako leto s prostim očesom vidimo samo enega,<ref>[http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6WGF-45GMFKB-63&_user=10&_rdoc=1&_fmt=&_orig=search&_sort=d&view=c&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=02a2dfa3df067991863e94628642ca8e The Rate of Naked-Eye Comets from 101 BC to 1970 AD], A. Lewis Licht, University of Illinois, Oktober 1998</ref> pa še ta ni vedno zanimiv za širšo javnost.
== Označevanje kometov ==
V letu 1994 je [[Mednarodna astronomska zveza]] uvedla nov način označevanja kometov. Novo odkritemu kometu Mednarodna astronomska zveza podeli začasno ime, ki je sestavljeno iz leta odkritja in velike črke, ki označuje polovico (prvo ali drugo) (glej [[Začasno označevanje nebesnih teles]] ) meseca v katerem je bil odkrit. Dodajo še številko, če bi v eni polovici meseca odkrili več novih kometov. Pred to oznako pa dodajo oznako, ki označuje lastnost kometa:
* P/ označuje periodične komete
* C/ označuje neperiodočne komete
* X/ označuje komete za katere se ne more določiti tirnica (kometi opaženi v preteklosti)
* D/ označuje komete, ki so razpadli ali so jih izgubili
* A/ označuje telesa, ki so jih najprej imeli za komete, pozneje pa so ugotovili, da so asteroidi
Ko je natančno določena tirnica (po drugem prehodu perihelija) dobi komet še zaporedno številko (podobno kot pri [[asteroid]]ih). Tako ima prvi odkriti periodični komet ([[Halleyjev komet]]) oznako {{mp|1P/1682 Q|1}}. Poznamo pa tudi pet teles, ki jih obravnavamo kot komete in kot asteroide. To so [[2060 Hiron]] (95P/Chiron), [[4015 Wilson-Harrington]] (107P/Wilson-Harrington), [[7968 Elst-Pizarro]] (133P/Elst-Pizarro), [[60558 Eheklej]] (174P/Echeclus) in [[118401 LINEAR]] (176P/LINEAR (LINEAR 52)). Kometi, ki pa najprej dobijo oznako asteroida, pa s tem pridobijo nenavadno ime. Primer: [[Komet Catalina-LINEAR|P/2004 EW38]] (Catalina-LINEAR).
== Fizične značilnosti ==
[[Slika:Tempel 1 (PIA02127).jpg|250px|thumb|right|Jedro kometa [[Komet Tempel 1|9P/Tempel]] , posnetek sonde [[Deep Impact]]. Jedro ima v premeru okoli 6 km.]]
=== Jedro ===
[[Jedro kometa]] je običajno veliko od 100 m do 40 km. Komet z jedrom večjim od 40 km ni znan. Sestavljeno je iz kamnin, prahu, vodnega ledu in zamrznjenih plinov ([[ogljikov monoksid]], [[ogljikov dioksid]], [[metan]] in [[amonijak]]).<ref>{{navedi knjigo |last=Yeomans |first=Donald K. |url=http://www.nasa.gov/worldbook/comet_worldbook.html |title=Comet |work=World Book Online Reference Center |year=2005 |publisher=World Book, Inc. |accessdate=2008-12-27 |archive-date=2010-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100111235152/http://www.nasa.gov/worldbook/comet_worldbook.html |url-status=dead }}</ref> Velikokrat komete opisujejo tudi kot ''umazane snežene kepe''. Kometi vsebujejo tudi [[organska spojina|organske spojine]] ([[metanol]], [[vodikov cianid]], [[formaldehid]], [[etanol]] in [[etan]]). Verjetno pa imajo nekateri tudi bolj komplicirane spojine ([[ogljikovodik]] in [[aminokislina|aminokisline]])<ref>{{navedi splet |url=http://www.psrd.hawaii.edu/Feb97/Bright.html |title=1997 Apparition of Comet Hale-Bopp: What We Can Learn from Bright Comets |first=Karen |last=Meech |work=Planetary Science Research Discoveries |date=1997-02-16}}</ref><ref name=cnnlife>{{navedi novice |url=http://archives.cnn.com/2001/TECH/space/04/06/comet.life/ |title=Test boosts notion that comets brought life |work=CNN |date=2001-04-06 |accessdate=2009-01-12 |archive-date=2009-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090127063759/http://archives.cnn.com/2001/TECH/space/04/06/comet.life/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://stardust.jpl.nasa.gov/news/news110.html |title=Stardust Findings Suggest Comets More Complex Than Thought |publisher=NASA |date=2006-12-14}}</ref> Oblika jedra kometov je nepravilna, ker imajo premalo mase, da bi postali okrogli.
Jedra kometov so med najbolj temnimi telesi v Osončju. Sonda [[Giotto (sonda)|Giotto]] (Halleyjevemu kometu se je približala na 596 km) je odkrila, da Halleyjev komet odbije samo 4 % svetlobe, ki pade nanj<ref name=dark>{{navedi splet |date=2001-11-29 |title=Comet Borrelly Puzzle: Darkest Object in the Solar System |publisher=Space.com |author=Robert Roy Britt |url=http://www.space.com/scienceastronomy/solarsystem/borrelly_dark_011129.html |accessdate=2008-10-26 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20011130041644/http://www.space.com/scienceastronomy/solarsystem/borrelly_dark_011129.html |archivedate=2001-11-30 |url-status=live }}</ref> (za primerjavo: [[asfalt]] odbije 7 % svetlobe). Tudi sonda [[Deep Space 1]] je izmerila, da površina kometa [[19/P Borrelly]] odbije od 2,4 do 3 % svetlobe.<ref name=dark/> Temna površina kometov povečuje absorbirano toploto in s tem se izhlapevanje še poveča.
{| class="wikitable center" style="text-align: center; width: 530px; margin: 0.1em auto;"
|+Lastnosti nekaterih kometov
|-
! width=120 | Name
! width=120 | Dimenzije<br />(km)
! width=120 | Gostota<br />([[Gram|g]]/cm<sup>3</sup>)
! width=120 | Masa<br />([[Kilogram|kg]])<ref name=mass>
Halley: [[prostornina]] [[elipsoid]]a 15×8×8 km * gostota gmote kamenja 0,6 g/cm<sup>3</sup> da maso (m=d*v) 3,02E+14 kg.<br />
Tempel 1: prostornina [[krogla|krogle]] s premerom 6,25 km * gostota 0,62 g/cm<sup>3</sup> da maso 7,9E+13 kg.<br />
19P/Borrelly: protornina elipsoida 8×4×4 km * gostota 0,3 g/cm<sup>3</sup> da maso 2,0E+13 kg.<br />
81P/Wild: prostornina elipsoida 5,5×4,0×3,3 km * gostota 0,6 g/cm<sup>3</sup> da maso 2,28E+13 kg.</ref>
!Sklici
|-
| align=left | [[Halleyjev komet]]
| 15 × 8 × 8
| 0,6
| 3{{e|14}}
|<ref>{{navedi splet |url=http://www.astrosociety.org/edu/publications/tnl/06/06.html |title=What Have We Learned About Halley's Comet? |date=1986 |publisher=Astronomical Society of the Pacific |accessdate=2013-10-04}}</ref><ref>{{navedi revijo |bibcode=1988Natur.331..240S |title=Is the nucleus of Comet Halley a low density body? |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1988-01-21_331_6153/page/240 |author1=Sagdeev |first1=R. Z. |last2=Elyasberg |first2=P. E. |last3=Moroz |first3=V. I. |volume=331 |date=1988 |pages=240 |journal=Nature |issn=0028-0836 |doi=10.1038/331240a0 |issue=6153}}</ref>
|-
| align=left | [[Komet Tempel 1|Tempel 1]]
| 7,6 × 4,9
| 0,62
| 7,9{{e|13}}
|<ref name=Britt2006>{{navedi revijo |bibcode=2006LPI....37.2214B |title=Small Body Density and Porosity: New Data, New Insights |last1=Britt |first1=D. T. |last2=Consolmagno |first2=G. J. |last3=Merline |first3=W. J. |volume=37 |date=2006 |pages=2214 |journal=37th Annual Lunar and Planetary Science Conference |url=http://www.lpi.usra.edu/meetings/lpsc2006/pdf/2214.pdf}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=9P |title=9P/Tempel 1 |publisher=JPL |accessdate=2013-08-16}}</ref>
|-
| align=left | [[19P/Borrelly]]
| 8 × 4 × 4
| 0,3
| 2,0{{e|13}}
|<ref name=Britt2006/>
|-
| align=left | [[Komet Wild 2|81P/Wild]]
| 5,5 × 4,0 × 3,3
| 0,6
| 2,3{{e|13}}
|<ref name=Britt2006/><ref name=wild2>{{navedi splet |title=Comet 81P/Wild 2 |publisher=The Planetary Society |url=http://www.planetary.org/explore/topics/asteroids_and_comets/wild2.html |accessdate=2007-11-20 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090106004009/http://planetary.org./explore/topics/asteroids_and_comets/wild2.html |archivedate=2009-01-06 |df=}}</ref>
|-
| align=left | [[Komet Čurjumov-Gerasimenko|67P/Čurjumov-Gerasimenko]]
| 4,1 × 3,3 × 1,8
| 0,47
| 1,0{{e|13}}
|<ref>{{navedi splet |url=http://www.esa.int/spaceinimages/Images/2015/01/Comet_vital_statistics |title=Comet vital statistics |publisher=European Space Agency |date=2015-01-22 |accessdate=2015-01-24}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://blogs.esa.int/rosetta/2014/08/21/determining-the-mass-of-comet-67pc-g/ |title=Determining the mass of comet 67P/C-G |publisher=European Space Agency |first=Emily |last=Baldwin |date=2014-08-21 |accessdate=2014-08-21}}</ref>
|}
=== Koma ===
[[File:Hubble's Last Look at Comet ISON Before Perihelion.jpg|thumb|[[Vesoljski teleskop Hubble|Hubblova]] slika [[Komet ISON|kometa ISON]] tik pred [[perihelij]]em.<ref>{{navedi splet |url=http://www.spacetelescope.org/images/opo1347a/ |title=Hubble's Last Look at Comet ISON Before Perihelion |publisher=European Space Agency |date=19 November 2013 |accessdate=20 November 2013 |archive-date=2013-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131122130615/http://www.spacetelescope.org/images/opo1347a/ |url-status=dead }}</ref>]]
V zunanjem delu Osončja komete težko opazimo, ker ostanejo zamrznjeni in so po velikosti zelo majhni. O opažanjih neaktivnih kometov v [[Kuiperjev pas|kuiperjevem pasu]] poročajo tudi po opazovanjih z [[Vesoljski teleskop Hubble|Vesoljskim teleskopom Hubble]].<ref name="Cochran1995">{{navedi revijo|last1= Cochran|first1=Anita L.|last2=Levison|first2= Harold F.|last3= Stern|first3= S. Alan|last4= Duncan|first4= Martin J.|date=1995|title=The Discovery of Halley-sized Kuiper Belt Objects Using the Hubble Space Telescope|journal=Astrophysical Journal|volume=455|page=342|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1995ApJ...455..342C}}</ref><ref name="Cochran1998">{{navedi revijo|last1=Cochran|first1=Anita L.|last2=Levison|first2= Harold F.|last3= Tamblyn|first3= Peter|last4= Stern|first4= S. Alan|last5= Duncan|first5= Martin J.|date=1998|title=The Calibration of the Hubble Space Telescope Kuiper Belt Object Search: Setting the Record Straight|journal=Astrophysical Journal Letters|volume=503|page=L89|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1998ApJ...503L..89C}}</ref> Teh opažanj še niso potrdili neodvisni opazovalci, zato niso povsem zanesljiva. Ko se komet približuje notranjemu delo Osončja, pričnejo lahko hlapljive snovi izparevati na površini. Pri tem se seveda izloča tudi prah, ki je vključen v zamrznjeno telo jedra kometa. To povzroči, da nastane okoli kometa oblak prahu in plinov, ki je podoben atmosferi, kar imenujemo [[koma (komet)|koma]]. Zaradi [[tlak]]a Sončevega sevanja in [[Sončev veter|Sončevega vetra]] se naredi velikanski rep, ki vedno kaže v nasprotni smeri od Sonca. Tokovi prahu in plinov tvorijo dva repa, ki kažeta v rahlo različni smeri. Rep, ki je nastal iz delcev prahu, je rahlo ukrivljen. Rep, ki je nastal iz [[ionizacija|ioniziranega]] [[plin]]a, pa kaže točno v smeri od Sonca navzven. Na ione plina močneje vpliva Sončev veter, delci prahu pa se gibljejo v smeri silnic [[magnetno polje|magnetnega polja]]. Koma kometa je lahko večja od Sonca, sam rep pa je lahko tudi daljši od 1 a.e. Ionski rep je rezultat [[fotoelektrični pojav|fotoelektričnega pojava]] pri delovanju [[ultravijolično sevanje|ultravijoličnega sevanja]] na komo. Ko so delci ionizirani, imajo skupni pozitivni električni naboj. To povzroči ''inducirano'' [[magnetosfera|magnetosfero]] okoli kometa. Inducirana magnetosfera predstavlja oviro za Sončev veter, ki se giblje od Sonca navzven. Relativna razlika v hitrosti kometa in Sončevega vetra povzroča [[udarni val]]. V tem udarnem valu se koncentrirajo kometovi ioni in polnijo Sončevo [[magnetno polje]] s [[plazma (fizika)|plazmo]]. Magnetne silnice se ukrivijo okoli kometa in tvorijo rep. Če je polnjenje repa z ioni dovolj veliko, potem se silnice magnetnega polja združijo v neki točki, kjer pride do ponovne povezave magnetnega polja.
Koma in rep osvetljuje Sonce in tako postaneta vidna z Zemlje, ko se komet giblje v notranjem delu Osončja. Prah odbija vpadlo svetlobo, plini pa sevajo zaradi ionizacije. Večina kometov je preslabotnih, da bi jih videli s protim očesom. Nekateri pa postanejo nenadoma tako svetli, da jih lahko vidimo. Občasno kometi tudi kažejo nenadne izbruhe plina in prahu, kar močno poveča komo.
[[File:PIA20119-CometChristensen-C2006W3-CO2-WISE-20100420.jpg|thumb|C/2006 W3 (Chistensen) oddaja ogljikov plin (IR slika)]]
V letu 1996 so opazili tudi, da kometi oddajajo tudi [[rentgenski žarki|rentgenske žarke]].<ref>{{navedi splet| title=First X-Rays from a Comet Discovered| url=http://heasarc.gsfc.nasa.gov/docs/rosat/hyakutake.html| accessdate=2006-03-05| archive-date=2012-07-25| archive-url=https://web.archive.org/web/20120725040521/http://heasarc.gsfc.nasa.gov/docs/rosat/hyakutake.html| url-status=dead}}</ref> To je zelo presenetilo raziskovalce. Predvidevajo, da nastanejo takrat, ko visoko ionizirani ioni letijo skozi kometovo komo. Pri tem pride do trkov z [[atom]]i in [[molekula]]mi kometa. Pri tem ioni zajamejo enega ali več elektronov in oddajo X- žarke in [[foton]]e [[ultravijolično sevanje|ultravijoličnega]] sevanja.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kvi.nl/~bodewits| archiveurl=https://web.archive.org/web/20060213232726/http://www.kvi.nl/~bodewits| archivedate=2006-02-13| title=Probing space weather with comets| accessdate=2006-03-05| url-status=live}}</ref>
===Udarni val===
[[Udarni val]]ovi nastanejo zaradi medsebojnega vpliva med [[sončev veter|sončevim vetrom]] in ionosfero kometa, ki nastane z ionizacijo plinov v komi. Ko se komet približuje Soncu, povečanje hitrosti izpuščanja plinov povzroči, da se koma razširi in sončna svetloba ionizira pline v komi. Ko sončev veter preide skozi to ionsko komo, se pojavi udarni val.
Prva opazovnanja so bila opravljena v osemdesetih in devetdesetih letih, ko je več vesoljskih plovil preletelo komete [[Komet Giacobini-Zinner|21P/Giacobini–Zinner]],<ref>{{navedi revijo |title=The Bow wave of Comet Giacobini-Zinner – ICE magnetic field observations |journal=Geophysical Research Letters |last1=Jones |first1=D. E. |last2=Smith |first2=E. J. |last3=Slavin |first3=J. A. |last4=Tsurutani |first4=B. T. |last5=Siscoe |first5=G. L. |last6=Mendis |first6=D. A. |display-authors=1 |volume=13 |pages=243–246 |date=March 1986 |bibcode=1986GeoRL..13..243J |doi=10.1029/GL013i003p00243| issn=0094-8276 }}</ref> [[Halleyjev komet|1P/Halley]],<ref>{{navedi revijo |title=First in situ plasma and neutral gas measurements at comet Halley |journal=Nature |last1=Gringauz |first1=K. I. |last2=Gombosi |first2=T. I. |last3=Remizov |first3=A. P. |last4=Szemerey |first4=I. |last5=Verigin |first5=M. I. |last6=L. I. |first6=Denchikova |last7=A. V. |first7=Dyachkov |last8=E. |first8=Keppler |last9=I. N. |first9=Klimenko |last10=A. K. |first10=Richter |last11=A. J. |first11=Somogyi |last12=K. |first12=Szego |last13=S. |first13=Szendro |last14=M. |first14=Tatrallyay |last15=A. |first15=Varga |last16=G. A. |first16=Vladimirova |display-authors=1 |volume=321 |pages=282–285 |date=15 May 1986 |bibcode=1986Natur.321..282G |doi=10.1038/321282a0}}</ref> in [[Komet Grigg-Skjellerup|26P/Grigg–Skjellerup]].<ref>{{navedi revijo |title=First results from the Giotto magnetometer experiment during the P/Grigg-Skjellerup encounter |journal=Astronomy and Astrophysics |first1=F. M. |last1=Neubauer |first2=H. |last2=Marschall |first3=M. |last3=Pohl |first4=K.-H. |last4=Glassmeier |first5=G. |last5=Musmann |first6=F. |last6=Mariani |first7=M. H. |last7=Acuna |first8=L. F. |last8=Burlaga |first9=N. F. |last9=Ness |first10=M. K. |last10=Wallis |first11=H. U. |last11=Schmidt |first12=E. |last12=Ungstrup |display-authors=1 |volume=268 |issue=2 |pages=L5-L8 |date=February 1993 |bibcode=1993A&A...268L...5N}}</ref> Takrat so ugotovili, da so udarni valovi kometov širši in postopnejši kot ostri planetrani udarni valovi. Vsa ta opažanja so bila narejena v bližini [[perihelij]]a, ko so bili udarni valovi že popolnoma razviti.
Sonda [[Rosetta (sonda)|''Rosetta'']] je opazovala udarni val kometa [[Komet Čurjumov-Gerasimenko|67P/Čurjumov-Gerasimenko]] v zgodnji fazi razvoja udarnega vala, ko se izpuščanje plinov povečevalo med potovanjem kometa proti Soncu. Ta mladi udarni val se je imenoval "infant bow shock". Le-ta je asimetričen in v primerjavi z razdaljo do jedra širši od popolnoma razvitih udarnih valov.<ref>{{navedi revijo |title=The infant bow shock: a new frontier at a weak activity comet |journal=Astronomy and Astrophysics |last1=Gunell |first1=H. |last2=Goetz |first2=C. |last3=Simon Wedlund |first3=C. |last4=Lindkvist |first4=J. |last5=Hamrin |first5=M. |last6=Nilsson |first6=H. |last7=LLera |first7=K. |last8=Eriksson |first8=A. |last9=Holmström |first9=M. |display-authors=1 |volume=619 |at=L2 |date=November 2018 |doi=10.1051/0004-6361/201834225}}</ref>
=== Repi ===
Repi kometov in kome so vidni deli kometov, ko jih osvetljuje Sonce; z Zemlje pa lahko postanejo vidni, ko se komet giblje skozi notranji [[Sončni sistem]]. Ko se komet približuje notranjemu Osončju, [[sončevo sevanje]] povzroči izhlapevanje hlapljivih materialov iz kometa ter odnašanje prašnih delcev. Ločeni repi se tvorijo iz prahu in plinov, ki postanejo vidni zaradi različnih pojavov; prah neposredno odbija sončno svetlobo, plini pa žarijo zaradi [[ion]]izacije. Večina kometov je premalo vidnih, da bi jih bilo mogoče videti brez pomoči [[teleskop]]a, vendar jih nekaj v vsakem desetletju postane dovolj svetlo, da jih lahko vidimo s prostim očesom.
{{Več slik| align = center| direction = horizontal|image1=Comet_Diagram_text_stripped.png| caption1 = Tipična usmeritev repa med gibanjem kometa v bližini Sonca|image2=Comet and tail animation.gif| caption2 = Animacija repa kometa }}
=== Gejzirji plina ali prahu ===
[[File:Hartley2jets2 epoxi big.jpg|thumb|170px|Gejzirji plina in snega kometa [[Komet Hartley 2|Hartley 2]]]]
Neenakomerno segrevanje lahko povzroči, da na površini njegovega jedra nastanejo številni gejzirji snovi (angleško: ''jets''),<ref name=jets>{{navedi splet |url=http://hubblesite.org/hubble_discoveries/comet_ison/blogs/comets-and-jets |title=Comets and Jets |work=Hubblesite.org |date=12 November 2013}}</ref> ki bruhajo plin in prah v komo. Ti tokovi plina in prahu lahko povzročijo, da se jedro vrti ali celo razcepi.<ref name=jets/>
== Orbitalne značilnosti==
{{see also|Seznam periodičnih kometov|Seznam neperiodičnih kometov}}
Kometi imajo zelo različne obhodne dobe, ki so lahko velike od nekaj let pa vse do nekaj sto tisoč let. Nekateri od njih letijo mimo Sonca samo enkrat, ker jih težnostna sila izvrže v medzvezdni prostor. Komete pogosto razvrščajo glede na dolžino njihovih obhodnih dob: daljša kot je obhodna doba, daljša je elipsa.
[[Periodični komet]]i imajo stabilno tirnico po kateri se gibljejo tako, da v daljšem ali krajšem času obkrožijo Sonce. [[Neperiodični komet]]i imajo [[parabola|parabolično]] ali [[hiperbola|hiperbolično]] tirnico. Takšni kometi se enkrat pojavijo, potem pa nikoli več.
=== Kratkoperiodočni kometi ===
Kratkoperiodočni kometi imajo obhodno dobo krajšo od 200 let. Ta vrsta kometov izvira verjetno iz [[Kuiperjev pas|Kuiperjevega pasu]] ali v [[razpršeni disk|razpršenem disku]]. [[Naklon tira|nakloni tirnice]] teh kometov so okoli 20° in tako se nahajajo blizu [[ekliptika|ekliptike]]. Pri več kot polovici kratkoperiodičnih kometih leži [[apsidna točka|perihelij]] tirnice blizu tirnice [[Jupiter|Jupitra]] (to je med 5 in 6 [[astronomska enota|a.e.]]). Te komete obravnavamo kot [[Jupitrova družina kometov|Jupitrovo družino]] kometov.
=== Dolgoperiodični kometi ===
[[File:Comet Kohoutek orbit p391.svg|thumb|200px|Orbiti [[C/1973 E1 (Kohoutek)]] (rdeči) in Zemlje (modro), prikazujeta visoko [[Izsrednost tira|ekscentričnost]] orbite in svoje hitro gibanje, ko je v bližini Sonca.]]
Dolgoperiodični kometi imajo obhodno dobo daljšo od 200 let. Verjetno izhajajo iz [[Oortov oblak|Oortovega oblaka]]. Njihov način gibanja je lahko [[vzvratno gibanje|prograden]] ali [[vzvratno gibanje|retrograden]]. [[Izsrednost]] njihove tirnice je blizu 1.
Kometi z enim prikazovanjem ali neperiodični kometi so podobni kometom z dolgo obhodno dobo, ker prav tako imajo parabolične ali rahlo hiperbolične tirnico,<ref name="SBP">{{navedi splet |title=Small Bodies: Profile |url=http://pds.jpl.nasa.gov/planets/special/smbod.htm |publisher=NASA/JPL |date=29 October 2008 |accessdate=11 August 2013}}</ref> ko so blizu perihelija v notranjem Osončju. Vendar pa gravitacijske motnje velikih planetov povzročijo, da se njihove orbite spremenijo. Kometi z enim prikazovanjem imajo hiperbolični ali parabolični [[oskulacijski tir]], ki jim omogoča trajni izhod iz Osončja po enem samem prehodu Sonca.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=3K9Fhu2q-8gC&pg=PA21 |page=21 |title=Astronomy and Astrophysics |isbn=978-0-7637-7786-9 |last1=Joardar |first1=S |last2=Bhattacharya |first2=A. B |last3=Bhattacharya |first3=R |date=2008}}</ref>
{| class="wikitable" style="width: 600px; text-align: center; font-size: 1em; margin: 0.4em auto;"
|-
|+ Odkritja [[Hiperbolični komet|hiperboličnih kometov]]<ref name="e1-name">{{navedi splet |title=JPL Small-Body Database Search Engine: e > 1 (sorted by name) |publisher=JPL |url=http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb_query.cgi?obj_group=all;obj_kind=all;obj_numbered=all;OBJ_field=0;ORB_field=0;c1_group=ORB;c1_item=Bg;c1_op=%3E;c1_value=1;table_format=HTML;max_rows=100;format_option=comp;c_fields=AcBgBiBjBqChCk;.cgifields=format_option;.cgifields=ast_orbit_class;.cgifields=table_format;.cgifields=obj_kind;.cgifields=obj_group;.cgifields=obj_numbered;.cgifields=com_orbit_class&query=1&c_sort=AcD |accessdate=27 September 2018}}</ref>
|-
! Leto !! 2007 !! 2008 !! 2009 !! 2010 !! 2011 !! 2012 !! 2013 !! 2014 !! 2015 !! 2016 !! 2017 !! 2018
|-
! Število
| 12 || 7 || 8 || 4 || 13 || 10 || 16 || 9 || 16 || 5 || 18 || 3
|}
=== Eksokometi ===
[[File:Kuiper belt oort cloud.svg|thumb|Najverjetneje [[Oortov oblak]] obdaja [[Osončje]]]]
Izven Osončja so odkrili [[eksokomet]]e, ki so pogosti tudi v naši [[Rimska cesta (galaksija)|Rimski cesti]].<ref name="berk">{{navedi splet |title=Exocomets may be as common as exoplanets |url=http://newscenter.berkeley.edu/2013/01/07/exocomets-may-be-as-common-as-exoplanets/ |date=7 January 2013 |publisher=UC Berkeley |accessdate=30 July 2013 |last=Sanders |first=Robert |archive-date=2013-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130114162740/http://newscenter.berkeley.edu/2013/01/07/exocomets-may-be-as-common-as-exoplanets/ |url-status=dead }}</ref> Leta 1987 so zaznali okoli [[Beta Pictoris]], zelo mlade [[zvezde glavnega niza tipa A]], prvi sistem eksokometov.<ref name="Space-20130107">{{navedi splet |title='Exocomets' Common Across Milky Way Galaxy |url=http://www.space.com/19156-exocomets-alien-solar-systems.html |date=7 January 2013 |publisher=Space.com |accessdate=8 January 2013 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140916085824/http://www.space.com/19156-exocomets-alien-solar-systems.html |archivedate=16 September 2014 |df=}}</ref><ref name="Beust1990">{{cite journal |bibcode=1990A&A...236..202B |title=The Beta Pictoris circumstellar disk. X – Numerical simulations of infalling evaporating bodies |url=https://archive.org/details/sim_astronomy-and-astrophysics_1990-09_236_1/page/202 |last1=Beust |first1=H. |last2=Lagrange-Henri |first2=A.M. |last3=Vidal-Madjar |first3=A. |last4=Ferlet |first4=R. |volume=236 |date=1990 |pages=202–216 |journal=Astronomy and Astrophysics |issn=0004-6361}}</ref>
{{clear}}
== Galerija==
{{Galerija
|width=160 | height=175 | lines=4|align=center
|File:Comet P1 McNaught02 - 23-01-07-edited.jpg|[[Komet McNaught]] fotografirani iz Victoria, Avstralija 2007
|File:Great Comet of 1882.jpg|[[Veliki komet iz leta 1882]] iz [[Kreutzova družina kometov|Kreutzove družine kometov]]
|File:Great Comet 1861 (128495343).jpg|[[Veliki komet iz leta 1861]]
|File:X-rays from Hyakutake.jpg|[[Komet Hyakutake]] ([[žarki X]], satelit [[ROSAT]])
|File:Asteroid P2013 P5 v2.jpg|"Aktivni asteroid" [[311P/PANSTARRS]] z več repi<ref>[http://hubblesite.org/newscenter/archive/releases/2013/52/image/a/ Active Asteroid P/2013 P5]</ref>
|File:NASA-14090-Comet-C2013A1-SidingSpring-Hubble-20140311.jpg|[[C/2013 A1|Komet Siding Spring]] ([[Vesoljski teleskop Hubble|Hubble]]; 11 March 2014)
|File:Comets WISE.jpg|Mozaik dvajsetih kometov, ki jih je odkril vesoljski teleskop [[Wide-field Infrared Survey Explorer|WISE]]
|File:PIA22419-Neowise-1stFourYearsDataFromDec2013-20180420.gif|[[NEOWISE]] – podatki prvih štirih let z začetkom v decembru 2013
|File:Lovejoy-hi1a srem dec12 14.gif|[[C/2011 W3 (Lovejoy)]], ki se giblje proti Soncu
|File:ITS Impact.gif|Pogled iz udarne glave v zadnjih trenutkih pred trkom v [[Komet Tempel 1]] med misijo ''Deep Impact'' mission
}}
;Video
<gallery mode="packed" heights="175">
File:NASA Developing Comet Harpoon for Sample Return.ogv|NASA razvija napravo za vračanje vzorcev na Zemljo
File:Encke tail rip off.ogg|[[Enckejev komet]] s svojim repom
</gallery>
{{clear}}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Glej tudi ==
{{portal|Astronomija}}
* [[seznam periodičnih kometov]]
* [[seznam neperiodičnih kometov]]
==Zunanje povezave ==
* {{curlie|Science/Astronomy/Solar_System/Small_Bodies/Comets/|Comets}}
* [https://solarsystem.nasa.gov/small-bodies/comets/overview/ Comets] at NASA's Solar System Exploration
* [http://www.icq.eps.harvard.edu/ International Comet Quarterly] by Harvard University
* [http://smallbodies.ru/en/ Catalogue of the Solar System Small Bodies Orbital Evolution]
* [https://nationalmaglab.org/education/magnet-academy/watch-play/demos/make-a-comet Science Demos: Make a Comet] by the [[National High Magnetic Field Laboratory]]
{{astronomska škrbina}}
{{kometi}}
{{Navpred MaliPlaneti}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kometi| ]]
[[Kategorija:Nebesna telesa]]
9ol6tv1k1tjg2hsalydq2r3qnoyii76
Perm, Rusija
0
23873
6761773
6730549
2026-10-07T13:35:06Z
CommonsDelinker
5156
[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Perm_Russia.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Perm Russia.jpg|]]. Odstranjevanje.
6761773
wikitext
text/x-wiki
{{About|mestu|podmornico|Perm (podmornica razreda Jasen)}}
{{Koordinatni odstavek|58_00_00_N_56_19_00_E_type:city(265000)|58° 00’ 00’’ severno, 56° 19’ 00’’ vzhodno}}
{{infopolje Naselje
|official_name = Perm
|native_name = Пермь
|nickname =
|settlement_type = [[Seznam mest v Rusiji|Mesto]]
|motto =
|image_skyline =
|image_caption = Središče Perma
|image_flag = Flag of Perm.svg
|flag_size =
|image_seal =
|image_shield = Coat of Arms of Perm.svg
|shield_size =
|image_map =
|mapsize = 200px
|pushpin_map = Rusija
|map_caption =
|subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name = {{RUS}}
|subdivision_type1 = Federalna enota
|subdivision_name1 = [[Permski okraj]]
|subdivision_type2 =
|subdivision_name2 =
|government_type = Permska mestna duma
|leader_title = [[župan]]
|leader_name = Dimitrij Samojlov<ref>[https://www.gorodperm.ru/structure/main/head/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161119123059/http://www.gorodperm.ru/structure/main/head |date=2016-11-19 }} Раздел "Глава администрации Перми" на официальном сайте города. Arhivirano 15. marca 2010. Pridobljeno 12. aprila 2014.</ref>
|leader_title1 = <!-- za kraje, ki imajo npr. tako župana kot upravnika -->
|leader_name1 =
|established_title = Ustanovitev
|established_date = 15. maj 1723
|established_title2 = Mesto
|established_date2 = 29. oktober 1781
|established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) -->
|established_date3 =
|area_footnotes = <ref>[https://www.gks.ru/dbscripts/munst/munst57/DBInet.cgi "Áàçà äàííûõ ïîêàçàòåëåé ìóíèöèïàëüíûõ îáðàçîâàíèé"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191209080301/https://www.gks.ru/dbscripts/munst/munst57/DBInet.cgi |date=2019-12-09 }}. gks.ru.</ref>
|area_magnitude =
|area_land_km2 =
|area_water_km2 =
|area_water_percent =
|area_total_km2 = 799,68
|area_urban_km2 =
|area_metro_km2 =
|area_metro_footnotes=
|population_as_of = 2010<ref name=ref6>Russian Federal State Statistics Service (2011). ''"Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1"'' Всероссийская перепись населения 2010 года (v ruščini).</ref>
|population_footnotes =
|population_note =
|population_total = 991.162
|population_density_km2 = 1200
|population_metro =
|population_density_metro_km2 =
|population_density_blank1_km2 =
|population_blank2_title =
|population_blank2 =
|population_density_blank2_km2 =
|population_demonym =
|timezone = CET
|utc_offset = +5
|timezone_DST =
|utc_offset_DST =
|latd=58
|latm=00
|lats=00
|longd=56
|longm=19
|longs=00
|elevation_m = 171<ref>http://perm-map.ru/map833552_0_1.htm.</ref>
|postal_code_type = Poštna številka
|postal_code = 614xxx
|area_code = +7 342
|website = www.gorodperm.ru
|footnotes =
}}
'''Perm''' [pêrm] ({{jezik-ru|Пермь}} (''Perm' '')) je [[mesto]] v [[Rusija|Rusiji]] in upravno središče [[Permski okraj|Permskega okraja]] v [[Privolško federalno okrožje|Privolškem federalnem okrožju]]. Leta 2003 je imelo 1.000.100 [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Mesto stoji ob reki [[Kama (reka)|Kami]] ob vznožju [[Uralsko gorovje|Urala]] na meji med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]].
V mestu Perm stoji spominsko obeležje padlim slovenskim vojakom, ki so se med obema vojnama borili na območju [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].
== Zgodovina ==
Mesto so ustanovili 17. maja 1723. [[Mestne pravice]] je pridobilo leta 1781. Med letoma 1940 in 1957 se je mesto imenovalo Mólotov (Мо́лотов).
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Perm, Russia|Perm}}
* [[seznam mest v Rusiji]]
{{največja mesta Rusije}}
{{normativna kontrola}}
{{ru-naselje-stub}}
[[Kategorija:Mesta v Permskem okraju]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1723]]
r1za0fv9ifohi27urj4or6glzn6pw80
Seznam poljskih pisateljev
0
32112
6762112
6742816
2026-10-08T11:13:55Z
~2026-45085-22
264465
/* Z */
6762112
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Poljski|poljskih]] [[pisatelj]]ev in [[pisateljica|pisateljic]].'''
{{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
[[Jerzy Andrzejewski]]
== B ==
[[Lech Bądkowski]] - [[Michał Bałucki]] - [[Justyna Bargielska]] - [[Lesław Bartelski]] - [[Władysław Bartoszewski]] - [[Joanna Bator]] - [[Wacław Berent]] - [[Miron Białoszewski]] - [[Marcin Bielski]] (zgodovinar) - August Bielowski (zgodovinar) - [[Marek Bieńczyk]] - [[Dariusz Bitner]] - [[Wojciech Bogusławski]] (dramatik) - [[Maria Bojarska]] - [[Katarzyna Bonda]] - [[Maria Boniecka]] - [[Tadeusz Borowski]] - Tadeusz Boy-Żeleński - [[Kazimierz Brandys]] - [[Roman Bratny]] - [[Andrzej Braun]] - [[Tadeusz Breza]] - [[Ernest Bryll]] (dramatik) - [[Stanisław Brzozowski]] - Elżbieta Burakowska - [[Walery Butewicz]]
==C==
[[Filip Callimachus]] - [[Stefan Chwin]] - [[Joseph Conrad]]/Józef Teodor Konrad Korzeniowski
== D ==
[[Maria Dąbrowska]] - [[Gustaw Daniłowski]] - [[Jacek Dehnel]] - [[Jacek Dukaj]] - [[Kinga Dunin]] - [[Stanisław Dygat]] - [[Olgerd Dziechciarz]]
== E ==
[[Leszek Engelking]]
== F ==
[[Kornel Filipowicz]] - [[Ida Fink]] - [[Jerzy Franczak]] - [[Alexsander Fredro|Aleksander Fredro]] (dramatik) - [[Andrzej Frycz Modrzewski]] (humanist)
== G ==
[[Konstanty Ildefons Gałczyński]] - [[Jerzy Giedroyc]] - [[Witold Gombrowicz]] - [[Aleksander Głowacki]] - [[Janusz Głowacki]] (dramatik...) - [[Natasza Goerke]] - [[Ferdynand Goetel]] - [[Antoni Gołubiew]] - [[Łukasz Górnicki]] - [[Manuela Gretkowska]] - [[Ryszard Marek Groński]] - [[Gaja Grzegorzewska]] - [[Stefania Grodzieńska]] - [[Henryk Grynberg]]
== H ==
[[Julia Hartwig]] - [[Zygmunt Haupt]] - [[Józef Hen]] - [[Zbigniew Herbert]] - [[Gustaw Herling-Grudziński]] - [[Marek Hłasko]] - [[Paweł Huelle]] (1957-2023)
== I ==
[[Ireneusz Iredyński]] - [[Karol Irzykowski]] - [[Jarosław Iwaszkiewicz]]
== J ==
[[Paweł Jasienica]] - [[Bruno Jasieński]] - [[Joanna Jodełka]] - [[Jerzy Jurandot]] (r. ''Jerzy Glejgewicht'')
== K ==
[[Juliusz Kaden-Bandrowski]] (1885-1944) - [[Anna Kamieńska]] - [[Ryszard Kapuściński]] - [[Ignacy Karpowicz]] (1976-2026) - [[Julian Kawalec]] - [[Jan Kochanowski]] - [[Maria Konopnicka]] - [[Tadeusz Konwicki]] - [[Janusz Korczak]] - [[Józef Korzeniowski]] - [[Jerzy Kosiński]] - [[Zofia Kossak-Szczucka]] - [[Jan Kott]] (dramatik) - [[Hanna Krall]] - [[Ignacy Krasicki]] - [[Zygmunt Krasiński]] - [[Józef Ignacy Kraszewski]] - [[Tadeusz Kubiak]] - [[Zygmunt Kubiak]] - [[Maria Kuncewiczowa]] - [[Ewa Kuryluk]] - [[Andrzej Kuśniewicz]]
== L ==
[[Jan Lam]] - [[Antoni Lange]] - [[Cezary Łazarewicz]] - [[Stanisław Jerzy Lec]] - [[Stanisław Lem]] - [[Teofil Lenartowicz]] - [[Bolesław Leśmian]] - [[Antoni Libera]] - [[Blanka Lipińska]] - [[Ewa Lipska]] - [[Leo Lipski]]
== M ==
[[Józef Mackiewicz]] - [[Stanisław Mackiewicz]] - [[Kornel Makuszynski]] - [[Jakub Małecki]] - [[Dorota Masłowska]] - [[Cezary Michalski]] - [[Adam Mickiewicz]] - [[Władysław Mickiewicz]]? - [[Czesław Miłosz]] - [[Zygmunt Miłoszewski]] - Karol Modzelewski - [[Gustaw Morćinek]] - [[Remigiusz Mróz]] - [[Bronisław Mróz-Długoszewski]] - [[Remigiusz Mróz]] - [[Sławomir Mrożek]] - [[Andrzej Mularczyk]]
== N ==
[[Zofia Nałkowska]] - [[Teodor Narbutt]] - [[Julian Ursyn Niemcewicz]] - [[Maciej Niemiec]] - [[Zbigniew Nienacki]] - [[Edmund Niziurski]] - [[Cyprian Kamil Norwid]] - [[Marek Nowakowski]] - [[Maria Nurowska]]
== O ==
[[Władysław Orkan]] - [[Stanisław Orzechowski]] (politični pisec) - [[Eliza Orzeszkowa]] - [[Ferdynand Antoni Ossendowski]] - [[Igor Ostachowicz]]
== P ==
[[Jerzy Pachlowski]] - [[Tomasz Pacyński]] - [[Jan Parandowski]] - [[Jan Chryzostom Pasek]] - [[Tadeusz Peiper]] - [[Jerzy Pilch]] - [[Andrzej Pilipiuk]] - [[Anatol Potemkowski]] - [[Jan Potocki]] - [[Wacław Potocki]] - [[Bolesław Prus]] - [[Kazimierz Przerwa-Tetmajer]] - [[Stanisław Przybyszewski]] - [[Stanisława Przybyszewska]] (dramatičarka)
== R ==
[[Edward Redliński]] - [[Mikołaj Rej]] - [[Władysław Stanisław Reymont]] - [[Tadeusz Rittner]] - [[Karol Hubert Rostworowski]] - [[Tadeusz Różewicz]] - [[Adolf Rudnicki]] - [[Zyta Rudzka]] - [[Lucjan Rydel]] - [[Jarosław Marek Rymkiewicz]] - [[Henryk Rzewuski]] - [[Wacław Rzewuski]] - [[Wincenty Rzymowski]] - [[Małgorzata Rejmer]]
== S ==
[[Magdalena Samozwaniec]] - [[Andrzej Sapkowski]] - [[Pawel Sarna]] - [[Bruno Schulz]] - [[Henryk Sienkiewicz]] - [[Wacław Sieroszewski]] - [[Piotr Skarga]] (pridigar) - [[Juliusz Słowacki]] - [[Leopold Staff]] (dramatik, esejist) - [[Andrzej Stasiuk]] - [[Anatol Stern]] - [[Andrzej Strug]] - [[Marian Sworzeń]] - [[Ziemowit Szczerek]] - [[Marcin Szczygielski]] - [[Andrzej Szczypiorski]] - [[Aleksander Świętochowski]] - [[Paweł Szydeł]] - [[Wisława Szymborska]]
== T ==
[[Olga Tokarczuk]] - [[Józef Tretiak]] - [[Tomek Tryzna]] - [[Magdalena Tulli]] - [[Agata Tuszyńska]] - [[Anna-Teresa Tymieniecka]] - [[Leopold Tyrmand]]
== U ==
[[Kornel Ujejski]]
== V ==
[[Krzysztof Varga]] - [[Ingmar Villqist]] (pr.i. ''Jarosław Świerszcz''), dramatik
== W ==
[[Paulina Wat]] - [[Józef Weyssenhoff]] - Jan Wilkowski (dramatik, gledališčnik) - [[Stanisław Ignacy Witkiewicz]] - [[Michał Witkowski]] - [[Józef Wittlin]] - [[Jerzy Wittlin]] - [[Wiktor Woroszylski]] - [[Stanisław Wyspiański]]
== Z ==
[[Franciszek Zabłocki]] (dramatik) - [[Adam Zagajewski]] - [[Wacław Michał Zaleski]] - [[Ludwik Lazarus Zamenhof]] - [[Gabriela Zapolska]] - [[Rafał A. Ziemkiewicz]] - [[Jerzy Żuławski]] - [[Mirosław Żuławski]] - [[Jakub Żulczyk]]
== Ž ==
[[Stefan Żeromski]] - [[Narcyza Żmichowska]]-Gabryella - [[Wojciech Żukrowski]]
== Glej tudi ==
* [[seznam poljskih pesnikov]]
* [[poljska književnost]]
{{seznami narodov po poklicu|pisateljev}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Poljakov|Pisatelji]]
[[Kategorija:Poljski pisatelji|*]]
rbnwziuqjovr6fh9dl4ufvtijc4j1n4
Ivančič
0
35897
6761821
6621712
2026-10-07T16:43:18Z
~2026-44996-51
264415
/* Znani nosilci priimka */
6761821
wikitext
text/x-wiki
'''Ivančič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|108. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.269 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Albert Ivančič]] (1921—2017), inženir rudarstva in gospodarstvenik
* [[Amandus Ivančič]] (18. stoletje-1751?) skladatelj
* [[Anton Ivančič]] (Tone Kusov) (1901—1982), partizanski učitelj, ljudski pesnik, pisatelj in kulturni organizator
* [[Anton Ivančič (agronom)|Anton Ivančič]] (*1953), agronom in genetik, filozof, univ. prof. UM
* [[Avgust Ivančič]] (1898—1944), glasbenik violinist in fotograf
* [[Barbara Ivančič Kutin]] (*1973), etnologinja, slovstvena folkloristka, dialektologinja
* [[Dolores Ivančič]] (Ivanchich), pevka ameriškega rodu
* [[France Ivančič]], predavatelj
* [[Ivan Ivančič]] (1913—1941), član organizacije TIGR, diverzant
* [[Josip Ivančič (pravnik)|Josip Ivančič]] (1835—1893), notar
* [[Josip Ivančič]] (1849—1931), profesor-klasični filolog, pesnik (izvršitelj Gregorčičeve oporoke)
* [[Jaka Ivančič]] (*1979), glasbenik, krajinski fotograf, radijski voditelj
* [[Marija Ivančič]] (1890—1980), aktivistka OF, članica [[SNOS]] in [[AVNOJ]]
* [[Miloš Ivančič]] (*1948), novinar, radijski urednik, zgodovinski publicist, pesnik, fotograf
* [[Monika Ivančič]] (*1976), umetnostna zgodovinarka, JSKD
* [[Rok Ivančič]] (*1979), rokometaš
* [[Slavko Ivančič]] (*1954), slovenski pevec, pianist in skladatelj zabavne glasbe hrvaškega rodu
* [[Sandi Ivančič]], športnik triatlonec in jamatlonec
* [[Vera Kolarič]] (r. Ivančič) (1923—1991), družbenopolitična delavka
* [[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] (1914—2018), zdravnica
* [[Željko Ivančič]], filmski in TV režiser, TV-snemalec; avtor animiranih filmov
== Glej tudi ==
* priimek [[Ivančić]]
* priimke [[Ivanič]], [[Ivanetič]], [[Ivačič]], [[Ivajnko]], [[Ivanko]], [[Ivanuša]], [[Ivanović]], [[Ivankovič]], [[Ivič]] itd.
* ime [[Ivan]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Ivančič}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
54ypth52d0u50byaupt9q4kz2h14ccd
Seznam slovenskih izvajalcev rapa
0
36289
6761967
6709041
2026-10-07T23:07:10Z
Onlyrudnik
266979
/* Ž */
6761967
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] izvajalcev [[rap]]a.'''
{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== 0-9 ==
* [[6 Pack Čukur]]
* 5.Element
* 9ka
* 2ka
* 3K
== A ==
* AlkoMoBB
* Amo
* Atila
* Alyo
* Alen
* Ali En (glej [[Dalaj Eegol]])
* A.K- Anza-Axel
* Arne Međedović - Arne
== B ==
* B.D.M
* Beez
* Bexx
* Beks
* Brodi
* BMD
* Burke
* Bronxtarz
* Barski spomeniki
* Balau
* BNZ
* Bechi
* Boogey Boo
* Boris
* Badale
* BiZiJ
* [[Marko Bratuš]]-''Smaal Tokk''
* Bušman MC
* Boki
* Bsnc
== C ==
* ccc
* Chaos
* Chorchyp
* [[Anže Kacafura|Cazzafura]]
* [[C-Dogg]] (https://reverbnation.com/Cthareal)
* Corpus delicti
* [[Challe Salle]] (Saša Petrović)
* Cheba
* chilgeM
* Cyam
* CDW
== D ==
* [[Dalaj Eegol]]
* [[Dandrough]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/razsirjamo-obzorja/dandrough-ko-pride-bog |title=Dandrough: Ko pride bog... |author=Bulajić, Dušan |work=Radio Študent |date=16. 7. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Dantes
* [[Darko Nikolovski]]
* Don Pezzanno
* [[Doša]]
* Da II Deuce
* [[Drill]]
* Dpek
* DNA
* Dabl F
* Drobižek
* Dantes
* David
* Damzz95
* Duly
* Dwon
== E ==
* Echobe
* [[Emkej]]
* Eyeceeou
* Ezy-G
* eXtreme
* Emka
* El Jasko
* [[El Makedoner]]
* Eko
* [[Ezra Ćosić Alibegović|Ezra]]
== F ==
* Feliks Vran
* Fvntxm
* Flamie
* F.B.
* Faaker
* Fudo Fudex
== G ==
* GDM (Gokodaman)
* Genxta Gregi
* Gero
* Ghet
* Glok
* Gotti<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-168 |title=100 decibelov |author=Cvetko, Špela |work=Radio Študent |date=2. 8. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Gottschee Project
* [[Gramatik]]
* Gramino<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/gramino-anom |title=Gramino: ANOM |author=Ferk, Tine |work=Radio Študent |date=2. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Grill
* GTF
* GZ
* Gordo
== H ==
* Haiku Garden
* Hugo
* [[Hodža (raper)|Hodža]]
* Hadec
* Havi
== I ==
* I.Vanish
* Ivč
* Izbrani
* Izbrisana
* Ironic Tronic
* Izič
* Iaria
== K ==
* Kai Virtual<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-167 |title=100 decibelov |author=Miočić, Marko |work=Radio Študent |date=26. 7. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Kani
* [[Klemen Klemen]]
* Kralj Meteorit
* Kalskee
* Kibi
* Kemik Alija
* KingAP
* Kizo
* kiky
* Kosta
* [[Kocka (raper)|Kocka]]
* Kurto A.J
* Knez Stipe
* Kr-En
* Krof
* Kaos Effect
* Kox
* Kuna
== L ==
* Ljubljansfinest
* [[La Bagra]]
* Laganee-LGS
* Last one
* [[Ledeni]]
* [[Leopold I.]] (''Michael Leopold'')
* Levantich1108
* Liil Leah
* Lil Bini
* Lirikalni lovci
* Locky
* Luknje v sistemu
* Luks
* Lupo MC
== J ==
* JaCKoMo
* Jacuzzy Krall
* Joe Joe (o'reiley)
* JML COCE
* JanČ
* Jović
* Jože Gorišek
== M ==
* Markan
* Megi
* Mike
* Mirko Grozny
* Mrigo
* Medz'l
* Molestor
* Minnite
* [[Mito]]
* Mulac
* Moohy
* MCCM
* Mostiščar
* Male Ponco
* Manche
* Mleki
* Mlin
* [[Murat & Jose]], MIRKO-FLEKAŠ. MC-BELMONDO, Mrkeči, ML
* Mega
* Majkun
* mxksa
== N ==
* NaykEX
* [[N'toko]]
* Nany D Bjoc
* Ne$$
* Nedotakljivi
* Neeko
* Night(M)
* Nushy
* Nemir
* Nekromant
* [[Darko Nikolovski|Nikolovski]]
* [[Nipke]]
* Noah 69W
* Nomark
== O ==
* Out-lot<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-deci-decembra |title=100 deci decembra |author=Kranjc Kušlan, Ula |work=Radio Študent |date=21. 12. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Oet
== P ==
* Patriot
* [[Pasji Kartel]]
* Psihobrata
* Paj
* [[Boštjan Gorenc|Pižama]]
* Povšo / Povshizzle
* Piro
* Pifka
* Pavel Panon
* Puntar
* [[Plan B]]
* Pupi
* Palijo
* Pifo
* Polly
* Pez
* PAT
* Polifonija
* Princip
* Predsednik
* Patric Puntar - 3K
== R ==
* R.I.C.
* RIP
* Rap Virus
* [[RecycleMan]]
* Reta - Ringe
* Radić
* Rot
* R-K$NG
* [[Ružno pače|Ružno Pače]]
* RKA
== S ==
* [[Sarah Al Saleh|Sahareya]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/grs-intervju/sahareya |title=Sahareya |author=Kopač, Jan |author2=Petrova, Ružica |work=Radio Študent |date=5. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* [[Samo Boris]]
* Scorpio
* Shorti
* Siriuz
* [[Skova]]
* Slick
* [[Slon in Sadež]]
* Svenson
* Sole
* Stekli psi
* Stereolog
* Svegerji
* Selman
* Shwepo
* Shorti
* SpetNC
* Smayo
* Sharks
* Same žvadi
* Sandi MVP
== Š ==
* Šešmajster
* ŠmajsačBELI
* Špil ligni
== T ==
* Tadee
* Tadi Tada
* Tango & Keš-Teox
* Tekochee kru
* Tim Tekavec
* Triiiple (''Tadej Zbičajnik)''
* T-Set
* The Dogz
* Terapija
* [[Rok Terkaj|Trkaj]] ([[Rok Terkaj]])
* Tropski ([[Tilen Guzelj]])
* TimPs
== U ==
* U-Kan
* Unknown
* UM
== V ==
* Valterrap
* Vazz
* Vuki Vuk
* Val Venit Varis
== Z ==
* [[Ziebane]]
* Zinedin O.
* [[Zlatan Čordić|Zlatko]]
* Zrak
* Zofa Lipa
* ZEK
== Ž ==
* [[Žana Povše|Žana]]
* [[Neža Mihelič|Žena]]
* Željo69
== W ==
* Woo-Doo
* Wera
== X ==
* XaraoH
== Y ==
* YCORE
== Glej tudi ==
* [[seznam rap izvajalcev]]
== Sklici ==
{{sklici}}
{{seznami narodov po poklicu|raperjev}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Raperji]]
[[Kategorija:Slovenski raperji|*]]
3tae1lsmj22ay8hmbtlkxfdltwx8aed
6761968
6761967
2026-10-07T23:07:56Z
Onlyrudnik
266979
/* M */
6761968
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] izvajalcev [[rap]]a.'''
{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== 0-9 ==
* [[6 Pack Čukur]]
* 5.Element
* 9ka
* 2ka
* 3K
== A ==
* AlkoMoBB
* Amo
* Atila
* Alyo
* Alen
* Ali En (glej [[Dalaj Eegol]])
* A.K- Anza-Axel
* Arne Međedović - Arne
== B ==
* B.D.M
* Beez
* Bexx
* Beks
* Brodi
* BMD
* Burke
* Bronxtarz
* Barski spomeniki
* Balau
* BNZ
* Bechi
* Boogey Boo
* Boris
* Badale
* BiZiJ
* [[Marko Bratuš]]-''Smaal Tokk''
* Bušman MC
* Boki
* Bsnc
== C ==
* ccc
* Chaos
* Chorchyp
* [[Anže Kacafura|Cazzafura]]
* [[C-Dogg]] (https://reverbnation.com/Cthareal)
* Corpus delicti
* [[Challe Salle]] (Saša Petrović)
* Cheba
* chilgeM
* Cyam
* CDW
== D ==
* [[Dalaj Eegol]]
* [[Dandrough]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/razsirjamo-obzorja/dandrough-ko-pride-bog |title=Dandrough: Ko pride bog... |author=Bulajić, Dušan |work=Radio Študent |date=16. 7. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Dantes
* [[Darko Nikolovski]]
* Don Pezzanno
* [[Doša]]
* Da II Deuce
* [[Drill]]
* Dpek
* DNA
* Dabl F
* Drobižek
* Dantes
* David
* Damzz95
* Duly
* Dwon
== E ==
* Echobe
* [[Emkej]]
* Eyeceeou
* Ezy-G
* eXtreme
* Emka
* El Jasko
* [[El Makedoner]]
* Eko
* [[Ezra Ćosić Alibegović|Ezra]]
== F ==
* Feliks Vran
* Fvntxm
* Flamie
* F.B.
* Faaker
* Fudo Fudex
== G ==
* GDM (Gokodaman)
* Genxta Gregi
* Gero
* Ghet
* Glok
* Gotti<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-168 |title=100 decibelov |author=Cvetko, Špela |work=Radio Študent |date=2. 8. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Gottschee Project
* [[Gramatik]]
* Gramino<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/gramino-anom |title=Gramino: ANOM |author=Ferk, Tine |work=Radio Študent |date=2. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Grill
* GTF
* GZ
* Gordo
== H ==
* Haiku Garden
* Hugo
* [[Hodža (raper)|Hodža]]
* Hadec
* Havi
== I ==
* I.Vanish
* Ivč
* Izbrani
* Izbrisana
* Ironic Tronic
* Izič
* Iaria
== K ==
* Kai Virtual<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-167 |title=100 decibelov |author=Miočić, Marko |work=Radio Študent |date=26. 7. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Kani
* [[Klemen Klemen]]
* Kralj Meteorit
* Kalskee
* Kibi
* Kemik Alija
* KingAP
* Kizo
* kiky
* Kosta
* [[Kocka (raper)|Kocka]]
* Kurto A.J
* Knez Stipe
* Kr-En
* Krof
* Kaos Effect
* Kox
* Kuna
== L ==
* Ljubljansfinest
* [[La Bagra]]
* Laganee-LGS
* Last one
* [[Ledeni]]
* [[Leopold I.]] (''Michael Leopold'')
* Levantich1108
* Liil Leah
* Lil Bini
* Lirikalni lovci
* Locky
* Luknje v sistemu
* Luks
* Lupo MC
== J ==
* JaCKoMo
* Jacuzzy Krall
* Joe Joe (o'reiley)
* JML COCE
* JanČ
* Jović
* Jože Gorišek
== M ==
* MiHaT
* Markan
* Megi
* Mike
* Mirko Grozny
* Mrigo
* Medz'l
* Molestor
* Minnite
* [[Mito]]
* Mulac
* Moohy
* MCCM
* Mostiščar
* Male Ponco
* Manche
* Mleki
* Mlin
* [[Murat & Jose]], MIRKO-FLEKAŠ. MC-BELMONDO, Mrkeči, ML
* Mega
* Majkun
* mxksa
== N ==
* NaykEX
* [[N'toko]]
* Nany D Bjoc
* Ne$$
* Nedotakljivi
* Neeko
* Night(M)
* Nushy
* Nemir
* Nekromant
* [[Darko Nikolovski|Nikolovski]]
* [[Nipke]]
* Noah 69W
* Nomark
== O ==
* Out-lot<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-deci-decembra |title=100 deci decembra |author=Kranjc Kušlan, Ula |work=Radio Študent |date=21. 12. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Oet
== P ==
* Patriot
* [[Pasji Kartel]]
* Psihobrata
* Paj
* [[Boštjan Gorenc|Pižama]]
* Povšo / Povshizzle
* Piro
* Pifka
* Pavel Panon
* Puntar
* [[Plan B]]
* Pupi
* Palijo
* Pifo
* Polly
* Pez
* PAT
* Polifonija
* Princip
* Predsednik
* Patric Puntar - 3K
== R ==
* R.I.C.
* RIP
* Rap Virus
* [[RecycleMan]]
* Reta - Ringe
* Radić
* Rot
* R-K$NG
* [[Ružno pače|Ružno Pače]]
* RKA
== S ==
* [[Sarah Al Saleh|Sahareya]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/grs-intervju/sahareya |title=Sahareya |author=Kopač, Jan |author2=Petrova, Ružica |work=Radio Študent |date=5. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* [[Samo Boris]]
* Scorpio
* Shorti
* Siriuz
* [[Skova]]
* Slick
* [[Slon in Sadež]]
* Svenson
* Sole
* Stekli psi
* Stereolog
* Svegerji
* Selman
* Shwepo
* Shorti
* SpetNC
* Smayo
* Sharks
* Same žvadi
* Sandi MVP
== Š ==
* Šešmajster
* ŠmajsačBELI
* Špil ligni
== T ==
* Tadee
* Tadi Tada
* Tango & Keš-Teox
* Tekochee kru
* Tim Tekavec
* Triiiple (''Tadej Zbičajnik)''
* T-Set
* The Dogz
* Terapija
* [[Rok Terkaj|Trkaj]] ([[Rok Terkaj]])
* Tropski ([[Tilen Guzelj]])
* TimPs
== U ==
* U-Kan
* Unknown
* UM
== V ==
* Valterrap
* Vazz
* Vuki Vuk
* Val Venit Varis
== Z ==
* [[Ziebane]]
* Zinedin O.
* [[Zlatan Čordić|Zlatko]]
* Zrak
* Zofa Lipa
* ZEK
== Ž ==
* [[Žana Povše|Žana]]
* [[Neža Mihelič|Žena]]
* Željo69
== W ==
* Woo-Doo
* Wera
== X ==
* XaraoH
== Y ==
* YCORE
== Glej tudi ==
* [[seznam rap izvajalcev]]
== Sklici ==
{{sklici}}
{{seznami narodov po poklicu|raperjev}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Raperji]]
[[Kategorija:Slovenski raperji|*]]
o78itf0lvu8fb7rxwty6hrjn5tmx4uv
6761969
6761968
2026-10-07T23:08:42Z
Onlyrudnik
266979
/* L */
6761969
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] izvajalcev [[rap]]a.'''
{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== 0-9 ==
* [[6 Pack Čukur]]
* 5.Element
* 9ka
* 2ka
* 3K
== A ==
* AlkoMoBB
* Amo
* Atila
* Alyo
* Alen
* Ali En (glej [[Dalaj Eegol]])
* A.K- Anza-Axel
* Arne Međedović - Arne
== B ==
* B.D.M
* Beez
* Bexx
* Beks
* Brodi
* BMD
* Burke
* Bronxtarz
* Barski spomeniki
* Balau
* BNZ
* Bechi
* Boogey Boo
* Boris
* Badale
* BiZiJ
* [[Marko Bratuš]]-''Smaal Tokk''
* Bušman MC
* Boki
* Bsnc
== C ==
* ccc
* Chaos
* Chorchyp
* [[Anže Kacafura|Cazzafura]]
* [[C-Dogg]] (https://reverbnation.com/Cthareal)
* Corpus delicti
* [[Challe Salle]] (Saša Petrović)
* Cheba
* chilgeM
* Cyam
* CDW
== D ==
* [[Dalaj Eegol]]
* [[Dandrough]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/razsirjamo-obzorja/dandrough-ko-pride-bog |title=Dandrough: Ko pride bog... |author=Bulajić, Dušan |work=Radio Študent |date=16. 7. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Dantes
* [[Darko Nikolovski]]
* Don Pezzanno
* [[Doša]]
* Da II Deuce
* [[Drill]]
* Dpek
* DNA
* Dabl F
* Drobižek
* Dantes
* David
* Damzz95
* Duly
* Dwon
== E ==
* Echobe
* [[Emkej]]
* Eyeceeou
* Ezy-G
* eXtreme
* Emka
* El Jasko
* [[El Makedoner]]
* Eko
* [[Ezra Ćosić Alibegović|Ezra]]
== F ==
* Feliks Vran
* Fvntxm
* Flamie
* F.B.
* Faaker
* Fudo Fudex
== G ==
* GDM (Gokodaman)
* Genxta Gregi
* Gero
* Ghet
* Glok
* Gotti<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-168 |title=100 decibelov |author=Cvetko, Špela |work=Radio Študent |date=2. 8. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Gottschee Project
* [[Gramatik]]
* Gramino<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/gramino-anom |title=Gramino: ANOM |author=Ferk, Tine |work=Radio Študent |date=2. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Grill
* GTF
* GZ
* Gordo
== H ==
* Haiku Garden
* Hugo
* [[Hodža (raper)|Hodža]]
* Hadec
* Havi
== I ==
* I.Vanish
* Ivč
* Izbrani
* Izbrisana
* Ironic Tronic
* Izič
* Iaria
== K ==
* Kai Virtual<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-167 |title=100 decibelov |author=Miočić, Marko |work=Radio Študent |date=26. 7. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Kani
* [[Klemen Klemen]]
* Kralj Meteorit
* Kalskee
* Kibi
* Kemik Alija
* KingAP
* Kizo
* kiky
* Kosta
* [[Kocka (raper)|Kocka]]
* Kurto A.J
* Knez Stipe
* Kr-En
* Krof
* Kaos Effect
* Kox
* Kuna
== L ==
* Levantich1108
* Ljubljansfinest
* [[La Bagra]]
* Laganee-LGS
* Last one
* [[Ledeni]]
* [[Leopold I.]] (''Michael Leopold'')
* Liil Leah
* Lil Bini
* Lirikalni lovci
* Locky
* Luknje v sistemu
* Luks
* Lupo MC
== J ==
* JaCKoMo
* Jacuzzy Krall
* Joe Joe (o'reiley)
* JML COCE
* JanČ
* Jović
* Jože Gorišek
== M ==
* MiHaT
* Markan
* Megi
* Mike
* Mirko Grozny
* Mrigo
* Medz'l
* Molestor
* Minnite
* [[Mito]]
* Mulac
* Moohy
* MCCM
* Mostiščar
* Male Ponco
* Manche
* Mleki
* Mlin
* [[Murat & Jose]], MIRKO-FLEKAŠ. MC-BELMONDO, Mrkeči, ML
* Mega
* Majkun
* mxksa
== N ==
* NaykEX
* [[N'toko]]
* Nany D Bjoc
* Ne$$
* Nedotakljivi
* Neeko
* Night(M)
* Nushy
* Nemir
* Nekromant
* [[Darko Nikolovski|Nikolovski]]
* [[Nipke]]
* Noah 69W
* Nomark
== O ==
* Out-lot<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-deci-decembra |title=100 deci decembra |author=Kranjc Kušlan, Ula |work=Radio Študent |date=21. 12. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* Oet
== P ==
* Patriot
* [[Pasji Kartel]]
* Psihobrata
* Paj
* [[Boštjan Gorenc|Pižama]]
* Povšo / Povshizzle
* Piro
* Pifka
* Pavel Panon
* Puntar
* [[Plan B]]
* Pupi
* Palijo
* Pifo
* Polly
* Pez
* PAT
* Polifonija
* Princip
* Predsednik
* Patric Puntar - 3K
== R ==
* R.I.C.
* RIP
* Rap Virus
* [[RecycleMan]]
* Reta - Ringe
* Radić
* Rot
* R-K$NG
* [[Ružno pače|Ružno Pače]]
* RKA
== S ==
* [[Sarah Al Saleh|Sahareya]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/grs-intervju/sahareya |title=Sahareya |author=Kopač, Jan |author2=Petrova, Ružica |work=Radio Študent |date=5. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref>
* [[Samo Boris]]
* Scorpio
* Shorti
* Siriuz
* [[Skova]]
* Slick
* [[Slon in Sadež]]
* Svenson
* Sole
* Stekli psi
* Stereolog
* Svegerji
* Selman
* Shwepo
* Shorti
* SpetNC
* Smayo
* Sharks
* Same žvadi
* Sandi MVP
== Š ==
* Šešmajster
* ŠmajsačBELI
* Špil ligni
== T ==
* Tadee
* Tadi Tada
* Tango & Keš-Teox
* Tekochee kru
* Tim Tekavec
* Triiiple (''Tadej Zbičajnik)''
* T-Set
* The Dogz
* Terapija
* [[Rok Terkaj|Trkaj]] ([[Rok Terkaj]])
* Tropski ([[Tilen Guzelj]])
* TimPs
== U ==
* U-Kan
* Unknown
* UM
== V ==
* Valterrap
* Vazz
* Vuki Vuk
* Val Venit Varis
== Z ==
* [[Ziebane]]
* Zinedin O.
* [[Zlatan Čordić|Zlatko]]
* Zrak
* Zofa Lipa
* ZEK
== Ž ==
* [[Žana Povše|Žana]]
* [[Neža Mihelič|Žena]]
* Željo69
== W ==
* Woo-Doo
* Wera
== X ==
* XaraoH
== Y ==
* YCORE
== Glej tudi ==
* [[seznam rap izvajalcev]]
== Sklici ==
{{sklici}}
{{seznami narodov po poklicu|raperjev}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Raperji]]
[[Kategorija:Slovenski raperji|*]]
dzfxxxch4l58d9k4z7o6m94dhi8mq5v
RS
0
40923
6762113
3861172
2026-10-08T11:18:59Z
Yerpo
8417
+2
6762113
wikitext
text/x-wiki
'''RS''' je lahko:
* [[Slovenija|Republika Slovenija]]
* [[Srbija|Republika Srbija]]
* [[Republika srbska]] (''Republika Srpska'')
* [[RS (podjetje)]] – tajsko podjetje v panogi zabavne industrije
* [[Renault Sport]] (R.S.), nekdanja motošportna divizija avtomobilskega proizvajalca Renault
{{razločitev}}
== Glej tudi ==
{{kratice}}
[[Kategorija:Kratice]]
m5xu9lsm8ieo7ppsr71mzxaorqj7gw4
6762122
6762113
2026-10-08T11:29:18Z
Yerpo
8417
+1
6762122
wikitext
text/x-wiki
'''RS''' je lahko:
* [[Slovenija|Republika Slovenija]]
* [[Srbija|Republika Srbija]]
* [[Republika srbska]] (''Republika Srpska'')
* [[RS (podjetje)]] – tajsko podjetje v panogi zabavne industrije
* [[Renault Sport]] (R.S.), nekdanja motošportna divizija avtomobilskega proizvajalca Renault
* [[.rs]], vrhnja internetna domena za Srbijo
{{razločitev}}
== Glej tudi ==
{{kratice}}
[[Kategorija:Kratice]]
pjg4mzp25heb42vz5zqrsr3qq7u3upn
Zgodovina umetnosti
0
40953
6762092
6718427
2026-10-08T10:43:31Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6762092
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Creación de Adán.jpg|thumb|upright=1.5|Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim]]
[[Slika:MozartFluteQuartetInD.JPG|thumb|upright=1.5|Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart]]
[[Slika:Arabian nights manuscript.jpg|thumb|upright=1.5|Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu]]
'''Zgodovina umetnosti''' je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti. [[Umetnostna zgodovina]] pa je humanistična veda, ki z raziskovanjem okoliščin nastanka, vsebine in oblike pojasnjuje razvoj [[Likovna umetnost|likovne umetnosti]].
Zgodovina umetnosti se osredotoča na predmete, ki so jih izdelali ljudje za številne duhovne, pripovedne, filozofske, simbolne, konceptualne, dokumentarne, dekorativne in celo funkcionalne ter druge namene, vendar s primarnim poudarkom na njihovi estetski vizualni obliki.
Zgodovina umetnosti proučuje: [[arhitektura|arhitekturo]], [[kiparstvo]], [[glasba|glasbo]], [[slikarstvo]], [[literatura|literaturo]], [[gledališče]], [[ples]], [[film]], [[fotografija|fotografijo]], oblikovanje in grafične umetnosti. Poleg tradicionalnih oblik umetniškega izražanja in drugih ustvarjalnosti kot so [[moda]] in [[gastronomija]], so v raziskave vključeni novi načini umetniškega izražanja, kot: [[video]], [[računalniška umetnost]], [[performans]], [[oglaševanje]], [[animacija]], [[televizija]] in [[videoigre]].
== Stroke likovne umetnosti ==
* [[slikarstvo]]
* [[kiparstvo]]
* [[arhitektura]]
* [[umetna obrt]]
== Zgodovinski razvoj ==
Zgodovini umetnosti pogosto rečejo tudi kronologija mojstrovin, ustvarjenih v različnih civilizacijah po vsem svetu. S tem se tesneje ukvarja [[umetnostna zgodovina]]. Svoje delo lahko opredeli kot pregledovanje vizualne in materialne kulture ali kot prispevek na področjih, povezanih z umetnostno zgodovino, to so [[antropologija]] in [[arheologija]]. V slednjih primerih so umetniški predmeti arheološki [[artefakt]]i.
== Umetnost starega veka ==
=== Prazgodovinska umetnost ===
{{glavni|Prazgodovinska umetnost}}
[[Slika:Stonehenge Total.jpg|thumb|Megalitski krog, Stonehenge]]
Prvi konkretni artefakti človeške umetnosti so iz kamene dobe (zgornji [[paleolitik]], [[neolitik]] in [[mezolitik]]). V paleolitiku (25.000–8000 pr. n. št.) je bil človek lovec in je živel v jamah, kjer se je razvilo [[Jamske poslikave|jamsko slikarstvo]]. V naslednjem obdobju (mezolitik, 8000–6000 pr. n. št.) in v obdobju neolitika (6000–3000 pr. n. št.), ko se je človek stalno naselil in se ukvarjal s kmetijstvom, so družbe postale vse bolj kompleksne, religija je pridobivala na pomenu, pojavila se je [[obrt]]na proizvodnja. V bronasti dobi (okoli 3000–1000 pr. n. št.) se pojavijo prve civilizacije.
30.000 pr. n. št so bile kulture med seboj večinoma nepovezane. Skupno jim je izražanje [[simbol]]ov, ki so imeli vlogo sporočevalca (boginja rodovitnosti, zvezde, luna, sonce). Tovrstna umetnost se je v Evropi nadaljevala tudi po nastanku visokih kultur.
Dela prazgodovinskih kultur se delijo na tri smeri:
:::*[[naturalizem|naturalistične]] upodobitve (izvor v [[Čarovništvo|magiji]], naslonitev na posnemanje narave)
:::*simboli, [[piktogram]]i (znamenja za obrede)
:::*zavestno okraševanje
:'''[[Arhitektura]]:''' Stavbe, ki so služile kot bivališča ali svetišča, imajo danes status monumentalnih spomenikov, npr. [[Kamniti velikani|Megalitski krog]], [[Stonehenge]] v [[Anglija|Angliji]], ok. 2100–2000 pr. n. št.
:'''[[Kiparstvo]]:''' Oblika prazgodovinske umetnosti, ki jo najdemo po vsem svetu, zlasti v Evropi, so bili izdelani majhni prazgodovinski kipci, znani kot ''Venerine figurice'' s pretiranimi prsmi in trebuhom, najbolj znani [[Venera iz Hohle Felsa]] in [[Willendorfska Venera]], najdeni v Nemčiji in Avstriji. Večina ima majhne glave, široke boke in noge, ki se zožijo na konico. Roke in noge so pogosto odsotne, glava pa je običajno majhna in brez obraza. Venera iz Hohle Felsa je eden od številnih predmetov, najdenih v jamah in umetnosti ledene dobe na območju Unescove svetovne dediščine [[Švabska Jura]], kjer so bila najdena najstarejša nestalna dela človeške umetnosti, ki so jih doslej odkrili, v obliki izrezljane živali in humanoidne figurice, poleg najstarejših doslej izkopanih glasbil, z artefakti, ki segajo med 43.000 in 35.000 pred našim štetjem.<ref name = "unesco">{{navedi splet |url = http://whc.unesco.org/en/list/229 |title = Place Stanislas, Place de la Carrière and Place d'Alliance in Nancy |website = UNESCO World Heritage Centre |publisher = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 17 October 2021}}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.smithsonianmag.com/smart-news/oldest-figurative-art-now-world-treasure-180964035/ | title=World's Oldest Figurative Art is Now an Official World Treasure }}</ref><ref>{{navedi novice | url=https://www.bbc.com/news/science-environment-18196349 | title=Earliest music instruments found | work=BBC News | date=24 May 2012 }}</ref>{{sfnm|Hodge|2017|1p=12|Fortenberry|2017|2pp=1 & 2}}
:'''[[Slikarstvo]]:''' Najbolj znana prazgodovinska umetniška dela so velike paleolitske jamske slike, ki prikazujejo živali v celinski Evropi, zlasti tiste v Lascauxu v francoski regiji Dordogne. Znanih je nekaj sto okrašenih jam, ki segajo v obdobje zgornjega paleolitika (ok. 38.000–12.000 pr. n. št.), npr. Risba mamuta, jama Pech-Merle v Franciji, ok. 20.000 pr. n. št.; Upodobitev konja in abstraktni znaki, jama [[Lascaux]] v Franciji, ok. 15.000 pr. n. št.; Bik, jama [[Altamira]] v [[Španija|Španiji]], ok. 14.000–10.000 pr. n .št. O namenu umetnosti je bilo predlaganih veliko teorij, najbolj sprejeta pa je bila, da je bila del verskih obredov, morda za spodbujanje uspeha pri lovu.
<gallery widths="150" heights="150">
File:Riesenhirsch Fussknochen Einhornhöhle Gravur.jpg|''Orjaška jelenova kost Einhornhöhle'' c. 49.000 pr. n. št.; Megaloceros kost; Einhornhöhle, Nemčija
File:Loewenmensch1.jpg|[[Levji človek iz Hohlenstein Stadel]]; ok. 41.000–35.000 pr. n. št.; Hohlenstein-Stadel jame Švabska Jura, Nemčija
File:16 PanneauDesLions(CentreGauche)RhinocérosEnFuite.jpg|Slika nosorogov; ok. 32.000–14.000 pr. n. št.; oglje na skali; dolžina: ok. 2 m; Jama Chauvet (Ardèche, Francija){{sfn|Fortenberry|2017|p=2}}
File:Venus of Willendorf frontview retouched 2.jpg|[[Willendorfska Venera]]; c. 25.000 pr. n. št.; apnenec z oker obarvanostjo; višina: 11 cm; Naravoslovni muzej (Dunaj, Avstrija){{sfn|Fortenberry|2017|p=3}}
</gallery>
==== Paleolitik ====
Paleolitik je imel svojo prvo umetniško manifestacijo 25.000 pred našim štetjem, ko je dosegel vrhunec v Magdalenskem obdobju (± 15.000–8000 pr. n. št.). Sledove umetnih predmetov so našli v južni Afriki, zahodnem Sredozemlju, srednji in vzhodni Evropi ([[Jadransko morje]]), [[Sibirija|Sibiriji]] ([[Bajkalsko jezero]]), [[Indija|Indiji]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. Ti prvi predmeti so običajno orodja iz kamna ([[kremen]], [[obsidian]]), [[les]]a ali [[kosti]]. Za slikanje v rdeči barvi je bil uporabljen železov oksid, v črni barvi manganov oksid in za oker glina. Ohranjene umetnosti iz tega obdobja je malo; rezbarije iz kamna ali kosti in jamsko slikarstvo, to je še posebej obsežno v francosko-kantabrijski regiji. Slike imajo magično (religiozno) vsebino ali so naturalistične (slike živali). Pomembne so predvsem jame Altamira, Trois Frères, [[Chauvetova jama|Chauvet]] in [[Lascaux]]. Skulpture žensk (Venerine figurice) so verjetno uporabljali v kultih plodnosti.
==== Neolitik ====
Za to obdobje je okoli 8000 pr. n. št. na današnjem Bližnjem vzhodu značilna človekova stalna naselitev, ukvarjanje s kmetijstvom in živinorejo in nastanek vere. Skalna umetnost v Ibersko-sredozemskem bazenu je nastala v mezolitiku in neolitiku. Primeri vklesanih shematičnih ljudi in drugih figur so v El Cogul, Valltorta, Alpera in Minateda. Ta vrsta upodabljanja je bila tudi v severni Afriki (Atlas, Sahara) in na področju sodobnega Zimbabveja. Neolitsko slikarstvo je bilo shematično, zreducirano na osnovne črte (človek v obliki križa in ženska trikotne oblike). Jamske slike so ob reki Pinturas v Argentini, še posebej Cueva de las Manos. V uporabni umetnosti je nekaj lončenine, okrašene z odtisi školjk. Novi materiali so bili jantar, kristali, kremen, jaspis, itd. V tem času so nastala tudi prva mestna naselja, ostanki so v Tell as-Sultan ([[Antični Jeriho]]), [[Džarmo]] ([[Irak]]) in [[Çatal Höyük]] (Anatolija).
==== Kovinske dobe ====
Zadnja prazgodovinska faza je doba kovin, saj so se elementi, kot so baker, bron in železo, izkazali za zelo uporaben material. Iz bakrene dobe so znani [[Kamniti velikani|megaliti]], spomeniki iz kamna ([[dolmen]] in [[menhir]] ali angleški cromlech) v veličastnih kompleksih [[Stonehenge]]. V Španiji se je oblikovala kultura ''Los Millares'', kultura čaš in poslikane človeške figure z velikimi očmi. Na Malti so opazni tempeljski kompleksi Mnajdra, Tarxien in [[Ġgantija]]. Na Balearskih otokih so megalitski ostanki: ''naveta'', grobnica v obliki prisekane piramide; ''taula'', dva velika kamna, ki stojita vertikalno in horizontalno drug nad drugem; ''intalaiot'', stolp s pokrito komoro in lažno kupolo.
V železni dobi sta pomembni fazi v Evropi [[Halštatska kultura|halštatska]] ([[Hallstatt]], Avstrija, tudi Slovenija) in [[Latenska kultura|latenska]] ([[La Tene]], Švica) kultura. Prva je nastala med 7. in 5. st. pr. n. št., poznana je po nekropolah z grobnicami v obliki gomil in leseno pokopno sobo v obliki hiše, ki jo pogosto spremlja štirikolesni voziček. Lončarstvo je bilo večbarvno z geometričnimi okraski in kovinskimi aplikacijami. Latenska kultura je nastala med 5. in 4. st. pr. n. št. in je bolj poznana kot zgodnja [[keltska umetnost]]. Znani so številni predmeti iz železa, kot so meči in kopja, ki so slabo ohranjeni, bronasti okrašeni ščitniki, fibule in drugi predmeti. Okras je bil pod vplivom grške, etruščanske in skitske umetnosti.
=== Umetnosti visokih kultur ===
Od pr. 4000 pr. n. št. so na območju med vzhodnimi obalami Sredozemskega morja in Pakistanom nastajala urbana središča [[Ninive]], [[Babilon]], Sumer, [[Uruk]] itd.
==== Umetnost starega Bližnjega vzhoda ====
{{glavni|Mezopotamska umetnost}}
[[Slika:Ancient ziggurat at Ali Air Base Iraq 2005.jpg|thumb|325px|Zigurat iz [[Ur]]a, danes v [[Irak]]u]]
Stari Bližnji vzhod se je raztezal od današnje Turčije in sredozemske obale na zahodu do Irana in Arabskega polotoka na vzhodu. Sčasoma se je tu pojavilo, živelo in izginilo več civilizacij. Ena ključnih regij je bila [[Mezopotamija]], kjer so se v 4. tisočletju pr. n. št. pojavila prva mesta in najzgodnejša oblika pisave. Starodavna Mezopotamija zajema današnji Irak ter dele Sirije in Turčije. Njegova severna polovica je del tako imenovanega [[Rodovitni polmesec|rodovitnega polmeseca]], kjer so se prvič pojavili pomembni neolitski dogodki, kot sta zgodnje poljedelstvo in ustanavljanje stalnih vaških naselij. Ker je regija znotraj delte rek [[Tigris]]–[[Evfrat]], so tu živele številne civilizacije, predvsem Sumerci, Akadci, Asirci in Babilonci.
[[Mezopotamska umetnost]] se je razvijala postopoma, kot so nastajale mestne državice in se širile v imperije.
Politična, gospodarska, umetniška in arhitekturna tradicija Sumercev vodi do temeljev zahodne civilizacije. V Sumeriji se je prvič pojavilo več stvari: prva mestna država ([[Uruk]]), ki ji je vladal kralj [[Gilgameš]]; prva organizirana religija, ki temelji na hierarhični strukturi bogov, ljudi in obredov; prva znana pisava, [[klinopis]]i; prvi [[namakalni sistem]] in prva vozila s kolesi. Tu so se pojavili tudi cilindrični [[pečat]]i, vgravirani z majhnimi napisi in ilustracijami.
:'''Arhitektura:''' Stavbe niso bile iz kamenja, ampak opeke, najpomembnejši prostor je zavzemalo stopničasto svetišče, imenovano [[zigurat]], tak je Zigurat iz Ura, ok. leta 2100 pr. n. št. Pomembne so tudi vladarske palače, ki so bile središče dvornega življenja.
Druga civilizacija, ki se je tu razvila, je bilo Akadsko cesarstvo, prvo veliko svetovno cesarstvo. V zgodnjem 1. tisočletju pred našim štetjem je po Akadcih cesarstvo, imenovano [[Asirija]], zavladalo celotnemu Bližnjemu vzhodu, ki se je raztezalo od Perzijskega zaliva do Sredozemskega morja. Njegova mesta so bila polna impresivnih zgradb in umetnosti. Asirska umetnost je najbolj znana po podrobnih kamnitih [[relief (umetnost)|reliefih]], ki prikazujejo prizore dvornega življenja, verske prakse, lov in epske bitke. Ti reliefi so bili sprva pobarvani v svetle barve in postavljeni v palače. Poleg lepote nam pokažejo tudi asirsko življenje in poglede na svet, vključno z asirsko obleko in pohištvom.
Po ustanovitvi '''[[Asirija|asirske države]]''' so z gradbenimi deli dokazovali moč vladarja in njegove vojaške uspehe, stavbe iz opeke so prekrili z glino ali kamnitimi reliefi, na vogale pa dodali [[grifon|krilate grifone]], ki naj bi odganjali zle duhove.
:'''Kiparstvo:''' Za zgodnje obdobje so značilni kipci darovalcev/molivcev, ki jim je skupna toga drža, roke so imeli sklenjene v molitvi ali darovanju, npr. Molivci, najdeni v Iraku, ok. 2700–2500 pr. n. št.; [[diorit]]ni kip Gudea Lagaškega, [[Lagaš]], ok. 2150 pr. n. št. Vladarjevo življenje so upodabljali tudi z napisi na velikih kamnitih ploščah, npr. [[Asurbanipal]] na lovu, ok. 650 pr. n. št. Izjemno je bil razvit [[relief (umetnost)|relief]], saj so bile kraljeve palače v celoti okrašene z reliefi, ki so prikazovali vladarja bodisi na vojnem pohodu ali lovu.
O asirski umetnosti lahko govorimo šele od 13. stoletja pr. n. št. dalje, bila pa je povsem podrejena avtoriteti vladarja. Umetnik je moral upodabljati dela in dosežke vladarja in njegovo moč. Vrh razvoja mezopotamske umetnosti je prav gotovo palača Ašurnasirpala II. v [[Nimrud]]u. Motivi so: vladarski »portreti«, vladar v družbi bogov, bojni prizori, prizori lova in razna nadčloveška bitja. Ob vhodu v palačo so stali velikanski kipi v podobi bikov ali levov s človeško glavo imenovani [[lamassu]].
:'''Slikarstvo:''' Salmanasar III. (858-824 pr. n. št.) je svojo palačo bogato okrasil s freskami, ki pa se niso ohranile, le nekaj fragmentov. Ohranili so se prerisi in barvna shema iz katere so razvidne velike narativne poslikave, po vsebini podobne reliefom.
<gallery widths="150" heights="150">
File:Denis Bourez - British Museum, London (8747049029) (2).jpg|''Standarda iz Ura''; ok.2600-2400 pred našim štetjem; školjka, rdeči [[apnenec]] in [[lazurni kamen|lapis lazuli]] na lesu; dolžina: 49,5 cm; Britanski muzej (London){{sfn|Fortenberry|2017|p=4}}
File:Bronze head of an Akkadian ruler, discovered in Nineveh in 1931, presumably depicting either Sargon or Sargon's grandson Naram-Sin (Rijksmuseum van Oudheden).jpg|''Akadski kralj''; ok. 2250 pr. n. št.; bakrove zlitine; višina: 30 cm; Iraški muzej{{sfn|Fortenberry|2017|p=4}}
File:Vessel terminating in the forepart of a stag MET DT871.jpg|''Jelenov riton'' (hetitski); ok. 1400-1200 pred našim štetjem; srebro z zlatim vložkom; višina: 13 cm; Metropolitanski muzej umetnosti (New York City){{sfn|Fortenberry|2017|p=12}}
File:Incense burner MET DT893.jpg|''Kadilnica'' (predislamska južna Arabija); ok. sredina 1. tisočletja pr. n. št.; bron; višina: 27,6 cm; Metropolitanski muzej umetnostiArt{{sfn|Fortenberry|2017|p=13}}
File:Assyrian monumental bas-relief -(30626865213).jpg|''Lamassu'' (novoasirsko); okoli 710 pr. n. št.; [[alabaster]]; višina (max): 4,2 m; Louvre<ref>{{navedi knjigo|last1=|first1=|title=10,000 YEARS OF ART|date=2009|publisher=Phaidon|isbn=978-0-7148-4969-0|page=66|url=|language=en}}</ref>
File:Persépolis, Irán, 2016-09-24, DD 50 (cropped section).jpg|''Delegacija z darili'' (Ahemenidi); okoli 490 pr. n. št.; apnenec; ok. 260 x 150 cm; in situ, [[Perzepolis]] (Iran)<ref>{{navedi knjigo|last1=|first1=|title=10,000 YEARS OF ART|date=2009|publisher=Phaidon|isbn=978-0-7148-4969-0|page=82|url=|language=en}}</ref>
Slika:Gudea of Lagash Girsu.jpg|Dioritni kip Gudea Lagaškega, muzej [[Louvre]], [[Pariz]]
</gallery>
==== Egipčanska umetnost ====
{{glavni|Umetnost Starega Egipta}}
Ena prvih velikih civilizacij je nastala v Egiptu, ki je imela dovršena in kompleksna umetniška dela, ki so jih izdelali profesionalni umetniki in obrtniki. Egiptovska umetnost je bila [[religiozna umetnost|religiozna]] in simbolična. Glede na to, da je imela kultura visoko centralizirano strukturo moči in hierarhijo, je bilo v čast faraonu ustvarjenih veliko umetnosti, vključno z velikimi spomeniki. Egipčanska umetnost in kultura sta poudarjali verski koncept nesmrtnosti. Kasnejša egipčanska umetnost vključuje koptsko in bizantinsko umetnost.
[[Egipčanska umetnost]] se deli v šest obdobij: preddinastična doba, doba stare države, doba srednjega kraljestva, doba nove države, pozno obdobje in doba helenizma. V preddinastični dobi se mnogo podob iz prazgodovine nadaljuje, kmalu v ospredje umetnosti pridejo motivi živali, ki so jih Stari Egipčani častili kot svoja [[božanstvo|božanstva]], kajti nikoli niso popolnoma prevzeli čaščenja bogov v človeški podobi, z izjemo [[Izida|Izide]] in [[Oziris]]a.
:'''Arhitektura:''' Stari Egipčani so izdelovali grobnice, palače in svetišča. Najprej so gradili iz opeke, ok. leta 2660 pr. n. št. pa je arhitekt [[Imhotep]] star način stavbarstva zamenjal z novim in začel uporabljati kamen. Gradili so brez malte, kamnite bloke so polagali enega zraven drugega, da so dobili zgradbe veličastnih razsežnosti, ki so pričale o ideji [[Reinkarnacija|ponovnega življenja]] in čaščenja mrtvih. Obrede so opravljali v svetiščih, npr. [[Tempelj kraljice Hačepsut|Grobno svetišče kraljice Hačepsut]], [[Deir el-Bahari]], ok. 1480 pr. n. št. V ta namen so na začetni stopnji gradili [[mastaba|mastabe]], v katere so pokojnike pokopavali, kasneje je sistem napredoval do [[piramida|piramid]], najprej stopničastih ([[Sakara]]), kasneje gladkih, taka je [[Nekropola v Gizi|Keopsova piramida]] v Gizi v Egiptu, sredina 3. tisočletja pr. n. št. V [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]] so še danes ohranjeni [[hipogej]]i, to so podzemski grobovi, izklesani v skale.
Druge velike stavbe so bili templji, ki so bili po navadi monumentalni kompleksi, pred katerimi je bil drevored sfing in obeliskov. Templji so uporabljali stebre in trapezoidne stene s hipoetrosi in hipostilnimi dvoranami ter svetišči. Templji [[Karnak]], [[Luksor]], Philae in [[Edfu]] so dobri primeri.
:'''Kiparstvo:''': Kipi so upodabljali [[faraon]]e in božanstva, narejeni so bili iz različnih vrst marmorja. Tisti, ki so bili izklesani v nadnaravni velikosti, so pomenili slavljenje Egipta in vladarja, npr. [[Ramzes II.|Ramzesovi]] kipi pri [[Abu Simbel]]u; [[Velika sfinga v Gizi|Sfinga]], v Gizi v Egiptu, ok. 2500 pr. n. št., drugi pa so idealizirali podobe, npr. upodobitev kraljice [[Nefertiti|Nefretete]]. Skozi obdobja se pomen določenih podob ni spreminjal (podobe božanstev, stoječi in sedeči kipi itd.), se pa prvič pojavi upodobitev ženske kot samostojnega bitja.
:'''Slikarstvo:''' Slikarstvo egipčanske dobe je uporabljalo [[Jukstapozicija|jukstapozicijo]] prekrivajočih se ravnin. Slike so bile predstavljene hierarhično, tj. faraon je večji od običajnih subjektov ali sovražnikov, upodobljenih ob njem. Egipčani so slikali obris glave in okončin v profilu, medtem ko so trup, roke in oči slikali od spredaj.
:'''uporabna umetnost''': V Egiptu je bila razvita uporabna umetnost, zlasti obdelava lesa in kovin. Obstajajo odlični primeri, kot je pohištvo iz cedre, intarzirano z ebenovino in slonovino, ki jih je mogoče videti v grobnicah v Egipčanskem muzeju. Drugi primeri vključujejo kose, najdene v Tutankamonovi grobnici, ki so velike umetniške vrednosti.{{sfn|Azcárate|1983|pp=29–34}}
<center>
<gallery>
Slika:Burger TempeljHatcepsut 01.jpg|[[Tempelj kraljice Hačepsut]] - panorama na celoten tempeljski kompleks
Slika:All Gizah Pyramids.jpg|Vse piramide v Gizi
Slika:Abu Simbel Temple May 30 2007.jpg|[[Ramzes II.|Ramzesovi]] kipi pri [[Abu Simbel]]u
Slika:Giza Plateau - Great Sphinx - front view.JPG|Pogled na Sfingo iz sprednje strani
Tomb of Nebamun.jpg|Nebamunov lov v močvirju; c. 1380 pr. n. št.; barva na ometu; 98 × 83 cm; Britanski muzej (London){{sfn|Fortenberry|2017|p=19}}
Relief depicting Akhenaton and Nefertiti with three of their daughters under the rays of Aton 01 (cropped).jpg|[[Ehnaton]] in [[Nefrtete]] s hčerami; okoli 1345 pr. n. št.; barvani apnenec; 32,5 x 39 cm; Egiptovski muzej v Berlinu (Nemčija)<ref>{{navedi knjigo|last1=|first1=|title=10,000 YEARS OF ART|date=2009|publisher=Phaidon|isbn=978-0-7148-4969-0|page=48|url=|language=en}}</ref>
CairoEgMuseumTaaMaskMostlyPhotographed.jpg|Tutankamonova maska; c.1327 pr. n. št.; zlato, steklo in poldragi kamni; višina: 54 cm; Egiptovski muzej (Kairo)
Nofretete Neues Museum.jpg|Doprsni kip Nefretete; 1352–1336 pr. n. št.; barvani apnenec; višina: 50 cm; Neues Museum (Berlin, Nemčija){{sfn|Fortenberry|2017|p=16}}
Philae temple at night.jpg|Filajski tempelj (Egipt), 380 pr. n. št.-117 n. št.{{sfn|Rogers|Gumuchdjian|Jones|2014|p=30}}
</gallery>
</center>
==== Indska civilizacija ====
Odkrita leta 1922, dolgo po sodobnih kulturah Mezopotamije in Egipta, je [[Indska civilizacija]], znana tudi kot civilizacija Harapan (okoli 2400–1900 pr. n. št.), zdaj priznana kot izjemno napredna in na nek način primerljiva s tema kulturama. Najdišča obsegajo območje, ki se razteza od današnjega severovzhodnega [[Afganistan]]a, prek večjega dela [[Pakistan]]a ter do zahodne in severozahodne [[Indija|Indije]]. Med večjimi mesti kulture sta [[Harapa]] in [[Mohendžo-daro]], ki sta v [[Pundžab]]u oziroma v provinci [[Sind]] v severnem Pakistanu, ter pristaniško mesto Lothal v zvezni državi [[Gudžarat]] (Indija). Najštevilnejši artefakti so kvadratni in pravokotni žigi in odtisi pečatov, ki prikazujejo živali, običajno bike, zelo kratka harapska besedila. Veliko stiliziranih figuric iz terakote je bilo najdenih tudi na harapskih najdiščih ter nekaj kamnitih in bronastih skulptur, bolj naturalističnih od keramičnih.{{sfn|Fortenberry|2017|p=209}}
<gallery widths="150px" heights="150px">
IndusValleySeals.JPG|Pečati z indsko pisavo in odtisi; 2500-2000 pred našim štetjem; steatit; različne velikosti, večinoma ok.3 cm; Britanski muzej (London)<ref>{{navedi knjigo|last1=|first1=|title=India - A History in Objects|date=2022|publisher=Thames & Hudson|isbn=978-0-500-48064-9|page=28|url=|language=en}}</ref>
Dancing girl of Mohenjo-daro.jpg|''Plešoča deklica''; ok. 2400–1900 pr. n. št.; bron; višina: 10,8 cm; Narodni muzej (New Delhi, Indija)
Shiva Pashupati.jpg|Pečat prašivskega žiga; ok. 2400–1900 pr. n. št.; steatit; višina: 3,6 cm; Narodni muzej (New Delhi)
Mohenjo-daro Priesterkönig.jpeg|''Duhovnik-kralj''; ok. 2400–1900 pr. n. št.; steatit; višina: 17,5 cm; Narodni muzej Pakistana (Karači)
Clevelandart 1973.160.jpg|Pečat z dvorogim bikom in napisom; c. 2010 pred našim štetjem; steatit; skupaj: 3,2 × 3,2 cm; Clevelandski muzej umetnosti (Cleveland, Ohio, ZDA)
</gallery>
==== Kitajska ====
[[File:01 terracottawarriorsgroup.jpg|thumb|Bojevniki terakotske vojske; ok. 214 pr. n. št.; terakota; višina (povprečen vojak): ok. 1,8 m; Okrožje Lintong (Šjan, Šaanši, Kitajska){{sfn|Fortenberry|2017|p=74}}]]
Prvi kovinski predmeti, izdelani na Kitajskem, so bili izdelani pred skoraj 4000 leti, v času [[dinastija Šja|dinastije Šja]] (okoli 2100–1700 pr. n. št.). V kitajski bronasti dobi (dinastiji [[dinastija Šang|Šang]] in [[dinastija Džov|Džov]]) je posredovanje na dvoru in komunikacijo z duhovnim svetom izvajal šaman (mogoče sam cesar). V dinastiji Šang (okoli 1600–1050 pr. n. št.) je bil vrhovno božanstvo Šangdi, vendar so aristokratske družine raje stopile v stik z duhovi svojih prednikov. Zanje so pripravili dovršene bankete s hrano in pijačo, ki so jo pogreli in postregli v bronastih obrednih posodah. Te bronaste posode so imele različne oblike, odvisno od namena: za vino, vodo, žito ali meso, nekatere pa so bile označene z berljivimi znaki, kar kaže na razvoj pisave. Tovrstne posode, zelo visoke kakovosti in kompleksnosti, so bile odkrite v dolini [[Rumena reka|Rumene reke]] v provinci [[Henan]], na mestih, kot so Erlitou, Andžang ali [[Džengdžov]]. Uporabljali so jih v verskih obredih za utrjevanje oblasti Dhang, in ko je okoli leta 1050 pr. n. št. padla prestolnica Šang, so njeni osvajalci Džov (okoli 1050–156 pr. n. št.) še naprej uporabljali te posode v verskih obredih, vendar predvsem za hrano namesto pijače. Dvor Šang je bil obtožen prekomerne pijanosti, Džov, ki je promoviral cesarski Tian (»nebesa«) kot glavno duhovno silo, namesto prednikov, je omejil vino v verskih obredih v korist hrane. Uporaba obrednih bronastih predmetov se je nadaljevala v zgodnji [[dinastija Han|dinastiji Han]] (206 pr. n. št.–220 n. št.).
Eden najpogosteje uporabljenih motivov je bil ''taotie'', stiliziran obraz, sredinsko razdeljen na dve skoraj zrcalni polovici, z nosnicama, očmi, obrvmi, čeljustmi, lici in rogovi, obdanimi z vrezanimi vzorci. Ni mogoče ugotoviti, ali je ''taotie'' predstavljal resnična, mitološka ali povsem izmišljena bitja.
Zagonetni bronasti predmeti Sanšingdui blizu Guanghana (v provinci [[Sečuan]]) so dokaz za skrivnostni žrtveni verski sistem, ki ni podoben ničemur drugje v starodavni Kitajski in se precej razlikuje od umetnosti sočasnega Šanga v Andžangu. Izkopavanja v Sanšingduiju od leta 1986 so razkrila štiri jame z artefakti iz [[bron]]a, [[jadeit|žada]] in [[zlato|zlata]]. Tam so našli velik bronast kip človeške figure, ki stoji na podstavku, okrašenem z abstraktnimi slonjimi glavami. Poleg stoječe figure je bilo v prvih dveh jamah več kot 50 bronastih glav, nekatere s pokrivali, tri pa s sprednjo stranjo, prekrito z zlatimi lističi. Tudi tu so bili odkriti cevasti bronasti odlomki z vejami, ki verjetno predstavljajo drevesa, pa tudi bronaste liste, sadje in ptice. V Sanšingduiju so leta 1986 našli več kot 4000 predmetov.
Dinastija Džov (1050–221 pr. n. št.), ki je nasledila dinastijo Šang, je vladala bolj kot katera koli druga v kitajski zgodovini. Njihova zadnja stoletja je zaznamovalo nasilje, obdobje je znano kot [[obdobje vojskujočih se držav]]. V tem težavnem času so se pojavila nekatera filozofska gibanja: [[konfucianizem]], [[daoizem]] in [[legalizem]].
Obdobje vojskujočih se držav je končal cesar [[Čin Ši Huang]], ki je leta 221 pr. n. št. združil Kitajsko. Naročil je ogromno grobnico, ki jo je varovala [[Glinena vojska|terakotna vojska]]. Drug velik projekt je bil predhodnik [[Kitajski zid|Velikega zidu]], postavljenega za zavrnitev roparskih plemen s severa. Po smrti cesarja je njegova [[dinastija Čin]] (221–206 pr. n. št.) trajala le tri leta. Čin Ši Huangdiju je sledila dinastija Han (202 pr. n. št.–220 n. š.), med katero se je [[svilna pot]] močno razvila in na Kitajsko prinesla nove kulturne vplive.{{sfn|Fortenberry|2017|p=71}}<ref>{{navedi knjigo|last1=Farthing|first1=Stephen|title=ARTA Istoria Artei de la pictura rupestră la arta urbană|date=2020|publisher=rao|isbn=978-606-006-392-6|pages=42, 43, 44|url=|language=ro}}</ref>
<gallery widths="150px" heights="150px">
File:Pan water vessel with coiling dragon pattern, Late Shang Dynasty (c.14th - Mid 11th Century B.C.E.).tif|Bronasta posoda za vodo z vzorcem zvijajočega se zmaja, pozna dinastija Šang (ok. 14. – sredina 11. stol. pr. n. št.)
File:商 青銅方鼎-Rectangular Cauldron (Fangding) MET DP140736.jpg |Pravokotni kotel; 12.–11. stol. pr. n. št.; bron; [[Metropolitanski muzej umetnosti]] (New York)
File:Zun in shape of Rhino.jpg|Bronasta posoda za vino v obliki nosoroga, 11. stol. pr. n. št.
File:MET DP219959.jpg |Oltarna garnitura; pozno 11. stol. pr. n. št.; bron; Metropolitanski muzej umetnosti
File:虎座鸟架鼓（九连墩）.jpg |Boben z okvirjem iz ptice in tigra, Ču (država) Lakirana posoda, 8. stoletje pr. n. št.
File:Middle Western Zhou Bronze "Yi" Fangyi.jpg|Fang Lei; ok. 925–875 pr. n. št.; bron; višina: 22,8 cm; Narodni muzej Kitajske (Peking, Kitajska){{sfn|Fortenberry|2017|p=71}}
File:La Tigresse, bronze vessel to preserve drink. Hunan, 11th BC. Cernuschi museum.jpg|Bronasta posoda iz dinastije Šang, ki se uporablja za shranjevanje pijače; 2. tisočletje pr. n. št.
File:Strongman, The Acrobats, 210 BCE, Mausoleum of Qin Shihuang, China.jpg|''Strongman'', iz serije ''Akrobati''. Mavzolej prvega cesarja Čin, 210 pr. n. št.
File:Warring States Lacquered Dou (9979386085).jpg|Lak ''feniks dou'', država Ču ok. 5. stoletje pr. n. št.
File:20230208 Painted lacquer lidded dou-bowl carved wirh dragons.jpg|Lakasta dou-posoda iz grobnice markiza Jija iz Zeng ok. 433 pr. n. št
File:Lacquerware from State of Ch'u.jpg|Škatla za lakirano posodo iz grobnice Džingmen (荊門楚墓; Jīngmén chǔ mù) države Ču (704–223 pr. n. št.)
File:彩漆木雕小座屏，2014-04-06 05.jpg|Lakiran paravan z motivi živali, obdobje vojskujočih se držav (ok. 4. stol. pr. n. št.)
File:Confucius, fresco from a Western Han tomb of Dongping County, Shandong province, China.jpg|Grobna freska zahodnega Hana, ki prikazuje filozofa Konfucija; ok. 1. stol. pr. n. št.; iz okrožja Dongping, Šandong
File:Guardians of Day and Night, Han Dynasty.jpg|Animalistični duhovi varuhi polnoči in jutra v kitajskih oblačilih, dinastija Han (202 pr. n. št. – 220 n. št.) na keramičnih ploščicah
File:Ring with coiled dragon design.jpg|Prstan z dvema zmajema, zgodnja dinastija Šang (2. tisočletje pr. n. št.)
File:Jade Openwork Disk with Dragon and Phoenix 2.jpg|Disk iz žada, Nanjue (okoli 2. stoletja pr. n. št.)
</gallery>
==== Umetnost egejskih kultur ====
{{glavni|Umetnost egejskih kultur}}
Na otokih in obalah [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] so se v 3. in 2. tisočletju pr. n. št. razvile samostojne kulture s središči na [[Malta|Malti]], [[Kikladi]]h, [[Kreta|Kreti]] in v [[Mikene|Mikenah]].
:*'''[[Kikladska umetnost]]''' je poznana po uporabnih predmetih in stvaritvah za dvor. [[Marmor]]natim kipcem, imenovanim ''kikladski idoli'', je pomen težko določiti, osebe so prikazane stoje ali sede, npr. Mož z liro, 2400–2200 pr. n. št.
:*'''Kretsko/[[minojska doba|minojsko kulturo]]''' je odkril [[arheolog]] [[Arthur Evans]]. Palače so bile velike. Razvrščale so se okoli osrednjega dvorišča. Osrednji element so bili stebri. Najznamenitejša je palača v [[Knossos|Knososu]], Kreta, ok. 1500 pr. n. št. Stene so bile poslikane s freskami, ki so uprizarjale prizore iz vsakdanjega življenja in narave. Slikana keramika prevzema motive morskih živali in rastlin, v poslikanih kipcih boginje s kačami pa se prepozna kult rodovitnosti.
:*'''[[Mikenska doba|Mikenska kultura]]''' je pripadala kulturi vojakov, ki so gradili utrdbe na hribih. Temu stavbarstvu se reče ''kiklopska zidava'', ker so stavbe narejene iz velikih kamnitih blokov. Palače so imele osrednji prostor, imenovan ''megaron'', okoli je bilo [[obzidje]]. Primer gradnje so ''Levja vrata'' v Mikenah, ok. 1500–1300 pr. n. št. Značilna je izdelava predmetov iz dragih kovin, ki so jih dajali v grobove. Najbolj znana je [[Agamemnon]]ova zlata maska, ok. 1400 pr. n. št.
==== Starogrška umetnost ====
{{glavni|Starogrška umetnost}}
V 2. tisočletju pr. n. št. so [[Dorci]] naleteli na mikensko kulturo, vendar je niso sprejeli kot izhodišče za svojo. [[Grška umetnost]] je le zbirno ime za različne umetnosti grških držav na celini in njenih kolonij. Hitro se je spreminjala, deli se na štiri obdobja:
'''1. [[Geometrična umetnost|Doba geometričnega sloga]] (ok. 1000–700 pr. n. št.)'''
Slog je razviden v slikarstvu in poslikavi keramičnih posod z motivi [[zvezda|zvezd]], [[krog]]ov, [[trikotnik]]ov itd. Kasneje so vnašali tudi podobe živali in ljudi, ki imajo geometrične oblike, ter vsakdanje dogodke, taka je Amfora v geometričnem slogu: Pogreb, iz grobišča pri Dipilonu, prva polovica 8. stoletja pr. n. št.
'''2. Arhajska umetnost (700–480 pr. n. št.)'''
Na kiparsko in slikarsko umetnost je vplivala mestna [[aristokracija]].
:'''Arhitektura:''' Začeli so menjati leseno gradnjo s kamnito, v celinski Grčiji se je izoblikoval dorski tempelj. Poznali so tri temeljne oblike stebrov: [[dorski slog|dorskega]], [[jonski slog|jonskega]] in [[korintski slog|korintskega]]. Templje so postavljali na vzpetine.
:'''Kiparstvo:''' Pri frontalnih kipcih, ki se s hrbtom dotikajo naslonilne plošče, je viden egipčanski vpliv. Telesa so urejena po geometrični shemi, odprte oči in roke ob telesu so znak življenja. Najbolj značilna kipa sta kuros (mladenič) in kora (mladenka), npr. Kuros iz Anavisa, ok. 530 pr. n. št.
:'''Slikarstvo:''' Ohranilo se je le vazno slikarstvo. Slikarji so želeli doseči popolno perspektivo narisanega telesa, npr. Eksekijas: Ahil in Ajaks med kockanjem, ok. 540 pr. n. št.
'''3. [[Strogi klasični slog|Klasična umetnost]] (480–323 pr. n. št.)'''
Posameznik je postal del celote, umetnost uresničuje ideal skladnosti.
:'''Arhitektura:''' Templji oz. svetišča so grajeni v dorskem in jonskem slogu. Vrhunec gradbeništva te dobe je [[Partenon]], Atene, ok. 450 pr. n. št.
:'''Kiparstvo:''' Kipi izražajo mir, popolnega človeka, ne upodabljajo pa vsakdanjika ali vojn. Znane so le podobe pomembnih posameznikov in bogov. Najpomembnejši kiparji so bili [[Fidija]] ([[Zevs]] iz [[Olimpija, Grčija|Olimpije]]; [[Atena]] Partenos iz Partenona), [[Poliklet]] (Kopjenosec) in [[Miron]] (Metalec diska).
:'''Slikarstvo:''' Poslikave so bile razkošne, krasile so javna poslopja, hiše in grobnice in upodabljale motive iz zgodovine, mitologije in vsakdanjika.
'''4. [[Helenistična umetnost]] (323–334 pr. n. št.)'''
Pozno obdobje grške umetnosti se pokriva z vladavino [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in združuje maloazijske in grške motive.
:'''Arhitektura:''' Helenizem se odreče klasičnim motivom, zgradbe so večje in imenitnejše (Pergamonski oltar, ok. 150 pr. n. št.).
:'''Kiparstvo:''' Upodobitve so bile bogate, odražale so razcvet države, obrazi figur izražajo čustva. Portretiranci iz vsakdanjega življenja so bili prikazani v vsej svoji slavi. Najpomembnejši kiparji so bili [[Praksitel]] (Hermes z malim Dionizem), [[Lizip]] (Strgalec) in [[Skopas]].
:'''Slikarstvo:''' Uveljavi se stensko in tabelno slikarstvo, ki je bilo vzporedno rimskemu slikarstvu. Upodabljalo je grške dosežke v vojnah in vsakdanjiku, npr. [[bitka pri Isu]], 2. stoletje pr. n. št. Najslavnejši slikar je bil [[Apel]].
<gallery widths="150px" heights="150px">
Terracotta krater MET DT258.jpg|[[Krater (posoda)|Krater]] s podstavkom (geometrični); ok. 750 pr. n. št.; terakota; višina: 108,3 cm, premer: 72,4 cm; Metropolitanski muzej umetnosti{{sfn|Fortenberry|2017|p=30}}
Marble statue of a kouros (youth) MET DT263.jpg|''Kuros'' (arhaično); ok. 600 pred našim štetjem; marmor in pigment; višina: 1,95 m; Metropolitanski muzej umetnosti{{sfn|Fortenberry|2017|p=33}}
Terracotta Panathenaic prize amphora MET DT5492.jpg|Panatenejska amfora (arhaik); c.530 pr. n. št.; keramika; višina: 62,2 cm; Metropolitanski muzej umetnosti<ref>{{navedi knjigo|last1=Smith|first1=David Michael|title=Pocket Museum - Ancient Greece|date=2017|publisher=Thames & Hudson|isbn=978-0-500-51958-5|page=[https://archive.org/details/pocketmuseumanci0000murp/page/163 163]|url=https://archive.org/details/pocketmuseumanci0000murp|language=en}}</ref>
Red-figure cup showing the death of Pentheus and a Maenad by Douris, Kimbell Art Museum (bottom).jpg|Rdečefiguralni [[Kiliks (posoda)|kiliks]] (klasična); ok. 480 pr. n. št.; keramika; višina: 12,7 cm, premer: 27,2 cm; Muzej umetnosti Kimbell (Fort Worth, Teksas, ZDA)<ref>{{navedi knjigo|last1=Smith|first1=David Michael|title=Pocket Museum - Ancient Greece|date=2017|publisher=Thames & Hudson|isbn=978-0-500-51958-5|page=[https://archive.org/details/pocketmuseumanci0000murp/page/178 178]|url=https://archive.org/details/pocketmuseumanci0000murp|language=en}}</ref>
Bronze statue of Zeus or Poseidon from Artemision, Euboea. ca. 460 BC.jpg|''Zevs iz Artemizije'' (klasična); c.460 pr. n. št.; bron; višina: 209 cm; Nacionalni arheološki muzej (Atene, Grčija)<ref>{{navedi knjigo|last1=Susan Woodford|title=Greek and Roman Art|date=2020|publisher=Thames & Hudson|isbn=978-0-500-29525-0|page=29|url=|language=en}}</ref>
Segesta AncientGreekTemple 0932.jpg|Tempelj v Segesti (Calatafimi-Segesta, današnja Italija), 5. stoletje pr. n. št.{{sfn|Rogers|Gumuchdjian|Jones|2014|p=32}}
File:Erechtheum Acropolis Athens.jpg|[[Erehtejon]] (Atene), z jonskimi stebri in kariatidno verando, 421–405 pr. n. št.
Terracotta vase MET DT1069 (cropped).jpg|Vaza Centuripe (helenistična); ok. 300-100 pred našim štetjem; keramika; višina: 9,4 cm; Metropolitanski muzej umetnosti<ref>{{navedi knjigo|last1=Susan Woodford|title=Greek and Roman Art|date=2020|publisher=Thames & Hudson|isbn=978-0-500-29525-0|page=265|url=|language=en}}</ref>
</gallery>
==== Etruščanska umetnost ====
{{glavni|Etruščanska umetnost}}
[[Etruščanska umetnost]] se je izoblikovala v začetku 7. stoletja pr. n. št. iz grške, vrh je dosegla v 6. in 5. stoletju pr. n. št.
:'''Arhitektura:''' Prevzemajo grške elemente, pročelja poudarjajo gostejše postavljeni stebri. Bogovom namenijo več obrednega prostora. Gradnje obokov in kupol so se naučili pri Rimljanih. Poznani so po grobni arhitekturi, primer takega stavbarstva je Grobnica pobarvanih reliefov, zgodnje 3. stoletje pr. n. št.
:'''Kiparstvo in umetna obrt:''' Uporabljali so bron in v grobni umetnostni predvsem žgano glino, npr. [[Sarkofag]] zakoncev, Cerveteri, ok. 520 pr. n. št.; kip Brutus, ok. leta 300 pr. n. št. V ospredje so postavljali vsakdanjik, medtem ko so Grki iskali idealno podobo boga in posameznika. Ukvarjali so se tudi z zlatarstvom.
:'''Slikarstvo:''' Grobnice so poslikane s freskami, ki nakazujejo zaokroženo vsebino, do zlitja z grško umetnostjo ni prišlo. Bili so samostojni, izvori so na Bližnjem vzhodu in v Grčiji. Ohranili so se motivi lova, jahanja, plesa, pojedine, grških mitov in obredja. Ena takih poslikav se najde v Grobnici avgurjev, Tarkvinija, 530–520 pr. n. št.
==== Rimska umetnost ====
{{glavni|Rimska umetnost}}
Ob koncu 6. stoletja se je Rim pričel širiti in ob osvajalskem pohodu naletel na kulture, od katerih je prevzemal značilnosti in motive (od Etruščanov oboke, od Grkov značilnosti stebrov). Rimska umetnost je dokazovala moč cesarstva.
:'''Arhitektura:''' Temelji na etruščanski in grški umetnosti. Čeprav so značilnosti stebrov prevzeli od Grkov, so ustvarili tudi svojega, imenovanega kompozitni ali sestavljeni steber. Vendar stebri kmalu niso bili več pomembni, ker so se bolj osredotočili na notranje prostore. Razvili so kupolno in obočno gradnjo, za vezivo so uporabljali [[rimski beton|beton]], ki so ga zakrili s ploščami iz [[klesanec|klesanega kamna]] (parametri). Templje so postavljali v središče mesta. Z gradnjo velikanskih templjev in svetišč so izražali veličastnost države, ki je delovala usklajeno. Ustvarili so nove stavbne tipe, med drugim so bili to [[forum]]i, [[bazilika (zgradba)|bazilika]], [[rimske terme|terme]], [[akvadukt (vodovod)|akvadukt]]i, [[Akvadukt (most)|viadukti]], kanalizacija, cestno omrežje, stadioni, [[amfiteater|amfiteatri]] in [[slavolok]]i, npr. Flavijski amfiteater ([[Kolosej]]), v letih 72–80; [[Konstantinov slavolok, Rim|Konstantinov slavolok]], do leta 315.
:'''Kiparstvo:''' Na začetku je imelo značilnost starejše umetnosti, kasneje pa večino motivov prevzamejo od Etruščanov. Po zavzetju Grčije so mnogo kipov prenesli iz Grčije v Rim ter jih postavili na javna mesta. Ti kipi so poveličevali bogove in pomembne posameznike, rimski pa portretirali uspešne vojskovodje. Z reliefi, ki so predstavljali vojsko, so krasili oltarje, slavoloke in stebre ter upodabljali brezčasne dogodke.
:'''Slikarstvo:''' Razvoj je doživelo v času helenizma, poznano je po ohranjenih stenskih poslikavah [[Pompeji|Pompejev]] in [[Herkulanej]]a, ki so bile namenjene okrasitvi prostorov. Ker so jih slikali tudi grški umetniki, včasih kažejo značilnosti grškega slikarstva. Slog je bil odvisen od naročnika, slika je bila del celote in se je ujemala s prostorom, v katerem je bila razstavljena, npr. [[Vila misterijev]], Pompeji, ok. 50 pr. n. št. Pomemben del slikarstva so bili tudi mozaiki, s katerimi so krasili tla in zidove.
<gallery widths="150px" heights="150px">
File:Roman fresco Villa dei Misteri Pompeii 005.jpg|''Misteriji'', freska; sredina 1. stoletja pr. n. št.; freska; višina: 1,62 m; [[Vila misterijev, Pompeji]]{{sfn|Fortenberry|2017|p=51}}
Portland Vase BM Gem4036 n5.jpg|Portlandska vaza; pozno 1. stoletje pr. n. št.; steklo; višina: 24 cm; Britanski muzej (London){{sfn|Fortenberry|2017|p=57}}
Maison Carree in Nimes (16).jpg|Maison Carrée (Nîmes, Francija), eden najbolje ohranjenih rimskih templjev, ok. 2. stol. n. št.
Marine mosaic (central panel of three panels from a floor) - Google Art Project.jpg|Morski mozaik (osrednja plošča treh plošč s tal); 200–230; mozaik (kamnite in steklene tesere); 2.915 mm x 2.870 mm; Muzej lepih umetnosti (Boston, ZDA)
500px photo (217110515).jpeg|Konstantinov slavolok (Rim), ki obeležuje zmagoslavje [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I. Velikega]] po njegovi zmagi nad Maksencijem v [[bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]], 316{{sfn|Irving|2019|p=36}}
</gallery>
==== Keltska umetnost ====
{{glavni|Keltska umetnost}}
{{multiple image|total_width=230
| direction = horizontal
| image1 = Hochdorf Chieftain's Grave reconstruction.jpg
| image2 = Parade helmet.jpg
| image3 = Romano-Celtic mirror (Desborough).jpg
| footer = Hochdorfski poglavarski grob, Nemčija, ok. 530 pr. n. št., čelada Agris, Francija, 350 pr. n. št.; Desboroughško ogledalo, Velika Britanija, 50 pr. n. št. – 50 n. št
}}
Keltska umetnost, znana po svojih zapletenih vzorcih, simboličnih motivih in značilnih dizajnih, se je razvijala dolgo, njene korenine pa segajo v zgodnjo železno dobo. Ta bogata in raznolika umetniška tradicija se razteza skozi več stoletij in regij, predvsem pa zajema današnjo Irsko, Britanijo, Francijo ter dele srednje in vzhodne Evrope. Zgodovino keltske umetnosti lahko razdelimo na dve ključni obdobji:<ref>{{Navedi splet |url=https://likewolf.com/celtic-art |title=arhivska kopija |access-date=2025-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250122012623/https://likewolf.com/celtic-art |archive-date=2025-01-22 |url-status=dead}}</ref>
[[Halštatska kultura]] (približno 800–500 pr. n. št.): Najzgodnejša prepoznavna oblika keltske umetnosti je povezana s halštatsko kulturo, ki se nahaja na območju današnje Avstrije in okoliških regij. V tem obdobju so se razvile značilne tehnike obdelave kovin, zlasti zlata, brona in železa. Artefakti iz tega časa pogosto vsebujejo geometrijske vzorce, stilizirane živalske motive in abstraktne spirale.<ref>https://www.thoughtco.com/hallstatt-culture-early-european-iron-age-171359</ref>
[[Latenska kultura]] (približno 500 pr. n. št. – 1 n. š.): Latenska kultura velja za vrhunec zgodnje keltske umetnosti. V tem obdobju je prišlo do znatnega povečanja kompleksnosti in zapletenosti dizajnov. Obrtniki v La Tènu so ustvarjali orožje, nakit in vsakdanje predmete, okrašene z vrtinčastimi vzorci, vozli in stiliziranimi živalmi. To obdobje je znano tudi po prvi pomembni uporabi »keltskega vozla«, oblike oblikovanja neskončne zanke, ki simbolizira večnost in kontinuiteto.<ref>http://www.visual-arts-cork.com/cultural-history-of-ireland/la-tene-celtic-culture.htm</ref>
== Umetnost srednjega veka ==
=== Starokrščanska umetnost ===
V 2. in 3. stoletje, v času rimskega cesarstva, je cesar [[Konstantin I. Veliki]] izdal [[Milanski edikt|tolerančni edikt]], s katerim je krščanstvo postalo dovoljena vera. Takrat se je [[krščanska umetnost]] preobrazila in razširila. V središče je postavila [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] kot božjega sina in njegove spremljevalce ([[Sveta Marija|Marija]], [[apostol]]i, [[svetnik]]i itd.), katerih vloge so temeljile na [[Sveto pismo|svetopisemskih]] besedilih.
:'''Arhitektura:''' Krščanstvo je bilo dokončno priznano šele v 4. stoletju, zato se starokrščanska arhitektura začne šele takrat. Razvila sta se dva modela:
:::* na Zahodu (latinski del) so pretežno gradili cerkve z vzdolžnim tlorisom, ki se imenujejo [[bazilika (zgradba)|bazilike]], npr. [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika sv. Petra v Vatikanu]];
:::* na Vzhodu (grški del) so gradili cerkve s centralnim tlorisom, ki so svojo obliko povzele po mavzolejih, kasneje pa so se jim tlorisi spreminjali (križni, osmerokotni, itd.).
:'''Kiparstvo:''' Spremembo je doživelo ok. leta 300, ko se je pričel dotok umetniških idej iz rimskih provinc. Osebe so upodabljali strogo, prostor, na katerem so stale, je bil ozek. Najbolj znana kiparska dela tega časa so bili sarkofagi, na katerih je bilo upodobljeno življenje Jezusa Kristusa, npr. Sarkofag Junija Basa, ok. leta 359. Osebe so bile izklesane v globokem [[Relief (umetnost)|reliefu]], oblečene pa v halje ali [[Toga|toge]].
:'''Slikarstvo:''' Najzgodnejše [[freska|freske]] so se ohranile v [[Katakombe|katakombah]], poudarjajo vero in upanje. Ujemajo se z značilnostmi rimskega slikarstva, le vsebina in simboli so drugačni: [[križ]], križ z [[Navadni lovor|lovorjevim]] vencem in grški črki [[Alfa in Omega]]. Upodobitve so bile povezane z biblijskimi motivi Jezusa in Marije. Ker so se bolj osredotočali na krščansko resnico, je zunanja podoba začela bledeti, osebe so postale nepremične in prikazane v čelnem pogledu.
Po uradnem priznanju krščanstva se je slikati začelo tudi v cerkvah, kjer so nastajali [[mozaik]]i in freske, ki so poudarjali zmago krščanstva in Jezusa Kristusa kot odrešenika in vladarja.
=== Bizantinska umetnost ===
{{glavni|Bizantinska umetnost}}
Leta 395 se je rimsko cesarstvo razdelilo na zahodno in vzhodno polovico, zato se je tudi umetnost v obeh delih začela razvijati drugače. [[Bizantinska umetnost]] se je razvila v vzhodnem delu in se sčasoma razširila še v [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]], v vzhodno Sredozemlje in na [[Balkan|Balkanski polotok]]. Po padcu [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskega cesarstva]] se je bizantinska umetnost ohranila v [[Rusija|Rusiji]] in pri njenih sosedah. Izhodišče je imela v poznoantični umetnosti, ki je prikazovala lepoto oseb, zasanjanost, nežne barve in detajle, in vse to prenašala na cerkvene motive.
:'''Arhitektura:''' V začetku je sprejela značilnosti tipov stavb iz [[Anatolija|Anatolije]], kar je nakazovalo na pestrost bizantinskega stavbarstva. Gradili so z opeko, ker je bila poceni, velik poudarek so dali [[kupola]]m, ki so prekrivale osrednji del cerkve s centralnim tlorisom. Najbolj se je arhitektura razvila v času cesarja [[Justinijan I.|Justinijana]], ko je imel cerkveni tloris obliko [[grški križ|grškega križa]], nad središčem je bila kupola, ki so jo kasneje začeli graditi tudi nad [[cerkvena ladja|ladjami]], npr. [[Hagija Sofija]].
:'''Kiparstvo:''' Kiparskih spomenikov je zelo malo, edino kar bi sodilo sem, so zlatarska dela, npr. ''Žrtvovanje Ifigenije'' (skrinjica iz Verolija), ok. leta 940.
:'''Slikarstvo:''' Na začetku je bila v ospredju helenistična tradicija upodabljanja oseb, ki so bile razgibane, kasneje pa so se razvile stroge oblike svetnikov, imenujejo se [[Ikona|ikone]]. V cerkvah so slike razporejene tako, da komentirajo besedila, ki se govorijo pri obredih. Ker se vsi ti prizori dogajajo visoko v nebesih, so osebe naslikane na zlatih (barva večnosti) in temno modrih barvah (barva neba), npr. ''Dobri pastir'', v letih 425–450. Najbolj znani ikonopisec je [[Andrej Rubljov]].
=== Romanika ===
{{glavni|Romanska umetnost}}
[[Romanika]] je čas, ko krščanstvo prevzame vse [[Evropa|evropske]] dežele in se začnejo ustanavljati meniški redovi ([[benediktinci]], [[cistercijani]], [[kartuzijani]]). Motive so preko pokrajin širili [[menih]]i in potujoči umetniki. Enotnega sloga ni, ker je imela vsaka pokrajina svoje posebnosti, je pa povsod značilna povezava med [[Stara zaveza|Staro]] in [[Nova zaveza|Novo zavezo]].
V začetno obdobje romanike se uvrščajo tudi [[manjša renesančna gibanja]] kot sta [[karolinška umetnost|karolinška]] in [[otonska umetnost]].
:'''Arhitektura:''' Vrhunec sakralnih stavb, gradov je bil v 12. stoletju. Izbrane stavbe so gradili iz kamna, v nekaterih območjih iz opeke. Kamnite stene so sestavljali iz klesanih kvadrov ([[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka|Krka na Koroškem]], Stična v Sloveniji). Prostori so imeli osnovni [[križni kvadrat]], ob njih ladje z [[obok]]i in delitev v večjih objektih v [[traveja|traveje]]. Cerkve so imele običajno tloris [[Latinski križ|latinskega križa]], s stranskimi ladjami, notranjost je bila zelo odprta, okna pa ozka. Stene so bile pogosto poslikane. Največja značilnost je polkrožni [[Lok (arhitektura)|lok]]. Med izjemne stavbe obdobja sodi [[stolnica v Pisi]]. Niz romanskih cerkva je bil postavljen v dolini [[Ren]]a. Med ključne cerkve obdobja je sodila največja samostanska cerkev v zgodovini v [[Cluny (opatija)|Clunyju]]. Romanska cerkev je npr. [[Bazilika svetega Saturnina, Toulouse]], grajena v letih 1080–1120.
:'''Kiparstvo:''' Zunanje stene stavb, zlasti portale so poudarili z reliefi različnih prizorov, predvsem so bili prizori iz Svetega pisma, o svetnikih, peklu in nebesih. Najpomembnejše osebe so vedno v središču klesane skupine in v bogatejših cerkvah, zlasti v notranjostih, so okrašene z zlatom. Pomembnejša kiparja sta bila [[Benedetto Antelami]] iz Parme in [[Gislebert]] iz Autuna, zlatar pa [[Nikolaj iz Verduna]].
:'''Slikarstvo:''' Gre za poslikavo sten s freskami in mozaiki. Pomembne so knjižne poslikave in drugi okrasi. Motivi so bili različni, snov so črpali iz zgodovine, viteške lirike, epskih pesnitev o junakih, prizorov Stare in Nove zaveze in svetniških legend.
=== Gotika ===
{{glavni|Gotska umetnost}}
[[Gotika]] se je začela v osrednji Franciji v sredini 12. stoletja in je trajala do 15. stoletja, s svojimi oblikami ponekod tudi dlje. V tem času je meščanstvo postalo pomemben družbeni sloj. Umetnosti ne usmerjajo je več samostani podeželja, temveč svobodne ideje in novi meniški redovi. Veliko vlogo je pridobila posvetna književnost, [[viteški roman]], [[pesništvo]]. Z gotiko se končuje umetnost srednjega veka.
:'''Arhitektura:''' Vrhunec arhitekture so bile visoke [[stolnica|stolnice]], ki so bile zidane s skeletno konstrukcijo. Cerkvene stene so bile masivne, zaradi zunanjih opornikov in snopastih stebrov so lahko v manj nosilne stene vgrajevali velika poslikana okna. Notranjost so napolnile obočne sheme. Cerkve so imele tloris latinskega križa, vendar [[križni kvadrat]] ni bil več osnova prostorov. Pravokotnim [[obok]]om pravimo križnorebrasti oboki. Cerkve so v glavni ladji pridobile na višini. V 15. stoletju se uveljavi [[dvoranska cerkev]], kjer so vse ladje enako visoke. Taka cerkev je npr. [[Katedrala Notre-Dame d'Amiens|stolnica Notre-Dame]], v Parizu. Najlepše stvaritve v centralni Franciji je oblikoval arhitekt [[Pierre de Montreuil]] ([[Sainte-Chapelle]]). Svojski oboki so bili razviti v angleških stolnicah.
:'''Kiparstvo:''' Osredotočilo se je na človeka, ki živi na zemlji, motivi so bili iz vsakdanjega življenja, v kipih so se prepoznala čustva. Osebe niso bile več toge, ampak razgibane in bolj naravne. Kipe so izdelovali za cerkve in manjše kapele. Umetniki so bili rokodelci, naročniki pa celotna mesta ali posamezni meščani. Najpomembnejši kiparji: [[Nicola Pisano]], [[Giovanni Pisano]], [[Giotto di Bondone|Giotto]], [[Claus Sluter]], [[Tilman Riemenschneider]], [[Veit Stoss]], [[Peter Parler]], [[André Beauneveu]].
:'''Slikarstvo:''' V upodobitvah so prikazana verska čustva kesanje, pravičnost in skromnost. Zmagoslavje cerkve ni tako močno izraženo, raje se osredotočajo na vsakdanjik in na svet, kakršnega so ga opevali viteški epi. Človekovo telo postaja popolno, vitke postave so bogato oblečene. Upodobitve prostora so blizu resničnosti, prizori so razkošni in zasanjani. Poseben pomen so imela slikana okna oz. [[Vitraj|vitraži]]. Najpomembnejši slikarji: [[Cimabue]], [[Duccio di Buoninsegna]], [[Simone Martini]], [[Matthias Grünewald]].
== Umetnost novega veka ==
=== Renesansa in manierizem ===
{{glavni|Renesančna umetnost}}
[[Renesansa]] se je razvila v Italiji, kjer je obstajala bogata zbirka spomenikov iz zgodovine. Mestne države so zaradi razvoja začele vlagati v umetnost in s tem spodbujale umetnostno mišljenje. Delimo jo na tri obdobja: zgodnjo renesanso (''Quattrocento''), visoko renesanso (''Cinquecento'') in pozno renesanso, ki jo imenujemo [[manierizem]].
V ospredju je razumsko dojemanje sveta, v središču pa človek, posameznik in narava. Skozi umetnost človek zori in se razvija.
:'''Arhitektura:''' V Italiji se je opirala na antične motive, zato so še posebej obravnavali razmerje zlatega reza in skladnosti. Novost sta bili cerkev s središčnim tlorisom in mestna palača. Najpomembnejši arhitekti v Italiji: [[Filippo Brunelleschi]], [[Michelozzo]], [[Donato Bramante]], [[Michelangelo]], [[Andrea Palladio]]. Arhitektura zunaj Italije se je zgledovala po starejši tradiciji, nemška še posebej dolgo po gotski. Najpomembnejši arhitekti zunaj Italije: [[Gilles Le Breton]], [[Pierre Lescot]], [[Jacques Androuet Du Cerceau]], [[Diego de Sagrado]]. Manierizem je izpopolnil dvorišča z vrtovi in skritimi vodnjaki, pozornost so namenili tudi stopniščem in prehodom. Najpomembnejši arhitekti v manierizmu: [[Bartolomeo Ammannati]], [[Giorgio Vasari]].
:'''Kiparstvo:''' V Italiji so posnemali motive antike in narave. Zunanje podobe postanejo lepotni ideal. Prvič se pojavijo prostostoječi kipi golih teles. Najpomembnejši kiparji v Italiji: [[Lorenzo Ghiberti]], [[Donatello]], [[Andrea del Verrocchio]], [[Luca della Robbia]], [[Bernardo Rossellino]], [[Desiderio de Settignano]] in predvsem vrhunski [[Michelangelo]] (Pieta, David, Mojzes). Zunaj Italije kiparstvo ni doživljalo izrazitih sprememb, slogovno je ostalo gotsko. Proti koncu 15. stoletja pa umetniki prenesejo del italijanskega znanja tudi v druge dežele po Evropi. Kipi so umetelni, prefinjeni in razkošni, prikazujejo zapletene alegorije. Najpomembnejši kiparji zunaj Italije: [[Antonio Giusti|Antonio]] in [[Giovanni Giusti]], [[Vasco de la Zarza]], [[Tilman Riemenscheider]], Veit Stoss, [[Peter Vischer]]. V manierizmu se pojavi kritika antične tematike, zato se osredotočijo na mestne spomenike, vodnjake in kipe s fantazijskimi bitji. Najboljši kiparji v manierizmu: [[Jean de Bologne]], [[Benvenuto Cellini]].
:'''Slikarstvo:''' V Italiji so bili motivi krščanski (svetopisemski), mitološki, vojni, rodbinski in pastoralni. Glavni žanr je portret. Najpomembnejši slikarji v Italiji: [[Masaccio]], [[Piero della Francesca]], [[Andrea Mantegna]], [[Sandro Botticelli]], [[Perugino]], [[Leonardo da Vinci]], [[Raffaello Santi|Rafael]], [[Michelangelo]], [[Tizian]]. Zunaj Italije se je zadrževala tradicija gotskega slikarstva, niso se osredotočali na geometrizirane perspektive in antične motive, temveč na resničnost vsakdanjika in krščansko misel. Najpomembnejši slikarji zunaj Italije: [[Vasco Fernandez]], [[Jan van Eyck]], [[Rogier van der Weyden]], [[Albrecht Dürer]]. Manierizem je uvedel umetelne kompozicije in odprt prostor ter se ohranil še dolgo v baroku. Najbolj znani slikarji v manierizmu: Agnolo [[Bronzino]], [[Parmigianino]], Jacopo Robusti [[Tintoretto]] (Jacopo Robusti).
=== Barok in rokoko ===
{{glavni|Barok|Rokoko}}
[[Barok]] in [[rokoko]] predstavljata umetnost absolutističnih dvorov, med katerimi izstopa Versailles. Vsak dvor je izoblikoval svoje osnove, povezovali so se z antičnimi zgledi in klasiko.
:'''Arhitektura:''' Skozi stavbarstvo so uresničevali zmago krščanstva in absolutizma. Stavbe so bile slikovite in dinamične. Prostori so bili odprti, prelivali so se drug v drugega, osrednji prostor je bil lahko prekrit s kupolo, vse je bilo močno razsvetljeno in poslikano. Posvetna arhitektura oblikuje osnovni tip [[dvorec|dvorca]]. Primer te arhitekture je [[Versajska palača]] in njen park pri Parizu. Rokoko nima več močnih barv in dramatičnosti, nadstropja so pogosto pozlačena. Znani arhitekti: [[Louis Le Vau]], [[Carlo Maderno]], [[Francesco Borromini]], [[Pietro da Cortona]].
:'''Kiparstvo:''' Dela so bila dinamična, osebe so izražale silovite kretnje in obrate, na obrazih so izražena pretirana čustva. Teme so bile nabožne, ker je barok sovpadal z obnovo katolištva. Kipi so bili lahko del stavb ali pa so prosto stali. Uveljavili so se tudi leseni kipi, ki so jih pozlatili. Rokoko je bil nasprotje baroku, figure so bile drobne, dramatičnosti ni bilo več, prevzelo je svetle barve. Uveljavijo se kipci iz porcelana. Znani kiparji: [[Alessandro Algardi]], [[Bernini|Gian Lorenzo Bernini]], [[Francesco Robba]].
:'''Slikarstvo:''' Motivi so izražali obnovo katolištva. Slikarji so izbirali prelomne dogodke, ki so razkrivali najgloblja čustva. V cerkvah so začele nastajati velike oltarne slike. Posvetno slikarstvo se izraža v [[portret]]ih, skupinskih portretih, upodobitvi pokrajin in [[tihožitje|tihožitij]]. V rokokoju se konča obdobje fresk na stenah, svoj prostor dobijo na stropu, zaradi česar pride do odmika med umetnino in gledalcem. V rokokoju so zaživeli lahkotni motivi, upodabljali so zabave, igre in lagodno življenje, osebe so slikali v razkošnih sobah ali na vrtovih. Barve so zelo svetle, obrisi pa zamegljeni. Znani slikarji: [[Caravaggio]], [[Annibale Carracci]], [[Guido Reni]], [[Andrea Pozzo]], [[Peter Paul Rubens]], [[Anthonis van Dyck]], [[Rembrandt]].
=== Umetnost 19. stoletja ===
Nove umetnostne smeri so nastale zaradi političnih prevratov, družbenih sprememb, industrializacije in razsvetljenstva. Razmahnila se je znanost in s tem zanimanje za zgodovino. Značaj umetnosti je bil meščanski, prevladovali so portreti in podobe skromnega življenja, pokrajine in tihožitja. Smeri v 19. stoletju so bile: [[neoklasicizem]], [[romantika]] in [[Realizem (umetnost)|realizem]].
:'''Arhitektura 19. stoletja:''' Začelo se je ponovno zgledovanje po antiki. Neoklasicizem poskuša natančno posnemati antične mavzoleje, svetišča in vile. Romantika obuja teme iz različnih zgodovinskih obdobij (romanike, gotike, renesanse in baroka). Znani arhitekti: [[Giovanni Battista Piranesi]], [[Victor Louis]], [[Jean Chalgrin]], [[Richard Boyle]], [[Leo von Klenze]], [[Karl Friedrich Schinkel]]; [[Paul Abadie]], [[Charles Garnier]]; [[Jean-Baptist Camill Corot]].
:'''Kiparstvo 19. stoletja:''' Bilo je nasprotje okrašenosti baroka in rokokoja, zgled sta mu postala Rim in Grčija. Vračalo se je k upodobitvam idealne lepote. Kipi so morali imeti moralno sporočilo. Znani kiparji: [[Antonio Canoca]], [[Jean-Baptista Pigalla]]; [[Jules Dalou]], [[Jean-Baptiste Carpeaux]], [[August Rodin]].
:'''Slikarstvo 19. stoletja:''' Umetnostne smeri so se prepletale in vzporedno razvijale. Slike so bile svetlih barv, z jasnimi potezami in naravno svetlobo. Poudarjale so moralo in kritizirale družbene napake. Teme so se odmikale od resničnosti, poudarjali so čustva. Znani slikarji: [[Jacques Louis David]], [[Pierre Narcisse Guerin]], [[Theodore Gericault]], [[Horace Vernet]], [[Eugene Fromentin]]; [[Gustave Courbet]], [[Honore Daumier]], [[Wilhelm Leibl]].
=== Impresionizem ===
{{glavni|Impresionizem}}
[[Impresionizem]] poudarja čutni vtis in razpoloženja nekega trenutka, ki se pri vsakem posamezniku razlikuje.
:'''Arhitektura:''' Najpomembnejša je bila inženirska arhitektura, ki je vplivala na razvoj funkcionalizma in zlitja narave z novimi materiali. Prepoznaven simbol je postal [[nebotičnik]]. Kasneje se je uveljavila tudi [[Secesija (obdobje)|secesija]] ali [[Art nouveau]], ki je v ospredje postavljala rastlinska stebla, liste in cvetove.
:'''Kiparstvo:''' Želeli so ujeti nepomemben trenutek iz zasebnega življenja. Podobe so bile sestavljene iz številnih drobnih ploskev.
:'''Slikarstvo:''' Mejnik med starejšo in novejšo umetnostjo. Slikarji so želeli ujeti trenutek, ki so ga naslikali s hitrimi potezami. Barvni nanosi so zabrisani. Uporabljali so optične zakone o svetlobi, vidu in barvi. Slikarjev ni zanimal objekt v večnem smislu, temveč kratek trenutek, ki je ujet v določene pojave. Teme so iz vsakdanjika, pokrajine in tihožitij. Znani slikarji: [[Claude Monet]], [[Edouard Manet]], [[Edgar Degas]], [[Auguste Renoir]], [[Camille Pissarro]], [[Paul Cezanne]]. Postimpresionistični slikarji: [[Vincent van Gogh]], [[Paul Gauguin]].
=== Umetnost 20. stoletja ===
Razvijejo se številne nove smeri: [[kubizem]], [[futurizem]], [[abstraktna umetnost]], [[ekspresionizem]], [[nadrealizem]], [[Pop-art]], [[Op-art]], [[Land-art]] in [[minimalizem]].
:'''Arhitektura:''' Prelomnica se je zgodila pred in po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Prevlada funkcionalizem, ki zavrača pretirano ornamentiranje. Spremenijo se pogledi na estetiko. Pomembni arhitekti so [[Le Corbusier]], [[Alvar Aalto]], [[Mies van der Rohe]], [[Frank Lloyd Wright]], pri nas [[Jože Plečnik]].
:'''Kiparstvo:''' Težnje k abstraktnim oblikam, v katere vključuje prazni, okoliški in notranji prostor. Odkrivajo in uporabljajo tudi nove materiale. Pomembni kiparji: [[Henry Moore]].
:'''Slikarstvo:''' V Ameriki se uveljavi abstraktni ekspresionizem, ki mu nasproti nastopi pop-art in serija drugih sogovnih oblik, s prepleti materialov in tehnik. Najpomembnejši slikarji 20. stoletja so [[Pablo Picasso]], [[Georges Braque]], [[Andy Warhol]].
== Na Slovenskem ==
=== Prazgodovina ===
V jami [[Divje babe]] blizu Idrije so našli naluknjano medvedovo kost, poimenovano neandertalčeva piščal, ok. 55.000 pr. n. št., ki je po doslej zanih podatkih najstarejše znano glasbilo na svetu. V [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]] je bila najdena koščena šivanka, ok. 35.000 pr. n. št. Mostiščarji so na Ljubljanskem barju zgradili mostiščarsko naselje, kjer je bilo najdeno najstarejše kolo voza z osjo na svetu.
Jamsko slikarstvo v Sloveniji ni tako razširjeno ali najdeno, manjše risbe so bile odkrite na vrčih, npr. Dolgoročajni vrč z Dežmanovih kolišč pri Igu, ok. 2300 pr. n. št.
Najdena je bila tudi [[Situla z Vač|Vaška situla]], 5. stoletje pr. n. št., ki je najstarejši simbol starejših naseljencev našega področja.
=== Rimska umetnost ===
V tem času ustanovijo rimske naselbine, najprej [[Emona|Emono]] (danes [[Ljubljana]]), za tem pomembna mesta [[Claudia Celeia|Celeio]] (danes [[Celje]]), [[Poetovio]] (danes [[Ptuj]]), Nauportus (danes [[Vrhnika]]).
Primeri rimske umetnosti so:
* ''Germanik'' – doprsna podoba mlajšega moškega, šlo naj bi za rimskega vojskovodjo Germanika
* ''Emonec'' – bronast kip, ki je bil pozlačen, najden ob poti zunaj obzidja Emone; telo emonskega meščana je ovito v togo (najverjetneje serijski izdelek), posebej izdelana pa je portretna glava. Pozlata poudarja njegov izstopajoč družbeni položaj. Gre za javni spomenik, ki je slavil upodobljenca ali pa je služil kot nagrobnik.
* ''Mitra z bikom'' – Spodnja Hajdina
* ''Nutricae Augustae'' –VOTIVNI (zaobljubni) relief s Ptuja, posvečen rojenicam (zavetnice malih otrok – keltska božanstva)
* ''Grobnica Enijcev'' in drugi okrašeni kamniti nagrobniki v Šempetru v Savinjski dolini. Grobnica je grajena v obliki kapelice (edikule), krasijo jo bogati, lepo izdelani reliefi Evrope in Zevsa.
=== Starokrščanska umetnost ===
{{razširi razdelek}}
=== Srednjeveška umetnost ===
==== Romanika ====
Pomembnejša grajena spomenika romanike sta bila prvi cistercijanski samostan južno od Alp, [[Cistercijanski samostan Stična|Stična]], ustanovljen leta 1135 in prvi kartuzijanski [[Žička kartuzija|samostan v Žičah]], ustanovljen leta 1160 (bile so sedež kartuzijanskega reda za nemške pokrajine). Razvite romanske stavbe so v celoti ali v fragmentih ohranjene ob obali, zlasti v Kopru (krstilnica, [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|stolnica]]).
Druge značilne gradnje tega obdobja so [[grad Podsreda]] in delno predromanske [[Svete gore nad Sotlo]], [[cerkev sv. Martina, Laško|cerkev svetega Martina]] v [[Laško|Laškem]], [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|samostan v Jurkloštru]], delno [[Ptujski grad]], dvojna kapela na Malem gradu v Kamniku, [[cerkev sv. Vida, Dravograd|sv. Vid]] v Dravogradu in kostnici v Libeličah ter Mokronogu.
==== Gotika====
Oboki so prekriti z mrežastimi in zvezdastimi vzorci, ne več le rebrastimi, take so poznogotska [[Cerkev sv. Kancijana, Kranj]] ali [[cerkev sv. Jakoba, Škofja Loka]]. Vzorčna je triladijska [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|cerkev Marije Zavetnice na Ptujski gori]]. Druga značilne gradnje gotike so še cerkev [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|samostana v Kostanjevici na Krki]], [[Kartuzijanski samostan Pleterje|cerkev sv. Trojice v Pleterjah]], [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob|cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu]], mestni trg z ložo v [[Koper|Kopru]], ''palača Benečanka'' v Piranu.
Pomembni so postali stiki med samostani z menihi v mestih in verniki.
Gotika se je na Slovenskem močno uveljavila, postala je slog prostora. V slikarstvu prevladujejo freske, velik vpliv so imeli grafični listi. Na zunanjo stran cerkva so slikali svetnike, v notranjosti na severne stene ''sprevod'' in ''poklon Svetih treh kraljev''. ''Poslednjo sodbo'' so dodali na zahodno stran ladje ali prezbiterija. Južne stene so poslikane s svetniškimi legendami ali drugimi prizori (npr. [[Mrtvaški ples (Hrastovlje)|Mrtvaški ples]] v Hrastovljah). Oltarni prostori številnih cerkva, zlasti na Gorenjskem, imajo posebno ikonografijo, imenuje se [[kranjski prezbiterij]], kjer se uveljavljata dva motiva (motiv [[Sveta nedelja (motiv)|Svete nedelje]] ). Znani slikarji so [[Janez Aquila]], [[Janez Ljubljanski]], [[Mojster Bolfgang]], Janez iz Kastva.
=== Renesansa ===
Arhitekti raziskujejo nasprotja med močno svetlobo in sencami, pročelja krasijo s kipi in poudarjeno rustiko v pritličju, taka je npr. [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša v Ljubljani]].
Drugi renesančni spomeniki v Sloveniji so [[Grad Sevnica|Lutrovska klet v Sevnici]], [[dvorec Betnava]], [[grad Žužemberk]] in [[grad Turjak]], [[Grad Brdo pri Lukovici|graščina Brdo pri Lukovici]], [[grad Krumperk]], [[Minoritski samostan Olimje|samostan Olimje]], [[Celjski grad]], [[Šivčeva hiša]] v Radovljici.
=== Barok ===
Baročna umetnost je postala, zlasti v arhitekturi, slog prostora. Starejše cerkve so dobile baročno lupino, dozidavo ali prezidavo. Vzdolžni tloris ima pogosto značilnosti rimske ali salzburške arhitekture. Bolj pomembne postajajo cerkve s središčnim tlorisom, npr. [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|cerkev v Novi Štifti]]. Kasneje so podprli italijansko ustvarjanje in zgradili ljubljansko Stolnico, Cerkev sv. Trojice in križevniško cerkev. Po zgledu dunajske umetnosti so gradili dvorce in palače ter urejali parke.
Drugi baročni spomeniki v Sloveniji so na območju stare [[Ljubljana|Ljubljane]] ([[Robbov vodnjak]] in [[Mestna hiša, Ljubljana|Magistrat]]), [[dvorec Dornava]], [[Cerkev svetega Roka, Šmarje pri Jelšah|cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah]].
=== Umetnost 19. stoletja ===
Med slovenskimi slikarji romantike sta najpomembnejša [[Marko Pernhart]] in [[Anton Karinger]]. V tem obdobju nastaneta stavbi [[Ljubljanska opera|Ljubljanske opere]] in danes [[Rudolfinum, Ljubljana|Narodnega muzeja]] v Ljubljani.
=== Impresionizem ===
Za impresionistično slikarstvo je značilno nežno razpoloženje, ki razodeva intimno občutenje motiva. Značilne so goste barve. Na slovenske impresioniste je vplival dunajski simbolizem. Slovenski impresionistični slikarji: [[Ferdo Vesel]], [[Rihard Jakopič]], [[Ivan Grohar]], [[Matija Jama]], [[Matej Sternen]].
=== Umetnost 20. stoletja ===
'''Arhitektura:''' <span lang="sl" dir="ltr">Po ljubljanskem potresu 1895 se je v Ljubljani in delno drugih krajih osrednje Slovenije razvila secesija. Pomembnejši arhitekti so bili [[Maks Fabiani]], [[Ciril Metod Koch]] in [[Ivan Vancaš]]. Fabiani je zasnoval urbanistično shemo za novo mestno jedro v Ljubljani. Po koncu 1. svetovne vojne se je v rodno mesto vrnil Jože Plečnik. Po njegovih načrtih so zgradili NUK, poslovilni kompleks pokopališča [[Plečnikove Žale|Žale]], [[Tromostovje]], [[Čevljarski most]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana|cerkev v Šiški]]. Urejali so nabrežja rek [[Gradaščica|Gradaščice]], [[Ljubljanica|Ljubljanice]], Šance na Gradu. Ivan Vurnik je načrtoval [[Sokolski dom Tabor]] in [[Zadružna gospodarska banka, Ljubljana|stavbo banke]] na [[Miklošičeva cesta, Ljubljana|Miklošičevi cesti]] ter več vil. Sodobne trende je z [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnikom]] in več palačami dodal [[Valentin Šubic|Vladimir Šubic]]. Po drugi svetovni vojni so se uveljavili [[Edo Ravnikar]] (Moderna galerija, Trg revolucije), [[Branko Simčič]] ([[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarsko razstavišče]]) in [[Edo Mihevc]] (''Metalka'', ''Kozolec''). Nov vrhunec arhitekture so dosegli [[Milan Mihelič]], [[Stanko Kristl]], [[Savin Sever]] in [[Miloš Bonča]]. Ustvarjalci slovenskega rodu so postali celo evropske zvezde, kakor [[Boris Podrecca]].</span>
'''Slikarstvo:''' Pojavijo se ekspresivne in abstraktne teme, ki se uveljavijo v ekspresionizmu in naturalizmu, poti k abstrakciji, uveljavljanju patetičnega (socialističnega) realizma in novih struj, ki ob in po obdobju abstrakcije iščejo nove oblike izrazov. Najpomembnejši slikarji do sredine stoletja: [[Božidar Jakac]], [[France Kralj]], [[Tone Kralj]], [[Veno Pilon]]. Največji uspeh je s svojim izjemnim opusom po letu 1950 dosegel [[Zoran Mušič]] v Benetkah in v Parizu. Po uveljavitvi akademije za likovno umetnost so se uveljavili [[Gabrijel Stupica]], [[France Mihelič]], [[Marij Pregelj]] in mlajši. Svetovno odmevna je bila slovenska umetniška grafika, posebej ob Mednarodnem grafičnem bienalu od leta 1955 naprej.
'''Kiparstvo:''' Začetki, vključno z javnimi spomeniki ([[Vodnikov spomenik|Vodniku]], [[Prešernov spomenik, Ljubljana|Prešernu]], Valvasorju), sledijo akademskim vzorom secesijski nadih je dodal [[Fran Berneker]] s spomenikom Primožu Trubarju. V 1930-ih se uveljavljajo patetična dela [[Lojze Dolinar|Lojza Dolinar]]ja, sledijo mu bolj akademsko in meštrovićevsko vplivani [[Boris Kalin|Boris]] in [[Zdenko Kalin]], [[Frančišek Smerdu]]. Po koncu druge svetovne vojne se nadaljuje vpliv patetike (Z. Kalin, K. Putrih, [[Stojan Batič]]), ki postopoma prerase v premišljene prostorske ureditve ([[Jakob Savinšek]], [[Slavko Tihec]]). Uveljavljajo se abstraktne skulpture (Tihec, [[Janez Lenassi]]) in kipi na robu abstraktne figuralike, druge tematike in materiali (Boljkove ''Živali''). Z razvojem ALUO se izšolajo iskalci novega ([[Lujo Vodopivec]], [[Jakov Brdar]], [[Mirsad Begić]]).
== Viri ==
*[[Nataša Golob]]: ''Umetnostna zgodovina: Učbenik za umetnostno zgodovino v gimnazijskem izobraževanju, srednje tehniškem oz. strokovnem izobraževanju in poklicno tehniškem izobraževanju''. Ljubljana: DZS, 2003. ISBN 86-341-2781-8 {{COBISS|ID=125901568}}
* {{navedi knjigo |author=Jacek Debicki|display-authors=etal |year=2004|edition=2 |title=Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti. |publisher=Ljubljana: Modrijan |isbn=961-6183-53-2 |cobiss=128181760 |pages=}}
==Glej tudi==
*[[umetnostna zgodovina]]
*[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* Polona. ''Zgodovinska obdobja v umetnosti.'' studentski.net. [http://studentski.net/gradiva/vis/scv/git/turisticna-geografija-in-kulturna-dediscina.html?r=vis_scv_git_tdk_sno_zgodovinska_obdobja_v_umetnosti_01.ppt ppt].
* [[Vojeslav Mole]]. "Smisel zgodovine upodabljajoče umetnosti", ''Dom in svet'' 35/3 (1922). 126–33. {{dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-QN10QNLW}}
{{Wikislovar|umetnostna zgodovina|Umetnostna zgodovina}}
[[Kategorija:Umetnost|Zgodovina]]
[[Kategorija:Zgodovina umetnosti]]
[[Kategorija:Zgodovina po tematikah|Umetnost]]
{{normativna kontrola}}
hyzl1vmglozz79e8fnx44fe4rc1fltx
Outsider
0
40967
6762036
6561518
2026-10-08T08:13:01Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762036
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Outsider
| image = Outsider logo.jpg
| caption = uvodna špica
| director = [[Andrej Košak]]
| producer = [[Franci Slak]]
| screenplay = [[Andrej Košak]]
| starring = [[Davor Janjić]]<br>[[Zijah Sokolović]]<br>[[Uroš Potočnik]]<br>[[Nina Ivanič]]<br>[[Milada Kalezić]]<br>[[Miranda Caharija]]<br>[[Demeter Bitenc]]<br>[[Jure Ivanušič]]<br>[[Danijel Malalan]]<br>[[Esad Babačić]]<br>[[Pavle Ravnohrib]]<br>[[Majda Kolenik]]<br>[[Tadej Toš]]<br>[[Rok Vihar]]<br>[[Manca Dorrer]]<br>[[Judita Zidar]]
| music = [[Saša Lošić]]
| editing = Zlatjan Čučkov
| cinematography = [[Sven Pepeonik]]
| studio = TV Slovenija (umetniški program)<br>Bindweed Soundvision
| distributor = Karantanija film
| released = 13. februar 1997 (Slovenija)
| runtime = 110 minut
| language = slovenščina<br>bosanščina
| budget = 125.400.000 SIT (523.285 €)
}}
'''''Outsider''''' je [[Slovenija|slovenski]] dramski [[film]] iz leta [[1997]]. Napisal in režiral ga je [[Andrej Košak]], za katerega je to celovečerni prvenec.
Govori o odraščanju v Sloveniji na začetku [[1980.|osemdesetih let]], ko so vladali politično občutljivi časi in se je vzpel [[punk]]. Glasbo za film je napisal [[Saša Lošić]], v njem pa se pojavijo tudi pesmi skupin [[Pankrti]], [[Zabranjeno pušenje]] in Indust-Bag.<ref name=":1" />
S 90.954 gledalci<ref>[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2019/09/13/02_Filmska_produkcija_celove%C4%8Dernih_filmov_delno.pdf Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995 b) Delno financiranje s strani Filmskega sklada RS]. SFC. pridobljeno 30. junija 2021</ref> je bil [[Seznam najbolj gledanih slovenskih filmov v Sloveniji|najbolj gledan slovenski film po letu 1991]], dokler ga ni presegel ''[[Kajmak in marmelada]]'' (2003).<ref>[https://web.archive.org/web/20040530235052/http://www.mladina.si/tednik/200401/clanek/kul--film-marcel_stefancic_jr/ Več kot 100.000 gledalcev]. Marcel Štefančič. 5. januar 2004. ''mladina.si''. arhivirano s [http://www.mladina.si/tednik/200401/clanek/kul--film-marcel_stefancic_jr/ prvotnega spletišča] 30. maja 2004. ridobljeno 30. junija 20212</ref> Bil je [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film]].<ref>[https://web.archive.org/web/19980213090309/www.oscars.org/pressreleases/97.11.24.html 44 Countries Hoping for Oscar Nominations]. Academy of Motion Picture Arts and Sciences. 24. november 1997. (angleščina). arhivirano s [http://www.oscars.org/pressreleases/97.11.24.html prvotnega spletišča] 13. februarja 1998. pridobljeno 13. oktobra 2015</ref>
===Zgodba===
Film se dogaja v letih 1979 in 1980. Sead Mulahasanović, rojen 16. junija 1963 v [[Tuzla|Tuzli]], prihaja iz etnično mešane družine. Njegov oče Haris je [[praporščak|zastavnik]] [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] iz [[Bosna|Bosne]], mama Marija pa gospodinja iz Slovenije. Zaradi očetove službe se družina nenehno seli.
Zgodba se začne jeseni 1979 z njegovim prihodom v Slovenijo, kjer nadaljuje šolanje v 4. letniku ljubljanske Gimnazije Moste, kjer je tarča žaljivk. V tem času je bil v [[Ljubljanski klinični center|ljubljanski Klinični center]] pripeljan tudi [[Josip Broz - Tito|Tito]], zaradi česar je situacija postala zelo napeta, oblasti pa so začele spremljati vsako sumljivo dogajanje. Sead se v šoli spoprijatelji s Kaduncem, prek katerega pride v stik z ljubljansko [[punk]] sceno, ki se je zaradi Titove bolezni tudi znašla na očeh oblasti. Ustanovijo svoj [[bend]]. Sead se zaljubi v sošolko Metko, s katero postaneta par. Haris doma ne opusti svojega vojaškega obnašanja in nima posluha za občutljivega sina. Kadunc in Sead sta poklicana na pogovor k vzvišenemu ravnatelju, ki Kaduca opozori, da šole ne more ponavljati v nedogled, Seadu pa pove, da mu druženje z barabo ne koristi.
Kadunc je ujet med risanjem [[Grafit (umetnost)|grafitov]] po vojašnici, kar vodi v njegovo izključitev iz šole, kolektivno kaznovanje razreda s prepovedjo nastopa na proslavi in ravnateljevo prepovedjo neprimernega oblačenja. Sead in Kadunc se s prijatelji znajdeta v nemilosti policije, ko bend igra na strehi bloka. Seada izpustijo, pred tem pa je deležen prijazne grožnje s popravnim domom. Kadunc zaradi kršenja pogojne pristane v zaporu in njegova vez s Seadom se pretrga. Metka pričaka Seada in skupaj preživita noč.
Metka zanosi, vendar se odloči za splav, kar njen oče pove presenečeni Seadovi materi med vljudnim obiskom. Sead kljub materinemu prigovarjanju s šopkom pohiti k Metki v Klinični center, kjer se mora soočiti z grenko resnico. Vrne se domov, kjer mu oče pove, da se zopet selijo. Spreta se. Na TV je novica o [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|Titovi smrti]]. Sead se ustreli z očetovo pištolo. Metka med oglašanjem siren teče iz bolnice v daljavo po prazni cesti.
== Financiranje in produkcija ==
Projekt je bil ocenjen na 125.400.000 tolarjev (523.285 €).<ref>[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2015/01/13/Slovenski_filmi_leta_2004.pdf B.) DELNO FINANCIRANJE]. Slovenski filmi 2003/2004. Filmski sklad RS. pridobljeno 30. junija 2021</ref> Filmski sklad RS je prispeval 20.763 evrov.<ref name=":1">{{Citat|title=Outsider (1997)|url=https://bsf.si/sl/film/outsider/|accessdate=2021-06-30|language=sl}}. BSF</ref>
Režiser Andrej Košak si je pred svojim prvencem izkušnje pridobil kot režiser televizijski oddaj, reklam in glasbenih spotov. Janjića je spoznal leta 1989 je med asistiranjem [[Rajko Grlić|Rajku Grliću]] na snemanju filma ''Čaruga''.<ref name=":2" />
Zaradi pomanjkanja sredstev niso imeli filmskega ateljeja, zasedba je bila večinoma mlada, snemanje pa je potekalo v zaprti [[Belgijska vojašnica, Ljubljana|bivši vojašnici 4. julij]]. Za prizor dneva Titove smrti so izpraznili eno glavnih ljubljanskih prometnic in obesili rdeče zastave. Slak (Bindweed Soundvision) je vskočil kot producent, ko se je pri snemanju zataknilo. Janjić ni imel urejenih papirjev za pot v Slovenijo, zato so ga za nekaj časa priprli.<ref name=":2">Outsider. str. 51. Delo (13.02.1997), letnik 36, številka 35. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-JDE8F48D}}</ref><ref name=":0">Vodovnik, Dejan. Outsider - junak iz mešanega zakona. str. 7. Delo (14.01.1997), letnik 39, številka 10. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DK7362PE}}</ref> Snemali so tudi v Kliničnem centru v ljubljani.<ref name=":1" />
Sead, Haris in njegovi sodelavci ter delavci ob šoli uporabljajo srbohrvaški jezik, ki ob distribuciji ni bil podnaslovljen.<ref name=":3">LORENČIČ, Danaja, 2007, Fenomen „balkanske kulture“ v slovenskih filmih po letu 1991 : diplomsko delo [[http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Lorencic-Danaja.PDF na spletu]]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 30 junij 2021].</ref> Producent Slak je ob uspehu ''Outsiderja'' povedal, da film ni prinesel dobička.<ref>Murn, Lidija. Razveseljiv povratek k slovenskemu filmu. str. 21. Dolenjski list (05.02.1998), letnik 49, številka 5. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-X7YIX2YI}}</ref>
== Odziv kritikov ==
[[Ženja Leiler]] je ob premieri napisala, da sta jugošarmantni Sokolović in Janjić iz vlog potegnila več, kot dovoljuje scenarij, da je lik Metke slabo razvit, da je Potočnik karizmatičen in da so tudi gledališki igralci pred kamero sveži. Sead zanjo ni bil upornik, ampak le fant, ki išče svojo identiteto in se zoperstavlja tiranskemu očetu. Kadunčevo uporništvo se ji je zdelo nereflektirano. Zmotili so jo stereotipni pankerji in vedno jezna učiteljica matematike, ki so sicer zabavali. Zavrnila je trženje filma kot tragične ljubezenske zgodbe, saj se ji je zdel ljubezenski odnos med Metko in Seadom šibak in obroben. Film je po njenem naredil premalo, da bi utemeljil Seadov samomor iz stiske. ''Outsider'' je označila za tekoč, šarmanten, komunikativen in nepretenciozen mali film, ki bo z lahkoto nabral 30.000 gledalcev, kar je bil Košakov cilj.<ref>Leiler, Ženja. Juga kot komedija in drama. str. 6. Delo (18.02.1997), letnik 36, številka 39. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-4XQ0NHT6}}</ref>
=== Po uspehu ===
[[Samo Rugelj]] je dva meseca po premieri napisal, da je ''Outsider'' pometel z ameriški blockbusterji, čeprav so ga slovenski kritiki zavrnili kot povprečen in stereotipen polžanrski izdelek. Opozoril je, da ta film pomeni napredek pri komunikaciji z občinstvom v primerjavi s slovenskimi filmi zadnjih petih let, vendar je usmerjen na ozek slovenski in jugoslovanski trg in zato ne omogoča preboja slovenske kinematografije v zelo zahtevno in konkurenčno tujino.<ref>Rugelj, Samo (26. april 1997). Outsiderji so in. str. 39. Sobotna priloga (26.04.1997), letnik 39, številka 96. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-Q6Z7J85D}}</ref>
Tadej Čater je napisal, da je ''Outsider'' zaživel, ker je obrtniški izdelek in kot tak netipičen za slovensko filmsko sceno, ki trpi za sindromom [[Josip Vidmar|Josipa Vidmarja]], zaradi katerega proizvaja le samozadostne umetniške izdelke.<ref>Čater, Tadej. Filmarje iz države. str. 17. Novi tednik NT&RC (10.04.1997), letnik 51, številka 14. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ECQHXQDW}}</ref>
Po besedah teoretika Ilije Tomanića je ''Outsider'' zavrnil dotedanje nerealno, sterilno in neprepričljivo filmsko prikazovanje Slovenije kot sodobne in brezčasne zahodne kapitalistične države brez 73 let trajajoče balkanske epizode, tujcev in tranzicije, s čimer je uspešno nagovoril naveličanega slovenskega gledalca.<ref name=":3" />
Po pisanju [[Marcel Štefančič|Marcela Štefančiča]] v članku o Festivalu slovenskega filma 2002 je ''Outsider'' po sušnih osemdesetih in prvi polovici devetdesetih (izjema je bil ''[[Babica gre na jug]]'') zdramil Slovence in do uspeha pomagal filmom ''[[V leru]]'', ''[[Jebiga]]'', ''[[Porno film]]'' in ''[[Zadnja večerja (film)|Zadnja večerja]]'', po čemer pa je spet bilo zatišje. Zapis zaključuje misel, da sta Košak in [[Vinci Vogue Anžlovar|Vogue Anžlovar]] dojela, da so za prihod Slovenca na ogled slovenskega filma potrebni le malce zgodbe, kanček emocij in prgišče smeha.<ref>[https://web.archive.org/web/20020430035954/http://www.mladina.si/tednik/200214/clanek/porto/ Lepe pozdrave iz Bele krajine]. Marcel Štefančič, jr. 9. april 2002. ''mladina.si''. arhivirano 30. aprila 2002 s [http://www.mladina.si/tednik/200214/clanek/porto/ prvotnega spletišča]. pridobljeno 30. junija 2021</ref>
== Zasedba ==
{{Col-begin}}
{{Col-2}}
* [[Davor Janjić]]: Sead Mulahasanović »Sid«
*[[Zijah Sokolović]]: Haris Mulahasanović
* [[Miranda Caharija]]: Marija Mulahasanović
* [[Nina Ivanič]]: Metka Hafner
* [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]]: Borut Kadunc »Bomba«
* [[Jure Ivanušič]]: »Podgana«
{{Col-2}}
*[[Manca Dorrer]]: punkerica
*[[Milada Kalezić]]: razredničarka
* [[Demeter Bitenc]]: ravnatelj
*[[Esad Babačić]]: desetar
*[[Boris Juh]]: tov. Hafner, Metkin oče
*[[Tadej Toš]]: sošolec Horvat
*[[Pavle Ravnohrib]]: miličnik
{{Col-end}}
== Ekipa ==
* '''koreografija:''' Silvestra Perčič
* '''fotografija:''' Sven Pepeonik
* '''glasba:''' [[Saša Lošić]]
* '''montaža:''' Zlatjan Čučkov
* '''scenografija:''' Pepi Sekulič
* '''kostumografija:''' Karin Košak
* '''maska:''' [[Alenka Nahtigal]]
* '''zvok:''' [[Hanna Preuss Slak]]
== Nagrade ==
=== Slovenski filmski maraton 1997 (Portorož) ===
* nagrada občinstva
* nagrada za zvok
== Izdaje na nosilcih ==
* Outsider. [[videokaseta]]. [Šentrupert] : Karantanija film, 1997
* Outsider. videokaseta. [Šentrupert] : Karantanija film, 1999
* Outsider. video [[DVD]]. Ljubljana : A. G. Market, 2004. zbirka Vrhunci filmoteke (časnik [[Delo (časopis)|''Delo'']])
==Sklici==
{{sklici|30em}}
== Zunanje povezave ==
* {{IMDb title|id=0117273}}
* {{BSF|id=outsider}}
*''[https://web.archive.org/web/19990127134744fw_/http://www.film-sklad.si/outsider.html Outsider]'' na spletnih straneh Filmskega sklada RS (web archive)
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{Andrej Košak}}
[[Kategorija:Filmi leta 1997]]
[[Kategorija:Filmi RTV Slovenija]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o odraščanju]]
[[Kategorija:Filmi o nosečnosti]]
[[Kategorija:Filmi o splavu]]
[[Kategorija:Filmi o samomoru]]
[[Kategorija:Filmi o disfunkcionalni družini]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Ljubljano]]
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Andreja Košaka]]
5dsmww70ydtiaiip62bf8tzjl3aak09
Seznam kanadskih pesnikov
0
49633
6762110
6509595
2026-10-08T11:12:38Z
~2026-45085-22
264465
/* C */
6762110
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Kanadčani|kanadskih]] [[pesnik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Kanadčanov|Kanada|kanadskih}}
{{CompactTOC2}}
==A==
*[[Milton Acorn]]
*[[Elizabeth Allen (pesnik)|Elizabeth Allan]]
*[[David Arnason]]
*[[Joanne Arnott]]
*[[Margaret Atwood]]
*[[Derek R. Audette]]
*[[Margaret Avison]]
==B==
*[[Shaunt Basmajian]]
*[[Nelson Ball]]
*[[Bill Bauer]]
*[[Nancy Bauer]]
*[[Derek Beaulieu]]
*[[Henry Beissel]]
*[[Navtej Bharati]]
*[[Earle Birney]] (1904-1995)
*[[Bill Bissett]]
*[[Christian Bök]]
*[[Stephanie Bolster]]
*[[Roo Borson]]
*[[George Bowering]]
*[[Marilyn Bowering]]
*[[Abraham Boyarsky]]
*[[Daniel F. Bradley]]
*[[Kate Braid]]
*[[Jacques Brault]]
*[[Diana Brebner]]
*[[Robert Bringhurst]]
*[[Nicole Brossard]]
*[[Ronnie R. Brown]]
==C==
*[[Natalee Caple]]
*[[Bliss Carman]]
*[[Anne Carson]] (1950)
*[[Margaret Christakos]]
*[[Jason Christie]]
*[[Hilary Clark]]
*[[Leonard Cohen]]
*[[Jan Conn]]
*[[Karen Connelly]]
*[[Lorna Crozier]]
*[[JW Curry]]
*[[Leona Czwartkowski]]
==D==
*[[Beverley Daurio]]
*[[Frank Davey]]
*[[James Deahl]]
*[[Kris Demeanor]]
*[[Barry Dempster]]
*[[Christopher Dewdney]]
*[[Mary di Michele]]
*[[Kildare Dobbs]]
*[[Don Domanski]]
*[[Candas Dorsey]]
*[[Marilyn Dumont]]
*[[Stephanie Desjarlais]]
*[[Richard Doiron]]
==F==
*[[Chris Faiers]]
*[[Brian Fawcett]]
*[[Judith Fitzgerald]]
*[[David Fraser]]
*[[Patrick Friesen]]
==G==
*[[Keith Gale]]
*[[Keith Garebian]]
*[[Marty Gervais]]
*[[Jacques Godbout]]
*[[Leona Gom]]
*[[Beth Goobie]]
*[[Phyllis Gotlieb]]
*[[Neile Graham]]
*[[Ralph Gustafson]]
*[[Genni Gunn]]
==H==
*[[Claire Harris]]
*[[Erina Harris]]
*[[Jill Hartman]]
*[[Diana Hartog]]
*[[Elisabeth Harvor]]
*[[Steven Heighton]]
*[[Robert Hilles]]
*[[Cornelia Hoogland]]
*[[Bruce Hunter]]
*[[Catherine Hunter]]
*[[Gary Hyland]]
*[[Maureen Hynes]]
==I==
*[[Susan Ioannou]]
==J==
*[[Paulette Jiles]]
*[[E. Pauline Johnson]]
==K==
*[[Surjeet Kalsey]]
*[[Smaro Kamboureli]]
*[[Rupi Kaur]]
*[[Lionel Kearns]]
*[[Penn Kemp]]
*[[Barbara Klar]]
*[[Sarah Klassen]]
*[[Raymond Knister]]
*[[Joy Kogawa]]
==L==
*[[Archibald Lampman]]
*[[Tim Lander]]
*[[M. Travis Lane]]
*[[Patrick Lane]]
*[[Evelyn Lau]]
*[[Irving Layton]]
*[[John B. Lee]]
*[[Dennis Lee]]
*[[Shawna Lemay]]
*[[John Lent]]
*[[Douglas LePan]]
==M==
*[[Hugh MacDonald (pesnik)|Hugh MacDonald]]
*[[Gwendolyn MacEwen]]
*[[Jay MacPherson]]
*[[Keith Maillard]]
*[[Kim Maltman]]
*[[David Margoshes]]
*[[Nicole Markotic]]
*[[Daphne Marlatt]]
*[[Steve McCaffery]]
*[[John McCrae]]
*[[David McFadden]]
*[[Don McKay]]
*[[Susan McMaster]]
*[[Bruce Meyer]]
*[[Anne Michaels]]
*[[Roy Miki]]
*[[Kim Morrissey]]
*[[Colin Morton]]
*[[Daniel David Moses]]
*[[Erin Mouré]]
*[[Rona Murray]]
*[[Susan Musgrave]]
==N==
*[[Emile Nelligan]]
*[[B.P. Nichol]]
*[[Barbara Nickel]]
*[[John Newlove]]
==O==
*[[Michael Ondaatje]] (''Philip Michael Ondaatje'')
==P==
*[[P.K. Page]]
*[[Barbara Phillips]]
*[[E.J. Pratt]]
*[[Ross Priddle]]
*[[Robert Priest]]
*[[Al Purdy]]
==R==
*[[Gurcharan Rampuri]]
*[[Wayne Ray]]
*[[James Reaney]]
*[[Tracy Repchuk]]
*[[Lisa Robertson]]
*[[Ajmer rode]]
*[[Linda Rogers]]
*[[Bruce Ross]]
*[[Stuart Ross]]
==S==
*[[Charles Sangster]]
*[[Andreas Schroeder]]
*[[Daniel Sendecki]]
*[[Robert W. Service]]
*[[April Severin]]
*[[Joseph Sherman]]
*[[Trish Shields]]
*[[Anne Simpson]]
*[[Mark Sinnett]]
*[[A.J.M. Smith]]
*[[Karen Solie]]
*[[David Solway]]
*[[Raymond Souster]]
*[[Esta Spalding]]
*[[Heather Spears]]
*[[Adrian Speyer]]
*[[Birk Sproxton]]
*[[Richard Stevenson]]
*[[Betsy Struthers]]
*[[Alan Sullivan]]
*[[Rosemary Sullivan]]
*[[Robert Sward]]
==T==
*[[Bruce Taylor]]
*[[Sharon Thesen]]
*[[Rhea Tregebov]]
*[[Peter Trower]]
*[[Richard Truhlar]]
*[[Mark Truscott]]
==V==
*[[Richard Vallance]]
==W==
*[[Miriam Waddington]]
*[[Bronwen Wallace]]
*[[Phyllis Webb]]
*[[Robert Stanley Weir]]
*[[Darren Wershler-Henry]]
*[[Rob Winger]]
==Y==
*[[Patricia Young]]
==Z==
*[[Robert L.J. Zenik]]
== Glej tudi ==
* [[seznam kanadskih pisateljev]]
{{seznami narodov po poklicu|pesnikov}}
[[Kategorija:Seznami Kanadčanov|Pesniki]]
[[Kategorija:Kanadski pesniki|*]]
2j57gb0kvtuc7ohd76jlc8cwxjrefxi
Seznam francoskih kemikov
0
50015
6761761
6759694
2026-10-07T12:34:24Z
~2026-45085-22
264465
/* K */
6761761
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[kemik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Anatole Andrejew]] (1914–2013) (biokemik ruskega rodu)
== B ==
* [[Antoine Jérôme Balard]]
*[[Pierre Barchewitz]] (1910 – 1984)
* [[Antoine Baumé]] (1728 – 1804)
* [[Joseph Achille Le Bel]]
*[[Marcel Benoist]] (švic. porekla?)
*[[Marcellin Berthelot]]
*[[Claude Louis Berthollet]]
* [[Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran]]
* [[Jean-Baptiste Boussingault]]
* [[Henri Braconnot]]
* [[Charles Julien Brianchon]] (1783 – 1864)
*[[Alexandre Brongniart]]
== C ==
* [[Louis Claude Cadet de Gassicourt]]
* [[Hilaire de Chardonnet]]
* [[Emmanuelle Charpentier]] {{ikona Nob nag}} 2020
* [[Joseph Bienaimé Caventou]]
* [[Michel-Eugène Chevreul]]
*[[Pierre Curie]] (1859 – 1906) {{ikona Nob nag}} 1903
* [[Marie Skłodowska-Curie]] (1867 – 1934) {{ikona Nob nag}}
== D ==
* [[Henri Sainte-Claire Deville]]
* [[Pierre Louis Dulong]]
* [[Jean-Baptiste Dumas]]
== E ==
* [[Thomas Ebbesen]]
== F ==
*[[Charles Flandin]]
*[[Marc Fontecave]] (1956 –)
*[[Jean Fréchet]] (1944 –)
*[[René Freymann]] (1909 – 1995)
*[[Charles Friedel]]
== G ==
* [[Joseph Louis Gay-Lussac]]
* [[Étienne François Geoffroy]] (1672–1731)
*[[Daniel Grabar|Pierre Grabar]] (1898–1986)
* [[Victor Grignard]] (1871–1935) {{ikona Nob nag}} 1912
*[[Jean-Baptiste Guimet]]
== H ==
* [[Jean Henri Hassenfratz]]
== J ==
* [[Louis de Jaucourt]]
* [[Irène Joliot-Curie]]
== K ==
* [[Henri B. Kagan]] (1930 –) {{ikona Nob nag}} 2026
* [[Emil Kopp]]
== L ==
* [[Auguste Laurent]]
* [[Joseph Jean Pierre Laurent]] (1823 – 1900)
* [[Antoine Lavoisier]] (1743 – 1794)
* [[Nicolas Leblanc]]
* [[Henri-Louis Le Chatelier]] (1850 – 1916)
* [[Jean-Marie Lehn]] (1939 –) {{ikona Nob nag}} 1987
== M ==
* [[Henri Moissan]] (1852 – 1907)
== P ==
* [[Louis Pasteur]]
* [[Joseph Proust]]
== R ==
* [[Jean Rey (zdravnik)|Jean Rey]] (1583 – 1645)
* [[François-Marie Raoult]] (1830 – 1901)
* [[François-Vincent Raspail]] (1794 – 1878)
* [[Henri Victor Regnault]] (1810 – 1878)
* [[Guillaume-François Rouelle]] (1703 – 1770)
* [[Hilaire Rouelle]] (1718 – 1779)
== S ==
* [[Paul Sabatier (kemik)|Paul Sabatier]] (1854 – 1941) {{ikona Nob nag}} 1912
* [[Josiane Serre]]
* [[Marie Skłodowska-Curie]] (1867 – 1934) {{ikona Nob nag}} 1911
* [[Eugène Soubeiran]]
== T ==
* [[Louis Jacques Thénard]]
* [[Hervé This]]
* [[Marc Tiffeneau]]
== U ==
* [[Georges Urbain]]
== V ==
* [[Louis Nicolas Vauquelin]]
* [[Alexandre-Théophile Vandermonde]] (1735 – 1796)
== W ==
* [[Charles Adolphe Wurtz]] (1817 – 1884)
{{seznami narodov po poklicu|kemikov}}
[[Kategorija:Seznami Francozov|Kemiki]]
[[Kategorija:Francoski kemiki|*]]
h33da5xyx6gpka31pxe8lnh6qoxfee5
Seznam nemških fizikov
0
50087
6761931
6751337
2026-10-07T21:27:34Z
~2026-44996-51
264415
/* H */
6761931
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[fizik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Ernst Karl Abbe]] (1840 – 1905)
* [[Max Abraham]] (1875 – 1922)
* [[Gerhard Abstreiter]] (1946 –)
* [[Franz Carl Achard]] (1753 – 1821)
* [[Johann Christian Gottlieb Ackermann]] (1756 – 1801)
* [[Franz Aepinus]] (1724 – 1802)
*[[Berni Julian Alder]] (1925 – 2020) (ZDA)
*[[Franz Maria Ulrich Theodor Aepinus]] (1724 – 1802) (nem.-ruski)
*[[Eva Ahnert-Rohlfs]] (1912 – 1954)
* [[Georg Graf von Arco]] (1869 – 1940)
* [[Manfred von Ardenne]] (1907 – 1997)
* [[Peter Armbruster]] (1931 – 2024)
* [[Martin Leo Arons]] (1860 – 1919)
* [[Richard Assmann]] (1845 – 1918)
== B ==
* [[Walter Baade]] (1893 – 1960)
* [[Ernst Emil Alexander Back]] (1881 – 1959)
* [[Heinrich Georg Barkhausen]] (1881 – 1956)
* [[Johannes Georg Bednorz]] (1950 –)
* [[August Beer]] (1825 – 1863)
* [[Alexander Behm]] (1880 – 1952)
* [[Peter Gabriel Bergmann]] (1915 – 2002)
* [[Hans Albrecht Bethe]] (1906 – 2005) (nemško-ameriški)
* [[Albert Betz]] (1885 – 1968)
* [[Gerd Binnig]] (1947 –) {{ikona Nob nag}} 1986 (sonagrajenca Ruska in Rohrer)
* [[Paul Richard Heinrich Blasius]] (1883 – 1970)
* [[Max Born]] (1882 – 1970)
*[[Richard Börnstein]] (1852 – 1913)
* [[Carl Ferdinand Braun]] (1850 – 1918)
== C ==
*[[Ernst Boris Chain]] (1906 – 1979) (nem.-britanski Jud)
*[[Ernst Florens Friedrich Chladni]] (1756 – 1827)
* [[Elwin Bruno Christoffel]] (1829 – 1900)
* [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] (1822 – 1888)
* [[Klaus Clusius]] (1903 – 1963)
* [[Karl Sebastian Cornelius]] (1819 – 1896)
== D ==
* [[Hans Georg Dehmelt]] (1922 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1989
* [[Harry Dember]] (1882 – 1943)
* [[Wolfgang Demtröder]] (1931 –)
* [[Gerhard Dickel]] (1913 – 2017) (=104 letaǃ)
* [[Gerhard Heinrich Dieke]] (1901 – 1965)
* [[Friedrich Ernst Dorn]] (1848 – 1916)
* [[Heinrich Wilhelm Dove]] (1803 – 1879)
* [[Wolfgang Dreybrodt]] (1939 – 2025)
* [[Paul Drude]] (1863 – 1906)
* [[Hans-Peter Dürr]] (1929 – 2014)
== E ==
*[[Werner Ebeling]] (1936 –)
*[[John Eggert]] (1891 – 1973)
* [[Jürgen Ehlers]] (1929 – 2008)
* [[Albert Einstein]] (1879 – 1955) {{ikona Nob nag}} 1921
* [[Walter Maurice Elsasser]] (1904 – 1991)
* [[Berthold-Georg Englert]] (1953 –)
* [[Georg Adolf Erman]] (1806 – 1877)
* [[Gerhard Ertl]] (1936 –) ( {{ikona Nob nag}} [[2007]]-za kemijo)
* [[Abraham Esau]] (1884 – 1955)
* [[Immanuel Estermann]] (1900 – 1973)
* [[Andreas von Ettingshausen]] (1796 – 1878)
* [[Hans Heinrich Euler]] (1909 – 1941)
* [[Paul Peter Ewald]] (1888 – 1985)
== F ==
* [[Daniel Gabriel Fahrenheit]] (1686 – 1736)
* (Heino Falcke 1966 –)
* [[Gustav Theodor Fechner]] (1801 – 1887)
*[[Peter Finke]] (1944 –)
*[[Siegfried Flügge]] (1912 – 1997)
* [[James Franck]] (1882 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1925
* [[Rudolph Franz]] (1826 – 1902)
* [[Joseph von Fraunhofer]] (1787 – 1826)
* [[Harald Friedrich]] (1947 – 2017)
*[[Klaus Fuchs]] (1911 – 1988)
*[[Reinhard Furrer]] (1940 – 1995)
== G ==
* [[Carl Friedrich Gauss]] (1777 – 1855)
* [[Ernst Gehrcke]] (1878 – 1960)
* [[Paul Gerber]] (1854 – 1909)
* [[Johannes Wilhelm Geiger]] (1882 – 1945)
* [[Heinrich Geissler]] (1814 – 1879)
* [[Walther Gerlach]] (1889 – 1979)
*[[Alexander Gerst]] (geofizik, vulkanolog in astronavt)
* [[Ludwig Wilhelm Gilbert]] (1769 - 1824)
* [[Hubert Goenner]] (1936 – 2026)
* [[Maria Goeppert-Mayer]] (1906 – 1972) {{ikona Nob nag}} 1963
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] (1807 – 1851)
* [[Eugen Goldstein]] (1850 – 1930)
* [[Fritz Goos]] (1883 – 1968)
* [[Leo Graetz]] (1856 – 1941)
* [[Hermann Günther Grassmann]] (1809 – 1977)
* [[Walter Greiner]] (1935 – 2016)
* [[Peter Grünberg]] (1939 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2007
* [[Eduard Grüneisen]] (1877 – 1949)
* [[Otto von Guericke]] (1602 – 1686)
* [[Beno Gutenberg]] (1889 – 1960)
== H ==
* [[Hermann Haken]] (1927 – 2024)
* [[Hilda Hänchen]] (1919 – 2013)
* [[Theodor Wolfgang Hänsch]] (1941 –) {{ikona Nob nag}} 2005
*[[Klaus Hasselmann]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021
* [[Otto Haxel]] (1909 – 1998)
* [[Kurt Heegner]] (1893 – 1965)
* [[Burkhard Heim]] (1925 – 2001)
* [[Joachim Heintze]] (1926 – 2012)
* [[Werner Karl Heisenberg]] (1901 – 1976)
* [[Walter Heitler]] (1904 – 1981)
* [[Stefan Hell]] (1962 –)
* [[Hans Gustav Adolf Hellmann]] (1903 – 1938)
* [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] (1821 – 1894)
* [[Lieselott Herforth]] (1916 – 2010)
* [[Gustav Ludwig Hertz]] (1887 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1925
* [[Heinrich Rudolf Hertz]] (1857 – 1894)
* [[Gerhard Herzberg]] (1904 – 1999)
* [[Rolf-Dieter Heuer]] (1948 –)
* [[Peter Bernhard Hirsch]] (1925 – 2025) (nem.-angl. metalurg)
* [[Johann Wilhelm Hittorf]] (1824 – 1914)
* [[Stefan Hollands]] (1971 –)
* [[Andreas Höecker]] (1967 –)
* [[Ludwig Hopf]] (1884 – 1939)
* [[Sabine Hossenfelder]] (1976 –)
* Friedrich Georg "Fritz" Houtermans (1903 – 1966) (nemško-avstrijsko-nizoz.)
* [[Erich Hückel]] (1896 – 1980)
* [[Friedrich Hund|Friedrich Hermann Hund]] (1896 – 1997)
== I ==
* [[Ernst Ising]] (1900 – 1998)
== J ==
* [[Max Jakob]] (1879 – 1955)
* [[Johannes Hans Daniel Jensen]] (1907 – 1973) {{ikona Nob nag}} 1963
* [[Ernst Pascual Jordan]] (1902 – 1980)
== K ==
* [[Wolfgang Kaiser]] (1925 – 2023)
* [[Harmut Kallmann]] (1896 – 1978)
* [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] (1885 – 1954)
* [[August Karolus]] (1893 – 1972)
* [[Gustav Karsten]] (1820 – 1900)
* [[Alfred Kastler]] (1902 – 1984) (francoski nem. rodu, nobelovec 1966)
* [[Wolfgang Ketterle]] (1957 –) {{ikona Nob nag}} 2001
* [[Gustav Robert Kirchhoff]] (1824 – 1887)
* [[Klaus von Klitzing]] (1943 –) {{ikona Nob nag}} 1985
* [[Hermann Knoblauch]] (1820 – 1895)
* [[Rudolph Koenig]] (1832 – 1901)
* [[Friedrich Kohlrausch]] (1840 – 1910)
* [[Rudolf Kohlrausch]] (1809 – 1858)
* Friedrich Wilhelm Georg Kohlrausch (1840 – 1910)
* [[Werner Kolhörster]] (1887 – 1946)
* [[Walther Kossel]] (1888 – 1956)
* [[Erich Kretschmann]] (1887 – 1973)
* [[Herbert Kroemer]] (1928 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2000 (nemško-ameriški)
* [[August Karl Krönig]] (1822 – 1879)
* [[Ralph Kronig]] (1904 – 1995)
* [[Wilfried Kuhn]] (1923 – 2009)
* [[August Kundt]] (1839 – 1894)
* [[Polykarp Kusch]] (1911 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1955
* [[Hans Georg Küssner]] (1900 – 1984)
== L ==
* [[Alfred Landé]] (1888 – 1976)
*[[Günther Landgraf]] (1928 – 2006) (Dresden)
* [[Max von Laue]] (1879 – 1960) {{ikona Nob nag}} 1914
* [[Philipp Eduard Anton von Lenard]] (1862 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1905
* [[Heinrich Lenz]] (1804 – 1865)
* [[Wilhelm Lenz]] (1888 – 1957)
* [[Georg Christoph Lichtenberg]] (1742 – 1799)
* [[Franz Linke]] (1878 – 1944)
* [[Detlef Lohse]] (1963 –) (nemško-nizozemski)
* [[Fritz London]] (1900 – 1954)
* [[Heinz London]] (1907 – 1970)
* [[Otto Lummer]] (1860 – 1925)
* [[Reimar Lüst]] (1923 – 2020) (astrofizik)
== M ==
* [[Heinrich Gustav Magnus]] (1802 – 1870)
* [[Heinz Maier-Leibnitz]] (1911 – 2000)
* [[Herman William March]] (1878 – 1953)
* [[Henry Margenau]] (1901 – 1997)
*[[Mario Markus]] (1944 –) (čilsko-nemški)
* [[Herbert Mataré]] (1912 – 2011)
* [[Johann Tobias Mayer]] (1752 – 1830)
* [[Tobias Mayer]] (1723 – 1762)
* [[Julius Robert von Mayer]] (1814 – 1878)
* [[Franz Melde]] (1832 – 1901)
* [[Walther Meissner]] (1882 – 1974)
*[[Ulf Merbold]] ([[1941|1941 –]])
* [[Oskar Emil Meyer]] (1834 – 1909)
* [[Gustav Mie]] (1868 – 1957)
* [[Hermann Minkowski]] (1864 – 1909)
*[[Richard Mollier]] (1863 – 1935)
* [[Rudolf Ludwig Mössbauer]] (1929 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1961
* [[Erwin Wilhelm Müller]] (1911 – 1977) (nemško-ameriški)
* [[Walther Müller]] (1905 – 1979) (nemško-ameriški)
* [[Gottfried Münzenberg]] (1940 – 2024)
== N ==
* [[Werner Nahm]] (1949 –)
* [[Dieter Neher]]
* [[Erwin Neher]] (1944 –)
* [[Jordan Nemorarij]] (~1170 – 1237)
* [[Walther Nernst]] (1864 – 1941) ({{ikona Nob nag}} 1920, za kemijo)
* [[Franz Ernst Neumann]] (1798 – 1895)
* [[Hermann Nicolai]] (1952 –)
== O ==
* [[Hermann Oberth]] (1894 – 1989)
* [[Robert Ochsenfeld]] (1901 – 1993)
* [[Hans von Ohain]] (1911 – 1998)
* [[Georg Simon Ohm]] (1789 – 1854)
* [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] (1758 – 1840)
* [[Heinrich Ott (fizik)|Heinrich Ott]] (1894 – 1962)
== P ==
* [[Wolfgang Kurt Hermann Panofsky]] (1919 – 2007)
* [[Friedrich Paschen]] (1865 – 1947)
* [[Wolfgang Paul]] (1913 – 1993)
* [[Rudolf Ernst Peierls]] (1907 – 1995)
* [[Arno Allan Penzias]] (1933 – 2024) (nemško-ameriški {{ikona Nob nag}} 1978)
* [[Anton Peterlin]] (1908 – 1993) (slovensko-nemški)
* [[Christian Heinrich Pfaff]] (1773 – 1852)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] (1774 – 1835)
* [[Sebastian Pflugbeil]] (1947 –)
* [[Max Planck]] (1858 – 1947)
* [[Julius Plücker]] (1801 – 1868)
* [[Ludwig Prandtl]] (1875 – 1953)
* [[Agnes Pockels]] (1862 – 1935)
* [[Friedrich Carl Alwin Pockels]] (1865 – 1913)
* [[Johann Christian Poggendorff]] (1796 – 1877)
* [[Robert Wichard Pohl]] (1884 – 1976)
* [[Bogdan Povh]] (1932 – 2024) (slovensko-nemški)
* [[Carl Pulfrich]] (1858 – 1927)
== Q ==
* [[Georg Hermann Quincke]] (1834 – 1924)
== R ==
* [[Karl-Heinz Rädler]] (1935 – 2020)
*[[Johann Philipp Reis]] (1834 – 1874)
* [[Johann Wilhelm Ritter]] (1776 – 1810)
* [[Robert Rompe]] (1905 – 1993)
* [[Wilhelm Röntgen|Wilhelm Conrad Röntgen]] (1845 – 1923)
*[[Michael Rossmann]] (1930 – 2019) (nemško-ameriški)
* [[Heinrich Rubens]] (1865 – 1922)
* [[Carl David Tolmé Runge]] (1856 – 1927)
* [[Ernst Ruska]] (1906 – 1988)
== S ==
* [[Fritz Sauter]] ([[1906]] – [[1983]]) ([[Avstrijci|avstrijsko]]-[[Nemci|nemški]])
* [[Gertrude Scharff-Goldhaber]] (1911 – 1998)
* [[Moritz Schlick]] (1882 – 1936)
* [[Walter Schottky]] (1886 – 1976)
* [[Paul Schulz (fizik)|Paul Schulz]] (1911 – 1993)
* [[Piet O. Schmidt]]
* [[Theodor Schmidt (fizik)|Theodor Schmidt]] (1908 – 1986)
* [[Karl Schwarzschild]] (1873 – 1916)
* [[Johann Schweigger]] (1779 – 1857)
* [[Thomas Johann Seebeck]] (1770 – 1831)
* [[Rudolf Seeliger]] (1886 – 1965)
* [[Johann Andreas von Segner]] (1704 – 1777)
* [[Francis Simon]] (1893 – 1956)
* [[Johann Georg von Soldner]] (1776 – 1833)
* [[Arnold Sommerfeld]] (1868 – 1951)
* [[Walter Eric Spear]] (1921 – 2008)
* [[Johannes Stark]] (1874 – 1957)
*[[Jack Steinberger]] (1921 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1988 (ZDA)
* [[Otto Stern]] (1888 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1943
* [[Horst Stöcker]] (1952 –)
* [[Horst Ludwig Störmer]] (1949 –) {{ikona Nob nag}} 1998
* [[Ernst Stuhlinger]] (1913 – 2008)
== T ==
* [[Teodorik iz Freiberga]] (1250 – 1310)
* [[Peter Adolf Thiessen]] (1899 – 1990)
* [[Johann Daniel Titius]] (1729 – 1796)
* [[Walter Tollmien]] (1900 – 1968)
*[[Rudolf Tomaschek]] (1895 – 1966)
* [[Johann Georg Tralles]] (1763 – 1822)
* [[Hans-Jürgen Treder]] (1928 – 2006)
* [[Ehrenfried Walther von Tschirnhaus]] (1651 – 1708)
== U ==
* [[Albrecht Otto Johannes Unsöld]] (1905 – 1995)
== V ==
* [[Hermann Carl Vogel]] (1841 – 1907)
== W ==
* [[Ernst Wagner]] (1876 – 1928)
*[[Friedrich Wagner]] (1943 –)
* [[Herbert Wagner]] (1935 –)
* [[Ludwig Waldmann]] (1913 – 1980)
*[[Ulrich Hans Walter]] (1954 –)
*[[Herbert Walther]] (1935 – 2006)
* [[Emil Gabriel Warburg]] (1846 – 1931)
*[[Wilhelm Eduard Weber]] (1804 – 1891)
*([[Alfred Lothar Wegener]]) (1880 – 1930)
* [[Artur Wehnelt]] (1871 – 1944)
* [[Adolf Ferdinand Weinhold]] (1841 – 1917)
*[[Rainer Weiss]] (1932 – 2025) (nemško-ameriški nobelov n. 2017)
* [[Carl Friedrich von Weizsäcker]] (1912 – 2007)
* [[Hermann Weyl]] (1885 – 1955)
* [[Gustav Heinrich Wiedemann]] (1826 – 1899)
* [[Max Wien]] (1866 – 1938)
* [[Wilhelm Wien]] (1864 – 1928)
* [[Karl Wirtz]] (1910 – 1994)
* [[Hans Christoph Wolf]] (1929 – 2020)
* [[Theodor Wulf]] (1868 – 1946)
== Z ==
* H. [[Dieter Zeh]] (1932 – 2018)
*([[Carl Zeiss]] 1816 – 1888)
* [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] (1834 – 1882)
* [[Črtomir Zupančič]] (1928 – 2018) (slovensko-nemški)
* ([[Konrad Zuse]] 1910–1995)
{{seznami narodov po poklicu|fizikov}}
[[Kategorija:Seznami Nemcev|Fiziki]]
[[Kategorija:Nemški fiziki| ]]
85sq87vv13ihvt9m5uin03xwmyi5qoh
Seznam ameriških fizikov
0
54083
6761922
6719561
2026-10-07T21:20:27Z
~2026-44996-51
264415
/* H */
6761922
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[fizik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Philip Abelson]]
* [[Stephen Louis Adler]] (1939 –)
* [[Šahriar Afšar]] (1971 –)
* [[Howard Aiken]]
* [[Michael Aizenman]] (1945 –)
* [[Berni Julian Alder]] (1925 – 2020)
*[[Keith B. Alexander]] (1951 –)
* [[Carrol Alley]]
* [[Samuel King Allison]]
* [[Ralph Asher Alpher]] (1921 – 2007)
* [[Luis Walter Alvarez]] (1911 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1968
* [[Gene Amdahl]]
* [[Carl David Anderson]] (1905 – 1991) {{ikona Nob nag}} 1936
* [[Herbert L. Anderson]] (1914 – 1988)
* [[Philip Warren Anderson]] (1923 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Hal Anger]]
* [[Nima Arkani-Hamed]] (1972 –)
* [[Richard Lewis Arnowitt]] (1928 – 2014)
* [[Neil Ashby]] (1934 –)
* [[Arthur Ashkin]] (1922 – 2020) {{ikona Nob nag}} 2018
* [[John Vincent Atanasoff]] (1903 – 1995)
* [[David D. Awschalom]] (1956 –)
== B ==
* [[Alexander Dallas Bache]]
* [[Robert Bacher]] (1905 – 2004)
* [[Albert Baez]] (1912 – 2007)
* [[John Carlos Baez]] (1961 –)
* [[Tom Banks]]
* [[James Maxwell Bardeen]] (1939 –)
* [[Itzhak Bars]] (1943 –)
* [[John Bardeen]] (1908 – 1991) {{ikona Nob nag}} {{ikona Nob nag}} 1956, 1972
*[[Yaneer Bar-Yam]]?
*[[Zvi Bar-Yam]]
* [[Carl Martin Bender]] (1943 –)
* [[Willard Harrison Bennett]]
* [[Seymour Benzer]]
* [[Peter Gabriel Bergmann]] (1915 – 2002)
* [[Lloyd Berkner]]
* [[Ira Borah Bernstein]] (1924 – 2024)
* [[William Bertozzi]] (italijansko-ameriški)
* [[Hans Albrecht Bethe|Hans Bethe]] (1906 – 2005) (nemško-ameriški)
* [[John Robert Beyster]]
* [[Raymond Thayer Birge]] (1887 – 1980)
* [[Francis Bitter]]
* [[James Daniel Bjorken]] (1934 – 2024)
* [[Felix Bloch]] (1905 – 1983) {{ikona Nob nag}} 1952
* [[Katherine Blodgett]]
* [[Nicolaas Bloembergen]] (1920 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1981
* [[Jim Bohlen]]
*[[David Bohm]] (1917 – 1992) (ameriško-brazilsko-britanski)
* [[Eugene Theodore Booth]] (1912 – 2004)
* [[Frederick Sumner Brackett]] (1896 – 1988)
* [[Norris Edwin Bradbury]] (1909 – 1997)
* [[Carl Henry Brans]] (1935 – 2026)
* [[Lewis M. Branscomb]] (1926 – 2023)
* [[Walter Houser Brattain]] (1902 – 1987) {{ikona Nob nag}} 1956
* [[Gregory Breit]]
* [[Percy Williams Bridgman]] (1882 – 1961) {{ikona Nob nag}} 1946
* [[Allan Bromley]]
*[[Harold Brown]] (1927 – 2019)
* [[Thomas Townsend Brown]] (1905 – 1985)
* [[Edgar Buckingham]] (1867 – 1940)
* [[Marc William Buie]] (1958 –)
* [[William Lionel Burke]] (1941 – 1996)
== C ==
* [[Fritjof Capra]] (1939 –) (avstrijsko-amer.)
* [[Blas Cabrera]]
* [[Curtis Callan]] (1942 –)
* [[John Lawrence Cardy]] (1947 –) (angleško-amer.)
* [[Chester Carlson]]
* [[Curtis Carlson]]
*[[Sean M. Carroll]] (1966 –)
* [[George Carruthers]]
* [[Owen Chamberlain]] (1920 – 2006) {{ikona Nob nag}} 1959
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] (1910 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1984
* [[George Chapline]] (1942 –)
* [[Herman Chernoff]]
* [[Demetrios Christodoulou]] (1951 –)
* [[Nicholas Constantine Christofilos]] (Νικόλαος Χριστοφίλου) (1916 – 1972)
* [[Robert Christy]]
* [[Steven Chu]] (1948 –)
* [[John Clarke (fizik)|John Clarke]] (1942 –) {{ikona Nob nag}} 2025 (britansko-ameriški)
* [[John Francis Clauser]] (1942 –) {{ikona Nob nag}} 2022
* [[William Coblentz]] (1873 – 1962)
* [[Bernard Leonard Cohen]] (1924 – 2012)
* [[Samuel Theodore Cohen]] (1921 – 2010) (nevtronska bomba)
*[[Sidney Richard Coleman]] (1937 – 2007)
* [[Samuel Cornette Collins]] (1898 – 1984)
* [[Arthur Holly Compton]] (1892 – 1962)
* [[Karl Taylor Compton]] (1887 – 1954)
* [[Edward Uhler Condon]] (1902 – 1974)
*[[Leon Cooper|Leon Neil Cooper]] (1930 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1972
* [[Bruce Cork]] (1915 – 1994)
* [[R. Orin Cornett]] (1913 – 2002)
* [[Ernest David Courant]] (1920 – 2020)
* [[Clyde Lorrain Cowan]] (1919 – 1974)
* [[Louis Crane]] (1913 – 1997)?
* [[James Cronin]] (1931 – 2016) {{ikona Nob nag}} 1980
== D ==
* [[Harry K. Daghlian mlajši]]
* [[Raymond Davis mlajši]]
* [[Clinton Joseph Davisson]] (1881 – 1958)
* [[Richard Davisson]] (1922 – 2004)
* [[Arthur L. Day]]
*[[John M. Dawson]] (1930 – 2001)
* [[Peter Josephus Wilhelmus Debye]]
* [[Hans Georg Dehmelt]] (1922 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1989
* [[William Edwards Deming]] (1900 – 1993)
*[[Alexander Demkov]]
* [[Arthur Jeffrey Dempster]] (1886 – 1950)
* [[David Mathias Dennison]] (1900 – 1976)
* [[Stanley Deser]] (1931 – 2023)
* [[Bryce Seligman DeWitt]] (1923 – 2004)
* [[Robert Henry Dicke]] (1916 – 1997)
* [[Michael R. Douglas]]
* [[David Douglass]]
* [[Sidney David Drell]] (1926 – 2016)
* [[Mildred S. Dresselhaus]] (1930 – 2017)
* [[William Duane]]
* [[Lee Alvin DuBridge]] (1901 – 1994)
* [[Saul Dushman]]
* [[Freeman John Dyson]] (1923 – 2020)
== E ==
* [[Bernard Eastlund]] (1938 – 2007)
* [[Ernst Rudolf George Eckert]] (1904 – 2004)
* [[Felix Ehrenhaft]] (1879 – 1952)
* [[Harvey Einbinder]] (1926 – 2013)
* [[Albert Einstein]] (1879 – 1955) {{ikona Nob nag}} 1921
* [[Árpád Élő]] (1903 – 1992) (madžarsko-ameriški)
* [[Walter Maurice Elsasser]] (1904 – 1991)
* [[Jane English]] (1942 –)
* [[Frederick Joseph Ernst]] (1933 –)
* [[Leo Esaki]] (1925 –) {{ikona Nob nag}} 1973
* [[Immanuel Estermann]] (1900 – 1973)
* [[Kenneth Melvin Evenson]] (1932 – 2002)
* [[Hugh Everett]] (1930 – 1982)
* [[Thomas Eugene Everhart]] (1932 –)
* [[Paul Peter Ewald]] (1888 – 1985)
== F ==
* [[Kasimir Fajans]]
* [[James J. Farley]]
* [[J. Doyne Farmer]]
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] (1944 – 2019)
* [[Enrico Fermi]] (1901 – 1954) {{ikona Nob nag}} 1938
* [[Herman Feshbach]] (1917 – 2000)
* [[Richard Phillips Feynman]] (1918 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1965
* [[George B. Field]] (1929 – 2024)
* [[Val Logsdon Fitch]] (1923 – 2015) {{ikona Nob nag}} 1980
* [[Harvey Fletcher]] (1884 – 1981)
* [[Kenneth William Ford]] (1926 – 2025)
* [[Robert Lull Forward]] (1932 – 2002)
* [[William Alfred Fowler]] (1911 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1983
* [[Geoffrey C. Fox]] (1944 –) (angleško-ameriški)
* [[James Franck]] (1882 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1925
* [[Philipp Frank]] (1884 – 1966)
* [[Benjamin Franklin]] (1706 – 1790)
* [[Melissa Franklin]]
* [[Daniel Zissel Freedman]] (1939 –)
* [[Peter George Oliver Freund]] (1936 – 2018)
* [[Herbert Friedman]] (1916 – 2000)
* [[Jerome Isaac Friedman]] (1930 –) {{ikona Nob nag}} 1990
* [[David Henry Frisch]] (1918 – 1991)
* [[Robert Works Fuller]] (1936 – 2025)
== G ==
* [[George Gamow]] (1904 – 1968)
* [[Stephen George Gasiorowicz]] (1928 – 2016)
* [[Murray Gell-Mann]] (1929 – 2019) {{ikona Nob nag}} 1969
* [[Howard Mason Georgi]] (1947 –)
* [[Lester Germer]] (1896 – 1971)
* [[Robert Geroch]] (1942 –)
* [[Neil Gershenfeld]] (1959 –)
*[[Ezra Getzler]] (1962 –)
*[[Ivar Giaever]] (1929 – 2025) ([[Norvežani|norveško]]-[[Američani|ameriški]] {{ikona Nob nag}} 1973)
* [[Josiah Willard Gibbs]] (1839 – 1903)
* [[Walter Gilbert]] (1932 –) {{ikona Nob nag}} 1980
* [[Paul Ginsparg]] (1955 –)
* [[Steven Girvin]] (1950 –)
* [[Donald Arthur Glaser]] (1926 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1960
* [[Sheldon Lee Glashow]] (1932 –) {{ikona Nob nag}} 1979
* [[Roy Jay Glauber]] (1925 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2005 (skupaj z [[John Lewis Hall|John Lewis Hallom]])
* [[Robert Hutchings Goddard]] (1882 – 1945)
* [[Maria Goeppert-Mayer]] (1906 – 1972) {{ikona Nob nag}} 1963
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] (1902 – 1989)
* [[Marvin Leonard Goldberger]] (1922 – 2014)
* [[Maurice Goldhaber]] (1911 – 2011)
* [[Jack Goldman]] (1921 – 2011)
* [[Herbert Goldstein]] (1922 – 2005)
* [[Lev Petrovič Gorkov]] (1929 – 2016)
* [[Samuel Abraham Goudsmit]] (1902 – 1978)
* [[Louis Harold Gray]] (1905 – 1965)
* [[Oscar Wallace Greenberg]] (1932 –)
* [[Brian Greene]] (1963 –)
* [[Kenneth Ingvard Greisen]] (1918 – 2007)
* [[David Jeffrey Griffiths]] (1942 –)
* [[Robert Budington Griffiths]] (1937 –)
* [[David Jonathan Gross]] (1940 –) {{ikona Nob nag}} 2004
* [[Steven Scott Gubser]] (1972 –)
* [[Alan Harvey Guth]] (1947 –)
* [[Martin Charles Gutzwiller]] (1925 – 2014)
== H ==
*[[Erwin Louis Hahn]] (1921 – 2016)
*[[Edwin Hall]]
*[[John Lewis Hall]] (1934 –) {{ikona Nob nag}} 2005 (skupaj z [[Roy Jay Glauber|Roy Jay Glauberjem]])
* [[Bertrand Israel Halperin]] (1941 –)
* [[Francis Halzen|Francis]] [[Francis Halzen|(Louis) Halzen]] (1944 –) {{ikona Nob nag}} 2026 (belgijsko-ameriški)
* [[James Hansen]]
* [[W.W. Hansen]]
*[[Harish-Chandra]] (1923 – 1983)
* [[Michael H. Hart]]
* [[James Burkett Hartle]] (1939 – 2023)
*Akira Hasegawa (1964 –) (japonsko-ameriški)
*[[Michael Hatridge]]
*[[Peter Havas]] (1916 – 2004) (judovsko-madžarsko-avstrijsko-ameriški)
* [[Alan J. Heeger]]
* [[Joseph Henry]]
*[[Conyers Herring]] (1914 – 2009)
* [[Victor Franz Hess]] (1883 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1936
* [[David Hestenes]] (1933 –)
* [[William Higinbotham]] (1910 – 1994)
* [[Jorge Eduardo Hirsch]] (1953 –)
*[[Robert Hofstadter]] (1915 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1961 (skupaj z R. L. Mössbauerjem)
* [[D. Van Holliday]]
* [[Nick Holonyak]] (1928 – 2022)
* [[Norman Holter]]
* [[John Joseph Hopfield]] (1933 –)
* [[John Hopps]]
* [[Paul Horowitz]]
* [[William Vermillion Houston]] (1900 – 1968)
* [[Jonathan Huebner]]
* [[Russell Alan Hulse]] (1950 –) {{ikona Nob nag}} 1993 (skupaj s Taylorjem)
* [[Curtis Judson Humphreys]] (1898 – 1986)
* [[Franklin Livingstone Hunt]]
* [[Wesley Huntress]]
== J ==
* [[John David Jackson (fizik)|John David Jackson]] (1925 – 2016)
* [[Arthur Jaffe]] (1937 –)
* [[Karl Guthe Jansky]] (1905 – 1950)
* [[Edwin Thompson Jaynes]] (1922 – 1998)
* [[Deborah S. Jin]] (1968 –)
== K ==
* [[Shamit Kachru]]
*[[Leo Kadanoff]] (1937 – 2015)
* [[Michio Kaku]] (1947 –)
*[[Martin Kamen]] (1913 – 2002)
* [[Charles Kuen Kao]] (1933 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2009 (kitajsko-ameriški)
* [[Aryeh Kaplan]]
* [[Anton Nikolajevič Kapustin]] (1971 –)
* [[Theodore von Kármán]] (1881 – 1963)
* [[Leon Kass]]
* [[Henry Way Kendall]] ([[1926]] – [[1999]])
* [[Harry Jeffrey Kimble]] (1949 –)
* [[Charles Kittel]] (1916 – 2019) (= 103 leta!)
* [[Igor Romanovič Klebanov]] (1962 –)
* [[Daniel Kleppner]]
* [[Paul Ernest Klopsteg]] (1889 – 1991)
* [[Walter Kohn]]
* [[Edward Kolb]] (1951 –)
* John [[Michael Kosterlitz]] (1943 –) (škotsko-ameriški)
* [[Robert Harry Kraichnan]] (1928 – 2008)
* [[Lawrence M. Krauss]] (1954 –)
* [[Herbert Kroemer]] (1928 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2000 (nemško-ameriški)
* [[Ralph Kronig]] (1904 – 1995)
* [[Martin David Kruskal]] (1925 – 2006)
== L ==
* [[Lucien LaCoste]] (1907 – 1995)
* [[Willis Eugene Lamb mlajši|Willis Lamb]] (1913 – 2008)
* [[Alfred Landé]] (1888 – 1976)
*[[Robert J. Lang]] (1961 –)
* [[Donald Newton Langenberg]] (1932 – 2019)
* [[Irving Langmuir]] (1881 – 1957)
* [[Robert B. Laughlin]] (1950 –)
* [[Charles Christian Lauritsen]] (1892 – 1968)
* [[Ernest Orlando Lawrence]] (1901 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1939
* [[Joel Louis Lebowitz]] (1930 –)
* [[Leon Max Lederman]] (1922 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1988
* [[Benjamin Lee (fizik)|Benjamin Lee]]
* [[David Morris Lee]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 1996
* [[Tsung-Dao Lee]] (1926 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1957 (kitajsko-ameriški)
*[[Anthony James Leggett]] (1938 –) {{ikona Nob nag}} 2003 (angleško-ameriški)
* [[Robert Benjamin Leighton]] (1919 – 1997)
* [[Arkady Levanyuk]]
* [[Janna Levin]]
* [[Walter Lewin]] (1936 –)
* [[Elliott Hershel Lieb]] (1932 –)
* [[Alan Lightman]]
* [[Alan P. Lightman]]
* [[Julius Edgar Lilienfeld]]
* [[Andrej Dimitrijevič Linde]] (Андрей Дмитриевич Линде; Andrei Linde) (1948 –)
* [[Richard Lindzen]]
* [[Milton Stanley Livingston]] (1905 – 1986)
*[[Mario Livio]] (1945 –) (romunsko-izraelsko-ameriški astrofizik, popularizator znanosti)
* [[Giovanni Rossi Lomanitz]] (1921 – 2003)
* [[Fritz London]] (1900 – 1954)
* [[Francis Wheeler Loomis]] (1889 – 1976)
* [[Francis Eugene Low]] (1921 – 2007)
* [[Matthew Luckiesh]]
* [[Markus Luty]]
* [[Theodore Lyman]] ([[1874]] – [[1954]])
* [[Waldo K. Lyon]]
== M ==
* [[William Francis Magie]] (1858 – 1943)
* [[Bogdan Maglić (fizik)|Bogdan Maglić]]/Maglich (1928 – 2017) (Srb)
* [[Theodore Harold Maiman]] (1927 – 2007)
* [[Juan Martín Maldacena]] (1968 –)
* [[Corinne Alison Manogue]] (1955 –)
* [[John Henry Manley]] (1907 – 1990)
* [[Herman William March]] (1878 – 1953)
* [[Henry Margenau]] (1901 – 1997)
* [[Robert Eugene Marshak]] (1916 – 1992)
* [[John M. Martinis]] (1958 –) {{ikona Nob nag}} 2025
* [[John Cromwell Mather]] (1946 –) {{ikona Nob nag}} 2006
*[[Joseph Edward Mayer]] (1904 – 1983)
* [[Barry Malcolm McCoy]] (1940 –)
* [[James Edward McDonald]] (1920 – 1971)
* [[Edwin Mattison McMillan]] (1907 – 1991)
* [[Charles Edward Kenneth Mees]] (1882 – 1960)
* [[William Frederick Meggers]] (1888 – 1966)
*[[Aden Baker Meinel]] (1922 – 2011)
* [[Thomas Corwin Mendenhall]] (1841 – 1924)
* [[Eugen Merzbacher]] (1921 – 2013)
* [[Nicholas Metropolis]] (1915 – 1999)
* [[Albert Abraham Michelson]] (1852 – 1931) {{ikona Nob nag}} 1907
* [[Dayton Clarence Miller]] (1866 – 1941)
* [[Robert Andrews Millikan]] (1868 – 1953) {{ikona Nob nag}} 1924
* [[Mark Muir Mills]] (1917 – 1958)
* [[Robert Laurence Mills]] (1927 – 1999)
* [[Charles William Misner]] (1932 – 2023)
* [[Karl Z. Morgan]] (1907 – 1999)
* [[Fernando Bernardino Morinigo]] (1936 – 2011)
* [[Edward Williams Morley]] (1838 – 1923)
* [[Philip Morrison]] (1915 – 2005)
* [[Philip McCord Morse]] (1903 – 1985)
* [[Ben Roy Mottelson]] (1926 – 2022) {{ikona Nob nag}} 1975 (dansko-ameriški)
* [[Richard A. Muller]] (1944 –)
* [[Erwin Wilhelm Müller]] (1911 – 1977) (nemško-ameriški)
* [[Walther Müller]] (1905 – 1979) (nemško-ameriški)
* [[Robert Sanderson Mulliken]] (1896 – 1986) {{ikona Nob nag}} 1988
* [[Kater Whitney Murch]]
== N ==
* [[Joičiro Nambu]] (南部 陽一郎) (1921 – 2015) {{ikona Nob nag}} 2008 (japonsko-amer.)
* [[Seth Neddermeyer]] (1907 – 1988)
* [[Ezra Ted Newman]] (1929 – 2021)
* [[Alfred O. C. Nier]]
* [[William Nierenberg]]
*[[Robert Noyce]] (1927 – 1990)
* [[John Mitchell Nuttall]]
* [[Perley Gilman Nutting]] (1873 – 1949)
== O ==
* [[Marcus O'Day]]
*[[Jörgen Lykke Olsen]] (1923 – 2006)
* [[Gerard Kitchen O'Neill]] (1927 – 1992)
*[[Irwin Oppenheim (1929 – 2014)|Irwin Oppenheim]] (1929 – 2014)
* [[Frank Oppenheimer]] (1912 – 1985)
* [[Julius Robert Oppenheimer]] (1904 – 1967)
* [[Douglas Dean Osheroff]] (1945 –) {{ikona Nob nag}} 1996
* [[Jeremiah Paul Ostriker]] (1937 – 2025)
*[[Burt Ovrut]]
== P ==
* [[Don Nelson Page]] (1948 –)
* [[Heinz Pagels]]
* [[Abraham Pais]] (1918 – 2000) (nizozemsko-amer.)
* [[George Pake]] (1924 – 2004)
* [[Wolfgang Kurt Hermann Panofsky]] (1919 – 2007)
* [[Leonard Parker]]
* [[Laurence Passell]] (1925 – 2021)
* [[Jogesh Pati]]
* [[Wolfgang Pauli]] (1900 – 1958) (avstrijsko-ameriško-švicarski)
* [[Philip James Edwin Peebles]] (1935 –)
* [[George Braxton Pegram]] (1876 – 1958)
* [[Arno Allan Penzias]] (1933 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1978 (nemško-ameriški)
* [[Jerome K. Percus]] (1926 – 2021)
* [[Martin Lewis Perl]] (1927 – 2014) {{ikona Nob nag}} 1995
* [[Anton Peterlin]] (1908 – 1993) (slovensko-ameriški)
* [[Dušan Petrač]] (1932 – 2023) (slovensko-ameriški)
* [[Peter Petroff]] (1919 – 2003) (bolgarsko-ameriški)
* [[August Herman Pfund]] (1879 – 1949)
* [[Melba Phillips]] (1907 – 2004)
*[[William Daniel Phillips]] (1948 –) {{ikona Nob nag}} 1997
* [[Oreste Piccioni]] (1915 – 2002)
*[[Edward Charles Pickering]] ([[1846]] – [[1919]])
* [[Milton Spinoza Plesset]] (1908 – 1991)
* [[Joseph Polchinski]] (1954 – 2018)
* [[Martin Arthur Pomerantz]] (1916 – 2008)
* [[John Phillip Preskill]] (1953 –)
*[[Frank Press]] (1924 – 2020) (geofizik)
* [[Mihajlo Pupin]] (1854 – 1935) (srbsko-ameriški)
* [[Edward Mills Purcell]] (1912 – 1997)
== R ==
* [[Isidor Isaac Rabi]] (1898 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1944
* [[Leo James Rainwater]] (1917 – 1986) {{ikona Nob nag}} 1975
*[[Alladi Ramakrishnan]] (1923 – 2008) (ind.-amer.)
* [[Simon Ramo]]
* [[Pierre Ramond]] (1943 –)
* [[Norman Foster Ramsey]] (1915 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1989
* [[Lisa Randall]] (1962 –)
* [[Frederick Reines]] (1918 – 1998) {{ikona Nob nag}} 1995
* [[Dirk Reuyl]]
* [[Stuart A. Rice]]
* [[Robert Coleman Richardson]] (1937 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1996
* [[Burton Richter]] (1931 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1976
* [[Charles Francis Richter]] (1900 – 1985)
* [[Sally Kristen Ride]] (1951 – 2012)
* [[Wolfgang Rindler]] (1924 – 2019) (avstrijsko-ameriški)
* [[Ronald Rivlin]]
* [[Howard Percy Robertson]] (1903 – 1961)
* [[Nathan Abraham Rosen]] (1909 – 1995)
*[[Marshall Rosenbluth]] (1927 – 2003)
* [[Arthur H. Rosenfeld]] (1926 – 2017)
* [[Bruno Benedetto Rossi]] (1905 – 1993)
* [[Michael G. Rossmann]] (1930 – 2019) (nemško-ameriški)
* [[Henry Augustus Rowland]] (1848 – 1901)
== S ==
* [[Wallace Clement Sabine]]
* [[Rainer Kurt Sachs|Rainer Kurt "Ray" Sachs]] (1932 – 2024) (nemško ameriški matematični fizik in kozmolog)
* [[Edwin Salpeter]] (1924 – 2008) (avstrijsko - ameriški astrofizik)
* [[Jack Sarfatti]] (1939 –)
* [[Gertrude Scharff-Goldhaber]] (1911 – 1998)
* [[Arthur Leonard Schawlow]] (1921 – 1999) {{ikona Nob nag}} 1981
* [[Ellery Schempp]]
* [[Robert J. Scherrer]] (1959 –)
* [[Alfred Schild]]
* [[John Robert Schrieffer]] (1931 – 2019) {{ikona Nob nag}} 1972
* [[Melvin Schwartz]] (1932 – 2006) {{ikona Nob nag}} 1988
* [[John Henry Schwarz]] (1941 –)
* [[Julian Seymour Schwinger]] (1918 – 1994) {{ikona Nob nag}} 1965
* [[Emilio Gino Segrè]] (1905 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1959 (italijansko-amer.)
* [[Frederick Seitz]] (1911 – 2008)
* [[Walter Andrew Shewhart]] (1891 – 1967)
* [[William Bradford Shockley]] (1910 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1956
* [[Clifford Glenwood Shull]] (1915 – 2001) {{ikona Nob nag}} 1994
* [[Ludwik Silberstein]] (1872 – 1948)
* [[Eva Silverstein]]
*[[Barry Simon]] (1946 –)
* [[James Harris Simons]]
* [[John Clarke Slater]] (1900 – 1976)
* [[Larry Smarr]] (1948 –)
* [[George Elwood Smith]] (1930 – 2025) {{ikona Nob nag}} 2009 (skupaj s [[Willard Sterling Boyle|Boyleom]])
* [[Lee Smolin]] (1955 –)
* [[George Fitzgerald Smoot III.]] (1945 –) {{ikona Nob nag}} 2006
* [[Henry DeWolf Smyth]] (1898 – 1986)
* [[Hartland Sweet Snyder]] (1913 – 1962)
* [[Alan Sokal]] (1955 –)
*[[Marin Soljačić]] ([[1974]] –) (Hrvat)
* [[Thomas Crawford Spencer]] (1946 –)
* [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] (1914 – 1997)
*[[Phillip Sprangle]] (1944 –)
* [[Harry Eugene Stanley]] (1941 –)
* [[V. Alexander Stefan]]
* [[Jack Steinberger]] (1921 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1988 (nemško-ameriško-švic.)
* [[Paul Joseph Steinhardt]] (1951 –)
* [[Otto Stern]] (1888 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1943
* [[Harlan True Stetson]] FRAS (1885 – 1964)
* [[Thomas H. Stix]] (1924 – 2001)
* [[John Stone Stone]] (1869 – 1943)
* [[Andrew Strominger]] (1955 –)
* [[Ernst Stuhlinger]] (1913 – 2008)
* [[Hans Eduard Suess]]
* [[Raman Sundrum]]
* [[Leonard Susskind]] (1940 –)
* [[William Francis Gray Swann]] (1884 – 1962)
* [[Leó Szilárd]] (1898 – 1964)
== Š ==
* [[Mihail Arkadjevič Šifman]] (1949 –) (rusko-amer.)
== T ==
* [[Abraham Haskel Taub]] (1911 – 1999)
* [[Theodore Brewster Taylor]] (1925 – 2004)
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] (1941 –) {{ikona Nob nag}} 1993 (skupaj s [[Russell Alan Hulse|Hulsom]])
* [[Valentine Telegdi]] (1922 – 2006) (madžarsko-amer.)
* [[Edward Teller]] (1908 – 2003) (madžarsko-amer.)
* [[Nikola Tesla]] (1856 – 1943)
* [[Saul Arno Teukolsky]] (1947 –)
* [[Benjamin Thompson]] (1753 – 1814)
* [[Kip Stephen Thorne]] (1940 –) {{ikona Nob nag}} 2017
* [[David James Thouless]] (1934 – 2019)
* [[Samuel Chao Chung Ting]] (1936 –) {{ikona Nob nag}} 1976
* [[Frank Jennings Tipler]] (1947 –)
* [[László Tisza]] (1907 – 2009) (madžarsko-amer.)
* [[Richard Chace Tolman]] (1881 – 1948)
* [[Charles Hard Townes]] (1915 – 2015) {{ikona Nob nag}} 1964
* [[James Trefil]]
* [[Sam Bard Treiman]] (1925 – 1999)
* [[Clifford Truesdell]]
* [[Tsung-Dao Lee]] (1926 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1957 (kitajsko-ameriški)
== U ==
* [[Edwin Albrecht Uehling]] (1901 – 1985)
* [[George Eugene Uhlenbeck]] (1900 – 1988)
== V ==
* [[Cumrun Vafa]] (1960 –)
* [[Arkadij Josifovič Vajnštejn]] (1942 –)
* [[James Alfred Van Allen]] (1914 – 2006)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] (1899 – 1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Robert Jemison Van de Graaff]] (1901 – 1967)
* [[Victor Ninov]]
* [[Alexander Vilenkin]] (1949 –) (rus.-amer.)
== W ==
* [[Robert Wald|Robert Manuel Wald]] (1947 –)
* [[Jearl Walker|Jearl Dalton Walker]] (1945 –)
*[[Gregory Hugh Wannier]] (1911 – 1983) (Švicar)
* [[Alan Tower Waterman]] (1892 – 1967)
* [[Joseph Weber]] (1919 – 2000)
* [[Arthur Gordon Webster]] (1863 – 1923)
* [[Alvin Martin Weinberg]] (1915 – 2006)
* [[Steven Weinberg]] (1933 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1979
* [[Rainer Weiss]] (1932 – 2025) {{ikona Nob nag}} 2017
* [[Victor Fiederich Weisskopf]] (1908 – 2002) (avstrijsko-amer.)
* [[Mark Welland]] 1955 (britansko-amer.)
* [[George Wetherill]]
* [[Edward Weston]]
* [[John Archibald Wheeler]] (1911 – 2008)
* [[Albert Edward Whitford]] (1905 – 2002)
* [[Sarah Frances Whiting]]
* [[Benjamin Widom]] (1927 – 2025)
* [[Clyde Wiegand]]
* [[Arthur Wightman]] (1922 – 2013)
* [[Eugene Paul Wigner]] (1902 – 1995)
*[[Frank Anthony Wilczek]] (1951 –)
* [[Clifford Martin Will]]
* [[Percy Williams Bridgman]] (1882 – 1961) {{ikona Nob nag}} 1946
*[[Kenneth G. Wilson]] (1936 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1982
* [[Robert Rathbun Wilson]] (1914 – 2000)
* [[Robert Woodrow Wilson]] (1936 –) {{ikona Nob nag}} 1978
*[[David J. Wineland]] (1944 –) {{ikona Nob nag}}
* [[Edward Witten]] (1951 –)
* [[Louis Witten]] (1921 –)
* [[Peter Woit]] (1957 –) (latvijskega rodu)
* [[Emil Wolf]] (1922 – 2018)
* [[Fred Alan Wolf]] (1934 –)
* [[Robert Williams Wood]] (1868 – 1955)
* [[Chien-Shiung Wu]] (1912 – 1997)
* [[Tai Tsun Wu]] (吳大峻) (1933 – 2024)
== Y ==
* [[Eli Yablonovitch]] (1946 –)
* [[Rosalyn Sussman Yalow]] (1921 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Chen Ning Franklin Yang]] (1922 – 2025) {{ikona Nob nag}} 1957
* [[Herbert York]] (1921 – 2009)
* [[James W. York]] (1939 –)
* [[Thomas Ypsilantis]]
== Z ==
* [[Norman Zabusky]] (1929 – 2018)
* [[Herbert Jack Zeiger]]
* [[John Zeleny]] (1872 – 1951)
* [[Clarence Zener]] (1905 – 1993)
* [[Frank J. Zerilli]]
* [[Paul Frederick Zweifel]] (1929 – 2017)
* [[George Zweig]] (1937 –) (po rodu ruski Jud)
{{seznami narodov po poklicu|fizikov}}
[[Kategorija:Seznami Američanov|Fiziki]]
[[Kategorija:Ameriški fiziki| ]]
hnh74q0i1pprvzfgmmyj0cgz646oacn
Seznam belgijskih fizikov
0
70850
6761921
6522456
2026-10-07T21:19:44Z
~2026-44996-51
264415
/* H */
6761921
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Belgijci|belgijskih]] [[fizik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Belgijcev|Belgija|belgijskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Diederik Aerts]] (1953 –)
* [[Francois d'Aguilon]] (1567 – 1617)
== B ==
* [[Jean Bricmont]] (1952 –)
* [[Robert Brout]] (1928 – 2011)
== C ==
* [[Max Cosyns]] (1906 – 1998)
== D ==
* [[Ingrid Daubechies]] (1954 –)
* [[César-Mansuète Despretz]] (1791 – 1863)
* [[Théophile Ernest de Donder]] (1872 – 1957)
* [[Pol Duwez]] (1907 – 1984)
== E ==
* [[François Englert]] (1932 –) {{ikona Nob nag}} 2013
== G ==
* [[Zénobe Gramme]] (1826 – 1901)
== H ==
* [[Francis Halzen|Francis Louis Halzen]] (1944 –) {{ikona Nob nag}} 2026 (belgijsko-ameriški)
* [[Marc Henneaux]] (1955 –)
== L ==
* [[Paul Ledoux]] (1914 – 1988)
== P ==
* [[Joseph Plateau]] (1801 – 1883)
* [[Ilya Prigogine]] (1917 – 2003) {{ikona Nob nag}} 1977 (ruskega rodu)
== R ==
* [[Léon Rosenfeld]] (1904 – 1974)
* [[David Ruelle]] (1935 –)
== V ==
* [[Léon Van Hove]] (1924 – 1990)
{{seznami narodov po poklicu|fizikov}}
[[Kategorija:Seznami Belgijcev|Fiziki]]
[[Kategorija:Belgijski fiziki| ]]
t9dlhi9kf4qqrdz9qud468agfhgzpgl
Seznam slovenskih ilustratorjev
0
73612
6761829
6760833
2026-10-07T16:55:03Z
~2026-44996-51
264415
/* Ž */
6761829
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ilustrator]]jev.''' (Glej šeː [[Seznam slovenskih mladinskih ilustratorjev]]).
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Peter Abram]] (*1956)
*[[Andrej Adamek]]
*[[Konči Ahačič]]
*[[Marjan Amalietti|Marijan Amalietti]]
*[[Ana Ambrož]]
*[[Zvest Apollonio]] (1935–2009)
== B ==
*[[Srečko Bajda]] (*1961)
*[[Milko Bambič]] (1905–1991)
*[[Marta Bartolj]] (*1979)
*[[Vesna Benedetič]] (*1966)
*[[Jože Beranek]] (1913–1945)
*[[Primož Bertoncelj]] (*1980)
*[[Milan Bizovičar]] (1927–2006)
*[[Saša Bogataj Ambrožič]] (*1971)
*[[Tjaša Bon]] (1998)
*[[Andreja Borin]] (*1969)
*[[Mitja Bokun]] (*1978)
*[[Marjan Bregar]] (1928–2009)
*[[Jure Brglez]] (1993)
*[[Suzana Bricelj|Suzana (Suzi) Bricelj]] (*1971)
*[[Tina Brinovar]] (*1977)
*[[Emilija Bucik Razman]] (1935–2024)
*[[Anja Bunderla]] (*1985)
*[[Marko Butina]] (1950–2008)
*[[Peter Butkovič]] (1888–1953)
== C ==
*[[Matej de Cecco]] (*1979)
*[[Danilo Cedilnik]] (*1947)
*[[Ciril Cej]]
*[[Mojca Cerjak]] (*1959)
*[[Jure Cihlař]] (1944–2018)
*[[Jože Ciuha]] (1924–2015)
*[[Peter Ciuha]] (*1968)
*[[Viktor Cotič]] (1885–1955)
* [[Igor Cvetko]] (*1949)
*[[Marjeta Cvetko]] (*1953)
== Č ==
* [[Ivan Čargo]] (1898–1958)
*[[Boris Čeh]]
*[[Darinka Čehovin]] (Argentina)
* [[Zvonko Čoh]] (*1956)
== D ==
* [[Dalaj Eegol]] (Ali Džafić)
* [[Matjaž Dekleva]]
* [[Danijel Demšar]] (*1954)
*[[Marko Derganc]] (*1950)
*[[Jurij Devetak]] (*1997)
*[[Bojana Dimitrovski]]
*[[Frančišek Dobnikar]] (1878–1901)
*[[Tina Dobrajc]] (*1984)
*[[Saša Dobrila]] (1922–1992)
*[[Jana Dolenc]] (*1964)
*[[Veno Dolenc]] (*1951)
* [[Julia Doria]]
* [[Živa Viviana Doria]]
* [[Anton Drofenik]] (1936–2017)
== E ==
*[[Jure Engelsberger]] (*1977)
*[[Darka Erdelji]]
*[[Miha Erič]] (*1991)
*[[Milan Erič]] (*1956)
== F ==
* [[Milanka Fabjančič]] (*1981)
== G ==
* [[Irena Gašperšič]] Meško
* [[Kostja Gatnik]] (1945–2022)
*[[Draga Gelt]] (*1948) ?
*[[Ludvik Glazer Naudé]] (*1961)
* [[Jelka Godec Schmidt]] (*1958)
*[[Zdenka Golob]] (1928–2019)
* [[Ančka Gošnik Godec]] (1927–2025)
*[[Božidar Grabnar]] (1946–2004)
*[[Milena Gregorčič]]?
*[[Nevenka Gregorčič]]
*Alenka Gregorič?
*Nataša Gregorič Nabhas
== H ==
*[[Andrej Habič]] (karikaturist)
*[[Srečko Habič]]
*[[Miha Hančič]]
*[[Andrej Herman]] (1931–2006)
*[[Robert Hlavaty]]
*[[Viktor Höchtl]]
*[[Nana Homovec]] (*1990)
*[[Ciril Horjak]] - [[Dr. Horowitz]] (*1975)
*[[Alja Horvat]] (*1996)
*[[Veronika Hozjan]] (*1994)
*[[Uroš Hrovat]] (*1971)
== J ==
* [[Božidar Jakac]] (1899–1989)
* [[Matija Jama]] (1872–1947)
*[[Maja B. Jančič]]
* [[Adriano Janežič]] (*1972)
* [[Aleksander Jankovič Potočnik|Aleksander (Sašo) Jankovič Potočnik]] (*1961)
* [[Evgenija Jarc Zaletel]]
* [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928)
* [[Samo Jenčič]] (*1958)
* [[Mara Jeraj Kralj]] (1909–2010)
*[[Hana Jesih]]
*[[Dunja Jogan]]
* [[Bojan Jurc]] (*1950)
*[[Barbara Jurkovšek]] (*1981)
*[[Elko Justin]]
== K ==
*[[Katarina Kalc]]
*[[Andreja Karba]]
*[[Silva Karim]] (Kobal)
*[[Maja Kastelic]] (*1981)
*[[Samira Kentrić]] (*1976)
*[[Jakob Klemenčič]] (*1968)
* [[Manica Klenovšek Musil]] (*1974)
*[[Radovan Klopčič]] (1898–1992)
*[[Dušan Klun]] (*1948)
*[[Boris Kobe]] (1905–1981)
* [[Marko Kociper]] (*1969)
* [[Jaka Kramberger]]?
*[[Jana Kocjan]]
*[[Matej Kocjan-Koco]] (*1978)
*[[Anka Kočevar]]
*[[Miran Kohek]] (*1954)
*[[Tanja Komadina]] (*1976)
* [[Danila Komjanc]] (*1963)
*[[Vlasto Kopač]] (1913–2006)
*[[Leon Koporc]] (1926–2003)
*[[Marija Koren]] (1928–2013)
* [[Božo Kos]] (1931–2009)
* [[Polona Kosec]]
* [[Janja Kosi]] (*1994)
* [[Boža Košak]] (1915–1993)
* [[Ana Košir]] (*1970)
*[[Boštjan Košir]] (*1948)
*[[Pšena Kovačič]]
*[[Katja Kovše]]
* [[Maša Kozjek]] (*1974)
* [[Bine Kramberger]]?
*[[Peter Krivec]] (*1938)
*[[Gašper Krajnc]] (*1985)
* [[Milovan Krajnc]] (1920–2009)
*[[Mojca Krajnc]] (*197#?)
*[[France Kralj]]
*[[Tone Kralj]]
*[[Jan Kramberger (animator)]]
*[[David Krančan]] (*1984)
*[[Anja Kranjc]] (*1982)
* [[Kristina Krhin]] (*1974)
*[[Tomaž Kržišnik]] (1943–2023)
*[[Stane Kumar]] (1910–1997)
*[[France Kunaver]] (1909–2005)
*[[Peter Kuntarič]] (*1993)
== L ==
* [[Mojca Lampe Kajtna]] (*1970)
* [[Tomaž Lavrič]] (*1964)
*[[Vladimir Leben]] (*1971)
* [[Uroš Lehner]] (*1975)
* [[Tinka Leskovšek]] (*1982)
* [[Lilijana Levstik]]
* [[Nea Likar]] (*1990)
*[[Barbara Lipičnik]]
*[[Erik Lovko]]
* [[Polona Lovšin]] (*1973)
* [[Maja Lubi]] (*1980)
*[[Anka Luger Peroci]] (*1953)
*[[Mateja Lukežič]] (*1976)
*[[Nada Lukežič]] (1931–2011)
== M ==
* [[Irena Majcen (ilustratorka)|Irena Majcen]] (*1948)
*([[Svetlana Makarovič]])
* [[Marijan Manček]] (*1948)
* [[Aleksandra Maraž]] (1960–2010)
*[[Aco Mavec]] (1929–1982)
*[[Milan Maver]] (*1928)
*[[Matija Medved]] - Medo (*1990)
*[[Zarja Menart]] (*1984)
*[[Jasna Merkù|Jasna Merku]] (*1958)
*[[Meta Mežan]]
*[[Jurij Mikuletič]] (*1955)
*[[Ivan Mitrevski]] (*1979)
*[[Eva Mlinar]] (*1985)
*[[Jaka Modic]] (*1962)
* [[Dušan Muc]] (*1952)
* [[Manica K. Musil]] (*1974)
* [[Miki Muster]] (1925–2018)
== N ==
*[[Marija Nabernik]] (*1983) (mentorica botanične ilustracije ALUO)
*[[Franci Nemec]] (*1950)
*[[Vinko Novak]] (1842–1923)
== O ==
*[[Katarina Oblak]] (*1988)
*[[Radko Oketič]] (*1953)
*[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] (1911–1981)
*[[Silvan Omerzu]] (*1955)
*[[Miroslav Oražem]] (1900–1975)
*[[Donald Orehek]] (1928–2022) (ZDA)
* [[Mojca Osojnik]] (*1970)
*[[Lidija Osterc]] (1929–2006)
*[[Jože Ovnik]] (*1955)
== P ==
* [[Polona Pačnik]]
*[[Kristina Pahor]]
*[[Klavdij Palčič]]
*[[Zdravko Papič]] (1953–2013)
*[[Darinka Pavletič Lorenčak]]
*[[Mirna Pavlovec]] (*1963)
*[[Marijan Pečar]] (*1971)
*[[Roman Peklaj]]
* [[Andreja Peklar]] (*1962)
* [[Lojze Perko]] (1909–1980)
* [[Anka Luger Peroci]] (*1953)
* [[Mario Peruzzi]]
*[[Dušan Petrič]] (1916–1964)
* [[Nikolaj Pirnat]] (1903–1948)
* [[Vladimir Pirnat|Vladimir (Lado) Pirnat]] (1938–2012)
*[[Roža Piščanec]] (1923–2006)
*[[Mateja Pivk]]
*[[Lidija Plestenjak]]
*[[Anamarija Pocrnjić]] (naravoslovna)
* [[Edo Podreka]] (1955–2004)
*[[France Podrekar]] (1887–1964)
*[[Maja Poljanc]] (*1989)
*Marko Por
*Blaž Porenta (rač.)
*[[Aleksander Potočnik]] (*1961)
*[[Cita Potokar]] (1915–1993)
* [[Lilijana Praprotnik Zupančič]] (*1955)
* [[Arjan Pregl]] (*1973)
* [[Marija Prelog|Marija (Marjanca) Prelog]] (*1954)
* [[Dušan Premrl]] (1937–2008)
* [[Tereza Prepadnik]] (*1995)
*[[Petra Preželj]] (*1975)
*[[Ksenija Prunk]] (1905–1994)
*[[Zoran Pungerčar]]
*[[Gregor Purgaj]] (*1981)
*[[Maša Pušnik]]
== R ==
*[[Sandi Radovan]] (*1963)
*[[Judita Rajnar]] (*1959)
*[[Claudia Raza]] (-Floreancig) (*1943)
*[[Ana Razpotnik Donati]] (*1978)
*[[Roman Ražman]]
* [[Aljoša Rebolj]] (*1967)
* [[Igor Rehar]] (*1954)
* [[Jelka Reichman]] (*1939)
*[[Tjaša Rener]] (*1986)
*[[Anton Repnik]] (1935–2020)
* [[Lucijan Reščič]] (*1946)
*[[Igor Ribič]] (*1962)
*[[Fran Rojec]] (1867–1939)
*[[Ivan Romih]]
* [[Nina Rupel]]
* [[Marko Rop]]
* [[Alenka Rot Vrhovec]]
== S ==
* [[Suzana Sabalič]] (*1969)
* [[Lili Saje Wang|Lili (Liana) Saje Wang]]
* [[Rudolf Saksida]] (1913-1984)
*[[Simon Sanda]] (*1974)
*[[Jakob Savinšek]]?
*[[Ajda Schmidt]]
* [[Matjaž Schmidt]] (1948–2010)
* [[Maksim Sedej]] (1909–1974)
* [[Aleš Sedmak]] (*1952)
*[[Jan Sedmak]]
*[[Mojca Sekulič Fo]] (*1969)
*[[Ivan Seljak - Čopič]] (1927–1990)
*[[Luka Seme]] (*1987)
* [[Tanja Semion]]
* [[Drago Senica]] – Pi (1927–2001)
* [[Bogdan Sieberer]] (1941–2024)
* [[Branko Simčič]] (1912–2011)
*[[Daša Simčič]] (*1963)
*Darko Simeršek (1949–2023) (tehnični)
*[[Albert Sirk]]
*[[Iztok Sitar]] (*1962)
*[[Rudi Skočir]] (*1951)
*[[Andrej Skrbinek]] (Andy Black) (*1959)
*[[France Slana]]
*[[Pavel Smolej]] (1940–2023)
*[[Hinko Smrekar]] (1883–1942)
* [[Alenka Sottler]] (*1958)
* [[Alenka Spacal]] (*1975)
*[[Magda Starec Tavčar]] (*1946)
*[[Tinca Stegovec]] (1927–2019)
* [[Damijan Stepančič]] (*1969)
* [[Božidar Strman]] - Mišo (*1949)
* [[Barbara Stupica]] (*1962)
*[[Hana Stupica]] (*1988)
* [[Marija Lucija Stupica]] (1950–2002)
* [[Marlenka Stupica]] (1927–2022)
*[[Matej Stupica]] (*1987)
*[[Breda Sturm|Breda (Laura) Sturm]]
*[[Matej Susič]] (*1972)
== Š ==
* [[Katarina Šeme]] (*1993)
* [[Ana Šerbelj]]
* [[Sabina Šinko]]
* [[Igor Šinkovec]] (*1978)
* [[Luka Širok]] (*1982)
* [[Peter Škerl]] (*1973)
* [[Anton Špacapan Vončina]] (*1975)
*[[Nina Štajner]]
*[[Andrej Štular]]
*[[Ive Šubic]]
*[[Janez Šubic mlajši]]
*[[Jurij Šubic]]
*[[Maja Šubic]]
*[[Mirko Šubic]]
*[[Vital Šuligoj]]
*[[Nina Šulin]] (*1980)
*[[Miroslav Šuput]] (*1948)
*[[Nataša Šušteršič Plotajs]]
== T ==
*[[Borko Tepina]] (*1948)
*[[Janko Testen]] (1950–2025)
*[[Jože Tisnikar]] (1928–1998)
*[[Luisa Tomasetig]]
*[[Tinka Tomazin]]
*[[Jože Trobec]] (*1948)
*[[Neža Trobec]] (*1979)
*[[Andrej Trobentar]] (*1951)
*[[Vinko Turk]] (1920–1946)
* [[Klavdij Tutta]] (*1958)
== V ==
* [[Gorazd Vahen]] (*1969)
*[[Petra Varl]] (*1965)
* [[Ivan Vavpotič]] (1877–1943)
* [[Vesna Veberič]] (*1961?)
*[[Janez Vidic]] (1923–1996)
*[[Matjaž Vidic]] (1947–1998)
*[[Urša Vidic]] (*1978)
*[[Rok Vilar]]
*[[Jana Vizjak]] (*1956)
*[[Nikolaj Vogel]] (*1972)
* [[Eka (Alenka) Vogelnik]] (1946–2024)
* [[Marija Vogelnik]] (1914–2008)
*[[Marjan Vojska]] (*1934)
*[[Miloš Volarič]] (1933–2010)
*[[Tinka Volarič]] (*1980)
*[[Zlata Volarič]] (1930–2008)
* [[Kamila Volčanšek]] (*1950)
*[[Jure Vombergar]] (Argentina)
* [[Melita Vovk]] (1928–2020)
* [[Žarko Vrezec]] (*1950)
* [[Alenka Vuk ]](*1970)
*[[Jaka Vukotič]]
== W ==
* [[Wang Huiqin|Huiqin Wang]] (*1955)
* [[Meta Wraber]] (*1977)
== Z ==
*[[Sanja Zamuda]] (znanst. ilustratorka)
*[[Miljutin Zarnik]] (1873–1940)
*[[Ana Zavadlav]] (*1970)
*[[Karel Zelenko]] (1925–2026)
* [[Rok Zelenko]] (*1951)
* [[Franc Zorec]] (1854–1930) (tudi karikaturist)
* [[Marko Zorović]]
*[[Fulvia Zudič]] (*1961)
*[[Dalibor Bori Zupančič]] (*1949)
* [[Dunja Zupančič]] (*1963)
== Ž ==
* [[Stanley Žele]] (1895–1966)
*[[Maša P. Žmitek]] (*1985)
*Sara Žičkar
*Tone Žnidaršič (1923–2007)
*[[Irena Žužek]] (iz Argentine)
{{seznami narodov po poklicu|ilustratorjev}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji|*]]
cjxpuv30ou83av9i452rwj11qrceqgc
Seznam slovenskih psihologov
0
73659
6761942
6760767
2026-10-07T21:41:27Z
~2026-44996-51
264415
/* S */
6761942
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[psiholog]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Milan Adamič]]
* [[Irena Adlešič]]
*[[Lea Alič]]
*[[Igor Areh]]
*[[Beno Arnejčič]]
*[[Ana Arzenšek]]
*Srdan (Mišo, Mišel) Arzenšek ("Zeni")
*[[Srdan Arzenšek]]
*[[Vladimir Arzenšek]]
*[[Andreja Avsec]]
*[[Jože Ažman (šport)]]
== B ==
*[[Katarina Babnik]]
*[[Renata Bačer Slabe]]
*[[Boštjan Bajec]]
*[[Urška Baković]]
*[[Karin Bakračevič]] (-Vukman)
*[[Tadeja Batagelj]]
*[[Natalija Baumgartner]]
*[[Petra Bavčar]]
*[[Janez Bečaj]]
*[[Franc Belčič]]
*[[Živana Bele Potočnik]]
*[[Emil Benedik]]
*[[Marija Benigar]] (por. Vučić)
*[[Jordan Berginc]]
*[[Barbara Bernik]]
*[[Breda Bezič]]
*[[Irena Bezić]]
*[[Natalija Bilobrk]]
*[[Uroš Blatnik]]
*[[Dušica Boben]]
*[[Katja Boh]]
*[[Janko Bohak]]
*[[Ema Bohanec]]
*[[Etbin Bojc]]
* [[Eva Boštjančič]]
*Jasna Božič
*[[Maja Božič Kranjc]]
*[[Mark Bračič Floyd]]
* [[Stanislav Bras]]
*[[Nina Bras Meglič]]
*[[Aleksander Bratina]]
*[[Urša Bratun]]
*[[Ksenija Bratuš Albreht]]
*[[Janez Bregant]]
*[[Leopold Bregant]]
*[[Tone Brejc]]
*[[France Brenk]]
*[[Klas Brenk|Klas Matija Brenk]]
*[[Kristina Brenk]]?
*[[Alenka Brešar Iskra]]?
*[[Simon Brezovar]]
*[[Nataša Bucik]]
* [[Valentin Bucik]]
*([[Zoran Bujas]])
*[[Valerija Bužan]]
==C==
* Anka Caleari
* [[Saša Cecić Erpič]]
*[[Mira Cencič]]
*[[Mateja Centa Strahovnik]]?
*[[Tone Ciglar]]
*[[Zlatka Cugmas]]
*[[Janina Curk]]
*[[Robert Cvetek]]
* [[Heliodor Cvetko]]
== Č ==
*[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]]
*[[Alenka Čas]]
*[[Blanka Čebašek]]?
*[[Matej Čeh]]
*[[Maša Černelič Bizjak]]
*[[Mihael Černetič]]
*[[Nevenka Černigoj-Sadar]]
*[[Matej Černigoj]]
*[[Lucija Čevnik]]?
*[[Franjo Čibej]]
*[[Barbara Čibej Žagar]]
*[[Urša Čižman Štaba]]
*[[Sana Čoderl Dobnik]]
*[[Franc Čop]]
*[[Alfonz Čuk]]
*[[Miran Čuk]]
*[[Nenad Čuš Babič]]
== D ==
*[[Marcela De Batistič]]
*[[Bojan Dekleva]]
*Simona Dijak
*[[Jure Demšar]]
*[[Katja Depolli Steiner]]
*[[Miha Derganc]]
*[[Mateja De Leonni Stanonik]]?
*[[Nataša Dernovšček Hafner]]
*[[Tjaša Dimec Časar]]
*[[Marko Divjak]]
*[[Milan Divjak]]
*[[Bernarda Dobnik Renko]]
*[[Irena Dogša]]
*[[Barbara Dolenc]]
*[[Petra Dolenc]]
*[[Andrej Dolinar]]
*[[Vera Doma]]
*[[Katarina Dougan|Katarina (Katja) Dougan]]
*[[Mirjam Dovečar]]
*[[Katja Dular]]
*Vedrana Đurašin
== E ==
* [[Katja Eman]]?
* [[Ajda Erjavec]]
* [[Bojan Erjavšek]]
== F ==
*[[Nilvesa Fajić Berginc]]
*[[Urška Fekonja Peklaj]]
*[[Ivan Ferbežer]]
*[[Maja Fesel Kamenik]]
*[[Polona Fister]]
*[[Tomaž Flajs]]?
*[[Vito Flaker]]
*[[Ivan Flis]]
*[[Andrej Frančeškin]]
*[[Branko Franzl]]
* [[Aleš Friedl]]
*[[Marina Furlan]]
== G ==
*[[Lena Gabršček]]
*[[Fran Gabršek]] (1856-1937)
*[[Augustine Gasser|Augustine (Gusti) Gasser]]
*[[Stanko Gerjolj]]
* [[Viktor Gerkman]] (1952-2009)
*[[Vislava Globevnik Velikonja]]
*[[Maja Glonar]] [[Maja Glonar Vodopivec|Vodopivec]]
*[[Stanko Gogala]]?
*[[David Gosar]]
*[[Christian Gostečnik]]
*[[Maja Gostič]]
*[[Jure Gračner, psiholog]]
*[[Ivana Gradišnik]]
* [[Daša Grajfoner]]
*[[Janez Gregorač]]
*[[Hojka Gregorič Kumperščak]]
*[[Jure Grgurevič]]
*[[Alenka Gril]]
*[[Rudolf Grošelj]] - ''Fiči''
*[[Darja Groznik]]
*[[Mitja (Demetrij) Gruden]]
== H ==
*[[Katarina Habe]]
*[[Kaja Hacin Beyazoglu]]
*[[Marija Hafner]]
*[[Hana Hawlina]]
*[[Maja Hawlina]]
*[[Darko Hederih]]
*[[Katja Katarina Hleb]]
*[[Ida Hojnik Zupanc]]
*[[Rok Holnthaner]]
*[[Barbara Horvat]]
*[[Ludvik Horvat]]
*[[Marina Horvat]]
*[[Nada Hribar]]
*[[Borut Hrovatin]]
*[[Mateja Hudoklin]]
*[[Špela Hvalec]]
== I ==
* [[Katja Istenič]]
== J ==
* [[Zlatka Jakopec]]
* [[Peter Janjušević]]
*[[Norbert Jaušovec]]
*[[Gregor Jazbec]]
*[[Špela Jelenc]]
*[[Jože Jensterle]]?
*Janez Jerman (*1962)
*[[Tina Jeromen]]
* [[Mišo Jezernik]]
*[[Valentin Jež]]
* [[Dr. Milanka Jug (klinicna in forenzicna psihologinja)|Milanka Jug]]
*[[Ana Junger]]
*[[Mojca Juriševič]]
*[[Maja Jurjevčič]]
*[[Benjamin Jurman]]
== K ==
*[[Janja Kaiser Zupančič]]
*[[Tanja Kajtna]]
*[[Gizella Kaszás Kocijančič]]
*[[Tina Kavčič]]
*[[Urška Kavčič]]
*[[Vojko Kavčič]]
*[[Mojca Kirbiš Hajdinjak]]?
*[[Alenka Klemenc]] (*1977)
*[[Nuša Klinar]]
*[[Mihael Kline]]
*[[Anja Klobas]]
*[[Silva Kmet]]
*[[Darja Kobal Grum]]
*[[Leonida Kobal]]
*[[Alenka Kobolt]] (Čretnik)
*[[Vladimir Kočevar]]
*[[Jana Kodrič]]
*[[Pavle Kogej]]
* [[Martin Kojc]]
* [[Manca Kok]]
*[[Nives Kolarič]] ?
*[[Luka Komidar]]
*[[Katarina Kompan Erzar]]
*[[Edvard Konrad]]
*[[Tjaša M. Kos]]
*[[Dunja Košir]]
*[[Katja Košir]]
*[[Urška Košir]]
*[[Eva Kovač]]
*[[Asja Nina Kovačev]]
*[[Nuša Kovačević Tonjko]]
*[[Dare Kovačič]]
*[[Ana Kozina]]
*[[Dejan Kozel]]
*[[Radovan Kragelj]]
*[[Borut Kraigher]]
*[[Renata Krajnčec]]
*[[Aleksij Kraljič]]
*[[Martin Kramar]]
*[[Metka Kramar]]
*[[Ana Kranjc]]
*[[Maja B. Kranjc]]
*Tomaž Kranjc (*1955)
*[[Lena Kregelj]]
*[[Borjana Kremžar Jovanović]]
* [[Tilka Kren]] Obran
*Brigita Kričaj Korelc
*[[Lea Kristan]]
*[[Azra Kristančič]]
*[[Sebastjan Kristovič]]?
*[[Jana Krivec]]
*[[Marjan Kroflič]]
*[[Nina Krohne]]
*Karmen Kočivnik
== L ==
* [[Tjaša Lah Tolar]]
* [[Tanja Lamovec]]
*[[Frančišek Lampe]]
*[[Alen Latini]]
*([[Andreja Lavrič]])
*[[Katarina Lavš]]
*[[Žan Lep]]
*[[Bogdan Lešnik]]
*[[Petra Lešnik Musek]]
*[[Rudi Lešnik]]
*[[Bogdan Lipičnik]]
*[[Dean Lipovac]]
*[[Bernarda Logar Zakrajšek]]
*[[Leon Lojk]]
* [[Matej Lunežnik (športni psiholog)]]
== M ==
*[[Lidija Magajna]]
*[[Zvezdana Majhen]]
*[[Jan Makarovič]]
*[[Renata Marčič]]
*[[Barica Marentič Požarnik]]
*[[Ljubica Marjanović Umek]]
*[[Renata Marčič]]
*[[Maksimilijana Marinšek]]
*[[Peter Markič]]
*[[Mateja Markl]]
*[[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]]
* [[Robert Masten]]
*[[Matjaž Matevžič]]
*[[Polona Matjan Štuhec]]
*[[Andraž Matkovič]]
*[[Silva Matos]]
*[[Janez Mayer]]
*[[Nikolaj Mejaš]]
*[[Milko Mejovšek]]
*[[Žiga Mekiš Recek]]
*[[Marjeta Mencin Čeplak|Marjeta Mencin (-Čeplak]]) /[[Metka Mencin]]
*[[Juliana Mendes Svete]]
*[[Rok Merc]]
*[[Franc Merkač]]
*[[Blaž Mesec]]
*[[Aleksandra P. Meško]]
*[[Maja Meško]]
*[[Matjaž Mihelčič (optik)|Matjaž Mihelčič]] (optometrik)
*[[Vlado Miheljak]]
*[[Nina Mikl]]
*[[Andreja Mikuž]]
*[[Nada Mirnik]] Trtnik
*[[Janez Mlakar (psiholog)]]
*[[David Modic]]
*[[Samo Modic]]
*[[Marija Molan]]
*[[Bojana Moškrič]]
*([[Miran Možina]])
*[[Stane Možina]]
*[[Albert Mrgole]]
*[[Satja Mulej Bratec]]
* [[Damijan Mumel]]
* [[Janek Musek]]
*[[Kristjan Musek Lešnik|Kristijan Musek Lešnik]]
*[[Bojan Musil]]
== N ==
* [[Nevenka Nakrst|''Nevenka Nakrst'']]
* [[Mirjana Ule|Mirjana Nastran Ule]]
*[[Bernarda Nemec]]
*[[Zdravko Neuman]]
*[[Nika Nikolič]]?
*[[Helena Novak]]
== O ==
* [[Darja Odar]]?
*[[Franc Osterman]]
*[[Karel Ozvald]]
*[[Ana Ožura]]
== P ==
*[[Tone Pačnik]]
*[[Marjan Pajntar]] (1932-2024)
*[[Boni Pajntar Plut]]
*[[Zoran Pavlović (1955)]]
*[[Samo Pastirk]]
*[[Radmila Pavlovič Blatnik]]
*[[Vladimir Pavšek]]
*[[Tinkara Pavšič Mrevlje]]
*[[Sonja Pečjak]]
*[[Vid Pečjak]]
*[[Cirila Peklaj]]
*[[Tatjana Penko]]
*[[Marjanca Pergar Kuščer]]
*[[Andrej Perko]]
*[[Uroš Perko]] ?
*[[Bogomir Peršič]]
*[[Susanna Pertot]]
*[[Mitja Peruš]]
*[[Martina Peštaj]]
*[[Marija Petrič]]
*Marjetka Petrič Puklavec
*[[Mojca Petrič]]
*[[Oto Petrovič]]
* [[Andrej Petruša]]
*Nejc Petruša
*[[Ajda Pfifer]]
*[[Renata Picej]]?
*[[Darja Piciga]]
*[[Tina Pirc]]
*[[Vladimir Pirnat]]
*[[Tina Pivec]]?
*[[Janko Plemenitaš]]
*[[Nejc Plohl]]
*[[Nevenka Podgornik]]
*[[Veronika Podgoršek]]
*[[Anja Podlesek]]
*[[Tina Podlogar]]
*[[Slavko Podmenik]]?
*[[Jože Podržaj]]
*([[Borut S. Pogačnik]])
*[[Slavica Pogačnik Toličič]]
*[[Vid Pogačnik]]
*[[Tina Pogorelčnik]]
*[[Alenka Polak]]
*[[Marko Polič]]
*[[Vida Ana Politakis]]
*[[Saša Poljak Lukek]]
*[[Andreja Poljanec]]
*[[Urša Poljanšek]]
*[[Olga Poljšak Škraban]]
*[[Mojca Poredoš]]
*[[Vita Poštuvan]]
*[[Vinko Potočnik]]
*[[Lev Požar]]
* [[Hubert Požarnik]]
* [[Peter Praper]]
*[[Franc Aco Prosnik]]
*[[Anica Prosnik Domjan]]
*[[Andreja Pšeničny]]
*Cveta Pučko (Razdevšek)
*[[Milan Puhan]]
*[[Melita Puklek Levpušček]]
*[[Suzana Puntar]]
*[[Nina Purg]]/[[Nina Purg Suljič]]
== R ==
*[[Vesna Radonjić Miholič]]
*[[Cveta Radzevšek Pučko]]
*[[Eugen Rainer]]
* [[Katja Rak]]
*[[Zlatka Rakovec Felser]]
*[[Jože Ramovš]]?
*[[Tanja Ravnjak]]?
*[[Ana Reberc]]
*[[Alenka Rebula Tuta]]
*[[Matjaž Regovec]]
*Marjan Repič
*[[Tina Rehberger]]
*[[Tanja Repič Slavič]]
*[[Grega Repovš]]
*[[Jernej Repovš]]
*[[Vida Ribičič]]
*[[Marjeta Richie]]
*[[Tristan Rigler]]
*[[Irena Roglič Kononenko]]
*[[Bernard Rojnik]]
*[[Janez Rojšek]]
* [[Mihajlo Rostohar]]
*[[Saška Roškar]]
*([[Nikola Rot]]: slov.-srbski)
*[[Leonida Rotvejn Pajič]]
*([[Sanja Rozman]])
*[[Marina Rugelj]]
*Tanja Rupnik Vec
*[[Velko S. Rus]]
*[[Ingrid Russi Zagožen]]
*[[Dušan Rutar]]
*[[Miha Rutar]]
*[[Tina Rutar Leban]]
== S ==
*[[Argio Sabadin]]
*[[Stane Saksida]]?
*[[Marijan Salobir]]
*[[Simona Sanda]]
*[[Ignac Schmidt]]
*([[Vlado Schmidt]])
*[[Danilo Sedmak]]
*[[Polona Selič]]
*[[Alenka Seršen Fras]]
*[[Marija Skalar]]
*[[Vinko Skalar]]
*[[Štefan Slak]] (1932-2025)
*[[Anka Slana Ozimič]]
*[[Vera Slodnjak]]
*[[Sandra Smiljanić]]
*Franc Smole
*[[Maja Smrdu]]
*[[Helena Smrtnik Vitulić]]
*[[Gregor Sočan]]
*[[Bor Sojar Voglar]]
*[[Srečko Soršak]]
*[[Iztok Spetič]] (It.)
*[[Milena Srpak]]
*[[Martina Starc]]
*[[Barbara Starovasnik Žagavec]]
*[[Eva Stergar]]
*[[Vida Sterle]]
*[[Barbara Stožir Curk]]
*[[Bernard Stritih]]
*[[Branka Strniša]]
*[[Marja Strojin]]
*Đurđica Strunjaš Kurt
*[[Ana Stupan]]
*[[Meta Suhadolc Krečič]]
*[[Roberta Sulčič]]
*[[France Susman]]
*[[Marjan Sušelj]]
*[[Janez Svetina]]
*[[Matija Svetina]]
*Mojca Svetek
== Š ==
*[[Borut Šali]]
*[[Levin Šebek]]
*[[Sanja Šešok]]
*[[Bojan Šinko]]
*[[Petra Škabar]]
* [[Darko Števančec]]
* [[Marjan Šetinc]]
* [[Bojan Šinko]]
*([[Silvo Šinkovec]])
*[[Andreja Cirila Škufca Smrdel]]
*[[Maja Šorli]]
*[[Lilijana Šprah]]
*[[Tanja Šraj]]
*[[Petra Štampar]]
*[[Maja Štante Vouk]]
*[[Barbara Šteh]]
*[[Martina F. Štirn]] (''Martina Fukuhara Štirn'')
*[[Senja Štirn]]
*[[Vita Štukovnik]]
*[[Lea Šugman Bohinc]]
*[[Katja Šugman Stubbs]]
*[[Ana Jana Šušteršič]]
== T ==
*[[Blanka Tacer]]
*[[Alenka Tacol]]
*[[Drago Tacol]]
*[[Simona Tancig]]
*[[Ana Tavčar]]
*[[Rudi Tavčar]] (& Metka)
*[[Janja Tekavc]]?
*[[Onja Tekavčič-Grad]]
*[[Sara Tement]]
*[[Vesna Tetičkovič]]
*Maja Tisovec
*[[Blanka Tivadar]]
* [[Ivan Toličič]]
* Nastja Tomat
* [[Andrej Trampuž]]
*[[Jasna Toplak]]
*[[Jože Trček]]
* [[Anton Trstenjak]]
* [[Marjeta Trstenjak]]
*[[Žarko Trušnovec]]
*[[Maks Tušak]] (1947-2008)
*[[Matej Tušak]] (1968)
*[[Janez Tušar]]
* [[Robert Trunkl]] ([[klinični, športni psiholog]])
== U ==
* [[Saša Ucman]]
* [[Mirjana Ule]]
*[[Peter Umek]]
== V ==
*[[Julka Vahen]]
*[[Bojan Varjačić Rajko]]
*[[France Veber]]
*[[Vekoslav Verhovnik]]
*[[Katarina Veselko]]
*[[Jasna Vešligaj Damiš]]
*[[Andreja Vezovnik]]
*[[Aleš Vičič]]
*[[Mateja Videčnik]]
*[[Gaj Vidmar]]
*[[Jernej Vidmar]]
*[[Marija Vincek]]
*[[Hedviga Virant]]
*[[Mojca Vizjak Pavšič]]
*[[Blaž Vodopivec]]
*M. Vodopivec (=[[Maja Glonar Vodopivec]]?)
*[[Vid V. Vodušek]]
*[[Damijana Voglar]]
*[[Andrej Vovk]]
*[[Beti Vovko]] ([[Elizabeta Vovko]])
*[[Marko Vrtovec]]
== W ==
*[[Simona Weiss]] (1963-2015)
*[[Alenka Werdonig]]
== Z ==
* [[Vlasta Zabukovec]]
* [[Aleksander Zadel]]
* [[Nuša Zadravec Šedivy]]
* [[Tina Zadravec]]
*[[Gaja Zager Kocjan]]
*[[Andrej Zaghet]]
*([[Drago Zajc]] star.-''Problematika inteligentostnih testov'', 1940)
*[[Minka Zajec]]
*[[Bojan Zalar]]
*[[Leonida Zalokar]]?
*[[Zdenka Zalokar Divjak]]
*[[Anja Zavašnik]]
* [[Franci Zavrl]]
* [[Marjana Zidar]]
* [[Saša Zorjan]]
*[[Leon Zorman]]
* [[Maja Zupančič]]
== Ž ==
*[[Vida Žabot|Vida Žabot Coppo]]
*[[Dragotin Žagar (psiholog)|Dragotin Žagar]]
*[[Estera Žalik]]
*[[Barbara Žemva]]
*[[Miran Žerjav]]
*([[Mirko Žerjav]])
*[[Iztok Žilavec]]
*[[Leon Žlebnik]]
*[[Bojan Žlender]]
*[[Sonja Žorga]]
* [[Bogdan Žorž]]
*[[Urška Žugelj]]
* [[Gregor Žvelc]]
* [[Maša Žvelc]]
{{seznami narodov po poklicu|psihologov}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Psihologi]]
[[Kategorija:Slovenski psihologi|*]]
43azghptpknrj5sn7qb504zg0asq025
Seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti
0
74374
6761760
6760591
2026-10-07T12:33:57Z
Yerpo
8417
preteklik
6761760
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti]].'''
== 1991 ==
* [[Robert Blinc]] - [[fizika trdne snovi]]
* [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] - [[umetna inteligenca]]
* [[Vinko Dolenc]] - [[nevrokirurgija]]
* [[Aleksandra Kornhauser]] - kemijsko izobraževanje in [[informatika]]
* [[Dušan Mlinšek]] - [[gozdarstvo]]
* [[Slavoj Žižek]] - [[filozofija]]
== 1992 ==
* [[Lidija Andolšek-Jeras|Lidija Andolšek]] - [[ginekologija]]
* [[Janez Peklenik]] - proizvodni sistemi
* [[Gabrijel Kernel]] - [[fizika osnovnih delcev]]
* [[Vladimir Klemenčič]] - [[socialna geografija|socialna]] in [[politična geografija]]
== 1993 ==
* [[Vinko Kambič]] - [[otorinolaringologija]]
* [[Vid Pečjak]] - [[psihologija]]
* [[Anton Trstenjak]] - [[psihologija]]/[[teologija]]
* [[Vito Turk]] - [[biokemija]]
== 1994 ==
* [[France Bernik]] - [[literarna zgodovina]]
* [[Stane Pejovnik]] - [[kemija]]
* [[Zvonko Fazarinc]] - [[elektrotehnika]]
* [[Dušan Keber]] - [[gerontologija]]
* [[Slavko Splichal]] - [[komunikologija]]
== 1995 ==
* [[Drago Kolar]] - [[kemijska tehnologija]]
* [[Rado L. Lenček]] - [[primerjalno jezikoslovje]]
* [[Dušan Repovš (matematik)]] - [[matematika]]
* [[Veljko Rus]] - [[sociologija]]
* [[Miha Tišler]] - [[organska kemija]]
== 1996 ==
* [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] - [[kemijsko inženirstvo]]
* [[Boris Paternu]] - [[slavist]]
* [[Ciril Rozman]] - [[interna medicina]]
* [[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] - [[ekonomija]]
== 1997 ==
* [[Nada Lavrač]]
* [[Uroš Skalerič]]
* [[Danilo Zavrtanik]]
* [[Silvo Devetak]]
* [[Anuška Ferligoj]]
== 1998 ==
* [[Milica Kacin-Wohinz]] - [[zgodovina]]
* [[Berta Jereb]] - [[medicina]]
* [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] - [[slavistika]]
== 1999 ==
* [[Andreas Moritsch]] - [[zgodovina]]
* [[Dušanka Janežič]] - [[matematika]]
* [[Jože Krašovec]] - [[teologija]]
== 2000 ==
* [[Ludvik Toplak]] - [[pravo]]
* [[Alojz Šercelj]] - [[biologija]] in [[geologija]]
* [[Zoran Marij Arnež]] – [[medicina]]
== 2001 ==
* [[Boris Žemva]] - [[anorganska kemija]]
* [[Igor Emri]] - [[mehanika]]
* [[Aleš Debeljak]] - [[kulturologija]]
== 2002 ==
* [[Marjan Svetličič]] - [[mednarodni odnosi|mednarodni (ekonomski) odnosi]]
* [[Pavel Poredoš]] - [[medicina]]
* [[Milena Horvat]] - [[analizna kemija]]
== 2003 ==
* [[Marija Kosec]] - [[material]]i
* [[Damijan Miklavčič]] - [[elektrotehnika]]
* [[Jože Trontelj]] - [[nevrologija]]
== 2004 ==
* [[Hanno Hardt]] - [[komunikologija]]
* [[Nikolaj Torelli]] - [[gozdarstvo]]
* [[Vera Pompe Kirn]] - [[epidemiologija]]
* [[Aleš Leonardis]] - [[računalniški vid]]
== 2005 ==
* [[Aloiz Kralj]]
* [[Ivan Kreft]]
* [[Anton Gosar]]
* [[Alojzij Marinček|Alojzij (Lojze) Marinček]]
== 2006 ==
* [[Črtomir Zupančič]]
== 2007 ==
* [[Andrej Šali]]
* [[Jože Pirjevec]]
== 2008 ==
* [[Boris Matija Peterlin]], profesor [[Interna medicina|interne medicine]], [[Mikrobiologija|mikrobiologije]], [[Imunologija|imunologije]] in vodja [[Laboratorij molekulske biologije|Laboratorija molekulske biologije]] ter imunologije na Kalifornijski univerzi v [[San Francisco|San Franciscu]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Je svetovno znan raziskovalec človeškega virusa [[Imunska pomanjkljivost|imunske pomanjkljivosti]] poznane po imenu [[AIDS]]. Prejel je tudi nemško nagrado [[Alexander von Humboldt|Aleksandra von Humboldta]] za [[Virologija|virologijo]]. Je tudi častni profesor na [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], predava pa tudi na podiplomski šoli [[Institut Jožef Stefan|Instituta Jožef Štefan]]. Od leta 2005 je izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]].
== 2009 ==
* [[Bojan Mohar]], redni profesor matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki od leta 2005 deluje kot "Canada Research Chair" na univerzi Simona Frazerja v Vancouvru v Kanadi.
== 2010 ==
Priznanje ni bilo podeljeno.
== 2011 ==
* [[Jože Straus]], tržaški Slovenec, mariborski gimnazijec, diplomant Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in doktor Univerze Ludwiga Maximiliana, ki od leta 1962 živi in znanstveno deluje v Münchnu in tudi drugod. Od leta 1973 je raziskovalec na Inštitutu Maxa Plancka za pravo intelektualnih dobrin in konkurenčno pravo.
== 2012 ==
* [[Jure Piškur]], celjski gimnazijec, diplomant [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani]] je več kot 25 let deloval in živel v tujini. Leta 1988 je doktoriral na [[Avstralska narodna univerza|Avstralski narodni univerzi]] v Canberri. Po vrnitvi v [[Evropa|Evropo]] je ustanovil svojo skupino na Oddelku za genetiko na Univerzi v Köbenhavnu. Od leta 2004 je deloval na [[Švedska|Švedskem]] kot profesor [[molekularna genetika|molekularne genetike]] Univerze v Lundu. Glavna raziskovalna področja so metabolizem gradnikov nukleinskih kislin, zdravljenje raka, primerjalna genomika in molekularna evolucija kvasovk.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2012/ |title=Poročilo Odbora Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje. Pridobljeno 28. 10. 2013 |accessdate=2013-10-28 |archive-date=2019-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190416095407/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2012/ |url-status=dead }}</ref>
== 2013<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208051527/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/|url-status= dead}}</ref>==
* [[Tanja Dominko]], izredna profesorica na Worcestrskem politehničnem inštitutu v [[ZDA]]. Je svetovno priznana znanstvenica za raziskave matičnih celic, regenerativne medicine in tkivnega inženirstva, soavtorica vrste patentov za uporabo somatskih matičnih celic in tkivnega inženirstva ter ustanoviteljica in dolgoletna voditeljica biotehnološkega podjetja.
== 2014<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2014/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208051514/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2014/|url-status= dead}}</ref>==
* [[Urška Vrhovšek]], izredna profesorica je 25 let živela in znanstveno delovala v tujini, pri čemer je ves čas ohranjala intenzivne strokovne stike z domovino. Bila je mednarodno priznana znanstvenica s področja živilske kemije in metabolomike.
* [[Jure Leskovec]] je profesor računalništva na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford]] v [[ZDA]]. Tema njegovega raziskovalnega dela so velika družbena in informacijska omrežja ter družbeni mediji. Razvija statistične modele, ki opisujejo in napovedujejo vedenje ljudi ter razširjanje informacij v velikih spletnih sistemih, kot sta [[Facebook]] in [[Twitter]].
== 2015<ref>{{navedi splet
| title =Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju| url =http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2015/11/zoisova_nagrada.aspx | date = 20. november 2015 | accessdate = 1. december 2015}}</ref>==
* [[:en:Matija_Strlič|Matija Strlič]] za prispevek k razvoju in ugledu Slovenije v znanosti in visokem šolstvu. Deluje kot redni profesor na področju [[znanost za dediščino|znanosti za dediščino]] na [[Univerzitetni kolidž v Londonu|Univerzitetnem kolidžu v Londonu]] in je tudi redni profesor analizne kemije na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]].
== 2016<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |title=V znamenju vrhuncev slovenske znanosti |date=21.11.2016 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=22.11.2016 |archive-date=2016-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161122191625/http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |url-status=dead }}</ref> ==
* [[Sara Dolničar]]
* [[Gregor Cevc]]
* [[Igor Gregorič]]
== 2017 ==
''Priznanje ni bilo podeljeno''<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |title=Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru |date=23.11.2017 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=24.11.2017 |archive-date=2017-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171123204215/http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |url-status=dead }}</ref>
== 2018 ==
* [[Bogdan Povh]]<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/za-zivljenjsko-delo-nagrajena-zgodovinarka-in-fizik-117952.html |title=Za življenjsko delo nagrajena zgodovinarka in fizik |last=Pribošič |first=Miha |date=2018-11-28 |work=Delo |accessdate=2019-11-20}}</ref>
== 2019 ==
* [[Marc L. Greenberg]]<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/delamo-svetovno-primerljivo-znanost-251914.html |title=»Delamo svetovno primerljivo znanost« |last=Senica |first=Saša |date=2019-11-20 |work=Delo |accessdate=2019-11-20}}</ref>
== 2020 ==
* [[Boštjan Kobe]]
== 2021 ==
* [[Saša Bajt]]
== 2022 ==
* [[Nataša Obermajer]]
== 2023 ==
* [[Maruša Bradač]]
== 2024 ==
* [[Kristina Djinović-Carugo]]
== 2025 ==
* [[Uroš Seljak]]
== Glej tudi ==
* [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]]
== Viri ==
{{sklici}}
* [http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_tehnologija/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/ MVZT, podatki 1991-2005]
*{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-kajetanu-gantarju/244615 |title= Zoisova nagrada za življenjsko delo 2010|publisher= |accessdate=26.11.2011}}
*{{navedi splet|url=http://www.delo.si/clanek/93335 |title= Podelili Zoisove nagrade in priznanja 2009 |publisher= |accessdate=26.11.2011}}
*{{navedi splet|url=http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_tehnologija/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti |title= Nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti |publisher= |accessdate=9.7.2012}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti|*]]
[[Kategorija:Seznami osebnosti|Ambasador Republike Slovenije v znanosti]]
e4vx0zxjol8t31ghe2eygx0wcdr2z5p
Tokio Hotel
0
80299
6761966
6739692
2026-10-07T23:03:31Z
Onlyrudnik
266979
/* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|1|0 */
6761966
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = Tokio Hotel
| image = <!-- Wikidata -->
| caption =
| landscape = yes
| origin = [[Magdeburg]], [[Nemčija]]
| background = group_or_band
| years_active = 2001-danes
| genre = [[pop rock]], [[alternativni rock]]
| label = [[Universal Music Group|Universal Music Germany]], [[Polydor]], [[De-Code]], [[Starwatch Music]]
| website = <!-- Wikidata -->
| current_members = [[Bill Kaulitz]]<br />[[Tom Kaulitz]]<br />[[Georg Listing]]<br />[[Gustav Schäfer]]
}}
'''Tokio Hotel''' (ustanovljen pod imenom ''Devilish'') je nemška pop-rock/alternativna skupina, ki prihaja iz [[Magdeburg|Magdeburga]].
== Zasedba ==
* [[Bill Kaulitz]] (* 1. september 1989), [[vokal]]
* [[Tom Kaulitz]] (* 1. september 1989), [[kitara]]
* [[Georg Listing]] (* 31. marec 1987), [[bas kitara]]
* [[Gustav Schäfer]] (* 8. september 1988), [[bobni]]
== Zgodovina skupine ==
=== Nastanek (2001 - 2004) ===
Dvojčka [[Bill Kaulitz|Bill]] in [[Tom Kaulitz]], vokalist in glavni kitarist, sta nastopala in ustvarjala svojo glasbo že v svojem zgodnjem otroštvu. Z nastopanjem in igranjem v svojem rojstnem kraju [[Magdeburg]]u, sta spoznala bobnarja [[Gustav Schäfer|Gustava Schäferja]] in basista [[Georg Listing|Georga Listinga]]. Leta 2001 so skupaj ustvarili skupino imenovano ''Devilish'' (Vražji). [[Glasbeni producent]] [[Peter Hoffmann]] je v letu 2003 razkril talent skupine v oddaji ''Kinder-Star Search'' (Iskanje otroških zvezd), ki se je je udeležil Bill in jim je uspel podpisati pogodbo z založnikom [[Sony]] BMG. Prav tako je dobil [[David Jost|Davida Josta]] in [[Pat Benzner|Pata Benznerja]] v svojo produkcijsko in avtorsko ekipo in tako omogočil skupini vokalno in inštrumentalno poučevanje. Tik pred izidom prvega singla je Sony prekinil pogodbo. Leta 2005 so podpisali pogodbo z [[Universal Music Group]]. Tako so leta 2005 izdali svoj prvi album [[Schrei]].
=== ''Schrei'' (2005 - 2006) ===
Pod okvirom in marketinškim planom Universal Music Group so se Tokio Hotel z njihovim prvim singlom »Durch den Monsun« (Skozi monsun) povzpeli na prva mesta mnogih lestvic v Nemčiji ter Avstriji. Njihov drugi singel »Schrei« (Kriči) je bil deležen podobnega uspeha. Oba singla sta bila napisana izpod rok takrat 15 letnega pevca Billa Kaulitza s pomočjo skupine talentiranih producentov: Peter Hoffmann, David Jost, Pat Benzer in Dave Roth. Njihov debutni album Schrei je izšel 19. septembra 2005 in je bil certificiran z 3x zlatom od BVMI za prodanih več kot 300.000 cd kopij v Nemčiji. Tretji ter četrti singel »Rette mich« (Reši me) in »Der letzte tag« (Zadnji dan) sta bila prav tako uvrščena na prva mesta. Čerti singel je vseboval skladbo "Wir schließen uns ein«, po kateri je bil posnet tudi videospot.
=== ''Zimmer 483'' (2007 - 2008) ===
Prvi singl "Übers Ende der Welt" (Proti vsemu svetu) iz njihove druge plošče »Zimmer 483« (Soba 483), ki je kasneje izšel v angleščini pod imenom Ready,set go je bil izdan 26. januarja 2007, ter ponovno zasedel prva mesta v Nemčiji in Avstriji. Album Zimmer 483 je v Nemčiji izšel 23. Januarja 2007, tudi v deluxe verziji v kateri je dodan DVD. Drugi singel »Spring Nicht« (Ne skoči) je svet ugledal 7. aprila. Tretji singel "An deiner Seite (Ich bin da)" (Ob tebi), je bil izdan 16 Novembra, kateri je vseboval novo skladbo z videospotom »1000 Meere« (1000 oceanov). Aprila so izdali četrti singel »Heilig« (Sveti). Zaradi zelo tesnih urnikov pa videospot zanj ni bil nikoli posnet.
=== ''Scream'' (2007 - 2008) ===
Obdobje Zimmer 483 ter Scream je bilo za Tokio Hotel zlato leto. Zaradi nepričakovanega uspeha v drugih državah kljub skladbam napisanih v nemškem jeziku je prvi angleški studijski album izšel 4. junija 2007 po celi Evropi. V Nemčiji je album izšel pod naslovom Room 483. Scream vsebuje angleške verzije posebej izbranih skladb iz prejšnih (nemških) albumov Schrei in Zimmer 483. Monsoon (angleška verzija Durch den Monsun) je bil prvi singel albuma. Ready, set, go (angleška verzija Ubers ende der welt) je bil izdan kot drugi singel, ter Don't jump (Spring nicht) kot tretji singel. Videospot za Scream (angleško različico 2005 hita Schrei) je bil posnet in izdan v Itunes trgovini na zečetku Marca 2008.
"Ready, set, go" singel je v Angliji izšel 27 Avgusta 2007, povzpel se je na 77 mesto na angleških lestvicah. 19. junija 2007 so v Angliji imeli prvi koncert.
Prvega novembra 2007 so se udeležili MTV Europe Music Awards in zmagali v kategoriji Best InterAct. Na omenjenih nagradah so predstavili njihov hit Monsoon, kateri je »sezul« čevlje vsem dvomljivcem.
Prvi singel v Ameriki je izšel pod preprostim imenom »Tokio Hotel« v drugem delu leta 2007. Singel vsebuje skladbi "Scream" in "Ready, set, go" ter je bil na voljo izključno v Hot Topic trgovinah po Ameriki. Drugi singel »Scream America«, 11. December 2007 vsebuje skladbi "Scream" in "Ready, set, go" remix od AFI's Jade Puget.
Februarja 2008 so Tokio Hotel imeli prvo mini turnejo po Ameriki, 5 datumov, začetek v Kanadi, končali so v New Yorku. Album Scream je v Kanadi izšel 26. Marca, v Ameriki pa 6. Maja.
Evropska turneja »1000 Hotels« se je začela 3. marca 2008 v Bruslju ter se nadeljevala Nizozemski, Luksenburgu, Franciji, Španiji, Portugalski, Italiji,.. in je bila predvidena do 9 aprila. V Marseillu (Francija) je Bill imel težave z glasilkami, katere so povzročile, da so namesto predvidenih 21 skladb, odpeli le 16 skladb s pomočjo oboževalcev. Bill se je v nemščini opravičil za njegovo slabo petje in povedal, da je bolan. Dva dni zatem so odpovedali koncert v Lizboni nekaj minut pred začetkom ter odpovedali celotno 1000 Hotels turnejo (tudi datum v Sloveniji). Njihov menedžer je povedal da mora Bill Kaulitz na nujno operacijo glasilk. 30. marca so mu odstranili cisto iz glasilk katera je bila rezultat nepozravljenega vnetega grla. Po operaciji Bill ni smel govoriti 12 dni nato pa je imel 4 tedne vokalne rehabilitacije. Če bi Bill kljub temu nadeljeval turnejo, bi njegov glas bil trajno poškodovan. Maja 2008 so začeli ponovno nastopati in nadaljevali z 1000 Hotels turnejo a slovenskega datuma niso obnovili (kljub razprodani dvorani).
Tokio Hotel so avgusta in oktobra odigrali nekaj koncertov v Ameriki. Decembra 2008 je izšel DVD, imenoval Tokio Hotel TV – Caught on Camera, ki vsebuje posnetke iz zakulisja ter disk z naslovom History – The very best of Tokio Hotel TV, deluxe izdaja pa vsebuje še en disk Future – The road to the new album, ki prikazuje promocije ter priprave na njihov tretji studijski album.
=== ''Humanoid'' (2009 – 2012) ===
Med Ameriško turnejo so se vrnili nazaj v Hamburg v njihov studio, da bi posneli tretji album imenovan Humanoid, izdan 2. oktobra v Nemčiji ter 6. oktobra 2009 v ZDA. Album je posnet v obeh jezikih – nemščini in angleščini, ki sta bili izdani po celem svetu. Na deluxe različicicah je dodanih 5 novih skladbe: Alien, Phantomrider, That day, Screamin' in Down on you.
Prvi singel je bil Automatisch/Automatic, drugi pa World behind my wall/Lass uns laufen. Na Humanoid city turnejo po 32 mestih v Evropi so se podali v obdobju od 22. februarja do 14. aprila 2010.
Junija 2010 je bil izdan videospot »v živo« Dark side of the sun. Julija pa so izdali njihov drugi live (v živo) album iz Milana, Italija. Nova skladba »Hurricanes and Suns« je bila [[Premiera|premierno]] predstavljena na Grškem radiu - bonus skladba na novem »Best of« albumu, ki vsebuje njihove največje hite iz preteklosti. Na omenjenem albumu je tudi »Mädchen aus dem All« - prva skladba, ki jo je band posnel v studiu. »Best of« je bil izdal 13. Decembra 2010 v Nemčiji, naslednji dan pa po celem svetu.
Prvi koncert v Aziji so imeli v Singapurju. Nastopali so tudi v Izraelu, Maleziji in Tajvanu. Nekaj mesecev pozneje so se vrnili nazaj v Malezijo za MTV World stage Live in Malaysia 2010. Decembra 2010 so prvič nastopali v Tokyu. Nazaj v Japonsko so se vrnili Februarja 2011 za promocijo turneje, kateri so sledili mnogi intervjuji in TV nastopi.
Aprila 2011 so osvojili Fan Army FTW nagrado na MTV O music Awards – prvo podelitev nagrad na spletu.
Junija 2011 so nastopali na Japonskem za »The next premium night Tokio Hotel in Tokyo«. Sponzor: Audi A1. To je bil njihov prvi akustični nastop v Japonski. Tokio Hotel so nastopali tudi na MTV VMA Japonska. Oddaja je potekala za zbiranje denarja za Japonski Rdeči križ zaradi nastanka škode, ki ga je povzročil [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|hud potres]].
Po koncu Humanoid city turneje sta se Kaulitz dvojčka zaradi prevelikega pritiska in negativnih strani slave preselila v Los Angeles z njihovim menedžerjem. Los Angeles je še danes njun dom.
Maja 2012 je Far East Movement izdal album »Dirty Bass« ki vsebuje skladbo »If I die tomorrow« z Billovimi vokali.
=== ''Kings of Suburbia'' (2013 - 2015) ===
Zaradi želje po zasebnem življenju, osebnih problemih in željni novi svobodi so se Tokio Hotel odmaknili izpod žarometov za nekaj let. Po dolgem premoru so naznanili nov album leta 2013. Zaradi nove inspiracije pa ni nikoli izšel. Čerti studijski album je z novim stilom svet ugledal naslednje leto 3. oktobra 2014 z naslovom »Kings of Suburbia«. Navdih: nova svoboda in nočno življenje v Los Angelesu. Omenjeni album je prvi album kateri je v celoti narejen in produciran izpod rok Toma Kaulitza. Pred izdajo albuma so izšli trije videospoti za skladbe "Run, run, run", "Girl got a gun" in "Love who loves you back". Album je bil izdan v 3 različicah (standard, deluxe, super deluxe) in pristal na prvih mestih po prodaji v 30 državah (prvo mesto tudi v iTunes Slovenija). Deluxe verzija ima 4 dodatne skladbe: "Masquerade", "The heart get no sleep", "Dancing in the dark", "Great day" ter dodaten cd v katerem je pojasnjen njihov premor. Kelly Clarkson je posnela cover za balado "Run,Run,Run".
Prvi nastop po dolgih letih s skladbo Love who loves you back je bil na nemški »Wetten dass« oddaji, prvi akustični mini koncert (4 skladbe) pa na radiu SAW. S promocijo albuma so nadeljevali v Nemčiji, Franciji, Mehiki in Ameriki. Prvi singel »Love who loves you back« je bil izdal le za promocijo. Tokio Hotel so naznanili novo turnejo imenovano »Feel it all world tour«. Leta 2014 se je vrnil tudi Tokio Hotel TV na njihovem uradnem Youtube portalu.
Prvi del turneje se je začel v Evropi, 6. marca 2015. Kmalu po koncu prvega dela je izšel njihov drugi uradni singel »Feel it all«, ki vsebuje 3 verzije Feel it all pesmi ter 2 verziji Love who loves you back. Izdan je bil tudi (šokanten) videospot za Feel it all.
Drugi del turneje se je nadeljeval v Ameriki, tretji pa v Južni Ameriki. V Mehiki je Durch den Monsun/Monsoon (prva Tokio Hotel skladba, ki je bila odskočna deska za slavo, ki si je niso nikoli predstavljali) dopolnil 10 let. Feel it all turnejo so zaključili z obiskom 19 mest v Rusiji. Novembra 2015 pa so v Moskvi zaključili uspešno turnejo. Seznam skladb za "FIA tour" je vseboval skoraj vse pesmi iz novega albuma, stari klasiki Rescue me in Durch den Monsun/Monsoon ter nekaj starejših hitov: Darkside of the sun, Noise, Screamin'.
Po turneji so se Tokio Hotel odpravili na počitek. Januarja 2016 so naznanili, da ustvarjajo nov album v Berlinu. Bill Kaulitz je medtem izdal svoj prvi samostojni EP "I'm not OK".
=== ''Dream Machine'' (2017) ===
Konec leta 2016 je skupina naznanila novo turnejo in album pod imenom "Dream Machine" ter izdala prvi dve skladbi iz novega albuma "Something new" in "What if" za keteri sta bila posneta tudi video spota. Skupina ni več pod Universal music group ampak je podpisala pogodbo z založbo [[Starwatch Music]]. Dream Machine je bil izdan 3. Marca v 3 različicah (standard, limited deluxe box in vinyl box) z novo turnejo pa so začeli 12. Marca v Londonu.
== Ostali podvigi: ==
* Janurja 2012 se je Bill Kaulitz v sodelovanju z dvojčkoma Dean in Dan Caten, Dsquared podal po modni pisti na modnem dogodku v Milanu. Bill je odprl in zaprl Dsquared modno revijo za moško modo Jesen/zima 2010.
* Audi je k sodelovanju povabil Toma in Billa, da bi sodelovala v njihovi novi oglaševalski kampanji, ki bi pritegnila mlajše generacije. Posneli so reklamo ter epizodo za Tokio Hotel TV.
* Bill&Tom Kaulitz sta sodelovala v PETA kampanji proti mučenju živali.
* Avgusta 2010 je Tom Kaulitz posnel reklamo za Reebok znamko čevljev ter podpisal pogodbo z Reebok.
* Bil&Tom sta izdala mobilno aplikacijo »BTK Twins« za Android 19. decembra 2011 in za IOS 16. januarja 2012, da bi ostala v stiku s fani. Novembra 2013 je bila aplikacija odstranjena zaradi prihajajočega novega albuma.
* Bill&Tom Kaulitz sta se preizkusila kot sodnika v deseti sezone oddaje DSDS – "Deutschland sucht den Superstar", ki se je začela 5. januarja in končala 11. maja 2013.
* Bill je leta 2016 začel s svojim samostojnim projektom "Billy" ter izdal EP, knjigo in začel s svojo modno kolekcijo.
== Diskografija ==
=== Albumi ===
* ''Schrei (2005)''
* Schrei (So Laut Du Kannst) (2006)
* ''Zimmer 483 (2007)''
* Zimmer 483 - Live in Europe (2007)
* Scream (2007)
* Humanoid (2 verziji, angleško in nemška) (2009)
* Humanoid city Live (2010)
* Kings Of Suburbia (2014)
* Dream Machine (2017)
=== Singli in EP-ji ===
* Durch den Monsun (2005)
* Schrei (2005)
* Leb' die Sekunde (2005)
* Rette Mich (2006)
* Der Letzte Tag (2006)
* Wir Schlissen Uns Ein (2006)
* Ubers Ende Der Welt (2007)
* Spring Nicht (2007)
* An Deiner Seite (Ich bin da) (2007)
* Ready, set, go (2007)
* Monsoon (2007)
* By your side (samo za promocijo) (2007)
* Scream America (2007)
* Scream (2007)
* Heilig (2008)
* Don't jump (2008)
* Automatic/ Automatisch (2009)
* World behind my wall/ Lass uns Laufen (2010)
* Darkside of the Sun (2011)
* Love Who Loves You Back (samo za promocijo) (2014)
* Feel it all (2015)
=== DVD-ji ===
* ''Leb die Sekunde: Behind the Scenes (2005)''
* ''Schrei Live (2006)''
* ''Zimmer 483 live in Europe (2007)''
* ''Caught On Camera (2008)''
* Humanoid City Live (2010)
=== Drugo ===
* Instant Karma (cover) (2006)
* Best of (angleško in nemška verzija) (2010)
* Strange ft. Kerli (2010)
* If I Die Tomorrow ft. Far East Movement (2012)
* I am ft. Rock Mafia, Wyclef Jean, David Correy (2014)
* Billy - I'm not ok EP
== Turneje ==
{| class="wikitable"
!Ime:
!Čas:
!Število koncertov:
!Število držav:
|-
|Schrei Evropska turneja
|24.11.2005 - 28.11.2006
|61
|5
|-
|Zimmer 483 Evropa + Izrael
|16.3.2007 - 4.11.2007
|55
|18 + 1
|-
|1000 Hotels Svetovna turneja
|9.2.2008 - 5.12.2008
|50
|19
|-
|Humanoid City Svetovna turneja
|22.2.2010 - 15.12.2010
|38
|25
|-
|Feel it all Svetovna turneja
|6.3.2015 - 10.11.2015
|56
|19
|-
|Dream Machine Svetovna turneja
|12.3.2017 -
|
|
|}
== Nagrade ==
Od izdaje singla Durch den Monsun, leta 2005, so Tokio Hotel prejeli več kot 110 nagrad v različnih kategorijah po celem svetu.
* '''2005'''
** Bambi v kategoriji Pop national
** Comet v kategoriji Bester Newcomer sowie Super-Comet
** Eins Live Krone v kategorijiBester Newcomer
** Goldene Schallplatte: 1× zlata za Durch den Monsun
** Goldene Schallplatte: 1× zlata za Schrei
** Goldene Schallplatte: 1× platinasta za Durch den Monsun
* '''2006'''
** World Music Award v kategoriji Best Selling German Act
** Echo v kategoriji Beste Newcomer
** Steiger-Award v kategoriji Beste Newcomer
** Bravo Otto in Gold v kategoriji Beste Rockband
** Bild Osgar v kategoriji Musik
** Goldene Schallplatte: 3× zlata in 1× platinasta za Schrei
** Goldene Schallplatte: 3× zlata in 2× platinasta za Leb die Sekunde: Behind the Scenes
** Goldene Schallplatte: 1× zlata za Schrei
** Goldene Stimmgabel v kategoriji erfolgreichste Gruppe Pop sowie Shooting Star
** Eins Live Krone v kategoriji Bester Live-Act
* '''2007'''
** European Border Breakers Award
** Berliner Bär v kategoriji Rock
** Goldene Schallplatte za Schrei
** Rock-Neuentdeckung des Jahres 2006
** Echo v kategoriji Bestes Video (Der Letzte Tag)
** Bravo Otto in Gold v kategoriji Beste Rockband
** Comet v kategoriji Super-Comet, Beste Band in Bestes Video (Der letzte Tag)
** Goldene Stimmgabel v kategoriji Gruppe Rock international
** TMF Awards 2007 v kategoriji Best Album (Scream), Best Pop in Best New Artist
** MTV Europe Music Award v kategoriji Inter Act
** Nickelodeon Kid's Choice Awards v kategoriji Best Band
* '''2008'''
** Diamantene Schallplatte za Zimmer483 - Live in Europe DVD
** Goldene Schallplatte za Scream (Španija)
** NRJ Music Award v kategoriji Best International Band
** Goldene Kamera v kategoriji Beste Musik National
** Echo v kategoriji Bestes Video (Spring nicht)
** Emma v kategoriji Bester ausländischer Künstler
** Bravo Otto in Silber v kategoriji Beste Rockband
** TRL Awards v kategoriji Best number one of the year
** TRL Awards v kategoriji Best Band
** Comet v kategorijah Beste Band, Bestes Video (An deiner Seite), Bester Liveact in Super-Comet
** VMA v kategoriji Best New Artist
** MTV EMA v kategoriji Headlliner
** TMF Awards v kategorijah Best Male Artist International, Best Video International
** MTV Latin America Awards v kategoriji Song of the year
** MTV Latin America Awards v kategoriji Best New Artist-International
* '''2009'''
** Comet v kategoriji Bester Online-Star
** Bravo Otto v kategoriji Superband, Golden Otto
** MTV Italy 2009 TRL Awards v kategoriji Artist Of The Year
** Bavarian music Lion v kategoriji Export hit of Germany
** Audi generation award v kategoriji International award
** VMA v kategoriji Best rock video
** Mtv Eu music awards v kategoriji best group
** Telehit awards v kategoriji Best international Rock band
* '''2010'''
{| class="wikitable"
!Kategorija:
!Nagrada:
|-
|Band of the year
|Golden penguin (Avstrija)
|-
|Album of the year
|Golden penguin (Avstrija)
|-
|Band of the year
|Bravoora awards (Poljska)
|-
|Best international artist
|Emma Gala awards (Finska)
|-
|Walk of Fame
|König - Pilsener Awards (Nemčija)
|-
|Best international band
|Radio Regenbogen awards (Nemčija)
|-
|Favorite music star
|Kids choice awards (Nemčija)
|-
|Best live act
|Comet (Nemčija)
|-
|Foreign Song of the year -World behind my wall
|Rockbjörnen awards (Švedska)
|-
|Concert of the year
|Rockbjörnen awards (Švedska)
|-
|Best world stage performance
|MTV EU Music awards (Španija)
|-
|Best group video
|VMA
|-
|Best band national
|CMA awards
|-
|Best single national - World behind my wall
|CMA awards
|}
* '''2011'''
{| class="wikitable"
!Kategorija:
!Nagrada:
|-
|Band of the year
|Bravoora awards (Poljska)
|-
|Star of the 20th anniversary
|Bravoora awards (Poljska)
|-
|Best fan army
|Mtv O awards (ZDA)
|-
|Best rock video
|Mtv VMA Japan
|-
|Best fan club: aliens
|2Musica Awards
|-
|Fashion icon : Bill Kaulitz
|2Musica Awards
|-
|Best videography
|2Musica Awards
|-
|Best artist in A versus
|2Musica Awards
|-
|Best Fan army
|MTV o music awards (ZDA)
|-
|Best Peta AD
|Peta 6th Libby awards
|-
|Best rock artist
|2Musica Awards
|}
* '''2012'''
{| class="wikitable"
!Kategorija:
!Nagrada:
|-
|Super band
|Bravo OTTO
|-
|Mister Winter 2012: Bill Kaulitz
|Star planet awards (Francija)
|-
|MMA Champions
|Musical March madness
|-
|Hottest rocker boys
|Q102's Online competition
|-
|Best fan army: aliens
|2Musica awards
|-
|Best artist in A versus
|2Musica awards
|-
|Best fan army
|MTV O music awards (ZDA)
|-
|Battle of the boy bands
|MTV Latin music awards
|}
* '''2013'''
{| class="wikitable"
!Kategorija:
!Nagrada:
|-
|Best fan army
|MTV O music awards (ZDA)
|-
|Biggest fans
|MTV Europe music awards
|}
* '''2014'''
{| class="wikitable"
!Kategorija:
!Nagrada:
|-
|Album of the year: Kings of suburbia
|Music daily awards(Madžarska)
|-
|Band of the year
|Music daily awards(Madžarska)
|-
|Best fan army :aliens
|Music daily awards(Madžarska)
|-
|Video of the year : Lwlyb
|Music daily awards(Madžarska)
|-
|Best international band
|Love Radio awards (Rusija)
|-
|Omg of the year : Tokio Hotel comeback
|Love Radio awards (Rusija)
|}
== Zunanje povezave: ==
* {{official|http://www.tokiohotel.com}}
* [https://www.facebook.com/tokiohotel Facebook]
* [https://www.youtube.com/channel/UCEGVZ50kxeQrgbZ9CBTPXcg YouTube]
* [https://twitter.com/tokiohotel Twitter]
* I[https://www.instagram.com/tokiohotel/ Instagram]
* [https://open.spotify.com/artist/46aNfN89JrOQTCy97GoCHa Spotify]
[[Kategorija:Nemške pop skupine]]
[[Kategorija:Nemške rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2001]]
[[Kategorija:Tokio Hotel|*]]
{{normativna kontrola}}
in1ocmog80nfuylzpx54u4eoxghi5o1
Narodni dom, Ljubljana
0
80700
6762009
6732413
2026-10-08T06:54:51Z
G-Cup
10746
6762009
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Narodni dom}}
{{Infopolje Zgradba
| name = Narodni dom
| native_name =
| native_name_lang =
| former_names =
| alternate_names =
| status =
| image = Narodna galerija v Ljubljani.JPG
| image_alt = Pročelje
| image_size =
| caption = Pročelje, pogled s Cankarjeve ceste
| map_type = Ljubljana-center
| map_alt = Zemljevid centra Ljubljane
| map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane
| altitude =
| building_type =
| architectural_style = [[neolasicistična arhitektura|neoklasicizem]], z [[neorenesančna arhitektura|neorenesančno]] fasado
| structural_system =
| cost =
| ren_cost =
| client =
| owner = [[Narodna galerija Slovenije]]
| current_tenants =
| landlord =
| location = severno od Cankarjeve ceste, med [[Prešernova cesta, Ljubljana|Prešernovo cesto]] in Prežihovo ulico
| address = [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjeva cesta 20]],<br/>Prežihova ulica 8
| location_town = [[Ljubljana]]
| location_country = [[Slovenija]]
| coordinates_format =
| start_date = 1893
| completion_date = 1896
| opened_date =
| inauguration_date =
| renovation_date = 2016
| demolition_date =
| destruction_date =
| height =
| architectural =
| tip =
| antenna_spire =
| roof =
| top_floor =
| other_dimensions =
| floor_count = 1
| floor_area = 12.600 m²
| seating_type =
| seating_capacity =
| elevator_count =
| architect = [[František Edmund Škabrout]] <small>(glavno poslopje)</small>, [[Edvard Ravnikar]] <small>(prizidek)</small>, [[Sadar + Vuga]] <small>(vmesni trakt)</small>
| architecture_firm =
| structural_engineer =
| services_engineer =
| civil_engineer = [[Adolf Wagner]]
| other_designers =
| quantity_surveyor =
| main_contractor =
| designations =
| ren_architect =
| ren_firm =
| ren_str_engineer =
| ren_serv_engineer =
| ren_civ_engineer =
| ren_oth_designers =
| ren_qty_surveyor =
| ren_awards =
| url =
| embedded =
| references =
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Narodna galerija
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 6. november 1993
| refšt=374
| lokacija =
| občina = Ljubljana
}}
}}
'''Narodni dom''' je monumentalna neoklasicistična [[palača]] z neorenesančno fasado, zgrajena leta 1896. Stoji ob [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjevi cesti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], (med Prešernovo in Prežihovo ter Puharjevo). Glavno pročelje je ob nekdanji promenadi med mestnim jedrom in [[park Tivoli, Ljubljana|parkom Tivoli]]. V njem od zadnje prenove v 21. stoletju domuje [[Narodna galerija Slovenije]].
Stavba je bila grajena po načrtih praškega [[arhitekt]]a [[František Edmund Škabrout|Františka E. Škabrouta]], ki je zmagal na natečaju, na katerega se je prijavilo 17 arhitektov. Zgrajena je bila med letoma 1893 in 1896 kot ljubljanski in vseslovenski Narodni dom v slogu modne nove [[renesansa|renesanse]]. Zidavo je vodil [[Adolf Wagner]], arhitekt [[Stavba Slovenske filharmonije|Filharmonije]] in kompleksa vojašnic ter cerkve na Taboru. Zasnovana je v shemi tridelnega tlorisa, podobno kot [[Bazilika (zgradba)|bazilika]]. Imela je vrsto družabnih prostorov različnih društev, možnost postavljanja gledaliških predstav, restavracijo in velik vrt s plesiščem za palačo. V pritličju je bila tudi večja [[telovadnica]]. V začetku je imela v tej stavbi svoje prostore [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], dokler se ni preselila v [[Lontovž, Ljubljana|svoje prostore na Novem trgu]]. Za potrebe Akademije je bil Narodni dom prilagojen leta 1928, Narodna galerija je odprla prvo razstavo v palači leta 1933. Med drugo svetovno vojno so bili v objektu okupatorji.
Zaradi prostorske stiske se je leta 1993 Narodna galerija razširila na območje porušenega Kluba delegatov ob Puharjevi ulici, kjer je zgradila prizidek po načrtih [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]] in njegovih sodelavcev. V nove prostore so razstavili dela evropske umetnosti; postavitev je skupaj s kustosi zasnoval [[Miljenko Licul]]. Med obema stavbama je bil v letih 2001–2002 zgrajen vmesni trakt po načrtih ateljeja [[Sadar + Vuga]], za kar sta arhitekta [[Jurij Sadar]] in [[Boštjan Vuga]] prejela nekaj priznanj. V vhodni prostor so prestavili originalni [[Robbov vodnjak]].
=== Prenova 2016 ===
V Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011 in Strategiji razvoja Slovenije 2007-2013 ter drugih relevantnih dokumentih je bila načrtovana prenova celotnega objekta, ki je bila omogočena z izselitvijo Športnega društva Narodni dom. Na osnovi idejne zasnove prenove Narodne galerije, ki jo je izdelal arhitekturni bilo Šabec, Kalan Šabec – arhitekti, je projekt ''Rekonstrukcije objekta Narodne galerije s pripadajočo zunanjo in komunalno ureditvijo'' za gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo izdelal biro API ARHITEKTI, odgovorni projektant je bil Uroš Birsa. Pri izdelavi projektov so sodelovali še Konstat biro d.o.o. za gradbene konstrukcije, Biro Petkovski d.o.o. za strojne napeljave, naprave in opremo in Profi d.o.o. za elektro napeljave, naprave in opremo.
S posegi v objekt so pridobili dodanih 2145 m² novih funkcionalnih površin, namenjenih razstavni in pedagoški dejavnosti ter depojem, delavnicam in drugim servisnim prostorom. Kompleks treh stavb, ki so nastajale med letoma 1894 in 2001, obsega danes skoraj 13.000 kvadratnih metrov. Poleg stavbe pa je bila izvedena tudi vsebinska prenova z novo postavitvijo vseh zbirk. Dodali so, s pomočjo donacije, zbirko Zorana Mušiča.
Povečanje prostorov, namenjenih stalni postavitvi, na 3100 kvadratnih metrov, je omogočilo za tretjino številnejšo predstavitev eksponatov; namesto nekdanjih 409 umetniških del bo kronološko postavljena zbirka ponudila na ogled 613 umetnin.<ref>Deloskop[http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/deloskop-izpostavlja-dnevi-odprtih-vrat-v-narodni-galeriji.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161112122955/http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/deloskop-izpostavlja-dnevi-odprtih-vrat-v-narodni-galeriji.html |date=2016-11-12 }}</ref>
Narodna galerija je dodatno okrasila vhodno pročelje Narodnega doma s simbolnima kipoma kiparja Damijana Kracine (2019).
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Palače v Ljubljani]]
[[Kategorija:Neoklasicistična arhitektura v Sloveniji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1896]]
[[Kategorija:Narodni domovi v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}
ti6apiln2er728xqkh9vvn7cgiwxf6r
Seznam otokov v Sloveniji
0
82448
6761954
6664399
2026-10-07T22:26:18Z
~2026-44996-51
264415
6761954
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Veduta Kopra 1781.jpg|thumb|right|350px|Otok Koper na veduti iz leta 1781, preden so ga z nasutjem povezali s kopnim. Avtorja: [[Francesco del Pedro]] in [[Marco Sebastiano Giampiccoli]]]]
'''[[Seznam]] [[otok]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]]''' vsebuje morske, jezerske in rečne otoke. Razvrščeni so po površini. Podatki o površinah so pridobljeni s pomočjo [[Atlas okolja|Atlasa okolja]].
Glede kriterijev je sporno, ali se za otoke lahko šteje tudi dele kopnega, ki so bili umetno odrezani z izgradnjo umetnih kanalov za odvodnjavanje, na orimer zlasti [[Gruberjev kanal|Gruberjevega kanala]] ali tudi [[Mali graben|Malega grabna]] v Ljubljani ali pa dovodni kanali za hidroelektrarne (na Dravi [[Hidroelektrarna Zlatoličje|Hidroelektrarna Zlatoličje]] in [[Hidroelektrarna Formin|Formin]]). Prav tako je vprašanje, ali imamo lahko za otoke tudi peščene ali prodne sipine (nanose) v rekah, ki so prehodnega oziroma manj trajnega značaja, nestalni otoki, ki nastanejo samo v določenih obdobjih (kraška presihajoča jezera), pa tudi, kako majhni oziroma veliki otoki so še vredni upoštevanja (mišljeni tudi okrasni/umetni otoki v umetnih ribnikih v parkih, arboretumih/botaničnih ali živalskih vrtovih in podobno).
== Seznam ==
{{Poravnava tabele}}
{| class="wikitable sortable col6right col7center col8center"
! Slika
! Ime
![[Vodno telo|Vodno<br>telo]]
![[Naselje]]
! width="30%" | Opomba
! Površina<br>(km<sup>2</sup>)
! Vrsta
![[Atlas okolja|Atlas<br>okolja]]
|-
|[[Slika:KostanjevicaNaKrki-1.JPG|center|150px]]
|[[Kostanjevica na Krki]]
|[[Krka]]
|[[Kostanjevica na Krki]]
| na njem se nahaja stari del najmanjšega [[Seznam mest v Sloveniji|slovenskega mesta]] ter najstarejšega v Posavju
| 0,109
| rečni
|[http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&initialExtent=532991.38%2C78136.47%2C2.64583]
|-
|[[Slika:Sava River in Kranj with Kranj HE.jpg|center|150px]]
|[[Savski otok]]
|[[Sava]]
|[[Kranj]]
| čezenj pelje [[Stara cesta, Kranj|Stara cesta]], ki povezuje oba rečna bregova, na njem pa se nahaja trgovski center
| 0,108
| rečni
|[http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&initialExtent=450411.03%2C122167.11%2C2.64583]
|-
|[[Slika:Mariborski otok.jpg|center|150px]]
|[[Mariborski otok]]
|[[Drava]]
|[[Kamnica, Maribor|Kamnica]]
| na njem se nahaja [[kopališče]], pomemben pa je tudi kot [[habitat]] številnih ptic
| 0,097
| rečni
|[http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&initialExtent=547272.34%2C158250.21%2C2.64583]
|-
|[[Slika:Brod-OtokLjubezni1.JPG|center|150px]]
|[[Otok ljubezni]]
|[[Mura]]
|[[Ižakovci]]
| otok iz treh strani obdaja ozek, nekaj metrov širok rečni rokav, na njem je prizorišče raznih turističnih prireditev
| 0,037
| rečni
|[http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&initialExtent=592865.21%2C160344.02%2C0.66146]
|-
|[[Slika:Otocec (3995360585).jpg|center|150px]]
|[[Otočec]]
|[[Krka]]
|[[Otočec]]
| na njem se nahaja [[grad Otočec]]
| 0,020
| rečni
|[http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&initialExtent=518598.05%2C77100.76%2C2.64583]
|-
|[[Slika:Lucijamarina.JPG|center|150px]]
|[[Otok (Lucija)|Otok Lucija]]
|[[Piranski zaliv]]
|[[Lucija, Piran|Lucija]]
| umetni otok, nastajal od leta 1985 dalje kot posledica izkopov solinskega blata in mulja tekom gradnje [[Marina Portorož|Marine Portorož]], parcela na njem je v lasti Občine Piran<ref>Podatke, vključno s površino, je posredovala [[Marina Portorož]].</ref>
| 0,019450
| morski
|[http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&initialExtent=390522.52%2C40897.82%2C1.32292]
|-
|[[Slika:Otoczek koper.jpg|center|150px]]
|[[Otoček (Koper)|Otoček]]
|[[Koprski zaliv]]
|[[Koper]]
|umetni otok, nastal je leta 2021 ob gradnji nove plaže pri Žusterni<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/slovenija-ima-nov-otok-v-morju/|title=Slovenija ima nov otok v morju}}</ref>
|
|morski
|
|-
|[[Slika:Church of the Assumption, Slovenia.jpg|center|150px]]
|[[Blejski otok]]
|[[Blejsko jezero]]
|[[Bled]]
| na njem se nahaja [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|Cerkev Marijinega vnebovzetja]], kapelica Matere Božje, kapelica Lurške Matere Božje, župnišče in manjši svetilnik ter stopnišče, ki vodi z brega na vrh otoka
| 0,010
| jezerski
|[http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&initialExtent=430775.63%2C135925.13%2C3.96875]
|-
|[[Slika:Rajski otok.jpg|center|150px]]
|[[Rajski otok]]
| Ribnik na Blagovni
|[[Proseniško]]
| na njem se nahaja restavracija, odprta samo za zaključene družbe (poroke, obletnice ...)
| 0,00123
| jezerski
|[http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&initialExtent=527565.58%2C121775.1%2C0.66146]
|-
|
|[[Dravograjski otok]]; Črneški zaliv s plitvimi rokavi in s trsjem poraščenimi otoki
|[[Dravograjsko jezero]] /[[Drava]]
|[[Dravograd]]; [[Črneče]]
|nastal kot posledica zajezitve Drave za [[HE Dravograd]]
|
|rečno-jezerski
|
|-
|
|Otoki na [[Mariborsko jezero|Mariborskem jezeru]]
|[[Drava]]
|[[Kamnica]]
|nastali kot posledica zajezitve Drave za [[Hidroelektrarna Mariborski otok|HE Mariborski otok]]
|
|rečno-jezerski
|
|-
|
|otok v Koblarjevem zalivu pri Mariboru
|Drava
|Maribor, Koroška vrata (Mestna vrtnarija)
|Koblarjev zaliv
|
|rečni
|
|-
|
|otoka na [[Ptujsko jezero|Ptujskem jezeru]]
|[[Ptujsko jezero]] /[[Drava]]
|[[Ptuj]]/
|nastala kot posledica zajezitve Drave za HE [[Formin]]
|
|rečno-jezerski
|
|-
|
|otoki na Muri
|Mura
|
|
|
|rečni
|
|-
|
|prodni otoki na Soči
|Soča
|več krajev
|prodni nanosi
|
|rečni
|
|-
|
|otoka na Sori pri Retečah
|Sora
|Reteče
|
|
|rečni
|
|-
|
|otok na Sori pri Goričanah
|Sora
|Goričane
|umetni (Paprinica Goričane)
|
|rečni
|
|-
|
|otok na Savi pri Tacnu
|[[Sava]]
|[[Tacen]]/[[Brod]], [[Ljubljana]]
|umetni/Kajakaško-kanuistični klub Tacen (brzice)
|
|rečni
|
|-
|
|otoki na Savi
|Sava
|Jarški prod, sotočje Ljubljanice in Save in tudi nižje
|prodni nanosi ...
|
|rečni
|
|-
|[[Slika:Islands of Brežice Reservoir 05.jpg|center|150px]]
|4 umetni otočki na [[Akumulacijsko jezero|akumulacijskem jezeru]] [[Hidroelektrarna Brežice|Hidroelektrarne Brežice]]
|Sava
|[[Gorenje Skopice]]
|nastali ob izgradnji akumulacijskega jezera za namen usmerjanja toka Save
|4 x 0,0012
|rečno-jezerski
|[https://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&initialExtent=543196.24%2C86758.54%2C1.32292&showLayers=lay_adhoc,lay_adhoc_pnt,lay_adhoc_lin,lay_adhoc_plg,lay_rpe_dmeja,lay_dof_d96tm_2022_2024]
|-
|[[Slika:Krška Vas, Brežice 05.jpg|center|150px]]
|otoki na Krki pri Cerkljah in Krški vasi
|Krka
|[[Krška vas]],<br>[[Velike Malence]],<br>[[Cerklje ob Krki]]
|
|
|rečni
|[https://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&initialExtent=544298.07%2C83415.02%2C1.32292&showLayers=lay_adhoc,lay_adhoc_pnt,lay_adhoc_lin,lay_adhoc_plg,lay_rpe_dmeja,lay_dof_d96tm_2022_2024]<br>[https://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&initialExtent=540301.53%2C82330.22%2C1.32292&showLayers=lay_adhoc,lay_adhoc_pnt,lay_adhoc_lin,lay_adhoc_plg,lay_rpe_dmeja,lay_dof_d96tm_2022_2024]
|-
|
|otok na Soči pri Solkanu
|[[Soča]]
|[[Solkan]]
|umetni/Kajakaško-kanuistični klub Solkan
|
|rečni
|
|-
|
|otoki na Dravi (spodnji tok)
|Drava
|ob meji s Hrvaško
|
|
|rečni
|
|-
|
|otok na Dravinji
|Dravinja
|pred izlivom v Dravo
|
|
|rečni
|
|-
|
|otoki na Savinji
|Savinja
|več otokov ob srednjem in spodnjem toku Savinje (med drugim pri Gračnici)
|
|
|rečni
|
|-
|
|otok na Ljubljanici
|Ljubljanica
|pri Fužinah in pred izlivom v Savo
|
|
|rečni
|
|-
|
|otok na Pivki pri Postojni
|Pivka
|Postojna
|
|
|rečni
|
|-
|
|otok na Savinji pri Okonini
|Savinja
|
|
|
|rečni
|
|-
|
|otok na Savi pod Radovljico oz. pri Kamni Gorici
|Sava
|
|
|
|rečni
|
|-
|[[Slika:Burger OtokKriznaJama.jpg|center|150px]]
|[[Križna jama|Otok v Križni jami]]
|
|
| jezerski [[podzemni otok]]
|
| jezerski
|
|}
== Nestalni jezerski otoki, ki nastanejo ob naraslih vodah ==
* Trije otoki na [[Cerkniško jezero|Cerkniškem jezeru]]
:*[[Mala Gorica]] - v Jamskem zalivu
:* [[Otok, Cerknica|Orljek]] - na njem se nahaja vas [[Otok, Cerknica|Otok]] s [[Cerkev svetega Primoža in Felicijana, Otok|cerkvijo svetega Primoža in Felicijana]].
:* Velika Gorica ([[Goričica]])
* [[Komin]] - otok in vas na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/preverjeno-otok-na-ljubljanskem-barju.html Otok na Ljubljanskem barju], 24ur.com.</ref>
* [[Jakovški hrib]] - otoček na [[Planinsko polje|Planinskem polju]], na katerem se nahaja [[Cerkev sv. Mihaela, Jakovica|cerkev sv. Mihaela]]<ref>Matjaž Babič, ''Po poteh skrivnosti'', Vale-Novak, Ljubljana 2001, stran 66.</ref>
== Nekdanji otoki ==
[[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|thumb|right|300px|Valvasorjev bakrorez [[Grad Socerb|gradu Socerb]] z otoki v ozadju: Izola, Koper, [[Gradež, Gorica|Gradež]], [[Caorle]] in [[Benetke]]]]
[[Slika:Koperisland.JPG|thumb|right|300px|Približno območje nekdanje koprske obale z otokoma Koper in Sermin]]
[[Slika:Zasava.png|thumb|right|300px|Otoška vas [[Zasavje, Brežice|Zasavje]] (''Zaszava'') na Vojaškem zemljevidu Avstrije (1763–1787), upodobljena nekaj let preden jo je uničila katastrofalna povodenj]]
=== Morski ===
* [[Izola]] - izvor imena je italijanski: ''isola'' pomeni ''otok''. V 18. stoletju so otok povezali s kopnim.<ref>[http://www.posta.si/opis-postnega-ziga/7018/Turizem-Izola?nodeid=534 Izola/Isola ]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Posta.si.</ref>
* [[Koper]] - otok so leta 1827 z nasipom povezali z zaledjem.<ref>[http://www.koper.si/index.php?page=staticplus&item=1001159 Zgodovina Kopra] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111006035059/http://www.koper.si/index.php?page=staticplus&item=1001159 |date=2011-10-06 }}, Koper.si.</ref>
* [[Sermin]]/[[Srmin]] - grič pri Kopru, ki je bil v davnini otok in na katerem se je najverjetneje začela zgodovina Kopra. Aluvialni nanosi reke [[Rižana|Rižane]] so sčasoma otok povezali z zaledjem. Danes se na griču nahajajo cisterne Istrabenza.<ref>[http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001314 Srmin]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Koper.si, pridobljeno 23. november 2017.</ref><ref>Franci Valentin, ''[http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/ESS_2/03_Zanimivosti_obalnega_pasu_za_najmlajse.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171201042003/http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/ESS_2/03_Zanimivosti_obalnega_pasu_za_najmlajse.pdf|date=2017-12-01}}''; na: Ursm.gov.si, pridobljeno 23. november 2017.</ref>
Na Hrvaškem: Umag, Novigrad, Poreč, Rovinj itd.
=== Otoki [[ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] ===
To so manj ugreznjeni deli dna Ljubljanskega barja, kjer je bilo po koncu zadnje [[Ledena doba|ledene dobe]] obsežno plitvo jezero. Danes so to poseljeni ali nenaseljeni [[Osamelec|osamelci]]:
* [[Babna gorica]] (328 m)
* [[Bevke]] - [[Brdo]] (345 m)
* [[Blatna Brezovica]] (326 m)
* Grič - Dobčenica (342 m)
* Grmez (320 m)
* Gulč (350 m)
* [[Kostanjevica]] (367 m)
* [[Plešivica]] (390 m)
* [[Sinja Gorica|Sinja gorica]] (293 m)
* [[Veliki Vrh|Veliki vrh]] (373 m)
* Zadočenca (342 m)
=== Rečni otoki ===
* [[Otok, Celje|Celje]] - [[Savinja|savinjski]] otok, ki ga ni več, ime pa sedaj nosi mestni predel Otok.
* [[Gutenwerth]] - otok, ki ga zaradi regulacije ni več, se je nahajal med Novim mestom in Kostanjevico na Krki. Na njem se je nahajal trg Guthenwerth, ki so ga leta 1473 požgali Turki.<ref>''Werth'' je nemška beseda, ki pomeni ''ozemlje med rekama'' oziroma ''rečni otok''. Otočec se je v nemščini imenoval Werd oziroma Wörtl, [[Otok ob Vrbskem jezeru]] pa Avstrijci imenujejo Maria Wörth.</ref>
* [[Zasavje, Brežice|Zasavje]] - [[Sava|savski]] otok z istoimensko vasjo streljaj od [[Brežice|Brežic]], ki jo je leta 1781 odnesla povodenj.
== Pobudi za umetne otoke ==
* Konec leta 2005 je bilo v [[mediji]]h moč zaslediti predlog za nov [[umetni otok]] v obliki delfina, ki naj bi stal v bližini [[Izola|Izole]].<ref>[http://www.delo.si/clanek/18696 Naravnejši nasuti otok ali ploščad na nosilcih?]{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Delo.si.</ref>
* Drugi predlog iz leta 2009 pravtako v Izoli načrtuje tri otoke.<ref>[http://www.delo.si/clanek/86163 Trije otoki za več turizma] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100629011624/http://www.delo.si/clanek/86163 |date=2010-06-29 }}, Delo.si.</ref>
== Sklici ==
{{sklici|1}}
{{Slovenija}}
{{Otoki}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Otoki Slovenije| ]]
[[Kategorija:Seznami otokov|Slovenija]]
b67dlb0mgpt9ovgwpvqhrk542zasail
Železniška postaja Ljubljana
0
85232
6762127
6742319
2026-10-08T11:32:51Z
Shabicht
3554
6762127
wikitext
text/x-wiki
{{coord|46.058271|14.510351|display=title}}
{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Ljubljana (296) (3896834569).jpg|300px|]]
|caption=Pročelje glavnega poslopja Železniške postaje Ljubljana
|dates=
|building=
|commisioned=[[16. september]] [[1849]]
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=564,636 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=566,626 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=1990 [[meter|m]]
|rail1=259 [[meter|m]]
|rail2=259 [[meter|m]]
|rail3=381 [[meter|m]]
|rail6=397 [[meter|m]]
|rail7=403 [[meter|m]]
|rail8=465 [[meter|m]]
|rail10=460 [[meter|m]]
|rail11=412 [[meter|m]]
|rail12=402 [[meter|m]]
|peron1=255x4,60 [[meter|m]] (ob tiru 1)
|peron2=234x6,35 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3=388x6,30 [[meter|m]] (med tiroma 6, 7)
|peron4=339x6,30 [[meter|m]] (med tiroma 8, 10)
|peron5=381x6,30 [[meter|m]] (med tiroma 11, 12)
|SVN= ETCS (European Train Control System) nivo 1
|vir= [https://www.krajsamorazdalje.si/projekti/uvedba-sistema-etcs-na-koridorju-d Uvedba sistema ETCS na koridorju D]
|extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Ljubljana - Glavna železniška postaja
| rkd_tip = nkd
| razglasitev_rkd_tip =
| refšt=9432
| lokacija =
| občina = Ljubljana
| zgrajeno = 1849
}} vr
}}
'''Železniška postaja Ljubljana''' je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki oskrbuje mesto [[Ljubljana]]. Postaja predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi. Stoji na [[Trg Osvobodilne fronte, Ljubljana|Trgu Osvobodilne fronte]], ob severnem robu starega mestnega jedra. Na ploščadi pred njo je vrsto let delovala tudi [[Avtobusna postaja Ljubljana|glavna avtobusna postaja]].
Zgrajena je bila leta 1849 kot prva železniška postaja v mestu, po tipskem načrtu za avstrijsko [[Južna železnica|južno železnico]], na kar spominja predvsem stolp z uro.
Postaja je zavarovana z elektro-relejno signalno-varnostno napravo.
== Lokacija ==
Železniška postaja Ljubljana stoji v mestu Ljubljana, glavnem mestu Slovenije. Je glavna železniška postaja v državi in služi kot vozlišče za domače in mednarodne vlake. Postaja je v središču mesta, zato je enostavno dostopna peš, z avtomobilom ali z javnim prevozom. Je tudi v bližini številnih priljubljenih turističnih destinacij, kot sta [[Ljubljanski grad]] in [[Tromostovje]].
==Zanimivosti==
Leta 1904 sta med [[Južna železnica|vožnjo v Trst]], po tedanji [[Južna železnica|Južni železnici]], pomotoma z vlaka izstopila pisatelj [[James Joyce]] in njegova žena, zaradi česar sta morala na postaji preživeti noč. Na ta dogodek spominja manjši kip [[Jakov Brdar|Jakova Brdarja]] na prvem peronu, ki je bil odkrit leta 2003.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/kultura/fokus/53209 |title=Na ljubljanski železniški postaji spomenik Jamesu Joyceu |date=16.6.2003 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=26.1.2015 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
== Širitev od leta 2024 ==
Jeseni 2024 se je začela širitev in prenova postaje. Železniško vozlišče naj bi dobilo prenovljen in podaljšan podvoz ter na novo urejene tire s pokritimi peroni. Projekt bo državo in mesto stal približno 167 milijonov evrov, dokončanje pa je načrtovano za leto 2026. Projekt je sofinanciran z evropskimi sredstvi.
[[Slika:Erinnerung an Laibach 1880 (3).jpg|sličica|Ljubljanska železniška postaja (1880)]]
== Storitve za potnike ==
* Regionalne službe (''Treno regionale) Ljubljana – Sežana – Trst''
* EuroCity ''Emona: Dunaj–Ljubljana in povratek''
* Eurocity ''Dunaj – Ljubljana – Trst''
==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja mednarodnih vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga shops inv.png|24px]] Trgovina
* [[File:Aiga telephone inv.png|24px]] Telefon
* [[File:2002 currency exchange AIGA euro money.png|24px]] Menjalnica
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik
== Mobilnost==
* [[Slika:Ljubljana railway station (51208472776).jpg|sličica|Peroni na ljubljanski postaji]][[File:10a stairs inv.svg|24px]] Stopnišče za dostop do peronov
* [[File:Aiga elevator inv.svg|24px]] Dvigalo za dostop do peronov
== Prometne povezave ==
* [[Slika:Kolodvor Ljubljana.JPG|sličica|Hodnik]][[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)
[[Slika:Postcard of Ljubljana train station (2).jpg|thumb|right|250px|Postaja na stari razglednici]]
[[Slika:Ljubljana Railway Station.jpg|sličica|Ponoči]]
{{PanoViewer|Železniška postaja Ljubljana med potekom gradnje nove postaje (julij 2025).jpg|Dela med prenovo (julij 2025), 3D}}
[[Slika:ZP Ljubljana 20250403 071335.jpg|thumb|right|250px|Dela med prenovo postaje 2025]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[Potniški center Ljubljana]]
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]]
{{Kategorija v Zbirki|Ljubljana train station}}
== Zunanje povezave ==
* [https://infrastruktura.sz.si/wp-content/uploads/2022/11/OPOKOL_2023_0_Priloga_2B_Tehnicni_podatki_o_postajah.pdf Program omrežja 2023 – priloga 2B, str. 2]
* [http://www.burger.si/Ljubljana/Ustanove_Zeleznica.htm Burger.si]
* [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175150173 »Dobimo se pod uro« ali vse poti vodijo na železniško postajo Ljubljana]. NaPOTki (3. avgust 2025). RTV Slovenija.
{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniško postajališče Ljubljana Polje|Ljubljana Polje]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]<br><small>[[Železniška proga Dobova d.m. - Ljubljana|Dobova d.m. - Ljubljana]]|col=0072BC}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Ljubljana Moste|Ljubljana Zalog]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]<br><small>[[Železniška proga Ljubljana Zalog - Ljubljana P3|Ljubljana Zalog - Ljubljana P3]]|col=0072BC}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Ljubljana Moste|Ljubljana Moste]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]<br><small>[[Železniška proga Ljubljana Zalog - Ljubljana P4|Ljubljana Zalog - Ljubljana P4]]|col=0072BC}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Ljubljana Moste|Ljubljana Zalog]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]<br><small>[[Železniška proga Ljubljana Zalog - Ljubljana P5|Ljubljana Zalog - Ljubljana P5]]|col=0072BC}}
{{rail line|previous=prva postaja|next=[[Železniško postajališče Ljubljana Tivoli|Ljubljana Tivoli]]|route=[[Slovenske železnice]]<br><small>[[Železniška proga Ljubljana - Sežana d.m.|Ljubljana - Sežana d.m.]]|col=0072BC}}
{{rail line|previous=prva postaja|next=[[Železniška postaja Ljubljana Šiška|Ljubljana Šiška]]|route=[[Slovenske železnice]]<br><small>[[Železniška proga Ljubljana - Jesenice d.m.|Ljubljana - Jesenice d.m.]]|col=0072BC}}
{{rail line|previous=prva postaja|next=[[Železniško postajališče Ljubljana Vodmat|Ljubljana Vodmat]]|route=[[Slovenske železnice]]<br><small>[[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|Ljubljana - Metlika d.m.]]|col=0072BC}}
{{end box}}{{Železniška proga Dobova - Ljubljana}}
{{Železniška proga Ljubljana - Jesenice d.m.}}
{{Železniška proga Ljubljana - Sežana d.m.}}
{{Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.}}
{{Ljubljana}}
{{railway-stub}}
[[Kategorija:Neoromanska arhitektura v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1849]]
[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Ljubljana]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Ljubljani]]
{{normativna kontrola}}
67g8otylnm8qzmlta6nhdgov4bp22ji
Porečanka
0
85972
6762114
6531886
2026-10-08T11:23:42Z
Shabicht
3554
/* Sklici */
6762114
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Nekdanja železniška proga
|ime= Porečanka
|image=Porečanka-zemljevid.jpg
|caption=
|dates=
|building=1900-1902
|commisioned= 1. april 1902
|decommisioned= 31. avgust 1935
|del=
|category= [[Ozkotirna železnica|ozkotirna železniška proga]] (760 mm)
|country= [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|border|24px]] [[Avstro-Ogrska]]<br>
[[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|border|24px]] [[Kraljevina Italija]]
|company= k.k. Staatsbahnen (kkStB)<br>
Ferrovie dello Stato
|mednarodna oznaka proge=
|tiri=1
|oznaka=
|dolzina= 123 [[kilometer|km]]
|sistem vleke=[[Parna lokomotiva|parna]]
|prepustna moc=
|izkoristek=
|shema=
}}
'''Porečanka''' (ali '''Poreška''', {{jezik-it|Parenzana}}) je poslovenjeno italijansko ime nekdanje [[ozkotirna železnica|ozkotirne]] železniške proge (širine 760 [[milimeter|mm]]) med [[Trst]]om in [[Poreč]]em, ki so jo Slovenci in Hrvati imenovali '''Istrijanka'''. Obratovala je med letoma [[1902]] in [[1935]].
== Etimologija ==
[[File:Oznaka TPC Parencana Sečovlje.jpg|thumb|280px|Originalna oznaka TPC na 46. kilometru nad [[Sečoveljske soline|Sečoveljskimi solinami]]]]
Ime proge je izpeljano iz latinskega imena ''Parentium'', kot se je [[Poreč]] ([[Italijanščina|ital.]] Parenzo, [[Nemščina|nem.]] Parenz) imenoval v rimskih časih. Po njem se je proga ob dograditvi uradno imenovala '''Poreška proga''' oziroma '''Parenzaner''', zatem '''Istrska železnica''' ali '''TPC''' (Trieste–Parenzo–Canfanaro) po v [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskih]] nikoli uresničenih načrtih, da bi jo zgradili vse do [[Kanfanar]]ja.
=== Poimenovanja ===
Istrijani so ji pravili kar ''Istranka'' oz. ''Istrijanka'' ter ''[[vino|vinska]]'' oz. ''[[vinogradništvo|vinogradniška]] železnica''. Ob priključitvi [[Istra|Istre]] k [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] so jo uradno preimenovali v '''La Parenzana''' vendar domačini tega imena, ki je bilo povezano z italijanskim [[iredentizem|iredentizmom]], niso sprejeli. To poimenovanje se je med Slovenci uveljavilo šele po veliki [[Migracije|priselitvi ljudi]] iz osrednjega dela [[Slovenija|Slovenije]], ko istrske proge že davno ni bilo več. Ohranjeno [[hrvaščina|hrvaško]] poimenovanje proge je tudi ''Porečka''.
== Trasa ==
{|{{Glava shematskega prikaza (center)|collapse = yes}}
{{BS-Glava|Trst–Poreč||#E2062C|#FFFFFF|300px}}
{{BS-Shema}}
{{BS5-2||||exKBHFa|||''[[Trst]] Campomarzio'' / ''Sv. Andrej''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''Trst – pristanišče za les''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''Trst Servola''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''Žavlje''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Osapska reka]]||}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Spodnje Škofije]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Rižana (reka)|Rižana]]||}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Dekani]]''|}}
{{BS5-2||STR+l|STRq|xKRZ|CONTfq||[[Železniška proga Divača - Koper|proti Divači]]|}}
{{BS5-2|WASSERq|WBRÜCKE1|WASSERqd|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Rižana (reka)|Rižana]]|[[Rižana (reka)|Rižana]]|}}
{{BS5-2|KDSTaq|ABZgr|WASSER|exHST||[[Tovorna železniška postaja Koper|Koper tovorna]]|''[[Lazaret]]''|}}
{{BS5-2|WASSERq|WBRÜCKE1|WASSERr|exSTR3||[[Razbremenilnik]]||O3=exSTRc2|}}
{{BS5-2||xvSHI1+l-STR+l|exSTRr+1|||||O4=exSTRc4|}}
{{BS5-2||xvSHI1l-STRl|exSTR2+r|||||O4=exSTRc3|}}
{{BS5-2|WASSERq|WBRÜCKE2|WASSER+r|exSTR+4||[[Škocjanski zatok]]||O3=exSTRc1|}}
{{BS5-2||KBHFe|WASSER|exBHF||[[Železniška postaja Koper|Koper]]|''[[Koper]]-[[Center Kopra|Center]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Koper]]-[[Semedela]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Izola]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Šalet''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Strunjan]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Valeta]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Portorož]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Lucija, Piran|Sv. Lucija]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''Paderno, [[Seča]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Sečovlje]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Dragonja|Stara Dragonja]]||}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Dragonja]]||}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Savudrija]]''|}}
{{BS5-2|||extCONTgq|exSTR||''planirani odcep proti [[Umag|Umagu]]''||O4=extSTRr|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Markovac, Višnjan|Markovac]] - Mažurija''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Kaldanija]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Buje, Istra|Buje]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Triban]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Grožnjan]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Sv. Vid]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Kalcini]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Kostanjica (Grožnjan)|Kostanjica]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Kostanjica''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Završje (Grožnjan)|Završje]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Završje 1''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Završje 2''|}}
{{BS5-2||||exSTRo|||Završje||}}
{{BS5-2||||exSTRo|||[[Antonci]]||}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Freski]]|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Oprtalj]]''|}}
{{BS5-2||||exhSTRae|||Oprtalj||}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Livade, Oprtalj|Livade]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Mirna (Hrvaška)|Stara Mirna]]||}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Mirna (Hrvaška)|Mirna]]||}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Motovun]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Motovun''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Karojba]]''|}}
{{BS5-2|||extCONTgq|exSTR||''planirani odcep proti [[Pazin|Pazinu]]''||O4=extSTRr|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Rakotule]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Krvar]]||}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Sabadin]]||}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Vižinada]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Baldaši]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Kaštelir-Labinci]] - Mrakovac''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Višnjan]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Nova Vas (Poreč)|Nova Vas]]''|}}
{{BS5-2||||exKBHFe|||''[[Poreč]]''|}}
|}
|}
[[Slika:Valeta 550 m.JPG|thumb|280px|right|''[[Predor Valeta|Valeta]]'', predor nekdanje ozkotirne železnice na odseku med [[Strunjan]]om in Portorožem (vhod v predor iz strunjanske strani).]]
Proga se je pričela na tržaški [[železniška postaja|postaji]] Sv. Andreja (''Campo Marzio'', kjer je danes tržaški [[muzej|železniški muzej]]), kmalu zatem se je pri Škedenj (Trst) odcepila od trase [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], stekla skozi [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] in v [[Spodnje Škofije|Škofijah]] vstopila na današnji slovenski del [[Slovenska Istra|Istre]]. Najprej se je usmerila proti [[Dekani|Dekanom]], se obrnila proti [[Koper|Kopru]] in nato ob nekdanji obalni cesti dosegla [[Izola|Izolo]], nadaljevala mimo današnjega Jagodja skozi [[Predor Šalet|predor]] pod Belvederjem v [[Strunjan]], skozi [[Predor Valeta|predor]] v Portorož in do [[Lucija, Piran|Lucije]] ter do [[Sečovlje|Sečovelj]], kjer je prečkala reko [[Dragonja|Dragonjo]] in vstopila na današnji [[Hrvaška|hrvaški]] del Istre. Tam je najprej tekla proti zahodu proti vasi [[Valica]], kjer je stala [[Savudrija|savudrijska]] železniška postaja, nato pa se je obrnila na vzhod proti notranjosti Istre, se povzpela mimo [[Buje, Istra|Buj]] do [[Grožnjan]]a, kjer je v predoru Kalcini pri 293 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]] dosegla najvišjo točko na celotni trasi. Zatem se je spustila do [[Livade, Oprtalj|Livad]], tam prečkala [[Mirna (Hrvaška)|Mirno]] in se usmerila proti zahodu. Sledil je še en vzpon mimo [[Motovun]]a do [[Vižinada|Vižinade]] do [[Baldaši|Baldašev]] (273 m nad morjem), nato pa se je proga začela spuščati, stekla čez [[Višnjan]] in po 123 km celotne dolžine dosegla [[Poreč]]. S tem je bila ena daljših ozkotirnih železniških prog v [[Evropa|Evropi]].
Kljub prvotnim načrtom in prizadevanjem [[Umag|umaških]] oblasti ni bil nikdar zgrajen krak med [[Umag]]om in Valico. [[Piranski trolejbus]] (1909), od leta 1912 pa [[Piranski tramvaj|tramvaj]] sta povezala železniško postajo v Luciji s Piranom. Ker je bil tudi Portorož takrat znani zdraviliški kraj, so lokalno postajališče za goste šele dve leti po odprtju proge uredili kar v zasebni vili ob progi.
== Zgodovina ==
Ko je avstrijski zakon dovolil gradnjo krajevnih ozkotirnih železnic, so okoli leta [[1880]] bile izdelane prve analize izgradnje takšne proge v zahodni Istri. Že leta [[1888]] jo je pričela načrtovati [[berlin]]ska družba ''Sanderop & comp.'' pod vodstvom [[grof]]a Petra Waldersteina, obenem pa je svoje načrte pripravljalo tržaško podjetje Luigija Buzzija.
Gradbeno dovoljenje je bilo izdano šele leta [[1898]]. Leta [[1900]] je bila na [[Dunaj]]u ustanovljena družba TPC, ki jo je vodil primorski [[deželni glavar]] [[Ludovico Rizzi]], in še istega leta se je pričela gradnja. Odsek med Trstom in Portorožem sta gradili tržaški podjetji Butoraz in Zifer, odsek med Portorožem in Bujami ljubljansko podjetje [[Filip Zupančič|Filipa Zupančiča]], odsek med Bujami in [[Vižinada|Vižinado]] dunajska podjetja Brunetti, List in Radl, odsek med Vižinado in Porečem pa so zaupali Pellegriniju in Strohmeierju, prav tako z [[Dunaj|Dunaja]].
Odsek med Trstom in Bujami je bil svečano odprt (predstavniki [[Italijani|Italijanov]] so otvoritev [[bojkot]]irali zaradi [[dvojezičnost|dvojezičnih]] napisov ob progi) [[1. april]]a [[1902]], prvi vlak med Bujami in Porečem pa je zapeljal [[15. december|15. decembra]] istega leta. Najprej zaradi pomanjkanja denarja, zatem pa zaradi bližajoče se [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] ni bil nikdar zgrajen sicer načrtovani podaljšek do Kanfanarja, kjer bi se proga priključila železniški povezavi med [[Divača|Divačo]], [[Rovinj]]em in [[Pulj]]em.
Proga je krajem ob njej prinesla občuten gospodarski napredek. Po njej so prevažali predvsem [[kmetijstvo|kmetijske]] pridelke, ki so se prodajali na tržaški [[tržnica|tržnici]]. Poleg tega je služila še prevozu [[ribe|rib]], [[sol]]i, izdelkov piranske kemične industrije ter kamna iz [[kamnolom]]ov v [[Grožnjan]]u, [[Momjan]]u in [[Kanegra|Kanegri]]. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] so po njej prevažali tudi [[vojska|vojsko]] in hrano za oskrbo Istre.
[[Slika:Prehod nad ozkotirno zeleznico - panoramio.jpg|280px|thumb|desno|Stari kamniti most pri Portorožu]]
Po koncu 1. svetovne vojne je bila celotna Istra priključena [[Italija|Italiji]], ki je prevzela tudi upravljanje proge. Sedež družbe se je z Dunaja preselil v Pulj, iz notranjosti Italije pa so pripeljali tako nove lokomotive kot večji del osebja. Približno desetletje je železnica še poslovala rentabilno, nato pa je ob izbruhu gospodarke krize ter zaradi vedno konkurenčnejšega [[pomorstvo|pomorskega]] in [[avtobus]]nega prometa začela prinašati izgubo, zato je iz [[Rim]]a prišel ukaz o zaprtju proge. S tem dejanjem je [[fašizem|fašistični]] režim obenem močno prizadel pretežno [[Slovenci|slovensko]] in [[Hrvati|hrvaško]] prebivalstvo istrskega zaledja in jih tako pognal s trebuhom za kruhom. Zadnji vlak je zapeljal [[31. avgust]]a [[1935]]. Vozni park so prodali železnicam drugod po Italiji, zlasti na [[Sicilija|Sicilijo]]. Dokaj je razširjen mit, ki pa nima preverjene podlage, da naj bi bile tračnice razstavljene, da bi jih prepeljali v takratno italijansko [[kolonija (geografija)|kolonijo]] [[Etiopija|Etiopijo]]. Do tja naj ne bi nikoli prispele, ker naj bi ladja potonila v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
Med obratovanjem železnice se je zgodilo več manjših nesreč, poleg človeškega faktorja je nekaterim botrovalo tudi dejstvo, da projektanti iz notranjosti [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] niso poznali vseh zakonitosti lokalne mikroklime. Močni sunki [[burja|burje]] so tako nekajkrat povzročili iztirjenje vlaka pri [[Milje (Tržaški zaliv)|Miljah]]. Najhujša takšna nesreča se je zgodila [[31. marec|31. marca]] [[1910]], ko je vlak pod seboj pokopal tri ljudi in jih več ranil. Do podobne nesreče, ravno tako v bližini Milj, je prišlo še leta [[1916]], vendar podatki o žrtvah niso znani. Leta [[1917]] so [[Rusi|ruski]] [[vojni ujetnik]]i na danes hrvaškem delu trase namerno iztirili vlak, ki je pod seboj pokopal strojevodjo in kurjača.
Do najbolj tragičnega dogodka v zgodovini te železniške proge pa je prišlo 19. marca 1921 ob 18.20. Skupina [[fašisti|fašistov]], ki je bila na poti v [[Trst]], je v [[Strunjan]]u kar z vlaka streljala na skupino otrok, ki so se igrali ob progi. Dva sta bila ubita, dva pohabljena in trije ranjeni. V spomin na ta dogodek je [[Božidar Tvrdy]] napisal pesem [http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html Za Šentjanom je utonilo sonce] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141008053704/http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html |date=2014-10-08 }}.
Po vojni so je pojavilo več zamisli, da bi železnico za potrebe [[turizem|turizma]] vsaj delno obnovili, vendar tega niso nikdar uresničili. Zadnja takšna pobuda je prišla leta [[2003]] iz [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so ustanovili [[društvo]] ''Parenzana'' za obnovitev proge.
Uresničitev teh načrtov se trenutno ne zdi verjetna. [[Slovenija|Slovenski]] del trase so ob pripravah na stoletnico odprtja s finančno pomočjo [[Evropska unija|Evropske unije]] pričeli preurejati v rekreativno '''Pot zdravja in prijateljstva'''. Do sedaj je večji del trase že asfaltiran in namenjen [[pešec|pešcem]] in [[kolesar]]jem. Podobne obnove so se pred nedavnim lotili tudi na [[Hrvaška|hrvaški]] strani.
== Slabosti Porečanke ==
[[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1930.jpg|thumb|right|280px|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1930]]
Porečanka je bila draga oblika prevoza, vendar razmeroma udobna. Zato so si potovanje z njo lahko privoščili le premožnejši sloji, kar je pomenilo, da dobiček ni bil ravno velik. Leta [[1903]] so bile [[tarifa|tarife]] znižane, a še vedno previsoke glede na nizke dohodke [[prebivalstvo|prebivalstva]] v Istri. Istrski pokrajinski odbor je na [[Dunaj]]u zahteval še nižje cene, vendar ni dosegel ničesar. Tako je imela Porečanka vsako leto izgube – potnikov in tovora je bilo manj, kot so načrtovali. Da bi krili stroške in izgubo, so višali cene vozovnic, kar pa je še zmanjšalo število potnikov in še povečalo izgubo. Ko je železnica prešla v roke italijanske uprave, so namišljeno [[razdalja|razdaljo]] 153 km, ki je povečevala zaslužek, zamenjali z resnično [[razdalja|razdaljo]] 123 km in uvedli [[tarifa|tarifo]], ki je bila v uporabi na vseh državnih železnicah. Vendar ni bilo želenega učinka.
Z železnico so večinoma potovali državni uslužbenci in zaposleni na železnici, ki so imeli večje dohodke kot večina [[prebivalstvo|prebivalstva]], poleg tega pa so imeli še popust za vozovnice, ter tisti, ki so jim povrnili potne stroške. Tistih, ki so plačevali polno ceno, je bilo zelo malo. Prevoz z vlakom je zaživel le ob raznih kulturnih prireditvah, verskih dogodkih in političnih srečanjih, ker so bile takrat cene vozovnic znižane.
Zadnja leta delovanja sta po Porečanki vozila le še dva [[vlak]]a, ki pa sta vedno vsebovala vsaj dva popolnoma prazna [[vagon]]a. Porečanka je po 33 letih delovanja, 18 let pod [[Avstro-ogrska|Avstro-ogrsko]] in 15 let pod [[Italija|Italijo]], zaključila svojo nalogo.
== Tehnični podatki ==
* dolžina: 123 km
* razdalja med tračnicami: 760 mm
* skupno število postaj in postajališč: 35
* najnižja točka: 2 m nadmorske višine (v Trstu, Kopru, Luciji in Poreču)
* najvišja točka: 293 m nadmorske višine (v predoru Kalcini)
* število krivin: 604
* najmanjši krivinski polmer: 60 m
* največji naklon: 28 [[‰]]
* [[predor]]i: 9, skupna dolžina 1530 m
* [[most]]ovi: 11 (najpomembnejše [[reka|reke]], ki jih je proga prečkala: [[Osapska reka]], [[Rižana]], [[Dragonja]] in [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]])
* [[viadukt]]i: 6
* povprečna hitrost: 25 km/h
* najvišja hitrost: 31 km/h
* število zavojev: 604
* dolžina vagonov: 8,5 m
* trajanje potovanja: 6-7 h
== Potovanje ==
Zaradi številnih ovinkov in vzponov je bila povprečna hitrost vožnje zgolj 25 km/h, tako je celotno potovanje med Trstom in Porečem skupaj z vsemi postanki trajalo okoli 7 ur. Počasna vožnja je potnikom omogočila, da so lahko vmes skočili z [[vlak]]a, da so si odtrgali kašen sadež iz [[sadovnjak]]ov ob progi ali odtočili (v [[vagon]]ih namreč ni bilo sanitarij). To so izkoriščali tudi mnogi »slepi potniki«, ki si niso mogli privoščiti ne ravno poceni [[vozovnica|vozovnic]], da so se izognili kontrolam. Včasih je na najbolj strmih odsekih [[lokomotiva]] »omagala« in so potniki morali izstopiti ter vlak poriniti. Včasih se je vlak ustavil tudi zato, ker so otroci tračnice premazali s [[figa]]mi in jih je bilo treba pred nadaljevanjem poti očistiti.
== Vozni park ==
[[Slika:U37 parenzana koper.jpg|thumb|280px|desno|thumb|Lokomotiva U.37 na [[Železniška postaja Koper|koprski železniški postaji]] leta 1995]]
[[Slika:U.37 locomotive (1).JPG|thumb|280px|desno|thumb|Lokomotiva U.37 na koprski železniški postaji leta 2008]]
Prvotno so se uporabljale štiriosne [[para|parne]] [[lokomotiva|lokomotive]] vrste U brez tenderjev. Ker so se vzponi na progi izkazali za prehude, so naročili izdelavo močnejših petosnih lokomotiv vrste P. Le te je kot nekakšne križance med povečano lokomotivo U in lokomotiv iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne]] skonstruiral Karl Gölsdorf; prve so iz tovarne v [[Linz]]u prišle leta [[1911]]. Pod italijansko upravo so uporabljali tudi kopije lokomotiv P, ki so jih v letih [[1922]] in [[1923]] izdelali v Reggio Emiliji.
=== Lokomotive ===
[[Slika:Lokomotiva na Parenzani.bmp|280px|thumb|right|Lokomotiva vrste P]]
Za Porečanko je bila izbrana [[lokomotiva]] vrste U. [[Tovarna]] Krauss iz [[Linz]]a je dobavila štiri lokomotive: U20, U21, U22 in U23; v Trst so prispele leta [[1902]]. Zaradi velikega števila voženj so jim leta [[1908]] dodali še lokomotive U37, U38, U39 in U40. Te so bile izdelane v Siglovi [[tovarna|tovarni]] iz [[Wiener Neustadt]]a. Vendar niti te lokomotive niso zadoščale zaradi prevelikega [[promet]]a. Tako so skonstruirali novo vrsto lokomotiv posebej za Porečanko (tip P), ki so počasi zamenjale vrsto U.
Leta [[1903]] so poskušali uvesti [[motornik|motorni vlak]] BCM/s51, ki je bil pravzaprav le en sam potniški vagon s [[parni stroj|parnim strojem]] na enem koncu. Ker se to vozilo ni obneslo, so ga že leta [[1906]] prodali v [[Avstrija|avstrijski]] Pinzgau.
[[Vagon]]i so bili dolgi 8,5 m. Potniški so imeli po 30 sedežev, lahko so jih osvetlili s [[petrolejka]]mi, imeli so balkone, ni pa bilo toaletnih prostorov. Uporabljali so se še tovorni (tako odprti kot zaprti) in prtljažni vagoni. Tik pred ukinitvijo proge je bilo v prometu skupno 180 vagonov.
== Postaje ==
[[Slika:Parenzana-Bahnhof-Koper-1905.jpg|280px|thumb|desno|Postaja Porečanke v Kopru (1905)]]
Postaje ob progi so bile zgrajene iz materialov, ki so bili značilni za [[pokrajina|pokrajino]] v kateri so se nahajale ([[les]] v alpskih deželah, [[opeka]] v nižinskih, [[kamen]]). Grajene so bile po pravilih, ki so veljala za [[Avstro-ogrska|avstro-ogrske]] državne železnice. Pri gradnji so upoštevali estetskost in funkcionalnost. Velikost je bila odvisna od pomembnosti in velikosti kraja. Okoli postaje je bil pogosto vrt z okrasnim rastlinjem, kar je še prispevalo k prijetnemu in privlačnemu videzu poslopja. Postaja je vsebovala: stanovanje za postajnega načelnika, urad, blagajno za prodajo vozovnic, vhodno vežo, čakalnico za potnike, sanitarije, pralnico, shrambo. Poleg nje je bila tudi jama, v katero so metali odpadke. Obstajale so postaje treh kategorij. Prva kategorija je imela stanovanja za več uslužbencev železnic, dve čakalnici in sanitarije za potnike. V to kategorijo so sodili: [[Koper]], [[Lucija, Piran|Lucija]] in [[Poreč]]. Druga kategorija je imela stanovanje samo za načelnika postaje in je bila brez čakalnic – nadomeščala jih je veža. To so bile postaje v Dekanih, Izoli, Sečovljah, Bujah, Grožnjanu, Motovunu, Vižinadi, Labincih in Višnjanu.
V tretjo kategorijo so sodila postajališča, ki so imela le svetilko in napis z imenom kraja. Sem so spadale: Semedela, [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]], [[Savudrija]] … V Portorožu so v postajo spremenili manjšo vilo, ki jo je imela v najemu železniška uprava. Ker je [[vlak]] zaradi dolgih vzponov porabil veliko [[voda|vode]] za [[para|paro]], je bilo vzdolž proge več vodnih zbiralnikov (Koper, Trst, [[Livade, Oprtalj|Livade]], Buje, Poreč …). Vseh postaj na Porečanki je bilo 35. Postaje na Slovenskem ozemlju so bile: Spodnje Škofije, Dekani, Semedela, Koper, Izola, Strunjan, Portorož, Lucija, Sv. Jernej (danes [[Seča]]) in Sečovlje.
== Ostanki ==
[[Slika:Parenzana railway above Mirna.jpg|280px|thumb|right|Ostanki mostu nad [[Mirna (Hrvaška)|Staro Mirno]]]]
[[Slika:Portoroz Tunnel Valeta-8033.jpg|280px|thumb|[[Predor Valeta]] med Strunjanom in Portorožem.]]
Po ugotovitvah hrvaškega društva ''Parenzana'' se je do danes ohranilo kar 94 % izvirne trase (utrjeni nasipi, useki, mostovi, viadukti), na katerih bi bilo mogoče obnoviti progo. Ob trasi se je ohranilo še nekaj kilometrskih kamnov z oznako T.P.C.
[[Slika:Parenzana information table near Portorose.JPG|280px|thumb|Oznaka predora Valeta pri Portorožu]]
Večina poslopij [[železniška postaja|železniških postaj]] stoji še danes (lucijsko so porušili leta [[1995]], čakalnica v [[Semedela|Semedeli]] pa je bila porušena že med vojno), preurejene so v stanovanjske hiše, poslovne prostore, delavnice ali skladišča. Na pobudo domačinov in aktivistov je prenovljena nekdanja postaja v [[Sečovlje|Sečovljah]]. Na »[[Savudrija|savudrijski]]« postaji v [[Valica|Valici]] je še danes napis ''Salvore''.
Ohranjeni so še vsi predori. V nekaterih so gojili [[Kukmak|gobe]], druge pa so pešci in kolesarji uporabljali kot »bližnjico«. Verjetno najbolj znan od predorov Porečanke je [[predor Valeta]] med Strunjanom in Portorožem, ki je od vseh najdaljši.
Večina prvotnih lokomotiv U je bila po umiku iz prometa razrezana v staro [[železo]]. Ohranila se lokomotiva U-37, ki so jo najprej prodali [[Avstrija|avstrijski]] železnici med Weizem, Birkfeldom in Rattnom, med 1. svetovno vojno je prišla na neko gozdno železnico v Bosni, nato pa so jo uporabljali v busovaški opekarni, dokler je niso po »upokojitvi« prepeljali v Koper in razstavili pred novo železniško postajo. Razstavljeni vagoni poleg te lokomotive so prišli iz Bosne in niso nikoli vozili po Porečanki. Druga od ohranjenih lokomotiv tipa U, U-40, še danes vozi po avstrijski železnici [[Murtalbahn]].
Izmed lokomotiv tipa P sta se ohranili dve. P-7 je danes ohranjena v [[Milano|milanskem]] tehniškem muzeju, P-4 pa je med 2. svetovno vojno prišla na proge [[Bosna in Hercegovina|Bosne]] in [[Srbija|Srbije]]. Nazadnje je vozila v okolici [[Čačak|Čačka]]. Leta [[2002]] so blizu izolske [[bencinska črpalka|bencinske črpalke]] razstavili še lokomotivo P-3, ki sicer ni nikoli vozila po Porečanki. ljubljanski [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]] je pred leti z zamenjavo iz Avstrije pridobil še eno lokomotivo tipa P, ki so jo po 1. svetovni vojni izdelali iz delov, iz katerih bi morali izdelati in dobaviti dodatne lokomotive za Porečanko.
== Kolesarska povezava ==
[[Slika:D-8 to Koper (15313362085).jpg|thumb|right|280px|Kolesarska pot na italijansko-slovenski meji v Spodnjih Škofijah]]
'''Parenzana - pot zdravja in prijateljstva''' je [[kolesarska povezava]] treh dežel Italije, Slovenije in Hrvaške in je speljana po opuščeni trasi železniške proge. Tudi po Sloveniji pot označujejo table z italijanskim napisom 'Parenzana', manjka pa slovenski napis 'Porečanka', 'Poreška proga' ali 'Istrska železnica'. V Sloveniji povezuje tri istrske občine: Koper, Izolo in Piran. Občine Koper, Izola in Piran so v letu 2000 podpisale pismo o nameri z Italijo in Hrvaško o vzpostavitvi kolesarske povezave in leta 2002 je bil slovenski del v celoti prevozen, zgrajeni in označeni so bili tudi krajši odseki samostojnih kolesarskih poti, na mestih kjer ostankov proge več ni.
Po Sloveniji poteka od Škofij, na Srminu z novim nadvozom prečka avtocesto A1 in se nadaljuje vse do Lucije. Pri Sečovljah prečka mejo s Hrvaško, ki je svoj del v glavnem tudi že usposobila (otvoritev je bila leta 2011).<ref>http://www.parenzana.net/si/domaca/5619-ch-0?&l_over=1</ref>
==Porečanka v potopisih==
* {{navedi knjigo |author1=[[Samo Rugelj|Rugelj, Samo]]| author2=[[Jurij Hudolin|Hudolin, Jurij]] |author3=[[Aleš Šteger|Šteger, Aleš]]|year=2026 |title=Parenzana ekspres:trije možje se klatijo po stari istrski progi|publisher=UMco |isbn= |cobiss= |pages=}}
==Sklici==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=[[Tadej Brate|Brate, Tadej]] |year=2007 |title=Parenzana: železnica za vse čase|publisher=Kmečki glas, Ljubljana|isbn=978-961-203-3217 |cobiss=236142336 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Ferk, Janko |year=2017 |title=Parenzana: po poti stare železnico od Trsta do Poreča |publisher=Sidarta, Ljubljana|isbn= |cobiss=289591808 |pages=}}
* [[Giulio Roselli|Roselli, Giulio]] ''La ferrovia Trieste-Parenzo e i problemi ferroviari di Trieste e dell'lstria'', Trst, 1972
* [[Giulio Roselli|Roselli, Giulio]] ''Cara Parenzana!'', Trst, 1987
== Glej tudi ==
* [[seznam železniških prog v Sloveniji]]
* [[zgodovina železnice v Sloveniji]]
* [[zgodovina železnice na Hrvaškem]]
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Parenzana}}
* [http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/parenzana-nekoc-in-danes/309118 Parenzana nekoč in danes, MMC RTV SLO]
* [http://www.slovenia.info/?muzej=1945 Muzej Parenzana], Izola
* [http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html Parenzana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141008053704/http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html |date=2014-10-08 }} (stran posvečena stoletnici proge)
* [http://www.zusterna.si/index.php?id=3 Žusterna.si]
* [http://www.istrianet.org/istria/navigation/land/parenzana/index.htm Istrianet]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (pretežni del samo v italijanščini)
* [http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=21&id=5190 O Poti zdravja in prijateljstva] v časniku Dobro jutro
* [http://www.sloveniaholidays.com/kolesarske-poti/pot-zdravja-parenzana-porecanka1 Kolesarska povezava]
{{railways_Slovenia}}
{{Istra}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Železniške proge v Italiji]]
[[Kategorija:Železniške proge v Sloveniji]]
[[Kategorija:Železniške proge na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1902]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 1935]]
[[Kategorija:Zgodovina Istre]]
[[Kategorija:Slovenska Istra]]
[[Kategorija:Porečanka| ]]
{{normativna kontrola}}
olu6vjr38f719fkrb19g7xdymwmcrwv
6762115
6762114
2026-10-08T11:24:19Z
Shabicht
3554
/* Porečanka v potopisih */
6762115
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Nekdanja železniška proga
|ime= Porečanka
|image=Porečanka-zemljevid.jpg
|caption=
|dates=
|building=1900-1902
|commisioned= 1. april 1902
|decommisioned= 31. avgust 1935
|del=
|category= [[Ozkotirna železnica|ozkotirna železniška proga]] (760 mm)
|country= [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|border|24px]] [[Avstro-Ogrska]]<br>
[[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|border|24px]] [[Kraljevina Italija]]
|company= k.k. Staatsbahnen (kkStB)<br>
Ferrovie dello Stato
|mednarodna oznaka proge=
|tiri=1
|oznaka=
|dolzina= 123 [[kilometer|km]]
|sistem vleke=[[Parna lokomotiva|parna]]
|prepustna moc=
|izkoristek=
|shema=
}}
'''Porečanka''' (ali '''Poreška''', {{jezik-it|Parenzana}}) je poslovenjeno italijansko ime nekdanje [[ozkotirna železnica|ozkotirne]] železniške proge (širine 760 [[milimeter|mm]]) med [[Trst]]om in [[Poreč]]em, ki so jo Slovenci in Hrvati imenovali '''Istrijanka'''. Obratovala je med letoma [[1902]] in [[1935]].
== Etimologija ==
[[File:Oznaka TPC Parencana Sečovlje.jpg|thumb|280px|Originalna oznaka TPC na 46. kilometru nad [[Sečoveljske soline|Sečoveljskimi solinami]]]]
Ime proge je izpeljano iz latinskega imena ''Parentium'', kot se je [[Poreč]] ([[Italijanščina|ital.]] Parenzo, [[Nemščina|nem.]] Parenz) imenoval v rimskih časih. Po njem se je proga ob dograditvi uradno imenovala '''Poreška proga''' oziroma '''Parenzaner''', zatem '''Istrska železnica''' ali '''TPC''' (Trieste–Parenzo–Canfanaro) po v [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskih]] nikoli uresničenih načrtih, da bi jo zgradili vse do [[Kanfanar]]ja.
=== Poimenovanja ===
Istrijani so ji pravili kar ''Istranka'' oz. ''Istrijanka'' ter ''[[vino|vinska]]'' oz. ''[[vinogradništvo|vinogradniška]] železnica''. Ob priključitvi [[Istra|Istre]] k [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] so jo uradno preimenovali v '''La Parenzana''' vendar domačini tega imena, ki je bilo povezano z italijanskim [[iredentizem|iredentizmom]], niso sprejeli. To poimenovanje se je med Slovenci uveljavilo šele po veliki [[Migracije|priselitvi ljudi]] iz osrednjega dela [[Slovenija|Slovenije]], ko istrske proge že davno ni bilo več. Ohranjeno [[hrvaščina|hrvaško]] poimenovanje proge je tudi ''Porečka''.
== Trasa ==
{|{{Glava shematskega prikaza (center)|collapse = yes}}
{{BS-Glava|Trst–Poreč||#E2062C|#FFFFFF|300px}}
{{BS-Shema}}
{{BS5-2||||exKBHFa|||''[[Trst]] Campomarzio'' / ''Sv. Andrej''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''Trst – pristanišče za les''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''Trst Servola''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''Žavlje''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Osapska reka]]||}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Spodnje Škofije]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Rižana (reka)|Rižana]]||}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Dekani]]''|}}
{{BS5-2||STR+l|STRq|xKRZ|CONTfq||[[Železniška proga Divača - Koper|proti Divači]]|}}
{{BS5-2|WASSERq|WBRÜCKE1|WASSERqd|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Rižana (reka)|Rižana]]|[[Rižana (reka)|Rižana]]|}}
{{BS5-2|KDSTaq|ABZgr|WASSER|exHST||[[Tovorna železniška postaja Koper|Koper tovorna]]|''[[Lazaret]]''|}}
{{BS5-2|WASSERq|WBRÜCKE1|WASSERr|exSTR3||[[Razbremenilnik]]||O3=exSTRc2|}}
{{BS5-2||xvSHI1+l-STR+l|exSTRr+1|||||O4=exSTRc4|}}
{{BS5-2||xvSHI1l-STRl|exSTR2+r|||||O4=exSTRc3|}}
{{BS5-2|WASSERq|WBRÜCKE2|WASSER+r|exSTR+4||[[Škocjanski zatok]]||O3=exSTRc1|}}
{{BS5-2||KBHFe|WASSER|exBHF||[[Železniška postaja Koper|Koper]]|''[[Koper]]-[[Center Kopra|Center]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Koper]]-[[Semedela]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Izola]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Šalet''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Strunjan]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Valeta]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Portorož]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Lucija, Piran|Sv. Lucija]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''Paderno, [[Seča]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Sečovlje]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Dragonja|Stara Dragonja]]||}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Dragonja]]||}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Savudrija]]''|}}
{{BS5-2|||extCONTgq|exSTR||''planirani odcep proti [[Umag|Umagu]]''||O4=extSTRr|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Markovac, Višnjan|Markovac]] - Mažurija''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Kaldanija]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Buje, Istra|Buje]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Triban]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Grožnjan]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Sv. Vid]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Kalcini]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Kostanjica (Grožnjan)|Kostanjica]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Kostanjica''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Završje (Grožnjan)|Završje]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Završje 1''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Završje 2''|}}
{{BS5-2||||exSTRo|||Završje||}}
{{BS5-2||||exSTRo|||[[Antonci]]||}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Freski]]|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Oprtalj]]''|}}
{{BS5-2||||exhSTRae|||Oprtalj||}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Livade, Oprtalj|Livade]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Mirna (Hrvaška)|Stara Mirna]]||}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Mirna (Hrvaška)|Mirna]]||}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Motovun]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Motovun''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Karojba]]''|}}
{{BS5-2|||extCONTgq|exSTR||''planirani odcep proti [[Pazin|Pazinu]]''||O4=extSTRr|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Rakotule]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Krvar]]||}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Sabadin]]||}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Vižinada]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Baldaši]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Kaštelir-Labinci]] - Mrakovac''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Višnjan]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Nova Vas (Poreč)|Nova Vas]]''|}}
{{BS5-2||||exKBHFe|||''[[Poreč]]''|}}
|}
|}
[[Slika:Valeta 550 m.JPG|thumb|280px|right|''[[Predor Valeta|Valeta]]'', predor nekdanje ozkotirne železnice na odseku med [[Strunjan]]om in Portorožem (vhod v predor iz strunjanske strani).]]
Proga se je pričela na tržaški [[železniška postaja|postaji]] Sv. Andreja (''Campo Marzio'', kjer je danes tržaški [[muzej|železniški muzej]]), kmalu zatem se je pri Škedenj (Trst) odcepila od trase [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], stekla skozi [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] in v [[Spodnje Škofije|Škofijah]] vstopila na današnji slovenski del [[Slovenska Istra|Istre]]. Najprej se je usmerila proti [[Dekani|Dekanom]], se obrnila proti [[Koper|Kopru]] in nato ob nekdanji obalni cesti dosegla [[Izola|Izolo]], nadaljevala mimo današnjega Jagodja skozi [[Predor Šalet|predor]] pod Belvederjem v [[Strunjan]], skozi [[Predor Valeta|predor]] v Portorož in do [[Lucija, Piran|Lucije]] ter do [[Sečovlje|Sečovelj]], kjer je prečkala reko [[Dragonja|Dragonjo]] in vstopila na današnji [[Hrvaška|hrvaški]] del Istre. Tam je najprej tekla proti zahodu proti vasi [[Valica]], kjer je stala [[Savudrija|savudrijska]] železniška postaja, nato pa se je obrnila na vzhod proti notranjosti Istre, se povzpela mimo [[Buje, Istra|Buj]] do [[Grožnjan]]a, kjer je v predoru Kalcini pri 293 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]] dosegla najvišjo točko na celotni trasi. Zatem se je spustila do [[Livade, Oprtalj|Livad]], tam prečkala [[Mirna (Hrvaška)|Mirno]] in se usmerila proti zahodu. Sledil je še en vzpon mimo [[Motovun]]a do [[Vižinada|Vižinade]] do [[Baldaši|Baldašev]] (273 m nad morjem), nato pa se je proga začela spuščati, stekla čez [[Višnjan]] in po 123 km celotne dolžine dosegla [[Poreč]]. S tem je bila ena daljših ozkotirnih železniških prog v [[Evropa|Evropi]].
Kljub prvotnim načrtom in prizadevanjem [[Umag|umaških]] oblasti ni bil nikdar zgrajen krak med [[Umag]]om in Valico. [[Piranski trolejbus]] (1909), od leta 1912 pa [[Piranski tramvaj|tramvaj]] sta povezala železniško postajo v Luciji s Piranom. Ker je bil tudi Portorož takrat znani zdraviliški kraj, so lokalno postajališče za goste šele dve leti po odprtju proge uredili kar v zasebni vili ob progi.
== Zgodovina ==
Ko je avstrijski zakon dovolil gradnjo krajevnih ozkotirnih železnic, so okoli leta [[1880]] bile izdelane prve analize izgradnje takšne proge v zahodni Istri. Že leta [[1888]] jo je pričela načrtovati [[berlin]]ska družba ''Sanderop & comp.'' pod vodstvom [[grof]]a Petra Waldersteina, obenem pa je svoje načrte pripravljalo tržaško podjetje Luigija Buzzija.
Gradbeno dovoljenje je bilo izdano šele leta [[1898]]. Leta [[1900]] je bila na [[Dunaj]]u ustanovljena družba TPC, ki jo je vodil primorski [[deželni glavar]] [[Ludovico Rizzi]], in še istega leta se je pričela gradnja. Odsek med Trstom in Portorožem sta gradili tržaški podjetji Butoraz in Zifer, odsek med Portorožem in Bujami ljubljansko podjetje [[Filip Zupančič|Filipa Zupančiča]], odsek med Bujami in [[Vižinada|Vižinado]] dunajska podjetja Brunetti, List in Radl, odsek med Vižinado in Porečem pa so zaupali Pellegriniju in Strohmeierju, prav tako z [[Dunaj|Dunaja]].
Odsek med Trstom in Bujami je bil svečano odprt (predstavniki [[Italijani|Italijanov]] so otvoritev [[bojkot]]irali zaradi [[dvojezičnost|dvojezičnih]] napisov ob progi) [[1. april]]a [[1902]], prvi vlak med Bujami in Porečem pa je zapeljal [[15. december|15. decembra]] istega leta. Najprej zaradi pomanjkanja denarja, zatem pa zaradi bližajoče se [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] ni bil nikdar zgrajen sicer načrtovani podaljšek do Kanfanarja, kjer bi se proga priključila železniški povezavi med [[Divača|Divačo]], [[Rovinj]]em in [[Pulj]]em.
Proga je krajem ob njej prinesla občuten gospodarski napredek. Po njej so prevažali predvsem [[kmetijstvo|kmetijske]] pridelke, ki so se prodajali na tržaški [[tržnica|tržnici]]. Poleg tega je služila še prevozu [[ribe|rib]], [[sol]]i, izdelkov piranske kemične industrije ter kamna iz [[kamnolom]]ov v [[Grožnjan]]u, [[Momjan]]u in [[Kanegra|Kanegri]]. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] so po njej prevažali tudi [[vojska|vojsko]] in hrano za oskrbo Istre.
[[Slika:Prehod nad ozkotirno zeleznico - panoramio.jpg|280px|thumb|desno|Stari kamniti most pri Portorožu]]
Po koncu 1. svetovne vojne je bila celotna Istra priključena [[Italija|Italiji]], ki je prevzela tudi upravljanje proge. Sedež družbe se je z Dunaja preselil v Pulj, iz notranjosti Italije pa so pripeljali tako nove lokomotive kot večji del osebja. Približno desetletje je železnica še poslovala rentabilno, nato pa je ob izbruhu gospodarke krize ter zaradi vedno konkurenčnejšega [[pomorstvo|pomorskega]] in [[avtobus]]nega prometa začela prinašati izgubo, zato je iz [[Rim]]a prišel ukaz o zaprtju proge. S tem dejanjem je [[fašizem|fašistični]] režim obenem močno prizadel pretežno [[Slovenci|slovensko]] in [[Hrvati|hrvaško]] prebivalstvo istrskega zaledja in jih tako pognal s trebuhom za kruhom. Zadnji vlak je zapeljal [[31. avgust]]a [[1935]]. Vozni park so prodali železnicam drugod po Italiji, zlasti na [[Sicilija|Sicilijo]]. Dokaj je razširjen mit, ki pa nima preverjene podlage, da naj bi bile tračnice razstavljene, da bi jih prepeljali v takratno italijansko [[kolonija (geografija)|kolonijo]] [[Etiopija|Etiopijo]]. Do tja naj ne bi nikoli prispele, ker naj bi ladja potonila v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
Med obratovanjem železnice se je zgodilo več manjših nesreč, poleg človeškega faktorja je nekaterim botrovalo tudi dejstvo, da projektanti iz notranjosti [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] niso poznali vseh zakonitosti lokalne mikroklime. Močni sunki [[burja|burje]] so tako nekajkrat povzročili iztirjenje vlaka pri [[Milje (Tržaški zaliv)|Miljah]]. Najhujša takšna nesreča se je zgodila [[31. marec|31. marca]] [[1910]], ko je vlak pod seboj pokopal tri ljudi in jih več ranil. Do podobne nesreče, ravno tako v bližini Milj, je prišlo še leta [[1916]], vendar podatki o žrtvah niso znani. Leta [[1917]] so [[Rusi|ruski]] [[vojni ujetnik]]i na danes hrvaškem delu trase namerno iztirili vlak, ki je pod seboj pokopal strojevodjo in kurjača.
Do najbolj tragičnega dogodka v zgodovini te železniške proge pa je prišlo 19. marca 1921 ob 18.20. Skupina [[fašisti|fašistov]], ki je bila na poti v [[Trst]], je v [[Strunjan]]u kar z vlaka streljala na skupino otrok, ki so se igrali ob progi. Dva sta bila ubita, dva pohabljena in trije ranjeni. V spomin na ta dogodek je [[Božidar Tvrdy]] napisal pesem [http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html Za Šentjanom je utonilo sonce] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141008053704/http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html |date=2014-10-08 }}.
Po vojni so je pojavilo več zamisli, da bi železnico za potrebe [[turizem|turizma]] vsaj delno obnovili, vendar tega niso nikdar uresničili. Zadnja takšna pobuda je prišla leta [[2003]] iz [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so ustanovili [[društvo]] ''Parenzana'' za obnovitev proge.
Uresničitev teh načrtov se trenutno ne zdi verjetna. [[Slovenija|Slovenski]] del trase so ob pripravah na stoletnico odprtja s finančno pomočjo [[Evropska unija|Evropske unije]] pričeli preurejati v rekreativno '''Pot zdravja in prijateljstva'''. Do sedaj je večji del trase že asfaltiran in namenjen [[pešec|pešcem]] in [[kolesar]]jem. Podobne obnove so se pred nedavnim lotili tudi na [[Hrvaška|hrvaški]] strani.
== Slabosti Porečanke ==
[[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1930.jpg|thumb|right|280px|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1930]]
Porečanka je bila draga oblika prevoza, vendar razmeroma udobna. Zato so si potovanje z njo lahko privoščili le premožnejši sloji, kar je pomenilo, da dobiček ni bil ravno velik. Leta [[1903]] so bile [[tarifa|tarife]] znižane, a še vedno previsoke glede na nizke dohodke [[prebivalstvo|prebivalstva]] v Istri. Istrski pokrajinski odbor je na [[Dunaj]]u zahteval še nižje cene, vendar ni dosegel ničesar. Tako je imela Porečanka vsako leto izgube – potnikov in tovora je bilo manj, kot so načrtovali. Da bi krili stroške in izgubo, so višali cene vozovnic, kar pa je še zmanjšalo število potnikov in še povečalo izgubo. Ko je železnica prešla v roke italijanske uprave, so namišljeno [[razdalja|razdaljo]] 153 km, ki je povečevala zaslužek, zamenjali z resnično [[razdalja|razdaljo]] 123 km in uvedli [[tarifa|tarifo]], ki je bila v uporabi na vseh državnih železnicah. Vendar ni bilo želenega učinka.
Z železnico so večinoma potovali državni uslužbenci in zaposleni na železnici, ki so imeli večje dohodke kot večina [[prebivalstvo|prebivalstva]], poleg tega pa so imeli še popust za vozovnice, ter tisti, ki so jim povrnili potne stroške. Tistih, ki so plačevali polno ceno, je bilo zelo malo. Prevoz z vlakom je zaživel le ob raznih kulturnih prireditvah, verskih dogodkih in političnih srečanjih, ker so bile takrat cene vozovnic znižane.
Zadnja leta delovanja sta po Porečanki vozila le še dva [[vlak]]a, ki pa sta vedno vsebovala vsaj dva popolnoma prazna [[vagon]]a. Porečanka je po 33 letih delovanja, 18 let pod [[Avstro-ogrska|Avstro-ogrsko]] in 15 let pod [[Italija|Italijo]], zaključila svojo nalogo.
== Tehnični podatki ==
* dolžina: 123 km
* razdalja med tračnicami: 760 mm
* skupno število postaj in postajališč: 35
* najnižja točka: 2 m nadmorske višine (v Trstu, Kopru, Luciji in Poreču)
* najvišja točka: 293 m nadmorske višine (v predoru Kalcini)
* število krivin: 604
* najmanjši krivinski polmer: 60 m
* največji naklon: 28 [[‰]]
* [[predor]]i: 9, skupna dolžina 1530 m
* [[most]]ovi: 11 (najpomembnejše [[reka|reke]], ki jih je proga prečkala: [[Osapska reka]], [[Rižana]], [[Dragonja]] in [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]])
* [[viadukt]]i: 6
* povprečna hitrost: 25 km/h
* najvišja hitrost: 31 km/h
* število zavojev: 604
* dolžina vagonov: 8,5 m
* trajanje potovanja: 6-7 h
== Potovanje ==
Zaradi številnih ovinkov in vzponov je bila povprečna hitrost vožnje zgolj 25 km/h, tako je celotno potovanje med Trstom in Porečem skupaj z vsemi postanki trajalo okoli 7 ur. Počasna vožnja je potnikom omogočila, da so lahko vmes skočili z [[vlak]]a, da so si odtrgali kašen sadež iz [[sadovnjak]]ov ob progi ali odtočili (v [[vagon]]ih namreč ni bilo sanitarij). To so izkoriščali tudi mnogi »slepi potniki«, ki si niso mogli privoščiti ne ravno poceni [[vozovnica|vozovnic]], da so se izognili kontrolam. Včasih je na najbolj strmih odsekih [[lokomotiva]] »omagala« in so potniki morali izstopiti ter vlak poriniti. Včasih se je vlak ustavil tudi zato, ker so otroci tračnice premazali s [[figa]]mi in jih je bilo treba pred nadaljevanjem poti očistiti.
== Vozni park ==
[[Slika:U37 parenzana koper.jpg|thumb|280px|desno|thumb|Lokomotiva U.37 na [[Železniška postaja Koper|koprski železniški postaji]] leta 1995]]
[[Slika:U.37 locomotive (1).JPG|thumb|280px|desno|thumb|Lokomotiva U.37 na koprski železniški postaji leta 2008]]
Prvotno so se uporabljale štiriosne [[para|parne]] [[lokomotiva|lokomotive]] vrste U brez tenderjev. Ker so se vzponi na progi izkazali za prehude, so naročili izdelavo močnejših petosnih lokomotiv vrste P. Le te je kot nekakšne križance med povečano lokomotivo U in lokomotiv iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne]] skonstruiral Karl Gölsdorf; prve so iz tovarne v [[Linz]]u prišle leta [[1911]]. Pod italijansko upravo so uporabljali tudi kopije lokomotiv P, ki so jih v letih [[1922]] in [[1923]] izdelali v Reggio Emiliji.
=== Lokomotive ===
[[Slika:Lokomotiva na Parenzani.bmp|280px|thumb|right|Lokomotiva vrste P]]
Za Porečanko je bila izbrana [[lokomotiva]] vrste U. [[Tovarna]] Krauss iz [[Linz]]a je dobavila štiri lokomotive: U20, U21, U22 in U23; v Trst so prispele leta [[1902]]. Zaradi velikega števila voženj so jim leta [[1908]] dodali še lokomotive U37, U38, U39 in U40. Te so bile izdelane v Siglovi [[tovarna|tovarni]] iz [[Wiener Neustadt]]a. Vendar niti te lokomotive niso zadoščale zaradi prevelikega [[promet]]a. Tako so skonstruirali novo vrsto lokomotiv posebej za Porečanko (tip P), ki so počasi zamenjale vrsto U.
Leta [[1903]] so poskušali uvesti [[motornik|motorni vlak]] BCM/s51, ki je bil pravzaprav le en sam potniški vagon s [[parni stroj|parnim strojem]] na enem koncu. Ker se to vozilo ni obneslo, so ga že leta [[1906]] prodali v [[Avstrija|avstrijski]] Pinzgau.
[[Vagon]]i so bili dolgi 8,5 m. Potniški so imeli po 30 sedežev, lahko so jih osvetlili s [[petrolejka]]mi, imeli so balkone, ni pa bilo toaletnih prostorov. Uporabljali so se še tovorni (tako odprti kot zaprti) in prtljažni vagoni. Tik pred ukinitvijo proge je bilo v prometu skupno 180 vagonov.
== Postaje ==
[[Slika:Parenzana-Bahnhof-Koper-1905.jpg|280px|thumb|desno|Postaja Porečanke v Kopru (1905)]]
Postaje ob progi so bile zgrajene iz materialov, ki so bili značilni za [[pokrajina|pokrajino]] v kateri so se nahajale ([[les]] v alpskih deželah, [[opeka]] v nižinskih, [[kamen]]). Grajene so bile po pravilih, ki so veljala za [[Avstro-ogrska|avstro-ogrske]] državne železnice. Pri gradnji so upoštevali estetskost in funkcionalnost. Velikost je bila odvisna od pomembnosti in velikosti kraja. Okoli postaje je bil pogosto vrt z okrasnim rastlinjem, kar je še prispevalo k prijetnemu in privlačnemu videzu poslopja. Postaja je vsebovala: stanovanje za postajnega načelnika, urad, blagajno za prodajo vozovnic, vhodno vežo, čakalnico za potnike, sanitarije, pralnico, shrambo. Poleg nje je bila tudi jama, v katero so metali odpadke. Obstajale so postaje treh kategorij. Prva kategorija je imela stanovanja za več uslužbencev železnic, dve čakalnici in sanitarije za potnike. V to kategorijo so sodili: [[Koper]], [[Lucija, Piran|Lucija]] in [[Poreč]]. Druga kategorija je imela stanovanje samo za načelnika postaje in je bila brez čakalnic – nadomeščala jih je veža. To so bile postaje v Dekanih, Izoli, Sečovljah, Bujah, Grožnjanu, Motovunu, Vižinadi, Labincih in Višnjanu.
V tretjo kategorijo so sodila postajališča, ki so imela le svetilko in napis z imenom kraja. Sem so spadale: Semedela, [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]], [[Savudrija]] … V Portorožu so v postajo spremenili manjšo vilo, ki jo je imela v najemu železniška uprava. Ker je [[vlak]] zaradi dolgih vzponov porabil veliko [[voda|vode]] za [[para|paro]], je bilo vzdolž proge več vodnih zbiralnikov (Koper, Trst, [[Livade, Oprtalj|Livade]], Buje, Poreč …). Vseh postaj na Porečanki je bilo 35. Postaje na Slovenskem ozemlju so bile: Spodnje Škofije, Dekani, Semedela, Koper, Izola, Strunjan, Portorož, Lucija, Sv. Jernej (danes [[Seča]]) in Sečovlje.
== Ostanki ==
[[Slika:Parenzana railway above Mirna.jpg|280px|thumb|right|Ostanki mostu nad [[Mirna (Hrvaška)|Staro Mirno]]]]
[[Slika:Portoroz Tunnel Valeta-8033.jpg|280px|thumb|[[Predor Valeta]] med Strunjanom in Portorožem.]]
Po ugotovitvah hrvaškega društva ''Parenzana'' se je do danes ohranilo kar 94 % izvirne trase (utrjeni nasipi, useki, mostovi, viadukti), na katerih bi bilo mogoče obnoviti progo. Ob trasi se je ohranilo še nekaj kilometrskih kamnov z oznako T.P.C.
[[Slika:Parenzana information table near Portorose.JPG|280px|thumb|Oznaka predora Valeta pri Portorožu]]
Večina poslopij [[železniška postaja|železniških postaj]] stoji še danes (lucijsko so porušili leta [[1995]], čakalnica v [[Semedela|Semedeli]] pa je bila porušena že med vojno), preurejene so v stanovanjske hiše, poslovne prostore, delavnice ali skladišča. Na pobudo domačinov in aktivistov je prenovljena nekdanja postaja v [[Sečovlje|Sečovljah]]. Na »[[Savudrija|savudrijski]]« postaji v [[Valica|Valici]] je še danes napis ''Salvore''.
Ohranjeni so še vsi predori. V nekaterih so gojili [[Kukmak|gobe]], druge pa so pešci in kolesarji uporabljali kot »bližnjico«. Verjetno najbolj znan od predorov Porečanke je [[predor Valeta]] med Strunjanom in Portorožem, ki je od vseh najdaljši.
Večina prvotnih lokomotiv U je bila po umiku iz prometa razrezana v staro [[železo]]. Ohranila se lokomotiva U-37, ki so jo najprej prodali [[Avstrija|avstrijski]] železnici med Weizem, Birkfeldom in Rattnom, med 1. svetovno vojno je prišla na neko gozdno železnico v Bosni, nato pa so jo uporabljali v busovaški opekarni, dokler je niso po »upokojitvi« prepeljali v Koper in razstavili pred novo železniško postajo. Razstavljeni vagoni poleg te lokomotive so prišli iz Bosne in niso nikoli vozili po Porečanki. Druga od ohranjenih lokomotiv tipa U, U-40, še danes vozi po avstrijski železnici [[Murtalbahn]].
Izmed lokomotiv tipa P sta se ohranili dve. P-7 je danes ohranjena v [[Milano|milanskem]] tehniškem muzeju, P-4 pa je med 2. svetovno vojno prišla na proge [[Bosna in Hercegovina|Bosne]] in [[Srbija|Srbije]]. Nazadnje je vozila v okolici [[Čačak|Čačka]]. Leta [[2002]] so blizu izolske [[bencinska črpalka|bencinske črpalke]] razstavili še lokomotivo P-3, ki sicer ni nikoli vozila po Porečanki. ljubljanski [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]] je pred leti z zamenjavo iz Avstrije pridobil še eno lokomotivo tipa P, ki so jo po 1. svetovni vojni izdelali iz delov, iz katerih bi morali izdelati in dobaviti dodatne lokomotive za Porečanko.
== Kolesarska povezava ==
[[Slika:D-8 to Koper (15313362085).jpg|thumb|right|280px|Kolesarska pot na italijansko-slovenski meji v Spodnjih Škofijah]]
'''Parenzana - pot zdravja in prijateljstva''' je [[kolesarska povezava]] treh dežel Italije, Slovenije in Hrvaške in je speljana po opuščeni trasi železniške proge. Tudi po Sloveniji pot označujejo table z italijanskim napisom 'Parenzana', manjka pa slovenski napis 'Porečanka', 'Poreška proga' ali 'Istrska železnica'. V Sloveniji povezuje tri istrske občine: Koper, Izolo in Piran. Občine Koper, Izola in Piran so v letu 2000 podpisale pismo o nameri z Italijo in Hrvaško o vzpostavitvi kolesarske povezave in leta 2002 je bil slovenski del v celoti prevozen, zgrajeni in označeni so bili tudi krajši odseki samostojnih kolesarskih poti, na mestih kjer ostankov proge več ni.
Po Sloveniji poteka od Škofij, na Srminu z novim nadvozom prečka avtocesto A1 in se nadaljuje vse do Lucije. Pri Sečovljah prečka mejo s Hrvaško, ki je svoj del v glavnem tudi že usposobila (otvoritev je bila leta 2011).<ref>http://www.parenzana.net/si/domaca/5619-ch-0?&l_over=1</ref>
==Porečanka v potopisih==
* {{navedi knjigo |author1=[[Samo Rugelj|Rugelj, Samo]]| author2=[[Jurij Hudolin|Hudolin, Jurij]] |author3=[[Aleš Šteger|Šteger, Aleš]]|year=2026 |title=Parenzana ekspres: trije možje se klatijo po stari istrski progi|publisher=UMco |isbn= |cobiss= |pages=}}
==Sklici==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=[[Tadej Brate|Brate, Tadej]] |year=2007 |title=Parenzana: železnica za vse čase|publisher=Kmečki glas, Ljubljana|isbn=978-961-203-3217 |cobiss=236142336 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Ferk, Janko |year=2017 |title=Parenzana: po poti stare železnico od Trsta do Poreča |publisher=Sidarta, Ljubljana|isbn= |cobiss=289591808 |pages=}}
* [[Giulio Roselli|Roselli, Giulio]] ''La ferrovia Trieste-Parenzo e i problemi ferroviari di Trieste e dell'lstria'', Trst, 1972
* [[Giulio Roselli|Roselli, Giulio]] ''Cara Parenzana!'', Trst, 1987
== Glej tudi ==
* [[seznam železniških prog v Sloveniji]]
* [[zgodovina železnice v Sloveniji]]
* [[zgodovina železnice na Hrvaškem]]
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Parenzana}}
* [http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/parenzana-nekoc-in-danes/309118 Parenzana nekoč in danes, MMC RTV SLO]
* [http://www.slovenia.info/?muzej=1945 Muzej Parenzana], Izola
* [http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html Parenzana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141008053704/http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html |date=2014-10-08 }} (stran posvečena stoletnici proge)
* [http://www.zusterna.si/index.php?id=3 Žusterna.si]
* [http://www.istrianet.org/istria/navigation/land/parenzana/index.htm Istrianet]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (pretežni del samo v italijanščini)
* [http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=21&id=5190 O Poti zdravja in prijateljstva] v časniku Dobro jutro
* [http://www.sloveniaholidays.com/kolesarske-poti/pot-zdravja-parenzana-porecanka1 Kolesarska povezava]
{{railways_Slovenia}}
{{Istra}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Železniške proge v Italiji]]
[[Kategorija:Železniške proge v Sloveniji]]
[[Kategorija:Železniške proge na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1902]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 1935]]
[[Kategorija:Zgodovina Istre]]
[[Kategorija:Slovenska Istra]]
[[Kategorija:Porečanka| ]]
{{normativna kontrola}}
kq8u5kcfd9m3ejzai40gkk834hwbakj
6762117
6762115
2026-10-08T11:26:36Z
Shabicht
3554
/* Porečanka v potopisih */
6762117
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Nekdanja železniška proga
|ime= Porečanka
|image=Porečanka-zemljevid.jpg
|caption=
|dates=
|building=1900-1902
|commisioned= 1. april 1902
|decommisioned= 31. avgust 1935
|del=
|category= [[Ozkotirna železnica|ozkotirna železniška proga]] (760 mm)
|country= [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|border|24px]] [[Avstro-Ogrska]]<br>
[[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|border|24px]] [[Kraljevina Italija]]
|company= k.k. Staatsbahnen (kkStB)<br>
Ferrovie dello Stato
|mednarodna oznaka proge=
|tiri=1
|oznaka=
|dolzina= 123 [[kilometer|km]]
|sistem vleke=[[Parna lokomotiva|parna]]
|prepustna moc=
|izkoristek=
|shema=
}}
'''Porečanka''' (ali '''Poreška''', {{jezik-it|Parenzana}}) je poslovenjeno italijansko ime nekdanje [[ozkotirna železnica|ozkotirne]] železniške proge (širine 760 [[milimeter|mm]]) med [[Trst]]om in [[Poreč]]em, ki so jo Slovenci in Hrvati imenovali '''Istrijanka'''. Obratovala je med letoma [[1902]] in [[1935]].
== Etimologija ==
[[File:Oznaka TPC Parencana Sečovlje.jpg|thumb|280px|Originalna oznaka TPC na 46. kilometru nad [[Sečoveljske soline|Sečoveljskimi solinami]]]]
Ime proge je izpeljano iz latinskega imena ''Parentium'', kot se je [[Poreč]] ([[Italijanščina|ital.]] Parenzo, [[Nemščina|nem.]] Parenz) imenoval v rimskih časih. Po njem se je proga ob dograditvi uradno imenovala '''Poreška proga''' oziroma '''Parenzaner''', zatem '''Istrska železnica''' ali '''TPC''' (Trieste–Parenzo–Canfanaro) po v [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskih]] nikoli uresničenih načrtih, da bi jo zgradili vse do [[Kanfanar]]ja.
=== Poimenovanja ===
Istrijani so ji pravili kar ''Istranka'' oz. ''Istrijanka'' ter ''[[vino|vinska]]'' oz. ''[[vinogradništvo|vinogradniška]] železnica''. Ob priključitvi [[Istra|Istre]] k [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] so jo uradno preimenovali v '''La Parenzana''' vendar domačini tega imena, ki je bilo povezano z italijanskim [[iredentizem|iredentizmom]], niso sprejeli. To poimenovanje se je med Slovenci uveljavilo šele po veliki [[Migracije|priselitvi ljudi]] iz osrednjega dela [[Slovenija|Slovenije]], ko istrske proge že davno ni bilo več. Ohranjeno [[hrvaščina|hrvaško]] poimenovanje proge je tudi ''Porečka''.
== Trasa ==
{|{{Glava shematskega prikaza (center)|collapse = yes}}
{{BS-Glava|Trst–Poreč||#E2062C|#FFFFFF|300px}}
{{BS-Shema}}
{{BS5-2||||exKBHFa|||''[[Trst]] Campomarzio'' / ''Sv. Andrej''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''Trst – pristanišče za les''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''Trst Servola''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''Žavlje''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Osapska reka]]||}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Spodnje Škofije]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Rižana (reka)|Rižana]]||}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Dekani]]''|}}
{{BS5-2||STR+l|STRq|xKRZ|CONTfq||[[Železniška proga Divača - Koper|proti Divači]]|}}
{{BS5-2|WASSERq|WBRÜCKE1|WASSERqd|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Rižana (reka)|Rižana]]|[[Rižana (reka)|Rižana]]|}}
{{BS5-2|KDSTaq|ABZgr|WASSER|exHST||[[Tovorna železniška postaja Koper|Koper tovorna]]|''[[Lazaret]]''|}}
{{BS5-2|WASSERq|WBRÜCKE1|WASSERr|exSTR3||[[Razbremenilnik]]||O3=exSTRc2|}}
{{BS5-2||xvSHI1+l-STR+l|exSTRr+1|||||O4=exSTRc4|}}
{{BS5-2||xvSHI1l-STRl|exSTR2+r|||||O4=exSTRc3|}}
{{BS5-2|WASSERq|WBRÜCKE2|WASSER+r|exSTR+4||[[Škocjanski zatok]]||O3=exSTRc1|}}
{{BS5-2||KBHFe|WASSER|exBHF||[[Železniška postaja Koper|Koper]]|''[[Koper]]-[[Center Kopra|Center]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Koper]]-[[Semedela]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Izola]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Šalet''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Strunjan]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Valeta]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Portorož]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Lucija, Piran|Sv. Lucija]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''Paderno, [[Seča]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Sečovlje]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Dragonja|Stara Dragonja]]||}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Dragonja]]||}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Savudrija]]''|}}
{{BS5-2|||extCONTgq|exSTR||''planirani odcep proti [[Umag|Umagu]]''||O4=extSTRr|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Markovac, Višnjan|Markovac]] - Mažurija''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Kaldanija]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Buje, Istra|Buje]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Triban]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Grožnjan]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Sv. Vid]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Kalcini]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Kostanjica (Grožnjan)|Kostanjica]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Kostanjica''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Završje (Grožnjan)|Završje]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Završje 1''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Završje 2''|}}
{{BS5-2||||exSTRo|||Završje||}}
{{BS5-2||||exSTRo|||[[Antonci]]||}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Freski]]|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Oprtalj]]''|}}
{{BS5-2||||exhSTRae|||Oprtalj||}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Livade, Oprtalj|Livade]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Mirna (Hrvaška)|Stara Mirna]]||}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Mirna (Hrvaška)|Mirna]]||}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Motovun]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Motovun''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Karojba]]''|}}
{{BS5-2|||extCONTgq|exSTR||''planirani odcep proti [[Pazin|Pazinu]]''||O4=extSTRr|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Rakotule]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Krvar]]||}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Sabadin]]||}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Vižinada]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Baldaši]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Kaštelir-Labinci]] - Mrakovac''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Višnjan]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Nova Vas (Poreč)|Nova Vas]]''|}}
{{BS5-2||||exKBHFe|||''[[Poreč]]''|}}
|}
|}
[[Slika:Valeta 550 m.JPG|thumb|280px|right|''[[Predor Valeta|Valeta]]'', predor nekdanje ozkotirne železnice na odseku med [[Strunjan]]om in Portorožem (vhod v predor iz strunjanske strani).]]
Proga se je pričela na tržaški [[železniška postaja|postaji]] Sv. Andreja (''Campo Marzio'', kjer je danes tržaški [[muzej|železniški muzej]]), kmalu zatem se je pri Škedenj (Trst) odcepila od trase [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], stekla skozi [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] in v [[Spodnje Škofije|Škofijah]] vstopila na današnji slovenski del [[Slovenska Istra|Istre]]. Najprej se je usmerila proti [[Dekani|Dekanom]], se obrnila proti [[Koper|Kopru]] in nato ob nekdanji obalni cesti dosegla [[Izola|Izolo]], nadaljevala mimo današnjega Jagodja skozi [[Predor Šalet|predor]] pod Belvederjem v [[Strunjan]], skozi [[Predor Valeta|predor]] v Portorož in do [[Lucija, Piran|Lucije]] ter do [[Sečovlje|Sečovelj]], kjer je prečkala reko [[Dragonja|Dragonjo]] in vstopila na današnji [[Hrvaška|hrvaški]] del Istre. Tam je najprej tekla proti zahodu proti vasi [[Valica]], kjer je stala [[Savudrija|savudrijska]] železniška postaja, nato pa se je obrnila na vzhod proti notranjosti Istre, se povzpela mimo [[Buje, Istra|Buj]] do [[Grožnjan]]a, kjer je v predoru Kalcini pri 293 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]] dosegla najvišjo točko na celotni trasi. Zatem se je spustila do [[Livade, Oprtalj|Livad]], tam prečkala [[Mirna (Hrvaška)|Mirno]] in se usmerila proti zahodu. Sledil je še en vzpon mimo [[Motovun]]a do [[Vižinada|Vižinade]] do [[Baldaši|Baldašev]] (273 m nad morjem), nato pa se je proga začela spuščati, stekla čez [[Višnjan]] in po 123 km celotne dolžine dosegla [[Poreč]]. S tem je bila ena daljših ozkotirnih železniških prog v [[Evropa|Evropi]].
Kljub prvotnim načrtom in prizadevanjem [[Umag|umaških]] oblasti ni bil nikdar zgrajen krak med [[Umag]]om in Valico. [[Piranski trolejbus]] (1909), od leta 1912 pa [[Piranski tramvaj|tramvaj]] sta povezala železniško postajo v Luciji s Piranom. Ker je bil tudi Portorož takrat znani zdraviliški kraj, so lokalno postajališče za goste šele dve leti po odprtju proge uredili kar v zasebni vili ob progi.
== Zgodovina ==
Ko je avstrijski zakon dovolil gradnjo krajevnih ozkotirnih železnic, so okoli leta [[1880]] bile izdelane prve analize izgradnje takšne proge v zahodni Istri. Že leta [[1888]] jo je pričela načrtovati [[berlin]]ska družba ''Sanderop & comp.'' pod vodstvom [[grof]]a Petra Waldersteina, obenem pa je svoje načrte pripravljalo tržaško podjetje Luigija Buzzija.
Gradbeno dovoljenje je bilo izdano šele leta [[1898]]. Leta [[1900]] je bila na [[Dunaj]]u ustanovljena družba TPC, ki jo je vodil primorski [[deželni glavar]] [[Ludovico Rizzi]], in še istega leta se je pričela gradnja. Odsek med Trstom in Portorožem sta gradili tržaški podjetji Butoraz in Zifer, odsek med Portorožem in Bujami ljubljansko podjetje [[Filip Zupančič|Filipa Zupančiča]], odsek med Bujami in [[Vižinada|Vižinado]] dunajska podjetja Brunetti, List in Radl, odsek med Vižinado in Porečem pa so zaupali Pellegriniju in Strohmeierju, prav tako z [[Dunaj|Dunaja]].
Odsek med Trstom in Bujami je bil svečano odprt (predstavniki [[Italijani|Italijanov]] so otvoritev [[bojkot]]irali zaradi [[dvojezičnost|dvojezičnih]] napisov ob progi) [[1. april]]a [[1902]], prvi vlak med Bujami in Porečem pa je zapeljal [[15. december|15. decembra]] istega leta. Najprej zaradi pomanjkanja denarja, zatem pa zaradi bližajoče se [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] ni bil nikdar zgrajen sicer načrtovani podaljšek do Kanfanarja, kjer bi se proga priključila železniški povezavi med [[Divača|Divačo]], [[Rovinj]]em in [[Pulj]]em.
Proga je krajem ob njej prinesla občuten gospodarski napredek. Po njej so prevažali predvsem [[kmetijstvo|kmetijske]] pridelke, ki so se prodajali na tržaški [[tržnica|tržnici]]. Poleg tega je služila še prevozu [[ribe|rib]], [[sol]]i, izdelkov piranske kemične industrije ter kamna iz [[kamnolom]]ov v [[Grožnjan]]u, [[Momjan]]u in [[Kanegra|Kanegri]]. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] so po njej prevažali tudi [[vojska|vojsko]] in hrano za oskrbo Istre.
[[Slika:Prehod nad ozkotirno zeleznico - panoramio.jpg|280px|thumb|desno|Stari kamniti most pri Portorožu]]
Po koncu 1. svetovne vojne je bila celotna Istra priključena [[Italija|Italiji]], ki je prevzela tudi upravljanje proge. Sedež družbe se je z Dunaja preselil v Pulj, iz notranjosti Italije pa so pripeljali tako nove lokomotive kot večji del osebja. Približno desetletje je železnica še poslovala rentabilno, nato pa je ob izbruhu gospodarke krize ter zaradi vedno konkurenčnejšega [[pomorstvo|pomorskega]] in [[avtobus]]nega prometa začela prinašati izgubo, zato je iz [[Rim]]a prišel ukaz o zaprtju proge. S tem dejanjem je [[fašizem|fašistični]] režim obenem močno prizadel pretežno [[Slovenci|slovensko]] in [[Hrvati|hrvaško]] prebivalstvo istrskega zaledja in jih tako pognal s trebuhom za kruhom. Zadnji vlak je zapeljal [[31. avgust]]a [[1935]]. Vozni park so prodali železnicam drugod po Italiji, zlasti na [[Sicilija|Sicilijo]]. Dokaj je razširjen mit, ki pa nima preverjene podlage, da naj bi bile tračnice razstavljene, da bi jih prepeljali v takratno italijansko [[kolonija (geografija)|kolonijo]] [[Etiopija|Etiopijo]]. Do tja naj ne bi nikoli prispele, ker naj bi ladja potonila v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
Med obratovanjem železnice se je zgodilo več manjših nesreč, poleg človeškega faktorja je nekaterim botrovalo tudi dejstvo, da projektanti iz notranjosti [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] niso poznali vseh zakonitosti lokalne mikroklime. Močni sunki [[burja|burje]] so tako nekajkrat povzročili iztirjenje vlaka pri [[Milje (Tržaški zaliv)|Miljah]]. Najhujša takšna nesreča se je zgodila [[31. marec|31. marca]] [[1910]], ko je vlak pod seboj pokopal tri ljudi in jih več ranil. Do podobne nesreče, ravno tako v bližini Milj, je prišlo še leta [[1916]], vendar podatki o žrtvah niso znani. Leta [[1917]] so [[Rusi|ruski]] [[vojni ujetnik]]i na danes hrvaškem delu trase namerno iztirili vlak, ki je pod seboj pokopal strojevodjo in kurjača.
Do najbolj tragičnega dogodka v zgodovini te železniške proge pa je prišlo 19. marca 1921 ob 18.20. Skupina [[fašisti|fašistov]], ki je bila na poti v [[Trst]], je v [[Strunjan]]u kar z vlaka streljala na skupino otrok, ki so se igrali ob progi. Dva sta bila ubita, dva pohabljena in trije ranjeni. V spomin na ta dogodek je [[Božidar Tvrdy]] napisal pesem [http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html Za Šentjanom je utonilo sonce] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141008053704/http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html |date=2014-10-08 }}.
Po vojni so je pojavilo več zamisli, da bi železnico za potrebe [[turizem|turizma]] vsaj delno obnovili, vendar tega niso nikdar uresničili. Zadnja takšna pobuda je prišla leta [[2003]] iz [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so ustanovili [[društvo]] ''Parenzana'' za obnovitev proge.
Uresničitev teh načrtov se trenutno ne zdi verjetna. [[Slovenija|Slovenski]] del trase so ob pripravah na stoletnico odprtja s finančno pomočjo [[Evropska unija|Evropske unije]] pričeli preurejati v rekreativno '''Pot zdravja in prijateljstva'''. Do sedaj je večji del trase že asfaltiran in namenjen [[pešec|pešcem]] in [[kolesar]]jem. Podobne obnove so se pred nedavnim lotili tudi na [[Hrvaška|hrvaški]] strani.
== Slabosti Porečanke ==
[[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1930.jpg|thumb|right|280px|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1930]]
Porečanka je bila draga oblika prevoza, vendar razmeroma udobna. Zato so si potovanje z njo lahko privoščili le premožnejši sloji, kar je pomenilo, da dobiček ni bil ravno velik. Leta [[1903]] so bile [[tarifa|tarife]] znižane, a še vedno previsoke glede na nizke dohodke [[prebivalstvo|prebivalstva]] v Istri. Istrski pokrajinski odbor je na [[Dunaj]]u zahteval še nižje cene, vendar ni dosegel ničesar. Tako je imela Porečanka vsako leto izgube – potnikov in tovora je bilo manj, kot so načrtovali. Da bi krili stroške in izgubo, so višali cene vozovnic, kar pa je še zmanjšalo število potnikov in še povečalo izgubo. Ko je železnica prešla v roke italijanske uprave, so namišljeno [[razdalja|razdaljo]] 153 km, ki je povečevala zaslužek, zamenjali z resnično [[razdalja|razdaljo]] 123 km in uvedli [[tarifa|tarifo]], ki je bila v uporabi na vseh državnih železnicah. Vendar ni bilo želenega učinka.
Z železnico so večinoma potovali državni uslužbenci in zaposleni na železnici, ki so imeli večje dohodke kot večina [[prebivalstvo|prebivalstva]], poleg tega pa so imeli še popust za vozovnice, ter tisti, ki so jim povrnili potne stroške. Tistih, ki so plačevali polno ceno, je bilo zelo malo. Prevoz z vlakom je zaživel le ob raznih kulturnih prireditvah, verskih dogodkih in političnih srečanjih, ker so bile takrat cene vozovnic znižane.
Zadnja leta delovanja sta po Porečanki vozila le še dva [[vlak]]a, ki pa sta vedno vsebovala vsaj dva popolnoma prazna [[vagon]]a. Porečanka je po 33 letih delovanja, 18 let pod [[Avstro-ogrska|Avstro-ogrsko]] in 15 let pod [[Italija|Italijo]], zaključila svojo nalogo.
== Tehnični podatki ==
* dolžina: 123 km
* razdalja med tračnicami: 760 mm
* skupno število postaj in postajališč: 35
* najnižja točka: 2 m nadmorske višine (v Trstu, Kopru, Luciji in Poreču)
* najvišja točka: 293 m nadmorske višine (v predoru Kalcini)
* število krivin: 604
* najmanjši krivinski polmer: 60 m
* največji naklon: 28 [[‰]]
* [[predor]]i: 9, skupna dolžina 1530 m
* [[most]]ovi: 11 (najpomembnejše [[reka|reke]], ki jih je proga prečkala: [[Osapska reka]], [[Rižana]], [[Dragonja]] in [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]])
* [[viadukt]]i: 6
* povprečna hitrost: 25 km/h
* najvišja hitrost: 31 km/h
* število zavojev: 604
* dolžina vagonov: 8,5 m
* trajanje potovanja: 6-7 h
== Potovanje ==
Zaradi številnih ovinkov in vzponov je bila povprečna hitrost vožnje zgolj 25 km/h, tako je celotno potovanje med Trstom in Porečem skupaj z vsemi postanki trajalo okoli 7 ur. Počasna vožnja je potnikom omogočila, da so lahko vmes skočili z [[vlak]]a, da so si odtrgali kašen sadež iz [[sadovnjak]]ov ob progi ali odtočili (v [[vagon]]ih namreč ni bilo sanitarij). To so izkoriščali tudi mnogi »slepi potniki«, ki si niso mogli privoščiti ne ravno poceni [[vozovnica|vozovnic]], da so se izognili kontrolam. Včasih je na najbolj strmih odsekih [[lokomotiva]] »omagala« in so potniki morali izstopiti ter vlak poriniti. Včasih se je vlak ustavil tudi zato, ker so otroci tračnice premazali s [[figa]]mi in jih je bilo treba pred nadaljevanjem poti očistiti.
== Vozni park ==
[[Slika:U37 parenzana koper.jpg|thumb|280px|desno|thumb|Lokomotiva U.37 na [[Železniška postaja Koper|koprski železniški postaji]] leta 1995]]
[[Slika:U.37 locomotive (1).JPG|thumb|280px|desno|thumb|Lokomotiva U.37 na koprski železniški postaji leta 2008]]
Prvotno so se uporabljale štiriosne [[para|parne]] [[lokomotiva|lokomotive]] vrste U brez tenderjev. Ker so se vzponi na progi izkazali za prehude, so naročili izdelavo močnejših petosnih lokomotiv vrste P. Le te je kot nekakšne križance med povečano lokomotivo U in lokomotiv iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne]] skonstruiral Karl Gölsdorf; prve so iz tovarne v [[Linz]]u prišle leta [[1911]]. Pod italijansko upravo so uporabljali tudi kopije lokomotiv P, ki so jih v letih [[1922]] in [[1923]] izdelali v Reggio Emiliji.
=== Lokomotive ===
[[Slika:Lokomotiva na Parenzani.bmp|280px|thumb|right|Lokomotiva vrste P]]
Za Porečanko je bila izbrana [[lokomotiva]] vrste U. [[Tovarna]] Krauss iz [[Linz]]a je dobavila štiri lokomotive: U20, U21, U22 in U23; v Trst so prispele leta [[1902]]. Zaradi velikega števila voženj so jim leta [[1908]] dodali še lokomotive U37, U38, U39 in U40. Te so bile izdelane v Siglovi [[tovarna|tovarni]] iz [[Wiener Neustadt]]a. Vendar niti te lokomotive niso zadoščale zaradi prevelikega [[promet]]a. Tako so skonstruirali novo vrsto lokomotiv posebej za Porečanko (tip P), ki so počasi zamenjale vrsto U.
Leta [[1903]] so poskušali uvesti [[motornik|motorni vlak]] BCM/s51, ki je bil pravzaprav le en sam potniški vagon s [[parni stroj|parnim strojem]] na enem koncu. Ker se to vozilo ni obneslo, so ga že leta [[1906]] prodali v [[Avstrija|avstrijski]] Pinzgau.
[[Vagon]]i so bili dolgi 8,5 m. Potniški so imeli po 30 sedežev, lahko so jih osvetlili s [[petrolejka]]mi, imeli so balkone, ni pa bilo toaletnih prostorov. Uporabljali so se še tovorni (tako odprti kot zaprti) in prtljažni vagoni. Tik pred ukinitvijo proge je bilo v prometu skupno 180 vagonov.
== Postaje ==
[[Slika:Parenzana-Bahnhof-Koper-1905.jpg|280px|thumb|desno|Postaja Porečanke v Kopru (1905)]]
Postaje ob progi so bile zgrajene iz materialov, ki so bili značilni za [[pokrajina|pokrajino]] v kateri so se nahajale ([[les]] v alpskih deželah, [[opeka]] v nižinskih, [[kamen]]). Grajene so bile po pravilih, ki so veljala za [[Avstro-ogrska|avstro-ogrske]] državne železnice. Pri gradnji so upoštevali estetskost in funkcionalnost. Velikost je bila odvisna od pomembnosti in velikosti kraja. Okoli postaje je bil pogosto vrt z okrasnim rastlinjem, kar je še prispevalo k prijetnemu in privlačnemu videzu poslopja. Postaja je vsebovala: stanovanje za postajnega načelnika, urad, blagajno za prodajo vozovnic, vhodno vežo, čakalnico za potnike, sanitarije, pralnico, shrambo. Poleg nje je bila tudi jama, v katero so metali odpadke. Obstajale so postaje treh kategorij. Prva kategorija je imela stanovanja za več uslužbencev železnic, dve čakalnici in sanitarije za potnike. V to kategorijo so sodili: [[Koper]], [[Lucija, Piran|Lucija]] in [[Poreč]]. Druga kategorija je imela stanovanje samo za načelnika postaje in je bila brez čakalnic – nadomeščala jih je veža. To so bile postaje v Dekanih, Izoli, Sečovljah, Bujah, Grožnjanu, Motovunu, Vižinadi, Labincih in Višnjanu.
V tretjo kategorijo so sodila postajališča, ki so imela le svetilko in napis z imenom kraja. Sem so spadale: Semedela, [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]], [[Savudrija]] … V Portorožu so v postajo spremenili manjšo vilo, ki jo je imela v najemu železniška uprava. Ker je [[vlak]] zaradi dolgih vzponov porabil veliko [[voda|vode]] za [[para|paro]], je bilo vzdolž proge več vodnih zbiralnikov (Koper, Trst, [[Livade, Oprtalj|Livade]], Buje, Poreč …). Vseh postaj na Porečanki je bilo 35. Postaje na Slovenskem ozemlju so bile: Spodnje Škofije, Dekani, Semedela, Koper, Izola, Strunjan, Portorož, Lucija, Sv. Jernej (danes [[Seča]]) in Sečovlje.
== Ostanki ==
[[Slika:Parenzana railway above Mirna.jpg|280px|thumb|right|Ostanki mostu nad [[Mirna (Hrvaška)|Staro Mirno]]]]
[[Slika:Portoroz Tunnel Valeta-8033.jpg|280px|thumb|[[Predor Valeta]] med Strunjanom in Portorožem.]]
Po ugotovitvah hrvaškega društva ''Parenzana'' se je do danes ohranilo kar 94 % izvirne trase (utrjeni nasipi, useki, mostovi, viadukti), na katerih bi bilo mogoče obnoviti progo. Ob trasi se je ohranilo še nekaj kilometrskih kamnov z oznako T.P.C.
[[Slika:Parenzana information table near Portorose.JPG|280px|thumb|Oznaka predora Valeta pri Portorožu]]
Večina poslopij [[železniška postaja|železniških postaj]] stoji še danes (lucijsko so porušili leta [[1995]], čakalnica v [[Semedela|Semedeli]] pa je bila porušena že med vojno), preurejene so v stanovanjske hiše, poslovne prostore, delavnice ali skladišča. Na pobudo domačinov in aktivistov je prenovljena nekdanja postaja v [[Sečovlje|Sečovljah]]. Na »[[Savudrija|savudrijski]]« postaji v [[Valica|Valici]] je še danes napis ''Salvore''.
Ohranjeni so še vsi predori. V nekaterih so gojili [[Kukmak|gobe]], druge pa so pešci in kolesarji uporabljali kot »bližnjico«. Verjetno najbolj znan od predorov Porečanke je [[predor Valeta]] med Strunjanom in Portorožem, ki je od vseh najdaljši.
Večina prvotnih lokomotiv U je bila po umiku iz prometa razrezana v staro [[železo]]. Ohranila se lokomotiva U-37, ki so jo najprej prodali [[Avstrija|avstrijski]] železnici med Weizem, Birkfeldom in Rattnom, med 1. svetovno vojno je prišla na neko gozdno železnico v Bosni, nato pa so jo uporabljali v busovaški opekarni, dokler je niso po »upokojitvi« prepeljali v Koper in razstavili pred novo železniško postajo. Razstavljeni vagoni poleg te lokomotive so prišli iz Bosne in niso nikoli vozili po Porečanki. Druga od ohranjenih lokomotiv tipa U, U-40, še danes vozi po avstrijski železnici [[Murtalbahn]].
Izmed lokomotiv tipa P sta se ohranili dve. P-7 je danes ohranjena v [[Milano|milanskem]] tehniškem muzeju, P-4 pa je med 2. svetovno vojno prišla na proge [[Bosna in Hercegovina|Bosne]] in [[Srbija|Srbije]]. Nazadnje je vozila v okolici [[Čačak|Čačka]]. Leta [[2002]] so blizu izolske [[bencinska črpalka|bencinske črpalke]] razstavili še lokomotivo P-3, ki sicer ni nikoli vozila po Porečanki. ljubljanski [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]] je pred leti z zamenjavo iz Avstrije pridobil še eno lokomotivo tipa P, ki so jo po 1. svetovni vojni izdelali iz delov, iz katerih bi morali izdelati in dobaviti dodatne lokomotive za Porečanko.
== Kolesarska povezava ==
[[Slika:D-8 to Koper (15313362085).jpg|thumb|right|280px|Kolesarska pot na italijansko-slovenski meji v Spodnjih Škofijah]]
'''Parenzana - pot zdravja in prijateljstva''' je [[kolesarska povezava]] treh dežel Italije, Slovenije in Hrvaške in je speljana po opuščeni trasi železniške proge. Tudi po Sloveniji pot označujejo table z italijanskim napisom 'Parenzana', manjka pa slovenski napis 'Porečanka', 'Poreška proga' ali 'Istrska železnica'. V Sloveniji povezuje tri istrske občine: Koper, Izolo in Piran. Občine Koper, Izola in Piran so v letu 2000 podpisale pismo o nameri z Italijo in Hrvaško o vzpostavitvi kolesarske povezave in leta 2002 je bil slovenski del v celoti prevozen, zgrajeni in označeni so bili tudi krajši odseki samostojnih kolesarskih poti, na mestih kjer ostankov proge več ni.
Po Sloveniji poteka od Škofij, na Srminu z novim nadvozom prečka avtocesto A1 in se nadaljuje vse do Lucije. Pri Sečovljah prečka mejo s Hrvaško, ki je svoj del v glavnem tudi že usposobila (otvoritev je bila leta 2011).<ref>http://www.parenzana.net/si/domaca/5619-ch-0?&l_over=1</ref>
==Porečanka v potopisih==
* {{navedi knjigo |author1=[[Samo Rugelj|Rugelj, Samo]]| author2=[[Jurij Hudolin|Hudolin, Jurij]] |author3=[[Aleš Šteger|Šteger, Aleš]]|year=2026 |title=Parenzana ekspres: trije možje se klatijo po stari istrski progi|publisher=UMco |isbn=978-961-7225-66-2 |cobiss=277416963 |pages=}}
==Sklici==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=[[Tadej Brate|Brate, Tadej]] |year=2007 |title=Parenzana: železnica za vse čase|publisher=Kmečki glas, Ljubljana|isbn=978-961-203-3217 |cobiss=236142336 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Ferk, Janko |year=2017 |title=Parenzana: po poti stare železnico od Trsta do Poreča |publisher=Sidarta, Ljubljana|isbn= |cobiss=289591808 |pages=}}
* [[Giulio Roselli|Roselli, Giulio]] ''La ferrovia Trieste-Parenzo e i problemi ferroviari di Trieste e dell'lstria'', Trst, 1972
* [[Giulio Roselli|Roselli, Giulio]] ''Cara Parenzana!'', Trst, 1987
== Glej tudi ==
* [[seznam železniških prog v Sloveniji]]
* [[zgodovina železnice v Sloveniji]]
* [[zgodovina železnice na Hrvaškem]]
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Parenzana}}
* [http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/parenzana-nekoc-in-danes/309118 Parenzana nekoč in danes, MMC RTV SLO]
* [http://www.slovenia.info/?muzej=1945 Muzej Parenzana], Izola
* [http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html Parenzana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141008053704/http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html |date=2014-10-08 }} (stran posvečena stoletnici proge)
* [http://www.zusterna.si/index.php?id=3 Žusterna.si]
* [http://www.istrianet.org/istria/navigation/land/parenzana/index.htm Istrianet]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (pretežni del samo v italijanščini)
* [http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=21&id=5190 O Poti zdravja in prijateljstva] v časniku Dobro jutro
* [http://www.sloveniaholidays.com/kolesarske-poti/pot-zdravja-parenzana-porecanka1 Kolesarska povezava]
{{railways_Slovenia}}
{{Istra}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Železniške proge v Italiji]]
[[Kategorija:Železniške proge v Sloveniji]]
[[Kategorija:Železniške proge na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1902]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 1935]]
[[Kategorija:Zgodovina Istre]]
[[Kategorija:Slovenska Istra]]
[[Kategorija:Porečanka| ]]
{{normativna kontrola}}
3h8l055keygcb14otuloysw8tib41ee
6762120
6762117
2026-10-08T11:28:41Z
Shabicht
3554
/* Vozni park */
6762120
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Nekdanja železniška proga
|ime= Porečanka
|image=Porečanka-zemljevid.jpg
|caption=
|dates=
|building=1900-1902
|commisioned= 1. april 1902
|decommisioned= 31. avgust 1935
|del=
|category= [[Ozkotirna železnica|ozkotirna železniška proga]] (760 mm)
|country= [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|border|24px]] [[Avstro-Ogrska]]<br>
[[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|border|24px]] [[Kraljevina Italija]]
|company= k.k. Staatsbahnen (kkStB)<br>
Ferrovie dello Stato
|mednarodna oznaka proge=
|tiri=1
|oznaka=
|dolzina= 123 [[kilometer|km]]
|sistem vleke=[[Parna lokomotiva|parna]]
|prepustna moc=
|izkoristek=
|shema=
}}
'''Porečanka''' (ali '''Poreška''', {{jezik-it|Parenzana}}) je poslovenjeno italijansko ime nekdanje [[ozkotirna železnica|ozkotirne]] železniške proge (širine 760 [[milimeter|mm]]) med [[Trst]]om in [[Poreč]]em, ki so jo Slovenci in Hrvati imenovali '''Istrijanka'''. Obratovala je med letoma [[1902]] in [[1935]].
== Etimologija ==
[[File:Oznaka TPC Parencana Sečovlje.jpg|thumb|280px|Originalna oznaka TPC na 46. kilometru nad [[Sečoveljske soline|Sečoveljskimi solinami]]]]
Ime proge je izpeljano iz latinskega imena ''Parentium'', kot se je [[Poreč]] ([[Italijanščina|ital.]] Parenzo, [[Nemščina|nem.]] Parenz) imenoval v rimskih časih. Po njem se je proga ob dograditvi uradno imenovala '''Poreška proga''' oziroma '''Parenzaner''', zatem '''Istrska železnica''' ali '''TPC''' (Trieste–Parenzo–Canfanaro) po v [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskih]] nikoli uresničenih načrtih, da bi jo zgradili vse do [[Kanfanar]]ja.
=== Poimenovanja ===
Istrijani so ji pravili kar ''Istranka'' oz. ''Istrijanka'' ter ''[[vino|vinska]]'' oz. ''[[vinogradništvo|vinogradniška]] železnica''. Ob priključitvi [[Istra|Istre]] k [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] so jo uradno preimenovali v '''La Parenzana''' vendar domačini tega imena, ki je bilo povezano z italijanskim [[iredentizem|iredentizmom]], niso sprejeli. To poimenovanje se je med Slovenci uveljavilo šele po veliki [[Migracije|priselitvi ljudi]] iz osrednjega dela [[Slovenija|Slovenije]], ko istrske proge že davno ni bilo več. Ohranjeno [[hrvaščina|hrvaško]] poimenovanje proge je tudi ''Porečka''.
== Trasa ==
{|{{Glava shematskega prikaza (center)|collapse = yes}}
{{BS-Glava|Trst–Poreč||#E2062C|#FFFFFF|300px}}
{{BS-Shema}}
{{BS5-2||||exKBHFa|||''[[Trst]] Campomarzio'' / ''Sv. Andrej''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''Trst – pristanišče za les''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''Trst Servola''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''Žavlje''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Osapska reka]]||}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Spodnje Škofije]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Rižana (reka)|Rižana]]||}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Dekani]]''|}}
{{BS5-2||STR+l|STRq|xKRZ|CONTfq||[[Železniška proga Divača - Koper|proti Divači]]|}}
{{BS5-2|WASSERq|WBRÜCKE1|WASSERqd|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Rižana (reka)|Rižana]]|[[Rižana (reka)|Rižana]]|}}
{{BS5-2|KDSTaq|ABZgr|WASSER|exHST||[[Tovorna železniška postaja Koper|Koper tovorna]]|''[[Lazaret]]''|}}
{{BS5-2|WASSERq|WBRÜCKE1|WASSERr|exSTR3||[[Razbremenilnik]]||O3=exSTRc2|}}
{{BS5-2||xvSHI1+l-STR+l|exSTRr+1|||||O4=exSTRc4|}}
{{BS5-2||xvSHI1l-STRl|exSTR2+r|||||O4=exSTRc3|}}
{{BS5-2|WASSERq|WBRÜCKE2|WASSER+r|exSTR+4||[[Škocjanski zatok]]||O3=exSTRc1|}}
{{BS5-2||KBHFe|WASSER|exBHF||[[Železniška postaja Koper|Koper]]|''[[Koper]]-[[Center Kopra|Center]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Koper]]-[[Semedela]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Izola]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Šalet''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Strunjan]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Valeta]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Portorož]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Lucija, Piran|Sv. Lucija]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''Paderno, [[Seča]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Sečovlje]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Dragonja|Stara Dragonja]]||}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Dragonja]]||}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Savudrija]]''|}}
{{BS5-2|||extCONTgq|exSTR||''planirani odcep proti [[Umag|Umagu]]''||O4=extSTRr|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Markovac, Višnjan|Markovac]] - Mažurija''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Kaldanija]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Buje, Istra|Buje]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Triban]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Grožnjan]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Sv. Vid]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Kalcini]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Kostanjica (Grožnjan)|Kostanjica]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Kostanjica''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Završje (Grožnjan)|Završje]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Završje 1''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Završje 2''|}}
{{BS5-2||||exSTRo|||Završje||}}
{{BS5-2||||exSTRo|||[[Antonci]]||}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''[[Freski]]|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Oprtalj]]''|}}
{{BS5-2||||exhSTRae|||Oprtalj||}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Livade, Oprtalj|Livade]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Mirna (Hrvaška)|Stara Mirna]]||}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Mirna (Hrvaška)|Mirna]]||}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Motovun]]''|}}
{{BS5-2||||exTUNNEL2|||''Motovun''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Karojba]]''|}}
{{BS5-2|||extCONTgq|exSTR||''planirani odcep proti [[Pazin|Pazinu]]''||O4=extSTRr|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Rakotule]]''|}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Krvar]]||}}
{{BS5-2|||WASSERq|exWBRÜCKE1|WASSERq|[[Sabadin]]||}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Vižinada]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Baldaši]]''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Kaštelir-Labinci]] - Mrakovac''|}}
{{BS5-2||||exBHF|||''[[Višnjan]]''|}}
{{BS5-2||||exHST|||''[[Nova Vas (Poreč)|Nova Vas]]''|}}
{{BS5-2||||exKBHFe|||''[[Poreč]]''|}}
|}
|}
[[Slika:Valeta 550 m.JPG|thumb|280px|right|''[[Predor Valeta|Valeta]]'', predor nekdanje ozkotirne železnice na odseku med [[Strunjan]]om in Portorožem (vhod v predor iz strunjanske strani).]]
Proga se je pričela na tržaški [[železniška postaja|postaji]] Sv. Andreja (''Campo Marzio'', kjer je danes tržaški [[muzej|železniški muzej]]), kmalu zatem se je pri Škedenj (Trst) odcepila od trase [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], stekla skozi [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] in v [[Spodnje Škofije|Škofijah]] vstopila na današnji slovenski del [[Slovenska Istra|Istre]]. Najprej se je usmerila proti [[Dekani|Dekanom]], se obrnila proti [[Koper|Kopru]] in nato ob nekdanji obalni cesti dosegla [[Izola|Izolo]], nadaljevala mimo današnjega Jagodja skozi [[Predor Šalet|predor]] pod Belvederjem v [[Strunjan]], skozi [[Predor Valeta|predor]] v Portorož in do [[Lucija, Piran|Lucije]] ter do [[Sečovlje|Sečovelj]], kjer je prečkala reko [[Dragonja|Dragonjo]] in vstopila na današnji [[Hrvaška|hrvaški]] del Istre. Tam je najprej tekla proti zahodu proti vasi [[Valica]], kjer je stala [[Savudrija|savudrijska]] železniška postaja, nato pa se je obrnila na vzhod proti notranjosti Istre, se povzpela mimo [[Buje, Istra|Buj]] do [[Grožnjan]]a, kjer je v predoru Kalcini pri 293 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]] dosegla najvišjo točko na celotni trasi. Zatem se je spustila do [[Livade, Oprtalj|Livad]], tam prečkala [[Mirna (Hrvaška)|Mirno]] in se usmerila proti zahodu. Sledil je še en vzpon mimo [[Motovun]]a do [[Vižinada|Vižinade]] do [[Baldaši|Baldašev]] (273 m nad morjem), nato pa se je proga začela spuščati, stekla čez [[Višnjan]] in po 123 km celotne dolžine dosegla [[Poreč]]. S tem je bila ena daljših ozkotirnih železniških prog v [[Evropa|Evropi]].
Kljub prvotnim načrtom in prizadevanjem [[Umag|umaških]] oblasti ni bil nikdar zgrajen krak med [[Umag]]om in Valico. [[Piranski trolejbus]] (1909), od leta 1912 pa [[Piranski tramvaj|tramvaj]] sta povezala železniško postajo v Luciji s Piranom. Ker je bil tudi Portorož takrat znani zdraviliški kraj, so lokalno postajališče za goste šele dve leti po odprtju proge uredili kar v zasebni vili ob progi.
== Zgodovina ==
Ko je avstrijski zakon dovolil gradnjo krajevnih ozkotirnih železnic, so okoli leta [[1880]] bile izdelane prve analize izgradnje takšne proge v zahodni Istri. Že leta [[1888]] jo je pričela načrtovati [[berlin]]ska družba ''Sanderop & comp.'' pod vodstvom [[grof]]a Petra Waldersteina, obenem pa je svoje načrte pripravljalo tržaško podjetje Luigija Buzzija.
Gradbeno dovoljenje je bilo izdano šele leta [[1898]]. Leta [[1900]] je bila na [[Dunaj]]u ustanovljena družba TPC, ki jo je vodil primorski [[deželni glavar]] [[Ludovico Rizzi]], in še istega leta se je pričela gradnja. Odsek med Trstom in Portorožem sta gradili tržaški podjetji Butoraz in Zifer, odsek med Portorožem in Bujami ljubljansko podjetje [[Filip Zupančič|Filipa Zupančiča]], odsek med Bujami in [[Vižinada|Vižinado]] dunajska podjetja Brunetti, List in Radl, odsek med Vižinado in Porečem pa so zaupali Pellegriniju in Strohmeierju, prav tako z [[Dunaj|Dunaja]].
Odsek med Trstom in Bujami je bil svečano odprt (predstavniki [[Italijani|Italijanov]] so otvoritev [[bojkot]]irali zaradi [[dvojezičnost|dvojezičnih]] napisov ob progi) [[1. april]]a [[1902]], prvi vlak med Bujami in Porečem pa je zapeljal [[15. december|15. decembra]] istega leta. Najprej zaradi pomanjkanja denarja, zatem pa zaradi bližajoče se [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] ni bil nikdar zgrajen sicer načrtovani podaljšek do Kanfanarja, kjer bi se proga priključila železniški povezavi med [[Divača|Divačo]], [[Rovinj]]em in [[Pulj]]em.
Proga je krajem ob njej prinesla občuten gospodarski napredek. Po njej so prevažali predvsem [[kmetijstvo|kmetijske]] pridelke, ki so se prodajali na tržaški [[tržnica|tržnici]]. Poleg tega je služila še prevozu [[ribe|rib]], [[sol]]i, izdelkov piranske kemične industrije ter kamna iz [[kamnolom]]ov v [[Grožnjan]]u, [[Momjan]]u in [[Kanegra|Kanegri]]. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] so po njej prevažali tudi [[vojska|vojsko]] in hrano za oskrbo Istre.
[[Slika:Prehod nad ozkotirno zeleznico - panoramio.jpg|280px|thumb|desno|Stari kamniti most pri Portorožu]]
Po koncu 1. svetovne vojne je bila celotna Istra priključena [[Italija|Italiji]], ki je prevzela tudi upravljanje proge. Sedež družbe se je z Dunaja preselil v Pulj, iz notranjosti Italije pa so pripeljali tako nove lokomotive kot večji del osebja. Približno desetletje je železnica še poslovala rentabilno, nato pa je ob izbruhu gospodarke krize ter zaradi vedno konkurenčnejšega [[pomorstvo|pomorskega]] in [[avtobus]]nega prometa začela prinašati izgubo, zato je iz [[Rim]]a prišel ukaz o zaprtju proge. S tem dejanjem je [[fašizem|fašistični]] režim obenem močno prizadel pretežno [[Slovenci|slovensko]] in [[Hrvati|hrvaško]] prebivalstvo istrskega zaledja in jih tako pognal s trebuhom za kruhom. Zadnji vlak je zapeljal [[31. avgust]]a [[1935]]. Vozni park so prodali železnicam drugod po Italiji, zlasti na [[Sicilija|Sicilijo]]. Dokaj je razširjen mit, ki pa nima preverjene podlage, da naj bi bile tračnice razstavljene, da bi jih prepeljali v takratno italijansko [[kolonija (geografija)|kolonijo]] [[Etiopija|Etiopijo]]. Do tja naj ne bi nikoli prispele, ker naj bi ladja potonila v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
Med obratovanjem železnice se je zgodilo več manjših nesreč, poleg človeškega faktorja je nekaterim botrovalo tudi dejstvo, da projektanti iz notranjosti [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] niso poznali vseh zakonitosti lokalne mikroklime. Močni sunki [[burja|burje]] so tako nekajkrat povzročili iztirjenje vlaka pri [[Milje (Tržaški zaliv)|Miljah]]. Najhujša takšna nesreča se je zgodila [[31. marec|31. marca]] [[1910]], ko je vlak pod seboj pokopal tri ljudi in jih več ranil. Do podobne nesreče, ravno tako v bližini Milj, je prišlo še leta [[1916]], vendar podatki o žrtvah niso znani. Leta [[1917]] so [[Rusi|ruski]] [[vojni ujetnik]]i na danes hrvaškem delu trase namerno iztirili vlak, ki je pod seboj pokopal strojevodjo in kurjača.
Do najbolj tragičnega dogodka v zgodovini te železniške proge pa je prišlo 19. marca 1921 ob 18.20. Skupina [[fašisti|fašistov]], ki je bila na poti v [[Trst]], je v [[Strunjan]]u kar z vlaka streljala na skupino otrok, ki so se igrali ob progi. Dva sta bila ubita, dva pohabljena in trije ranjeni. V spomin na ta dogodek je [[Božidar Tvrdy]] napisal pesem [http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html Za Šentjanom je utonilo sonce] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141008053704/http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html |date=2014-10-08 }}.
Po vojni so je pojavilo več zamisli, da bi železnico za potrebe [[turizem|turizma]] vsaj delno obnovili, vendar tega niso nikdar uresničili. Zadnja takšna pobuda je prišla leta [[2003]] iz [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so ustanovili [[društvo]] ''Parenzana'' za obnovitev proge.
Uresničitev teh načrtov se trenutno ne zdi verjetna. [[Slovenija|Slovenski]] del trase so ob pripravah na stoletnico odprtja s finančno pomočjo [[Evropska unija|Evropske unije]] pričeli preurejati v rekreativno '''Pot zdravja in prijateljstva'''. Do sedaj je večji del trase že asfaltiran in namenjen [[pešec|pešcem]] in [[kolesar]]jem. Podobne obnove so se pred nedavnim lotili tudi na [[Hrvaška|hrvaški]] strani.
== Slabosti Porečanke ==
[[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1930.jpg|thumb|right|280px|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1930]]
Porečanka je bila draga oblika prevoza, vendar razmeroma udobna. Zato so si potovanje z njo lahko privoščili le premožnejši sloji, kar je pomenilo, da dobiček ni bil ravno velik. Leta [[1903]] so bile [[tarifa|tarife]] znižane, a še vedno previsoke glede na nizke dohodke [[prebivalstvo|prebivalstva]] v Istri. Istrski pokrajinski odbor je na [[Dunaj]]u zahteval še nižje cene, vendar ni dosegel ničesar. Tako je imela Porečanka vsako leto izgube – potnikov in tovora je bilo manj, kot so načrtovali. Da bi krili stroške in izgubo, so višali cene vozovnic, kar pa je še zmanjšalo število potnikov in še povečalo izgubo. Ko je železnica prešla v roke italijanske uprave, so namišljeno [[razdalja|razdaljo]] 153 km, ki je povečevala zaslužek, zamenjali z resnično [[razdalja|razdaljo]] 123 km in uvedli [[tarifa|tarifo]], ki je bila v uporabi na vseh državnih železnicah. Vendar ni bilo želenega učinka.
Z železnico so večinoma potovali državni uslužbenci in zaposleni na železnici, ki so imeli večje dohodke kot večina [[prebivalstvo|prebivalstva]], poleg tega pa so imeli še popust za vozovnice, ter tisti, ki so jim povrnili potne stroške. Tistih, ki so plačevali polno ceno, je bilo zelo malo. Prevoz z vlakom je zaživel le ob raznih kulturnih prireditvah, verskih dogodkih in političnih srečanjih, ker so bile takrat cene vozovnic znižane.
Zadnja leta delovanja sta po Porečanki vozila le še dva [[vlak]]a, ki pa sta vedno vsebovala vsaj dva popolnoma prazna [[vagon]]a. Porečanka je po 33 letih delovanja, 18 let pod [[Avstro-ogrska|Avstro-ogrsko]] in 15 let pod [[Italija|Italijo]], zaključila svojo nalogo.
== Tehnični podatki ==
* dolžina: 123 km
* razdalja med tračnicami: 760 mm
* skupno število postaj in postajališč: 35
* najnižja točka: 2 m nadmorske višine (v Trstu, Kopru, Luciji in Poreču)
* najvišja točka: 293 m nadmorske višine (v predoru Kalcini)
* število krivin: 604
* najmanjši krivinski polmer: 60 m
* največji naklon: 28 [[‰]]
* [[predor]]i: 9, skupna dolžina 1530 m
* [[most]]ovi: 11 (najpomembnejše [[reka|reke]], ki jih je proga prečkala: [[Osapska reka]], [[Rižana]], [[Dragonja]] in [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]])
* [[viadukt]]i: 6
* povprečna hitrost: 25 km/h
* najvišja hitrost: 31 km/h
* število zavojev: 604
* dolžina vagonov: 8,5 m
* trajanje potovanja: 6-7 h
== Potovanje ==
Zaradi številnih ovinkov in vzponov je bila povprečna hitrost vožnje zgolj 25 km/h, tako je celotno potovanje med Trstom in Porečem skupaj z vsemi postanki trajalo okoli 7 ur. Počasna vožnja je potnikom omogočila, da so lahko vmes skočili z [[vlak]]a, da so si odtrgali kašen sadež iz [[sadovnjak]]ov ob progi ali odtočili (v [[vagon]]ih namreč ni bilo sanitarij). To so izkoriščali tudi mnogi »slepi potniki«, ki si niso mogli privoščiti ne ravno poceni [[vozovnica|vozovnic]], da so se izognili kontrolam. Včasih je na najbolj strmih odsekih [[lokomotiva]] »omagala« in so potniki morali izstopiti ter vlak poriniti. Včasih se je vlak ustavil tudi zato, ker so otroci tračnice premazali s [[figa]]mi in jih je bilo treba pred nadaljevanjem poti očistiti.
== Vozni park ==
[[Slika:U37 parenzana koper.jpg|thumb|280px|desno|thumb|Lokomotiva U.37 na [[Železniška postaja Koper|koprski železniški postaji]] leta 1995]]
[[Slika:U.37 locomotive (1).JPG|thumb|280px|desno|thumb|Lokomotiva U.37 na koprski železniški postaji leta 2008]]
Prvotno so se uporabljale štiriosne [[para|parne]] [[lokomotiva|lokomotive]] vrste U brez tenderjev. Ker so se vzponi na progi izkazali za prehude, so naročili izdelavo močnejših petosnih lokomotiv vrste P. Le te je kot nekakšne križance med povečano lokomotivo U in lokomotiv iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne]] skonstruiral Karl Gölsdorf; prve so iz tovarne Krauss v [[Linz]]u prišle leta [[1911]]. Pod italijansko upravo so uporabljali tudi kopije lokomotiv P, ki so jih v letih [[1922]] in [[1923]] izdelali v Reggio Emiliji.
=== Lokomotive ===
[[Slika:Lokomotiva na Parenzani.bmp|280px|thumb|right|Lokomotiva vrste P]]
Za Porečanko je bila izbrana [[lokomotiva]] vrste U. [[Tovarna]] Krauss iz [[Linz]]a je dobavila štiri lokomotive: U20, U21, U22 in U23; v Trst so prispele leta [[1902]]. Zaradi velikega števila voženj so jim leta [[1908]] dodali še lokomotive U37, U38, U39 in U40. Te so bile izdelane v Siglovi [[tovarna|tovarni]] iz [[Wiener Neustadt]]a. Vendar niti te lokomotive niso zadoščale zaradi prevelikega [[promet]]a. Tako so skonstruirali novo vrsto lokomotiv posebej za Porečanko (tip P), ki so počasi zamenjale vrsto U.
Leta [[1903]] so poskušali uvesti [[motornik|motorni vlak]] BCM/s51, ki je bil pravzaprav le en sam potniški vagon s [[parni stroj|parnim strojem]] na enem koncu. Ker se to vozilo ni obneslo, so ga že leta [[1906]] prodali v [[Avstrija|avstrijski]] Pinzgau.
[[Vagon]]i so bili dolgi 8,5 m. Potniški so imeli po 30 sedežev, lahko so jih osvetlili s [[petrolejka]]mi, imeli so balkone, ni pa bilo toaletnih prostorov. Uporabljali so se še tovorni (tako odprti kot zaprti) in prtljažni vagoni. Tik pred ukinitvijo proge je bilo v prometu skupno 180 vagonov.
== Postaje ==
[[Slika:Parenzana-Bahnhof-Koper-1905.jpg|280px|thumb|desno|Postaja Porečanke v Kopru (1905)]]
Postaje ob progi so bile zgrajene iz materialov, ki so bili značilni za [[pokrajina|pokrajino]] v kateri so se nahajale ([[les]] v alpskih deželah, [[opeka]] v nižinskih, [[kamen]]). Grajene so bile po pravilih, ki so veljala za [[Avstro-ogrska|avstro-ogrske]] državne železnice. Pri gradnji so upoštevali estetskost in funkcionalnost. Velikost je bila odvisna od pomembnosti in velikosti kraja. Okoli postaje je bil pogosto vrt z okrasnim rastlinjem, kar je še prispevalo k prijetnemu in privlačnemu videzu poslopja. Postaja je vsebovala: stanovanje za postajnega načelnika, urad, blagajno za prodajo vozovnic, vhodno vežo, čakalnico za potnike, sanitarije, pralnico, shrambo. Poleg nje je bila tudi jama, v katero so metali odpadke. Obstajale so postaje treh kategorij. Prva kategorija je imela stanovanja za več uslužbencev železnic, dve čakalnici in sanitarije za potnike. V to kategorijo so sodili: [[Koper]], [[Lucija, Piran|Lucija]] in [[Poreč]]. Druga kategorija je imela stanovanje samo za načelnika postaje in je bila brez čakalnic – nadomeščala jih je veža. To so bile postaje v Dekanih, Izoli, Sečovljah, Bujah, Grožnjanu, Motovunu, Vižinadi, Labincih in Višnjanu.
V tretjo kategorijo so sodila postajališča, ki so imela le svetilko in napis z imenom kraja. Sem so spadale: Semedela, [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]], [[Savudrija]] … V Portorožu so v postajo spremenili manjšo vilo, ki jo je imela v najemu železniška uprava. Ker je [[vlak]] zaradi dolgih vzponov porabil veliko [[voda|vode]] za [[para|paro]], je bilo vzdolž proge več vodnih zbiralnikov (Koper, Trst, [[Livade, Oprtalj|Livade]], Buje, Poreč …). Vseh postaj na Porečanki je bilo 35. Postaje na Slovenskem ozemlju so bile: Spodnje Škofije, Dekani, Semedela, Koper, Izola, Strunjan, Portorož, Lucija, Sv. Jernej (danes [[Seča]]) in Sečovlje.
== Ostanki ==
[[Slika:Parenzana railway above Mirna.jpg|280px|thumb|right|Ostanki mostu nad [[Mirna (Hrvaška)|Staro Mirno]]]]
[[Slika:Portoroz Tunnel Valeta-8033.jpg|280px|thumb|[[Predor Valeta]] med Strunjanom in Portorožem.]]
Po ugotovitvah hrvaškega društva ''Parenzana'' se je do danes ohranilo kar 94 % izvirne trase (utrjeni nasipi, useki, mostovi, viadukti), na katerih bi bilo mogoče obnoviti progo. Ob trasi se je ohranilo še nekaj kilometrskih kamnov z oznako T.P.C.
[[Slika:Parenzana information table near Portorose.JPG|280px|thumb|Oznaka predora Valeta pri Portorožu]]
Večina poslopij [[železniška postaja|železniških postaj]] stoji še danes (lucijsko so porušili leta [[1995]], čakalnica v [[Semedela|Semedeli]] pa je bila porušena že med vojno), preurejene so v stanovanjske hiše, poslovne prostore, delavnice ali skladišča. Na pobudo domačinov in aktivistov je prenovljena nekdanja postaja v [[Sečovlje|Sečovljah]]. Na »[[Savudrija|savudrijski]]« postaji v [[Valica|Valici]] je še danes napis ''Salvore''.
Ohranjeni so še vsi predori. V nekaterih so gojili [[Kukmak|gobe]], druge pa so pešci in kolesarji uporabljali kot »bližnjico«. Verjetno najbolj znan od predorov Porečanke je [[predor Valeta]] med Strunjanom in Portorožem, ki je od vseh najdaljši.
Večina prvotnih lokomotiv U je bila po umiku iz prometa razrezana v staro [[železo]]. Ohranila se lokomotiva U-37, ki so jo najprej prodali [[Avstrija|avstrijski]] železnici med Weizem, Birkfeldom in Rattnom, med 1. svetovno vojno je prišla na neko gozdno železnico v Bosni, nato pa so jo uporabljali v busovaški opekarni, dokler je niso po »upokojitvi« prepeljali v Koper in razstavili pred novo železniško postajo. Razstavljeni vagoni poleg te lokomotive so prišli iz Bosne in niso nikoli vozili po Porečanki. Druga od ohranjenih lokomotiv tipa U, U-40, še danes vozi po avstrijski železnici [[Murtalbahn]].
Izmed lokomotiv tipa P sta se ohranili dve. P-7 je danes ohranjena v [[Milano|milanskem]] tehniškem muzeju, P-4 pa je med 2. svetovno vojno prišla na proge [[Bosna in Hercegovina|Bosne]] in [[Srbija|Srbije]]. Nazadnje je vozila v okolici [[Čačak|Čačka]]. Leta [[2002]] so blizu izolske [[bencinska črpalka|bencinske črpalke]] razstavili še lokomotivo P-3, ki sicer ni nikoli vozila po Porečanki. ljubljanski [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]] je pred leti z zamenjavo iz Avstrije pridobil še eno lokomotivo tipa P, ki so jo po 1. svetovni vojni izdelali iz delov, iz katerih bi morali izdelati in dobaviti dodatne lokomotive za Porečanko.
== Kolesarska povezava ==
[[Slika:D-8 to Koper (15313362085).jpg|thumb|right|280px|Kolesarska pot na italijansko-slovenski meji v Spodnjih Škofijah]]
'''Parenzana - pot zdravja in prijateljstva''' je [[kolesarska povezava]] treh dežel Italije, Slovenije in Hrvaške in je speljana po opuščeni trasi železniške proge. Tudi po Sloveniji pot označujejo table z italijanskim napisom 'Parenzana', manjka pa slovenski napis 'Porečanka', 'Poreška proga' ali 'Istrska železnica'. V Sloveniji povezuje tri istrske občine: Koper, Izolo in Piran. Občine Koper, Izola in Piran so v letu 2000 podpisale pismo o nameri z Italijo in Hrvaško o vzpostavitvi kolesarske povezave in leta 2002 je bil slovenski del v celoti prevozen, zgrajeni in označeni so bili tudi krajši odseki samostojnih kolesarskih poti, na mestih kjer ostankov proge več ni.
Po Sloveniji poteka od Škofij, na Srminu z novim nadvozom prečka avtocesto A1 in se nadaljuje vse do Lucije. Pri Sečovljah prečka mejo s Hrvaško, ki je svoj del v glavnem tudi že usposobila (otvoritev je bila leta 2011).<ref>http://www.parenzana.net/si/domaca/5619-ch-0?&l_over=1</ref>
==Porečanka v potopisih==
* {{navedi knjigo |author1=[[Samo Rugelj|Rugelj, Samo]]| author2=[[Jurij Hudolin|Hudolin, Jurij]] |author3=[[Aleš Šteger|Šteger, Aleš]]|year=2026 |title=Parenzana ekspres: trije možje se klatijo po stari istrski progi|publisher=UMco |isbn=978-961-7225-66-2 |cobiss=277416963 |pages=}}
==Sklici==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=[[Tadej Brate|Brate, Tadej]] |year=2007 |title=Parenzana: železnica za vse čase|publisher=Kmečki glas, Ljubljana|isbn=978-961-203-3217 |cobiss=236142336 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Ferk, Janko |year=2017 |title=Parenzana: po poti stare železnico od Trsta do Poreča |publisher=Sidarta, Ljubljana|isbn= |cobiss=289591808 |pages=}}
* [[Giulio Roselli|Roselli, Giulio]] ''La ferrovia Trieste-Parenzo e i problemi ferroviari di Trieste e dell'lstria'', Trst, 1972
* [[Giulio Roselli|Roselli, Giulio]] ''Cara Parenzana!'', Trst, 1987
== Glej tudi ==
* [[seznam železniških prog v Sloveniji]]
* [[zgodovina železnice v Sloveniji]]
* [[zgodovina železnice na Hrvaškem]]
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Parenzana}}
* [http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/parenzana-nekoc-in-danes/309118 Parenzana nekoč in danes, MMC RTV SLO]
* [http://www.slovenia.info/?muzej=1945 Muzej Parenzana], Izola
* [http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html Parenzana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141008053704/http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html |date=2014-10-08 }} (stran posvečena stoletnici proge)
* [http://www.zusterna.si/index.php?id=3 Žusterna.si]
* [http://www.istrianet.org/istria/navigation/land/parenzana/index.htm Istrianet]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (pretežni del samo v italijanščini)
* [http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=21&id=5190 O Poti zdravja in prijateljstva] v časniku Dobro jutro
* [http://www.sloveniaholidays.com/kolesarske-poti/pot-zdravja-parenzana-porecanka1 Kolesarska povezava]
{{railways_Slovenia}}
{{Istra}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Železniške proge v Italiji]]
[[Kategorija:Železniške proge v Sloveniji]]
[[Kategorija:Železniške proge na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1902]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 1935]]
[[Kategorija:Zgodovina Istre]]
[[Kategorija:Slovenska Istra]]
[[Kategorija:Porečanka| ]]
{{normativna kontrola}}
84nl8ofn6ww2o9hzwjqvngvvjtcq42m
Portalna vena
0
96058
6761756
6327341
2026-10-07T12:28:33Z
TadejM
738
dodano infopolje
6761756
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vena
| Name = Portalna vena
| Latin = vena portae hepatis
| Image = Gray591-Portal vein.png
| Caption = '''Portalna vena''' (svetlo modro) in njene veje. Nastane z združitvijo [[zgornja mezenterična vena|zgornje mezenterične vene]], spodnje mezenterične vene in [[splenična vena|splenične vene]]. Lienalna vena je star izraz za splenično veno.
| Image2 =
| Caption2 =
| DrainsFrom = [[prebavna cev]], [[vranica]], [[trebušna slinavka]]
| Source = [[splenična vena]], [[zgornja mezenterična vena]], [[spodnja mezenterična vena]], [[pankreatična vena]]
| DrainsTo = [[jetrni sinusoid]]
| Artery =
| System = [[hepatični portalni sistem]]
}}
[[Slika:Gray591.png |thumb|right|200px|Portalna vena nastane z združitvijo vranične vene in zgornje drobovne vene.]]
'''Portalna vena''' (tudi '''dojetrna dovodnica''', '''dverna dovodnica''', '''dverna vena'''; {{jezik-la|vena portae hepatis}}) je [[vena]], ki odvaja [[kri]] od [[prebavila|prebavil]] in s prebavili povezanih [[žleza|žlez]]. Nastane z združitvijo:
*[[vranična vena|vranične (splenične) vene]] in
*[[zgornja drobovna vena|zgornje drobovne (mezenterične) vene]].
Preden vstopi v [[jetra]] skozi [[jetrna lina|jetrno lino]] ([[latinsko]] ''porta hepatis''), se razcepi v desno in levo vejo, v jetrih pa na interlobularne in intralobularne veje.
Kri, ki priteče iz prebavil v jetra po portalni veni, se v jetrih prečisti in odteka skozi [[jetrne vene]] v [[spodnja votla vena|spodnjo votlo veno]]. [[Spodnja mezenterična vena]] pogosto ni neposredno povezana s portalno veno, marveč se izteka v vranično veno.
Portalna vena zbira kri iz:
* vranične vene,
* zgornje in spodnje drobovne vene,
* desne gastrične vene,
* leve gastrične vene.
==Fiziologija==
Skorajda vsa kri gre iz prebavil v poseben venski obtok, imenovan [[portalni krvni obtok]]. V portalnem krvnem obtoku se tako nahajajo vsa hranila in [[toksin]]i, ki so se absorbirali iz [[prebavna cev|prebavne cevi]]. Preden gre ta kri v [[sistemski krvni obtok]], mora poteči filtracija skozi jetra, da se toksične snovi razstrupijo.
==Vloga pri boleznih==
Pri [[jetrne bolezni|jetrnih boleznih]], zlasti pri [[ciroza jeter|cirozi]], se lahko pojavi povišan [[krvni tlak]] v portalni veni ([[portalna hipertenzija]]). Posledica so lahko različne komplikacije: [[trebušna vodenica]], [[ezofagealne varice]], bakterijski [[peritonitis]] ...
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Trebuh]]
[[Kategorija:Vene]]
[[Kategorija:Hepatologija]]
cvaec2akhyq8njn8boac823bek28l5u
6761757
6761756
2026-10-07T12:29:43Z
TadejM
738
popravek imen
6761757
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vena
| Name = Portalna vena
| Latin = vena portae hepatis
| Image = Gray591-Portal vein.png
| Caption = '''Portalna vena''' (svetlo modro) in njene veje. Nastane z združitvijo [[zgornja mezenterična vena|zgornje mezenterične vene]], spodnje mezenterične vene in [[splenična vena|splenične vene]]. Lienalna vena je star izraz za splenično veno.
| Image2 =
| Caption2 =
| DrainsFrom = [[prebavna cev]], [[vranica]], [[trebušna slinavka]]
| Source = [[splenična vena]], [[zgornja mezenterična vena]], [[spodnja mezenterična vena]], [[pankreatična vena]]
| DrainsTo = [[jetrni sinusoid]]
| Artery =
| System = [[hepatični portalni sistem]]
}}
[[Slika:Gray591.png |thumb|right|200px|Portalna vena nastane z združitvijo vranične vene in zgornje drobovne vene.]]
'''Portalna vena''' (tudi '''dojetrna dovodnica''', '''dverna dovodnica''', '''dverna vena'''; {{jezik-la|vena portae hepatis}}) je [[vena]], ki odvaja [[kri]] od [[prebavila|prebavil]] in s prebavili povezanih [[žleza|žlez]]. Nastane z združitvijo:
*[[splenična vena|splenične (vranične) vene]] in
*[[zgornja mezenterična vena|zgornje mezenterične (drobovne) vene]].
Preden vstopi v [[jetra]] skozi [[jetrna lina|jetrno lino]] ({{jezik|la|porta hepatis}}), se razcepi v desno in levo vejo, v jetrih pa na interlobularne in intralobularne veje.
Kri, ki priteče iz prebavil v jetra po portalni veni, se v jetrih prečisti in odteka skozi [[jetrne vene]] v [[spodnja votla vena|spodnjo votlo veno]]. [[Spodnja mezenterična vena]] pogosto ni neposredno povezana s portalno veno, marveč se izteka v vranično veno.
Portalna vena zbira kri iz:
* splenične vene,
* zgornje in spodnje mezenterične vene,
* desne gastrične vene,
* leve gastrične vene.
==Fiziologija==
Skorajda vsa kri gre iz prebavil v poseben venski obtok, imenovan [[portalni krvni obtok]]. V portalnem krvnem obtoku se tako nahajajo vsa hranila in [[toksin]]i, ki so se absorbirali iz [[prebavna cev|prebavne cevi]]. Preden gre ta kri v [[sistemski krvni obtok]], mora poteči filtracija skozi jetra, da se toksične snovi razstrupijo.
==Vloga pri boleznih==
Pri [[jetrne bolezni|jetrnih boleznih]], zlasti pri [[ciroza jeter|cirozi]], se lahko pojavi povišan [[krvni tlak]] v portalni veni ([[portalna hipertenzija]]). Posledica so lahko različne komplikacije: [[trebušna vodenica]], [[ezofagealne varice]], bakterijski [[peritonitis]] ...
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Trebuh]]
[[Kategorija:Vene]]
[[Kategorija:Hepatologija]]
jav4hl0zhksllxlkcu7kl83gw11fxli
Yogyakarta
0
96369
6762068
6718493
2026-10-08T08:28:35Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6762068
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje
|official_name = Jogjakarta
|settlement_type = Mesto
|motto = {{native phrase|jv|ꦲꦩꦼꦩꦪꦸꦲꦪꦸꦤꦶꦁꦧꦮꦤ}}<br />''Hamemayu Hayuning Bawana'', ''Polepšajte lepoto sveta''
| nicknames = {{lang|id|Kota Pelajar}} (mesto študentov), {{lang|id|Kota Budaya}} (kulturno mesto), {{lang|id|Kota Gudeg}} (mesto gudega)
|image_skyline = {{multiple image
| perrow = 1/2/2/
| border = infobox
| total_width = 280
| image1 = Jogja - Tugu Monument (2025) - img 06.jpg
| caption1 = [[Tugu Yogyakarta]]
| image2 = Kraton Yogyakarta Pagelaran.jpg
| caption2 = [[Kraljeva palača, Yogyakarta|Kraljeva palača]]
| image3 = Yogyakarta Indonesia Taman-Sari-01.jpg
| caption3 = [[Taman Sari (Yogyakarta)|Taman Sari]]
| image4 = Gedung Agung May 12 2025.jpg
| caption4 = [[Gedung Agung]]
| image5 = Jalan-jalan Siang di Malioboro-2.jpg
| caption5 = ulica Malioboro
}}
|imagesize =
|image_flag = Flag of Yogyakarta City.svg
|image_seal = Seal of the City of Yogyakarta.svg
|image_map =
|mapsize =
| map_caption = Geografski položaj v Indoneziji
| pushpin_map = Indonezija
|coordinates_display = inline,title
|coordinates_region = ID
|subdivision_type = Država
|subdivision_name = [[Indonezija]]
|subdivision_type1 = Provinca
|subdivision_name1 = posebno ozemlje Yogyakarta
|subdivision_type2 =
|subdivision_name2 =
|leader_title = župan
|leader_name = Hasto Wardoyo
|established_title =
|established_date =
|area_magnitude =
|area_total_km2 = 32,82
|area_land_km2 =
|area_water_km2 =
|area_water_percent =
|area_urban_km2 =
| area_metro_km2 = 2159,1
| population_total = 375.699
| population_as_of = ocena sredi 2023
| population_density_km2 = auto
| population_urban =
| population_metro = 4.010.436
| population_density_metro_km2 = auto
| population_note = <ref name="Badan Pusat Statistik 2024">Badan Pusat Statistik, Jakarta, 28 February 2024, ''Kota Yogyakarta Dalam Angka 2024'' (Katalog-BPS 1102001.3471)</ref>
| blank_name = Nominal BDP<ref name="kabupatenkota">{{navedi knjigo|title=Gross Regional Domestic Product of Regencies/Municipalities in Indonesia 2019-2023|author-link=Statistics Indonesia|publisher=Badan Pusat Statistik|year=2024|location=Jakarta|url=https://www.bps.go.id/en/publication/2024/06/07/f90b4d2293193647cf2faee1/produk-domestik-regional-bruto-kabupaten-kota-di-indonesia-2019-2023.html}}</ref>
| blank_info = 2023
| blank1_name = - Skupaj
| blank1_info = {{increase}}[[Indonezijska rupija|Rp]] 46,193 trilijon (29.])<br />{{increase}}[[USD|US$]] 3,031 mrd <br />{{increase}}Int$ 9,706 mrd (PPP)
| blank2_name = - Per capita
| blank2_info = {{increase}}Rp 122.951 tisoč <br />{{increase}}US$ 8066<br />{{increase}}Int$ 25.834 (PPP)
| blank3_name = - Metro
| blank3_info = {{Increase}}Rp 139,637 triljion<br>{{Increase}}US$ 9,161 mrd<br>{{Increase}}Int$ 29,340 mrd (PPP)
| blank4_name = - Growth
| blank4_info = {{increase}} 6,1%
| blank5_name = HDI (2024)
| blank5_info = {{increase}} 0,887 (1.) <span style="color:#007B00;">very High</span>
|timezone = [[Time in Indonesia|WIB]]
|utc_offset = +7
|timezone_DST =
|utc_offset_DST =
|latd=7 |latm=48 |lats=5 |latNS=S
|longd=110 |longm=21 |longs=52 |longEW=E
|elevation_m = 113
|website = {{URL|https://www.jogjakota.go.id/|jogjakota.go.id}}
|footnotes =
| module = {{Infobox UNESCO World Heritage Site
| child = yes
| official_name = The Cosmological Axis of Yogyakarta and its Historic Landmarks
| criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii)}}(ii), (iii)
| ID = 1671
| year = 2023
| area = {{convert|42.22|ha|acre|abbr=on}}
| buffer_zone = {{convert|291.17|ha|acre|abbr=on}}}}
}}
'''Yogyakarta''' {{efn|{{IPAc-en|lang|ˌ|j|oʊ|ɡ|j|ə|ˈ|k|ɑr|t|ə|}};<ref>{{navedi splet|url=http://dictionary.reference.com/browse/yogyakarta |title=Yogyakarta | Define Yogyakarta at Dictionary.com |publisher=Dictionary.reference.com |access-date=16 November 2022}}</ref> {{langx|jv|ꦔꦪꦺꦴꦒꦾꦏꦂꦠ}} {{Transliteration|jv|Ngayogyakarta}} {{IPA|jv|ŋɑːˈjɔɡjɔˈkɑːrtɔ|}}; {{langx|pey|Jogjakarta}}}} je univerzitetno [[mesto]] v južnem osrednjem delu otoka [[Java]] v [[Indonezija|Indoneziji]]. Je tudi je glavno mesto posebne province Yogyakarta. Kot edino indonezijsko kraljevo mesto, ki mu še vedno vlada monarhija, velja Yogyakarta za pomembno središče klasične javanske likovne umetnosti in kulture, kot so balet, [[batik]] tekstil, drama, literatura, glasba, poezija, srebrarstvo, vizualne umetnosti in lutkarstvo ''wayang''.<ref>{{navedi novice|url= https://www.nytimes.com/2016/02/14/travel/indonesia-yogyakarta-java-island.html|title=On Java, a Creative Explosion in an Ancient City|newspaper=The New York Times|date=11 February 2016 |access-date=16 December 2018 |last1=Frazier |first1=Donald }}</ref> Yogyakarta, znana kot središče indonezijskega izobraževanja, je dom velike študentske populacije in številnih šol in univerz, vključno z univerzo Gadjah Mada, največjo visokošolsko ustanovo v državi in eno najprestižnejših.<ref>{{navedi splet|url=https://ugm.ac.id/en/about-us/1372-introducing.ugm |title=Introducing UGM|website=Universitas Gadjah Mada|date=26 March 2017|access-date=4 October 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.topuniversities.com/where-to-study/asia/indonesia/guide |title=Top Universities in Indonesia|publisher=Top Universities|access-date=4 October 2018}}</ref><ref name="SEARCA">{{navedi novice|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|title=UGM Ranks First in Indonesia and 53rd in Asia|url=http://searca.org/ucweb/news/2013-news/14-ugm-ranks-first-in-indonesia-and-53rd-in-asia|work=Southeast Asian University Consortium for Graduate Education in Agriculture and Natural Resources|date=3 October 2018|access-date=26 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171019170904/http://searca.org/ucweb/news/2013-news/14-ugm-ranks-first-in-indonesia-and-53rd-in-asia|archive-date=19 October 2017}}</ref>
Yogyakarta je glavno mesto Yogyakartskega sultanata in je bila indonezijska prestolnica od leta 1946 do 1948 med indonezijsko nacionalno revolucijo, Gedung Agung pa je bil predsednikov urad. Kota, eno od okrožij v jugovzhodni Yogyakarti, je bilo med letoma 1587 in 1613 glavno mesto sultanata Mataram. Med boji za neodvisnost Indonezije po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je mesto služilo kot začasna prestolnica republikancev.
Širše metropolitansko območje vključuje mesto Magelang in 65 okrožij v okrožjih Sleman, Klaten, Bantul, Kulon Progo in Magelang ter je leta 2010 imelo 4.010.436 prebivalcev. Yogyakarta ima najvišji HDI (indeks človekovega razvoja) od vseh indonezijskih okrožij in mest in sicer 0,887.<ref>{{navedi splet |url=http://bappenas.go.id/download.php?id=8975 |title=Indeks-Pembangunan-Manusia-2014 |access-date=14 February 2017 |archive-date=10 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161110235217/http://bappenas.go.id/download.php?id=8975 |url-status=dead }}</ref>
== Etimologija in pravopis ==
Yogyakarta je poimenovana po indijskem mestu Ayodhya, rojstnem kraju istoimenskega junaka Rame iz epa [[Ramajana]]. ''Yogya'' pomeni »primeren; pravilen«", ''karta'' pa »uspešen; cvetoč«. Tako ''Yogyakarta'' pomeni »[mesto, ki je] primerno za uspeh«.<ref>{{navedi knjigo |last=Pospelov |first=E. M. |date=2002 |script-title=ru:Географические названия мира. Топонимический словарь. (Geograficheskie nazvaniya mira. Toponimicheskiy slovar)|trans-title=Geographical names of the world. Toponymic dictionary. |language=ru |publisher=Russkie slovari, Astrel, AST |page=138 |isbn=5-17-001389-2 }}</ref>
V korespondenci iz kolonialne dobe je bilo mesto pogosto zapisano v javanski pisavi kot ꦔꦪꦺꦴꦒꦾꦏꦂꦠ,<ref>{{cite letter |recipient=Sir Thomas Stamford Bingley Raffles |subject=Complimentary addresses from the people of Java to Raffles on his retirement as Lieutenant-Governor in 1816, Raffles Papers f.26v, in the collection of The British Library|date=1816 |url=http://www.bl.uk/manuscripts/Viewer.aspx?ref=add_ms_45273_f026v |access-date=2 October 2018 }}</ref> bere se kot /ŋajoɡjakarta/ z dodano predpono ''nga-''.
V pravopisu tistega časa se je lastno ime pisalo z latinično abecedo kot ''Jogjakarta''. Ko se je pravopis indonezijskega jezika spremenil, se je soglasnik /j/ začel pisati z ⟨y⟩, soglasnik /dʒ/ pa z ⟨j⟩. Osebna in zemljepisna imena pa so lahko ohranila svoj prvotni črkopis v skladu s sodobno indonezijsko ortografijo. Tako se lahko mesto zapiše kot ''Yogyakarta'', kar je zvesto prvotni izgovorjavi in javanski pisavi, ali kot ''Jogjakarta'', kar je zvesto staremu nizozemskemu črkovanju in odraža današnjo ljudsko izgovorjavo, vendar se razlikuje od prvotne ajodhjske etimologije. V sodobnih dokumentih lahko naletimo na ''Yogyakarta'' ali ''Jogjakarta''.
== Zgodovina ==
=== Kraljestvo Mataram (8.–10. stoletje n. št.) ===
Glede na napis Canggal iz leta 732 n. št. je območje, tradicionalno znano kot ''Mataram'', postalo glavno mesto kraljestva Medang, identificiranega kot Mdang i Bhumi Mataram, ki ga je ustanovil kralj Sandžaja iz Matarama. Napis so našli v hindujskem templju v osrednji Javi, 40 km od Yogyakarte in 20 km od velikanskega tempeljskega kompleksa [[Borobudur]]. Ta hindujski tempelj je stal na meji med območjem hindujske dinastije Sandžaja in območjem budistične dinastije Šailendra.
Mataram je za približno tri stoletja postal središče prefinjene in sofisticirane javanske hindujsko-budistične kulture v osrčju doline reke Progo, na južnih pobočjih vulkana [[Merapi]]. V tem obdobju so bili zgrajeni številni ''[[candi]]ji'', vključno z Borobudurjem in [[Prambanan]]om.
Okoli leta 929 n. št. je zadnji vladar dinastije Sandžaja, kralj Mpu Sindok iz Matarama, preselil sedež oblasti kraljestva Mataram iz osrednje Jave v vzhodno Javo in tako ustanovil dinastijo Isjana. Natančen vzrok selitve še vedno ni znan; vendar je selitev verjetno povzročil močan izbruh gore Merapi ali boj za oblast s kraljestvom Srivijaja s sedežem na Sumatri.<ref>{{navedi knjigo |last=Spuler |first=Bertold |author2=F.R.C Bagley |date=1981 |title=The Muslim World: A Historical Survey, Part IV |location=Leiden, The Netherlands |publisher=Brill Archive |page=252 |url= https://books.google.com/books?id=VNgUAAAAIAAJ |isbn= 978-90-04-06196-5 }}</ref>
Zgodovinarji menijo, da je nekje med vladavino kralja Vave iz Matarama (924–929 n. št.) izbruhnil vulkan Merapi in opustošil glavno mesto kraljestva v Mataramu.<ref>{{navedi knjigo |last1=Kusumayudha |first1=Sari Bahagiarti |last2=Murwanto |first2=Helmy |last3=Sutarto |last4=Choiriyah |first4=Siti Umiyatun |chapter=Volcanic Disaster and the Decline of Mataram Kingdom in the Central Java, Indonesia |series=Sustainable Civil Infrastructures |date=2019 |editor-last=Wasowski |editor-first=Janusz |editor2-last=Dijkstra |editor2-first=Tom |title=Recent Research on Engineering Geology and Geological Engineering |chapter-url=https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-030-02032-3_8 |location=Cham |publisher=Springer International Publishing |pages=84 |doi=10.1007/978-3-030-02032-3_8 |isbn=978-3-030-02032-3}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Adelayanti |first=Natasa |date=2020-11-30 |title=Mount Merapi Getting Near to Eruption |url=https://ugm.ac.id/en/news/20436-mount-merapi-getting-near-to-eruption/ |access-date=2024-03-23 |website=ugm.ac.id}}</ref>
=== Cesarstvo Majapahit (1293–1527) ===
V obdobju Majapahit je bilo območje okoli sodobne Yogyakarte ponovno opredeljeno kot ''Mataram'' in priznano kot ena od dvanajstih provinc Majapahit na Javi, ki jim je vladal Bhre Mataram. Med vladavino četrtega kralja Majapahitskega cesarstva, hindujca Hajama Vuruka (1350–1389) iz dinastije Radžasa, je naziv Bhre Mataram nosil kraljev nečak in zet Vikramavardhana, kasneje peti kralj Majapahita.<ref>{{navedi knjigo |last= Cœdès |first=George |author-link= |translator-last=Brown Cowing |translator-first=Sue |editor-last=Vella |editor-first=Walter F. |title= The Indianized States of Southeast Asia |location=Honolulu |publisher= University of Hawaii Press |date= 1968 |page=241 |url= https://books.google.com/books?id=iDyJBFTdiwoC |isbn= 978-0-8248-0368-1 }}</ref>
=== Mataramski sultanat (1587–1755) ===
[[File:Kota Gede Jogjakarta.jpg|thumb|left|Kotagede, nekdanja prestolnica Mataramskega sultanata]]
Kotagede, danes okrožje v jugovzhodni Yogyakarti, je bil ustanovljen kot prestolnica Mataramskega sultanata od leta 1587 do 1613.
Med vladavino sultana Agunga Hanjokrokusuma (1613–1645) je Mataramski sultanat dosegel svoj vrhunec kot največje kraljestvo na Javi in razširil svoj vpliv na osrednjo Javo, vzhodno Javo in polovico Zahodne Jave. Po dveh spremembah prestolnice – v Karto in nato v Plered, obe v današnjem regentstvu Bantul – se je prestolnica sultanata Mataram končno preselila v Kartasuro.
=== Odcepitev Yogyakarte in evropske invazije (1745–1830) ===
[[File:Jogja.kraton.jpg|thumb|upright|left|Paviljon Muzeja sultana Hamengkubuwane IX., ki je na glavni strani kraljeve palače Yogyakarta]]
[[File:Eastern face of west gate, Taman Sari, Yogyakarta, 2014-04-24 (from 19 images).jpg|thumb|upright|Vodni grad Taman Sari, nekdanji kraljevi vrt sultana Yogyakarte]]
V sultanátu Mataram je izbruhnila državljanska vojna med Pakubuvonom II. (1745–1749), zadnjim vladarjem Kartasure, in njegovim mlajšim bratom in prestolonaslednikom, princem Mangkubumijem (kasneje znanim kot Hamengkubuvono I., prvi sultan Yogyakarte in ustanovitelj sedanje vladajoče kraljeve hiše). Pakubuvono II. se je strinjal s sodelovanjem z [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemsko vzhodnoindijsko družbo]] in odstopil del ozemlja Mataram Nizozemcem. Princ Mangkubumi je nasprotoval sporazumu, saj je navajal zaskrbljenost, da bi ljudje postali sužnji pod nizozemsko oblastjo. Med vojno je princ Mangkubumi premagal sile Pakubuvona II. in razglasil suverenost v Sultanatu Yogyakarta, pri čemer je zasedel južne dele nekdanjega sultanata Mataram.
Po smrti Pakubovona II. zaradi bolezni je bil ustanovljen [[Sultanat Yogyakarta]] na podlagi pogodbe iz Giyantija (Perjanjian Gianti), ki so jo 13. februarja 1755 podpisali in ratificirali princ Mangkubumi, Nizozemska vzhodnoindijska družba ter njegov nečak Pakubuvono III. in njegovi zavezniki. Mangkubumi je s sedenjem na novo ustanovljeni prestol Yogyakarta z imenom Sultan Hamengkubuvono I. tako ustanovil kraljevo hišo Hamengkubuvono, ki je še danes vladajoča hiša Yogyakarte. Sultan Hamengkubuvono I. se je z družino 7. oktobra 1756 uradno preselil v palačo v Yogyakarti, ki je bila še vedno sedež vladajočega sultana. Ti dogodki so posledično zaznamovali konec sultanata Mataram, kar je povzročilo nastanek rivalskega sultanata Yogyakarta in sunanata Surakarta.
Med kratkim obdobjem britanske vladavine nad Javo leta 1811 so govorice o načrtih dvora Yogyakarta za napad na Britance povzročile nelagodje med Britanci, nameščenimi na Javi. 20. junija 1812 je sir Stamford Raffles povedel 1200 britanskih vojakov, da bi zavzel kraton Yogyakarta. Sile Yogyakarte, ki jih je napad presenetil, so bile zlahka poražene; kraton je padel v enem dnevu, nato pa je bil izropan in požgan.<ref name="When Raffles ran Java">Tim Hanningan, [https://www.historytoday.com/tim-hannigan/when-raffles-ran-java "When Raffles ran Java"], historytoday.com.</ref>
Napad na kraton je bil prvi te vrste v indonezijski zgodovini, zaradi česar je bil dvor Yogyakarte ponižan. Sultanat se je med javansko vojno znova znašel v konfliktu.<ref name="When Raffles ran Java"/>
=== Obdobje Republike Indonezije (1945–danes) ===
Leta 1942 je [[Japonski imperij]] napadel [[Nizozemska Vzhodna Indija|Nizozemsko Vzhodno Indijo]] in vladal Javi do poraza leta 1945. [[Sukarno]] je 17. avgusta 1945 razglasil neodvisnost Indonezijske republike; sultan Hamengkubuvono IX. je Sukarnu takoj poslal pismo, v katerem je izrazil podporo novorojenemu narodu Indoneziji in priznal Sultanat Yogyakarta kot del Indonezijske republike.
Sultanat Surakarta je storil enako in obema javanskima kraljestvoma sta bila zato podeljena privilegirana statusa 'posebnih regij' znotraj Indonezijske republike. Vendar pa je zaradi levičarskega protirojalistične vstaje v Surakarti Sunanat Surakarta leta 1946 izgubil svoj poseben upravni status in bil vključen v provinco Osrednja Java.
Podpora Yogyakarte je bila bistvena v indonezijskem boju za neodvisnost med indonezijsko nacionalno revolucijo (1945–1949). Mesto Yogyakarta je postalo glavno mesto Indonezijske republike od leta 1946 do 1948, po padcu Džakarte pod Nizozemci. Kasneje so Nizozemci napadli tudi Yogyakarto, zaradi česar je bilo glavno mesto republike 19. decembra 1948 ponovno preneseno v Bukittinggi v Zahodni Sumatri. Splošna ofenziva 1. marca 1949 je povzročila indonezijsko politično in strateško zmago proti Nizozemcem ter umik nizozemskih sil iz Yogyakarte. 29. junija 1949 je bila Yogyakarta pod pritiskom Združenih narodov popolnoma očiščena nizozemskih sil.
Zaradi pomembnega prispevka k preživetju Indonezijske republike je Yogyakarta dobila avtonomijo kot ''posebno okrožje'',<ref>{{navedi knjigo |last =Friend| first =Theodore| title =Indonesian Destinies|url =https://archive.org/details/indonesiandestin00theo|page=[https://archive.org/details/indonesiandestin00theo/page/420 420]| publisher=The Belknap Press of Harvard University Press| year =2003| isbn =0-674-01834-6}}</ref> s čimer je postala edina regija s priznano monarhijo v Indoneziji.
== Geografija ==
Površina mesta Yogyakarta je 32,82 kvadratnih kilometrov. Medtem ko se mesto razprostira v vse smeri od ''kratona'', sultanove palače, je jedro sodobnega mesta na severu, osredotočeno okoli stavb iz nizozemske kolonialne dobe in trgovskega okrožja. Jalan Malioboro, z vrstami prodajalcev na pločnikih ter bližnjimi tržnicami in nakupovalnimi središči, je glavna nakupovalna ulica za turiste v mestu, medtem ko je Jalan Solo, ki leži severneje in vzhodneje, nakupovalno okrožje, ki ga bolj obiskujejo domačini. Velika lokalna tržnica Beringharjo in obnovljena nizozemska [[trdnjava Vredeburg]] sta na vzhodnem delu južnega konca Maliobora.
''[[kraljeva palača, Yogyakarta |Kraton]]'' obdaja gosto poseljena stanovanjska soseska, ki zaseda zemljišče, ki je bilo prej edino posestvo sultana. Dokazi o tej nekdanji rabi so še vedno v obliki starih zidov, raztresenih po mestu, in ruševin vodnega gradu [[Taman Sari (Yogyakarta)|Taman Sari]], zgrajenega leta 1758 kot zabaviščni vrt. Sultan vrta ne uporablja več, večinoma pa je bil zapuščen, preden so ga začeli uporabljati za stanovanja uslužbenci palače in potomci. Obnova se je začela leta 2004 in območje je zdaj priljubljena turistična atrakcija.
V bližini mesta Yogyakarta je gora [[Merapi]], katere severno obrobje mesta sega do južnih pobočij gore v regentstvu Sleman. Gora Merapi (dobesedno 'ognjena gora' v indonezijščini in javaščini) je aktivni [[stratovulkan]] na meji med osrednjo Javo in Yogyakarto. Je najaktivnejši vulkan v Indoneziji in redno izbruha od leta 1548, zadnji izbruh pa se je zgodil januarja 2024.<ref>{{navedi splet|title=Indonesia's Mount Merapi unleashes lava as other volcanoes flare up, forcing thousands to evacuate|url=https://apnews.com/article/indonesia-mount-merapi-eruption-e2b8803db1766d91b14da1173e4d9706|date=21 January 2024|access-date=21 January 2024|work=Associated Press News|first=Slamet|last=Riyadi}}</ref>
Yogyakarta leži ob pomembni železniški progi, ki povezuje [[Džakarta|Džakarto]] in [[Surabaja|Surabajo]] skozi notranjost Jave. Ima tudi manjše mednarodno letališče.
=== Podnebje ===
Yogyakarta ima tropsko monsunsko podnebje (Köppen: ''Am''), saj je količina padavin v najbolj suhih mesecih med junijem in septembrom manjša od 100 milimetrov. Najbolj moker mesec v Yogyakarti je januar s skupno količino padavin 392 milimetrov. Na podnebje vpliva monsun. Letna temperatura je približno od 26 do 27 stopinj Celzija. Najbolj vroč mesec je april s povprečno temperaturo 27,1 stopinje Celzija.
== Upravna okrožja ==
[[File:Indonesia Yogyakarta City location map.svg|thumb|Uprava mesta Yogyakarta]]
Mesto Yogyakarta je upravni del posebne regije Yogyakarta, ki ima status province v Indoneziji. Leta 2020 je imelo mesto Yogyakarta najvišjo gostoto prebivalstva v širšem območju Yogyakarta in sicer 11.546 prebivalcev na kvadratni kilometer, okrožji Sleman in Bantul pa sta bili na drugem mestu z gostoto prebivalstva 1958,5 prebivalcev/kvadratni kilometer in na tretjem mestu z 1940 prebivalci/kvadratni kilometer.<ref>{{navedi splet|url=https://yogyakarta.bps.go.id/dynamictable/2017/08/02/31/kepadatan-penduduk-menurut-kabupaten-kota-di-d-i-yogyakarta.html|title=Kepadatan Penduduk menurut Kabupaten/Kota di D.I.Yogyakarta|date=2016|website=Badan Pusat Statistik|access-date=14 January 2019|archive-date=6 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406104003/https://yogyakarta.bps.go.id/dynamictable/2017/08/02/31/kepadatan-penduduk-menurut-kabupaten-kota-di-d-i-yogyakarta.html|url-status=dead}}</ref> Znotraj širšega območja Yogyakarta leži mesto Yogyakarta.
Yogyakarta je razdeljena na štirinajst okrožij, imenovanih ''kemantren'' ({{Langx|jv|ꦏꦼꦩꦤ꧀ꦠꦿꦺꦤ꧀}}), zaradi česar je Yogyakarta edino mesto v Indoneziji s takšno oznako, saj se uporablja le znotraj posebne regije Yogyakarta.
== Religija ==
[[Islam]] je večinska religija v Yogyakarti, ki jo izpoveduje 92,29 % prebivalstva, kristjanov pa 6,781 % (katoličani 4,38 % in protestanti 2,4 %). Majhen odstotek prebivalstva izpoveduje budizem (0,08 %), hinduizem (0,09 %) in konfucianizem (0,01 %).[2]
Yogyakarta je že od svoje ustanovitve večkulturno mesto, v katerem živijo različne etnične skupine in religije. Že dolgo obstaja več bogoslužnih objektov, kot so Velika mošeja Kauman, Mošeja Syuhada, Mošeja Kotagede, cerkev HKBP, katoliška cerkev Kotabaru, tempelj Tjen Ling Kiong in tempelj Fuk Ling Miau.
Yogyakarta je tudi rojstni kraj ene največjih indonezijskih islamskih organizacij, Muhammadiyah, ki jo je leta 1912 v Kaumanu, Ngupasanu, Gondomananu in Yogyakarti ustanovil K.H. Ahmad Dahlan. Osrednji odbor Muhammadiyah ima še danes sedež v Yogyakarti.
Leta 2018 je guverner posebne regije Yogyakarta, Hamengkubuwono X., po terorističnem napadu na cerkve in javne stavbe v Surabaji istega leta pozval k ohranitvi verske svobode.
<gallery>
File:Jogja - Mesjid Gedhe Kauman Karaton Ngayogyakarta Hadiningrat (2025) - img 13.jpg|Velika mošeja Kauman
File:Yogyakarta Indonesia Syuhada-Mosque-02.jpg|Mošeja Sjuhada
File:Pelataran Depan Masjid Gedhe Mataram Kotagede.jpg|Mošeja Kotagede
File:Gereja HKBP Yogyakarta.jpeg|Protestantska cerkev
File:St Antonius Church, Yogya (1).jpg|Katoliška cerkev sv. Antona (cerkev Kotabaru)
File:Front side of Tjen Ling Kiong Temple, Yogyakarta, Indonesia.jpg|Tempelj Tjen Ling Kiong
File:Kelenteng Vihara Buddha Prabha.jpg|Tempelj Fu Ling Miau
</gallery>
== Izobraževanje ==
[[File:Gedung Pusat (Rektorat) UGM.jpg|185px|thumb|left|[[Univerza Gadjah Mada]]]]
V Yogyakarti je [[Univerza Gadjah Mada]], največja in ena najvidnejših univerz v Indoneziji. Med drugimi javnimi univerzami v Yogyakarti so še Državna univerza Yogyakarta, Islamska univerza Sunan Kalijaga, Indonezijski inštitut za umetnost in Poltekkes Kemenkes Yogyakarta. V Yogyakarti je tudi ena javna univerza, ki ponuja izobraževanje na daljavo, in sicer na Universitas Terbuka ali Odprti univerzi Indonezije.<ref>{{navedi splet |url=https://yogyakarta.ut.ac.id |title=Universitas Terbuka Yogyakarta |access-date=2026-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260211030807/https://yogyakarta.ut.ac.id/ |archive-date=2026-02-11 |url-status=dead}}</ref> V mestu je tudi več znanih zasebnih univerz, kot so Univerza Muhammadiyah v Yogyakarti, Visoka šola za zdravstvene vede Ahmad Yani Yogyakarta, Islamska univerza Indonezije, Univerza Atma Jaya, Krščanska univerza Duta Wacana, Univerza Ahmad Dahlan in Univerza Sanata Dharma.
V mestu je tudi Indonezijska letalska akademija, ki se nahaja v kompleksu letališča Adisucipto.
V mestu ima sedež Primagama, ena največjih izobraževalnih ustanov v Indoneziji.<ref>{{navedi novice |title=Indonesian edtech firm Zenius acquires tutoring services provider Primagama |url=https://technode.global/2022/02/22/indonesian-edtech-firm-zenius-acquires-tutoring-services-provider-primagama/ |access-date=19 August 2022 |publisher=Technode.global |date=22 February 2022}}</ref>
== Gospodarstvo ==
Leta 2017 je bruto domači regionalni proizvod (BRDP) Yogyakarte po tekočih cenah znašal 31,31 bilijona rupij (približno 2,2 milijarde ameriških dolarjev).<ref name=":0">{{navedi novice|url=http://jogja.tribunnews.com/2017/11/07/pertumbuhan-ekonomi-diy-triwulan-iii-2017-capai-541-persen|title=Pertumbuhan Ekonomi DIY Triwulan III-2017 Capai 5,41 Persen| last=Nugroho| first=Ari| date=2017| work=Tribunnews| access-date=14 January 2019}}</ref> Terciarni sektor je prispeval pomemben delež (približno 78 % BDP). Terciarni sektor je vključeval trgovino na debelo in drobno; popravila avtomobilov in motornih koles, promet in skladiščenje; zagotavljanje nastanitve ter prehranskih storitev; informacije in komunikacije; finančne storitve in zavarovalništvo; nepremičnine; korporativne storitve; vladno upravo, obrambo in obvezno socialno zavarovanje; izobraževalne storitve; zdravstvene storitve in socialne dejavnosti ter druge storitve. Leta 2017 je gospodarska rast Yogyakarte dosegla 5,24 odstotka, kar je nekoliko hitreje kot leta 2016, ko je rast dosegla 5,11 odstotka.<ref>{{navedi splet|url=https://jogjakota.bps.go.id/dynamictable/2017/07/13/30/laju-pertumbuhan-pdrb-kota-yogyakarta-atas-dasar-harga-konstan-2010-menurut-lapangn-usaha-tahun-2011-2016.html|title=LAJU PERTUMBUHAN PDRB KOTA YOGYAKARTA ATAS DASAR HARGA KONSTAN 2010 MENURUT LAPANGN USAHA TAHUN 2011–2016|date=2016|website=Badan Pusat Statistik|access-date=14 January 2019|archive-date=2 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200802135301/https://jogjakota.bps.go.id/dynamictable/2017/07/13/30/laju-pertumbuhan-pdrb-kota-yogyakarta-atas-dasar-harga-konstan-2010-menurut-lapangn-usaha-tahun-2011-2016.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":0" /><ref>"[https://www.zharkwave.com/id/tentang/ Industry details] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228203737/http://www.zharkwave.com/id/tentang/|date=2009-02-28}}." Zharkwave. Retrieved on November 9, 2009.</ref>
Za hiter zagon gospodarstva se trenutno razvija načrt za drugo fazo indonezijskega hitrega vlaka od Bandunga do Yogyakarte in Surakarte, gradnja pa se bo začela do leta 2020 in bo predvidoma končana do leta 2024.<ref>{{navedi splet|url=https://economy.okezone.com/read/2018/02/08/320/1856427/mengulik-kereta-cepat-jakarta-bandung-bisa-tembus-ke-solo-ada-manfaatnya|title=Mengulik Kereta Cepat Jakarta–Bandung|trans-title=Tracing Jakarta-Bandung Fast Trains|language=id|date=8 February 2018|website=economy.okezone.com}}</ref> Ta predlog bi se povezal z drugimi hitrimi železnicami v Indoneziji.
== Opombe ==
{{notelist}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Yogyakarta (city)}}
{{Wikivoyage|Yogyakarta}}
*{{official website|https://www.jogjakota.go.id/}}
*{{official website|https://sindutranswisata.com/}}
{{normativna kontrola}}
{{Seznami krajev Unescove svetovne dediščine v Aziji}}
[[Kategorija:Yogyakarta|* ]]
[[Kategorija:Mesta v Indoneziji]]
[[Kategorija:Java]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Indoneziji]]
[[Kategorija:Province Indonezije]]
otm9l1vivi48ybxkjdwwqxff18ci9m4
Krvna žila
0
103053
6761775
6359661
2026-10-07T13:35:56Z
TadejM
738
mala zač.
6761775
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox anatomy
| Name = Krvna žila
| Latin = vas sanguineum
| Image = Circulatory System en.svg
| Caption = Preprosta shema človeških obtočil
| Width =
| Image2 =
| Caption2 =
| Precursor =
| System = [[obtočila]]
| Vein =
| Nerve =
| Lymph =
}}
'''Krvna žila''' je cevast [[organ (biologija)|organ]], po katerem se pretaka [[kri]]. Skupna dolžina žil v [[Človek|človeškem]] telesu je okoli 9.000 do 19.000 [[Kilometer|km]], odvisno od telesne teže in velikosti, kar je mogoče zaradi velike razvejenosti [[obtočila|obtočil]].
Krvne žile so različnih tipov, zajemajo: [[arterija|arterije]], [[arteriola|arteriole]], [[kapilara|kapilare]], [[venula|venule]] in [[vena|vene]]. Po arterijah, ki so krepke in prožne teče [[kri]] iz [[srce|srca]], [[krvni tlak]] je v njih največji. Arteriole imajo mišične stene in spreminjajo premer, s tem pa povečajo ali zmanjšajo pretok krvi skozi določen predel. Kapilare so drobne žilice z izredno tanko steno in predstavljajo nekakšen most med arterijami, po katerih kri odteka iz srca, in venami, po katerih se vanj vrača. Kapilare omogočajo, da [[kisik]] in hranila preidejo iz krvi v [[tkivo|tkiva]], odpadne snovi pa iz tkiv v kri. Iztekajo se v venule, te pa nato v vene, ki vodijo nazaj v srce. Ker imajo vene tanko steno, a praviloma večji premer kot arterije, teče kri skoznje počasneje in pod bistveno manjšim tlakom.
== Oblikovanje žilja ==
Žilje se oblikuje z rastjo, razvojem in staranjem organizma. To oblikovanje imenujemo [[vaskularizacija]]. Pri razvoju vaskularizacije se razvijejo različne vrste žil, ki jih glede na njihov namen in delovanje na:
* [[Arterija|arterije]] ali žile odvodnice,
* arteriole,
* [[Kapilara|kapilare]] ali lasnice – lasasto žilje povezuje zadnje razvejitve arterij s prvimi vejami ven,
* venule,
* [[Vena|vene]] ali žile dovodnice in
* [[limfne žile]] ali mezgovnice – po njih se pretaka [[limfa]] ali mezga.
Žilje v času razvoja, rasti in staranja organizma doživlja mnoge spremembe zaradi fizičnih poškodb od [[Udarec|udarcev]], [[urez]]ov, [[Opeklina|opeklin]], [[Zmečkanina|zmečkanin]], [[Odrgnina|odrgnin]] ipd. Poškodbe lahko povzročijo različne vrste [[Trofija|trofij]] poimenovanih z raznimi medicinskimi imeni.
==Zgradba==
[[File:Microvessel.jpg|thumb|[[Presevna elektronska mikroskopija|Presevna]] [[mikrografija|elektronska mikrografija]] krvne žile s prikazom [[eritrocit]]a (rdeče krvne celice, E) v [[svetlina|svetlini]], endotelijske celice tvorijo njeno [[Tunica intima|notranjo plast (''tunica intima'']], periciti pa tvorijo njeno [[Tunica externa|zunanjo plast (''tunica adventitia'')]].]]
Arterije in vene imajo tri plasti.
Notranja plast, ''[[tunica intima]]'', je najtanjša plast. Sestavljena je iz enega samega sloja sploščenih celic ([[enoskladni ploščati epitelij]]), zlepljenih s [[polisaharid]]nim medceličnim matriksom, obdanim s tanko plastjo subendotelijskega [[vezivno tkivo|vezivnega tkiva]], prepletenega s številnimi krožno urejenimi elastičnimi trakovi, imenovano ''notranja elastična lamina''. Tanka membrana elastičnih vlaken v notranji plasti poteka vzporedno z žilo.
Srednja plast, ''[[tunica media]]'', je najdebelejša plast v arterijah. Sestavljajo jo krožno urejena elastična vlakna, vezivno tkivo in polisaharidne snovi. Med drugo in tretjo plastjo je debel elastičen pas, imenovan ''zunanja elastična lamina''. ''Tunica media'' je lahko (še zlasti v arterijah) bogata z ožiljeno [[gladka mišičnina|gladko mišičnino]], ki nadzoruje premer žile. Vene nimajo zunanje elastične lamine, ampak samo notranjo. ''Tunica media'' je v arterijah debelejša kot v venah.
Zunanja plast se imenuje ''[[tunica adventitia]]'' in je najdebelejša plast žile. V celoti je sestavljena iz vezivnega tkiva. Vsebuje tudi [[živec|živce]], ki oskrbujejo žilo, ter v večjih krvnih žilah prehranjevalne [[kapilara|kapilare]] (''vasa vasorum'').
Kapilare so sestavljene iz ene same plasti endotelijskih celic s podpornim subendotelijem, zgrajenim iz [[bazalna membrana|bazalne membrane]] in vezivnega tkiva.
Ko se krvne žile med seboj povežejo v območje žilne oskrbe, se to imenuje ''[[anastomoza]]''. Anastomoze zagotavljajo ključno alternativno pot za pretok krvi ob zamašitvi.
Vene v nogah imajo [[zaklopka|zaklopke]] za preprečevanje vračanja krvi, ki jo mišice potiskajo v smeri, nasprotni sili težnosti.
[[File:Blood vessels (retouched) -sl.svg|500px|center|Shema zgradbe krvne žile]]
== Bolezen ==
Krvne žile imajo ključno vlogo pri skoraj vsakem zdravstvenem stanju. [[Rak]] na primer ne more napredovati, če tumor ne povzroči [[angiogeneza|angiogeneze]] (tvorbe novih krvnih žil) za preskrbo malignih celic s snovmi, potrebnimi za njihovo presnovo.<ref>{{cite journal | vauthors = Nishida N, Yano H, Nishida T, Kamura T, Kojiro M | title = Angiogenesis in cancer | journal = Vascular Health and Risk Management | volume = 2 | issue = 3 | pages = 213–219 | date = September 2006 | pmid = 17326328 | pmc = 1993983 | doi = 10.2147/vhrm.2006.2.3.213 }}</ref> [[Ateroskleroza]], zožitev krvnih žil zaradi kopičenja [[aterom|plakov]], in [[bolezen koronarnih arterij]], ki ji pogosto sledi, lahko povzročita [[miokardni infarkt|srčni napad]] ali [[zastoj srca]] in sta med vodilnimi vzroki smrti v svetu.<ref>{{navedi splet|title=The top 10 causes of death|url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/the-top-10-causes-of-death|access-date=2021-08-08|website=www.who.int|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Arteriosclerosis / atherosclerosis - Symptoms and causes|url=https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/arteriosclerosis-atherosclerosis/symptoms-causes/syc-20350569|access-date=2021-08-08|website=Mayo Clinic|language=en}}</ref>
Ob [[vnetje|vnetju]] se poveča prepustnost krvnih žil. Poškodba, bodisi zaradi [[fizična travma|travme]] bodisi spontana, lahko povzroči [[krvavitev|krvavitev]] zaradi mehanske okvare žilnega [[endotelij]]a. Nasprotno lahko zapora krvne žile z [[aterom|aterosklerotičnim plakom]], [[embolija|emboliziranim]] [[krvni strdek|krvnim strdkom]] ali [[tujek|tujkom]] povzroči [[ishemija|ishemijo]] (nezadostno preskrbo s krvjo) oskrbovanih tkiv, kar pripelje do [[infarkt]]a ([[nekroza|odmrtja]] zaradi ishemije). Zapora žile se lahko stopnjuje; zamašena žila ustvari tokove v običajno [[laminarni tok|laminarnem toku]] krvi. Ti tokovi povzročijo nenormalne gradiente hitrosti, ki potisnejo krvne elemente, kot so [[holesterol]] ali [[hilomikroni|hilomikronska]] telesca, proti endoteliju. Ti se odložijo na žilno steno, s čimer se zapora še poveča.<ref>{{navedi knjigo | vauthors = Gidaspow D |title=Multiphase flow and fluidization : continuum and kinetic theory descriptions | url = https://archive.org/details/multiphaseflowfl0000gida |date=1994 |publisher=Academic Press |location=Boston |isbn=978-0-12-282470-8}}</ref>
Najpogostejša bolezen krvnih žil je [[hipertenzija]] ali visok krvni tlak. To pomeni, da se poveča [[tlak]] krvi, ki teče skozi žile. Hipertenzija lahko pripelje do resnejših stanj, kot sta [[srčno popuščanje]] in [[možganska kap]]. Take zaplete običajno preprečujemo z zdravili. [[Aspirin]] pomaga preprečevati krvne strdke in lahko tudi zmanjša vnetje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mercyhealth.org/services/heart/heart-disease/blood-vessels/ | archive-url = https://web.archive.org/web/20161018074232/https://www.mercyhealth.org/services/heart/heart-disease/blood-vessels/ | archive-date = 18 October 2016 |title=Blood Vessel Diseases – Mercy Health System|website=www.mercyhealth.org}}</ref>
Vnetje krvne žile zaradi [[avtoimunska bolezen|avtoimunske bolezni]] ali [[okužba|okužbe]] se imenuje ''[[vaskulitis]]''.
==Sklici==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Blood vessels|Krvna žila}}
[[Kategorija:Žile| ]]
[[Kategorija:Obtočila]]
[[Kategorija:Mehko tkivo]]
[[Kategorija:Angiologija]]
{{normativna kontrola}}
b2le6obpwaqllz36pfq8vab897g43a3
Dinastija Tang
0
107015
6761994
6761375
2026-10-08T06:25:29Z
Octopus
13285
/* Vladavina cesarja Šuandzonga */ nadaljevanje
6761994
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Bivša država
| native_name = {{nobold|{{lang|zh-hant|唐|nocat=true}}}}
| conventional_long_name = Tang
| common_name = Dinastija Tang
| era = vzhodnoazijski srednji vek
| status = Cesarstvo
| p1 = Dinastija Sui
| p2 = Zahodni turški kaganat
| p3 = Vzhodni turški kaganat
| p4 =
| s1 = Kasnejši Ljang
| s2 = Jang Vu
| s3 = Vujue
| s4 = Min
| s5 = Bivši Šu
| s6 = Dinastija Ljao
| s7 = Drugi turški kaganat
| image_map = Tang outline map, 661.svg
| image_map_caption = Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg{{sfnp|Blunden|Elvin|1983|pp=92–93}}{{sfnp|Twitchett|Wechsler|1979|p=281}}{{sfnp|Shin|2014|pp=39, 47}}
<!-- {{legend-table|style="border:0;"
|#c11e1e|Civil administration
|#df8d83|Military administration
|#f7dcca|Briefly-controlled areas}} -->
| capital = {{plainlist|
* [[Čangan]]<br />(618–683 and 705–904)
* [[Luojang]]<br />(''[[de facto]]'' 664–683; ''[[de jure]]'' 683–705 in 904–907)}}
| common_languages = [[Kitajščina|srednja kitajščina]]
| religion = {{ublist |[[Budizem|kitajski budizem]] |[[daoizem]] |[[kitajska ljudska verovanja]] |[[nestorijanstvo]] |[[manihejstvo]] |[[zaratustrstvo]] |[[islam]]}}
| government_type = [[monarhija|absolutna monarhija]]
| title_leader = Cesar
| leader1 = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu ]]
| year_leader1 = 618–626 (prvi)
| leader2 = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]
| year_leader2 = 626–649
| leader3 = [[Šuandzong]]
| year_leader3 = 712–756
| leader4 = [[Aj (dinastija Tang)|Aj]]
| year_leader4 = 904–907 (zadnji)
| life_span = {{plainlist|
* 618–690, 705–907
* {{nowrap|{{midsize|{{nobold|(690–705: [[Vu Džov]])}}}}}}}}
| event_start = ustanovitev
| date_start = 18. junij
| year_start = 618
| event1 = medvladje dinastije Vu Džov
| date_event1 = 690–705<sup>b</sup>
| event2 = An Lušanov upor
| date_event2 = 755–763<sup>c</sup>
| event_end = odstop v korist Kasnejšega Ljanga
| date_end = 1. junij
| year_end = 907
| stat_year2 = 715
| ref_area2 = <ref>{{cite journal |last1= Turchin|first1= Peter|last2= Adams|first2= Jonathan M.|last3= Hall|first3= Thomas D | title = East-West Orientation of Historical Empires |journal = Journal of World-Systems Research|date= December 2006 |volume= 12 |issue=2 |page=222 |url = http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381 |issn = 1076-156X }}</ref><ref>{{cite journal |title= Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |first= Rein |last= Taagepera |author-link= |journal= International Studies Quarterly |year= 1997 |volume= 41 |issue= 3 |page= 492 |doi= 10.1111/0020-8833.00053 |jstor= 2600793 |url= http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807 }}</ref>
| stat_area2 = 5.400.000
| stat_year3 =
| stat_area3 =
| stat_year4 = 7. stoletje
| stat_area4 =
| stat_pop4 = 50 milijonov
| stat_year5 = 9. stoletje
| stat_area5 =
| stat_pop5 = 80 milijonov
| currency = kitajski kovanci
| footnotes = <sup>b</sup> 8. oktober 690 – 3. marec 705.<br /><sup>c</sup> 16. december 755 – 17. februar 763.
}}
{{Infobox Chinese
| pic = Tang dynasty (Chinese characters).svg
| piccap="Dinastija Tang" v kitajski hanski pisavi
| picupright = 0.5
| c = {{linktext|唐朝}}
| p = Tángcháo
| w = Tʻang<sup>2</sup>-chʻao<sup>2</sup>
| gr = Tarngchaur
| bpmf = ㄊㄤˊ ㄔㄠˊ
| myr = Tángcháu
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|.|ch|ao|2}}
| tp = Tángcháo
| showflag = p
| y = Tòhngchìuh
| j = Tong4ciu4
| ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|.|c|iu|4}}
| tl = Tông-tiâu
| poj = Tông-tiâu
| wuu = Daon zau
| mc = dang djew
}}
'''Dinastija Tang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐朝, Táng cháo) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je vladala od 18. junija 618 do 4. junija 907, s prekinitvijo od leta 690 in 705. Pred njo je vladala [[dinastija Sui]], njej pa je sledilo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Zgodovinarji obdobje dinastije Tang na splošno štejejo za vrhunec kitajske civilizacije in zlato dobo kozmopolitske kulture.{{sfn|Lewis|2012|p=1}} Ozemlje dinastije Tang, pridobljeno z vojaškimi pohodi njenih zgodnjih vladarjev, je presegalo ozemlje [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št.–9 n. št, 25–220 n. št.).
Dinastijo Tang je ustanovila družina Li (李), ki je izkoristila zaton dinastije Sui in celo pospešila njen dokončni propad. Prva polovica vladavine dinastije Li je bila obdobje napredka in stabilnosti. Vladavina dinastije je bila uradno prekinjena med letoma 690 in 705, ko je prestol zasedla cesarica [[Vu Dzetjan]] in razglasila dinastijo [[Vu Džov]]. Vu Dzetjan je bila edina zakonita kitajska cesarica. [[An Lušanov upor]] (755–763) v drugi polovici vladavine dinastije je povzročil opustošenje in slabljenje osrednje vlade.
Dinastija Tang je ohranjala državno upravo z zaposlovanjem izobraženih uradnikov na podlagi standardiziranih državnih izpitov in priporočil. V 9. stoletju je vzpon regionalnih vojaških guvernerjev, znanih kot [[džjeduši]]ji, omajal civilni red. V drugi polovici 9. stoletja sta dinastija in osrednja oblast začeli propadati. Kmečki upori so povzročili množično izgubo prebivalstva in razseljevanje, vsesplošno revščino ter nadaljnje nedelovanje vlade, kar je leta 907 privedlo do konca dinastije.
[[Čangan]] (današnji [[Šian]]), prestolnica dinastije Tang, je bil večino časa obstoja dinastije mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Popisa prebivalstva v 7. in 8. stoletju sta pokazala, da je cesarstvo imelo približno 50 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Ebrey|1999|pp=111, 141}} Do konca vladavine dinastije je to število naraslo na ocenjenih 80 milijonov prebivalcev.{{sfn|Du|1998|p=37}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=106}}{{efn|Med vladavino dinastije Tang se je svetovna populacija povečala s približno 190 milijonov na približno 240 milijonov, se pravi za približno 50 milijonov.}}
Dinastija je imela poklicno vojsko in vojsko nabornikov z nekaj sto tisoč vojaki. Vojska se je borila predvsem z nomadskimi vojskami za nadzor nad [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in donosnim trgovanjem vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]]. Oddaljena kraljestva in države so dvoru dinastije Tang plačevale davek. Dinastija je prek sistema protektoratov posredno nadzirala tudi številna druga območja. Dinastija Tang je s svojo politično močjo močno vplivala tudi na politiko in kulturo sosednjih vzhodnoazijskih držav [[Japonska|Japonske]] in [[Koreja|Koreje]].
Kitajska kultura je v obdobju dinastije Tang zacvetela in dozorela. Obdobje tradicionalno velja za največje obdobje kitajske poezije.{{sfn|Yu|1998|pp=73–87}} V tem obdobju sta ustvarjala najbolj znana kitajska pesnika [[Li Baj]] in [[Du Fu]]. Pesnika sta skupaj z drugimi pesniki, kot je bil [[Vang Vej]], prispevala k monumentalnemu delu ''[[Tristo tanških pesmi]]''. Aktivni so bili številni znani slikarji, med njimi [[Han Gan]], [[Džang Šuan]] in [[Džov Fang]]. Cvetela je tudi kitajska dvorna glasba z instrumenti, kot je priljubljena [[Pipa (glasbilo)|pipa]]. Učenjaki dinastije Tang so sestavili bogato paleto zgodovinskih zapisov, enciklopedij in geografskih del. Med pomembnejšimi novostmi je bil razvoj lesotiska. V kitajski kulturi je dobil pomemben vpliv [[budizem]], zlasti njegove domače kitajske sekte. Cesar [[Vudzong]] je v 840. letih uvedel politiko zatiranja budizma, katerega vpliv je nato upadel.
== Zgodovina ==
===Ustanovitev===
Dinastijo Tang je ustanovil cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], rojen kot Li Juan. Med propadanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618) je bil vojvoda Tanga in guverner Tajjuana, glavnega mesta sedanjega [[Šanši]]ja.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 93}} Rodbina Li je bila [[Kitajci Han|hanskega]] porekla in pripadala severozahodni vojaški aristokraciji, ki je prevladovala v času dinastije Sui.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Adshead|2004|p=40–41}} Po uradnih zapisih dinastije Tang so bili Liji po očetovi strani potomci [[Laodzi]]ja, tradicionalnega ustanovitelja [[Daoizem|daoizma]], Li Guanga, generala dinastije [[Dinastija Han|Han]], in Li Gaoja, ustanovitelja kraljestva [[Zahodni Ljang]], ki mu je vladala dinastija Han.{{sfn|Latourette|1934|p=191}}{{sfn|Drompp|2004|p=126}}{{sfn|Drompp|2005|p=376}} Pomembnen član družine je bil pesnik [[Li Baj]]. Cesarji Tanga so bili delno [[Šianbeji|šjanbejskega]] porekla, saj je bila mati cesarja Gaodzuja, vojvodinja Dugu, delno Šjanbejka.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}}
Nekateri zgodovinarji trdijo, da so vezi cesarske družine Tang z uglednim klanom Longši Li, ki je bil hanskega porekla, morda izmišljene. Genetska študija hčerke Li Huja, vojvode Longšija, starega očeta ustanovitelja dinastije Tang, in njene jedrne družine kaže, da je bila družina povezana predvsem s kmečkimi skupnostmi na severu Kitajske. Ugotovitve kažejo, da so bili verjetno hanski aristokrati.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}}
Li Juan je bil ugleden mož z vojaškimi izkušnjami in pa materini strani bratranec cesarja Janga iz Suija.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Li Juan se je leta 617 skupaj s sinom in enako militantno hčerko, princeso Pingjang, ki je imela svojo vojsko, uprl dinastiji Sui. Pozimi 617 je Li Juan zasedel [[Čangan]] in cesarju Jangu namenil položaj upokojenega cesarja. Li Juan je deloval kot regent marionetnega otroškega cesarja Jang Jouja.{{sfn|Adshead|2004|p=40}} Ko je 18. junija 618 izvedel, da je general Juven Huadži umoril cesarja Janga, se je Li Juan razglasil za cesarja novo ustanovljene dinastije Tang.{{sfn|Adshead|2004|p=40}}{{sfn|Graff|2000|p=78}}
Cesar Gaodzu je vladal do leta 626, ko ga je nasilno odstavil njegov sin [[Tajdzong|Li Šimin]], knez Čina. Li Šimin je že od 18. leta poveljeval vojakom. Bil je spreten z lokom in puščico, mečem in sulico ter znan po svojih učinkovitih napadih s konjenico.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Graff|2000|p=80}} 28. maja 621 je v bitki pri Hulaoju premagal številčnejšo vojsko kmečkega upornika Dou Džjandeja.{{sfn|Adshead|2004|p=40–42}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 82, 85–86, 95}} 2. julija 626 je v strahu pred atentatom v Šuanvuju iz zasede ubil svoja brata Li Juandžija in prestolonaslednika Li Džjančenga.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Kmalu zatem je njegov oče abdiciral v njegovo korist in Li Šimin je postal cesar Tanga. Znan je predvsem pod svoji tempeljskim imenom [[Tajdzong]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}
Uboj bratov in očetova odstavitev so bili v nasprotju s [[Konfucijanstvo|konfucijansko]] vrednoto sinovske pobožnosti.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Tajdzong se je kljub temu izkazal za sposobnega voditelja, ki je upošteval nasvete najmodrejših članov svojega sveta.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Leta 628 je imel budistično spominsko slovesnost za žrtve vojne in leta 629 ukazal, da se na prizoriščih večjih bitk zgradijo budistični samostani, v katerih bi menihi molili za padle na obeh sprtih straneh.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}}
Med kampanjo dinastije Tang proti vzhodnim Turkom je uničil [[Vzhodni turški kaganat]]. Slavni tanški vojaški častnik Li Džing je ujel [[Ilig kagan]]a in kasneje postal kancler dinastije Tang. Turki so po svojem porazu sprejeli Tajdzonga za svojega kagana. Naslavljali so ga 'tian kehan' – 'sin nebes'.{{sfn|Adshead|2004|p=42–43}}{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Tajdzonga je nasledil njegov sin Li Dži in vladal kot cesar [[Gaodzong]].
{{multiple image
| perrow = 3
| total_width = 650
| caption_align = center
| align = center
| direction = horizontal
| image1 = China, 742.svg
| caption1 = Okrožja dinastije Tang leta 742; ''The Cambridge History of China''
| image2 = Tang Dynasty emissaries at the court of Varkhuman in Samarkand carrying silk and a string of silkworm cocoons, 648-651 CE, Afrasiyab murals, Samarkand.jpg
| caption2 = Odposlanci Tanga na dvoru [[Sogdija|sogdijskega]] kralja [[Varhuman]]a v [[Samarkand]]u; [[Afrasiabske stenske slike]] (648–651)]]
| image3 = Huteng dancer.jpg
| caption3 = Sogdijski plesalec; [[pagoda]] templja Šjuding, [[Anjang]], [[Henan]]
}}
Dinastija Tang se je lotila vojaških pohodov proti zahodnim Turkom in izkoriščala rivalstvo med zahodnimi in vzhodnimi Turki, da bi oboje oslabila. Pod cesarjem Tajdzongom so bili v zahodnih regijah izvedeni pohodi proti [[Gaočang]]u leta 640, Karasahru leta 644 in 648 ter Kučiju leta 648. Vojne proti zahodnim Turkom so se nadaljevale pod cesarjem Gaodzongom. [[Zahodni turški kaganat]] je bil dokončno priključen k dinastiji Tang po zmagi generala Su Dingfanga nad kaganom [[Ašina Helu]]jem leta 657. Približno v tistem obdobju je dvor Tanga užival v obiskih številnih dostojanstvenikov iz tujih dežel. Slednji so upodobljeni na ''[[Portreti občasnih darovalcev|Portretih občasnih darovalcev]]'', ki jih je verjetno naslikal [[Jan Liben]] (601–673).<ref>{{Citation |last1=Zhou |first1=Xiuqin |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live}}</ref>{{efn|Od desne proti levi so upodobljeni predstavniki Luja ({{lang|zh|魯國}}), [[Rouranski kaganat|Rouran]]a, [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ({{lang|zh|波斯國}}), Pekčeja ([[Koreja]]),({{lang|zh|百濟國}}), Kunduza ({{lang|zh|胡密丹}}), [[Balh]]a ({{lang|zh|白題國}}), [[Merv]]a ({{lang|zh|靺國}}), srednje [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|中天竺}}), [[Šri Lanka|Šri Lanke]] ({{lang|zh|獅子國}}), severne [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|北天竺}}), [[Taškurgan]]a ({{lang|zh|謁盤陀}}), [[Šaanši]]ja (({{lang|zh|武興國}}), [[Kuča|Kuče]] (({{lang|zh|龜茲國}}), [[Japonske]] ({{lang|zh|倭國}}), [[Kogurjo]]ja ({{lang|zh|高麗國}}), [[Hotan]]a ({{lang|zh|于闐國}}), [[Sille]] (Koreja) ({{lang|zh|新羅國}}), [[Dangčang]]a ({{lang|zh|宕昌國}}), [[Malezija|Malezije]] ({{lang|zh|狼牙修}}), [[Čjang]]a ({{lang|zh|鄧至國}}), [[Jarkend]]a ({{lang|zh|周古柯}}), [[Kabadijan]]a ({{lang|zh|阿跋檀}}), [[Barbari Džjanpinga|Barbarov Džjanpinga]] ({{lang|zh|建平蠻}}) in [[Tanki|Tankov]] ({{lang|zh|女蜑國}}).}}
{{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1000px|align-cap=center|Tuji ambasadorji na obisku dvora Tanga; Jan Liben (601–673): ''[[Portreti občasnih darovalcev]]''}}
==Vu Dzetjanina uzurpacija prestola==
{{Glavni|Vu Dzetjan}}
[[Slika:武曌像.jpg|thumb|upright=0.8|[[Vu Dzetjan]], edina priznana cesarica v kitajski zgodovini]]
Vu Dzetjan je prišla na dvor dinastije Tang kot nižja soproga cesarja [[Gaodzong]]a. Leta 690 se je povzpela na najvišji položaj v cesarstvu in ustanovila kratkotrajno dinastijo [[Vu Džov]] (690–705). Cesar Gaodzong je leta 655 doživel možgansko kap in Vu Dzetjan je začela namesto njega sprejemati številne dvorne odločitve ter se o državnih zadevah pogovarjati s svojimi svetniki, ki so od nje sprejemali ukaze, medtem ko je ona sedela za paravanom.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97–98}} Ko je začel njen najstarejši sin in prestolonaslednik uveljavljati svojo avtoriteto in zagovarjati politiko, ki ji je cesarica Vu nasprotovala, je leta 675 nenadoma umrl. Mnogi so sumili, da ga je zastrupila cesarica Vu. Naslednji dedič prestola se je očitno izogibal politiki, a ga je Vu leta 680 obtožila načrtovanja upora. Bil je izgnan in kasneje prisiljen storiti samomor.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}}
Leta 683 je cesar Gaodzong umrl. Nasledil ga je cesar [[Džongdzong]], njegov najstarejši preživeli sin s cesarico Vu. Džongdzonga je po samo šestih tednih na prestolu cesarica Vu odstavila v korist njegovega mlajšega brata, cesarja [[Ruidzong]]a.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Odstavitev je leta 684 izzvala upor skupine knezov dinastije Tang. Vujina vojska je upor v dveh mesecih zatrla.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} 16. oktobra 690 je Vu razglasila vladarsko obdobje Tjanšov dinastije Vu Džov{{sfn|Forte|1988|p=234}} in tri dni kasneje cesarja Ruidzonga degradirala v prestolonaslednika. Prisilila ga je, da se je odpovedal očetovemu priimku Li in prevzel njen priimek Vu.{{sfn|Marlowe|2008|p=64}} Zatem je vladala sama kot edina legitimna cesarica v kitajski zgodovini.
{{multiple image
| perrow = 2
| image1 = 20210220 A model of Luoyang in Sui and Tang dynasty, Henan Museum.jpg|
| image2 = 洛阳明堂天堂遗址中明堂的复原模型 (cropped).jpg
| footer = Risba cesarske palače Luojang v času vladavine Vu Dzetja. Med njeno vladavino je bilo zgrajenih veliko pomembnih zgradb, med njimi Svetla dvorana Luojanga (desno). Dvorana je bila visoka 93 metrov. <ref>{{Citation |title=Zizhi Tongjian |title-link=|year=1084 |editor-last=Sima |editor-first=Guang |editor-link= |script-title=zh:資治通鑑 |trans-chapter=Tang #20 |script-chapter=zh:卷第二百四·唐紀二十 |chapter-url=https://ctext.org/wiki.pl?chapter=416283 |language=lzh |via=the Chinese Text Project |script-quote=zh:｢辛亥，明堂成，高二百九十四尺，方三百尺。凡三层：下层法四时，各随方色。中层法十二辰；上为圆盖，九龙捧之。上层法二十四气；亦为圆盖，上施铁凤，高一丈，饰以黄金。中有巨木十围，上下通贯，栭栌棤藉以为本。下施铁渠，为辟雍之象。号曰万象神宫。｣}}</ref>
}}
Dvorni udar 20. februarja 705 je cesarico Vu prisilil, da je 22. februarja odstopila s položaja cesarice. Naslednji dan je oblast ponovno prevzel njen sin Džongdzong. Dinastija Tang je bila uradno obnovljena 3. marca 705. Vu je kmalu zatem je umrla.{{sfn|Adshead|2004|p=45}} Da bi legitimizirala svojo vladavino, je Vu Dzetjan objavila dokument, znan kot ''Velika oblačna sutra'', ki je napovedoval, da bo reinkarnacija Maitreje Bude ženska vladarica, ki bo s sveta pregnala bolezni, skrbi in nesreče.{{sfn|Ebrey|1999|p=116}}{{sfn|Sen|2003|p=97–98}} V dokumentu je uporabila številne revidirane pismenke, ki so jih po njeni smrti vrnili v izvirno obliko.{{sfn|Whitfield|2004|p=74}} Verjetno najpomembnejši del njene zapuščine je bilo zmanjšanje hegemonije severozahodne aristokracije, kar je ljudem iz drugih klanov in regij Kitajske omogočilo, da so bili bolj zastopani v kitajski politiki in vladi.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=82}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}}
===Vladavina cesarja Šuandzonga===
{{multiple image
| align = right
| total_width = 320
| image_style = border:none;
| image1 = 西安大雁塔.jpg
| alt1 = 西安大雁塔
| caption1 = [[Velika pagoda divje gosi]] v Čanganu, zgrajena leta 652 in obnovljena leta 704
| image2 = Xi'anwildgoosepagoda2.JPG
| alt2 = Xi'anwildgoosepagoda2
| caption2 = [[Mala pagoda divje gosi]], zgrajena leta 709 ob templju Dadžijanfu v Čanganu; v njej so se zbirali budistični menihi in prevajali besedila iz sanskrta v kitajščino{{sfn|Kiang|1999|p=12}}}}
[[Slika:西方淨土變.jpg|thumb|Mural, ki prikazuje arhitekturo dinastije Tang v letih 707-710; Jame Mogao, jama 217]]
Med vladavino cesarice Vu Dzetjan in po njej je bilo na dvoru veliko uglednih žensk, med njimi Šangguan Vaner (664-710), pesnica, pisateljica in zaupanja vredna uradnica, pristojna za cesaričin zasebni urad.{{sfn|Adshead|2004|p=46}} Leta 706 je cesarica Vej (umrla leta 710), žena cesarja [[Džongdzong]]a, prepričala moža, naj na vladne položaje imenuje svojo sestro in njene hčere. Leta 709 je zahtevala, da se ženskam podeli pravica do prenosa dednih privilegijev na sinove, kar je bilo prej izključna domena moških.{{sfn|Benn|2002|p=6}} Cesarica Vej je kasneje zastrupila Džongdzonga in leta 710 na prestol postavila njegovega petnajstletnega sina. Dva tedna pozneje je Li Longdži, kasnejši cesar [[Šuandzong]], z nekaj privrženci v dvorni palači ubil cesarico Vej in njene pristaše. Na prestol je postavil svojega očeta, cesarja [[Ruidzong]]a (vladal 710-712).{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Podobno kot je ob cesarju Džongdzongu vladala cesarica Vej, je ob cesarju Ruidzongu vladala princesa Tajping. {{sfn|Adshead|2004|p=47}} To se je končalo po Tajpinginem spodletelem državnem udaru leta 712. Cesar Ruidzong je prestol prepustil cesarju Šuandzongu.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}}{{sfn|Benn|2002|p=6}}
Dinastija Tang je dosegla svoj vrhunec med 44-letnim vladanjem cesarja Šuandzonga. To obdobje velja za zlato dobo gospodarskega razcveta in udobnega življenja na cesarskem dvoru.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} Šuandzong je veljal za naprednega in blagega vladarja, ki je leta 747 odpravil smrtno kazen. Pred tem je moral vse usmrtitve odobriti cesar. Leta 730 je bilo izvedenih le 24 usmrtitev.{{sfn|Benn|2002|p=47}} Šuandzong je pri sprejemanju političnih odločitev upošteval mnenje svojih ministrov in si prizadeval za pravično kadrovanje v vladnih resorjih z vključevanjem predstavnikov različnih političnih frakcij.{{sfn|Adshead|2004|p=47}} Njegov kancler Džang Džjuling (673–740), zagovornik [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]], si je prizadeval povečati količino denarja v obtoku s podpiranjem zasebnega kovništva, medtem ko je njego naslednik Li Linfu (umrl 753), aristokrat in tehnokrat, zagovarjal državni monopol nad kovanjem denarja.{{sfn|Adshead|2004|p=89}} Po letu 737 je Šuandzong najbolj zaupal svojemu dolgoletnemu kanclerju Li Linfuju, ki je zagovarjal agresivnejšo zunanjo politiko z uporabo generalov, ki niso bili kitajskega rodu. Prav ta politika je na koncu ustvarila pogoje za obsežen upor proti cesarju Šuandzongu.{{sfn|Adshead|2004|pp=47–48}}
===An Lušanov upor in uničenje===
[[An Lušanov upor]], ki je trajal od leta 755 do 763, je uničil blaginjo dinastije Tang, ki je bila pred uporom na vrhuncu svoje moči. An Lušan je bil vojaški poveljnik dinastije Tang. Bil je mešanega sogdijsko-turškega porekla in služboval od leta 744. Leta 744 je premagal [[Kitani|Kitane]] iz [[Mandžurija|Mandžurije]], vendar je bila večina pohodov proti njim neuspešna.{{sfn|Xu|1993|p=455–467}} V Hebeju je imel obsežna pooblastila, kar mu je omogočilo, da se je uprl z vojsko, ki je štela več kot 100.000 mož. Po zavzetju [[Luojang]]a se je razglasil za cesarja nove, a kratkotrajne države [[Jan (Anši)|Jan]]. Tanški general Guo Dzidži je na začetku dosegel nekaj zmag proti upornikom, kasneje pa novoustanovljene tanške enote niso bile kos An Lušanivim prekaljenim veteranom. Dvor Tanga je pobegnil iz Čangana, cesar Šuandzong pa je med zbiranjem nove vojske v [[Šanši]]ju pobegnil v [[Sečuan]] in leta 756 zaprosili za pomoč [[Ujgurski kaganat]]. Ujgurski kan [[Bajančur kan|Bajančur]] je bil nad nad tem navdušen. Kitajskemu diplomatskemu odposlacu je dal za ženo svojo hčerko in v zameno dobil za ženo kitajsko princeso. Ujguri so pomagali osvoboditi prestolnico dinastije Tang, vendar so jo zapustili šele, ko jim je dinastija Tang plačala ogromno odkupnino v svili. Upor so pomagali zatirati celo [[Arabci]] iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Eberhard|2005|p=184–185}}{{sfn|Schafer|1985|p=9}} Med An Lušanovim uporom je leta 760 prišlo do pokola tujih arabskih in perzijskih muslimanskih trgovcev v Jangdžovu, ki ga je zagrešil kitajski general Tjan Šengong.{{sfn|Wan|2017|p=11}}{{sfn|Qi|2010|p=221–227}} Tibetanci so izkoristili priložnost in vdrli na številna območja pod kitajsko oblastjo. Po razpadu [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]] leta 842 in ujgurskega kraljestva [[Kočo]] malo kasneje, dinastija Tang po letu 763 ni bila več dovolj močna, da bi izkoristila priložnost in ponovno osvojila Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Sen|2003|p=34}} Izguba ozemlja je bila tako pomembna, da so morali kandidati na državnem izpitu še pol stoletja pozneje pisati esej o vzrokih za propad dinastije Tang.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=97}} An Lušana je leta 757 ubil eden od njegovih evnuhov, obdobje nemirov in vsesplošni upori pa so se kljub temu nadaljevali vse do leta 763, ko je upornika Ši Siminga ubil njegov lastni sin.{{sfn|Eberhard|2005|p=185}}
[[Slika:Leshan Buddha Statue View.JPG|thumb|Gradnja [[Lešanski veliki Buda|Lešanskega velikega Bude]] se je začela leta 713 in končala leta 803; kip je visok 71 metrov]]
[[Slika:Nanchan Temple 1.JPG|thumb|Nančanski tempelj je bil zgrajen v 8. stoletju]]
Po letu 710 so regionalni vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji postopoma začeli izpodbijati centralno oblast.{{sfn|Wang|2003|p=91}} Po An Lušanovem uporu je moč džjedušijev v Hebeju presegla moč centralne vlade. Po vrsti uporov med letoma 781 in 784 v današnjih provincah Hebej, Henan, Šandong in Hubej je bila vlada prisiljena uradno priznati dedno vladavino džjedušijev brez predhodne potrditve s strani države. Vlada dinastije Tang se je namreč pri zagotavljanju varnosti in zatiranju lokalnih uporov zanašala ravno na te guvernerje in njihove vojske. V zameno za te usluge jim je vlada priznala pravico do lastne vojske, pobiranja davkov in celo prenašanja privilegijev na dediče.{{sfn|Graff|2008|p=43–44}} Ti vojaški guvernerji so postopoma zmanjšali vpliv civilnih uradnikov, izbranih prek državnega izpitnega sistema, in postajali vse bolj neodvisni od centralne oblasti. Vladavina teh mogočnih vojaških guvernerjev je trajala do leta 960, ko je bila pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] vzpostavljena nova civilna ureditev. Sistem enakih zemljišč je bil opuščen, kar je pomenilo, da so lahko ljudje prosto kupovali in prodajali zemljo. Številni revni kmetje so se zaradi tega zadolžili in bili prisiljeni prodati svojo zemljo premožnim, kar je vodilo v hitro širjenje velikih posestev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Po propadu sistema dodeljevanja zemljišč se centralna kitajska država po letu 755 skorajda ni več vmešavala v upravljanje kmetijstva in je približno tisočletje delovala zgolj kot pobiralec davkov. Izjema je bil neuspešen poskus nacionalizacije zemljišč v času dinastije Song med vojno z [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]] v 13. stoletju.{{sfn|Adshead|2004|pp=90–91}}
Ko je osrednja oblast izgubljala nadzor nad različnimi deli cesarstva, so leta 845 zabeležili, da so tolpe razbojnikov in rečnih piratov, ki so štele sto ali več članov, začele brez večjega odpora pleniti naselja ob reki [[Jangce]]. Leta 858 so silovite poplave vzdolž [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikega prekopa]] zalile ogromna območja [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]] in pri tem terjale življenja več deset tisoč ljudi. Kitajsko verovanje v "nebeški mandat", podeljen slabeči dinastiji Tang, je bilo omajano, saj so številni podložniki zaradi naravnih nesreč menili, da je dinastija izgubila pravico do vladanja. Leta 873 je katastrofalna letina zamajala temelje cesarstva. Na nekaterih območjih so pridelali le polovico običajnega pridelka in več deset tisoč ljudi se je soočilo s pomanjkanjem hrane in lakoto. V zgodnejšem obdobju vladavine dinastije Tang se je osrednja oblast uspešno spopadala s krizami pri pridelavi hrane. Zapisi kažejo, da se je vlada med letoma 714 in 719 učinkovito odzvala na naravne nesreče z razširitvijo sistema državnih žitnic za uravnavanje cen živil po vsej državi. Osrednja oblast je takrat uspela ustvariti velike zaloge živil za preprečevanje vse večje nevarnosti lakote ter povečati kmetijsko pridelavo s pridobivanjem novih obdelovalnih površin.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Bowman|2000|p=105}}
===Obnova in okrevanje===
== Cesarji dinastije Tang ==
[[Slika:Westerner on a camel.jpg|200px|thumb|right|Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, [[Šanghajski muzej]]]]
[[Slika:Tang dynasty.PNG|right|thumb|200px|Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660]]
{{clear}}
<table border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" class="wikitable">
<tr>
<th style="background:#efefef;">[[Tempeljsko ime]]</th>
<th style="background:#efefef;">[[Kitajski priimek]] in ime</th>
<th style="background:#efefef;">Vladavina</th>
<th style="background:#efefef;">Ime in trajanje vladarskega obdobja</th>
</tr>
<tr>
<!-- <td colspan="4" align="center">''Konvencija: "Tang" + tempeljsko ime''<br />
Opomba: Vu Hou (武后 Wǔ Hòu) (Cesarica Vu) je [[posthumno ime]].</td>
</tr> -->
<tr>
<td>[[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]] <br> (高祖, Gāo Zǔ)</td>
<td>Li Juan (李淵, Lǐ Yuān)</td>
<td>618–626</td>
<td>Vude (武德, Wǔ dé) 618–626<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] <br> (太宗, Tài Zōng)</td>
<td>Li Šimin <br> (李世民, Lǐ Shì Mín)</td>
<td>626–649</td>
<td>Dženguan (貞觀, Zhēn guān) 627–649<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Gaodzong]] <br> (高宗, Gāo zōng)]]</td>
<td>Li Dži (李治, Lǐ Zhì)</td>
<td>650–683</td>
<td>Jonghui (永徽, Yǒng huī) 650–655<br />
Čjančing (顯慶, Xiǎn qìng) 656–661<br />
Longšuo (龍朔, Lóng shuò) 661–663<br />
Linde (麟德, Lín dé) 664–665<br />
Čjanfeng (乾封, Qían fēng) 666–668<br />
Dzongdžang (總章, Zǒng zhāng) 668–670<br />
Šjanheng (咸亨, Xián hēng) 670–674<br />
Šangjuan (上元, Shàng yuán) 674–676<br />
Jifeng (儀鳳, Yí fèng) 676]–679<br />
Tiaolu (調露, Tiáo lù) 679–680<br />
Jonglong (永隆, Yǒng lóng) 680–681<br />
Kaijao (開耀, Kāi yào) 681–682<br />
Jongčun (永淳, Yǒng chún) 682–683<br />
Hongdao (弘道, Hóng dào) 683<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)]]<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td>
<td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) ali <br />Li Dže (李哲, Lǐ Zhé)</td>
<td>684<br />(tudi 705–710)</td>
<td>Sišeng (嗣聖, Sì shèng) 684<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Ruidzong]] <br> (睿宗, Ruì zōng)]]<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td>
<td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td>
<td>684<br />(tudi 710–712)</td>
<td>Venming (文明, Wén míng) 684<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>Vu Hou (武后 Wǔ hòu)</td>
<td>cesarica [[Vu Dzetjan]] <br> (武則天, Wǔ Zé Tiān)</td>
<td>684–705</td>
<td>Guangdžai (光宅, Guāng zhái) 684<br />
Čuigong (垂拱, Chuí gǒng) 685–688<br />
Jongčang (永昌, Yǒng chāng) 689<br />
Zaiču (載初, Zài chū) 690<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">'''[[Dinastija Džov]] (690–705)'''</td>
</tr>
<tr>
<td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">Nadaljevanje dinastije Tang '''</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(drugo vladanje)</td>
<td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) or<br />Li Zhe (李哲, Lǐ Zhé)</td>
<td>(tudi 684)<br />705–710</td>
<td>Šenlong (神龍, Shén lóng) 705–707<br />
Džinglong (景龍, Jǐng lóng) 707–710<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Šang Di]]<br> (殤帝, Shāng dì) </td>
<td>Li Čong Mao (李重茂, Lǐ Chóng Mào)</td>
<td>710</td>
<td>Tanglong (唐隆, Táng lóng) 710</td>
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Ruidzong]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(drugo vladanje)</td>
<td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td>
<td>(tudi 684)<br />710–712</td>
<td>Džingjun (景雲, Jǐng yún) 710–711<br />
Taidži (太極, Tài jí) 712<br />
Janhe (延和, Yán hé) 712<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Šuandzong]] <br> (玄宗 Xuán zōng)</td>
<td>Li Long Ji (李隆基 Lǐ Lóng Jī)</td>
<td>712–756</td>
<td>Šjantian (先天, Xiān tiān) 712–713<br />
Kaijuan (開元, Kāi yuán) 713–741<br />
Tianbao (天寶, Tiān bǎo) 742–756<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Sudzong]] <br> (肅宗, Sù zōng)</td>
<td>Li Heng (李亨, Lǐ Hēng)</td>
<td>756–762</td>
<td>Džide (至德, Zhì dé) 756–758<br />
Čjanjuan (乾元, Qián yuán) 758–760<br />
Šangjuan (上元, Shàng yuán) 760–761<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Dajdzong]] <br> (代宗, Dài zōng)</td>
<td>Li Ju (李豫, Lǐ Yù)</td>
<td>762–779</td>
<td>Baojing (寶應, Bǎo yìng) 762–763<br />
Guangde (廣德, Guǎng dé) 763–764<br />
Jongtai (永泰, Yǒng tài) 765–766<br />
Dali (大曆, Dà lì) 766–779<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Dedzong]] <br>(德宗 Dé zōng)</td>
<td>Li Kuo (李适, Lǐ Kuò)</td>
<td>780–805</td>
<td>Džjandžong (建中, Jiàn zhōng) 780–783<br />
Šingjuan (興元, Xīng yuán) 784<br />
Dženjuan (貞元, Zhēn yuán) 785–805<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Šundzong]] <br> (順宗, Shùn zōng)</td>
<td>Li Song (李誦, Lǐ Sòng)</td>
<td>805</td>
<td>Jongdžen (永貞, Yǒng zhēn) 805<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Šjandzong]] <br> (憲宗, Xiàn zōng)</td>
<td>Li Čun (李純, Lǐ Chún)</td>
<td>806–820</td>
<td>Juanhe (元和, Yuán hé) 806–820<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Mudzong (dinastija Tang)|Mudzong]] <br> (穆宗, Mù zōng)</td>
<td>Li Heng (李恆, Lǐ Héng)</td>
<td>821–824</td>
<td>Čangčing (長慶, Cháng qìng) 821–824<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Džingdzong (dinastija (Tang)|Džingdzong]] <br> (敬宗, Jìng zōng)</td>
<td>Li Džan (李湛, Lǐ Zhàn)</td>
<td>824–826</td>
<td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 824–826<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Vendzong]] <br> (文宗, Wén zōng)</td>
<td>Li Ang (李昂, Lǐ Áng)</td>
<td>826–840</td>
<td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 826<br />
Dahe (大和, Dà hé) ali Tajhe (太和, Tài hé) 827–835<br />
Kaičeng (開成, Kāi chéng) 836–840<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Vudzong]] <br> (武宗, Wǔ zōng)]]</td>
<td>Li Jan (李炎, Lǐ Yán)</td>
<td>840–846</td>
<td>Huičang (會昌, Huì chāng) 841–846<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td> [[Šuandzong II.] <br> (宣宗, Xuān zōng)</td>
<td>Li Čen (李忱, Lǐ Chén)</td>
<td>846–859</td>
<td>Dačong (大中, Dà chōng) 847–859<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td> [[Jidzong]] <br> (懿宗, Yì zōng)</td>
<td>Li Cui (李漼, Lǐ Cuǐ)</td>
<td>859–873</td>
<td>Dačong (大中, Dà chōng) 859<br />
Šjantong (咸通, Xián tōng) 860–873<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] <br> (僖宗, Xī zōng)</td>
<td>Li Šuan (李儇, Lǐ Xuān)</td>
<td>873–888</td>
<td>Šjantong (咸通, Xián tōng) 873–874<br />
Čjanfu (乾符, Qián fú) 874–879<br />
Guangming (廣明, Guǎng míng) 880–881<br />
Džonghe (中和, Zhōng hé) 881–885<br />
Guangči (光啟, Guāng qǐ) 885–888<br />
Vende (文德, Wén dé) 888<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td>[[Džaodzong]]<br> (昭宗, Zhāo zōng)</td>
<td>Li Je (李曄, Lǐ Yè)</td>
<td>888–904</td>
<td>LongDŽi (龍紀, Lóng jì) 889<br />
Dašun (大順, Dà shùn) 890–891<br />
Džingfu (景福, Jǐng fú) 892–893<br />
Čjanning (乾寧, Qián níng) 894–898<br />
Guanghua (光化, Guāng huà) 898–901<br />
Tjanfu (天復, Tiān fù) 901–904<br />
Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904<br />
</td>
</tr>
<tr>
<td> [[Ai di]] <br> (哀帝, Aī dì) ali <br />Džaošuan di <br> (昭宣帝, Zhāo xuān dì)</td>
<td>Li Džu (李柷, Lǐ Zhù)</td>
<td>904–907</td>
<td>Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904–907<br />
</td>
</tr>
</table>
== Opombe ==
{{Notelist|2}}
==Sklici==
{{sklici|20em}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Tang]]
[[Kategorija:Dinastija Tang|*]]
l2lvn9tyvz2v20zl7r03c5i2e8p40hw
Nemilje
0
107971
6761857
6694202
2026-10-07T18:09:07Z
~2026-44996-51
264415
6761857
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10102936_b4
| latd = 46 |latm = 15 |lats = 37.36 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 13 |longs = 29.32 |longEW = E
|najdisi=Nemilje
|slika=Nemilje Slovenia.jpg
|povrsina=2,92
|prebivalstvo=92
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=504
|postna=4201
|posta=Zgornja Besnica
|obcina=Kranj
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
}}
'''Nemilje''' so [[naselje]] v [[mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]]. Vasica v ozki dolini pod obronki [[Jelovica|Jelovice]] je del KS [[Podblica]]. [[Kranj]] je od kraja oddaljen 10 kilometrov. V naselju je urejena gostilna ''Na Razpokah'' (ime prihaja od razpotja ali križišča poti), od koder vodi pot na bližnji Mohor ali pa na [[Jamnik, Kranj|Jamnik]], ki ga krasi gotska cerkev. Ob koncu leta 2010 je bilo v vasi 84 prebivalcev.
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
{{Mestna občina Kranj}}
{{škrbina-naselje-sl}}
[[Kategorija:Naselja Mestne občine Kranj]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Zgornja Besnica]]
hjp80iidxko2ahhnnudkrzyd8536nzx
6761858
6761857
2026-10-07T18:11:09Z
~2026-44996-51
264415
6761858
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10102936_b4
| latd = 46 |latm = 15 |lats = 37.36 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 13 |longs = 29.32 |longEW = E
|najdisi=Nemilje
|slika=Nemilje Slovenia.jpg
|povrsina=2,92
|prebivalstvo=92
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=504
|postna=4201
|posta=Zgornja Besnica
|obcina=Kranj
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
}}
'''Nemilje''' so [[naselje]] v [[mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]]. Vasica v ozki dolini pod obronki [[Jelovica|Jelovice]] je del KS [[Podblica]]. Skozi vas teče po njej imenovan potok [[Nemiljščica]]. [[Kranj]] je od kraja ddaljen 10 kilometrov. V naselju je urejena gostilna ''Na Razpokah'' (ime prihaja od razpotja ali križišča poti), od koder vodi pot na bližnji Mohor ali pa na [[Jamnik, Kranj|Jamnik]], ki ga krasi gotska cerkev. V začetku leta 2026 je bilo v vasi 92 prebivalcev.
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
{{Mestna občina Kranj}}
{{škrbina-naselje-sl}}
[[Kategorija:Naselja Mestne občine Kranj]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Zgornja Besnica]]
17mltompedsi66jw9l5qm7qxsesh46s
Jože Toporišič
0
115688
6761800
6752452
2026-10-07T14:48:23Z
~2026-45085-22
264465
/* Priznanja in nagrade */
6761800
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba
| signature = Toporisic podpis.png
| signature_size = 150px
}}
[[Slika:Mostec, Brežice 13.jpg|thumb|right|250px|Rojstna hiša Jožeta Toporišiča, [[Mostec, Brežice|Mostec]] 15]]
'''Jože Toporišič''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[slovenist]], [[leksikograf]], [[univerzitetni profesor]], [[akademik]] * [[11. oktober]] [[1926]], [[Mostec, Brežice|Mostec]], † [[9. december]] [[2014]], [[Ljubljana]].
==Življenje in delo==
Obiskoval je [[Osnovno šolanje|Osnovno šolo]] v [[Dobova|Dobovi]] (1933–1938), ki se je 12. 10. 2015 preimenovala v Osnovno šolo dr. Jožeta Toporišiča. Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v [[Maribor|Mariboru]], vendar samo tri razrede (1938−1941). V tem času je živel v mariborskem semenišču, kjer se je tudi pripravljal izpit za študij teologije. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil v taboriščih v [[Šlezija|Šleziji]] in na [[Poljska|Poljskem]] ([[Strzyzów]], [[Wrocław]]). Po koncu vojne je obiskoval gimnazijo v [[Brežice|Brežicah]], nato v Mariboru, kjer je v šolskem letu 1946/47 maturiral na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji]].
Po [[Matura|maturi]] se je vpisal na študij [[Slavistika|slavistike]] (slovenski jezik s književnostjo in ruski jezik s književnostjo) na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 1952, svojo profesorsko pot pa je začel leta 1953 kot profesorski pripravnik na novomeški gimnaziji, nato je bil do leta 1965 [[lektor]] za slovenski jezik na [[Filozofska fakulteta v Zagrebu|Filozofski fakulteti v Zagrebu.]] Kot štipendist [[Humboldt|Humboldtove ustanove]] je študiral eksperimentalno [[Fonetika|fonetiko]] v [[Hamburg]]u (1962/63). Doktoriral je leta 1963 na FF v Ljubljani z disertacijo ''Nazorska in oblikovna struktura [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjeve]] proze'', kjer je bil sprva docent, od 1970 izredni in v letih 1976 - 1996 redni profesor za slovenski jezik in stilistiko kot ustanovni (prvi) predstojnik istoimenske katedre.
Predaval je predvsem na Filozofski fakulteti, kjer je vzgojil številne generacije slovenistov. Občasno je bil gost na drugih univerzah v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] ([[Univerza v Zagrebu|Zagreb]], [[Univerza v Zadru|Zadar]] itd.) in po svetu ([[Chicago]], [[Regensburg]], [[Moskva]], [[Celovec]], [[Gradec]], [[Varšava]] itd.).
Bil je aktiven tudi na drugih področjih, od 1970 do 1977 je bil urednik [[Slavistična revija|Slavistične revije]].
Jože Toporišič je bil vodilni slovenski jezikoslovec druge polovice 20. stoletja. Bil je avtor številnih jezikoslovnih razprav in del (njegova bibliografija šteje blizu 1000 enot). Svojo pot jezikoslovca je začel s kritiko slovnice štirih avtorjev ([[Anton Bajec|Bajec]], [[Rudolf Kolarič|Kolarič]], [[Mirko Rupel|Rupel]], [[Jakob Šolar|Šolar]]), ki jo je napisal junija 1957, vendar je v [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]] niso objavili, saj je bila preobsežna in bi ob ugled spravila takratno slovensko knjižno jezikoslovje. Vendar je ocena našla pot do javnosti, v skrajšani obliki je 1960 najprej v nemščini izšla na Danskem, 1962 pa v hrvaščini. V Sloveniji izšla šele 1987 v monografiji ''Portreti, razgledi, presoje'' z naslovom ''Naša slovnica''. Ocena slovnice štirih je postala tudi osnova za nastanek učbenika ''Slovenski jezik 1–4'', ki je bil predhodnik kasnejše znanstvene slovnice slovenskega jezika, [[Slovenska slovnica|''Slovenske slovnice'']] (izšla v Mariboru 1976 pri založbi Obzorja, prenovljene in razširjene izdaje 1984, 1991, 2000, 2004).
Na njegove nazore o jeziku so vplivali zagrebški jezikoslovec [[Petar Guberina]], [[Stanislav Škrabec]], [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] in praško, kopenhagensko ter ameriško strukturalno jezikoslovje. Jezikoslovje je razumel kot sistem, jezik kot strukturo. S svojo ''[[Enciklopedija slovenskega jezika|Enciklopedijo slovenskega jezika]]'' je zaslužen za vpeljavo jezikoslovnega izrazja v slovensko jezikoslovno vedo.
Sodeloval je pri nastajanju ''[[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarja slovenskega knjižnega jezika]]'' in ''[[Slovenski pravopis|Slovenskega pravopisa]]''. Verjetno je zaradi svoje kontroverznosti in splošne razvpitosti v znanstvenih krogih, kakor tudi v širši javnosti, relativno pozno postal akademik: za dopisnega oz. izrednega člana [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] je bil izvoljen 1991 in za rednega šele 1997, ker je 2 leti prej dobil premalo glasov. [[Univerza v Ljubljani|Matična univerza]] mu za razliko od večine njegovih kolegov profesorjev (slavistov in jezikoslovcev s fakultete in SAZU) ni podelila nobenega priznanja ali častnega naslova, najbrž prav tako iz zgoraj omenjenih razlogov.
=== Zasebno ===
Njegov mlajši sin dr. [[Tomaž Toporišič]] (1962) je dramaturg, esejist, gledališki teoretik in publicist. Starejši sin [[Andrej Toporišič]] (1955) pa je računalničar, solastnik in direktor šole za tuje jezike [[Panteon College]], d.o.o.<ref>{{Navedi novice|title=NAŠA DRUŽINA: dr. Jože Toporišič kot oče, njegove vrednote, službe in delo v Ljubljani.|date=2015|url=http://www.osdobova.si/files/2015/10/KD-NinaMasa.pdf|accessdate=16.2.2020|publisher=OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova}}</ref>
===Priznanja in nagrade===
Leta 1994 je prejel [[Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije|srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]], leta 2006 pa [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za življenjsko delo. Prejel je še nagrade [[Univerza v Gradcu|Univerze v Gradcu]] (1977), [[Kidričeva nagrada|Kidričevega sklada]] (1979) in [[Mednarodno društvo za fonetične vede|Mednarodnega društva za fonetične vede]] (1979). Častni občan [[Občina Brežice|občine Brežice]] je postal leta 2002. Oktobra 2017 so mu v parku za Filozofsko fakulteto odkrili spomenik (avtorja [[Primož Novak]] in [[Nika Oblak]]).
==Izbrana bibliografija (monografije)==
* ''Pripovedna dela Frana Saleškega Finžgarja''. Ljubljana: Slovenska matica, 1964. {{COBISS|ID=4196864}}
* ''Slovenski knjižni jezik'', 1-4. Maribor: Obzorja, 1965−1970.
* ''Slovenska slovnica''. Maribor: Obzorja, <sup>1</sup>1976 {{COBISS|ID=9888257}}, <sup>2</sup>1984 {{COBISS|ID=4183296}}, <sup>3</sup>1991 {{COBISS|ID=27505152}}, <sup>4</sup>2000, 1. nat. {{COBISS|ID=44990977}}, <sup>4</sup>2000, 2. nat. {{COBISS|ID=53483521}}.
* ''Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika''. Maribor: Obzorja, 1978. {{COBISS|ID=42497}}
* ''Nova slovenska skladnja''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. {{COBISS|ID=13361921}}
* ''Portreti, razgledi, presoje''. Maribor: Obzorja, 1987. {{COBISS|ID=17206529}}
* ''Družbenost slovenskega jezika''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991. {{COBISS|ID=23803392}}
* ''Enciklopedija slovenskega jezika''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. {{COBISS|ID=24684032}}
* ''Oblikoslovne razprave''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003. {{COBISS|ID=124125184}}
* ''Besedjeslovne razprave''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. {{COBISS|ID=227660032}}
* ''Jezikovni pogovori iz Sedem dni''. Maribor: Pivec, 2007. {{COBISS|ID=59242753}}
* ''Stilnost in zvrstnost''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. {{COBISS|ID=237164544}}
* ''Intervjuji in polemike'', Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
=== O njem ===
* ''Toporišičeva obdobja'' (urednika [[Erika Kržišnik]] in [[Miran Hladnik]]), konferenčni zbornik, 2016
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Jože Toporišič}}
* [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=COBIB&select=%28AR=1544291%29&lani=slv Bibliografija na COBISS/OPAC-u]
* [http://4d.rtvslo.si/arhiv/vecerni-gost/1584474 Intervju z Jožetom Toporišičem na RTV Slovenija]
* {{SloBio|id=714478|avtor=Rigler Jakob|ime=Toporišič Jože|vir=SBL}}
* [http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-jezikoslovec-joze-toporisic/353272 Umrl je jezikoslovec Jože Toporišič]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}
{{Častni občani Občine Brežice}}
{{Zoisova nagrada}}
{{Brežice}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Toporišič, Jože}}
[[Kategorija:Jože Toporišič| ]]
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Slovenski slavisti]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Zagrebu]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Posavci]]
[[Kategorija:Mostec, Brežice]]
rgezvlxg2he15y6lz5r81jnv26qya6o
6761802
6761800
2026-10-07T14:49:53Z
~2026-45085-22
264465
/* Priznanja in nagrade */
6761802
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba
| signature = Toporisic podpis.png
| signature_size = 150px
}}
[[Slika:Mostec, Brežice 13.jpg|thumb|right|250px|Rojstna hiša Jožeta Toporišiča, [[Mostec, Brežice|Mostec]] 15]]
'''Jože Toporišič''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[slovenist]], [[leksikograf]], [[univerzitetni profesor]], [[akademik]] * [[11. oktober]] [[1926]], [[Mostec, Brežice|Mostec]], † [[9. december]] [[2014]], [[Ljubljana]].
==Življenje in delo==
Obiskoval je [[Osnovno šolanje|Osnovno šolo]] v [[Dobova|Dobovi]] (1933–1938), ki se je 12. 10. 2015 preimenovala v Osnovno šolo dr. Jožeta Toporišiča. Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v [[Maribor|Mariboru]], vendar samo tri razrede (1938−1941). V tem času je živel v mariborskem semenišču, kjer se je tudi pripravljal izpit za študij teologije. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil v taboriščih v [[Šlezija|Šleziji]] in na [[Poljska|Poljskem]] ([[Strzyzów]], [[Wrocław]]). Po koncu vojne je obiskoval gimnazijo v [[Brežice|Brežicah]], nato v Mariboru, kjer je v šolskem letu 1946/47 maturiral na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji]].
Po [[Matura|maturi]] se je vpisal na študij [[Slavistika|slavistike]] (slovenski jezik s književnostjo in ruski jezik s književnostjo) na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 1952, svojo profesorsko pot pa je začel leta 1953 kot profesorski pripravnik na novomeški gimnaziji, nato je bil do leta 1965 [[lektor]] za slovenski jezik na [[Filozofska fakulteta v Zagrebu|Filozofski fakulteti v Zagrebu.]] Kot štipendist [[Humboldt|Humboldtove ustanove]] je študiral eksperimentalno [[Fonetika|fonetiko]] v [[Hamburg]]u (1962/63). Doktoriral je leta 1963 na FF v Ljubljani z disertacijo ''Nazorska in oblikovna struktura [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjeve]] proze'', kjer je bil sprva docent, od 1970 izredni in v letih 1976 - 1996 redni profesor za slovenski jezik in stilistiko kot ustanovni (prvi) predstojnik istoimenske katedre.
Predaval je predvsem na Filozofski fakulteti, kjer je vzgojil številne generacije slovenistov. Občasno je bil gost na drugih univerzah v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] ([[Univerza v Zagrebu|Zagreb]], [[Univerza v Zadru|Zadar]] itd.) in po svetu ([[Chicago]], [[Regensburg]], [[Moskva]], [[Celovec]], [[Gradec]], [[Varšava]] itd.).
Bil je aktiven tudi na drugih področjih, od 1970 do 1977 je bil urednik [[Slavistična revija|Slavistične revije]].
Jože Toporišič je bil vodilni slovenski jezikoslovec druge polovice 20. stoletja. Bil je avtor številnih jezikoslovnih razprav in del (njegova bibliografija šteje blizu 1000 enot). Svojo pot jezikoslovca je začel s kritiko slovnice štirih avtorjev ([[Anton Bajec|Bajec]], [[Rudolf Kolarič|Kolarič]], [[Mirko Rupel|Rupel]], [[Jakob Šolar|Šolar]]), ki jo je napisal junija 1957, vendar je v [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]] niso objavili, saj je bila preobsežna in bi ob ugled spravila takratno slovensko knjižno jezikoslovje. Vendar je ocena našla pot do javnosti, v skrajšani obliki je 1960 najprej v nemščini izšla na Danskem, 1962 pa v hrvaščini. V Sloveniji izšla šele 1987 v monografiji ''Portreti, razgledi, presoje'' z naslovom ''Naša slovnica''. Ocena slovnice štirih je postala tudi osnova za nastanek učbenika ''Slovenski jezik 1–4'', ki je bil predhodnik kasnejše znanstvene slovnice slovenskega jezika, [[Slovenska slovnica|''Slovenske slovnice'']] (izšla v Mariboru 1976 pri založbi Obzorja, prenovljene in razširjene izdaje 1984, 1991, 2000, 2004).
Na njegove nazore o jeziku so vplivali zagrebški jezikoslovec [[Petar Guberina]], [[Stanislav Škrabec]], [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] in praško, kopenhagensko ter ameriško strukturalno jezikoslovje. Jezikoslovje je razumel kot sistem, jezik kot strukturo. S svojo ''[[Enciklopedija slovenskega jezika|Enciklopedijo slovenskega jezika]]'' je zaslužen za vpeljavo jezikoslovnega izrazja v slovensko jezikoslovno vedo.
Sodeloval je pri nastajanju ''[[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarja slovenskega knjižnega jezika]]'' in ''[[Slovenski pravopis|Slovenskega pravopisa]]''. Verjetno je zaradi svoje kontroverznosti in splošne razvpitosti v znanstvenih krogih, kakor tudi v širši javnosti, relativno pozno postal akademik: za dopisnega oz. izrednega člana [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] je bil izvoljen 1991 in za rednega šele 1997, ker je 2 leti prej dobil premalo glasov. [[Univerza v Ljubljani|Matična univerza]] mu za razliko od večine njegovih kolegov profesorjev (slavistov in jezikoslovcev s fakultete in SAZU) ni podelila nobenega priznanja ali častnega naslova, najbrž prav tako iz zgoraj omenjenih razlogov.
=== Zasebno ===
Njegov mlajši sin dr. [[Tomaž Toporišič]] (1962) je dramaturg, esejist, gledališki teoretik in publicist. Starejši sin [[Andrej Toporišič]] (1955) pa je računalničar, solastnik in direktor šole za tuje jezike [[Panteon College]], d.o.o.<ref>{{Navedi novice|title=NAŠA DRUŽINA: dr. Jože Toporišič kot oče, njegove vrednote, službe in delo v Ljubljani.|date=2015|url=http://www.osdobova.si/files/2015/10/KD-NinaMasa.pdf|accessdate=16.2.2020|publisher=OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova}}</ref>
===Priznanja in nagrade===
Leta 1994 je prejel [[Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije|srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]], leta 2006 pa [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za življenjsko delo. Prejel je še nagrade [[Univerza v Gradcu|Univerze v Gradcu]] (1977), [[Kidričeva nagrada|Kidričevega sklada]] (1979) in [[Mednarodno društvo za fonetične vede|Mednarodnega društva za fonetične vede]] (1979), častno članstvo slavističnega društva ter priznanje Filozofske fakultete. Častni občan [[Občina Brežice|občine Brežice]] je postal leta 2002. Oktobra 2017 so mu v parku za Filozofsko fakulteto odkrili spomenik (avtorja [[Primož Novak]] in [[Nika Oblak]]).
==Izbrana bibliografija (monografije)==
* ''Pripovedna dela Frana Saleškega Finžgarja''. Ljubljana: Slovenska matica, 1964. {{COBISS|ID=4196864}}
* ''Slovenski knjižni jezik'', 1-4. Maribor: Obzorja, 1965−1970.
* ''Slovenska slovnica''. Maribor: Obzorja, <sup>1</sup>1976 {{COBISS|ID=9888257}}, <sup>2</sup>1984 {{COBISS|ID=4183296}}, <sup>3</sup>1991 {{COBISS|ID=27505152}}, <sup>4</sup>2000, 1. nat. {{COBISS|ID=44990977}}, <sup>4</sup>2000, 2. nat. {{COBISS|ID=53483521}}.
* ''Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika''. Maribor: Obzorja, 1978. {{COBISS|ID=42497}}
* ''Nova slovenska skladnja''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. {{COBISS|ID=13361921}}
* ''Portreti, razgledi, presoje''. Maribor: Obzorja, 1987. {{COBISS|ID=17206529}}
* ''Družbenost slovenskega jezika''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991. {{COBISS|ID=23803392}}
* ''Enciklopedija slovenskega jezika''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. {{COBISS|ID=24684032}}
* ''Oblikoslovne razprave''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003. {{COBISS|ID=124125184}}
* ''Besedjeslovne razprave''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. {{COBISS|ID=227660032}}
* ''Jezikovni pogovori iz Sedem dni''. Maribor: Pivec, 2007. {{COBISS|ID=59242753}}
* ''Stilnost in zvrstnost''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. {{COBISS|ID=237164544}}
* ''Intervjuji in polemike'', Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
=== O njem ===
* ''Toporišičeva obdobja'' (urednika [[Erika Kržišnik]] in [[Miran Hladnik]]), konferenčni zbornik, 2016
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Jože Toporišič}}
* [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=COBIB&select=%28AR=1544291%29&lani=slv Bibliografija na COBISS/OPAC-u]
* [http://4d.rtvslo.si/arhiv/vecerni-gost/1584474 Intervju z Jožetom Toporišičem na RTV Slovenija]
* {{SloBio|id=714478|avtor=Rigler Jakob|ime=Toporišič Jože|vir=SBL}}
* [http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-jezikoslovec-joze-toporisic/353272 Umrl je jezikoslovec Jože Toporišič]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}
{{Častni občani Občine Brežice}}
{{Zoisova nagrada}}
{{Brežice}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Toporišič, Jože}}
[[Kategorija:Jože Toporišič| ]]
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Slovenski slavisti]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Zagrebu]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Posavci]]
[[Kategorija:Mostec, Brežice]]
e6tyx5k5h2wha6w3korkaz9ro0yek12
6761803
6761802
2026-10-07T14:50:46Z
~2026-45085-22
264465
/* Priznanja in nagrade */
6761803
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba
| signature = Toporisic podpis.png
| signature_size = 150px
}}
[[Slika:Mostec, Brežice 13.jpg|thumb|right|250px|Rojstna hiša Jožeta Toporišiča, [[Mostec, Brežice|Mostec]] 15]]
'''Jože Toporišič''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[slovenist]], [[leksikograf]], [[univerzitetni profesor]], [[akademik]] * [[11. oktober]] [[1926]], [[Mostec, Brežice|Mostec]], † [[9. december]] [[2014]], [[Ljubljana]].
==Življenje in delo==
Obiskoval je [[Osnovno šolanje|Osnovno šolo]] v [[Dobova|Dobovi]] (1933–1938), ki se je 12. 10. 2015 preimenovala v Osnovno šolo dr. Jožeta Toporišiča. Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v [[Maribor|Mariboru]], vendar samo tri razrede (1938−1941). V tem času je živel v mariborskem semenišču, kjer se je tudi pripravljal izpit za študij teologije. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil v taboriščih v [[Šlezija|Šleziji]] in na [[Poljska|Poljskem]] ([[Strzyzów]], [[Wrocław]]). Po koncu vojne je obiskoval gimnazijo v [[Brežice|Brežicah]], nato v Mariboru, kjer je v šolskem letu 1946/47 maturiral na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji]].
Po [[Matura|maturi]] se je vpisal na študij [[Slavistika|slavistike]] (slovenski jezik s književnostjo in ruski jezik s književnostjo) na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 1952, svojo profesorsko pot pa je začel leta 1953 kot profesorski pripravnik na novomeški gimnaziji, nato je bil do leta 1965 [[lektor]] za slovenski jezik na [[Filozofska fakulteta v Zagrebu|Filozofski fakulteti v Zagrebu.]] Kot štipendist [[Humboldt|Humboldtove ustanove]] je študiral eksperimentalno [[Fonetika|fonetiko]] v [[Hamburg]]u (1962/63). Doktoriral je leta 1963 na FF v Ljubljani z disertacijo ''Nazorska in oblikovna struktura [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjeve]] proze'', kjer je bil sprva docent, od 1970 izredni in v letih 1976 - 1996 redni profesor za slovenski jezik in stilistiko kot ustanovni (prvi) predstojnik istoimenske katedre.
Predaval je predvsem na Filozofski fakulteti, kjer je vzgojil številne generacije slovenistov. Občasno je bil gost na drugih univerzah v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] ([[Univerza v Zagrebu|Zagreb]], [[Univerza v Zadru|Zadar]] itd.) in po svetu ([[Chicago]], [[Regensburg]], [[Moskva]], [[Celovec]], [[Gradec]], [[Varšava]] itd.).
Bil je aktiven tudi na drugih področjih, od 1970 do 1977 je bil urednik [[Slavistična revija|Slavistične revije]].
Jože Toporišič je bil vodilni slovenski jezikoslovec druge polovice 20. stoletja. Bil je avtor številnih jezikoslovnih razprav in del (njegova bibliografija šteje blizu 1000 enot). Svojo pot jezikoslovca je začel s kritiko slovnice štirih avtorjev ([[Anton Bajec|Bajec]], [[Rudolf Kolarič|Kolarič]], [[Mirko Rupel|Rupel]], [[Jakob Šolar|Šolar]]), ki jo je napisal junija 1957, vendar je v [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]] niso objavili, saj je bila preobsežna in bi ob ugled spravila takratno slovensko knjižno jezikoslovje. Vendar je ocena našla pot do javnosti, v skrajšani obliki je 1960 najprej v nemščini izšla na Danskem, 1962 pa v hrvaščini. V Sloveniji izšla šele 1987 v monografiji ''Portreti, razgledi, presoje'' z naslovom ''Naša slovnica''. Ocena slovnice štirih je postala tudi osnova za nastanek učbenika ''Slovenski jezik 1–4'', ki je bil predhodnik kasnejše znanstvene slovnice slovenskega jezika, [[Slovenska slovnica|''Slovenske slovnice'']] (izšla v Mariboru 1976 pri založbi Obzorja, prenovljene in razširjene izdaje 1984, 1991, 2000, 2004).
Na njegove nazore o jeziku so vplivali zagrebški jezikoslovec [[Petar Guberina]], [[Stanislav Škrabec]], [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] in praško, kopenhagensko ter ameriško strukturalno jezikoslovje. Jezikoslovje je razumel kot sistem, jezik kot strukturo. S svojo ''[[Enciklopedija slovenskega jezika|Enciklopedijo slovenskega jezika]]'' je zaslužen za vpeljavo jezikoslovnega izrazja v slovensko jezikoslovno vedo.
Sodeloval je pri nastajanju ''[[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarja slovenskega knjižnega jezika]]'' in ''[[Slovenski pravopis|Slovenskega pravopisa]]''. Verjetno je zaradi svoje kontroverznosti in splošne razvpitosti v znanstvenih krogih, kakor tudi v širši javnosti, relativno pozno postal akademik: za dopisnega oz. izrednega člana [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] je bil izvoljen 1991 in za rednega šele 1997, ker je 2 leti prej dobil premalo glasov. [[Univerza v Ljubljani|Matična univerza]] mu za razliko od večine njegovih kolegov profesorjev (slavistov in jezikoslovcev s fakultete in SAZU) ni podelila nobenega priznanja ali častnega naslova, najbrž prav tako iz zgoraj omenjenih razlogov.
=== Zasebno ===
Njegov mlajši sin dr. [[Tomaž Toporišič]] (1962) je dramaturg, esejist, gledališki teoretik in publicist. Starejši sin [[Andrej Toporišič]] (1955) pa je računalničar, solastnik in direktor šole za tuje jezike [[Panteon College]], d.o.o.<ref>{{Navedi novice|title=NAŠA DRUŽINA: dr. Jože Toporišič kot oče, njegove vrednote, službe in delo v Ljubljani.|date=2015|url=http://www.osdobova.si/files/2015/10/KD-NinaMasa.pdf|accessdate=16.2.2020|publisher=OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova}}</ref>
===Priznanja in nagrade===
Leta 1994 je prejel [[Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije|srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]], leta 2006 pa [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za življenjsko delo. Prejel je še nagrade [[Univerza v Gradcu|Univerze v Gradcu]] (1977), [[Kidričeva nagrada|Kidričevega sklada]] (1979) in [[Mednarodno društvo za fonetične vede|Mednarodnega društva za fonetične vede]] (1979), častno članstvo slavističnega društva, priznanje Filozofske fakultete. Častni občan [[Občina Brežice|občine Brežice]] je postal leta 2002. Oktobra 2017 so mu v parku za Filozofsko fakulteto odkrili spomenik (avtorja [[Primož Novak]] in [[Nika Oblak]]).
==Izbrana bibliografija (monografije)==
* ''Pripovedna dela Frana Saleškega Finžgarja''. Ljubljana: Slovenska matica, 1964. {{COBISS|ID=4196864}}
* ''Slovenski knjižni jezik'', 1-4. Maribor: Obzorja, 1965−1970.
* ''Slovenska slovnica''. Maribor: Obzorja, <sup>1</sup>1976 {{COBISS|ID=9888257}}, <sup>2</sup>1984 {{COBISS|ID=4183296}}, <sup>3</sup>1991 {{COBISS|ID=27505152}}, <sup>4</sup>2000, 1. nat. {{COBISS|ID=44990977}}, <sup>4</sup>2000, 2. nat. {{COBISS|ID=53483521}}.
* ''Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika''. Maribor: Obzorja, 1978. {{COBISS|ID=42497}}
* ''Nova slovenska skladnja''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. {{COBISS|ID=13361921}}
* ''Portreti, razgledi, presoje''. Maribor: Obzorja, 1987. {{COBISS|ID=17206529}}
* ''Družbenost slovenskega jezika''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991. {{COBISS|ID=23803392}}
* ''Enciklopedija slovenskega jezika''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. {{COBISS|ID=24684032}}
* ''Oblikoslovne razprave''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003. {{COBISS|ID=124125184}}
* ''Besedjeslovne razprave''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. {{COBISS|ID=227660032}}
* ''Jezikovni pogovori iz Sedem dni''. Maribor: Pivec, 2007. {{COBISS|ID=59242753}}
* ''Stilnost in zvrstnost''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. {{COBISS|ID=237164544}}
* ''Intervjuji in polemike'', Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
=== O njem ===
* ''Toporišičeva obdobja'' (urednika [[Erika Kržišnik]] in [[Miran Hladnik]]), konferenčni zbornik, 2016
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Jože Toporišič}}
* [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=COBIB&select=%28AR=1544291%29&lani=slv Bibliografija na COBISS/OPAC-u]
* [http://4d.rtvslo.si/arhiv/vecerni-gost/1584474 Intervju z Jožetom Toporišičem na RTV Slovenija]
* {{SloBio|id=714478|avtor=Rigler Jakob|ime=Toporišič Jože|vir=SBL}}
* [http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-jezikoslovec-joze-toporisic/353272 Umrl je jezikoslovec Jože Toporišič]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}
{{Častni občani Občine Brežice}}
{{Zoisova nagrada}}
{{Brežice}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Toporišič, Jože}}
[[Kategorija:Jože Toporišič| ]]
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Slovenski slavisti]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Zagrebu]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Posavci]]
[[Kategorija:Mostec, Brežice]]
p4n8ibdsaat41ury1f685jgwod9znet
Matija Korvin
0
118388
6761903
6738563
2026-10-07T20:41:10Z
Marko3
1829
/* Zapuščina */
6761903
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Kraljevska oseba
| name = Matija Korvin
| image = Andrea Mantegna - King Matthias Corvinus of Hungary.jpg
| image_size =
| caption = Portret [[Andrea Mantegna|Andrea Mantegne]]
| succession = [[Kralj Madžarske]] in [[Kralj Hrvaške|Hrvaške]]
| reign = 24. januar 1458 – 6. april 1490
| coronation = 29. april 1464
| predecessor = [[Ladislav Posmrtni|Ladislav V.]]
| successor = [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II.]]
| regent = [[Michael Szilágyi]] (1458)
| succession1 = [[Kralj Češke]]<br /> izpodbijala sta [[Jurij Podjebradski|Jurij]] in [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II.]]
| reign1 = 1469–1490
| coronation1 =
| predecessor1 = [[Jurij Podjebradski|Jurij]]
| successor1 = [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II.]]
| succession2 = [[Vojvoda Avstrije]]<br />izpodbijal je [[Friderik III. Habsburški|Friderik V.]]
| reign2 = 1487–1490
| coronation2 =
| predecessor2 = [[Friderik III. Habsburški|Friderik V.]]
| successor2 = [[Friderik III. Habsburški|Friderik V.]]
| spouse = {{ubl|[[Elizabeta Celjska]]|[[Katarina Podjebradska]]|[[Beatrice Neapeljska]]}}
| issue = [[János Korvin]] ''(nezakonski)''
| house = [[Hunyadi]]
| father = [[János Hunyadi]]
| mother = [[Erzsébet Szilágyi|Elizabeta Szilágyi]]
| birth_date = 23. februar 1443
| birth_place = Kolozsvár, [[Madžarsko kraljestvo]] (zdaj [[Cluj-Napoca]], Romunija)
| death_date = {{Death date and age|df=yes|1490|04|06|1443|02|23}}
| death_place = [[Dunaj]], [[Vojvodina Avstrija|Avstrija]]
| burial_place = [[Stolnica v Székesfehérvárju|kraljeva bazilika]], [[Székesfehérvár]]
| religion = [[rimokatolištvo]]
| signature = Mátyás király aláirása.svg
}}
'''Matija Hunyadi''', poznan kot '''Matija Korvin''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''Hunyadi Mátyás'', [[romunščina|romunsko]] ''Matia Corvin''), [[Ogrska|ogrski]] (madžarski) [[kralj]], [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]] kralj, [[Vojvodina Avstrija|avstrijski]] [[vojvoda]], * [[23. februar]] [[1443]], Kolozsvár, [[Transilvanija|Sedmograška]] (današnji [[Romunija|romunski]] [[Cluj-Napoca]]), † [[26. april]] [[1490]], [[Dunaj]].
Matija Hunyadi je bil humanistično izobražen vladar in nadarjen vojskovodja. Kralj je
postal pri štirinajstih letih. Takoj je prevzel vladanje v svoje roke ter se začel spopadati s [[Osmansko kraljestvo|Turki]], ki so vse bolj ogrožali Ogrsko, in z domačimi nasprotniki. Pri tem se je opiral na nekdanje očetove prijatelje iz visokega plemstva in nove barone, ki jih je sam imenoval iz nižjega plemstva, predvsem pa na novo, profesionalno vojsko. Denar zanjo je zagotavljal s centralizacijo in profesionalizacijo upravljanja države, preusmeritvijo vseh davkov in carin v državno blagajno in z vedno novimi izrednimi dajatvami. Leta 1467 se je odzval na poziv papeža [[Papež Pavel II.|Pavla II.]] in se postavil na čelo križarskega boja proti »husitskemu« [[Češka (zgodovinska dežela)|češkemu]] kralju [[Jurij Podjebradski|Juriju Podjebradskemu]]. Po Jurijevi smrti (1471) je boj nadaljeval z njegovim naslednikom [[Vladislav II. Ogrski|Vladislavom Jagelonskim]], dokler se nista 1478 dogovorila za kompromis: oba sta obdržala naslov češkega kralja, ozemlje češke krone pa sta si razdelila.
Korvin je pogledoval tudi po [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemškem]] prestolu. Sklenil je mir s turškim sultanom [[Bajazid II.|Bajazidom II.]] (1482) in napovedal vojno cesarju [[Friderik III. Habsburški|Frideriku III.]] Pregnal ga je iz [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]], zavzel [[Dunaj]] in prenesel tja svojo prestolnico; tu je tudi umrl. Ni imel zakonitega naslednika, zato so ogrski prestol zasedli [[Jagelonci]]. Centralna ureditev države je kmalu razpadla, dejanska oblast pa je ponovno prišla v roke velikih posestnikov.
Matija je bil [[Humanizem|humanistično]] izobražen in velik podpornik [[Renesansa|renesančne]] kulture in umetnosti. Nekaj sto knjig iz njegove bogate knjižnice ''[[Bibliotheca Corviniana]]'' se je ohranilo do današnjega časa. Vplival je na folkloro slovanskih narodov, v kateri so se razširile pripovedke o dobrem in pravičnem kralju. Vzporejali so ga tudi z »drugim [[Atila|Atilo]]«, ki so ga takrat opisovali kot zmagovitega in sposobnega kralja, Madžare pa so enačili s skitskimi [[Huni]], kar se je ohranilo tudi v poznejših stoletjih.<ref>{{navedi knjigo |last=Malcolm |first=Noel |title=Useful Enemies: Islam and The Ottoman Empire in Western Political Thought, 1450-1750 |publisher=Oxford University Press |year=2019 |isbn=978-0198830139}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Dr. Szabados |first=György |url=http://real-j.mtak.hu/13031/1/EPA00001_ITK_1998_05-06.pdf |title=Irodalomtörténeti Közlemények, 102 (5-6) |publisher=MTA Irodalomtudományi Intézet (Institute for Literary Studies of Hungarian Academy of Sciences) |year=1998 |pages=615–641 |language=hu |chapter=A krónikáktól a Gestáig – Az előidő-szemlélet hangsúlyváltásai a 15–18. században |trans-chapter=Od kronik do gest – spremembe poudarkov predčasovne perspektive od 15. do 18. stoletja |issn=0021-1486 |chapter-url=https://www.academia.edu/28283729/Szabados_György_A_krónikáktól_a_Gestáig_Az_előidő_szemlélet_hangsúlyváltásai_a_15_18_században_Irodalomtörténeti_Közlemények_102_1998_615_641}}</ref>
==Življenjepis==
[[slika:Casa Matei Corvin 04.jpg|thumb|left|Rojstna hiša Matije Korvina]]
Matija Korvin je bil sin [[Sedmograška|sedmograškega]] plemiča [[János Hunyadi|Jánosa Hunyadija]], ki se je po smrti ogrskega kralja [[Albreht II. Nemški|Albrehta II. Habsburškega]] zapletel v boj za skrbništvo nad mladoletnim kraljem [[Ladislav Posmrtni|Ladislavom Posmrtnim]]. Za skrbništvo sta se potegovala še [[Friderik III. Habsburški]] in [[Ulrik II. Celjski]], oba kraljeva sorodnika. János Hunyadi je s sinovoma [[Ladislav Hunyadi|Ladislavom]] in Matijo oblikoval t. i. »ogrsko stranko«, ki naj bi zagovarjala interese ogrskega plemstva nasproti [[Celjski grofje|Celjanom]] in [[Habsburžani|Habsburžanom]]. V okviru tega boja so leta [[1456]] privrženci »ogrske stranke« v [[Beograd]]u umorili [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II. Celjskega]]. Kralj Ladislav Posmrtni se je maščeval in dal marca 1457 Ladislava Hunyadija v [[Budim]]u obsoditi veleizdaje in ga obglaviti. Ogrsko plemstvo se je razdelilo na privržence in nasprotnike kralja. Iz državljanske vojne, ki je izbruhnila, se je Ladislav umaknil v [[Praga|Prago]] in kot talca s seboj vzel mladega Matijo. Novembra 1457 je Ladislav nenadoma umrl. [[Jurij Podjebradski]], tedaj upravitelj na Češkem, je Matijo zadržal v ujetništvu.<ref>Kontler, str. 91-96.</ref>
===Mladost===
Matija je bil drugi sin [[János Hunyadi|Jánosa Hunyadija]] in njegove žene Elizabete Szilágyi. Že kot otrok je na očetovem dvoru srečeval izobražene ljudi, med njimi vsestranskega učenjaka hrvaškega rodu [[Ivan Vitez|Ivana Viteza]]<ref>rojen je bil pri [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]], študiral je v Padovi, Bologni in na Dunaju.</ref> in poljskega filozofa Gregorja iz Sanoka. Bil je deležen vsestranske humanistične vzgoje. Učil se je jezike in bral klasično literaturo, posebno vojaške razprave. Bil je izredno bister, saj je govoril mnogo jezikov, med njimi madžarsko, latinsko, italijansko, poljsko, češko in nemško.<ref>Kubiny, str. 23-24.</ref>
Že mladega so starši vključili v svoje dinastične načrte. Leta 1451 so ga obljubili za moža [[Elizabeta II. Celjska|Elizabeti II. Celjski]], hčerki celjskega grofa [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]] in ga leta 1455 z njo zaročili ali morda celo poročili. Elizabeto so poslali na sedmograški dvor Hunyjadijev, Matijo pa kmalu za tem na dvor Ladislava Posmrtnega v Budim, tako da sta bila, bolj kot ne, talca sprtih rodbin. Elizabeta je še istega leta umrla.<ref>Kubiny, str. 26.</ref><ref>Engel, str. 290-292.</ref>
===Izvolitev za ogrskega kralja===
Kralj Ladislav Posmrtni je umrl brez otrok (1457). Za nasledstvo se je potegoval [[Saška (volilna kneževina)|saški]] vojvoda Viljem III., ki je bil poročen z Ladislavovo sestro Ano, a ogrsko plemstvo ga ni podprlo. Najvplivnejši plemiči (med njimi [[palatin (naziv)|palatin]] Ladislav Garai in Matijev stric po materi, Mihael Szilágyi, ki je računal, da bo regent mladega kralja) so menili, da lahko edino izvolitev Matije, sina slavnega vojskovodje, zaustavi državljansko vojno. Njegovo kandidaturo je podprl tudi papež [[Papež Kalist III.|Kalist III.]]<ref name="#1">Kubiny, str. 29, 31.</ref><ref name="#2">Engel, str. 298.</ref>
24. januarja 1458 so se na zaledeneli Donavi zbrali ogrski plemiči in soglasno izvolili Matijo za novega ogrskega kralja. K množičnosti in soglasnosti jih je spodbudil tudi Matijev stric, ki se je zbora udeležil v spremstvu vojske 15.000 mož.<ref name="#1"/><ref name="#2"/> Matijo so odkupili od Jurija Podjebradskega za 60.000 zlatih [[Madžarski forint|forintov]] in za obljubo, da se bo poročil z Jurijevo hčerko Katarino.<ref>Kubiny, str. 53-54.</ref><ref name=«E299«>Engel, str. 299.</ref>
Štirinajstletni Matija se je 14. februarja 1458 vrnil v [[Budim]]. V Marijini cerkvi (danes Matijeva cerkev) so ga slavnostno posadili na kraljevi prestol, niso ga pa mogli kronati, ker je bila sveta ogrska krona že skoraj dve desetletji v posesti cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]] Matija je regentstvo strica Mihaela formalno potrdil, dejansko pa je takoj prevzel vajeti oblasti v svoje roke.<ref>Kovács, str. 32-33.</ref><ref name=«E299«/><ref>Kubiny, str. 55-56.</ref>
===Takojšen prevzem vladarskih dolžnosti (1458)===
[[slika:Coa Hungary Country History Mathias Corvinus (1458-1490) big.svg|thumb|Korvinovi vladarski grbi]]
Vsi plemiči niso bili zadovoljni z novim kraljem. Prvi se je uprl Jan Jiskra (Jiskra János z Brandýsa), poveljnik čeških najemnikov, ki je imel posesti v Zgornji Ogrski (danes [[Slovaška]]). Ogrski prestol je ponudil poljskemu kralju [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirju IV.]] (ki je bil poročen z drugo sestro Ladislava Posmrtnega, Elizabeto), a ta je ponudbo odklonil. Matijev poveljnik je Jiskrino vojsko premagal, a vdor Turkov v [[Srbija|Srbijo]], aprila 1458, je Matijo prisilil, da je z Jiskro na hitro sklenil premirje in mu prepustil grad Šariš in druge utrdbe v zgornji Ogrski. V [[Praga|Prago]] je poslal dva škofa (iz [[Gjur|Gjura]] in [[Vác]]a), da sta kronala Jurija Podjebradskega za češkega kralja.<ref>Kubiny, str. 57-58.</ref>
Prvič je Matija sklical ogrski državni zbor v [[Pešta|Pešti]] maja 1458. Junija je zbor sprejel skoraj 50 odlokov, ki jih je ratificiral Matija in ne njegov regent. Matija je z mesta palatina odstavil Ladislava Garaia in nastavil Mihaela Országa (Guti Ország Mihály), nekdanjega tesnega očetovega sodelavca. Prepričal je strica Mihaela, da se je odpovedal regentstvu.<ref>Kubiny, str. 60-61.</ref>
Čeprav je državi zbor izrecno prepovedal odmerjane izrednih davkov, je Matija še istega leta (1458) odredil izredno dajatev (1 forint na ’’porto’’) in ukazal mobilizacijo plemstva, potem ko so Turki avgusta zavzeli trdnjavo [[Golubac]] v Srbiji.<ref>Kubiny, str. 67.</ref><ref>Engel, str. 310-311.</ref> Vdrl je na turško ozemlje in se spopadel s Turki. Bosanski kralj [[Stjepan Tomaš]] mu je priznal suverenost in Matija je prepustil njegovemu sinu [[Stjepan Tomašević|Stjepanu Tomaševiču]] del Srbije, ki ga Turki še niso zavzeli.<ref>Fine, str. 574.</ref>
===Utrditev kraljevega položaja. Kronanje (1459–1464)===
Matija je na prehodu v leto 1459 na zboru v [[Szeged]]u pripravljal vojno proti Turkom, ko so ga govorice o zaroti vzpodbudile, da se je vrnil v Budim. Vsaj trideset baronov (med njimi nekdanji palatin Ladislav Garai, sedmograški vojvoda Nikola Iločki (Újlaki Miklós), ki je imel velika matična ozemlja na Hrvaškem) se je 17. februarja 1459 zbralo v Németújváru (danes Güssing v Avstriji) in ponudilo ogrski prestol cesarju [[Friderik III. Habsburški|Frideriku III.]] Združena vojska cesarja in upornih baronov je pri [[Kermendin]]u premagala Matijevo vojsko, toda Garai je tedaj umrl in Iločki se je začel pogovarjati o miru. Spopadi so se nadaljevali še nekaj mesecev in Matiji onemogočali, da bi pomagal bosanskemu kralju Tomašu v boju proti Turkom. Ti so 29. junija 1459 zavzeli [[Smederevo]] in s tem zaključili osvajanje Srbije.<ref>Kubiny, str. 63-65.</ref><ref>Fine, str. 575.</ref>
Po posredovanju papeža [[Papež Pij II.|Pija II.]], je bilo aprila 1460 v [[Olomuc]]u sklenjeno premirje med Matijo in cesarjem.<ref name=«E299«/> Toda Jiskra je obnovil bojevanje na Zgornjem Ogrskem in Matija ga ni mogel premagati, tudi ne v letu 1461, ko mu je državni zbor v ta namen odobril novo izredno dajatev.<ref>Kubiny, str. 65, 69.</ref> Bojevanje je zelo obremenjevalo odnos med Matijo in [[Jurij Podjebradski|Jurijem Podjebradskim]], ki sta s poroko med Matijo in Jurijevo hčerko Katarino (1. maja 1461) postala sorodnika.<ref>Engel, str. 303.</ref>
Mirovni sporazum med Matijo in Friderikom III. je bil sklenjen 3. aprila 1462. Cesar je za 80.000 zlatih forintov vrnil ogrsko sveto krono. Obdržal je z vojsko osvojena ozemlja vzhodno od reke [[Leitha|Leithe]], ki pa so še vedno pripadala ogrskemu kraljestvu. Obdržal je tudi naslov ogrskega kralja, a se je odrekel dejanski oblasti. Posinovil je Matijo in sklenila sta pogodbo o medsebojnem dedovanju.<ref>Pogodba je postala osnova za kasnejšo sukcesijo Habsburžanov na Ogrskem.</ref> (Sporazum je bil ratificiran v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]], 19. julija 1463.)<ref>Kontler, str. 96.</ref>
Jiskra je tedaj prestopil na Matijevo stran in mu izročil vse trdnjave v Zgornji Ogrski. V zameno mu je dal Matija veliko ozemlje ob [[Tisa|Tisi]] in 25.000 zlatih [[Madžarski forint|forintov]].<ref>Kubiny, str. 58.</ref> V ta namen mu je državni zbor sredi leta 1462 ponovno odobril izredno dajatev. Z najemom Jiskrinih najemnikov je Matija ustvaril zametek profesionalne vojske, ki je v naslednjih desetletjih postala znana kot ''črna vojska''.<ref name="#3">Engel, str. 309.</ref>
Zgodaj leta 1462 je sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]] vdrl v [[Vlaška|Vlaško]] in tamkajšnjega kneza [[Vlad III. Drakula|Vlada III. Drakulo]] zamenjal z zvestim mu [[Radu III. Čedni|Radujem III.]] Junija 1463 je vdrl v Bosno in jo v enem mesecu zavzel.<ref>Kubiny, str. 68-69, 71.</ref> Matija se je odzval šele po ratifikaciji miru s cesarjem. Po dvomesečnem obleganju je nazaj osvojil [[Jajce, Bosna|Jajce]] in trdnjave na severu [[Bosna|Bosne]]. Jajce je postalo ključna utrdba druge obrambne črte, ki je segala od meje z Vlaško do [[Jadran]]a in je ležala 100-150 km južneje od prve črte, ki je varovala osrčje Ogrske.<ref>Kontler, str. 99.</ref>. Matijeva vojska je s pomočjo vojvode [[Stjepan Vukčić Kosača|Stjepana Vukčića]] ([[herceg]]a vojvodstva Sv. Save) zasedla tudi Bosansko krajino; Matija jo je prepustil vojvodi, ki je sprejel Matijevo suverenost.<ref>Fine, str. 584-586.</ref>
Med pripravami na Matijevo kronanje je, zgodaj leta 1464, umrla kraljica Katarina. Matijo je po vseh predpisih v [[Székesfehérvár]]u 19. marca 1464 s sveto krono kronal nadškof [[Esztergom]]a Dénes Szécsi. Na državnem zboru je novo kronani kralj zvestim mu baronom potrdil plemiške svoboščine. Legalnost Matijevega kraljevanja odtlej ni mogla biti več vprašljiva.<ref>Kubiny, str. 73.</ref><ref name=«E302«>Engel, str. 302.</ref>
===Prve reforme in notranji konflikti. Sprememba politike do Turkov (1464–1467)===
Matija se je sedaj lahko lotil kadrovskih zamenjav. Razrešil je kanclerja, nadškofa Szécsija, in za vodjo kraljeve pisarne (glavnega kanclerja) postavil nadškofa [[Kaloča|Kaloče]], Štefana Várdaia, za tajnega kanclerja pa [[Ivan Vitez|Ivana Viteza]]. Dve prejšnji višji sodišči je združil v eno. S tem je zmanjšal avtoriteto tradicionalnih sodišč, ki so jih vodili baroni in prispeval k profesionalizaciji sodstva.<ref name=«E302«/><ref>Kubiny, str. 74-76.</ref>
Mehmed II. se je leta 1464 vrnil v Bosno in julija začel oblegati [[Jajce, Bosna|Jajce]]. Matija je začel zbirati vojsko ob [[Sava|Savi]] in prisilil sultana, da je 24. avgusta opustil obleganje. Z vojsko je prekoračil Savo, zavzel [[Srebrenica|Srebrenico]] in začel oblegati [[Zvornik]], a se je moral ob prihodu velike turške vojske umakniti na Ogrsko. Naslednje leto je prisilil Stjepana Vukčića, da je sprejel ogrske posadke v svoje trdnjave ob [[Neretva|Neretvi]].<ref>Fine, str. 586-587.</ref>
Čeprav je Matija leta 1465 od papeža [[Papež Pavel II.|Pavla II.]] dobil nekaj pomoči, mu je bilo tedaj že jasno, da znatne podpore za boj proti Turkom od krščanskih dežel ne more pričakovati. Zato je spremenil svojo politiko do Turkov; ni jih več napadal in se je omejil na obrambne akcije. Ko so Mehmedovi odposlanci leta 1465 prišli na Ogrsko, je z njimi sklenil mirovni sporazum.<ref>Kubiny, str. 81-82.</ref><ref>Engel, str. 307.</ref>
Leta 1465 je umrl nadškof Dénes Szécsi in novi nadškof [[Esztergom]]a je postal [[Ivan Vitez]].<ref>Engel, str. 449.</ref> Leta 1466 je Matija obiskal [[Slavonija|Slavonijo]]; razrešil je bana Nikolo Iločkega in Mirka Zapoljo ter na njuni mesti postavil [[Jan Vitovec|Jana Vitovca]] in Ivana Tuza.<ref>Kubiny, str. 80-81.</ref>
Zgodaj leta 1467 je Matija poslal vojsko v Zgornjo Ogrsko proti češkim najemnikom pod poveljstvom Jana Švehle. Vojska je zasedla Veľké Kostoľany, najemniško vojsko razbila in pobesila kakih 150 poveljnikov.<ref>Kubiny, str. 59.</ref>
Davčna reforma, ki jo je Matija izvedel tega leta (1467) in je državi prinesla večje dohodke, je sprožila upor v [[Sedmograška|Sedmograški]]. Prebivalci »treh narodnosti« (plemstva, saksonskih Nemcev in Sekeljev<ref>etnična skupina Madžarov, ki živi v Romuniji.</ref>) so 18. avgusta v Kolozsmonostoru (danes Mănăştur v Romuniji) proti kralju sklenili zvezo (''unio trium nationum'') s ciljem, da se bodo borili »za svobodo Ogrske«. Matija je nemudoma zbral svoje četa in privihral v pokrajino. Uporniki so se predali brez boja. Kljub temu je Matija voditelje strogo kaznoval, mnogi so bili nataknjeni na kol, obglavljeni ali kruto mučeni. Ker je slutil, da je moldavski knez [[Štefan III. Moldavski|Štefan Veliki]] podpiral upor, je napadel [[Moldavija|Moldavijo]]. Vendar je ogrska vojska pri [[Baia|Baii]] 15. decembra 1467 utrpela velike izgube in se je morala vrniti domov.<ref>Kubiny, str. 82-84.</ref><ref name=«E302«/>
===Boj za Češko (1468–1479)===
[[slika:The_wars_of_Matthias_Corvinus_of_Hungary_(1458-1490).png|thumb|350px|Vojaški pohodi Matijeve ''črne vojske'']]
Decembra 1466 je [[papež Pavel II.]] izobčil »krivoverskega« češkega kralja [[Jurij Podjebradski|Jurija Podjebradskega]] in vzpodbujal (tudi Matijo) h križarski vojni proti njemu. V odgovor je Jurijev sin Viktorin v začetku leta 1468 z vojsko vdrl v [[Spodnja Avstrija|Spodnjo Avstrijo]]. Sedaj je tudi cesar klical Matijo na pomoč in mu namignil možnost izvolitve za [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemškega]] kralja.<ref>Kubiny, str. 85.</ref><ref name=«E304«>Engel, str. 304.</ref>
Matija je 31. marca 1468 Juriju Podjebradskemu napovedal vojno in vdrl v [[Moravska|Moravsko]] in [[Šlezija|Šlezijo]]. Osebno je sodeloval v bojih in bil pri obleganju [[Třebíč]]a ranjen (maja 1468). V [[Chrudim]]u so ga zasačili, ko je preoblečen vohunil v sovražnem taboru, a so ga spustili, ker so mu verjeli, da je domačin, konjar.<ref>Kubiny, str. 86.</ref><ref name=«E304«/>
Februarja 1469 so se češki katoliki pod vodstvom Zdeneka Šternberškega (Zdeněk Konopišťský ze Šternberka) pridružili ogrski vojski; združeno vojsko je pri [[Vilémov u Litovle|Vilémovu]] obkolila Jurijeva vojska. V strahu, da bo prišel v ujetništvo, se je Matija začel pogajati z nekdanjim tastom; pregovoril ga je v sklenitev premirja in mu obljubil, da bo posredoval med njim in [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. Ponovno sta se srečala na pogajanjih v Olomucu. Papežev legat je prišel tja z zahtevami, ki so vključevale tudi nastanitev katoliškega nadškofa v Pragi, česar pa Podjebradski ni mogel sprejeti.<ref>Kovács, str. 103.</ref><ref>Tanner, str. 65.</ref>
Katoliški stanovi so 3. maja v [[Olomuc]]u izvolili Matijo za češkega kralja, niso pa ga kronali. Moravska in Šlezija sta ga takoj priznali, ožja Češka pa je ostala zvesta Juriju Podjebradskemu. Češki stanovi so za Jurijevega naslednika priznali najstarejšega sina poljskega kralja [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]], Vladislava.<ref>Kovács, str. 104.</ref><ref>Tanner, str. 66.</ref>
Matijeva vojska je bila v Šleziji sprva uspešna. 2. novembra 1469 pa jo je Jurijeva vojska v [[Uherský Brod|Uherskem Brodu]] obkolila in jo prisilila, da se je umaknila na Ogrsko. Matija je takoj odredil novo izredno dajatev za vojsko, kar je močno vznejevoljilo ogrske stanove. Matije je odšel februarja 1470 na [[Dunaj]] in tam ves mesec pregovarjal cesarja, naj prispeva k stroškom za vojno proti Podjebradskemu. A cesar je bil nejevoljen, ker se je Matija bojeval na Češkem med tem, ko so Turki zavzeli [[Slavonija|Slavonijo]]. Ni pristal na pomoč in Matiji tudi ni obljubil, da ga bo podpiral v njegovih prizadevanjih za rimsko-nemški prestol. Na ponovnem ogrskem državnem zboru so stanovi vendarle pristali na omejeno povečanje davkov; dali pa so Matiji jasno vedeti, da se z vojno na Češkem ne strinjajo.<ref>Kubiny, str. 87, 89-90.</ref>
Matija je podprl poveljnika najemniških čet slovenskega rodu [[Andrej Baumkircher|Andreja Baumkircherja]], ko je v letih 1469 in 1470 sprožil upor štajerskega plemstva proti cesarju in zasedel vrsto [[Štajerska (vojvodina)|štajerskih]] mest, tako da je bil cesar prisiljen podpisati premirje, a je dal potem Bamkircherja s prevaro prijeti in obglaviti.<ref>Enciklopedija Slovenije, zv. 1, str. 207.</ref>
22. marca 1471 je umrl Jurij Podjebradski. 27. maja je češki državni zbor za novega kralja izvolil [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava]]. Papaški legat Lorenzo Roverella je razglasil izvolitev za neveljavno in potrdil Matijev kraljevski položaj, toda državni zbor [[Sveto rimsko cesarstvo|cesarstva]] (''rajhstag'') je Matijevo imenovanje zavrnil.<ref>Kovács, str. 108.</ref>
Matija je bil na Moravskem, ko je izvedel za zaroto ogrskih prelatov in baronov, ki so ogrski prestol ponudili mlajšemu sinu poljskega kralja Kazimirju. Zaroto sta vzpodbudila nadškof Ivan Vitez in njegov nečak Jan Pannonius, škof v [[Pécs|Peči]], ki sta nasprotovala vojni proti katoliškemu Vladislavu. Sprva je podpirala njun načrt večina stanov, ko pa se je Matija vrnil na Ogrsko, ne da bi ga kdo pri tem oviral, ni nihče drznil upirati se mu. Matija je sklical državni zbor, obljubil da bo opustil nalaganje davkov brez pristanka stanov in da bo sklical državni zbor vsako leto. Njegove obljube so v glavnem zadovoljile stanove in 21. septembra 1471 je skoraj 50 baronov in prelatov potrdilo lojalnost kralju. 2. oktobra je Kazimir vdrl na Ogrsko. S pomočjo škofa Pannoniusa je zasedel [[Nitra|Nitro]], a priključila sta se mu samo dva barona. Po petih mesecih se je umaknil. Škof Pannonius je na begu umrl, nadškofu Vitezu pa je bilo prepovedano zapustiti svojo rezidenco; naslednje leto je umrl.<ref>Kubiny, str. 91-93.</ref><ref name=«E306«/>
Med tem so Turki zavzeli ogrske trdnjave ob [[Neretva|Neretvi]].<ref>Fine, str. 588.</ref> Matija je leta 1471 imenoval za bosanskega bana Nikolo Iločkega in mu poveril obrambo pokrajine.<ref>Kubiny, str. 93.</ref>
Leta 1473 so se Matija, Kazimir IV. in Vladislav mesece pogajali o pogojih za mir. Matija je poskušal združiti upravljanje Šlezije, ki je bila razdeljena na množico malih vojvodstev, tako, da je imenoval vrhovnega poveljnika, a so stanovi zavrnili njegovega kandidata.<ref name=«E305«>Engel, str. 305.</ref><ref name="KB101">Kubiny, str. 101.</ref>
Januarja 1474 je smederevski beg (Ali Beg Mihaloğlu) oplenil vzhodni del Ogrske razrušil [[Várad]] in odpeljal v suženjstvo 16.000 prebivalcev.<ref>Engel, str. 307-308.</ref>
Februaja 1474 so pogajalci Matije in Kazimirja IV. podpisali mir, triletno premirje pa je bilo sklenjeno tudi med Matijo in Vladislavom. A že mesec dni kasneje je Vladislav sklenil zvezo s Friderikom III. in Kazimir se mu je pridružil. Poljska vojska je vdrla v Šlezijo in oktobra 1474 začela oblegati [[Vroclav]]. Matija ji je prekinil oskrbo in jo prisilil, da je opustila obleganje. Šlezijski stanovi so bili tedaj pripravljeni izvoliti za vrhovnega poveljnika Matijevega kandidata Štefan Zapoljo.<ref name="KB101"/> Moravski stanovi so izvolili za vrhovnega poveljnika na Moravskem Stiborja Tovačovskega. Matija je njihovo odločitev potrdil, čeprav je bi Tovačevski Vladislavov pristaš.<ref>Kubiny, str. 96-101.</ref><ref name=«E305«/>
Koncem leta 1474 so Turki vdrli v Vlaško in Moldavijo. Matija je poslal [[Štefan III. Moldavski|Štefanu Velikemu]] ogrsko pomoč in z združenimi močmi so 10. januarja 1475 premagali napadalce v bitki pri mestu [[Vaslui]]. Moldavski knez, ki se je bal novega turškega napada, je prisegel Matiji zvestobo. Sultan Mehmed II. je predlagal mir, a Matija ga je odklonil in vdrl na turško ozemlje. 15. februarja 1476 je zavzel [[Šabac]], važno trdnjavo ob Savi.<ref>Kubiny, str. 109-110.</ref> Turki bi tedaj Matijo, ko je opazoval trdnjavo s čolna na Savi, skoraj ujeli.<ref>Kubiny, str. 175.</ref>
Sultan Mehmed II. je poleti 1476 prodrl v Moldavijo. Čeprav je 26. julija zmagal v bitki pri kralju Valea Albă, ga je pomanjkljiva oskrba prisilila, da se je umaknil. Matija je Moldaviji poslal pomoč pod poveljstvom Vlada Drakule in Štefana V. Bathoryja in združene vojske so avgusta premagale Turke pri reki [[Siret (reka)|Siret]]. Z ogrsko in moldavsko pomočjo je [[Vlad III. Drakula]] ponovno zasedel mesto moldavskega kneza, a ga je potem v boju ubil nasprotnik Basarab Laiotă.<ref>Kubiny, str. 110.</ref>
22. decembra 1476 se je Matija poročil z neapeljsko princeso Beatrice. Nova kraljica je takoj vpeljala strog dvorni red, kar je otežilo stike med kraljem in podložniki.<ref>Kubiny, str. 136-137.</ref>
Marca 1477 je Matija sklenil proti Poljski zvezo z [[Tevtonski viteški red|Nemškim viteškim redom]] in s škofijo Warmio. Namesto Poljski pa je napovedal vojno Frideriku III., potem ko je zvedel, da je ta ustoličil Vladislava kot češkega kralja in [[Volilni knez|volilnega kneza]].<ref name="KB97">Kubiny, str. 97.</ref><ref name=«E306«>Engel, str. 306.</ref> Napadel je Spodnjo Avstrijo in blokiral Dunaj. Vladislav cesarju ni hotel priskočiti na pomoč in mu je prigovarjal, naj se z Matijo pobota. Po posredovanju papeža [[Papež Sikst IV.|Siksta IV.]] in [[Ferdinand I. Neapeljski|Ferdinanda I. Neapeljskega]] je prišlo 1. decembra do pomiritve. Cesar je obljubil, da bo potrdil Matijo kot zakonitega vladarja Češke in mu plačal odškodnino 100.000 forintov. Srečala sta se v [[Korneuburg]]u, kjer je cesar ustoličil Matijo kot češkega kralja, Matija pa mu je prisegel zvestobo.<ref>Kubiny, str. 98.</ref><ref name=«E306«/><ref>Kovács, str. 120.</ref>
Pogajanja med češkima kraljema so konec leta 1478 pripeljala do sporazuma: oba sta obdržala naziv češkega kralja. Ozemlje češke krone sta si razdelila: Vladislav je obdržal ožjo Češko, Matija pa Moravsko, Šlezijo in [[Lužica|Lužico]]. Mir sta ratificirala na srečanju v Olomucu, 21. julija 1478.<ref name="KB97"/>
===Obdobje 1479–1481===
Pozno leta 1479 je turška vojska ob podpori [[Besarab IV. Vlaški|Besaraba IV. Vlaškega]] vdrla v Sedmograško in požgala Szászváros (danes Orăștie v Romuniji). Štefan V. Báthory in Pál Kinizsi sta 13. oktobra 1479 uničila napadalce v bitki pri kraju Kenyérmezei (Breadfield). Da bi izboljšal obrambo južne meje, je Matija poveril poveljstvo trdnjav ob Donavi nadarjenemu poveljniku iz ljudstva Pálu Kinizsiju. <ref>Engel, str. 308-309.</ref>
Na začetku leta 1480 je Matija poslal vojaško pomoč [[Štefan III. Moldavski|Štefanu Velikemu]], ki je napadel Turkom naklonjeno Vlaško. Novembra 1480 je poslal vojsko vse do [[Sarajevo|Sarajeva]]. Okrog trdnjav Szörényvár (danes Drobeta-Turnu Severin v Romuniji), [[Beograd]], [[Šabac]], [[Srebrenik]] in [[Jajce, Bosna|Jajce]] je vzpostavil pet obrambnih pokrajin (banatov).<ref name="#3"/>
Matija je leta 1481 sprožil (zaradi sodelovanja v zaroti leta 1471) proces proti [[Frankopani|Frankopanom]], [[Zrinski]]m in drugim vodilnim hrvaškim in slavonskim plemičem. A jim je greh odpustil, takoj ko so pristali na povišanje davka. Istega leta je dobil od škofa Friedricha Mauerkircherja (enega od dveh kandidatov za [[passau]]skega nadškofa) v zastavo (za 100.000 forintov) mesteci Mautern (blizu Leobna) in [[St. Pölten#Pozni srednji vek|St. Pölten]], ki sta mu kasneje služili kot oporišči. <ref>Kovács, str. 122.</ref>
3. maja 1481 je umrl sultan Mehmed II. in v Turčiji je prišlo do državljanske vojne med sinovoma [[Bajazid II.|Bajazidom II.]] in Cemom. Poraženi Cem je zbežal na otok [[Rodos]], kjer so ga varovali [[Malteški viteški red|ivanovci]]. Matija je skušal dobiti zapornika v upanju, da bo lahko vplival na Bajazida, toda [[Beneška republika|Benetke]] in papež [[Papež Inocenc VIII.|Inocenc VIII.]] so odločno nasprotovali temu načrtu.<ref>Kovács, str. 143.</ref> Pozno leta 1481 je Matija poslal pomoč tastu [[Ferdinand I. Neapeljski|Ferdinanu I. Neapeljskemu]], da je nazaj zavzel [[Otranto]], ki so ga leto prej zasedli Turki.<ref name="#4">Kubiny, str. 112.</ref>
===Vojna za Avstrijo (1482–1487)===
Že konec leta 1481 je Matijeva vojska začela oblegati avstrijski [[Hainburg an der Donau|Hainburg na Donavi]], januarja 1482 pa je Matija cesarju uradno napovedal vojno. Za povod mu je služila politično nespretna cesarjeva poteza, ko je na mesto [[Salzburg|salzburškega]] nadškofa skušal spraviti nekdanjega nadškofa Esztergoma in ogrskega primasa Johanna Beckensloerja, ki se je leta 1476 zatekel k cesarju na Dunaj. Matija je od junija 1481 osebno vodil obleganje in Hainburg v oktobru zavzel. V naslednjih treh mesecih je zavzel [[Šentvid ob Glini]], [[Enzersdorf an der Fischa]] [[Kiseg|Kőszeg]]. Odklonil je posredovanje papeškega legata za mir, in je namesto s cesarjem sklenil petletni mir s sultanom Bajazidom.<ref name=«E306«/><ref>Kovács, str. 125.</ref><ref name="#4"/>
Zakon z Beatrice Matiji ni prinesel sinov, zato je skušal okrepiti položaj svojega nezakonskega sina [[Ivan Korvin|Ivana Korvina]]. Otrok je dobil grad Sáros in podedoval obsežna ozemlja stare matere Elizabete Szilágyi.<ref>Engel, str. 317.</ref> Matija je leta 1485 tudi prisilil Viktorina Podjebradskega, da se je v korist Ivana odrekel vojvodini [[Opava|Opavi]] v Šleziji. Kraljica je nasprotovala favoriziranju nezakonskega sina.<ref>Kubiny, str. 143.</ref>
Januarja 1485 je Matijeva profesionalna ''črna vojska'' obkolila [[Dunaj]]. 1. junija je Matija na čelu vojske 8.000 veteranov zmagovito vstopil v mesto. Dunaj je postal njegova nova rezidenca. Zbral je stanove [[Spodnja Avstrija|Spodje Avstrije]] in jih prisilil, da so mu prisegli lojalnost.<ref>Kovács, str. 127.</ref><ref>Kubiny, str. 102.</ref>
Na vladarjevo vzpodbudo je državni zbor leta 1485 sprejel tako imenovan ''Decretum maius'', sistematično urejen zakonski zbornik, ki je zamenjal mnoge, prej nasprotujoče si odloke. V upravo in sodstvo je vnesel tehtne vsebinske reforme; ukinjene so bile izredne deželne skupščine, ki so krepile položaj deželnih sodišč. Matija je pooblastil palatina, da v primeru vladarjeve odsotnosti ali mladoletnosti vlada v njegovem imenu.<ref>Engel, str. 316.</ref>
Friderik III. je prepričal šest [[Volilni knez|volilnih knezov]], da so 16. februarja 1486 proglasili njegovega sina [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana]] za [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemškega]] kralja; sedmega volilnega kneza, češkega kralja (Matijo ali Vladislava), seveda ni povabil na volitve. Da bi se izognil Vladislavovemu protestu, ga je povabil na osebno srečanje. V [[Jihlava|Jihlavi]] sta se septembra dogovorila za zavezništvo, ki pa ga češki stanovi niso hoteli podpreti. Vladislav je brez tega priznal Maksimilijanovo izvolitev.<ref>Kubiny, str. ¸146-147.</ref><ref>Kovács, str. 109.</ref>
Med tem je Matija nadaljeval vojno proti cesarju. ''Črna vojska'' je v letih 1485 in 1486 zavzela nekatera mesta v Spodnji Avstriji, vključno [[Laa an der Thaya]] in Stein an der Donau (danes vključen v [[Krems an der Donau]]). Matija je ustanovil posebno pisarno za Spodnjo Avstrijo, ki pa nikdar ni dobila svojega pečata. Na zboru spodnjeavstrijskih stanov v [[Ebenfurth]]u si je leta 1487 nadel naslov vojvoda Avstrije. Obrambo zasedenih mest in trdnjav je zaupal ogrskim in češkim poveljnikom. Sicer je obdržal cesarjeve uradnike, če so sprejeli njegovo oblast. Najdlje se mu je upiralo [[Dunajsko Novo mesto]], ki je padlo 17. avgusta 1487. Začela so se mirovna pogajanja s saškim vojvodo Albertom III., poveljnikom cesarjeve vojske. Šestmesečno premirje, ki so ga podpisali v [[St. Pölten]]u 16. decembra 1487, je tudi končalo vojno.<ref>Kovács, str. 128.</ref><ref>Kubiny, str. 102-103.</ref><ref name=«E306«/>
===Zadnja leta (1487–1490)===
Po poročanju sodobnika Filipa de Comminesa so se podaniki Matije v zadnjih letih njegovega življenja bali, kajti do tistih, ki jih je sumil izdaje, ni bil prizanesljiv. Tako je dal leta 1484 zapreti nadškofa Petra Varádija in je leta 1485 ukazal eksekucijo češkega kanclerja Jaroslava Boškoviča. Leta 1487 je dal zapreti Nikolaja Bánfija, člana magnatske družine, čeprav se je prej izogibal kaznovanja starega plemstva. Morda zato, ker se je poročil s hčerjo poljskega plemiča, katerega posest je želel Matija dobiti za sina Ivana.<ref>Kubiny, str. 121-122, 132.</ref>
Leta 1488 je bil mir iz leta 1482 med Ogrsko in Osmanskim cesarstvom podaljšan za dve leti. Turki so tedaj obljubili, da ne bodo napadali Moldavije in Vlaške.<ref>Kovács, str. 144-145.</ref>
Po marcu 1489 Matija, ki je trpel za putiko, ni mogel več hoditi in so ga vozili na vozičku. Odtlej je vprašanje njegovega nasledstva povzročalo hude spore med kraljico in Ivanom.<ref>Tanner, str. 138.</ref> Matija je prosil kraljičinega brata, [[Kalabrija|kalabrijskega]] vojvoda Alfonsa, naj prepriča sestro, da se Madžari nikdar ne bodo podredili vodenju ženske. Da bi okrepil položaj nezakonskega sina, je bil pripravljen umakniti se iz Avstrije in priznati Friderika III. za svojega naslednika, če bi bil cesar v zameno podelil Ivanu v [[fevd]] Hrvaško in Bosno, skupaj z naslovom kralja.<ref>Kubiny, str. 148-149.</ref>
Na [[Cvetna nedelja|cvetno nedeljo]] leta 1490 je Matija med slavnostmi omedlel. Drugi dan ni mogel govoriti in po dveh dneh trpljenja je 6. aprila 1490 umrl. Pogreb je bil v [[Stolnica svetega Štefana, Dunaj|Štefanovi cerkvi]] na Dunaju, pokopali pa so ga v katedrali v [[Székesfehérvár]]u.<ref>Kubiny, str. 149-151.</ref><ref>Kovács, str. 187.</ref>
==Dosežki Matijevega vladanja==
Matija je s svojimi sposobnostmi, energijo in znanjem uspel pognati tok ogrske zgodovine v smer, ki se mu je zdela potrebna za razvoj močne centralizirane države in ki je ustrezala njegovim osebnim željam in načrtom. Za to je potreboval močno, profesionalno vojsko, dovolj denarja in vodljiv upravni sistem; njegova humanistična vzgoja mu je omogočala, da je vse skupaj nadgradil z dosežki v arhitekturi in umetnosti.
===Vojska===
Matija je imel v začetku na razpolago tradicionalne kraljevske in baronske ''banderije''<ref>vojaške enote, si so jih na svoje stroške vzdrževali plemiči ali kralj in jih v skupno vojsko pripeljali pod svojimi zastavami.</ref>, lahko konjenico ''militio portalis''<ref>nekakšna domobranska vojska, ki jo je ustanovil kralj [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]]: vsak zemljiški gospod je moral na vsakih 33 kmečkih parcel opremiti po enega lahkega konjenika. Kontler, str. 84.</ref>. Glavno vojaško moč pa je predstavljala stalna mnogoetnična vojska najemnikov, v katero je Matija najprej pritegnil nekdanje Jiskrine najemnike – [[Husiti|husite]], in ki je dobila ime ''črna vojska''. Sestavljali so jo: težka konjenica, pehota, po husitskem vzoru izdelani bojni vozovi in topništvo. Matijev zgodovinar, Italijan Antonio Bonfini, je leta 1487 na vojaškem zboru v Dunajskem Novem mestu to vojsko ocenil na 20.000 konjenikov, 8.000 pešakov, in 9.000 bojnih voz. Dodatnih 8.000 vojakov je bilo nameščenih v stalnih posadkah po trdnjavah na izjemno organizirani južni obrambni črti. <ref>Kontler, str. 98-99.</ref>
===Davčne reforme===
Stalna vojska je potrebovala veliko denarja. Ko je Matija zasedel položaj, dohodki krone (250.000 forintov<ref name="KN98">Kontler, str. 98.</ref>) niso zadoščali niti za pokritje najosnovnejših stroškov za obrambo dežele. V triintridesetih letih svojega vladanja je več kot štiridesetkrat razpisal izredne dajatve (navadno 1 forint na ''porto''), ki jih je, bolj ko je rasla njegova oblast, izterjeval vse učinkoviteje. Leta 1467 je odpravil dotedanje oprostitve od davkov in vse prihodke usmeril v državno blagajno (monopol za sol, ''lucrum camarae'' in »tridesetina« od carin so se preimenovali v ''vecligal coronae'', dohodki krone); z dohodki je uradno upravljal Janos Ernuszt, pokristjanjen judovski trgovec in sijajen finančni izvedenec (poznejši državni zakladnik in slavonski ban). Uradniki državne blagajne so bili, še pogosteje kot v sodstvu, nadarjeni ljudje skromnega, celo kmečkega rodu, z dušo in telesom vdani Matiji. Kralj je z reformami najmanj podvojil prihodke krone; v drugi polovici svojega vladanja je v letih, ko je kar dvakrat razpisal izredne dajatve, skupaj z dohodkom iz osvojenih provinc dobil skoraj milijon forintov.<ref>Nehring.</ref> Večino denarja je sproti porabljal za vojsko.<ref name="KN98"/><ref>Kubiny, str. 76-77.</ref><ref>Engel, str. 310.</ref><ref>Kovács, str. 61.</ref>
===Upravne in pravne reforme===
Na prvem državnem zboru (1458) je moral Matija obljubiti, da bo vsako leto za [[binkošti]] sklical zbor vseh plemičev v državi in pri njih iskal odobritev za svoje odločitve. A za izpeljavo svojih stremljenj je moral nujno dobiti dogajanja v državi pod svoj vpliv. Državni zbor je v času svojega vladanja res sklical 24 krat, toda nekaj njegovih osnovnih pristojnosti, npr. glasovanje o davkih, je vse bolj prevzemal kar kraljevi svet (oziroma samo prva dva stanova). Vloga uradniških, sodnih in vojaških teles, ki niso bila pod nadzorom stanov, je vse bolj naraščala. Kraljevi svet je pod Matijo ostal tradicionalno fevdalno telo, kateremu so bili dvorni uradi le v pomoč, da so izdajali listine. Matija se je bolj zanašal na manjše tajno kanclerstvo kot na veliko, ki je bilo pod nadzorom kraljevega sveta. Mesto kanclerja je pogosto puščal nezasedeno; v tajnem kanclerstvu je nameščal navadne, izučene ljudi (šolati se niso imeli kje), ki jih je laže zamenjeval. Profesionalizacija je najbolj napredovala v sodstvu, ki ga je tudi vse bolj centraliziral.<ref>Kontler, str. 97.</ref>
Proti koncu vladanja je bilo sprejetih več pomembnih ukrepov za poenotenje pravnih kodeksov. Obširna knjiga statutov iz leta 1486 ni samo razširila oblasti [[palatin (naziv)|palatin]]a in županov, temveč je prinesla tudi proceduralne zakone. Kot posledica sodnih reform je med prebivalstvom rasel občutek pravne države in varnosti, ki jo nudi zakon. Kralj si je z osebnimi prizadevanji, da bi zatrl korupcijo in ukrotil lokalne mogočneže, prislužil vzdevek ''Matija Pravični''; postal je priljubljen junak ljudskih anekdot, v katerih preoblečen potuje med svojimi podaniki in odkriva ter kaznuje zlikovce.<ref>Kontler, str. 98.</ref>
===Znanost in umetnost===
Druga Matijeva največja stroškovna postavka (100.000 florintov letno<ref name="#5">Kontler, str. 101.</ref>), takoj za vojsko, je bilo pokroviteljstvo nad umetnostjo in učenostjo. Bil je prvi neitalijanski monarh, ki je spodbujal gradnjo [[Renesansa|renesančnih]] zgradb v svojem kraljestvu.<ref>Kubiny, str. 161.</ref> Poroka z Beatrice je še okrepila vpliv sodobne italijanske znanosti in umetnosti. Italijanski učenjak [[Marsilio Ficino]] je Matijo navdušil za [[Platon]]ove ideje o filozofu-kralju, ki v sebi združuje moč oblasti in modrost. Matija je tudi osebno sodeloval v filozofskih razpravah.<ref>Kubiny, str. 164.</ref>
Največji sloves je Matiji prinesla njegova knjižnica ''[[Bibliotheca Corviniana]]'',<ref>ime izvira iz vzdevka, ki so ga Matiji pripisali italijanski humanisti in naj bi bilo ime stare rimske družine, povezano s krokarjem (latinsko ''corvus'') na Hunyadijevem grbu; možno da izvira tudi iz vasi Corvino vico ali Keve ob spodnjem toku Donave, ki ga Bonfini omenja kot rojstni kralj Matijevega očeta</ref> ki je hranila več kot 2.000 knjig (nekaj sto se jih je ohranilo do danes in so raztresene po vsem svetu); po številu grških knjig je knjižnica prekašala celo [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]]. Vsebovala je celoten znani korpus iz vseh ved.<ref>Kontler, str. 103.</ref><ref>Tanner, str. 8-10.</ref>
Kralj je dal leta 1479 kraljevi palači v Budimu dograditi dve dodatni renesančni krili in viseče vrtove ter palačo v [[Višegrad, Madžarska|Višegradu]] predelati v [[Renesančna arhitektura|renesančni]] stil. Dela sta vodila italijanski arhitekt Chimenti Camicia, pri kiparskem okrasju pa so sodelovali Dalmatinec Ivan Duknović, Italijan Benedetto da Maiano in pri slikarskem Italijana [[Filippino Lippi]] in [[Andrea Mantegna]].<ref>Engel, str. 319.</ref><ref>Kovács, str. 180-181.</ref> Matija je financiral gradnjo gotskih in renesančnih zgradb v več kot 110 krajih po deželi.<ref>Kontler, str. 102</ref> Vojaški inženir Aristotele Fioravanti je nadzoroval obnovo trdnjav ob južni meji.<ref>Kovács, str. 181.</ref>
Glas o Matijevi velikodušnosti je vzpodbudil mnoge učenjake, največ Italijane, da so se naselili v Budimu. Antonio Bonfini, Pietro Ranzano, Bartolomeo Fonzio in Francesco Bandini so preživeli mnogo let na Matijevem dvoru<ref>Kovács, str. 185.</ref>; na Ogrsko so pripeljali ideje [[Neoplatinizem|neoplatinizma]].<ref>Engel, str. 321.</ref> Zgodovinski zapis ''Rerum ungaricum decades'', v katerem je Matijev dvorni zgodovinar Antonio Bonfini opisal vzpon rodbine Hunyadi iz nižjega plemstva in jo povezal z rimsko plemiško rodbino Corvini, je eden najpomembnejših zgodovinskih virov tega časa.
Matijeva humanistična usmerjenost je nekako v nasprotju z njegovim neprestanim bojevanjem na Zahodu. Delno je res, da je moral vojsko, ki jo je ustanovil, da bi notranje utrdil državo in jo obranil pred Turki, tudi kasneje zaposlovati in najlaže jo je bilo zaposliti na Zahodu, kjer se je po izročilu »vojna preživljala z vojno«, in ne na zaostalem Balkanu, ki ni ponujal dovolj plena za nadomeščanje zaostalih plač. Seveda pa je Matija predvsem sledil svojim neizmernim ambicijam.<ref name="#5"/>
==Zapuščina==
[[File:Oameni si lalele - Cluj-Napoca, Piata Unirii. Statuia lui Matei Corvin.jpg|thumb|[[Spomenik Matiji Korvinu]] pred [[Cerkev sv. Mihaela, Cluj-Napoca|cerkvijo sv. Mihaela]] v mestu [[Cluj-Napoca]]]]
Po mnenju Marcusa Tannerja je Matija ob koncu svoje vladavine »vladal evropski velesili«.{{sfn|Tanner|2009|p=xi}} Toda njegove osvojitve so bile izgubljene v nekaj mesecih po njegovi smrti.{{sfn|Tanner|2009|p=xv}} Meščani Vroclava so kmalu umorili njegovega kapetana Heinza Dompniga.{{sfn|Kubinyi|2008|p=102}} Cesarjeva oblast na Dunaju in v Wiener Neustadtu je bila obnovljena brez odpora.{{sfn|Tanner|2009|pp=151–152}}
Stephen Zápolya je dejal, da je kraljeva smrt »Madžarsko rešila težav in zatiranja, zaradi katerih je do takrat trpela«.{{sfn|Engel|2001|p=345}} Kraljeva avtoriteta se je hitro zmanjšala, saj so se za krono borili različni pretendenti {{mdash}} János Korvin, Maksimilijan Habsburški, Vladislav Jagelonski in njegov mlajši brat [[Ivan I. Albert|Ivan Albert]].{{sfn|Cartledge|2011|p=69}}{{sfn|Engel|2001|p=344}} Vladislav Jagelonski je zmagal, ker so ga baroni imeli za šibkega vladarja, podporo bogate Matijeve vojske pa si je pridobil z obljubo, da se bo z njo poročil.{{sfn|Cartledge|2011|p=69}}{{sfn|Engel|2001|p=345}} Vladislav je bil izvoljen za kralja, ko je obljubil, da bo odpravil vse »škodljive novosti«, ki jih je uvedel Matija, zlasti izredni davek.{{sfn|Bak|1994|p=76}} Vladislav ni mogel financirati vzdrževanja črne vojske, zato so plačanci, ki so ostali brez plačila, začeli pleniti po podeželju.{{sfn|Cartledge|2011|p=69}} Kraljeva vojska pod vodstvom Pál Kinizsija jih je uničila leta 1492 na reki Savi.{{sfn|Cartledge|2011|p=69}}{{sfn|Teke|1981|p=321}}
Breme Matjaževih vojn in razkošnega kraljevega dvora je v glavnem padlo na kmete, ki so plačali vsaj 85 % davkov.{{sfn|Cartledge|2011|pp=66–67}}{{sfn|Bak|1994|p=71}} V ''Dubniški kroniki'', napisani na vzhodu Madžarske leta 1479, piše, da so »vdove in sirote« preklinjale kralja zaradi visokih davkov.{{sfn|Kubinyi|2008|p=166}} Vendar se zdi, da so se med Matijevim vladanjem razširile zgodbe o »Matiji Pravičnem«, ki naj bi v preobleki taval po svojem kraljestvu, da bi podanikom zagotovil pravico.{{sfn|Kubinyi|2008|pp=174–175}} Kmalu po njegovi smrti je postal priljubljen pregovor »Mrtev je Matija, izgubljena je pravica«, kar je pomenilo, da so bili podložniki bolj verjetno deležni pravičnega sojenja v času Matijevega vladanja kot pod njegovimi nasledniki.{{sfn|Bak|1994|p=74}}{{sfn|Cartledge|2011|p=63}} Matija je tudi tema priljubljenih ljudskih pripovedi na Hrvaškem, Madžarskem, v Srbiji in v Sloveniji.{{sfn|Kubinyi|2008|p=177}} Tako na primer ena od slovenskih pripovedk govori o [[kralj Matjaž|kralju Matjažu]], ki naj bi [[speči kralj pod goro|spal]] pod [[Peca|Peco]] na Koroškem.{{sfn|Lukács|2010|pp=371–379}}{{sfn|Kubinyi|2008|p=177}}
== Sklici in opombe==
{{sklici|3}}
== Viri ==
*Engel, Pál (2001). ''The Realm of St Stephen: A History of Medieval Hungary'', 895–1526. I.B. Tauris Publishers. ISBN 1-86064-061-3.
* {{navedi knjigo |author=Van Antwerp Fine, John |year=1994 |title=The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest. |publisher=University of Michigan Press |isbn=0-472-08260-4 |cobiss=40589569 |pages=}}
* {{navedi knjigo |title=Madžarska zgodovina: tisočletje v Srednji Evropi |last=Kontler |first= László |authorlink= |year=2005 |publisher= Slovenska matica |location= Ljubljana |isbn= |cobiss=222208000 |page= |pages= |accessdate=}}
*E. Kovács, Péter (1990). ''Matthias Corvinus''. Officina Nova. ISBN 963-7835-49-0.
* {{navedi knjigo |author=Kubinyi, András |year=2008 |title=Matthias Rex |publisher=Balassi Kiadó |isbn=978-963-506-767-1 |cobiss= |pages=}}
* Nehring, Karl: [https://www.deutsche-biographie.de/gnd118579029.html#ndbcontent ''Matthias I. Corvinus.''] V: Neue Deutsche Biographie (NDB). Zv. 16, Duncker & Humblot, Berlin 1990, ISBN 3-428-00197-4. Str. 407–409.
*Tanner, Marcus (2009). ''The Raven King: Matthias Corvinus and the Fate of his Lost Library''. Yale University Press. ISBN 978-0-300-15828-1.
== Nadaljnje branje ==
{{Kategorija v Zbirki|Matthias Corvinus}}
* {{navedi revijo |last=Matičetov |first=Milko |authorlink=Milko Matičetov |year=1991 |title=Čudna ugibanja, kdo bi bil Kralj Matjaž |journal=Sodobnost |volume=39 |issue=2 |pages=210–220}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-EVKOSDN7}}
* {{navedi revijo |last=Šmitek |first=Zmago |authorlink=Zmago Šmitek |year=2009 |title=Kralj Matjaž: mavrični sij ljudskega junaka |url=http://www.renton.si/wp-content/uploads/2014/01/kralj-matjaz-zmago-smitek.pdf |journal=Acta Histriae |volume=17 |issue=1–2 |pages=127–140}}
{{Češki vladarji}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
{{DEFAULTSORT:Korvin, Matija}}
[[Kategorija:Ogrski kralji]]
[[Kategorija:Hunyadi]]
[[Kategorija:Hrvaški kralji]]
[[Kategorija:Češki kralji]]
[[Kategorija:Vojvode Avstrije]]
[[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve s hrano]]
[[Kategorija:Pretendenti češkega prestola]]
qpzj59daugsrgx63kfumhpfrnn83jpl
Spodnja Sorica
0
120858
6761774
6697540
2026-10-07T13:35:40Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761774
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10137748_b4
| latd = 46 |latm = 13 |lats = 4.74 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 1 |longs = 58.99 |longEW = E
|najdisi=Spodnja+Sorica
|slika=Sorica 1.jpg
|povrsina=4,41
|prebivalstvo=110
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=783,5
|postna=4229
|posta=Sorica
|obcina=Železniki
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Sorica - Vas
| rkd_tip = nkd
| razglasitev_rkd_tip =
| refšt = 12109
| občina = Železniki
}}
}}
'''Spodnja Sorica''' je razloženo središčno [[naselje]] v [[Občina Železniki|Občini Železniki]]. Leži na skrajnem severozahodu [[Škofjeloško hribovje|Škofjeloškega hribovja]], na ledeniških nasipih na slemenu med povirjem reke [[Selška Sora|Selške Sore]] na zahodu in [[Nidrarska grapa|Nidrarsko grapo]] na vzhodu. K naselju spada zaselek Holcem.
Na ukaz [[Freising|freisinškega]] [[škof]]a so območje Spodnje in Zgornje Sorice ob koncu 13. stol. začeli poseljevati [[Nemci]] iz ''Pustriške doline'' na [[Tirolska|Tirolskem]], natančneje iz okolice mesta [[Innichen]] (danes del [[Južna Tirolska|Južne Tirolske]] v [[Italija|Italiji]]). Prebivalci Sorice so vse do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] ohranili stike z nekdanjo domovino in pošiljali delegacijo v Innichen.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas {{!}} Tirolske korenine Soričanov|url=https://www.gorenjskiglas.si/article/20170703/C/170709952/1039/tirolske-korenine-soricanov|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2024-01-26|first=Ana|last=Šubic|first2=|last2=|date=2017-07-03|publisher=Gorenjski Glas}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina – Sorica|url=https://www.sorica.si/zgodovina/|accessdate=2024-01-26|language=sl-SI}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V Sorici se je razvil lasten [[nemščina|nemški]] dialekt - [[soriško narečje]] oz. »dajnarska špraha«, ki je zaradi zgodnje izolacije vseboval veliko izrazov iz stare nemščine.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=NAREČNI GOVOR – DRFAŠ MERLAT – Sorica|url=https://www.sorica.si/narecni-govor-drfas-merlat/|accessdate=2024-01-26|language=sl-SI}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1945 je bilo 92 domačinov iz Sorice izgnanih in njihovo premoženje zaplenjeno kot del izgona pripadnikov nemške narodne manjšine v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Izgon prebivalcev iz Sorice, iz Spodnjih Danj, s Torke in iz Davče decembra leta 1945|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMH0TODI|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-26}}</ref> Po [[Druga svetovna vojna|vojni]] se je nemški dialekt po 700 letih zlil s slovenščino in danes obstaja le še v določenih izrazih in besedah.<ref name=":0" />
V Spodnji Sorici se je rodil slikar [[Ivan Grohar]].
Povezovanje z nekdanjo domovino prebivalcev Sorice, Innichenom, se je v sodobnem času zopet obudilo.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas {{!}} Obisk iz Innichena v Sorici|url=https://www.gorenjskiglas.si/article/20230504/C/230509926/1021/obisk-iz-innichena-v-sorici|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2024-01-26|first=|last=|first2=|last2=|date=2023-05-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Groharjeva Sorica in nov hotel na Soriški planini|url=https://www.dnevnik.si/1042777971|website=Dnevnik|accessdate=2024-01-26}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}}
== Glej tudi ==
* [[Zgornja Sorica]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Slap Šprucar]]
== Zunanje povezave ==
*[http://www.kam.si/slovenske_pespoti/po_groharjevi_poti.html Po Groharjevi poti]
*{{commons category-inline|Spodnja Sorica}}
{{Železniki}}
[[Kategorija:Naselja Občine Železniki]]
{{škrbina-naselje-sl}}
{{normativna kontrola}}
319zdkhk04htwfyiz85nzthjncdlp3q
Zgornja Sorica
0
120865
6762098
6697549
2026-10-08T10:52:08Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6762098
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10138205_b4
| latd = 46 |latm = 13 |lats = 25.67 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 1 |longs = 44.16 |longEW = E
|najdisi=Zgornja+Sorica
|slika=Sorica-Spodnja-in-zgornja1.JPG
|povrsina=12,04
|prebivalstvo=157
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=859,8
|postna=4229
|posta=Sorica
|obcina=Železniki
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
}}
'''Zgornja Sorica''' je [[naselje]] v [[Občina Železniki|Občini Železniki]].
Osrednji del Zgornje Sorice je razpotegnjen po [[povirje|povirju]] [[reka|reke]] [[Selška Sora|Sore]]. K naselju Z. Sorica spadajo še [[zaselek|zaselk]]i ''Gablerji'', ''Rotek'' in ''Elple'', ki so raztreseni po bližnjih in bolj oddaljenih [[sleme]]nih v nadmorski višini 680 do 970 mnm. V Zgornji Sorici se razcepi [[cesta]], ki pripelje iz Železnikov levo proti [[Baška grapa|Baški grapi]], desno pa na [[Soriška planina|Soriško planino]].
Na ukaz [[Freising|freisinškega]] [[škof]]a so območje Spodnje in Zgornje Sorice ob koncu 13. stol. začeli poseljevati [[Nemci]] iz ''Pustriške doline'' na [[Tirolska|Tirolskem]], natančneje iz okolice mesta [[Innichen]] (danes del [[Južna Tirolska|Južne Tirolske]] v [[Italija|Italiji]]). Prebivalci Sorice so vse do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] ohranili stike z nekdanjo domovino in pošiljali delegacijo v Innichen.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas {{!}} Tirolske korenine Soričanov|url=https://www.gorenjskiglas.si/article/20170703/C/170709952/1039/tirolske-korenine-soricanov|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2024-01-26|first=Ana|last=Šubic|first2=|last2=|date=2017-07-03|publisher=Gorenjski Glas}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina – Sorica|url=https://www.sorica.si/zgodovina/|accessdate=2024-01-26|language=sl-SI}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V Sorici se je razvil lasten [[nemščina|nemški]] dialekt - [[soriško narečje]] oz. »dajnarska špraha«, ki je zaradi zgodnje izolacije vseboval veliko izrazov iz stare nemščine.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=NAREČNI GOVOR – DRFAŠ MERLAT – Sorica|url=https://www.sorica.si/narecni-govor-drfas-merlat/|accessdate=2024-01-26|language=sl-SI}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1945 je bilo 92 domačinov iz Sorice izgnanih in njihovo premoženje zaplenjeno kot del izgona pripadnikov nemške narodne manjšine v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Izgon prebivalcev iz Sorice, iz Spodnjih Danj, s Torke in iz Davče decembra leta 1945|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMH0TODI|website=www.dlib.si|accessdate=2024-01-26}}</ref> Po [[Druga svetovna vojna|vojni]] se je nemški dialekt po 700 letih zlil s slovenščino in danes obstaja le še v določenih izrazih in besedah.<ref name=":0" />
Povezovanje z nekdanjo domovino prebivalcev Sorice, Innichenom, se je v sodobnem času zopet obudilo.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas {{!}} Obisk iz Innichena v Sorici|url=https://www.gorenjskiglas.si/article/20230504/C/230509926/1021/obisk-iz-innichena-v-sorici|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2024-01-26|first=|last=|first2=|last2=|date=2023-05-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Groharjeva Sorica in nov hotel na Soriški planini|url=https://www.dnevnik.si/1042777971|website=Dnevnik|accessdate=2024-01-26}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{Commonscat}}
* [[Spodnja Sorica]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
{{Železniki}}
{{škrbina-naselje-sl}}
[[Kategorija:Naselja Občine Železniki]]
{{normativna kontrola}}
gxausn0b01lkhne5x25ckg41bne7lha
Sela pri Volčah
0
122181
6761859
6696902
2026-10-07T18:12:13Z
Upwinxp
126544
Sela, na Selih
6761859
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10141290_b4
| latd = 46 |latm = 8 |lats = 23.45 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 43 |longs = 4.16 |longEW = E
| image = Quiet empty space (10615226173).jpg
| caption = Reka [[Soča]] v bližini Sel pri Volčah
|najdisi=Sela+pri+Volčah
|nadmorska=237,7
|povrsina=3,16
|prebivalstvo=74
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|postna=5220
|posta=Tolmin
|obcina=Tolmin
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}
'''Sela pri Volčah''' so [[naselje]] v [[občina Tolmin|Občini Tolmin]].
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
{{Tolmin}}
{{škrbina-naselje-sl}}
[[Kategorija:Naselja Občine Tolmin]]
ca163vzzd5jugibvxspovp3d5mqba87
Brežice
0
124878
6762140
6742316
2026-10-08T11:58:34Z
PetarM
129205
+ slika s Starim mostom in pogledom na mestno jedro
6762140
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|slika= Brežice, mestno jedro (Brežice downtown, Slovenia).jpg
|geopedia=#L410_T13_F10084784_b4
| latd = 45 |latm = 54 |lats = 17.23 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 35 |longs = 32.01 |longEW = E
|najdisi=Brežice
|nadmorska=162
|povrsina=8,92
|povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title=Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325190919/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref>
|prebivalstvo=6934
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|postna=8250
|posta=Brežice
|obcina=Brežice
|pokrajina=Štajerska
|regija=Posavska regija
|grb=
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Brežice - Mestno jedro
<!--podatki registra-->
| rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena-->
| razglasitev_rkd_tip =
| refšt=7132
<!--slika-->
| lokacija =
| občina = Brežice
<!--ostali podatki-->
| površina =
| zgrajeno =
}}
|ime=Brežice|vrsta= [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}}
[[Slika:Brežice iz svete Barbare, Piršenbreg.jpg|thumb|right|280px|Lega mesta na [[Krško polje|Krškem polju]] nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida.]]
[[Slika:Brezice2.JPG|thumb|280px|Staro mestno jedro in [[Grad Brežice|grad]]]]
[[Slika:Stari most pri Brežicah (Old Bridge at Brežice, Slovenia).jpg|sličica|280px|527 metrov dolgi Stari most pri Brežicah, nekdaj ponos [[Avstro-Ogrska|Avstroogrske]] (zgrajen 1906)]]
[[Slika:Brežice (Stari most, Vodni stolp).jpg|sličica|280px|Pogled na mestno jedro s Starim mostom in Vodovodnim stolpom v ozadju]]
[[Slika:Brežice - Vodovodni stolp.jpg|thumb|200px|[[Vodovodni stolp, Brežice|Vodovodni stolp]]]]
'''Bréžice''' ({{IPA-sl|ˈbɾèːʒitsɛ|pron|Sl-Brezice.oga}}<ref>{{navedi splet|title=Slovenski pravopis 2001: Brežice|url=http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name=sp&expression=Bre%C5%BEice&hs=1|accessdate=2022-05-27|archive-date=2018-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180527023716/http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name%3Dsp%26expression%3DBre%25C5%25BEice%26hs%3D1|url-status=dead}}</ref>, v Brežicah) ({{lang-de|Rann}}<ref name="Leksikon">{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko|date=1906|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|pages=6, 10}}</ref> {{IPA-de|ʁan|}}) so [[mesto]] z nekaj manj kot 7000 prebivalci in središče [[Občina Brežice|Občine Brežice]]. Poleg [[Krško|Krškega]] so največje naselje v [[Posavje|Posavju]] po številu prebivalcev in drugo največje naselje v občini po površini (za [[Bizeljsko|Bizeljskim]]).
== Lega in opis ==
Mesto leži na [[Krško polje|Krškem polju]], tako da ga na jugu omejuje reka [[Sava]]. Zaradi tega spada pod Štajersko tradicionalno pokrajino, saj prav reka Sava ločuje Štajersko pokrajino od Dolenjske. Staro mestno jedro stoji na [[aluvij]]alni terasi ob nekdanjem okljuku Save v neposredni bližini sotočja s [[Krka|Krko]] ob ''brežiški vratih'', kjer se je pobočje [[Gorjanci|Gorjancev]] približalo reki in tvorilo naravno zaporo starodavni cestni povezavi panonskega in predalpskega sveta. Mestno jedro je strnjeno pozidano ob široki glavni cesti na levem bregu nekdanje struge od [[Brežiški grad|Brežiškega gradu]] proti centru mesta, novi del pa se razvija proti vzhodu na grajski pristavi Hrastinci, proti zahodu pa k sedanji strugi Save v Vrbini. Obsega še predele Trnje na vzhodu, Šentlenart (pri železniški postaji) in Brezina (čez železniško progo) na severu, Marof na jugu ter zaselka Zakot in Črnc na severovzhodu.
Najbližja sosednja mesta so [[Krško]], [[Kostanjevica na Krki]], ter [[Samobor]] in [[Zaprešić]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]].
== Zgodovina ==
Ugodna lega je vplivala na poselitev od pradavnine naprej (najdbe v bližnji okolici), na sejmišču so odkrili [[Kelti|keltske]] grobove iz [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletja pr. n. št.]], po prihodu [[Slovani|Slovanov]] na to ozemlje pa so ustanovili na levem bregu Save naselbino z imenom ''Gradišče'', v [[16. stoletje|16. stoletju]] se je združila z mestno naselbino ''Civitas Rann'', ki je nastala v soseščini. V letu 2007 so ob obnavljanju glavne ulice odkrili arheološke ostanke, ki nam bodo še več povedali o preteklosti.
V [[11. stoletje|11. stoletju]] je bila pokrajina med [[Sotla|Sotlo]] in Savo v lasti mejnega grofa [[Savinjska krajina|Savinjske krajine]] [[Viljem Savinjski|Viljema]]. Po njegovi smrti jo je vdova [[Sveta Ema Krška|Ema Krška]] podarila [[Nadškofija Salzburg|Salzburški nadškofiji]], ki jo je obdržala v svoji lasti do konca srednjega veka. Sredi [[13. stoletje|13. stoletja]] je upravno središče območja postal [[Grad Brežice|brežiški grad]], ki so ga zaradi obrambe bližnje meje med nemško in ogrsko državo postavili na levem bregu Save. V listinah je prvič omenjen leta 1249. V spočetka deloma lesenem gradu je bila oborožena posadka.
Okoli gradu, nemško imenovanem ''Rann'' (''rečni breg'') se je razvila mestna naselbina obrtnikov in trgovcev Civitas Rann. Skozenj je držala trgovska pot z [[Dolenjska|Dolenjskega]] na [[Štajerska|Štajersko]], [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Ogrska|Ogrsko]]. V 13. stoletju je Salzburška nadškofija imela tu kovnico denarja, z njihovimi novci so trgovali tudi na Ogrskem. [[Mestne pravice]] je mesto dobilo leta 1353, na čelu mestne uprave je bil [[mestni sodnik]], ki ga je imenoval salzburški nadškof. Opravljal je tudi civilno ter nižje kazensko in krvno sodstvo. Imeli so dva [[Sejem|sejma]] (na [[binkošti]] in na lovrencovo), osem dni pred vsakim sejmom je veljal tržni mir. Meščani so imeli pravico ribolova, zato pa so morali z njimi postreči [[nadškof]]u in njegovemu spremstvu, kadar je prišel v mesto. Za nakup in celo za uveljavitev dedovanja posesti je moral nemeščan pridobiti soglasje nadškofa.
V vojni med nemškim cesarjem [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III.]] in [[Matija Korvin|Matijo Korvinom]], ogrskim kraljem (1479 - 1489) so Ogri zasedli mesto in grad. Po sklenjenem miru je Friderik Brežice obdržal in postale so deželnoknježje mesto. Prejšnje pravice so obdržali, dobili pa so še dva sejma, cesar [[Ferdinand Habsburški|Ferdinand]] jim je dovolil lasten [[brod]] na Savi. Ob koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] so imeli v Brežicah devet letnih sejmov.
Velike težave so imeli Brežičani zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]], čeprav je bilo mesto obzidano in obzidje večkrat popravljano. Leta 1459 so ga Turki na poti iz [[Bosna|Bosne]], ki je bila takrat v sestavu [[Turško cesarstvo|turškega cesarstva]], na [[Kranjska|Kranjsko]] izropali in požgali. Ponovno so se pred mestom pojavili 1473, 1475, 1478. Leta 1480 jih je pri Brežicah premagala plemiška vojska pod vodstvom [[Jurij Schaumburg|Jurija Schaumburga]], a so se leta 1493 vrnili. Zadnjič so ropali okoli Brežic leta 1529, ko so se vračali iz neuspelega [[Obleganje Dunaja (1529)|obleganja cesarske prestolnice Dunaja]].
Tudi uporni kmetje Brežicam niso bili naklonjeni. [[Slovenski kmečki upor|Leta 1515]] je 9000 kmetov napadlo in zažgalo grad, v njem so pobili vse [[plemič]]e, ki so se tja zatekli, tudi vrsto hrvaških. [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|Leta 1573]] je obnovljeni grad kljuboval kmetom pod vodstvom [[Ilija Gregorič|Ilije Gregoriča]].
[[Kuga]] je morila v Brežicah petkrat (1358, 1529, 1625, 1646, 1652), najhuje je bilo v [[17. stoletje|17. stoletju]]. Leta 1781 je v hudih poplavah Sava menjala tok in odnesla vas [[Zasavje (vas)|Zasavje]], ki se je nahajala na rečnem otoku zahodno od mesta.<ref>Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 - 1787, [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], [[Ljubljana]], 1995 - 2001.</ref>
Leta 1660 so zgradili frančiškanski [[Frančiškanski samostan Brežice|samostan]]. V njem so imeli šolo od leta 1668 do leta 1774, do 1780 je bil pouk v hiši [[baron Moscon|barona Moscona]], od takrat naprej pa v župnišču do 1820. Šolsko poslopje so zgradili 1825. Samostan je bil v hudem [[Potres v Brežicah 1917|potresu]], ki je 29. januarja 1917 močno poškodoval mesto, delno porušen, samostansko [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Brežice|cerkev svetega Antona Padovanskega]] so med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] porušili Nemci. V sedanji po vojni zgrajeni stavbi domuje od leta 1945 [[Gimnazija Brežice|gimnazija]].
Nemški del prebivalcev Brežic si je v drugi polovici 19. stol. prizadeval za načrtno [[Germanizacija|germanizacijo]]. Ustanovili so svojo mestno hranilnico. Pouk v šoli je bil v [[Nemščina|nemščini]] in [[slovenščina|slovenščini]] do 1896, ko so Nemci dosegli ustanovitev nemške in dvojezične šole. Leta 1912 je [[Schulverein]] zgradil nemško šolo, v stavbi je bila od 1921 do začetka druge svetovne vojne meščanska šola. Slovenci so 1890 ustanovili ''Čitalnico'', ustanovili so posojilnico in leta 1904 odprli ''Narodni dom'', kjer so imeli svoje prostore Čitalnica, knjižnica, politično društvo Sava in brežiški [[Sokol (društvo)|Sokol]]. Za širjenje narodne zavesti so si prizadevali mnogi meščani, a so Brežice do konca prve svetovne vojne ohranile pretežno nemško podobo. Nemci so leta 1909 nasproti Narodnemu domu odprli ''Nemški dom'' (»Deutsches Haus«). Po napadu na zborovalce [[Cirilmetodova družba|Cirilmetodove družbe]] na [[Ptuj]]u leta 1908 so se razmere zaostrile tudi v Brežicah, meščani slovenskega in nemškega porekla so prenehali občevati med seboj.
Bolnišnico imajo Brežice od leta 1872, sedanje poslopje je bilo postavljeno 1889, začetek lekarništva pa sega v 17. stoletje.
Med drugo svetovno vojno so bile Brežice najjužnejše mesto celotnega [[Tretji rajh|Tretjega rajha]].<ref>[[:Slika:NS administrative Gliederung 1944.png|Zemljevid administrativnih regij Velikonemškega rajha 1944]].</ref> Leta 1941 so iz Brežic nasilno izselili nad 500 Slovencev in v njihovih domovih nastanili [[Kočevarji|Kočevarje]]. Ves čas vojne je bil v Brežicah sedež [[Gestapo|Gestapa]] za [[Posavje]] in [[Obsotelsko]]. O tem času priča več spomenikov in spominskih plošč, v parku ob Bizeljski cesti so leta 1972 odkrili spomenik kmečkim uporom, [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] in revoluciji, delo kiparja [[Stojan Batič|Stojana Batiča]]. Po drugi svetovni vojni se je velik del Nemcev izselil iz Brežic.
[[Industrija]] se je v Brežicah razvijala po drugi svetovni vojni. Primer je podjetje [[Vino Brežice]], ki je nastalo takoj po drugi svetovni vojni. Danes imajo v gradu grajsko klet, ki je namenjena shranjevanju vina in turistični dejavnosti. Precej delovnih mest je omogočala tudi [[Tovarna pohištva Brežice]].
== Izobrazba ==
V mestu ima sedež več šol ([[Osnovna šola Brežice|osnovna šola]], [[Gimnazija Brežice|gimnazija]], [[Srednja ekonomska in trgovska šola Brežice|srednja ekonomska in trgovska šola]], [[Strokovno izobraževalni center Brežice]] (s srednjo in višjo strokovno šolo), [[Glasbena šola Brežice|glasbena šola]] in [[Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru]]).
== Ljudje, povezani z Brežicami ==
*[[Jure Godler]] - televizijska osebnost
*[[Klemen Slakonja]] - televizijska osebnost
*[[Jure Rovan]] - atlet (skok s palico)
* [[Dejan Kelhar]] - nogometaš
* [[Gorazd Škof]] - rokometaš
* [[Majda Arh]] - pevka
* [[Albin Bregar]] - nabožni pisatelj frančiškan
* [[Jurij iz Brežic]] - bogoslovni pisatelj, avtor slovanskih tekstov v glagolici in cirilici
* [[Slavko Cerjak]] - filmski in gledališki igralec
* [[Josip Cholewa]] - primarij [[Splošna bolnišnica Brežice|brežiške bolnišnice]], ki je postavil onkološki laboratorij in kasneje v Ljubljani temelje [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]]
* [[Rebeka Dremelj]] - pevka in miss Slovenije
* [[Nuša Derenda]] - pevka
* [[Vanda Gerlovič]] - operna pevka
* [[Boris Gregorka]] - gimnastičar, olimpionik, športni sodnik in trener
* [[Jasmina Jamnik]] - novinarka,voditeljica
* [[Vera Horvat]] - slikarka
* [[Primož Kozmus]] - atlet (metalec kladiva), olimpijski in svetovni prvak
* [[Jože Krošl]] - pedagoški delavec
* [[Anton Krošl]] - zgodovinar, pedagog, pisatelj, začetnik slovenskega izobraževanja na daljavo
* [[Franc Kruljc]] - pisec
* [[Dušan Kuščer]] - geolog
* [[Boris Lipužič]] - geograf
* [[Saša Lozar]] - hrvaški pevec
* [[Janez Mencinger]] - pisatelj in odvetnik (v Brežicah od 1864 do 1871)
* [[Avgust Munda]] - pravnik
* [[Leopold Poljanec]] - prirodoslovec
* [[Ljudmila Poljanec]] - pesnica
* [[Karel Pribil]] - pedagoški pisatelj in prevajalec
* [[Marijan Majo Prosen]] - astronom
* [[Radovan Razlag]] - mladoslovenski politik, pesnik in pravnik
* [[Željko Ražnatović]] - srbski paravojaški vojskovodja
* [[Matej Recer]] - filmski in gledališki igralec
* [[Marija Rus]] - slovenska romanistka, profesorica francoščine, prevajalka in pesnica
* [[Gustave Satter]] - skladatelj in pianist
* [[Marjan Sidaritsch]] - agrarni geograf
* [[Boris Sikošek]] - geolog
* [[Gvidon Srebre]] - prvi brežiški župan
* [[Rudolf Stermecki]] - trgovec
* [[Franjo Stiplovšek]] - slikar in grafik, prvi direktor [[Posavski muzej Brežice|Posavskega muzeja]]
* [[Marcel Štefančič]] - filmski kritik, televizijski voditelj
* [[Milena Šoukal]] - pesnica
* [[Viktor Tiller]] - strokovni publicist
* [[Andrej Urek]] - duhovnik
* [[Andrej Vizjak]] - župan, poslanec in minister
* [[Antun Vramec]] - hrvaški duhovnik in pis
* ec, župnik v Brežicah, glavno delo ''Kronika vezda znovič spravljena kratka slovenskim jezikom po D. Antolu Pope Vramece, kanoniku Zagrebečkom''
* [[Jaka Žorga]] - napredni politik
* [[Brigita Šuler]] - slovenska profesorica glasbe in pevka zabavne glasbe
* Apolonija Simon - akademska slikarka
* Matjaž Žbontar - režiser
== Znamenitosti ==
* [[grad Brežice]] z največjo [[Viteška dvorana|viteško dvorano]] v Sloveniji in Posavskim muzejem
* [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkev sv. Lovrenca]]
* [[Cerkev sv. Roka, Brežice|cerkev sv. Roka]]
* [[Cerkev sv. Lenarta, Brežice|cerkev sv. Lenarta]]
* [[Nemška hiša, Brežice|nemška hiša]]
* [[Vodovodni stolp Brežice]] z muzejem in razglediščem
* dvojni železni most čez Savo in Krko
== Prireditve ==
* [[Brežice moje mesto]]
* [[Festival Brežice]]
== Pobratena mesta ==
* [[Slika:Dobrany (Stod, CZE) - flag.png|25px]] [[Dobřany]], [[Češka]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* [[Krajevni leksikon Slovenije]], SAZU Ljubljana, 1976.
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam ulic v Brežicah]]
* [[Seznam zgradb in objektov v Brežicah]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.brezice.si/ Brezice.si], uradna stran Občine Brežice
* [https://www.visitbrezice.si/ Visitbrezice.si]
* [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175159851 Brežice, zgodovinsko mesto ob sotočju Save in Krke]. NaPOTki (21. september 2025). RTV Slovenija.
{{Brežice}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Brežice| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Brežice]]
[[Kategorija:Sedeži krajevnih skupnosti v Občini Brežice]]
00mgvy34sqz7hz01x3wvx4pc38nmv03
Zvenenje v glavi (film)
0
124979
6762038
6347130
2026-10-08T08:13:23Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762038
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Zvenenje v glavi
| image = zvenenje-v-glavi_poster.jpg
| image size =
| alt =
| caption =
| director = [[Andrej Košak]]
| producer =
| writer = [[Andrej Košak]]<br>[[Dejan Dukovski]]
| narrator =
| starring = [[Jernej Šugman]]<br>[[Ksenija Mišić]]<br>[[Albert Vlado Novak]]<br>[[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]]<br>[[Radko Polič]]<br>[[Ivan Godnič]]<br>[[Haris Burina]]<br>[[Petar Arsovski]]<br>[[Bogdan Diklić]]
| music = [[Saša Lošić]]
| cinematography =
| editing = [[Andrej Košak]]<br>[[Jurij Moškon]]<br>[[Marko Glušac]]
| studio =
| distributor = [[Ljubljanski kinematografi]]
| released = 8. april 2002
| runtime = 90 min.
| country = [[Slovenija]]
| language = [[slovenščina]]
| budget =
| gross =
| preceded by =
| followed by =
}}
'''Zvenenje v glavi''' je slovenski celovečerni [[film]] režiserja [[Andrej Košak|Andreja Košaka]] iz leta [[2002]]. Film - posnet po istoimenskem romanu ''[[Zvenenje v glavi (roman)|Zvenenje v glavi]]'' Draga Jančarja - je bil premierno prikazan na 5. Slovenskem filmskem festivalu, kjer je prejel nagrado za scenografijo [[Pepi Sekulič]], ter Stopovo nagrado za igralca leta [[Ksenija Mišič]] in [[Jernej Šugman]]. Na 3. mednarodnem mediteranskem filmskem festivalu decembra 2002 v Kölnu / Kolognu je prejel prve tri nagrade: nagrado za najboljšo fotografijo [[Dušan Joksimovič]], nagrado za najboljšo montažo [[Marko Glušac]], [[Andrej Košak]] ter [[Jurij Moškon]] in posebno omembo žirije.
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih filmov]]
== Zunanje povezave ==
* {{imdb title|id=0320795|title=Zvenenje v glavi}}
* {{BSF|id=zvenenje-v-glavi|title=Zvenenje v glavi}}
* ''[http://www.kolosej.si/filmi/film/zvenenje_v_glavi/ Zvenenje v glavi]''. Kolosej.
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{Andrej Košak}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Slovenski filmski trilerji]]
[[Kategorija:Filmi leta 2002]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Zaporniški filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Andreja Košaka]]
50di8s6qrqyplw0kj53se39zzc8zmzm
Stojan Batič
0
126804
6762013
6745646
2026-10-08T07:03:44Z
G-Cup
10746
6762013
wikitext
text/x-wiki
{{popravi}}{{več sklicev|datum=september 2026}}{{Infopolje Oseba}}
'''Stojan Batič''', [[slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[2. junij]] [[1925]], [[Trbovlje]], † [[17. september]] [[2015]], [[Ljubljana]]
Batič je po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ki jo je preživel v rudniku in pri [[partizani]]h, začel s študijem kiparstva, ki ga je končal s specialko leta 1951 kot študent prve generacije na tedanji [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji upodabljajočih umetnosti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Poleg profesorjev [[Boris Kalin|Borisa Kalina]] in [[Frančišek Smerdu|Frančiška Smerduja]] je kasneje nanj močno vplivalo predvsem izpopolnjevanje pri kiparju [[Ossip Zadkin|Ossipu Zadkinu]] v [[Pariz]]u, kamor je odšel kot prvi slovenski [[štipendija|štipendist]]. Pri njem se je Batič spoprijel z disciplinirano analizo figure, ki je bila oblikovana v strogo geometrični ureditvi mas delov telesa. Takšno osnovno kiparsko gradnjo je izpeljeval v različnih smereh tako v monumentalnih delih kot v drobni plastiki, jo vešče nadgrajeval z značilno reliefno obdelavo posameznih ploskev in jo razvijal vse do prefinjenega grafizma površin. Ta plemeniti likovni element in grafizem površinskih ploskev sta postala tako rekoč njegov mojstrski [[zaščitni znak]]. V zrelih letih se je ob obli plastiki ukvarjal tudi z reliefi; celo oblikovanjem skulptur v lignitu. Med njegova vrhunska dela sodijo redki ohranjeni abstraktni kipi steklenih zaobljenih oblik. Kipar je bil priljubljen portretist. Batič je bil tudi odličen risar.
Njegov prvi spomenik ''Talec'' v [[Radohova vas|Radohovi vasi]] je nastal že leta 1946, sledil je spomenik talcem v Zeleni jami v Ljubljani; oba sta bila še v okviru tedaj modnih realističnih in patetičnih form. Svojo prvo samostojno razstavo je imel Batič leta 1952 v [[Mala galerija|Mali galeriji]] v Ljubljani. Motiviko je že takrat pretežno črpal iz zakladnice antičnega sveta oziroma slovenskih in evropskih [[mit]]ov in [[legenda|legend]]. Batič se je v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] prvič predstavil leta 1993 s ciklom ''Slovenski miti in legende'', nazadnje pa je tam razstavljal ob svoji 80-letnici (2005) z razstavo ''Itaka''. Njegovi spomeniki, številni v Zasavju in rudarskem Velenju, stoje od tržaškega zamejstva do Štajerske in Koroške. Največji spomenik, ustvarjen skupaj z arhitektom Borisom Kobetom in slikarjem Ivetom Šubicem, stoji v Dražgošah.
[[Slika:2015-Schin op Geul, beeld Orpheus 2.jpg|thumb|right|250px|Batičev kip [[Orfej]]a v [[Valkenburg aan de Geul|Valkenburgu]], darilo mesta [[Ljubljana]]]]
V Ljubljani so na javnih površinah postavljena njegova dela: '''fontana Urška in Povodni mož''', 1957, Gospodarsko razstavišče (prvi slovenski kip - [[mobil]]) ; '''Plesalca''', Tivoli, pod dvorcem, 1957; '''Majda Vrhovnik''', doprsni kip pred šolo, 1961, Gregorčičeva cesta; '''Fontana Mladinsko kolo''', 1962, Komenskega ulica; '''Inž. Stanko Bloudek''', doprsni kip, 1969, Tivoli (ukraden, nadomeščen z izdelkom M. Begića); '''Spomenik kmečkim upornikom''', 1973, Grajska planota; '''Slovenski delavci''', 1975, Ulica Josipine Turnograjske; '''Prežihov Voranc''', dopasni kip, 1980, Prežihova ulica (ukraden, zamenjan za izdelek M. Begića); '''[[Julij Betetto]]''', doprsni kip, 1990, Cankarjeva cesta (pri operi); '''Harlekin''', v okenski niši Križank, Trg francoske revolucije; '''Igralec na lutnjo''' ob Celovški cesti; '''Kralj Ojdip''', Erjavčeva cesta - Pred SNG Drama postavljen 1997. Leta 1990 so izpred Univerze umaknili Batičev kip '''Edvarda Kardelja'''.
Eksperiment v Batičevem kiparskem opusu predstavlja cikel ''Eksplozije'' (steklena plastika, narejena s tehniko pihanja stekla in trganja robov steklene posode, pri čemer se celota formira okrog bronastega izstrelka, ki se je zajedel v njeno osrčje).
Batič velja za izrazitega predstavnika figuralnega kiparstva. Njegov stil je močno vezan na vselej navzočo monumentalno spomeniško izraznost, ki jo je mojster svojsko stiliziral z razgibanostjo figure v prostoru. Obenem je v njegovem opusu izjemno razvejana pot poetične, včasih izrazito [[erotika|erotične]] male plastike. V tej prvini se je pogosto ukvarjal z lepoto mladih ženskih teles in ljubezenske igre. Več ciklusov iz zrelega obdobja je posvečenih antični in slovanski mitologiji.
Batič je poleg kiparstva vzporedno vseskozi sistematično gojil tudi samo risbo, celo kadar je ni uporabil kot temeljno zasnovo za končno kiparsko udejanjanje.
Leta 1960 je dobil [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] »''za kiparski ciklus Rudarji''«, poleg številnih drugih nagrad pa je postal tudi častni občan Trbovelj. Leta 1988 so v Zasavskem muzeju v Trbovljah odprli Batičev salon, stalno razstavo njegovih del iz donacije. V obnovljeni Švicariji v ljubljanskem Tivoliju, kjer je ustvarjal v letih 1954-59, je postavljen Spominski atelje Stojana Batiča, ki je rekonstrukcija njegovega ateljeja na Svetčevi ulici 1 v Rožni dolini.
Pokopan je na ljubljanskih Žalah.
==Opus==
V svojem plodnem življenju je ustvaril:
*37 [[spomenik]]ov,
*21 parkovnih plastik,
*53 oprem poslovnih stavb in prekooceanskih [[ladja|ladij]],
*preko 250 skulptur male plastike,
*več kot 80 zasebnih [[portret]]ov in
*60 javnih portretov
*Ob tem pa je imel 38 samostojnih [[razstava|razstav]] in 86 skupinskih, doma in v tujini
== Sklici ==
{{sklici|1}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih kiparjev]]
== Zunanje povezave ==
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175147334 Mineva sto let od rojstva kiparja Stojana Batiča: Lagal bi, kdor bi rekel, da nisem delal s srcem]. Naši umetniki pred mikrofonom (19. julij 2025). RTV Slovenija.
{{sculptor-stub}}
{{Prejemniki Prešernove nagrade}}
{{Župančičevi nagrajenci}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Batič, Stojan}}
[[Kategorija:Stojan Batič| ]]
[[Kategorija:Slovenski kiparji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Trboveljčani]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
ppdz8fyjly3w4om568bh7cobg7viwgt
Okrožno sodišče v Kranju
0
130468
6761888
1679419
2026-10-07T20:05:47Z
Yerpo
8417
posodobitev
6761888
wikitext
text/x-wiki
'''Okrožno sodišče v Kranju''' je [[okrožno sodišče Republike Slovenije]] s sedežem v [[Kranj]]u, ki spada pod [[Višje sodišče v Ljubljani]]. Trenutna predsednica (2026) je [[Špela Jakopič]].
Pod to okrožno sodišče spadajo naslednja [[okrajno sodišče Republike Slovenije|okrajna sodišča]]:
* [[Okrajno sodišče v Kranju]]
* [[Okrajno sodišče na Jesenicah]]
* [[Okrajno sodišče v Radovljici]]
* [[Okrajno sodišče v Škofji Loki]]
== Glej tudi ==
* [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]]
* [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije]]
* [[seznam sodišč v Sloveniji]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.sodisce.si/okrokr/ Sodisce.si]
{{-}}
{{Sodstvo Slovenija}}
{{law-stub}}
[[Kategorija:Višje sodišče v Ljubljani]]
[[Kategorija:Okrožna sodišča Republike Slovenije|Kranj]]
[[Kategorija:Ustanove v Kranju]]
[[Kategorija:Okrožno sodišče v Kranju|*]]
e468qu9a7hu4ohv0aswq9ukz7bwnq84
Bohoričica
0
136906
6761753
6675505
2026-10-07T12:24:27Z
JoMK
240261
{{brez virov}}
6761753
wikitext
text/x-wiki
{{brez virov}}
[[Slika:Bohoricica rokopis presern 1848 zdravlica (fragment).jpg|thumb|250px|Rokopis Prešernove ''Zdravice'' v bohoričici]]
[[Slika:Pripravlanye (1750).jpg|thumb|250px|Primer vzhodnoštajerske različice Bohoričeve pisave: molitvenik ''Pripravlanye k-eno srezhnoi ſmerti'' (1750).]]
'''Bohoríčica''' je slovenska [[pisava]], ki jo je v času [[reformacija|reformacije]] prvi uporabljal slovenski protestant [[Primož Trubar]], avtor prvih dveh slovenskih tiskanih knjig – ''[[Abecednik]]a'' in ''[[Katekizem|Katekizma]]''. Pisava se imenuje po [[Adam Bohorič|Adamu Bohoriču]], ki je v knjigi ''Arcticae horulae'' (''Zimske urice'') prvi znanstveno določil pravopisna pravila za to pisavo. V rabi je bila od sredine 16. do sredine 19. stoletja, ko jo je (po neuspelih poskusih z [[dajnčica|dajnčico]] in [[metelčica|metelčico]]) zamenjala [[gajica]].
Trubar pri pisanju ni bil povsem dosleden in je isti glas (pa tudi isto besedo) pisal na različne načine. Zlasti veliko različic je uporabljal pri glasu ''s'' – pisal ga je kot '''s''', '''ſ''', '''ss''', '''ſs''' in '''ß'''.
Abeceda je sestavljena iz 25 črk (vključno s 3 dvočrkji) v naslednjem vrstnem redu:
<span style="font-size:200%"> {{lang|sl-bohoric|a b d e f g h i j k l m n o p r ſ ſh s sh t u v z zh}}</span>
[[Slika:Romuald Lovrenc Marušič - Škofjeloški pasijon.jpg|thumb|right|250px|Rokopis ''[[Škofjeloški pasijon|Škofjeloškega pasijona]]'' v bohoričici]]
Bohorič je postavil trdnejša pravopisna pravila, ki se od današnjega slovenskega črkopisa ločijo zlasti po pisavi sičnikov in šumnikov:
{| {{prettytable}} width=300
|+ Bohoričica
|- align=center
! velika<br />črka !! mala<br />črka !! izgovorjava
|- align=center
|style="font-size:200%"| Z
|style="font-size:200%"| z || ''c''
|- align=center
|style="font-size:200%"| ZH
|style="font-size:200%"| zh || ''č''
|- align=center
|style="font-size:200%"| S
|style="font-size:200%"| ſ || ''s''
|- align=center
|style="font-size:200%"| SH
|style="font-size:200%"| ſh || ''š''
|- align=center
|style="font-size:200%"| S
|style="font-size:200%"| s || ''z''
|- align=center
|style="font-size:200%"| SH
|style="font-size:200%"| sh || ''ž''
|}
Nekaj opomb:
*Za razliko od sodobne slovenščine je Bohorič zahteval dosledno pisanje polglasnika s črko '''e''', npr.: pervi, vert, ipd (namesto prvi, vrt ...).
*Bohorič je uvedel tudi pisanje apostrofa pri predlogih, ki se jih piše samo z eno črko, npr.: k'meni, v'shepu ipd.
*V tabeli vidimo, da se nekatere črke v bohoričici ločijo samo, če so zapisane kot male črke – primerjaj '''S ſ''' in '''S s'''. Isto je veljalo tudi za '''i''' in '''j''' (velika črka je obakrat '''I'''), pa tudi za '''u''' in '''v''' (velika črka je obakrat '''V'''). Tak način pisanja je bil v tistem času običajen tudi drugod po Evropi. Pozneje se je tudi v bohoričici uveljavilo ločevanje velikih črk: '''I'''-'''J''', '''U'''-'''V''' in '''S'''-'''Ş''' (črke '''S''' označuje glas ''z'', črka '''Ş''' pa običajni ''s'')
*Pozneje so nekateri avtorji uporabljali tudi črko '''Ę ę''', ki je označevala ozki ''e''
Bohoričica je bila v svojem času precej uspešna pisava. Slovencem je omogočala, da so se hitro in z malo truda naučili brati in pisati. Edini problem za bohoričico so predstavljale besede, kjer v izgovorjavi nastopa sičnik v povezavi z glasom ''h'', npr.: i'''zh'''od, '''sh'''od, ra'''zh'''uditi se, ipd. Zaradi tega problema je bohoričico pozneje nadomestila [[gajica]].
Na vzhodnoštajerskem jezikovnem prostoru ([[Prlekija]], [[Slovenske gorice]]) so uporabili eno različico bohoričice v [[18. stoletje|18. stoletju]]. Razlika je toliko, da so vzhodnoštajerski pisci za glas ''nj'' pisali [[kajkavščina|kajkavski]] karakter ''ny,'' ki so ga Kajkavci prevzeli iz madžarske abecede. To dobro zrcalijo prve vzhodnoštajerske knjige, kot katekizem ''Knishize spitavanya téh pet glavnih shtükov'' (1771) in molitvenik ''Pripravlanye k-enoi srezhnoi ſmerti'' (1750).
V času uvajanja prvih računalnikov (ki še niso poznali črk č, š, ž), se je med Slovenci pojavila ideja o obuditvi oziroma posodobitvi bohoričice. V novi bohoričici naj bi pisali šumnike kot ch, sh, zh. Za novo bohoričico se je odločila (na primer) skupina avtorjev, ki ustvarjajo [http://www.revijasrp.si/ Revijo SRP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100327234417/http://www.revijasrp.si/ |date=2010-03-27 }} Nova bohoričica se ni uveljavila zaradi dveh razlogov:
*ker ostaja odprto vprašanje, kako brati (npr.) besedo '''shema''': kot ''s-hema'' (= groba slika) ali kot ''šema'' (= neumna oseba),
*ker smo z razvojem tehnike dobili računalnike, ki brez težav obvladajo šumnike.
== Zgodovinski razvoj ==
Bohoričevo abecedo je leta 1584 prvič kodificiral protestantski avtor [[Adam Bohorič]] v svoji knjigi ''Zimske urice proste'', ki velja za prvo slovnico [[Slovenščina|slovenščine]]. Temeljila je na latinski pisavi, ki jo je [[Primož Trubar]] od leta 1555 prevzel iz nemščine in jo nato skoraj trideset let pogosto uporabljal. Nekoliko se je razlikovala od prvotne abecede, deloma tudi zaradi sprememb, ki sta jih uvedla [[Sebastijan Krelj|Sebastjan Krelj]] in [[Jurij Dalmatin]]. Uporabljena je bila v Dalmatinovem prvem prevodu celotne Biblije v slovenščino.
Čeprav je [[protireformacija]] popolnoma uničila protestantsko versko skupnost na [[Slovenske dežele|Slovenskem]], so abecedo prevzeli katoliški avtorji, predvsem ljubljanski rimskokatoliški škof [[Tomaž Hren]]. V 17. in začetku 18. stoletja je bilo v slovenščini napisanih zelo malo literarnih besedil; kljub temu je Bohoričeva abeceda ostala v uporabi skozi vse to obdobje. Slovenska imena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] nemško govoreči knjigi [[Slava vojvodine Kranjske]] so bila na primer vsa zapisana v tej pisavi.
Konec 18. stoletja, z oživitvijo slovenščine, se je Bohoričeva pisava vrnila v splošno uporabo. Posodobila sta jo filologa 18. stoletja [[Marko Pohlin]] in [[Jurij Japelj]]. Do konca 18. stoletja so jo v celoti sprejeli razsvetljenski intelektualci okoli [[Žiga Zois|Žige Zoisa]]. Z avtorjema [[Anton Tomaž Linhart|Antonom Tomažem Linhartom]] in [[Valentin Vodnik|Valentinom Vodnikom]] je ponovno postala uveljavljeno orodje literarnega izražanja.
Bohoričeva abeceda je bila precej uspešna, vendar je trpela zaradi številnih pomanjkljivosti:
* Slovenski jezik ima osem samoglasnikov, bohoričica pa le pet samoglasniških znakov (to pomanjkljivost ima tudi sodobni slovenski črkopis).
* Kombinacijo »š« je bilo mogoče brati kot dve ločeni črki ali kot [[Dvočrkje|digraf]] (čeprav je to pomembno le za peščico besed, kot je na primer »shujšati«).
* Ni razlikovala dolžine samoglasnikov (niti sodobni slovenski črkopis).
* Ni razlikovala tona (niti sodobni slovenski črkopis).
== Zamenjava ==
Pisava je ostala neizpodbitna vse do dvajsetih let 19. stoletja, ko je bilo več poskusov, da bi jo nadomestili s fonetičnimi abecedami. Dva najbolj znana poskusa sta bila [[Peter Dajnko]] ([[Dajnčica|Dajnkova abeceda]]) leta 1824 in [[Franc Serafin Metelko|Fran Metelko]] ([[Metelčica|Metelkova abeceda]]) leta 1825.
Vendar pa so se tem poskusom, ki jih je sponzoriral filolog [[Jernej Kopitar]], ostro uprli romantični intelektualni krog okoli [[Matija Čop|Matije Čopa]] in [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Ta razprava o pravopisni reformi je postala znana kot tako imenovana [[slovenska abecedna vojna]] ali črkarska pravda. Sredi tridesetih let 19. stoletja so podporniki Bohoričeve pisave dobili bitko proti inovatorjem, tudi s podporo češkega jezikoslovca [[František Ladislav Čelakovský|Františka Čelakovskega]]. Vendar so kritike bohoričice ostale žive.
V štiridesetih letih 19. stoletja je urednik [[Janez Bleiweis]] predlagal kompromisno rešitev z uvedbo nekoliko spremenjene različice [[Gajica|Gajeve latinske abecede]] (ki je bila nato zasnovana po [[Češčina|češki]]) za svoj časopis ''[[Kmetijske in rokodelske novice]]''. To rešitev so zelo hitro sprejele vse strani in do leta 1848/1850 je [[Slovenska abeceda|spremenjena različica Gajeve abecede]] popolnoma nadomestila Bohoričevo pisavo; v Sloveniji je v uporabi še danes.
== Poskusi oživitve ==
Predlogi za oživitev Bohoričeve pisave so se pojavili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Več ljudi je predlagalo, da bi za IT namene oživili spremenjeno različico pisave, ker prvi računalniki za splošno uporabo niso mogli obdelati nestandardnih latinskih znakov (tj. č, š, ž). V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je skupina avtorjev okoli revije SRP sprejela "reformirano bohoričevo abecedo" (pravzaprav je zgolj nadomestila č, š, ž s ch, sh, zh in tako sploh ni sledila Bohoričevemu črkopisu). To je bil edini poskus oživitve Bohoričeve abecede in ni pritegnil nobene pozornosti zunaj uredniškega odbora revije.
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Bohorič alphabet|bohoričica}}
* [http://ro.zrsss.si/projekti/slo/trubar/AB_ah.htm Arcticae horulae] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070705093302/http://ro.zrsss.si/projekti/slo/trubar/AB_ah.htm |date=2007-07-05 }} (naslovnica)
[[Kategorija:Slovenska abeceda]]
[[Kategorija:Adam Bohorič]]
2ds5z8nhbv6jwow9jhe7bo17h6n7kyx
Pogačica
0
146375
6761820
5743632
2026-10-07T16:43:11Z
TadejM
738
dodano infopolje
6761820
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Kost
| Name = Pogačica
| Latin = patella
| Image = Gray351.png
| Caption = Lega pogačice (''patella'') v kolenu
| Origins =
| Insertions =
| Articulations =
}}
'''Pogačica''' ({{jezik-la|patella}}) je [[sezamoidna kost]] v sprednjem delu [[kolenski sklep|kolenskega sklepa]]. Vložena je v [[kita|kito]] [[štiriglava stegenska mišica|štiriglave stegenske mišice]]. Ima trikotno obliko z vrhom (''apex patellae''), obrnjenim navzdol. [[Sklepna površina]] (''facies articularis'') je na zadnji strani pogačice in pri gibanju drsi po [[stegnenica|stegnenici]].
== Glej tudi ==
* [[Okostje človeka]]
{{anatomy-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sezamoidne kosti]]
[[Kategorija:Kosti medeničnih okončin]]
fq7kd6ma4kk3lyr6g7478nruer0ozug
Golenica
0
146536
6761823
6268980
2026-10-07T16:44:12Z
TadejM
738
mala zač. v infopolju
6761823
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Bone
| Name = golenica
| Latin = tibia
| Image = Tibia - frontal view.png
| Caption = Položaj golenice (prikazana rdeče)
| Image2 = Slide16C.JPG
| Caption2 = Golenica (''tibia'') in [[mečnica]] (''fibula''), prikazani od spredaj.
| Origins =
| Insertions =
| Articulations = [[koleno]], [[gleženj]], [[spodnji tibiofibular sklep|spodnji]] in </br>[[zgornji tibiofibular sklep]]
}}
'''Golenica''', '''tibija''' ({{jezik-la|tibia}}) ali '''piščal''' je [[kost]], ki leži na medialni strani [[golen]]i. Na prerezu ima trioglato deblo ([[diafiza|diafizo]]) in proksimalni okrajek ([[Epifiza (okostje)|epifizo]]), ki je zgoraj dokaj raven in v stiku s [[stegnenica|stegnenico]]. Sestavljata jo dva [[čvrš]]a – medialni (''condylus medialis'') in lateralni čvrš (''condylus lateralis''). Čvrša deli greben (''eminentia intercondylaris''), kjer se naraščata [[križna vez|križni vezi]]. Zgornjo površino golenice sestavljata obe zgornji [[sklepna površica|sklepni površini]] in medčvršni graben. Stranski (lateralni) čvrš ima spodaj ovalno sklepno ploskev (''facies articularis fibularis'') za sklep z [[mečnica|mečnico]]. Pod čvršema je spredaj golenična [[grčavina]] (''tuberositas tibiae''), na katero se pripenja kita [[štiriglava stegenska mišica|štiriglave stegenske mišice]]. Distalno ima golenica na medialni strani odrastek (''malleolus medialis'') notranji gleženj, spodaj pa je spodnja sklepna površina (''facies articularis inferior'') za sklep s [[skočnica|skočnico]]. Na lateralni strani distalne epifize je zareza za mečnico (''incisura fibularis'') za stik z mečnico.
== Glej tudi ==
* [[okostje človeka]]
[[Kategorija:Kosti medeničnih okončin]]
[[Kategorija:Dolge kosti]]
{{anatomy-stub}}
{{normativna kontrola}}
fkwa25x4ga5hrawxbtxnx7h5x1ow7jl
Koleno
0
146790
6761831
6304258
2026-10-07T17:05:14Z
TadejM
738
dodano infopolje; popravek imen; predloga jezik: --gt
6761831
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Anatomija
| Name = Koleno
| Latin = articulatio genus
| Image = Human knees.jpg
| Caption = Človeški koleni
| Width = 150px
| Image2 = Blausen 0597 KneeAnatomy Side.png
| Caption2 = Desno koleno (pogled od spredaj desno)
| Precursor =
| System = [[človeški mišično-skeletni sistem|mišično-skeletni sistem]]
| Artery =
| Vein =
| Nerve = [[femoralbi živec|femoralni]], [[obturatormi živec|obturatorni]], [[ishiadični živec|ishiadični]]
| Lymph =
}}
'''Koleno''' je največji [[sklep]] v telesu. Je zveza med čvršema [[stegnenica|stegnenice]], zgornjo površino [[golenica|golenice]] in [[pogačica|pogačico]]. Zaradi neskladnosti sklepnih površin sta med stegnenico in golenico vložena dva [[vezivni hrustanec|vezivno hrustančna]] vložka - [[meniskus (anatomija)|meniskusa]] ({{jezik|la|meniscus lateralis et medialis}}). Medialni meniskus ima obliko odprtega C in je manj gibljiv od stranskega. Oba meniskusa sta pritrjena na zgornjo sklepno površino golenice ({{jezik|la|facies articularis superior tibiae}}) ob interkondilarni eminenci. Sklep ojačujejo anterolateralna vez, notranja in zunanja [[obstranska vez]], [[sprednja križna vez|sprednja]] in [[zadnja križna vez]] ter [[kita]] [[štiriglava stegenska mišica|štiriglave stegenske mišice]] ({{jezik|la|ligamentum patellae}}). Sklep je po mehaniki kombiniran, tečajast in čepast s prečno in vzdolžno ležečima osema.
== Mišice, ki sodelujejo pri gibanju ==
Sklep se lahko upogiba (flektira) in izteza (ekstendira), rotira pa le, kadar je sklep delno upognjen. Pomembnejši fleksorji kolenskega sklepa so mišice: biceps femoris, semitendinosus, semimembranosus in gracilis (na [[stegno|stegnu]]) ter mišice triceps surae, popliteus in plantaris (na [[golen]]i).
=== Fleksija ===
* [[dvoglava stegenska mišica]] ({{jezik|la|m. biceps femoris}})
* [[semimembranozna mišica]] ({{jezik|la|m. semimembranosus}})
* [[semitendinozna mišica]] ({{jezik|la|m. semitendinosus}})
* [[podkolenska mišica]] ({{jezik|la|m. popliteus}})
* [[krojaška mišica]] ({{jezik|la|musculus sartorius}})
* [[sloka mišica]] ({{jezik|la|musculus gracilis}})
* [[dvoglava mečna mišica]] ({{jezik|la|m. gastrocnemius}})
=== Ekstenzija ===
* [[štiriglava stegenska mišica]] ({{jezik|la|m. quadriceps femoris}})
{{anatomija človeka}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Artrologija]]
t57mxrghbqagptfnxhxmvuw8cgwcgno
6761836
6761831
2026-10-07T17:31:57Z
TadejM
738
odstranil [[Kategorija:Artrologija]]; dodal [[Kategorija:Sklepi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6761836
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Anatomija
| Name = Koleno
| Latin = articulatio genus
| Image = Human knees.jpg
| Caption = Človeški koleni
| Width = 150px
| Image2 = Blausen 0597 KneeAnatomy Side.png
| Caption2 = Desno koleno (pogled od spredaj desno)
| Precursor =
| System = [[človeški mišično-skeletni sistem|mišično-skeletni sistem]]
| Artery =
| Vein =
| Nerve = [[femoralbi živec|femoralni]], [[obturatormi živec|obturatorni]], [[ishiadični živec|ishiadični]]
| Lymph =
}}
'''Koleno''' je največji [[sklep]] v telesu. Je zveza med čvršema [[stegnenica|stegnenice]], zgornjo površino [[golenica|golenice]] in [[pogačica|pogačico]]. Zaradi neskladnosti sklepnih površin sta med stegnenico in golenico vložena dva [[vezivni hrustanec|vezivno hrustančna]] vložka - [[meniskus (anatomija)|meniskusa]] ({{jezik|la|meniscus lateralis et medialis}}). Medialni meniskus ima obliko odprtega C in je manj gibljiv od stranskega. Oba meniskusa sta pritrjena na zgornjo sklepno površino golenice ({{jezik|la|facies articularis superior tibiae}}) ob interkondilarni eminenci. Sklep ojačujejo anterolateralna vez, notranja in zunanja [[obstranska vez]], [[sprednja križna vez|sprednja]] in [[zadnja križna vez]] ter [[kita]] [[štiriglava stegenska mišica|štiriglave stegenske mišice]] ({{jezik|la|ligamentum patellae}}). Sklep je po mehaniki kombiniran, tečajast in čepast s prečno in vzdolžno ležečima osema.
== Mišice, ki sodelujejo pri gibanju ==
Sklep se lahko upogiba (flektira) in izteza (ekstendira), rotira pa le, kadar je sklep delno upognjen. Pomembnejši fleksorji kolenskega sklepa so mišice: biceps femoris, semitendinosus, semimembranosus in gracilis (na [[stegno|stegnu]]) ter mišice triceps surae, popliteus in plantaris (na [[golen]]i).
=== Fleksija ===
* [[dvoglava stegenska mišica]] ({{jezik|la|m. biceps femoris}})
* [[semimembranozna mišica]] ({{jezik|la|m. semimembranosus}})
* [[semitendinozna mišica]] ({{jezik|la|m. semitendinosus}})
* [[podkolenska mišica]] ({{jezik|la|m. popliteus}})
* [[krojaška mišica]] ({{jezik|la|musculus sartorius}})
* [[sloka mišica]] ({{jezik|la|musculus gracilis}})
* [[dvoglava mečna mišica]] ({{jezik|la|m. gastrocnemius}})
=== Ekstenzija ===
* [[štiriglava stegenska mišica]] ({{jezik|la|m. quadriceps femoris}})
{{anatomija človeka}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sklepi]]
f2d7nwletuzvb4y8g75t09wnobex074
6761926
6761836
2026-10-07T21:22:23Z
TadejM
738
+kategorija Koleno
6761926
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Anatomija
| Name = Koleno
| Latin = articulatio genus
| Image = Human knees.jpg
| Caption = Človeški koleni
| Width = 150px
| Image2 = Blausen 0597 KneeAnatomy Side.png
| Caption2 = Desno koleno (pogled od spredaj desno)
| Precursor =
| System = [[človeški mišično-skeletni sistem|mišično-skeletni sistem]]
| Artery =
| Vein =
| Nerve = [[femoralbi živec|femoralni]], [[obturatormi živec|obturatorni]], [[ishiadični živec|ishiadični]]
| Lymph =
}}
'''Koleno''' je največji [[sklep]] v telesu. Je zveza med čvršema [[stegnenica|stegnenice]], zgornjo površino [[golenica|golenice]] in [[pogačica|pogačico]]. Zaradi neskladnosti sklepnih površin sta med stegnenico in golenico vložena dva [[vezivni hrustanec|vezivno hrustančna]] vložka - [[meniskus (anatomija)|meniskusa]] ({{jezik|la|meniscus lateralis et medialis}}). Medialni meniskus ima obliko odprtega C in je manj gibljiv od stranskega. Oba meniskusa sta pritrjena na zgornjo sklepno površino golenice ({{jezik|la|facies articularis superior tibiae}}) ob interkondilarni eminenci. Sklep ojačujejo anterolateralna vez, notranja in zunanja [[obstranska vez]], [[sprednja križna vez|sprednja]] in [[zadnja križna vez]] ter [[kita]] [[štiriglava stegenska mišica|štiriglave stegenske mišice]] ({{jezik|la|ligamentum patellae}}). Sklep je po mehaniki kombiniran, tečajast in čepast s prečno in vzdolžno ležečima osema.
== Mišice, ki sodelujejo pri gibanju ==
Sklep se lahko upogiba (flektira) in izteza (ekstendira), rotira pa le, kadar je sklep delno upognjen. Pomembnejši fleksorji kolenskega sklepa so mišice: biceps femoris, semitendinosus, semimembranosus in gracilis (na [[stegno|stegnu]]) ter mišice triceps surae, popliteus in plantaris (na [[golen]]i).
=== Fleksija ===
* [[dvoglava stegenska mišica]] ({{jezik|la|m. biceps femoris}})
* [[semimembranozna mišica]] ({{jezik|la|m. semimembranosus}})
* [[semitendinozna mišica]] ({{jezik|la|m. semitendinosus}})
* [[podkolenska mišica]] ({{jezik|la|m. popliteus}})
* [[krojaška mišica]] ({{jezik|la|musculus sartorius}})
* [[sloka mišica]] ({{jezik|la|musculus gracilis}})
* [[dvoglava mečna mišica]] ({{jezik|la|m. gastrocnemius}})
=== Ekstenzija ===
* [[štiriglava stegenska mišica]] ({{jezik|la|m. quadriceps femoris}})
{{anatomija človeka}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Koleno| ]]
[[Kategorija:Sklepi]]
11o7xt1b0rgvaqikh3rz9bgditcu84e
Radioulnarni sklep
0
148930
6761837
4061359
2026-10-07T17:33:42Z
TadejM
738
odstranil [[Kategorija:Artrologija]]; dodal [[Kategorija:Sklepi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6761837
wikitext
text/x-wiki
'''Rádioulnárni sklêp''' (tudi ''kožéljnično-podláhtnični'') predstavljata dva [[artrologija|sklepa]]: proksimalni in distalni radioulnarni sklep. Po mehaniki sta oba sklepa čepasta, distalni konec [[koželjnica|koželjnice]] se vrti okoli [[podlahtnica|podlahtnice]]. Os gibanja teče skozi valja obeh kosti. Proksimalni valj koželjnice je z anularnim ligamentom (''lig. anulare'') pripet na podlahtnico. Podobno je distalni valj podlahtnice spojen s koželjnico s pomočjo [[hrustančni disk|hrustančnega diska]]. Obe kosti po celi dolžini veže močna [[medkostna membrana]] (''membrana interossea''). Vrtenje koželjnice okoli podlahtnice imenujemo [[artrologija#Gibi v sklepih|pronacija]], kosti v podlaktu se prekrižata. Gibanje, ko kosti prehajata v vzporedno lego, to je v anatomski položaj podlakta in roke, imenujemo [[obračanje vnic|supinacija]].
== Glej tudi ==
* [[Artrologija]]
[[Kategorija:Sklepi]]
fgp8wqiulhrqapyfcik0axjb239iz6r
6761838
6761837
2026-10-07T17:35:22Z
TadejM
738
--gt; predloga jezik
6761838
wikitext
text/x-wiki
'''Rádioulnárni sklêp''' (tudi ''kožéljnično-podláhtnični'') predstavljata dva [[sklep]]a: proksimalni in distalni radioulnarni sklep. Po mehaniki sta oba sklepa čepasta, distalni konec [[koželjnica|koželjnice]] se vrti okoli [[podlahtnica|podlahtnice]]. Os gibanja teče skozi valja obeh kosti. Proksimalni valj koželjnice je z anularnim ligamentom ({{jezik|la|lig. anulare}}) pripet na podlahtnico. Podobno je distalni valj podlahtnice spojen s koželjnico s pomočjo [[hrustančni disk|hrustančnega diska]]. Obe kosti po celi dolžini veže močna [[medkostna membrana]] ({{jezik|la|membrana interossea}}). Vrtenje koželjnice okoli podlahtnice imenujemo [[artrologija#Gibi v sklepih|pronacija]], kosti v podlaktu se prekrižata. Gibanje, ko kosti prehajata v vzporedno lego, to je v anatomski položaj podlakta in roke, imenujemo [[obračanje vnic|supinacija]].
[[Kategorija:Sklepi]]
3v3k1uz40lr2ysfw5mme861ve2nasq6
Vicky Leandros
0
150915
6761884
6580323
2026-10-07T20:00:06Z
Shabicht
3554
6761884
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = Vicky Leandros
| image = <!-- Wikidata -->
| background = solo_singer
| birth_name = Vassiliki Papathanasiou
| alias = »V«
| origin = [[Palaiokastritsa]], [[Krf]], [[Grčija]]
| genre = [[Pop glasba|pop]]
| occupation = <!-- Wikidata -->
| years_active = 1965 - sedaj
| website = <!-- Wikidata -->
}}
'''Vicky Leandros''' ([[grščina|grško]]: Βίκυ Λέανδρος, rojena kot '''Vasiliki Papathanassiou''') [[Nemci|nemško]]-[[Grki|grška]] [[pevka]] in [[politik|političarka]]; * [[23. avgust]] [[1949]] ), [[Paleokastritsa]], otok [[Krf]], [[Grčija]].
== Življenjepis ==
S podporo svojega očeta, Leandrosa Papathanassiouja, ki je bil pod nadimkom Leo Leandros v Grčiji in Nemčiji priznan glasbenik, je tudi Vicky zaslovela kot uspešna pevka v obeh državah. Njeni starši so se preselili v Nemčijo, ko je bila sama še otrok in prvih pet let svojega življenja je preživela v Grčiji pri svoji babici, leta 1958 pa so starši tudi njo vzeli s seboj v Nemčijo. Obiskovala je [[balet]]no in pevsko šolo ter učenje igranja [[kitara|kitare]].
Že njen prvi singel, ''Messer, Gabel, Schere, Licht'' (1965), je postal v Nemčiji uspešnica. Leta 1967 je zastopala [[Luksemburg]] na [[Pesem Evrovizije 1967|Pesmi Evrovizije]] ter s pesmijo ''L'Amour est bleu'' zasedla 4. mesto. Po več uspešnicah v Evropi in Ameriki je leta 1972 ponovno zastopala Luksemburg na evrovizijskem izboru ter s pesmijo ''[[Après toi]]'' zasedla prvo mesto; evrovizijska zmaga ji je prinesla velik komercialni uspeh. Pesem je bila v različnih jezikih prodana v več kot 5,5 milijonih primerkov. Tudi v nadaljnjih letih je Vicky Leandros izdajala pesmi, ki so postale veliki hiti ter nastopala v številnih televizijski oddajah. V 80. letih je njena kariera nekoliko mirovala, a je bila Leandrosova ves čas prisotna na glasbeni sceni. Leta 1998 je požela velik uspeh z nemško priredbo pesmi ''My Heart Will Go On'' iz filma [[Titanik (film, 1997)|Titanik]] − nemški naslov se glasi ''Weil mein Herz Dich nie mehr vergisst''.
Leta 2000 je izdala prvi [[Glasbeni album|album]] s svojimi skladbami in ga poimenovala ''Jetzt''. Leta 2003 je sledil album s pesmimi, ki jih je napisal [[Mikis Theodorakis]]. Leta 2006 se je udeležila nemškega predizbora za Pesem Evrovizije, vendar je zmagala skupina [[Texas Lightning]].
Ima tri otroke − sina Leandrakija iz prvega zakona ter hčer Sandro in sina Milana iz zakona s [[freiherr|freiherrjem]] Ennom von Ruffinom. Freiherr Enno von Ruffin se je spomladi leta 2005 s pevko razšel.
=== Politična dejavnost ===
Leta 2006 ji je nemški politik iz stranke [[CDU]], [[Friedbert Pflüger]], ponudil mesto [[senator]]ke za kulturo v njegovem kabinetu, a je ponudbo odklonila zaradi nadaljevanja svoje turneje. Kot kandidatko za kulturno senatorko so jo v [[Hamburg]]u omenjali že leta 2001.
Oktobra 2006 je v Grčiji na občinskih volitvah v mestu [[Pirej]] kandididirala na listi socialdemokratske stranke [[PASOK]] ter dobila mandat. 16. septembra 2007 je z isto stranko kandidirala tudi na parlamentarnih volitvah, vendar ni bila izvoljena v [[parlament]].
== Reference ==
{{sklici}}
{{Evrovizijski zmagovalci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Leandros, Vicky}}
[[Kategorija:Grški pevci]]
[[Kategorija:Evrovizijski zmagovalci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Grki v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Grki v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Predstavniki Luksemburga na Pesmi Evrovizije]]
i24p36vdt286hnivxjn2ze5mqipyidl
Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani
0
152946
6761951
6708856
2026-10-07T22:08:12Z
~2026-44996-51
264415
/* G */
6761951
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[predavatelj]]ev na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. ('''Opomba: vsebuje sedanje in nekdanje habilitirane predavatelje oddelkov oz. študijev, ki so sedaj matični na FF, pa tudi 7 naravoslovnih oddelkov oz. študijev do leta 1957, ko je prišlo do dokončne razdelitve med Filozofsko in [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovno fakulteto]] oz. so bili kasneje priključeni drugim fakultetam; ni predavateljev obrambe-SLO in DS ter telovadbe/športne vzgoje, prav tako niso v celoti zajeti vsi lektorji jezikov).
{{CompactTOC2}}
== A ==
[[Sandi Abram]] | [[Milan Adamič]] | [[Miroslav Adlešič]] | [[Kozma Ahačič]] | [[Kornelija Ajlec]] | [[Melita Ambrožič]] | [[Milica Antić Gaber]] | [[Jana Arbeiter]] | [[Špela Arhar Holdt]] | [[Ivan Arnejc]] | [[Andreja Avsec]] |
== B ==
[[Matjaž Babič]] | [[Vanda Babič]] | [[Ines Babnik]] | [[Katarina Babnik]] | [[Jasna Baebler]] | [[Henrik Baerent]] | [[Eva Bahovec]] | [[Barbara Bajd]] | [[Anton Bajec]] | [[Boštjan Bajec]] | [[Blaž Bajič]] | [[Ana Bajželj]] | [[Tatjana Balažic Bulc]] | [[Bojan Balkovec]] | [[Varja Balžalorsky Antić]] | [[Tatjana Balažic Bulc]] | [[Marinko Banjac]] | [[Štefan Barbarič]] | [[Matjaž Barbo]] | [[Tomaž Bartol]] | [[Kurt Bartsch]] | [[Alenka Bartulović]] | [[Bojan Baskar]] | [[Angelos Baš]] | [[Franjo Baš]] | [[Marjan Bat]] | [[Robin Bates]] | [[Marjana Baumgarten Briški]] | [[Janez Bečaj]] | [[Kasilda Bedenk]] | [[Katarina Bedina]] | [[Andrej Bekeš]] | [[Vitomir Belaj]] | [[Mojca Belak]] | [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] | [[Saša Benulič]] | [[Sonja Berce]] | [[Branko Berčič]] | [[Marija Bergamo]] | [[Milica Bergant]] | [[Martina Berič]] | [[France Bernik]] | [[Stane Bernik]] | [[France Bezlaj]] | [[Adolf Bibič]] | [[Maja Bitenc]] | [[Zvonko Bizjak]] | [[Aleksander Bjelčevič]] | [[Dana Blaganje]] | [[Jason Blake]] | [[Andrej Blatnik]] | [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] | [[Katarina Bogunović]] | [[Marja Boršnik]] | [[Eva Boštjančič]] | [[Miran Božovič]] | [[Stojan Bračič]] | [[Rajka Bračun Sova]] | [[Fran Bradač]] | [[Rajko Bratož]] | [[Valter Braz]] | [[Kaja Katarina Brecelj]] | [[Danijela Brečko]] | [[Valentina Brečko Grubar]] | [[Tatjana Bregant]] | [[Klas Matija Brenk]] | [[Nina Breznikar]] | [[Alja Brglez]] | [[Mojca Brglez]] | [[Slavko Brinovec]] | [[Marjan Britovšek]] | [[Vera Brnčić]] | [[Srečko Brodar]] | [[Dalibor Brozović]] | [[Bojan Brumen]] | [[Borut Brumen]] | [[Mihajlo Bubnov]] | [[Nikolaj Mihajlovič Bubnov]] | [[Valentin Bucik]] | [[Mihael Budja]] | [[Milan Bufon]] | [[Zoran Bujas]] | [[Lara Burazer]] | [[Lilijana Burcar]] | [[Václav Burian]] | [[Stanko Buser]] |
== C ==
[[Mojca Cajnko]] | [[Izidor Cankar]] | [[Andrej Capuder]] | [[Alenka Cedilnik]] | [[Ana Cergol Paradiž]] | [[Borut Cerkovnik]] | [[Gašper Cerkovnik]] | [[Dejan Cigale]] | [[Jan Ciglenečki]] | [[Slavko Ciglenečki]] | [[Breda Cigoj-Leben]] | [[Alojz Cindrič]] | [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] | [[Luka Culiberg]] | [[Dragotin Cvetko]] | [[Varja Cvetko Orešnik]] | [[Igor Cvetko]] | [[Janez Cvirn]] |
== Č ==
[[Robert Čampa]] | [[Ludvik Čarni]] | [[Neža Čebron Lipovec]] | [[Uršula Čebron Lipovec]] | [[Dragica Čeč]] | [[Danica Čerče]] | [[Andrej Černe]] | [[Majda Černič Istenič]] | [[Matej Černigoj]] | [[Pavel Češarek]] | [[Lucija Čok]] | [[Bojan Čop]] | [[Breda Čop]] | [[Dušan Čop]] | [[Rosana Čop]] | [[Vesna Čopič]] | [[Gregor Čremošnik]] | [[Matija Črešnar]] | [[Darko Čuden]] | [[Miran Čuk]] | [[Tomislav Ćužić]] |
== D ==
[[Roberto Dapit]] | [[Margaret Davis]] | [[Božidar Debenjak]] | [[Doris Debenjak]] | [[Jože Debevec]] | [[Bojan Dekleva]] | [[Marica Dekleva-Modic]] | [[Tinka Delakorda Kawashima]] | [[Jure Demšar]] | [[Katja Depolli Steiner]] | [[Aleksandra Derganc]] | [[Jože Derganc]] | [[Nataša Dernovšček Hafner]] | [[Jure Dimec]] | [[Zlata Dimec]] | [[Ljudmil Dimitrov]] | [[Zvonimir Dintinjana]] ''|'' [[Nina Ditmajer Prando]] | [[Tamara Ditrich]] | [[Bojan Djurić]] | [[Simon Dobrišek]] | [[Metoda Dodič Fikfak]] | [[Mladen Dolar]] | [[Darko Dolinar]] | [[France Martin Dolinar]] | [[Zlata Dolinar-Osole]] | [[Marjana Dolšina Delač]] '''|''' [[Marjeta Domicelj]] | [[Fran Dominko]] | [[Marijan Dović]] | [[Srečo Dragoš]] | [[Kazimir Drašlar]] | [[Andreja Drašler]] | [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] | [[Eugenio Dupré Theseider]] |
== E ==
[[Kristina Egumenovska]] | [[Janez Erat]] | [[Aleš Erjavec]] |
== F ==
[[Tomaž Faganel]] | [[Patrizia Farinelli]] | [[Urška Fekonja]] | [[Lars Felgner]] | [[Ina Ferbežar]] | [[Mitja Ferenc]] | [[Tone Ferenc]] | [[Jadran Ferluga]] | [[Majda Ficko]] | [[Goran Filipi]] | [[Breda Filo]] | [[Darja Fišer]] | [[Dušana Findeisen]] | [[Božidar Flajšman]] | [[Leonora Flis]] | [[Ignac Fock]] | [[Ignacija Fridl Jarc]] | [[Franc Friedl]] | [[Metka Furlan]] |
== G ==
[[Mateja Gaber]] | [[Stane Gabrovec]] | [[Dušan Gabrovšek]] | [[Florence Gacoin Marks]] | [[Luka Gale|Luka]] [[Luka Gale|Gale]] | [[Ivan Gams]] | [[Apolonija Gantar|Apolonija (Polona) Gantar]] | [[Kajetan Gantar]] | [[Andrej Gaspari]] | [[Evel Gasparini]] | [[Artur Gavazzi]] | [[Tine Germ]] | [[Ferdo Gestrin]] | [[Erik Gilk]] | [[Velemir Gjurin]] | [[Helga Glušič]] | [[Vesna Godina|Vesna V. Godina]] | [[Stanko Gogala]] | [[Marija Golden]] | [[Dietmar Goldschnigg]] | [[Boris Golec]] | [[Darja Golež]] | [[Petra Golja]] | [[Nataša Golob]] | [[Nina Golob]] | [[Tina Golob]] | [[Alenka Goričan]] | [[Vojko Gorjanc]] | [[Barbara Gornik]] | [[Anton Gosar]] | [[David Gosar]] | [[Monika Govekar - Okoliš|Monika Govekar-Okoliš]] | [[Anton Grad]] | [[Martin Grad]] | [[Bogo Grafenauer]] | [[Drago Grah]] | [[Käthe Grah]] | [[Nina Grahek Križnar]] | [[Stane Granda]] | [[Igor Grdina]] | [[Janez Gregorač]] | [[Marta Gregorčič]] | [[Petra Gregorčič Mrvar]] | [[Matejka Grgič]] | [[Darja Grosman]] | [[Meta Grosman]] | [[Milan Grošelj]] | [[Nada Grošelj]] | [[Robert Grošelj]] | [[Ada Gruntar Jermol]] | [[Aleš Gulič]]? | [[Mita Gustinčič Pahor]] | [[Damijan Guštin]]
== H ==
[[Peter Habič]] | [[Mateja Habinc]] | [[Jernej Habjan]] | [[Dušan Hadži]] | [[Jovan Hadži]] | [[Fabjan Hafner]] | [[Stanislav Hafner]] | [[Simon Hajdini]] | [[Bruno Hartman]] | [[Ljudmil Hauptmann]] | [[Vito Hazler]] | [[Cvetka Tóth|Cvetka Hedžet Tóth]] | [[Siegfried Heusinger]] | [[Paul van den Heuvel]] | [[Nataša Hirci]] | [[Miran Hladnik]] | [[Kristina Hmeljak Sangawa]] | [[Andreja Hočevar]] | [[Janez Höfler]] | [[Gert Hofmann]] | [[Lena Holmquist|Lena Holmquist-Petrič]] | [[Petr Hora]] | [[Luka Horjak]] | [[Jasna Horvat]] | [[Ludvik Horvat]] | [[Milena Horvat (arheologinja)|Milena Horvat]] | [[Štefan Horvatić]] | [[Sonja Ana Hoyer]] | [[Nataša Hrastnik]]| [[Angelika Hribar]] | [[Mirko Hribar]] | [[Tine Hribar]] | [[Valentina Hribar Sorčan]] | [[Jože Hudales (etnolog)|Jože Hudales]] | [[Niko Hudelja]] | [[Tereza Hussu]] |
== I ==
[[Svetozar Ilešič]] | [[Gašper Ilc]] | [[Josip Ilc]] | [[Mojca Ilc Klun]] | [[Andreja Inkret]] | [[Aleksander Isačenko]] | [[Jelena Isak Kres]] | [[Janka Istenič]] | [[Saša Istenič]] [[Kotar]] | [[Barbara Ivančič Kutin]] | [[France Ivančič]] |
== J ==
[[Vladislav Jagodic]] | [[Franc Jakopin]] | [[Primož Jakopin]] | [[Zorka Jakoš]] | [[Vlasta Jalušič]] | [[Nina Jamar]] | [[Zoltan Jan]] | [[Anton Janko]] | [[Marija Javor Briški]] | [[Marija Javornik]] | [[Miha Javornik]] | [[Zoran Jelenc]] | [[Sabina Jelenc Krašovec]] | [[Alojz Jembrih]] | [[Sidonija Jeras]] | [[Elza Jereb]] | [[Frane Jerman]] | [[Sašo Jerše]] | [[Matjaž Jeršič]] | [[Fran Jesenko]] | [[Ana Ješe Perković]] | [[Božidar Jezernik]] | [[Katja Jeznik]] | [[Andraž Jež]] | [[Niko Jež|Niko(laj) Jež]] | [[Dejan Jontes]] | [[Jurij Jug]] | [[Tjaša Jug]] | [[Klement Jug]] | [[Hermina Jug-Kranjec]] | [[Mirko Jurak]] | [[Janko Jurančič]] | [[Klementina Jurančič]] ''|'' [[Franco Juri]] | [[Igor Jurinčič]] | [[Mojca Juriševič]] | [[Primož Jurko]] | [[Mirko Juteršek]] | [[Blaga Juvan]] (r. Carevska) | [[Marko Juvan]] | [[Friderik Juvančič]] | [[Primož Južnič]] |
== K ==
[[Valentin Kalan]] | [[Branka Kalenić Ramšak]] | [[Vatroslav Kalenić]] | [[Janica Kalin|Jan(ic)a Kalin]] | [[Ivan Kanič]] | [[Pavel Karlin]] | [[Monika Kartin]] | [[Jože Kastelic]] | [[Monika Kavalir]] | [[Jerneja Kavčič]] | [[Nataša Kavčič]] | [[Tina Kavčič]] | [[Polona Kelava]] | [[Jakob Kelemina]] | [[Jana Kenda]] | [[Roman Kenk]] | [[Taras Kermauner]] | [[Damjana Kern Andoljšek]] | [[Duša Kernel Umek]] | [[Marko Kerševan]] | [[Anton Keš-Stojan]] | [[Andreja Kiauta|Andreja (Grošelj) Kiauta]] | [[France Kidrič]] | [[Borut Klabjan]] | [[Josip Klemenc]] | [[Andreja Klemenčič]] | [[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]] | [[Marijan M. Klemenčič]] | [[Matej Klemenčič]] | [[Matjaž Klemenčič]] | [[Simona Klemenčič]] | [[Slavo Klemenčič]] | [[Vladimir Klemenčič]] | [[Stanko Klinar]] | [[Branko Klun]] | [[Matjaž Kmecl]] | [[Žiga Knap]] | [[Timotej Knific]] | [[Ljubo Knop]] | [[Darja Kobal Grum]] | [[Zdravko Kobe]] | [[Gregor Kocijan]] | [[Matic Kocijančič]] | [[Nike Kocijančič Pokorn]] | [[Tina Kogovšek]] | [[Jože Kokole]] | [[Metoda Kokole]] | [[Vladimir Kokole]] | [[Rudolf Kolarič]] | [[Vida Kološa]] | [[Nataša Komac]] | [[Smiljana Komar]] | [[Tatjana Komarova]] | [[Dean Komel]] | [[Milček Komelj]] | [[Dušan Kompare]] | [[Edvard Konrad]] | [[Ivan Konte]] | [[Marjana Kordaš]] | [[Meta Kordiš]] | [[Evald Koren]] | [[Alenka Koron]] | [[Josip Korošec]] | [[Josip Korošec ml.]] | [[Tomo Korošec]] | [[Viktor Korošec]] | [[Jože Koruza]] | [[Dušan Kos]] | [[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] | [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] | [[Matevž Kos]] | [[Milko Kos]] | [[Peter Kos]] | [[Živa Kos]] | [[Iztok Kosem]] | [[Brigita Kosevski Puljić]] | [[Jernej Kosi]] | [[Marija Košak]] | [[Katja Košir]] | [[Niko Košir]] | [[Tadej Košmerl]] | [[Janko Kotnik]] | [[Rudi Kotnik]] | [[Edvard Kovač]] | [[Marija Kovač Kozina]] | [[Miha Kovač]] | [[Mojca Kovač Šebart]] | [[Asja Nina Kovačev]] | [[Gorazd Kovačič]] | [[Irena Kovačič]] | [[Miha Kozorog]] | [[Boris Kožuh]] | [[Boža Krakar Vogel]] | [[Lado Kralj]] | [[Igor Kramberger]] | [[Petra Kramberger]] | [[Ana Krajnc]] | [[Andrej Kranjc]] | [[Simona Kranjc]] | [[Staša Krapež]] | [[Primož Krašovec]] | [[Aljoša Kravanja]] | [[Boštjan Kravanja]] | [[Bratko Kreft]] | [[Lev Kreft]] | [[Janez Krek]] | [[Simon Krek]] | [[Vekoslav (Slavko) Kremenšek|Vekoslav Kremenšek]] | [[Mojca Krevel]] | [[Marko Krevs]] | [[Uršula Krevs Birk]] | [[Doris Križaj]] (r. [[Kelemina]]) | [[Martina Križaj Ortar]] | [[Naško Križnar]] | [[Robi Kroflič]] | [[Gregor Kroupa]] | [[Domen Krvina]] | [[Erika Kržišnik]] | [[Roman Kuhar]] | [[Zmaga Kumer]] | [[Sonja Kump]] | [[Jelka Kunaver]] | [[Jurij Kunaver]] | [[Bojana Kunst]] | [[Helena Kuster Kopač]] | [[Simon Kušar]] | [[Ivan Kuščer]] |
== L ==
[[Jean Lacroix]] | [[Klemen Lah, sociolog|Klemen Lah]] | [[Meta Lah]] | [[Špela Lah]] | [[Kristina Lahl]] | [[Tanja Lamovec]] | [[Barbara Lampič]] | [[Primož Lampič]] | [[Maja Lavrač]] | [[Mateja Lavrič]] | [[Vladimir Leban]] | [[Stanko Leben]] | [[Lojze Lebič]] | [[Žan Lep]] | [[Darja Leskovar Mazi]] | [[Tamara Leskovar]] | [[Alfred Leskovec]] | [[Andrea Leskovec]] | [[Mojca Leskovec]] | [[Avgust Lešnik]] | [[Nives Ličen]] | [[David Limon]] | [[Albina Lipovec]] | [[Frančiška Lipovšek]] | [[Marijan Lipovšek]] | [[Cene Logar]] | [[Nataša Logar]] | [[Tine Logar]] | [[Borut Loparnik]] | [[Milan Lovenjak]] | [[Franc Lovrenčak]] | [[Janko Lozar Mrevlje]] | [[Rajko Ložar]] | [[Dušan Ludvik]] | [[Johann Georg Lughofer]] | [[Walter Lukan]] | [[Sarah Lunaček]] Brumen | [[Ivan Lunjak]] |
== M ==
[[Alasdair Henderson Mackinnon]] | [[Amalija Maček]] | [[Tina Mahkota]] | [[Joža Mahnič]] | [[Katja Mahnič]] | [[Boris Majer]] | [[Jasna Makovec Černe]] | [[Danijela Makovec Radovan]] | [[Jasna Malešič]] | [[Martina Malešič]] | [[Vincenc Malovrh]] | [[Bojana Maltarić]] | [[Damjan Mandelc]] | [[Oleg Mandić]] | [[Christina Manouilidou]] | [[Josip Mantuani]] | [[Ljubica Marjanović Umek]] | [[Barica Marentič Požarnik]] | [[Katarina Marinčič]] | [[Marko Marinčič]] | [[Irena Marinko]] | [[Ljubica Marjanović Umek]] | [[Jasmina Markič]] | [[Olga Markič]] | [[Janez Marolt]] | [[René Martel]] | [[Branko Marušić]] | [[Tatjana Marvin]] Derganc | [[Ivan Maselj]] | [[Robert Masten]] | [[Vanesa Matajc]] | [[Franci Matičič]] | [[Janez Matičič]] | [[Polona Matjan Štuhec]] | [[Igor Maver]] | [[Jasna Maver]] | [[Ernest Mayer]] | [[Jasna Mažgon]] | [[Jakob Medved]] | [[Zdenko Medveš]] | [[Mojca Medvešek]] | [[Anton Melik]] | [[Vasilij Melik]] | [[Lev Menaše]] | [[Luc Menaše]] | [[Mirjam Mencej]] | [[Tanja Merčun Kariž]] ''|'' [[Boris Merhar]] | [[Viljem Merhar]] | [[Darja Mertelj]] | [[France Mesesnel]] | [[Adriana Mezeg]] | [[Silva Mežnarić]] | [[Darja Mihelič]] | [[Stane Mihelič]] | [[Erika Mihevc Gabrovec]] | [[Nena Mijoč]] | [[Tjaša Miklič]] | [[Tamara Mikolič]]-Južnič | [[Borut Mikulec]] | [[Peter Mikša]] | [[Janez Mikuž]] | [[Metod Mikuž]] | [[Stane Mikuž]] | [[Mira Miladinović Zalaznik]] | [[Maja Milčinski]] | [[Milena Milojević Sheppard]] | [[Vera Mirt Levovnik]] | [[Nenad Miščević]] | [[Dušan Mlacović]] | [[Dimitrij Mlekuž]] | [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] | [[Zdravko Mlinar]] | [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] | [[Josip Rastko Močnik]] | [[Gregor Moder (filozof)|Gregor Moder]] | [[Vojeslav Mole]] | [[Bojan Moll]] | [[Anja Moric]] | [[Nagisa Moritoki Škof]] | [[Valter Motaln]] | [[David Movrin]] | [[Uroš Mozetič]] | [[Anja Mrak]] | [[Irena Mrak]] | [[Albert Mrgole]] | [[Ilija Mrmak]] | [[Blažka Müller]] | [[Janko Muršak]] | [[Rajko Muršič]] | [[Janek Musek]] | [[Ana Marija Muster]] | [[Branko Mušič]] |
== N ==
[[Aleš Nagode]] | [[Rajko Nahtigal]] | [[Karel Natek]] | [[Milan Natek]] | [[Albina Nećak-Lük]] | [[Dušan Nećak]] | [[Bernard Nežmah]] | [[Mojca Nidorfer]] | [[Boris A. Novak]] | [[Irena Novak Popov]] | [[Renata Novak Klemenčič]] | [[Sonja Novak Lukanović]] | [[Vilko Novak]] | [[Predrag Novaković]] | [[Silva Novljan]] | [[Črtomir Nučič]] |
== O ==
[[Anton Ocvirk]] | [[Darko Ogrin]] | [[Matej Ogrin]] | [[Luka Omladič]] | [[Irena Orel]] | [[Silvana Orel Kos]] | [[Janez Orešnik]] | [[Martina Orožen]] | [[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] | [[Vladimir Osolnik]] | [[Monika Osvald]] | [[Bożena Ostromęcka-Frączak]] | [[Borut Ošlaj]] | [[Karel Oštir]] | [[Božo Otorepec]] | [[Juan Carlos Oven]] | [[Jacqueline Oven]] | [[Karel Ozvald]] | [[Martina Ožbot Currie]] | [[Ana Ožura]] |
== P ==
[[Mirko Pak]] | [[Vlasta Pacheiner]] | [[Jozef Pallay]] | [[Sandro Paolucci]] | [[Katerina Paternost]] | [[Boris Paternu]] | [[Darja Pavlič]] | [[Dušan Pavlič]] | [[Sonja Pečjak]] | [[Vid Pečjak]] | [[Marija Peklenik]] | [[Cirila Peklaj]] | [[Egon Pelikan]] | [[Josipina Perdan]] | [[Urška Perenič]] | [[Gregor Perko]] | [[Jurij Perovšek]] | [[Bogomir Peršič]] | [[Janez Peršič]] | [[Robert Peskar]] | [[Marija Petek]] | [[Nina Petek]] | [[Anton Peterlin]] | [[Marija Mojca Peternel]] | [[Zdravko Petkovšek]] | [[Jerneja Petrič]] | [[Marija Petrič]] | [[Lena Petrič-Holmquist]] | [[Mateja Petrovčič]] | [[Oto Petrovič]] | [[Peter Petru]] | [[Simona Petru]] | [[Svanibor Pettan]] | [[Mateja Pezdirc Bartol]] | [[Darja Piciga]] | [[Borut Pihler]] | [[Barbara Pihler Ciglič]] | [[Miha Pintarič]] | [[Josip Pipenbacher]] | [[Nataša Pirih Svetina]] | [[Dušan Pirjevec]] | [[Marta Pirnat-Greenberg]] | [[Zvezdan Pirtošek]] | [[Agnes Pisanski Peterlin]] | [[Jelka Pirkovič]] | [[Jan Pisanski]] | [[Janez Planina]] | [[Josip Plemelj]] | [[Janko Pleterski]] | [[Dušan Plut]] | [[Leopoldina Plut]] [[Pregelj]] | [[Gregor Pobežin]] | [[Melita Počkar]] | [[Vesna Podgornik]] | [[Saša Podgoršek]] | [[Dan Podjed]] | [[Anja Podlesek]] | [[Blaž Podlesnik]] | [[Darka Podmenik]] | [[Jasna Podreka]] | [[Andej Pogačnik]] | [[Vladimir Pogačnik]] | [[Breda Pogorelec]] | [[Vida Pohar]] | [[Janja Polajnar Lenarčič]] | [[Marko Polič]] | [[Mirjana Polić Bobić]] | [[Gregor Pompe]] | [[Denis Poniž]] | [[Damjan Popič]] | [[Mirko Popovič]] | [[Irma Potočnik Slavič]] | [[Tina Potočnik]] | [[Julija Potrč]] | [[Matjaž Potrč]] | [[Vesna Požgaj Hadži]] | [[Peter Praper]] | [[Katarina Katja Predovnik]] | [[Barbara Pregelj]] | [[Marjeta Prelesnik Drozg]] | [[Mirjam Premrl Podobnik]] | [[Mirjam Premrl]] | [[Juan Octavio Prenz]] | [[Nikolaj Preobraženski]] | [[Tone Pretnar]] | [[Igor Pribac]] | [[Ivan Prijatelj]] | [[Irena Prosenc]] Šegula | [[Janko Pučnik]] | [[Nina Purg Suljič]] | [[Maruša Pušnik]]?|
== R ==
[[Manca Račič]] | [[Darko Radinja]] | [[Nikola Radojčić]] | [[Marko Radovan]] '''|''' [[Atilij Rakar]] | [[Ivan Rakovec]] | [[Fran Ramovš]] | [[Mirko Ramovš]] | [[Mojca Ramšak]] | [[Marjan Ravbar]] | [[Mojca Ravnik]] | [[Bruno Ravnikar]] | [[Dejan Rebernik]] | [[Donald Francis Reindl]] | [[Vanja Rejec]] | [[Branko Reisp]] | [[Vanja Rejec]] | [[Ana Renčelj]] | [[Luka Repanšek]] | [[Blaž Repe]] | [[Božo Repe]] | [[Jaka Repič]] | [[Grega Repovž]] | [[Metod Resman]] | [[Tatjana Resnik Planinc]] | [[Andreja Retelj]] | [[Oskar Reya]] | [[Lidija Rezoničnik]] | [[Tjaša Ribizel Popič]] | [[Jakob Rigler]] | [[Rado Riha]] | [[Andrej Rijavec]] | [[Nataša Rijavec Klobučar]] | [[Blaže Ristovski]] | [[Rudi Rizman]] | [[Alejandro Rodríguez Díaz del Real]] | [[Boštjan Rogelj]] | [[Mihajlo Rostohar]] | [[Jana Rošker]] | [[Nikola Rot]] | [[Veronika Rot Gabrovec]] | [[Braco Rotar|Drago (Braco) Rotar]] | [[Janez Rotar]] | [[Branka Rotar Pance]] | [[Andrej Rozman]] | [[Franc Rozman (zgodovinar)|France Rozman]] | [[Tadeja Rozman]] | [[Wojciech Rubinowicz|Wojciech (Vojteh) Rubinowicz]] | [[Matevž Rudolf]] | [[Mirko Rupel]] | [[Veljko Rus]] | [[Velko S. Rus]] | [[Vojan Rus]] | [[Dušan Rutar]] | [[Miloš Rybář]] | [[Anna Rýzková]] |
== S ==
[[Argio Sabadin]] | [[Janez Sagadin]] | [[Mitja Saje]] | [[Tomaž Sajovic]] | [[Igor Saksida]] | [[Iztok Saksida]] | [[Stane Saksida]] | [[Marijan Salopek]] | [[Barbara Samaluk]] | [[Irena Samide]] | [[Noriaki Sangawa]] | [[Gemma María Santiago Alonso]] | [[Balduin Saria]] | [[Mojca Schlamberger Brezar]] | [[Vlado Schmidt]] | [[Éva Schwetter]] | [[Polona Selič]] | [[Vladimir Seliškar]] | [[Irena Selišnik]] | [[Brane Senegačnik]] | [[Miša Sepe]] | [[Tea Sernelj]] | [[Urška Sešek]] | [[Jože Sever]] | [[Špela Sevšek Šramel]] | [[Chikako Shigemori Bučar]] | [[Eva Sicherl]] | [[Peter Simonič]] | [[Jurij Simoniti]] | [[Primož Simoniti]] | [[Vasko Simoniti]] | [[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] | [[Vinko Skalar]] | [[Aleksander Skaza]] | [[Janez Skela]] | [[Petar Skok]] | [[Klara Skubic Ermenc]] | [[Mitja Skubic|Mitja (Dimitrij) Skubic]] | [[Anka Slana Ozimič]] | [[Božidar Slapšak]] | [[Svetlana Slapšak]] | [[Ingrid Slavec Gradišnik]] | [[Joanna Sławińska]] | [[Franc Slivnik]] | [[Anton Slodnjak]] | [[Vera Smole]] | [[Mojca Smolej]] | [[Tone Smolej]] | [[Viktor Smolej]] | [[Žiga Smolič]] | [[Rok Smrdelj]] | [[Borut Smrekar]] | [[Mary Snell Hornby]] | [[Jurij Snoj]] | [[Marko Snoj]] | [[Vid Snoj]] | [[Gregor Sočan]] | [[Josip Sodja]] | [[Alma Sodnik]] | [[Cvetka Sokolov]] | [[Anton Sovre]] | [[Dimitrij Sovre]] | [[Helena Spanring]] | [[Jože Spanring]] | [[Anita Srebnik]] | [[Tatjana Srebot Rejec]] | [[Marko Stabej]] | [[Zoran Stančič]] | [[Miljana Stanković]] | [[Petra Stankovska]] | [[Janez Stanonik]] | [[Marija Stanonik]] | [[Majda Stanovnik]] | [[Vasilka Stanovnik]] | [[France Stare]] | [[Dragi Stefanija]] | [[Leon Stefanija]] | [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]] | [[Uroš Stepišnik]] | [[Rok Stergar]] | [[Miroslav Stiplovšek]] | [[Aleksandar Stojičević]] | [[Andrej Stopar]] | [[Ivan Stopar]] | [[Judita Stopar]] | [[Vojko Strahovnik]] | [[Janez Strehovec]] | [[Mojca Stritar Kučuk]] | [[Urška Strle]] | [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] | [[Marjana Strmčnik]] | [[Đurđa Strsoglavec]] | [[Nežka Struc]] | [[Andrej Studen]] | [[Bogo Stupan]] | [[Helena Stupan]] | [[Namita Subiotto]] | [[Nejc Sukljan]] | [[Ante Sušjan]] | [[Janko Sušnik]] | [[Ana Svetel]] | [[Matija Svetina]] | [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]]
== Š ==
[[Maja Šabec]] | [[Borut Šali]] | [[Marjeta Šarić]] | [[Jaroslav Šašel]] | [[Alenka Šauperl]] | [[Levin Šebek]] | [[Agata Šega]] | [[Barbara Šega Čeh]] | [[Meta Šega Potokar]] | [[Matej Šekli]] | [[Marija Šetinc]] | [[Marjana Šifrar Kalan]] | [[Marjan Šimenc]] | [[Alen Albin Širca]] | [[Alenka Šivic Dular]] | [[Pavel Šivic]] | [[Igor Škamperle]] | [[Dane Škerl]] | [[Božo Škerlj]] | [[Stanko Škerlj]] | [[Brina Škvor Jernejčič]] | [[Sergij Šlenc]] | [[Neva Šlibar]] | [[Zmago Šmitek]] | [[Jana Šnytová]] | [[Iztok Šori]] | [[Metka Špes]] | [[Anamarija Šporčič]] | [[Urban Šrimpf]] | [[Emil Štampar]] | [[Samo Štefanac]] | [[Rozka Štefan]] | [[Damijan Štefanc]] | [[Marija Štefančič]] | [[Barbara Šteh]] | [[Jože Šter]] | [[Peter Štih]] | [[Tea Štoka]] | [[Marko Štuhec]] | [[Saška Štumberger]] | [[Franc Šturm]] | [[Vida Šturm]] | [[Mirko Šubic]] | [[Nace Šumi]] | [[Andrej Šurla]] | [[Jelica Šumič Riha]] | [[Janez Šumrada]] | [[Rastislav Šuštaršič]] | [[Katarina Švab]] | [[Marija Švajger]] |
== T ==
[[Borut Telban]] | [[Nataša Terbovšek Coklin]] | [[Denis Terček]] | [[Marko Terseglav]] | [[Biba Teržan]] | [[Lucien Tesnière]] '''|''' [[Eva Tibenská]] | [[Hotimir Tivadar]] | [[Ivan Toličič]] | [[Tatjana Tomazo Ravnik]] | [[Gabrijel Tomažič]] | [[Kristina Tomc]] | [[Željko Tomičić]] | [[Ana Tomić]]-''Trdin'' | [[Vlasta Tominšek]] | [[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] | [[Andrina Tonkli-Komel|Andrina Tonkli Komel]] | [[Jože Toporišič]] | [[Tomaž Toporišič]] | [[Andreja Trenc]] | [[Tajan Trobec]] | [[Frančiška Trobevšek Drobnak]] | [[Gašper Troha]] | [[Tadej Troha]] | [[Štefan Trojar]] | [[Anton Trstenjak]] | [[Danijela Trškan]] | [[Boštjan Marko Turk|Boštjan M. Turk]] | [[Ernest Turk]] | [[Ivan Turk (arheolog)|Ivan Turk]] | [[Maja Turnher Miklavc]] | [[Maks Tušak]] |
== U ==
[[Tjaša Učakar]] | [[Mladen Uhlik]] | [[Majda Ujčič]] | [[Vilko Ukmar]] | [[Andrej Ule]] | [[Alenka Umek]] | [[Ema Umek]] | [[Maja Umek]] | [[Peter Umek]] | [[Jerneja Umer Kljun]] | [[Boris Urbančič]] | [[Ivan Urbančič]] | [[Matej Urbančič]] | [[Jože Urbanija (1941)|Jože Urbanija]] | [[Janja Urbas]] | [[Marko Uršič]] |
== V ==
[[Anton Vakselj]] | [[Miha Valant]] | [[Urška Valenčič Arh]] | [[Nataša Vampelj Suhadolnik]] | [[Marjeta Vasič]] | [[Sonia Vaupot]] | [[France Veber]] | [[Vislava Velikonja]] | [[Katerina Veljanovska]] | [[Tomaž Verbič]] | [[Marta Verginella]] | [[Maks Veselko]] | [[Vita Veselko]] | [[Ivan Vidav]] | [[Gaj Vidmar]] | [[Ičo Vidmar|Ičo (Igor) Vidmar]] | [[Tadej Vidmar]] | [[Ksenja Vidmar Horvat]] | [[Ada Vidovič Muha]] | [[Nives Vidrih]] | [[Rebeka Vidrih]] | [[Polona Vilar]] | [[Claude Vincenot]] | [[Zdenko Vinski]] | [[Katja Vintar Mally]] | [[Špela Vintar]] | [[Špela Virant]] | [[Tomo Virk]] | [[Nataša Visočnik]] [[Gerželj]] | [[Primož Vitez]] | [[Peter Vodopivec]] | [[Jerica Vogel]] | [[Jože Vogrinc]] | [[Ignacij Voje]] | [[Urša Vogrinc Javoršek]] | [[Ana Vogrinčič Čepič]] | [[Helena Vogrinec Hribar]] | [[Vida Vončina]] | [[Sebastjan Vörös]] | [[Nives Vrabec-Lenassi]] | [[Ivan Vrbančič]] | Alenka Vrbinc | [[Marjeta Vrbinc]] | [[Asta Vrečko]] | [[Janez Vrečko]] | [[France Vreg]] | [[Vanda Vremšak Richter]] | [[Larisa Vrhunc]] | [[Andreja Vrišer]] | [[Igor Vrišer]] | [[Sergej Vrišer]] |
== W ==
[[Maria Wacławek]] | [[Jernej Weiss]] | [[Peter Weiss]] | [[Sonja Weiss]] | [[Maria Wtorkowska|Maria Zofia Wtorkowska]] |
== Z ==
[[Blaž Zabel]] | [[Igor Zabel]] | [[Vlasta Zabukovec]] | [[Miha Zadnikar]] | [[Franc Zadravec]] | [[Gaja Zager Kocjan]] | [[Anja Zalta Bratuž]] | [[Katharina Zanier]] | [[Mihaela Zavašnik Arčnik]] | [[Veronika Zavratnik]] | [[Miroslav Zei]] | [[Jana Zemljarič Miklavčič]] | [[Mavricij Zgonik]] | [[Jana Zidar Forte]] | [[Boris Ziherl]] | [[Marija Zlatnar Moe]] | [[Janez Zor]] | [[Darja Zorc Maver]] | [[Franci Zore]] | [[Zinka Zorko]] | [[Leon Zorman]] | [[Marina Zorman]] | [[Nubia Zrimec]] | [[Stane Zrimec]] | [[Alojzija Zupan Sosič]] | [[Jernej Zupančič]] | [[Maja Zupančič]] | [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]] | [[Ana Zwitter Vitez]] | [[Fran Zwitter]] | [[Žiga Zwitter]] |
== Ž ==
[[Drago Žagar]] | [[Marjan Žagar]] | [[Bojan Žalec]] | [[Alenka Žbogar]] | [[Mirjana Želježič]] | [[Andreja Žele]] | [[Milan Železnik]] | [[Beti Žerovc]] | [[Adela Žgur]] | [[Andreja Žibrat Gašparič]] | [[Tanja Žigon]] | [[Sašo Živanović]] | [[Peter Žiža]] | [[Slavoj Žižek]] | [[Sabina S. Žnidaršič]] | [[Martin Žnideršič]] | [[Jože Žontar]] | [[Maja Žumer]] | [[Vladimir Žumer]] | [[Anton Žun]] | [[Igor Žunkovič]] | [[Niko Županič]]/''Zupanič'' | [[Anton Žvan]] | [[Gregor Žvelc]] |
== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih filozofov]] ([[Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za filozofijo]])
*[[Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UNI LJ|Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UL]] (seznam slovenskih slovenistov; [[Slovenistika]])
*[[seznam slovenskih slavistov]] ([[Oddelek za slovanske jezike in književnosti]], [[Slavistika]], , [[Rusistika]], [[bohemistika]], [[polonistika]])
*[[seznam slovenskih prevajalcev]] ([[Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za prevajalstvo]])
*[[seznam tujih slovenistov]] ([[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za slovenistiko]])
*[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] ([[Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje]]; [[splošno jezikoslovje]], [[primerjalno jezikoslovje]], [[indoevropeistika]], [[hetitologija]])
*[[seznam slovenskih filologov]] ([[Oddelek za klasično filologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za klasično filologijo]]; ...)
*[[seznam slovenskih latinistov]] ([[Latinistika]])
*[[seznam slovenskih grecistov]] ([[Grecistika]])
*[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo]])
*[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] ([[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo]])
*[[seznam slovenskih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za zgodovino]])
*[[seznam slovenskih muzeologov]] ([[muzeologija]])
*[[seznam slovenskih arhivistov]] ([[arhivistika]])
*[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za umetnostno zgodovino]])
*[[seznam slovenskih geografov]] ([[Oddelek za geografijo]])
*[[seznam slovenskih arheologov]] ([[Oddelek za arheologijo]])
*[[seznam slovenskih etnologov]] ([[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]])
*[[seznam slovenskih antropologov]]
*[[seznam slovenskih muzikologov]] ([[Oddelek za muzikologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za muzikologijo]])
*[[seznam slovenskih pedagogov]] ([[Oddelek za pedagogiko in andragogiko]])
*[[seznam slovenskih andragogov]]
*[[seznam slovenskih psihologov]] ([[Oddelek za psihologijo]])
*[[seznam slovenskih anglistov]] ([[anglistika]] in [[amerikanistika]])
*[[seznam slovenskih sinologov]] ([[sinologija|sinologija;]] [[Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za azijske študije]])
*[[seznam slovenskih japonologov]] ([[japonologija]]; [[Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za azijske študije]])
*[[seznam slovenskih romanistov]] ([[romanistika]], [[italijanistika]], [[hispanistika]], [[luzitanistika]])
*[[seznam slovenskih germanistov]] ([[nemcistika]], [[nederlandistika]], [[skandinavistika]])
*[[seznam slovenskih sociologov]] in sociologov kulture ([[Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za sociologijo]])
*[[Seznam predavateljev na Teološki fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Teološki fakulteti]]
*[[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani]]
*[[seznam slovenskih akademikov]] (članov [[SAZU]])
{{FILOF}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami predavateljev po ustanovah|Filozofska fakulteta v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani|*]]
3qkfy0ex0uw416vubcpno5g24c1u7md
Petelinji zajtrk (film)
0
153177
6762046
6737025
2026-10-08T08:15:20Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762046
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Petelinji zajtrk
| image = Petelinji-zajtrk poster.jpg
| caption = poster
| image size = 150px
| producer = [[Franci Zajc]]
| director = [[Marko Naberšnik]]
| screenplay = Marko Naberšnik
| based on = ''[[Petelinji zajtrk (roman)|Petelinji zajtrk]]'' ([[Feri Lainšček]])
| music = [[Saša Lošić]]
| cinematography = [[Valentin Perko]]
| editing = [[Janez Bricelj]]
| studio = Arsmedia
| distributor = Ljubljanski kinematografi
| released = 18. oktober 2007 (Slovenija)
| runtime = 125 min
| country = [[Slovenija]]<br>[[Hrvaška]]
| language = slovenščina<br>hrvaščina
| budget = 1.357.756 €
}}
[[Slika:Petelinji zajtrk scena.jpg|thumb|267x267px|Primož Bezjak in Pia Zemljič kot Djuro in Bronja.]]
'''''Petelinji zajtrk''''' je [[Slovenija|slovenski]] romantično komični film iz leta [[2007]]. Napisal in režiral ga je [[Marko Naberšnik]], ki je adaptiral [[Petelinji zajtrk (roman)|istoimenski roman]] [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]]. Zanj je to celovečerni prvenec.
Je tretji [[Seznam najbolj gledanih slovenskih filmov v Sloveniji|najbolj gledan slovenski film po letu 1991]]. S 183.093 ogledi v času predvajanja je bil najbolj gledan, konec januarja 2011 pa ga je presegel film ''[[Gremo mi po svoje]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/zlate-role-so-se-nabrale-in-gremo-mi-po-svoje-je-najbolj-gledan-slovenski-film/249516|title=Zlate role so se nabrale in Gremo mi po svoje je najbolj gledan slovenski film|publisher=|date=26. januar 2011|accessdate=26. januar 2011|website=MMC RTV-SLO}}</ref> Bil je [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|slovenski predlog za kandidaturo za tujejezičnega oskarja]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Petelinji zajtrk gre po oskarja|url=https://zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/petelinji-zajtrk-gre-po-oskarja-32555|website=zurnal24.si|accessdate=2021-06-25|language=sl|date=26. september 2008}}</ref>
Izseki iz filma so bili uporabljeni v [[Severina Vučković|Severininem]] glasbenem spotu za pesem ''Gardelin'' avtorja Saše Lošića.
===Zgodba===
David Slavinec, poznan tudi kot Djuro, je mlad avtomehanik iz [[Maribor]]a, ki je odpuščen kot presežni delavec. Njegov šef mu ob odhodu priskrbi novo delo pri njegovem znancu v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]] Pištiju Gajašu.
Djuro izkoristi ponudbo in odide h Gajašu, za katerega se izkaže, da je kljub nekoliko tršemu značaju dobrosrčen in tudi nekoliko naiven, pogosto pa rad govori o življenju v bivši [[SFRJ|Jugoslaviji]], kjer je bil po njegovem mnenju navaden človek in delavec bolje cenjen. Gajaša pogosto obiščejo prijatelji, s katerimi igra karte in razpravlja o dogodkih, ki se dogajajo okoli njih.
Nekega dne Gajaša obišče Cveto, poznan tudi kot Lepec, ki je lastnik bližnjega nočnega lokala. Od Gajaša želi popravilo ženinega avtomobila. Gajaš privoli v popravilo, čeprav mu Lepec v preteklosti večkrat ni želel plačati računa za opravljeno delo, temveč mu je raje vračal v drobnih uslugah.
Djuro spozna tudi Lepčevo ženo Bronjo, ki ga nekega dne prosi, naj jo pelje v [[Avstrija|Avstrijo]] po zdravila za prijateljico. Djuro in Bronja se začneta srečevati in Bronja ob priliki pove, da v zakonu ni srečna in da so bila zdravila iz Avstrije v resnici namenjena zdravljenju njene depresije. Djuro in Bronja kmalu začneta razmerje, kar Gajaš po naključju odkrije, vendar tega ne razkrije Lepcu, ki pa po odkritju Djurovega vžigalnika v svoji spalnici začne sumiti na ženino nezvestobo.
Gajaš medtem sanjari o popularni [[Hrvaška|hrvaški]] pevki [[Severina Vučković|Severini]], ki nastopa v mestu. Ko mu Lepec ponovno pripelje poškodovan avtomobil, Gajaš zahteva, da mu tokrat plača. Lepec res prinese del denarja, namesto preostanka pa mu obljubi, da bo k njemu na večerjo pripeljal Severino. Severina pozno zvečer res pride na večerjo.
Naslednji dan Gajaš navdušeno pove Djuru, da si je s Severino privoščil jutranji [[seks]] (''petelinji zajtrk''), vendar ga Djuro razočara s krutim odkritjem, da ni šlo za pravo Severino. Lepec je v resnici najel prostitutko, ki je bila zelo podobna Severini, da bi si malo privoščil Gajaša. Lepec se kmalu pojavi in po naključju opazi tudi obesek, ki ga je Bronja dala Djuru, s čimer odkrije njuno razmerje. Razočarani Gajaš vzame pištolo in Lepca ustreli ter pristane v zaporu.
Djuro čez čas obišče Gajaša v [[zapor]]u, kjer mu ta naroči, naj v njegovi odsotnosti prevzame avtomehanično delavnico in zanjo vzorno skrbi. Tam se mu pridruži tudi Bronja s hčerko.
== Financiranje, produkcija in trženje ==
Projekt je ocenjen na 1.357.756 evrov.<ref name=":1">[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2019/09/13/01_Filmska_produkcija_celove%C4%8Dernih_filmov.pdf Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995 a) Večinsko financiranje s strani Filmskega sklada RS/ Slovenskega filmskega centra]. 13. september 2019. SFC. pridobljeno 25. junija 2021</ref> Sofinanciral ga je Filmski sklad RS (Slovenski filmski center) s 646.803 evri,<ref>{{Citat|title=Petelinji zajtrk (2007)|url=https://bsf.si/sl/film/petelinji-zajtrk/|accessdate=2021-06-25|language=sl}}. BSF</ref> skupaj z uslugami [[Viba film]]a pa z 1,1 milijona evri. Producent je bil Franci Zajc iz podjetja Arsmedia, koproducenta pa [[RTV Slovenija]] (134.411 evrov) in Jadran film (22.000 evrov). Producent ni imel svojega deleža, je pa v dogovoru z [[Občina Gornja Radgona|občino Gornja Radgona]] pridobil 29.138 evrov.<ref name=":2" />
Snemanje se je začelo 9. avgusta 2006 na pokopališču v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Gornji Radgoni začetek snemanja Petelinjega zajtrka|url=https://www.sta.si/1077904/v-gornji-radgoni-zacetek-snemanja-petelinjega-zajtrka|website=www.sta.si|accessdate=2021-06-25|date=9. avgust 2006}}</ref> Pia Zemljič je povedala, da je imela težave pri snemanju intimnih prizorov, izkušnja materinstva pa ji je bila v pomoč pri vlogi razočarane matere in žene.<ref>{{Navedi splet|title=Petelinji zajtrk (končno) v kinodvoranah|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/petelinji-zajtrk-koncno-v-kinodvoranah/152667|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-25|language=sl|date=18. oktober 2007}}</ref>
Je prvi slovenski film, ki se je trženja lotil načrtovano. V ta namen je bila najeta Agencija Odmev, ki je skrbela samo za [[Odnosi z javnostmi|PR]], za oglaševanje pa so poskrbeli producent, distributer in prikazovalec. Ker je bil RTV koproducent, so bili napovedniki na TV Slo brezplačni, pomembna pa je bila tudi promocija v tamkajšnjih zabavnih, kulturnih in informativnih oddajah. Kolosej je izdelal jumbo plakate. Spletna stran je bila postavljena avgusta 2007, pred [[Sarajevski filmski festival|sarajevskim filmskim festivalom]]. Agencija Odmev je s promocijskimi dejavnostmi začela junija 2006 v osrednjih in lokalnih medijih. Severino so izpostavili za eno leto, do sarajevskega festivala 2007, nato je prišla v ospredje filmska ekipa. Odmev bi po ceniku zaslužil okoli 100.000 evrov, vendar se je odrekel honorarju, prek enega od sponzorjev filma je dobil povrnjenih 25 odstotkov materialnih stroškov (6000 evrov).<ref name=":2">ČAS, Katarina, 2008, Tržno komuniciranje slovenskega filma : diplomsko delo [http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/cas3377.pdf na spletu]. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. [Dostopano 25 junij 2021].</ref>
== Odziv kritikov in gledalcev ==
=== Kritiki ===
[[Marcel Štefančič jr.]] je filmu na začetku predvajanja napovedal uspeh in napisal še, da ta komedija, ki se giblje v ritmu tragedije, vsebuje motiv iz filmom noir, po katerem je mlad moški brez perspektive poslan v zakotne kraje k malemu podjetniku, ki ima zafrustrirano in atraktivno ženo. Pohvalil je temu primerno Lošićevo glasbo (ocena: »za +«).<ref>[https://web.archive.org/web/20071030051056/http://www.mladina.si/tednik/200742/clanek/kul-film--marcel_stefancic_jr/ Petelinji zajtrk]. Marcel Štefančič, jr.. 19. oktober 2007. arhivirano 30. oktobra 2007 s [http://www.mladina.si/tednik/200742/clanek/kul-film--marcel_stefancic_jr/ prvotnega spletišča]. pridobljeno 25. junija 2021</ref> V enem svojih intervjujev je Štefančič ''Petelinji zajtrk'' navedel kot zgleden primer izdelka režiserja, ki razume, da mora temeljito raziskati filmsko zgodovino in se navdihovati pri njej, če želi posneti dober film.<ref>{{Navedi splet|title=Marcel Štefančič: V Sloveniji treba ohranjati blazno nizek profil, sicer rineš v nesrečo|url=https://www.metropolitan.si/scena/marcel-stefancic/|website=Metropolitan.si|date=2009-04-09|accessdate=2021-06-25|last=Golob|first=Tadej}}</ref>
Slavko Jerič je napisal, da največ pozornosti prevzame Novak v vlogi Gajaša, da mu je bila všeč fotografija in izbrana glasba, odnos med Djurom in Bronjo pa se mu je zdel rahlo neprepričljiv.<ref>{{Navedi splet|title=Petelinji zajtrk|url=https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/petelinji-zajtrk/152774|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-25|language=sl|date=26. oktober 2007|last=Jerič|first=Slavko}}</ref>
Jernej Kastelec je za ''[[Družina (časopis)|Družino]]'' pohvalil pristno igro, redko prvino slovenskega filma, zmotili pa so ga površinska ljubezen Djura in Bronje, nepotreben lik sprevrženega zobozdravnika in poenostavljen prikaz uboja mafijca Lepca, ki izzveni, kot bi otrok razbil kozarec z marmelado.<ref>{{Navedi splet|title=Avtomehanika, ljubezen in Severina|url=https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/56-43-MladiVal-4?Open|website=Družina.si|accessdate=2021-06-25|date=28. oktober 2007|last=Kastelec|first=Jernej}}</ref>
=== Obisk v kinu ===
Videlo ga je 183.269 gledalcev.<ref name=":1" /> V manj kot treh tednih predvajanja je presegel 50.000 gledalcev, v drugi polovici novembra 75.000 gledalcev, sredi decembra 100.000 gledalcev, v začetku januarja 2008 125.000, konec januarja 150.000, konec februarja pa 175.000 gledalcev.<ref name=":2" />
Igralka in voditeljica [[Katarina Čas]], ki je trženje filma preučila v svoji diplomski nalogi, je pripomnila, da so med velikim uspehom ''Petelinjega zajtrka'' mimo gledalcev neopazno švignili štirje slovenski filmi in da je to splošen poblem slovenske kinematografije, saj se v promocijo ne vlaga, za neuspeh filma pa producent ni kaznovan. Jože Biščak, direktor Agencije Odmev, je dejal, da se v Sloveniji uspeh meri po nagradah na bolj ali manj znanih festivalih in izrazil upanje, da bo začel sodelovati tudi privatni kapital, ki bo ustvarjalce prisilil k izdelavi gledljivih in ustrezno spromoviranih filmov.<ref name=":2" />
== Predelave ==
=== ''Zajtrk petelinov'' ===
[[Pornografija|Pornografska]] različica se imenuje ''Zajtrk petelinov''. V njej odpuščeni [[natakar]] najde službo v [[hotel]]u in se predaja spolnim užitkom. Junija 2011 ga je konec tedna v [[Prekmurje|Prekmurju]] za okoli 11.000 evrov posnel erotični fotograf Gregor Hvastja, režiral pa [[Max Modic]]. Severino na koncu filma odigra starleta Urška Čepin. Predstavljen je bil decembra 2011 na slovenskem sejmu Erotika 69 in traja tri ure. Je prva slovenska porno parodija. [[Radio Študent]] je zapisal, da je film na momente bizaren, igralci in fotografija pa so v redu, le seks je generičen in ne zaide v ekstreme.<ref>{{Navedi splet|title=Bogračpornič Zajtrk petelinov|url=https://old.delo.si/bulvar/domac-trac/bogracpornic-zajtrk-petelinov.html|website=old.delo.si|date=2011-06-10|accessdate=2021-06-25|language=sl-si|first=D.|last=M|archive-date=2021-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210625184640/https://old.delo.si/bulvar/domac-trac/bogracpornic-zajtrk-petelinov.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zajtrk petelinov|url=https://siol.net/zajtrk-petelinov-278946|website=siol.net|accessdate=2021-06-25|language=sl|date=8. september 2011}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zajtrk petelinov: drugi slovenski pornofilm|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/erotika/zajtrk-petelinov-drugi-slovenski-pornofilm/259843|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-25|language=sl|date=14. junij 2011}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zajtrk petelinov|url=https://radiostudent.si/družba/dlakava-dlan/zajtrk-petelinov|website=Radio Študent|accessdate=2021-06-25|language=sl|date=27. december 2011|last=Žgajner|first=Mato}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Max Modic o pornofilmu: Ker smo hoteli najboljšo, smo izbrali Urško Čepin|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/erotika/max-modic-o-pornofilmu-ker-smo-hoteli-najboljso-smo-izbrali-ursko-cepin/265376|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-25|language=sl|date=2. september 2011}}</ref>
== Zasedba ==
{{Col-begin}}
{{Col-break}}
*'''Pišti Gajaš:''' [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]]
*'''David Slavinec - Djuro:''' [[Primož Bezjak]]
*'''Bronja Vuksanović''': [[Pia Zemljič]]
*'''Cveto Vuksanović - Lepec:''' [[Dario Varga]]
*'''Jure Cikuta:''' [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]]
*'''Rajko Malačič - Roki:''' [[Davor Janjić]]
{{Col-break}}
*'''Ivan Pavlica:''' [[Miloš Battelino]]
*'''Viktor Brodnik - Zobar:''' Matija Rozman
*'''Radmilovič, Djurov bivši šef:''' [[Bojan Emeršič]]
*'''Poštar:''' [[Primož Pirnat]]
*'''Napovedovalec:''' [[Gojmir Lešnjak]]
*'''Milena Cikuta:''' [[Mirjam Korbar Žlajpah]]
{{Col-break}}
*'''Ana:''' Alenka Cilenšek
*'''Sara:''' Ana Režek
*'''Lažna Severina:''' Maja Ajdič
*'''Plesalka v nočnem lokalu:''' Anita
*'''Pavličina žena:''' Bojana Zemljič
*'''Pavličina hči:''' Petra Petan
{{Col-break}}
*'''Paznik v zaporu:''' [[Matevž Luzar]]
*'''Kepa:''' psička Kepa
*'''Avtoprevoznik:''' [[Feri Lainšček]]
*'''Radijska napovedovalka (glas):''' Edita Žugelj
*'''Spremljevalni ansambel Severine »Novi redatelji«:''' [[Klemen Dvornik]], Simon Dvornik, Miha Mlaker in Nejc Pohar
{{Col-end}}
==Ekipa==
*'''direktor fotografije:''' [[Valentin Perko]]
*'''montažer:''' [[Janez Bricelj]]
*'''glasba:''' [[Saša Lošić]]
*'''oblikovalec zvoka:''' Boštjan Kačičnik
*'''scenograf:''' Miha Ferkov
*'''kostumografinja:''' Nataša Rogelj
*'''oblikovalka maske:''' Mirjam Kavčič
==Nagrade==
*sedem zlatih oz. tri velike [[Zlata rola|zlate role]] za nadpovprečno gledanost (podeljujeta Kolosej in Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev)<ref>{{Navedi splet|title=Tretja velika zlata rola za Petelinji zajtrk|url=https://www.film-center.si/sl/novice/6598/tretja-velika-zlata-rola-za-petelinji-zajtrk/|website=www.film-center.si|accessdate=2021-06-25|date=4. marec 2008}}</ref>
*2008: [[Nagrada viktor|nagrada viktor 2007]] za posebne dosežke: Marko Naberšnik<ref>{{Navedi splet|title=Viktorji 2007: Dobitniki teh prestižnih nagrad so znani|url=https://www.dnevnik.si/305722|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-25|date=16. marec 2008|archive-date=2021-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210625183137/https://www.dnevnik.si/305722|url-status=dead}}</ref>
*2009: nagrada zlata ptica za dosežke na področju filma v letu 2008: Marko Naberšnik (podeljuje Liberalna akademija)<ref>{{Navedi splet|title=In letošnje zlate ptice so ...|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/in-letosnje-zlate-ptice-so/159030|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-25|language=sl|date=7. maj 2009}}</ref>
=== [[Festival slovenskega filma 2007]] ===
*vesna za scenarij
*vesna za režijo
*vesna za moško vlogo: Vlado Novak
*nagrada občinstva
*[[Stop (revija)|Stopova]] nagrada za najboljšo igralko leta: Pia Zemljič<ref name=":0" />
== Izdaje na nosilcih ==
* Petelinji zajtrk. video DVD. Ljubljana : Ljubljanski kinematografi, 2008
== Sklici ==
{{sklici|30em}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.petelinjizajtrk.com/si/index.html Uradna spletna stran]
*[https://arsmedia.si/celovecerni-filmi/petelinji-zajtrk Podatki o filmu na spletnih straneh producenta Arsmedia]
* {{IMDb title|id=1114690|title=Petelinji zajtrk}}
* {{BSF|id=petelinji-zajtrk|title=Petelinji zajtrk}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{Marko Naberšnik}}
[[Kategorija:Filmi leta 2007]]
[[Kategorija:Slovenski komični filmi]]
[[Kategorija:Slovenski romantični filmi]]
[[Kategorija:Romantično komični filmi]]
[[Kategorija:Filmi Ars Medie]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
ny8hatup0b1394glja1onnksz5z6e9v
Joseph Marie Dessaix
0
169244
6761746
5931336
2026-10-07T12:04:01Z
Engelbert
76895
pp
6761746
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
| name = Joseph Marie Dessaix
| nickname =
| allegiance =
| branch =
| serviceyears =
| rank =
| unit =
| commands =
| battles =
| awards =
| relations =
| laterwork =
}}
'''Joseph Marie Dessaix''', [[Francozi|francoski]] [[general]], [[matematik]] in [[vojaški zgodovinar]], * [[24. september]] [[1764]], † [[26. oktober]] [[1834]].
== Sklici ==
{{sklici|1}}
{{portal|Vojaštvo}}
{{Normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Dessaix, Joseph}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski matematiki]]
[[Kategorija:Francoski vojaški zgodovinarji]]
hpb5sshi4cryk8y4rzifvvdf2dspw5h
6761748
6761746
2026-10-07T12:05:49Z
Engelbert
76895
dodal [[Kategorija:Nosilci legije časti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6761748
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
| name = Joseph Marie Dessaix
| nickname =
| allegiance =
| branch =
| serviceyears =
| rank =
| unit =
| commands =
| battles =
| awards =
| relations =
| laterwork =
}}
'''Joseph Marie Dessaix''', [[Francozi|francoski]] [[general]], [[matematik]] in [[vojaški zgodovinar]], * [[24. september]] [[1764]], † [[26. oktober]] [[1834]].
== Sklici ==
{{sklici|1}}
{{portal|Vojaštvo}}
{{Normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Dessaix, Joseph}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski matematiki]]
[[Kategorija:Francoski vojaški zgodovinarji]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
aiw9aqh9a587ofw4xg72k2mvzzhdvdz
Thomas Luckmann
0
172973
6761902
6745307
2026-10-07T20:41:08Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761902
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba|name=Thomas Luckmann|birth_place=[[Jesenice]], [[Kraljevina Jugoslavija]] (zdaj [[Slovenija]])|occupation=[[sociolog]]}}
'''Thomas Luckmann''' (slov. Tomaž Lukman), [[Avstrijci|avstrijsko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], * [[14. oktober]] [[1927]], [[Jesenice]], † [[10. maj]] [[2016]].
Rodil se je na Jesenicah v slovensko-nemški družini (po materini strani iz družine [[Vodušek]]). Študiral je na [[Dunaj|Dunaju]], v [[Innsbruck|Innsbrucku]] in 1956 [[Doktorat|doktoriral]] iz sociologije v ZDA, kjer je mdr. predaval na fakulteti za politične in družbene znanosti v New Yorku. Kot [[Akademski naziv|redni profesor]] sociologije je deloval na Univerzi v [[Frankfurt ob Majni|Frakfurtu ob Majni]] in od 1970 na Univerzi v Konstanci ([[Konstanz|Konstanza]], [[Nemčija]]), kjer je bil od leta 1994 zaslužni profesor. Kot gostujoči profesor je predaval mdr. na univerzah [[Univerza Harvard|Harvard]] in [[Univerza Stanford|Stanford]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Bil je dopisni član [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (od 1997), častni doktor [[Univerza v Ljubljani|ljubljanske]] (1992) in več drugih univerz po svetu ter od 1989 tudi naslovni redni profesor na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani, kjer je prav tako nekajkrat predaval.
Njegova raziskovalna področja zajemajo sociologijo znanja, sociologijo religije, sociologijo jezika in komunikacije ter filozofijo znanosti. Posebno pozornost je posvečal razmerju med [[Filozofija|filozofijo]], družbeno znanostjo in vsakdanjim življenjem ter poskušal razviti filozofsko ([[Fenomenologija|fenomenološko]]) utemeljeno t. i. protosociologijo. Bil je eden najuglednješih svetovnih predstavnikov sociologije religije in teoretikov sodobne sociologije. Luckmann je najbolj znan po delu ''Družbena konstrukcija realnosti'', ki jo je napisal skupaj s [[Peter L. Berger|Petrom Bergerjem]] ter ''Strukture življenjskega sveta'' (v soavtorstvu z [[Alfred Schütz|Alfredom Schützom]]).
== Življenje ==
Luckmann se je rodil leta 1927 na Jesenicah v tedanji [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. Njegov oče je bil avstrijski podjetnik, mati pa Slovenka iz Ljubljane.<ref>{{Navedi revijo|last=Novotný|first=Lukáš|date=2016|title=Sociální a komunikativní konstrukce reality – vzpomínka na Thomase Luckmanna|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=423553|magazine=Sociologický časopis / Czech Sociological Review|volume=52|issue=4|pages=581–589}}</ref> Po materini strani je bil bratranec pesnika [[Božo Vodušek|Boža Voduška]]. Odrasel je v dvojezičnem okolju, kjer je govoril slovensko in nemško, in kot otrok spoznal dve zelo različni kulturi.<ref name=":0">{{Navedi revijo|date=2016-12-01|title=Nachrichten und Mitteilungen|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s11577-016-0396-z|magazine=KZfSS Kölner Zeitschrift für Soziologie und Sozialpsychologie|language=de|volume=68|issue=4|pages=757–767|doi=10.1007/s11577-016-0396-z|issn=1861-891X}}</ref> Na Jesenicah je obiskoval slovensko šolo do leta 1941, ko se je družina po začetku [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] preselila v [[Celovec]], kjer je obiskoval gimnazijo. Leta 1943 se je po očetovi smrti z materjo preselil na Dunaj.<ref name=":0" /> Tam je samodejno dobil nemško državljanstvo in bil leta 1944 vpoklican v [[Wehrmacht|nemško vojsko]],<ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Endreß|first=Martin|date=2016-11-01|title=Thomas Luckmann (October 14, 1927–May 10, 2016)|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s10746-016-9416-2|magazine=Human Studies|language=en|volume=39|issue=4|pages=487–491|doi=10.1007/s10746-016-9416-2|issn=1572-851X}}</ref> kjer je služil v pomožnem letalskem osebju.<ref>{{Navedi knjigo|title=„Teilweise zufällig, teilweise, weil es doch Spaß macht“|url=https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-531-92300-0_4|publisher=VS Verlag für Sozialwissenschaften|date=2010|location=Wiesbaden|isbn=978-3-531-92300-0|pages=73–98|doi=10.1007/978-3-531-92300-0_4|language=de|first=Thomas|last=Luckmann|editor-first=Monika|editor-last=Wohlrab-Sahr}}</ref> Zaradi manjših poškodb so ga tik pred koncem vojne premestili v vojaško bolnišnico na [[Bavarska|Bavarskem]].<ref>{{Navedi knjigo|edition=|title=Kultursoziologie: Paradigmen, Methoden, Fragestellungen|publisher=Verlag für Sozialwissenschaften|date=|location=Wiesbaden|isbn=978-3-531-16230-0|editor-first=Monika|editor-last=Wohlrab-Sahr|last=Luckmann|first=Thomas|year=2010|page=73–98|chapter=Teilweise zufällig, teilweise, weil es doch Spaß macht}}</ref> Tam so ga zajeli [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriški vojaki]] in leta 1945 je postal [[vojni ujetnik]], a je po treh mesecih pobegnil iz ujetništva. Vrnil se je na Dunaj, kjer so mu zaradi vpoklica v vojsko priznali maturo.<ref name=":1" /> Začel je študirati filozofijo in jezikoslovje na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]] in nato v Innsbrucku.<ref name=":1" />
Leta 1950 se je poročil z Benito Petkevic, rojeno v [[Latvija|Latviji]]. Poroka je pomenila prelomnico v njegovem življenju. Z ženo sta se odselila v ZDA, kjer je v New Yorku sprva delal kot šofer, žena pa kot strojepiska. Nadaljeval je s študijem sociologije in filozofije na New School for Research, kjer je spoznal ljudi, ki so ključno vplivali na njegovo delo. Z ženo sta imela tri hčere – Majo, Maro in Metko.<ref name=":0" /> Umrl je zaradi raka 10. maja 2016 v 88. letu starosti na svojem domu v Avstriji.<ref name=":1" />
Luckmanna je v mladosti zanimalo jezikoslovje, zgodovina in filozofija. Tudi v ZDA je kot glavni študijski predmet izbral filozofijo, sociologijo pa le kot dodatnega. V sociologijo se je usmeril pod vplivom profesorjev [[Alfred Schütz|Alfreda Schütza]], Doriona Cairnsa, Alberta Salomona in Carla Meyera, po katerih se je zgledoval.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Estruch|first=Joan|date=2008|title=A conversation with Thomas Luckmann|url=https://doi.org/10.1177/0037768608097237|magazine=Social Compass|language=en|volume=55|issue=4|pages=532–540|doi=10.1177/0037768608097237|issn=0037-7686}}</ref> Sociologijo je pobliže spoznal preko Schützovega dela na področju sociološke fenomenologije. Nato je spoznal Bergerja, s katerim je kasneje skupaj napisal eno svojih najbolj znanih del (''Družbena konstrukcija realnosti''). S sociologijo religije se je seznanil, ko ga je Meyer prosil, da opravil terensko raziskavo o cerkvah v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]] po 2. svetovni vojni. To ga je tako prevzelo, da se je vpisal na doktorski študij sociologije.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Dreher|first=Jochen|last2=Göttlich|first2=Andreas|date=2016-03-01|title=Structures of a Life-Work: A Reconstruction of the Oeuvre of Thomas Luckmann|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s10746-016-9392-6|magazine=Human Studies|language=en|volume=39|issue=1|pages=27–49|doi=10.1007/s10746-016-9392-6|issn=1572-851X}}</ref> Svojo prvo akademsko službo je dobil na univerzi Hobart College v Genevi v ameriški zvezni državi [[New York (zvezna država)|New York]], nato pa se je po smrti Alfreda Schütza vrnil na svojo matično univerzo. Profesorski položaj je dobil leta 1965 na Univerzi v Frankfurtu. Po objavljenih knjigah v letih 1963 in 1966 ter odmevnih esejih je leta 1970 postal profesor sociologije na Univerzi v Konstanci, kjer je delal do upokojitve <ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Adam|first=Frane|last2=Čas|first2=Bojan|date=2004|title=Utemeljitev za imenovanje dr. Tomaža Luckmanna, profesorja emeritusa, za častnega člana Slovenskega sociološkega društva|magazine=Družboslovne razprave|pages=87–89}}</ref> in potem postal zaslužni profesor.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Zyklos 3: Jahrbuch für Theorie und Geschichte der Soziologie|publisher=Springer VS|date=2017|location=Wiesbaden|isbn=978-3-658-13710-6|editor-first=Martin|editor-last=Endreß}}</ref> V Konstanci se je ukvarjal z interdisciplinarnimi raziskavami in napisal številne eseje o sporazumevanju, jezikoslovju, literaturi in zgodovini.
== Raziskovalna področja in znanstvene teorije ==
=== Filozofija in socialna kognicija ===
Luckmann je pripadal fenomenološko usmerjeni sociološki šoli, katere začetnik je bil avstrijsko-ameriški raziskovalec Alfred Schütz. Luckmannovo delo je temeljnega pomena za področja fenomenološke sociologije, sociologije religije v sodobnih družbah ter sociologije znanja in sporazumevanja.<ref name=":1" /> Zaradi svoje interdisciplinarne narave ostaja zelo aktualno.<ref>{{Navedi revijo|last=Sica|first=Alan|date=2016|title=Social construction as fantasy: Reconsidering Peter Berger and Thomas Luckmann's The Social Construction of Reality after 50 years|url=https://doi.org/10.1177/1749975515614869|magazine=Cultural Sociology|language=en|volume=10|issue=1|pages=37–52|doi=10.1177/1749975515614869|issn=1749-9755}}</ref>
=== Socialni konstrukcionizem ===
Socialni konstrukcionizem lahko namesto kot teorijo bolje opredelimo kot pristop k družbenim pojavom.<ref>{{Navedi knjigo|title=The SAGE encyclopedia of the sociology of religion|last=Hjelm|first=Titus|publisher=SAGE|year=2020|isbn=9781473942202|location=Thousand Oaks, CA|editor-last=Possamai|editor-first=Adam|chapter=Social constructivism}}</ref> Luckmannov socialni konstrukcionizem se kaže v stališču, da je vse znanje družbeno pogojeno, vključno z najbolj osnovnimi zdravorazumskimi predstavami o vsakdanjosti ter pojmi, kot so spol, narodnost, narod in religija. Vse to se vzdržuje skozi socialne interakcije, zlasti skozi jezik. Skupaj s Petrom Bergerjem je Luckmann leta 1966 izdal knjigo ''Družbena konstrukcija realnosti'', ki je pojem "družbena konstrukcija" vpeljala v sociološki besednjak. Pomembna je bila tudi za sociologijo religije, saj je odstopala od pogleda, da imajo verske vrednote osrednjo vlogo v družbenem redu, in trdila, da družbeni red konstruirajo posamezniki in/ali skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Encyclopedia of global religion {{!}} WorldCat.org|url=https://search.worldcat.org/title/767737455|website=search.worldcat.org|accessdate=2024-09-02|language=en}}</ref> Knjigo so doslej prevedli v trinajst jezikov in sodi med temeljno sociološko literaturo.<ref name=":3" /> Berger je o knjigi dejal: "Nekdo me je vprašal, zakaj knjiga ni imela takojšnjega vpliva? Vpliv je prišel precej kasneje, zato sem mu odgovoril, da komorne glasbe ne moreš izvajati na rokovskem koncertu. In v primerjavi s tedanjim dogajanjem v družboslovju sva z Luckmannom izvajala komorno glasbo."<ref>{{Navedi revijo|last=Vera|first=Hector|date=2016|title=An interview with Peter L. Berger: Chamber music at a rock concert|url=https://doi.org/10.1177/1749975515616825|magazine=Cultural Sociology|language=en|volume=10|issue=1|pages=21–29|doi=10.1177/1749975515616825|issn=1749-9755}}</ref>
=== Sociologija religije ===
Ko je zaključil s terenskim delom v Nemčiji in napisal svojo disertacijo, so Luckmanna prosili, da napiše pregledne članke o sociologiji religije. Ker so ga [[Pozitivizem|pozitivistični]] pogledi na sociologijo religije, ki jih je podpirala cerkev, razočarali, je leta 1963 napisal knjigo ''Nevidna religija''.<ref name=":3" /> Angleški prevod je izšel leta 1967. Luckmann meni, da obstajajo štiri oblike religije. Prva je "splošna in nespecifična osnovna družbena oblika, ki predstavlja objektiven celovit pogled na svet in daje pomen obstoju družbe."<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Weigert|first=Andrew J.|date=1974|title=Whose Invisible Religion? Luckmann Revisited|url=https://academic.oup.com/socrel/article-abstract/35/3/181/1645005?redirectedFrom=fulltext|magazine=Sociological Analysis|volume=35|issue=3|pages=181|doi=10.2307/3710648|issn=0038-0210}}</ref> Druga je "specifična institucionalna družbena oblika religije, ki jo določajo verske predstave, ki tvorijo sveto vesolje, le-to pa je del pogleda na svet."<ref name=":6" /> Tretja je "splošna nespecifična oblika osebne religioznosti, ki je ponotranjen subjektivni sistem vrednot, ki odseva objektivizirano splošno in nespecifično osnovno družbeno obliko religije."<ref name=":6" /> Zadnja je "posebna biografska oblika religioznosti v posameznikovi zavesti."<ref name=":6" /> Na podlagi [[Émile Durkheim|Durkheimovega]] dela je Luckmann razvil funkcionalni pogled na teoretične cilje. V svojih teorijah je ponovil Durkheimovo prepričanje, da je "prvotni simbolni sistem, ko se je človek ločil od živalskega sveta, bil verski."<ref name=":6" /> Namesto da bi sledil razširjenim razlagam sekularizacije, je Luckmann poudaril nastanek nove oblike religije v 20. stoletju: zasebne religije.<ref name=":5" /> Menil je, da sta razcvet različnih pogledov na svet in institucionalno posplošenje religije vodila v zasebnost religije, ne pa v njeno opustitev.<ref name=":2" /> Čeprav je bila na začetku deležna ostrih kritik, je ''Nevidna religija'' postala temeljno delo sociologije religije 20. stoletja, zlasti v povezavi z ''Družbeno konstrukcijo realnosti''.
=== Sociologija znanja in sporazumevanja ===
Luckmannov prispevek k sociologiji znanja in sporazumevanja izhaja iz njegove skrbne analize povezanosti med sociokulturnimi jezikovnimi praksami in konstrukcijo družbene realnosti.<ref name=":2" /> Njegova sociologija znanja nudi teoretični okvir za preučevanje diskurza.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Keller|first=Reiner|date=2012-08-30|title=Entering Discourses: A New Agenda for Qualitative Research and Sociology of Knowledge|url=https://czasopisma.uni.lodz.pl/qualit/article/view/11869|magazine=Qualitative Sociology Review|language=en|volume=8|issue=2|pages=46–75|doi=10.18778/1733-8077.8.2.04|issn=1733-8077}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi analiz pogovorov je izdelal teorijo "sporazumevalnih žanrov", v kateri načini izražanja, kot so opravljanje, pregovori in šale, služijo kot oblike družbenega znanja in orodja za oblikovanje družbene strukture.<ref name=":2" /> Na ta način nudi celovit pogled na družbo kot simbolni red in simbolni vrstni red, kar vključuje ravni in izvajalce ter njihove interakcije.<ref name=":7" /> Luckmann izpostavlja vlogo jezika v vsakdanjem "sporazumevalnem kolesju" pri konstrukciji skupne družbene resničnosti.<ref name=":7" /> Z etnografijo govora je preučeval načine socialne interakcije, ki se razlikujejo glede na vir družbenih omejitev.<ref name=":2" />
=== Družbena dejavnost ===
Luckmann je na področju analize družbene dejavnosti nadaljeval delo Alfred Schütza in leta 1982 na podlagi Schützovih zapiskov in nedokončanih rokopisov dokončal knjigo ''Strukture življenjskega sveta'', ki je izšla po Schützovi smrti.<ref name=":1" /> Z delom na podlagi Schützove analize je nadaljeval in leta 1992 izdal ''Teorijo družbene dejavnosti''.<ref name=":1" />
== Priznanja ==
Skupaj z Richardom Grathoffom in Walterjem Sprondelom je Luckmann osnoval Družboslovni arhiv v Konstanci (znan tudi kot spominski arhiv Alfreda Schütza).<ref name=":1" /> Tam je s sodelavci zbiral gradivo o družboslovju v Nemčiji in kasneje je ustanova postala uradni arhiv Nemškega sociološkega združenja.<ref name=":2" /> Arhiv hrani tudi izvirnike Luckmannovih del.
Leta 1989 je Luckmann postal nazivni redni profesor na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerze v Ljubljani]]. Leta 1992 je prejel častni doktorat Univerze v Ljubljani in leta 1997 postal dopisni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Leta 1998 je prejel častni doktorat Norveške univerze za znanost in tehnologijo.<ref>{{Navedi splet|title=Honorary Doctors - NTNU|url=https://www.ntnu.edu/phd/honorary-doctors|website=www.ntnu.edu|accessdate=2024-09-02}}</ref> Nemško sociološko združenje mu je leta 2002 na svojem kongresu podelilo nagrado za izjemne življenjske prispevke k sociologiji in ga leta 2016 imenovalo za častnega člana.<ref name=":1" /> Leta 2004 je postal častni član [[Slovensko sociološko društvo|Slovenskega sociološkega društva]].<ref name=":4" />
== Dela ==
* ''Problem religije v moderni družbi'' (1963)'' - Das Problem der Religion in der modernen Gesellschaft''
* ''Družbena konstrukcija realnosti'' (1966 /slov.prevod 1988 - s [[Peter L. Berger|Petrom L. Bergerjem]]) - Die gesellschaftliche Konstruktion der Wirklichkeit
* ''Nevidna religija'' (1967 /1997) - Die unsichtbare Religion
* ''The structures of Life-World I, II'' (1973, 1989) (soavtor)
* ''Sociologija jezika'' (1975) - Soziologie der Sprache /Sociology of Language
* ''Strukture življenjskega sveta'' (1982, iz zapuščine [[Alfred Schütz|Alfreda Schütza]]) - Strukturen der Lebenswelt
* ''Življenjski svet in družba'' (1980) - Lebenswelt und Gesellschaft
* ''Modernost, pluralizem in kriza smisla'' '': orientacija modernega človeka'' (s Petrom L. Bergerjem, 1999)
* ''Družba, komunikacija, smisel, transcendenca'' (2007)
==Sklici==
{{sklici}}
== Viri ==
* Kerševan, M. (1992). Luckmann [lúkman], Thomas. ''Enciklopedija Slovenije'' 6, 334.
* Kerševan, M. (15. maj 2016). [https://www.sociolosko-drustvo.si/thomas-tomaz-luckmann-14-10-1927-10-5-2016/73144/ Thomas (Tomaž) Luckmann (14.10.1927-10.5.2016)]. Slovensko sociološko društvo
* Schnettler, B. (2006). ''Thomas Luckmann''. UVK Verlagsgesellschaft.
* [https://www.sazu.si/clani/thomas-luckmann Thomas Luckmann]. Slovenska akademija znanosti in umetnosti (24. november 2024).
* Splichal, S. (2016). Thomas Luckmann: (1927-2016). ''Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti'' 67, 243–245.
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Luckmann, Thomas}}
[[Kategorija:Nemški sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Nemški akademiki]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Socialni konstrukcionizem]]
[[Kategorija:Nemški Slovenci]]
bejwh11w8vps4y25gj9crtt82i7kw0x
Fran Levec
0
173972
6761835
6713693
2026-10-07T17:18:51Z
MaksiKavsek
244409
p
6761835
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Fran Levec''' (tudi '''Franz Leutz'''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01099 {{!}} Ljubljana - Ježica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-jezica/01099/?pg=13|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-17}}</ref>), {{IPA|sl|ˈfɾaːn ˈleːʋəts}}, [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[esejist]], [[pesnik]], [[profesor]], [[Slovenistika|slovenist]], [[slovaropisec]] in [[urednik]], * [[4. julij]] [[1846]], [[Ježica]], † [[2. december]] [[1916]], [[Ljubljana]].
== Življenje ==
Levec se je rodil 4. julija 1846 na Ježici kot prvi izmed petih otrok staršema Gašperju in Ani (roj. Selan).<ref name=":0" /> Družina se je kmalu preselila v Radomlje pri Kamniku, kjer je Levec preživel svoja otroška leta. Pri devetih letih se je preselil k babici v Ljubljano in tam začel obiskovati drugi razred osnovne šole v Ljubljani. Leta 1859 se je vpisal v prvi razred gimnazije, ki jo je leta 1867 z odlično oceno na maturi dokončal. V dijaških letih je bil domači učitelj, med drugim pri [[Janko Kersnik|Janku Kersniku]]. Bil je sodelavec ''[[Zgodnja Danica|Zgodnje Danice]]'', ''[[Slovenski glasnik|Slovenskega glasnika]]'', ''[[Učiteljski tovariš|Učiteljskega tovariša]]'', dijaškega lista ''Torbica'', leta [[1862]] pa rokopisne literarne knjige ''Triglav''. Leta 1867 je odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral [[slavistika|slavistiko]], [[germanistika|germanistiko]], [[zgodovina|zgodovino]] in [[zemljepis|zemljepis]]. Dunajsko obdobje Levčevega življenja (1867–71) je bilo obdobje aktivnega političnega sodelovanja, dopisovanja s slovenskimi literati [[Josip Jurčič|Jurčičem]], [[Fran Celestin|Celestinom]], [[Josip Stritar|Stritarjem]], [[Janko Kersnik|Kersnikom]], [[Fran Šuklje|Šukljetom]] in [[Fran Levstik|Levstikom]] ter obdobje javnih nastopov na akademskih prireditvah. Na [[Dunaj|Dunaju]] je deloval v [[Josip Stritar|Stritarjevem]] in v [[Ljubljana|Ljubljani]] v [[Fran Levstik|Levstikovem]] krogu, kjer je veljal za eno osrednjih literarnih in kulturnih osebnosti. Prve pesmi je izdal v dijaškem zborniku ''[[Venec]]'', v začetku 70. let je objavil nekaj [[potopis|potopisnih]] [[feljton|feljtonov]], nato prešel v kritiko in [[literarna zgodovina|literarno zgodovino]]. V letih 1862–75 je pisal pesmi.
Leta 1871 je začel poučevati na [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Gorica|Gorici]], leta 1873 pa na ljubljanski [[realka|realki]], kjer je služboval 28 let. Poučeval je slovenščino, [[Nemščina|nemščino]], [[Zgodovina|zgodovino]] in [[zemljepis]]. Bil je sodelavec ''[[Ljubljanski zvon|Zvona]]'' in ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]]''. 1881–90 je bil soustvarjalec in urednik ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskega zvona]]''. Kot [[kritik]], organizator in mentor sodi med utemeljitelje [[slovenski realizem|slovenskega realizma]], vplival je npr. na razvoj [[Anton Aškerc|Aškerčeve]] poezije. Odmevna zanj je bila literarnoteoretično polemika z [[Janko Pajk|Jankom Pajkom]] o [[heksameter|heksametru]].
Kot [[literarni zgodovinar]] je razvil obliko [[biografska študija|biografske študije]] oz. [[esej|eseja]] (mdr. o [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]], [[France Prešeren|Francetu Prešernu]], [[Matija Čop|Matiji Čopu]], [[Simon Jenko|Simonu Jenku]] v ''[[Ljubljanski zvon|Zvonu]]'' 1879). Zbral in obdelal je veliko gradiva o Francetu Prešernu, pisal je še o drugih slovenskih avtorjih (v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' in izdajah ''[[Slovenska matica|Slovenske matice]]''). Izdajal je zbrana oz. izbrana dela [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]], [[Fran Levstik|Frana Levstika]], [[Fran Erjavec|Frana Erjavca]], [[Matija Valjavec|Valjavčeve]] pesmi idr. Po letu [[1882]] je delal v ''[[Slovenska matica|Slovenski matici]]'', 1893–1907 je bil njen predsednik, dve desetletji je vodil knjižni odsek, oblikoval njene knjižne zbirke in periodiko (''Letopis, Zbornik''). Sestavil je prvi ''[[Slovenski pravopis]]'', ki je izšel leta 1899 na [[Dunaj]]u. Pomemben pa je tudi kot organizator šolstva. Od leta 1903–1913 je bil deželni šolski nadzornik za osnovne šole na Kranjskem. Upokojil se je leta 1915.
== Delo ==
=== Pesništvo ===
Levec se je že zgodaj začel ukvarjati s književnostjo. Leta 1862 je s Francem Dolenjcem, Blažem Grčo, Franom Košmeljem, Andrejem Ramovšem in Ivanom Vilfanom od januarja do julija pisal v dijaško rokopisno knjigo Triglav. Knjiga vsebuje 22 njegovih tako krajših kot tudi daljših pesmi, obširno novelo z naslovom Nuna, jezikoslovni pravopisni poziv Pazi! in sklepno kritično besedo z naslovom Ob slovesu. V dijaškem zborniku Venec (1862) je objavil 3 svoje pesmi: Milo nam strune pojo, Mlada mati in Sloveniji. Istega leta so dijaki ljubljanske gimnazije začeli izdajati Torbico, kjer je objavil pet svojih pesmi. Izšle so štiri številke, dve je policija zaplenila. Njegovi vzorniki so bili Prešeren, Valjavec, Levstik in Jenko. Pisal je liriko in epiko. Levec je s pesništvom zaključil zaradi lastne kritičnosti in kritike Levstika.
Njegove pesmi so: Okamnjeni lovec, Cerkvica na gori, Mlada mati, Grob, Slovo od prečastitega gospoda Ivana Macuna, Prečastitemu Antonu Umeku v spomin prvega spoznanja, Naša dela, Potok, Naši pevci, Naše življenje, Milo nam strune pojo, Mlada mati, Sloveniji, Vse drobno, Stari grad, Moč ljubezni, Sonet dr. Janezu Bleiweisu, Blazemu prijatelju …
=== Dramatika ===
Napisal je dramo ''Skrivna Slovenka'', obraz iz ljubljanskega življenja v 2 aktih. Drama je napisana na 25 listih, prikazuje pa značilne razmere tedanjega družbenega življenja in osvetljuje razmerje slovenskega meščanstva do slovenske literature. Objavil jo je v rokopisni knjigi Triglav.
=== Literarne in pravopisne študije ter potopisi ===
Leta 1869 je Levec v Slovenskem narodu objavil tri podlistke z naslovom ''Življenje v toplicah'' (1. Doberna, 2. in 3. Gleichenberg). Opisoval je letoviške goste, razgovore z natakarico, letoviško čitalnico … Leta 1872 je potoval po zahodni Nemčiji, Švici in severni Italiji. Spomine o tem potovanju je zapisal v zbirki črtic s poti z naslovom Lepi dnevi. Črtice je nameraval izdati v samostojni knjigi, vendar je na koncu objavil le dve črtici v Jurčičevih Listkih leta 1872.
''Pravda o šestomeru:'' S člankom »Slovenski šestomer« je nadaljeval Stritarjev spis o tem predmetu ter dokazoval, da je Koseski delal po dobro premišljenih pravilih take šestomere, kakor jih za slovenščino zahteva Stritar. Leta 1876 je Stritar v svoji razpravi Šestomer slovenski, ki je bila objavljena v Zvonu, namreč lansiral teorijo, da se spondeji delajo po pravilu naglašeni zlog + besedna meja + poljubni zlog in da je pri Koseskem cezura vedno moška. Tej trditvi je ugovarjal Pajk v Zori. Levec je konec januarja 1878 izdal ostro in brezobzirno pisano brošuro »Pravda o slovenskem šestomeru. Odgovor mariborskemu šestomerniku Janku Pajku«.
''Slovenski pravopis:'' Levcu je leta 1895 Šuklje predlagal, da na podlagi [[Maks Pleteršnik|Pleteršnikovega]] slovarja sestavi pravopis. Načela, po katerih je delo sestavil, je 1898 objavil v članku »Slovenski pravopis«, ki je izšel v Ljubljanskem zvonu (276–283). Levec je zvesto upošteval normo, ki jo je predpisal Pleteršnikov slovar. V javnosti je najbolj odmevala njegova odločitev za zapis bravec, zaradi katerega so ga dolgo spremljale številne polemike.
=== Urednikovanje: Ljubljanski zvon ===
Za Zvon 1879 je na Stritarjevo prošnjo napisal svoje znamenite, deloma anekdotične biografije Vodnika, Prešerna, Čopa in Jenka. Ko je dunajski Zvon konec 1880 prenehal izhajati, so bili tudi njegovi bogati osebni stiki s tedanjimi pisatelji, zanimanje za kulturne potrebe Slovencev, delavnost in vztrajnost vzrok, da je postal urednik Ljubljanskega zvona. Okoli sebe je zbral skoraj vse tedanje pisatelje in pesnike različnih smeri in nazorov: Jurčiča, Kersnika, Tavčarja, Trdino, Mencingerja, Detelo, H. Dolenca in Stareta Po vzoru Janežičevega Slovenskega glasnika je Levec Ljubljanskemu zvonu začrtal dvojno smer: leposlovno in poljudno. Za slovanske književnosti je imel stalne poročevalce, med njimi Štreklja in Stareta; urednik sam pa je uspešno obdeloval svoje priljubljeno polje domače slovstvene zgodovine. Središče njegovega zanimanja je ostal Prešeren; za njegov življenjepis in za komentar poezij je vestno beležil vsak nov prispevek, objavil priloge za njegovo biografijo ter zbiral tiskano in pisano gradivo o njem, ki je danes ohranjeno v »Prešernovi mapi« v današnjem NUK-u. Zelo obsežno korespondenco svojih številnih sodelavcev je zapustil ljubljanskemu mestnemu arhivu.
=== Slovenska matica ===
1882 je postal njen odbornik, bil od leta 1886 do 1892 prvi podpredsednik, skoraj 20 let je načeloval književnemu odseku, po Marnovi smrti pa ji je do leta 1907 predsedoval. Najprej je preosnoval njen Letopis v zbirko »učenoznanstveno in poljudnoznanstveno pisanih razprav«. Za leposlovje, izvirno in prevodno, se je na Levčev predlog osnovala Zabavna knjižnica (1886); za njo je Levec uredil dva zvezka Erjavčevih izbranih spisov z življenjepisom (1888–1889). Dr. Karlu Glaserju je Levec pomagal pri pisanju Zgodovine slovenskega slovstva. Slovenska matica je leta 1894 začela izdajati Knezovo knjižnico, ki jo je Levec 13 let urejeval in v njej zbral pripovednike: Govekarja, Detelo, Mencingerja, Meška, Cankarja.
Razen Erjavčevih spisov je za Slovensko matico uredil Valjavčeve Poezije (1900), z uvodno študijo o Valjavcu kot pesniku. Izdal je Jurčičeve zbrane spise v 11 zvezkih (1882–92). Ureditev Levstikovih zbranih spisov v 5 zv. (1891–1895), zlasti njegovih poezij, je povzročala Levcu veliko težav predvsem zaradi mnogih inačic, kajti Levstik je svoje pesnitve, ki so nastajale v dolgi dobi 40 let, neprestano pilil in jezikovno prenarejal. Vsakemu zvezku je dodal potrebni tolmač, zadnjemu pa še študijo o Levstiku.
France Bernik je zbral Levčevo korespondenco s številnimi literarnimi in kulturnimi osebami. Vseh najdenih pisem je 822, poslana pa so bila 76 naslovljencem.
== Izbrana bibliografija ==
=== Delo ===
*''Pravda o slovenskem šestomeru: Odgovor mariborskemu šestomérniku [[Janko Pajk|Janku Pajku]]''. Ljubljana: pisatelj, 1878. {{COBISS|ID=759411}}
*''Životopis Frana Erjavca''. Ljubljana: samozal. F. Levec, 1889. {{COBISS|ID=925043}}
*''Poročilo o javnih in privatnih ljudskih šolah dež. stolu. mesta Ljubljane 1889/90''. Ljubljana: Milič, 1890. {{COBISS|ID=84307456}}
*''Slovenski pravopis''. Dunaj: cesarska kraljeva zaloga šolskih knjig, 1899. {{COBISS|ID=37828609}}
*''Pisma Frana Levca''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967–1973. {{COBISS|ID=5428992}}
===Uredniško delo===
*[[Fran Levstik]]: ''Levstikovi zbrani spisi, Poezije I–II'', Proza I–III''. Ljubljana: I. Kleinmayr & F. Bamberg, 1891. {{COBISS|ID=2522165}}
*[[Josip Jurčič]]: ''Jurčičevih zbranih spisov I–XI. zvezek. Deseti brat: roman''. Ljubljana: Odbor za Jurčičev spomenik, 1882. {{COBISS|ID=29226497}}
*[[Fran Erjavec]]: ''Frana Erjavca izbrani spisi. Del. 1–2, Pripovedni spisi''. Ljubljana: Matica slovenska, 1888. {{COBISS|ID=6218499}}
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Viri ==
* [[Stanko Janež]]: ''Fran Levec''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980. {{Cobiss| ID 11935745}}
* ''Eseji, študije in potopisi''. Ljubljana: Slovenska matica, 1965. {{COBISS|ID=3750657}}
* [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi325754/ ''Fran Levec - SBL'']
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih slovaropiscev]]
* [[seznam urednikov Ljubljanskega zvona]]
{{wikivir}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Levec, Fran}}
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski leksikografi]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski esejisti]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
[[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]]
[[Kategorija:Predsedniki Slovenske matice]]
pd883fliqrs3kkagf6sblbwniyh3026
Vezna posoda
0
175204
6761812
6509754
2026-10-07T15:23:21Z
~2026-54102-29
266960
6761812
wikitext
text/x-wiki
'''Vezna posoda''' je [[posoda]] z več gladinami, v kateri je mirujoča [[kapljevina]] z določeno gostoto. Če je nad gladinami enak [[tlak]], so vse v isti vodoravni [[ravnina|ravnini]]. To je posledica dejstva, da tlak v mirujoči kapljevini ni odvisen od smeri.
{{phys-stub}}
[[Kategorija:Posode]]
5w05w8thhjwkkxchdznoxikmigp8xpv
Pogovor:Trikotna mišica
1
179167
6761816
1324319
2026-10-07T15:34:37Z
EmausBot
59654
Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Deltoidna mišica]]
6761816
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Pogovor:Deltoidna mišica]]
8h5za15fwfz5ckefq1lglxnokf2cxd0
Priželjc
0
180826
6761789
5451133
2026-10-07T14:31:57Z
TadejM
738
dodano infopolje
6761789
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox anatomy
| Name = Priželjc
| Latin = thymus
| Greek = θύμος
| Image = Illu thymus.jpg
| Caption = Položaj človeškega priželjca
| Precursor = tretji [[faringealni žep]]
| System = [[limfatični sistem]], del [[imunski sistem|imunskega sistema]]
| Artery =
| Vein =
| Nerve =
| Lymph = [[traheobronhialne bezgavke]], [[parasternalne bezgavke]]
| Function = podpira razvoj funkcionalnih [[limfocit T|limfocitov T]]
}}
'''Priželjc''' ali '''timus'''<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - tímus|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541610/timus?ld=95&query=timus&SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2021-02-16}}</ref> ([[latinščina|latinsko]] ''thymus'') je primarni [[limfa]]tični [[organ (biologija)|organ]], ki se v človeškem telesu nahaja v sprednjem delu [[prsni koš|prsnega koša]], tik za [[prsnica|prsnico]]. Ta žleza je aktivna le do 14. leta, nato pa začne krneti. V mladosti je [[Limfatični sistem|limfatično tkivo]] in deluje kot bezgavka, hkrati pa spodbuja tudi delovanje ostalih bezgavk v telesu. V njem zorijo [[limfocit T|limfociti T]]. Izloča številne [[rastni faktor|rastne faktorje]] in [[hormon]]e, ki sodelujejo pri [[imunski odziv|imunskem odzivu]]. Njegova glavna naloga je, da izloča timusni hormon (timozin), ki zavira spolni razvoj.
Sestavljata ga limfatično tkivo in [[epitel]]ijske celice. Gradijo ga vezivna ovojnica, temno obarvana skorja, kjer se nahajajo limfociti T, in svetlejša sredica z več epitelijskimi celicami Hassalovih telesc.
== Glej tudi ==
* [[limfatični sistem]]
== Sklici ==
{{sklici}}
{{anatomy-stub}}
[[Kategorija:Imunski sistem]]
[[Kategorija:Organi]]
[[Kategorija:Limfatični sistem]]
{{normativna kontrola}}
70bwuvpttcilciyt5et2biqdwqo76du
Okrogli pronator
0
181732
6761815
1379472
2026-10-07T15:34:27Z
EmausBot
59654
Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Okrogla pronatorna mišica]]
6761815
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Okrogla pronatorna mišica]]
km2sjuk6in4md52juf5xjcaqcw4zqym
Musculus pronator teres
0
181733
6761814
1379473
2026-10-07T15:34:17Z
EmausBot
59654
Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Okrogla pronatorna mišica]]
6761814
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Okrogla pronatorna mišica]]
km2sjuk6in4md52juf5xjcaqcw4zqym
Musculus pronator quadratus
0
181742
6761813
1379922
2026-10-07T15:34:07Z
EmausBot
59654
Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kvadratasta pronatorna mišica]]
6761813
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Kvadratasta pronatorna mišica]]
2ipvk8x50fte7l6kfyeb3s05ia1of4d
Todor Živkov
0
186527
6761932
6635542
2026-10-07T21:28:07Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761932
wikitext
text/x-wiki
{{lektura|razlog=nepravilna prečrkovanja bolgarskih imen}}
{{Infopolje Oseba|image=Todor Jivkov.jpg|caption=Živkov leta 1976}}
'''Todor Hristov Živkov''' ([[bolgarščina|bolgarsko]] '''Toдор Xpиcтoв Живков'''), [[bolgari|bolgarski]] [[politik]] in [[diktator]], * [[7. september]] [[1911]], [[Pravec]], † [[5. avgust]] [[1998]], [[Sofija]], [[Bolgarija]].
Od leta 1954 do 1989 je Živkov vodil Ljudsko republiko Bolgarijo kot generalni sekretar [[Komunistična partija Bolgarija|Komunistične partije Bolgarije]]. Bil je voditelj z drugim najdaljšim stažem v vzhodnem bloku za mongolskim voditeljem Jumžagiinom Cedenbalom, z najdaljšim časom v [[Varšavski pakt|Varšavskem paktu]] in nemonarhični vladar z najdaljšim stažem v [[Zgodovina Bolgarije|bolgarski zgodovini]].
Leta 1954 je postal prvi sekretar Bolgarske komunistične partije (BCP) (generalni sekretar od aprila 1981), bil je predsednik vlade od 1962 do 1971, od 1971 dalje pa kot predsednik Državnega sveta, hkrati pa je bil tudi prvi sekretar partije. Na teh položajih je ostal 35 let, vse do leta 1989, kar pomeni, da je postal drugi najdlje vladajoč voditelj katerekoli države vzhodnega bloka po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in eden najdlje vladajočih nekraljevskih voditeljev v sodobni zgodovini. Njegova vladavina je za Bolgarijo pomenila obdobje politične in gospodarske stabilnosti brez primere, zaznamovano s popolno podreditvijo Bolgarije [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] in željo po krepitvi odnosov z Zahodom. Njegova vladavina je bila nesporna vse do poslabšanja odnosov med vzhodom in zahodom v 80. letih dvajsetega stoletja, ko so stagnirajoča gospodarska situacija, slabša mednarodna podoba ter karierizem in korupcija v partiji oslabili njegov politični položaj. Pod pritiskom vplivnih članov partije je Živkov odstopil 10. novembra 1989, ker ni hotel priznati težav in se soočiti z javnimi protesti. V mesecu dni po Živkovem odstopu se je [[Komunizem|komunistična vladavina]] v Bolgariji končala in v enem letu je Ljudska republika Bolgarija uradno prenehala obstajati.
== Zgodnje življenje in zgodnja kariera ==
Todor Živkov se je rodil 7. septembra 1911 v revni kmečki družini v [[Pravets|Pravetsu]]. Kot mladenič se je preselil v [[Sofija|Sofijo]], da bi poiskal delo ter bil sprejet na srednjo grafično in tipografsko šolo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.geni.com/people/%D0%9C%D0%B0%D1%80%D1%83%D1%86%D0%B0-%D0%96%D0%B8%D0%B2%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B0/6000000001246582711|title=Маруца Гергова Живкова|publisher=GENi.com}}</ref> Za [[marksizem]] se je začel zanimati, ko se je pridružil Bolgarski komunistični mladinski ligi. Leta 1930 se je pridružil komsomolu, mladinski organizaciji Bolgarske komunistične partije (BCP). Ko se je Bolgarija med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] združila z silami osi, je bil Živkov v odporu in je sodeloval pri napadih na nemške čete v revoluciji 9. septembra 1944. Monarhijo je leta 1946 zamenjal [[Socializem|socialistični]] režim, tj. Ljudska republika Bolgarija in PCB Georgija Dimitrova je postala edina prevladujoča sila.<ref name=":10">{{navedi knjigo|last=Zhivkov|first=Todor|title=Memoirs|publisher=Trud i Pravo|year=2006|isbn=978-954-608-133-9|orig-year=1997}}</ref>
Šteje se, da je imel pomembno vlogo pri odpravljanju politične opozicije iz policijskega štaba Sofije, imenovane "Ljudska milica" pod njegovim poveljstvom.<ref>Bar-Zohar, Michael, ''Beyond Hitler's Grasp: The Heroic Rescue of Bulgaria's Jews''. Adams Media Corp. 1998, p.199</ref> Šest mesecev pozneje, leta 1945 je postal član Centralnega komiteja Komunistične partije Bolgarije. Takrat je podpiral prosovjetsko vlado v državi in bil prepričan zagovornik [[Stalinizem|stalinizma]], kar mu je omogočilo napredovanje v Bolgarski komunistični partiji. Pravzaprav je sodeloval pri zaslišanju Trajča Kostova, zgodovinskega člana partije in pripadnika nacionalističnega krila, na montiranem političnem procesu proti njenu leta 1949.<ref name=":5">{{navedi knjigo|last=Ognyanov|first=Lyubomir|title=Политическата система в България 1949 – 1956|publisher=Standart|year=2008|isbn=978-954-8976-45-9}}</ref>
Leta 1951 je Živkov postal član politbiroja partije, ki ga je vodil zet [[Georgi Dimitrov|Georgija Dimitrova]], stalinist V*lko Červénkov.
== Voditelj Bolgarije ==
[[Slika:Todor Zhivkov , eerste secretaris Communistische Partij en president van Bulgari, Bestanddeelnr 924-8077 (cropped).jpg|levo|sličica|252x252_pik|Živkov leta 1971]]
[[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinova smrt]] leta 1953 je povzročila spremembe v bolgarskem komunizmu. Naslednje leto je Živkov prevzel mesto vodje generalnega sekretarja partije, medtem ko je bil Červénkov odstavljen, vendar je ostal predsednik vlade. Takrat so to razlagali kot potezo Červénkova, da ostane na oblasti, saj je bil Živkov v partiji malo znana osebnost. Sedem tednov po tem, ko je [[Nikita Hruščov]] leta 1956 v svojem "tajnem govoru" obsodil Stalinove zločine, je bolgarski centralni komite odobril novo hruščovsko vladno linijo. Tako je odstavil svojega predhodnika in imenoval novega premierja Antona Jugova, člana vladne zveze, Bolgarske varnostne službe (D*ržavna Sigurnost).<ref name="Domestic Policy">[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0062) Domestic Policy and Its Results], Library of Congress</ref>
Živkov je bil vedno zvest moskovski politiki, najprej pod Hruščovom, pozneje z [[Leonid Brežnjev|Leonidom Brežnjevom]], za kar je bil 31. maja 1977 odlikovan z redom heroja [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].
[[Slika:Пластхим - нови производствени мощности 03.jpg|sličica|324x324_pik|Todor Živkov na sprejemu s kruhom in soljo ob odprtju nove tovarne Plastchim v Botevgradu, leta 1980]]
Potem, ko je Živkov prevzel nadzor nad vsemi bolgarskimi organi oblasti, je 19. novembra 1962 združil mesto generalnega sekretarja z vodjo vlade ter s tem postal nesporni voditelj [[Bolgarija|Bolgarije]]. Pred tem pa je pod obtožbami izdaje odslovil Antona Júgova. Na ta način je monopoliziral politični in vladni nadzor. Ta serija ukrepov je motivirala visoke vojaške častnike in partizanske voditelje, kot je bil general Ivan Todorov-Gorunia, ki so nasprotovali revizionistični politiki, da organizirajo državni udar za vzpostavitev socialističnega režima, ki je bil bližje [[Maoizem|maoističnim]] .<ref name="Plan">[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0111) The First Five-Year Plans], Library of Congress</ref> Kmalu zatem, 12. aprila 1965, je potekal proces, na katerem je bila večina obtožencev obsojenih. Če bi se zgodil, bi bil to prvi državni (vojaški) udar v zgodovini v komunistični državi.
S sprejetjem nove ustave leta 1971 se je njegova oblast utrdila s predsedstvom državnega sveta, novoustanovljeni položaj nad vodjo vlade pa je bil prepuščen Stanku Todorovu. Čeprav je vedno ostal zvest moskovskim postulatom, je Živkov na gospodarskem področju razvil liberalnejša stališča in dovolil previdne tržne reforme. Država se je v šestdesetih letih 20. stoletja lotila preoblikovanja iz agrarnega v industrijsko, kar je posledično motiviralo. Obsežni urbanizacijski načrt, v osemdesetih letih dvajsetega stoletja pa so bili odobreni novi ukrepi za izboljšanje gospodarstva, z mešano srečo.<ref name="Plan2">[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0111) The First Five-Year Plans], Library of Congress</ref>
Tako kot drugi voditelji socialističnih držav, je Živkov svoj rojstni kraj [[Pravec]] spremenil v vzorčno mesto.<ref name="Decentralization">[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0113) Industrial decentralization], Library of Congress</ref> Poleg tega, da ga je povezal s prestolnico prek štiripasovne avtoceste, je hišo, v kateri se je rodil, spremenil v muzej. Ustanovil je tovarno bolgarskih računalnikov [[Pravetz]], ki je postala prvi osebni računalnik v državi.
=== Kršitve človekovih pravic ===
V času Živkovega vladanja so bila nesoglasja ostro kaznovana. Bolgarska tajna služba CSS je služila kot strahotno orodje nadzora. Leta 1978 je agent CSS-ja v [[London|Londonu]] umoril bolgarskega disidenta [[Georgi Markov|Georgija Markova]], katerega je zabodel v hrbet s konico dežnika, na katerem je bila vsajena zelo majhna kroglica [[Ricin|ricina]]. Nekdanji general KGB-ja [[Oleg Kalugin]] je ugotovil, da je Markovo usmritev zahteval Živkov, pravi morilec pa je bil Francesco Gullino, ki delal za CSS. [[Blaga Dimitrova]] je bila ostro obsojena in aretirana zaradi kritične upodobitve partijskih funkcionarjev v njenem romanu Lice iz leta 1982.<ref name="Inteligentsia2">[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0181) Zhivkov and the Intelligentsia], Library of Congress</ref> Na stotine drugih nasprotnikov je pa bilo pod Živkovo diktaturo zaprtih v razna koncentracijska taborišča za prisilno delo.
=== Odstop ===
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0529-029, Berlin, Tagung Warschauer Pakt, Gruppenfoto.jpg|sličica|303x303_pik|Živkov (drugi levo) maja 1987 skupaj z preostalimi voditelji držav vzhodnega boka in sovjetskim voditeljem [[Mihail Gorbačov|Gorbačovom]].]]
V zadnjih letih njegovega vladanja je Živkov začel kampanjo za prisilno asimilacijo turške manjšine. Demonstracije te skupnosti proti tem ukrepom so bile ostro zatirane, povzročile so celo smrtne žrtve, po ocenah pa je državo prisilno zapustilo okrog 300.000 [[Turki|Turkov]]. Druga težava je bila kritika pomanjkanja kontinuitete njenih gospodarskih in političnih reform, ki je prihajala tako iz zahodnih držav kot od njene tradicionalne zaveznice, ZSSR. Živkov je pozval k perestrojki, da bi jih poskušala zatreti. Vendar ni užival simpatij sovjetskega predsednika [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] in to dejstvo je skupaj s slabitvijo socialističnih režimov v poznih osemdesetih letih dvajsetega stoletja pomenilo začetek konca njegovega političnega delovanja.<ref name=":13">[http://www.mediapool.bg/%D0%B7%D0%B0-%D1%82%D0%B5%D0%B7%D0%B8-%D1%81%D1%8A%D0%B1%D0%B8%D1%82%D0%B8%D1%8F-%D1%82%D1%80%D1%8F%D0%B1%D0%B2%D0%B0-%D0%B4%D0%B0-%D0%BF%D0%B8%D1%88%D0%B5-%D0%B2-%D1%83%D1%87%D0%B5%D0%B1%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B8%D1%82%D0%B5-news150414.html ''These Events Need to be Discussed in the History Textbooks''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130128084610/http://www.mediapool.bg/%D0%B7%D0%B0-%D1%82%D0%B5%D0%B7%D0%B8-%D1%81%D1%8A%D0%B1%D0%B8%D1%82%D0%B8%D1%8F-%D1%82%D1%80%D1%8F%D0%B1%D0%B2%D0%B0-%D0%B4%D0%B0-%D0%BF%D0%B8%D1%88%D0%B5-%D0%B2-%D1%83%D1%87%D0%B5%D0%B1%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B8%D1%82%D0%B5-news150414.html |date=2013-01-28 }} ''(Bulgarian). Dr. Mihail Ivanov (Interview)''. Mediapool. 22 March 2009. Retrieved 26 May 2012.</ref>
Živkov je dvakrat zagotovil svojo brezhibno ponovno izvolitev za vodjo predsedstva in ni okleval, da bi prenehal kot član odbora na katerem koli položaju, ki se je predstavljal kot politična in celo generacijska alternativa. Vodja zunanjega ministrstva Petar Mladenov je organiziral srečanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in povabil člane okoljske organizacije Ecoglasnost, ki jih režim šteje za disidente. Zaradi velike politične represije proti njenim članom v dneh, ki so sledili, sta premiera Georgija Atanasova in Mladenova prepričala obrambnega ministra in predsednika bližnjega človeka Dobrija Džurova prosila, da odide.<ref name=":132">[http://www.mediapool.bg/%D0%B7%D0%B0-%D1%82%D0%B5%D0%B7%D0%B8-%D1%81%D1%8A%D0%B1%D0%B8%D1%82%D0%B8%D1%8F-%D1%82%D1%80%D1%8F%D0%B1%D0%B2%D0%B0-%D0%B4%D0%B0-%D0%BF%D0%B8%D1%88%D0%B5-%D0%B2-%D1%83%D1%87%D0%B5%D0%B1%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B8%D1%82%D0%B5-news150414.html ''These Events Need to be Discussed in the History Textbooks''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130128084610/http://www.mediapool.bg/%D0%B7%D0%B0-%D1%82%D0%B5%D0%B7%D0%B8-%D1%81%D1%8A%D0%B1%D0%B8%D1%82%D0%B8%D1%8F-%D1%82%D1%80%D1%8F%D0%B1%D0%B2%D0%B0-%D0%B4%D0%B0-%D0%BF%D0%B8%D1%88%D0%B5-%D0%B2-%D1%83%D1%87%D0%B5%D0%B1%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B8%D1%82%D0%B5-news150414.html |date=2013-01-28 }} ''(Bulgarian). Dr. Mihail Ivanov (Interview)''. Mediapool. 22 March 2009. Retrieved 26 May 2012.</ref><ref>See:'2. Обявяваме прогонването на над 360 000 български граждани от турски произход през 1989 г. за форма на етническо прочистване, извършено от тоталитарния режим.' In: ДЕКЛАРАЦИЯ осъждаща опита за насилствена асимилация на българските мюсюлмани [Declaration Condemning the Attempted Forced Assimilation of Bulgarian Muslims]. 11 January 2012. Sofia: Bulgarian Parliament. www.parliament.bg/bg/declaration/ID/13813</ref>
9. novembra 1989, dan pred sejo Politbiroja, je Dzhurov zasebno prosil Živkova, naj odstopi s predsedniškega mesta, in ga še obvestil, da bo večina izvršnega odbora glasovala za njegov odstop. In kljub temu, da je Živkov to poskušal preprečiti, ni imel časa zbrati podpore in 10. novembra 1989, en dan po [[Padec berlinskega zidu|padcu berlinskega zidu]], je Živkov, po 35 letih vodenja države, odstopil s položaja voditelja države. Prav tako se mu je PCB zahvalil za "zasebne storitve" 35 let, ki je bil na čelu formacije. Zamenjal ga je Petar Mladenov, ki je 11. decembra napovedal, da bodo svobodne volitve razpisane pred junijem naslednjega leta.<ref name="Revolution1989">{{navedi knjigo|last=Sebetsyen|first=Victor|title=Revolution 1989: The Fall of the Soviet Empire|publisher=[[Pantheon Books]]|location=New York City|year=2009|isbn=978-0-375-42532-5|url-access=registration|url=https://archive.org/details/revolution1989fa00sebe}}</ref>
Čeprav njegov odstop ni pomenil konca [[Komunizem|komunizma]] v Bolgariji, je bil to prelomnica za prehod v [[Demokracija|demokratično]] državo, v skladu s preostalo vzhodno Evropo po padcu berlinskega zidu.<ref name="expel">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1989/12/14/world/upheaval-in-the-east-communists-in-bulgaria-expel-zhivkov.html|title=Communists in Bulgaria Expel Zhivkov|last=Haberman|first=Clyde|work=[[The New York Times]]|date=1989-12-14}}</ref> Dva dni po padcu berlinskega zidu in volilne napovedi, sta bila Živkov in njegov sin izključena iz bolgarske komunistične partije in vsa pretekla priznanja so jima bila odvzeta.
== Kazensko sojenje ==
Po njegovem padcu z oblasti je nova vladavina Živkova januarja 1990 pripeljala na pet ločenih sodišč – sojenje od št. 1 do št. 5 v Republiki Bolgariji, vsako s svojo obtožnico. Obtožnica št. 1 se je nanašala na 'proces oživitve', obtožnica 2 ga je obtožila prekoračitve pooblastil pri "financiranju mednarodnega komunističnega gibanja", obtožnica 3 je njega in 21 drugih obtožila dajanja visoko tveganih posojil državam v razvoju, obtožnica 4 ga je obtožila oddajanja stanovanj in avtomobilov v skupni vrednosti okoli 24 milijonov dolarjev (v dolarjih iz leta 1990) pripadnikom varnostnih sil in obtožnica 5 ga je obtožila vpletenosti v dejavnosti v koncentracijskih taboriščih in kršitvah človekovih pravic. Prvi štirje so bili takoj privedeni pred sodišče, medtem ko je bila obtožnica 5 pred sodiščem vložena pozneje.
Živkov je izjavil, da je nedolžen po vseh točkah vseh obtožb, a je bil takrat spoznan za krivega po eni od štirih obtožb, obtožnici 4, nato pa je bil obsojen na sedem let zaporne kazni. Zavrnil je sodbo sodišča in se nanjo pritožil. Pritožbeno sodišče je v prvotni sodbi ugotovilo "nenavadnosti" in se odločilo, da jo potrdi, vendar mu je kazen znižalo za samo 1 leto in 6 mesecev. Kmalu se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, zaradi česar je bila njegova kazen spremenjena v [[hišni pripor]].<ref>[http://bookmunch.wordpress.com/2009/04/20/bookmunch-classic-interview-julian-barnes-on-alphonse-daudets-in-the-land-of-pain/ Bookmunch Classic Interview: Julian Barnes on Alphonse Daudet’s In the Land of Pain]</ref>
Predsednik sodišča je izjavil, da se lahko, če je Živkov še vedno nezadovoljen s svojo sodbo, pritoži le na takratnega predsednika Želju Želeva za pomilostitev. Živkov je odločno zavrnil prošnjo za pomilostitev in izjavil, da tudi če jo bo prejel, je ne bo sprejel, saj je menil, da se pomilostitev daje le tistim, ki so krivci, in se ni čutil krivega.
8. junija 1993 je bil na podlagi obtožnice 5 spoznan za nedolžnega.
Leta 1994 je stopila v veljavo njegova kazen v sojenju 4, vendar je bila zaradi njegovega slabega zdravja nadomeščena s hišnim priporom.
Živkov je še naprej zatrjeval svojo nedolžnost in 15. septembra 1995 se je vrhovno sodišče Bolgarije strinjalo z zaslišanjem njegovega tožbenega razloga in ponovno preučilo njegovo sodbo. Živkov je zagrozil, da bo šel na [[Evropsko sodišče za človekove pravice]], če ne bo spoznan za nedolžnega, in obtožil bolgarska sodišča, da sprejemajo politična naročila.<ref name=":1">{{navedi knjigo|last=Hristov|first=Hristo|title=Todor Zhivkov. Biography.|publisher=Siela|year=2009|isbn=9789542805861|location=Sofia}}</ref><ref name=":22">{{navedi splet|title=Арестуват Тодор Живков на този ден преди 30 години СНИМКИ|url=https://www.marica.bg/balgariq/arestuvat-todor-jivkov-na-tozi-den-predi-30-godini-snimki|last=Marica.bg|date=2020-01-18|website=marica.bg|language=bg|access-date=2020-05-10}}</ref><ref name=":3">{{navedi splet|title=На 18 януари се навършват 30 години от арестуването на Тодор Живков - Общество|url=https://bstv.bg/news/na-18-ianuari-se-navrshvat-30-godini-ot-arestuvaneto-na-todor-zhivkov?_locale=bg|website=BSTV.bg|language=bg|access-date=2020-05-10|archive-date=2020-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201008143416/https://bstv.bg/news/na-18-ianuari-se-navrshvat-30-godini-ot-arestuvaneto-na-todor-zhivkov?_locale=bg|url-status=dead}}</ref><ref name=":4">{{navedi knjigo|last=Yankov-Velyovski|first=Yanko|title=Легитимните основи на политическата власт в България|publisher=Янус|year=2007|isbn=978-9548550147|chapter=6}}</ref>
Generalni tožilec Evtim Stoimenov je izjavil, da je bilo tožilstvo "pod močnim pritiskom", da bi ugotovilo, da je Živkov nečesa kriv, in da dokument iz leta 1971 dokazuje njegovo nedolžnost v zvezi z obtožnico 4. Kasneje je odstopil s položaja in ga je zamenjal sodnik Martin Gunev.<ref name=":2">{{navedi splet|title=Арестуват Тодор Живков на този ден преди 30 години СНИМКИ|url=https://www.marica.bg/balgariq/arestuvat-todor-jivkov-na-tozi-den-predi-30-godini-snimki|last=Marica.bg|date=2020-01-18|website=marica.bg|language=bg|access-date=2020-05-10}}</ref>
Bolgarsko vrhovno sodišče je 9. februarja 1996 priznalo Živkova za nekdanjega vodjo države in odločilo, da tožilstvo ni predložilo dokazov za Živkovo krivdo, razveljavilo sodbo po obtožnici 4 in ga razglasilo za nedolžnega po vseh obtožbah. Vendar pa je bil Živkov vseeno odgovoren za kršitve človekovih pravic.
== Poznejše življenje in smrt ==
[[Slika:Central Sofia Cemetery 2018 33.jpg|sličica|255x255_pik|Grob Živkovega na mednarodnem pokopališču v Sofiji]]
Živkov je bil zaradi dobrega vedenja predčasno izpuščen iz hišnega pripora, pozneje pa je bil izpuščen iz pripora drugih sojenj, saj je v zadnjih letih svojega življenja pogosto dajal intervjuje tujim novinarjem in pisal svoje spomine.<ref name="Zhivkovobit">{{navedi novice|last=Binder|first=David|date=1998-08-07|title=Todor Zhivkov Dies at 86; Ruled Bulgaria for 35 Years|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/1998/08/07/world/todor-zhivkov-dies-at-86-ruled-bulgaria-for-35-years.html}}</ref>
Njegova vloga je bila v prvih demokratičnih letih Bolgarije potisnjena v ostrakizem, a poslabšanje gospodarstva je pripomoglo k temu, da so se ga spomnili nekateri nostalgiki po komunističnem odobju in celo po njegovi nekdanji politični formaciji. Dejansko je Živkova leta 1998 [[Bolgarska socialistična stranka]] (demokratična naslednica BKP) ponovno sprejela v svoje vrste v znak priznanja za njegove zasluge.<ref>{{navedi novice|last1=Kerev|first1=Stoycho|last2=Kevorkyan|first2=Kevork|date=1997|title=Interview with Todor Zhivkov|work=Vsyaka Nedelya|publisher=[[Bulgarian National Television]]}}</ref>
Todor Živkov je umrl 5. avgusta 1998 v [[Sofija|Sofiji]], zaradi [[Pljučnica|pljučnice]], v starosti skoraj 87 let. Po njegovi smrti so bili opuščeni vsi poskusi tožilstva, da bi zavrnjene zadeve ponovno uvedli. Pokopali so ga na mednarodnem pokopališču v Sofiji.<ref name=":42">{{navedi knjigo|last=Yankov-Velyovski|first=Yanko|title=Легитимните основи на политическата власт в България|publisher=Янус|year=2007|isbn=978-9548550147|chapter=6}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Todor Zhivkov}}
{{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Živkov, Todor}}
[[Kategorija:Bolgarski politiki]]
r2zr7iv2i6f1nihdbnhpyx3dn3fkvfj
Heinrich Heine
0
208098
6761782
5851657
2026-10-07T13:52:05Z
~2026-53900-01
266957
/* Mladost in učna leta */
6761782
wikitext
text/x-wiki
{{slog}}
{{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|website=<!-- Wikidata -->}}
'''Heinrich Heine''', [[Nemci|nemški]] [[romantika|romantični]] [[pesnik]], * [[13. december]] [[1797]], [[Düsseldorf]], [[Nemčija]], † [[17. februar]] [[1856]], [[Pariz]], [[Francija]].
Po njem se imenuje [[univerza]] v [[Düsseldorf|Düsseldorfu]] in družba (''Heinrich-Heine-Gesellschaft''), ustanovljena 1956 prav tam, inštitut v [[Frankfurt na Majni|Frankfurtu ob Majni]] in več nemških literarnih oz. kulturnih nagrad.
== Življenje ==
=== Mladost in učna leta ===
O Heinejevem rojstnem kraju se ne poraja noben dvom, prihaja pa do nejasnosti glede točnega datuma rojstva. Vsi dokumenti iz tega časa, ki bi nam dali informacije o tem, so se v zadnjih dvesto letih izgubili. Heine sam sebe v šali označuje kot »prvega moža stoletja«, rojen bi naj namreč bil na novoletno noč leta 1797. Priložnostno je kot leto rojstva navedel leto 1799. Po današnjih raziskavah pa velja, da je Harry Heine – njegovo rojstno ime – na svet prišel 13. decembra 1797. Svoje otroštvo in mladost je preživel v času velikih sprememb, ki so bile posledice francoske revolucije. Bil je najstarejši od štirih otrok suknarja Samsona Heineja in njegove žene gospe Betty, rojene van Geldern. Sestri je bilo ime Charlotte, bratoma pa Gustav (kasnejši baron Heine-Geldern in izdajatelj dunajskega lista »Wiener Fremdenblatt«) in Maximilian, kasneje zdravnik v Sankt Petersburgu. Od leta 1803 je Harry Heine obiskoval izraelitsko zasebno šolo Heina Hertza Rintelsohna. Ko je knežja bavarska vlada leta 1804 tudi judovskim otrokom dovolila, da smejo obiskovati krščanske šole, je Heine odšel na mestno osnovno šolo. Leta 1807 je obiskoval pripravljalni razred duseldorfskege liceja, današnje gimnazije »Görres-Gymnasium«, ki je delovala v smislu poznega razsvetljenstva. Licej je obiskoval od leta 1810 do 1814, zapustil pa ga je brez zaključnega spričevala, saj se je po družinski tradiciji pripravljal na trgovski poklic na trgovski šoli.
1811. leta je 13-letni Heine doživel vdor [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]a v [[Düsseldorf]]. Med letoma 1815 in 1816 je delal sprva kot prostovoljec pri frankfurtskem bankirju Rindskopffu.
Heine in njegov oče sta takrat obiskovala prostozidarsko ložo »Zur aufgehenden Morgenröte«. Med prostozidarji sta postala družbeno priznana, kar je bilo takrat pri pripadnikih judovske vere redkost.
Leta 1816 je odšel v banko svojega premožnega strica Salomona Heineja v [[Hamburg]]u. Salomon, ki je bil v nasprotju s svojim bratom poslovno zelo uspešen in je bil večkratni milijonar, se je zavzel za svojega [[nečak]]a. Do svoje smrti, leta 1844, ga je finančno podpiral, čeprav je kazal bolj malo zanimanja za literaturo.
Od leta 1815 je Harry Heine redno pisal pesmi, s čimer je začel že med šolanjem na liceju. Ker Heine ni imel niti želje niti talenta za denarne posle, mu je stric opremil suknjarsko trgovino. A »Harry Heine & Co« je že kmalu objavil svoj bankrot. Lastnik se je že takrat raje posvečal pesništvu. Družinski mir pa je skalila tudi njegova nesrečna ljubezen do sestične Amalie.
=== Študij v Bonnu, Göttingenu in Berlinu ===
Najverjetneje so dvostranskosti v družini strica Salmona Heineja prepričale v to, da je popustil pritisk in nečaku omogočil študij daleč od Hamburga. Čeprav se Heine ni preveč zanimal za pravo, je 1819 pričel s študijem. Najprej se je vpisal na univerzi v [[Bonn]]u (takrat v Prusiji), a le na eno pravno predavanje. Heineja je bolj kot pravo zanimal študij zgodovine in književnosti. Univerza je kot predavatelja angažirala slavnega literarnega kritika in misleca [[ August Wilhelm Schlegel |Augusta Wilhelma Schlegla]] in Heine ga je slišal govoriti o Nibelungih in romantiki. Čeprav se je pozneje posmehoval Schleglu, je Heine v njem našel naklonjenega kritika za svoje zgodnje verze. Heine je začel pridobivati sloves pesnika v Bonnu. Napisal je tudi dve tragediji, ''Almansor'' in ''William Ratcliff''{{sfn|Sammons|1979|pp=55–70}}, vendar sta bili v gledališču le malo uspešni.
V zimskem semestru 1820 je Heine odšel na [[Univerza v Göttingenu|Univerzo v Göttingenu]], ki pa jo je zaradi afere moral zapustiti že nekaj mesecev kasneje: zaradi družbene zapostavljenosti judov v takratni Nemčiji je Heine skušal prikriti svoj judovski izvor. Ko ga je eden od sošolcEv užalil zaradi judovstva, ga je Heine pozval na dvoboj. Februarja 1821 sta bila oba izključena za en semester. Še istega meseca je bil Heine izključen iz bratovščine zaradi kršitve zapovedi o čednosti, ker je v bordelu staknil spolno prenosljivo bolezen.
Njegov stric se je zdaj odločil, da ga pošlje na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Univerzo v Berlinu]]{{sfn|Sammons|1979|pp=70–74}}. Heine je prispel v Berlin marca 1821. To je bilo največje, najbolj svetovljansko mesto, ki ga je kdaj obiskal. Univerza je Heineju omogočila dostop do pomembnih kulturnih osebnosti kot predavateljev: sanskritista [[Franz Bopp|Franza Boppa]] in homerskega kritika [[Friedrich August Wolf|F. A. Wolfa]], ki sta navdihnila Heinejevo vseživljenjsko ljubezen do [[Aristofan]]a. Najpomembnejši je bil filozof [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], katerega vpliv na Heineja je težko oceniti. Verjetno je Heineju in drugim mladim študentom dal idejo, da ima zgodovina pomen, ki bi ga lahko razumeli kot naprednega. Heine je v Berlinu sklenil tudi dragocena poznanstva, predvsem liberalca Karla Augusta Varnhagena in njegovo židovsko ženo Rahel, ki je imela vodilni salon, tako imenovan Drugi salon Rahel Varnhagens.
V času bivanja v Berlinu je Heine debitiral kot knjižni avtor. V začetku 1822 so v založbi Mauerchhen Buchhandlung izšle njegove ''Pesmi'' (''Gedichte''), 1823 pa ''Tragedije'' (''Tragödien'') pri založbi »Verlag Dümmler«, poleg ''Liričnega intermezza'' (''Lyrische Intermezzo''). Svojima tragedijama ''Almansor'' in ''Wiliam Ratcliff'' je Heine najprej pripisal velik pomen, a sta bili kljub temu neuspešni. Premiero ''Almansorja'' so morali 1823 v [[Braunschweig]]u prekiniti zaradi javnih protestov, ''Ratcliff'' pa v času njegovega življenja sploh ni bil uprizorjen.
Med letoma 1822 in 1824 se je Heine prvič intenzivno ukvarjal z judovstvom. V Berlinu je bil aktiven član Društva za judovsko kulturo in znanost ''Verein für Cultur und Wissenschaft der Juden'', ki ga je med drugimi obiskoval tudi Leopold Zunz, eden od utemeljiteljev gibanja »Judovska znanost« (''Wissenschaft des Judentums'') in je leta 1824 začel z delom na fragmentu nastajajočega romana ''Der Rabbi von Bacherach''. Spomladi leta 1823, dve leti pred prestopom v krščanstvo, je v pismu svojemu prijatelju Imanuelu Wohlwillu napisal: »Tudi jaz nimam moči, da bi nosil brado in poslušal, kako me zmerjajo z Judom, se postil, itd.« Ukvarjanje z judovskimi motivi se je v času po krstu sicer umaknilo v ozadje, a ga je zaposlovalo vse življenje. Ponovno izražanje/Ponoven izraz se najde predvsem v njegovih kasnejših delih, v ''Hebrejskih melodijah'' (''Häbreische Melodien'') tretje knjige ''Romanzero'' (''Romanzero'').
===Napredovanje, krst in afera Platen ===
V letu 1824 se je Heine vrnil v [[Göttingen]], kjer je leta 1825 promoviral v doktorja prava.
Da bi povečal svoje zaposlitvene možnosti kot pravnik, se je dal leta 1825 protestantsko krstiti in je prevzel ime Christian Johann Heinrich. Od takrat naprej se je imenoval Heinrich Heine. Sprva je skušal krst prikriti: zato do krsta ni prišlo v cerkvi, ampak v duhovnikovem stanovanju s krstnim botrom kot edino pričo. Takrat versko popolnoma neopredeljen, je na krstni list gledal kot na vstopnico v evropsko kulturo. Vendar pa je moral ugotoviti, da mnogi nosilci te kulture tudi krščenega Juda niso sprejeli kot sebi enakega. Heine pa vendar ni bil pripravljen sprejeti zapostavljanja in žalitev. To se posebej nazorno kaže v t. i. ''aferi Platen''. Iz literarnega spora s pesnikom Augustom grofom von Platenom je prišlo do osebnega spora: posledično so Heineja napadli zaradi svoje judovske preteklosti. Boj se je izvršil v literarni obliki v tretjem delu ''Potopisnih slik'' (''Reisebilder''). V ''Die Bäder von Lucca '' Heine kritizira Platenovo poezijo kot sterilno in to napelje na grofovo homoseksualnost in jo s tem uradno oznanil. Označil ga je kot toplega brata in napisal, da je grof »narobe zvezan«. Spor je občutno škodoval obema. Platen, ki je samega sebe videl kot družbeno nezmožnega, je ostal v prostovoljnem izgnanstvu. Heine pa je našel le malo razumevanja in javne podpore za svoje ravnanje. Razlog, da mu kralj Ludwig I. Bavarski ni dodelil že skoraj zagotovljene profesure, je Heine videl v filosemtiskem napadu Platena in drugih. Heine je svoj prestop v krščanstvo kasneje večkrat obžaloval, saj mu ni prinesel pričakovanih koristi.
»Obžalujem da sem se dal krstit, zdi se mi, da mi od tedaj ne gre nič bolje, nasprotno, od tedaj imam samo nesrečo.« - Pismo Mosesu Moserju 9. januarja 1826. Skoraj vse biografije poudarjajo pomembnost judovskega izvora za njegovo življenje. Posebno literarni kritik Marcel Reich-Ranicki meni, da razlog za Heinejevo emigracijo v Pariz ni bil političen, pač pa bolj izključevanje iz nemške družbe. V Franciji je Heine veljal za Nemca in s tem za tujca, v Nemčiji pa vedno za juda in s tem izobčenca.
=== Prvi literarni uspehi ===
Svoje prve pesmi je Heine objavil že leta 1816 v svojem hamburškem času, pod psevdonimom Sy. Freudhod Reisenharf (Anagram za: Harry Heine, Dusseldorf) v časopisu Hamburgs Wächter. Kot H. Heine je decembra 1821 objavil svojo prvo zbirko pesmi z naslovom ''Pesmi'' (''Gedichte'') v Berlinu. 1823 so sledile ''Tragedije'', poleg liričnega ''Intermezza''. V tragediji ''Almasor'', ki je nastala leta 1821, se Heine prvič obširno ukvarja z islamsko kulturo mavrske Andaluzije, ki jo je vedno znova opeval v številnih pesmih in propad katere je obžaloval.
V ''Almasorju'' najdemo eno od njegovih prvih političnih izjav: »To je bila samo predigra, kjer požigajo knjige, na koncu požigajo tudi ljudi.«
1824 je izšla zbirka ''Triintrideset pesmi'' (''Dreiundreißig Gedichte''), med njimi tudi Heinejevo sedaj najbolj poznano delo v Nemčiji: ''Lorelaj'' (''Die Loreley''). V istem letu je med potovanjem v [[Weimer]]ju obiskal [[Johann Wolfgang Goethe|Johanna Wolfganga Goetheja]], ki ga je zelo občudoval.
Vse njegove objave v Nemčiji so bile cenzuriranem kar je satirično opisal v knjigi ''Das Buch Le Grand''. V takratnem času je Heine postopoma postajal velik literarni talent. Od začetka 1830 se je njegova slava razširila po Nemčiji in Evropi. Na dopustu julija/avgusta 1830 na Helgolandu je po svojem lastnem prepričanju napisal ''Pisma iz Helgolanda'', ki so izšla šele 1840 kot druga knjiga njegovih spominskih zbornikov Börne Denkschrift.
=== Pariška leta ===
Zaradi svojih političnih pogledov vse bolj osovražen – predvsem v Prusiji – in naveličan cenzure v Nemčiji, je šel Heine leta 1831, po izbruhu francoske julijske revolucije v [[Pariz]]. Tu se je začelo njegovo drugo življenjsko in ustvarjalno obdobje.
Svojo rodno deželo je videl le še dvakrat. Ko so bila vsa njegova dela leta 1833 v Prusiji prepovedana, in leta 1835, po sklepu Frankfurtskega zveznega parlamenta, v vseh državah članicah Nemške zveze, je Pariz postal Heinejev dokončni eksil. Enaka usoda je doletela pisatelje ''Mlade Nemčije''.
Za Heineja pa se je že leta 1832 odprl nov vir dohodka in sicer kot pariškemu dopisniku časopisa ''Ausburger Allgemeine Zeitung'', ki ga je izdajal Johann Friedrich Cotta, založnik Schillerja in Goetheja. Svoje časopisne članke tega časa je leta 1833 objavil v knjižni obliki pod naslovom ''Francoske razmere'' (''Franzözische Zustände'').
V istem letu so se že pokazali prvi simptomi bolezni – ohromelost, glavoboli in slabovidnost – ki ga je zadnja leta njegovega življenja priklenila na posteljo. Sprva pa je užival življenje v Parizu. Srečal je »velika imena« evropskega kulturnega življenja kot so [[Hector Berlioz]], [[Ludwig Bröne]], [[Frédéric Chopin]], [[George Sand]], [[Alexander Dumas]] in [[Aleksander von Humboldt]].
Svetovno mesto Pariz je Heineju dalo navdih za poplavo esejev, političnih člankov, polemik in spominskih zbornikov, pesmi in proznih del. V delih kot so Francoske razmere (1832) poskuša Nemcem bolj približati Francoze in obratno. Pri tem so mu uspele analize skoraj preroške kakovosti, na primer zaključna beseda v spisu K zgodovini vere in filozofije v Nemčiji (Zur Geschichte der Religion und Philosophie in Deutschland).
Prej kot večina sodobnikov, je Heine spoznal uničevalne poteze nemškega nacionalizma, ki se je - v nasprotju od francoskega - vidno oddaljil od idealov demokracije in ljudske suverenosti. Pesnik je namreč v tem čutil podtalno sovraštvo do vsega tujega, kot piše v pesmi Tostranstvo in onostranstvo Rena (Diesseits und jenseits des Rheins).
=== Polemika z Ludwigom Börnom ===
Naslednja pomembna dela iz teh let so bila Romantična šola (Die romantische Schule) fragmentni roman Der Rabbi von Bacherach in spominski zbornik O Ludwigu Börnu (Über Ludwig Börne). V njih se Heine odziva na pisma svojega prejšnjega prijatelja iz Pariza, v katerih mu očita, da je izdal cilje revolucije. Podobno kot v sporu z Platenom je tudi v sporu z Ludwigom Brönejem, ki je bil v svojem času bolj znan kot Heine, pomembno vlogo imelo njuno medsebojno nerazumevanje. Dejanski vzroki pa so bili fundamentalne narave in so se dotaknili pesnikove in umetnikove predstave o samem sebi nasplošno.
=== Poroka, potovanje v Nemčijo in prepir o dediščini ===
Še pred dvobojem se je Heine poročil leta 1841 v cerkvi Saint-Sulpice z nekdanjo prodajalko čevljev, Augustine Crescence Mirat, ki jo je imenoval Matilda. Takrat 18-letno jo je spoznal leta 1833, od oktobra 1834 sta najverjetneje živela skupaj in želel je, da je v primeru njegove smrti preskrbljena. Poroka je na njeno željo potekla po krščanskih običajih. Svoj judovski izvor ji je Heine dosmrtno zamolčal.
Veliko njegovih prijateljev, kot Marx in Angels sta odklanjala njegovo zvezo s preprosto, a radoživo žensko. Izgleda, da jo je Heine ljubil tudi zato, ker je bila drugačna od njegovega kroga intelektualcev. Njuno skupno življenje je bilo od časa do časa turbulentno: pogostim zakonskim prepirom, katerih vzrok je bil Matildin darežljiv odnos do [[denar]]ja, je po navadi takoj sledila sprava.
Heineja pa je skrbelo tudi za svojo, vmes že ovdovelo mati, ki je živela sama. Da bi jo ponovno videl in ji predstavil svojo ženo, je leta 1843 in 1844 odpotoval v Nemčijo. V Bückwenburgu je leta 1843 obiskal rojstno hišo svojega dedka. V Hamburgu pa je srečal svojega založnika Campe in zadnjič svojega strica in dolgoletnega podpornika Salamona Heineja.
Ko je Salomon umrl decembra 1844, je med sinom Carlom in nečakom Heinrichom Heinejem izbruhnil več kot dve leti trajajoč spor glede dediščine. Heine, ki se je počutil ponižanega, je v nadaljevanju spora uporabil tudi publicistična sredstva in je izvajal javni pritisk nad Carlom.
=== Heine in socializem ===
Sredi 40. let sta nastala Heinerjeva pomembna epa v verzih Atta Trol in Nemčija, zimska pravljica (Deutschland ein Wintermärchen), za katerega pobudo je dalo potovanje v Nemčijo leta 1843. V slednjem je zelo ostro komentiral državne, cerkvene in družbene razmere v Nemčiji.
Že od začetka štiridesetih let 19. stoletja se je Heinejev ton vidno radikaliziral. Spadal je med prve nemške pesnike, ki so opazili posledice uveljavljajoče industrijske revolucije in v svojih delih načeli temo bede novo nastalega delavskega razreda. Primer za to je pesem Šlezijski tkalci (Die schlessischen Weber) iz junija 1844.
Že od začetka svojega pariškega časa, je Heine imel stike z zastopniki Saint-simonisma, eno prvih socialističnih smeri. Kljub tem kontaktom in prijateljskimi odnosi z Marxom in Engelsom, pa je imel ambivalenten odnos do komunistične filozofije. Heine je prepoznal stisko nastajajočega delavskega razreda in je podpiral njihove želje. Obenem pa se je bal, da bosta materializem in radikalnosti komunističnih idej, uničila veliko od tega, kar je ljubil in občudoval pri evropski kulturi.
=== Spodletela revolucija ===
Na začetku februarske revolucije je bil Heine priča bojem na barikadah. Simpatiziral je z liberalnim gibanjem, zato je revolucionarne dogodke po Evropi leta 1848 spremljal z mešanimi občutki.
Tudi s političnimi razmerami, ki jih je leta 1830 ustvarila julijska revolucija v Franciji, se je strinjal. Od tedaj ni imel nobenih problemov s sprejetjem pokojnine francoske države. Pariško februarsko revolucijo in njene posledice je opazoval z vse večjim dvomom
V nasprotju s tem pa je najprej morala biti sploh ustanovljena demokratično osnovana nacionalna država. Temu cilju, ki ga je Heine odobraval, so najprej sledili liberalci med marčno revolucijo v državah nemške zveze. Zagovorniki republiško-demokratične oblike države v na novo zasedenem parlamentu (Kammerparlament) in v frankfurtski narodni skupščini, so ostali v manjšini, Heine se je kmalu oddaljil od razvoja v Nemčiji. V poskusu prvega vsenemškega parlamenta, da bi ustvarili monarhijo pod pomembnim cesarstvom, je videl samo politično neprimerne romantične sanjarije o ponovni oživitvi svetega rimskega cesarstva, ki je propadel leta 1806.
Barve črna-rdeča-zlata so v Heinejevih očeh predstavljale obraten simbol, barve nemškega burševstva, ki mu je očital tevtonstvo in nekakšen patriotizem v frazah.
=== Smrt ===
V februarju 1848, ko je izbruhnila pariška revolucija, je Heine doživel zlom. Skoraj popolnoma ohromljen, je zadnjih 8 let svojega življenja preživel priklenjen na posteljo-grobnico/pernato grobnico (»Matratzengruft«), kakor je sam krstil svojo sobo.
Njegova živčna bolezen se je od leta 1845 v več zagonih dramatično poslabšala. 1846 so ga celo predčasno razglasili za mrtvega.
Heine je bil prepričan, da je zbolel za sifilisom. To diagnozo so najprej prevzeli številni biografi, kasneje pa so se o tem porajali dvomi.
Heinejeva duševna ustvarjalnost tudi v težavnih letih Heinejevega ležanja ni popustila. Ko je bil še komaj zmožen sam pisati, je verze in spise narekoval svojemu tajniku ali pa mu je pustil svoje lastnoročne zapiske. Kljub tem težkim pogojem je objavil še vrsto pomembnih del, med njimi leta 1851 zbirko pesmi Romanzero in Doktor Faust. Ein Tanzpoem in leta 1845 tri zvezke Raznovrstnih spisov (Vermischte Schrifte), med drugimi svojo politično dediščino.
V letih pred svojo smrtjo je Heine omilil pogled na religijo. V oporoki iz leta 1851 se je opredelili za vero v osebnega boga, ne da bi se ponovno približal judovski ali krščanski cerkvi. Heinrich Heine je umrl 17. februarja 1856. Tri dni kasneje je bil pokopan na montmartrskemu pokopališču, kjer je 27 let kasneje po pesnikovi izrecni želji svoj poslednji mir našla tudi Mathilde.
Christian Johann Heinrich Heine je bil eden najpomembnejših nemški pesnikov in novinarjev 19. stoletja. Velja za zadnjega pesnika romantike, hkrati pa jo je tudi presegel. Poetiziral je vsakdanji jezik, feljton in potopis povzdigne v umetniško obliko in nemščini podelil do tedaj nepoznano elegantno lahkost. Dela malokaterega nemškega pesnika so bila do danes tako pogosto prevedena in uglasbena. Kot kritično politično angažiranega novinarja, esejista, satirika in polemika so Heineja sprejemali z občudovanjem in hkrati strahospoštovanjem. Zaradi svojega judovskega izvora in političnega prepričanja so ga vedno znova napadali in izgnali. Vloga izobčenca je zaznamovala njegovo življenje, delo in spremenljivo recepcijo njegovega dela.
== Pomen in vpliv ==
Zaradi njegove samostojnosti in oblikovne ter vsebinske širine njegovih del ga ne moremo jasno uvrstit v določeno literarno smer. Heine sicer izhaja iz romantike, a je kmalu presegel njen ton in tematiko – tudi v liriki. Njegov biograf Joseph A. Krusev v njegovih delih vidi elemente razsvetljenstva in weimarske klasike, realizma in simbolizma.
Heine je bil predvsem politično kritičen avtor predmarčnega obdobja. Z avtorji Mlade nemčije, h katerim včasih štejemo tudi Heineja, ga povezuje prizadevanja za politične spremembe in več demokracije po vsej Evropi.
Do Heinejevega distanciranje od tendenčne literature, ki jo je med drugim primerjal z »rimanimi časopisnimi članki« pa je prišlo bolj iz estetskih kot iz političnih razlogov. Osebno je bil Heine blizu Karlu Marxu in Friderichu Engelsu, kljub temu da njihove politične filozofije niso bile popolnoma enake.
=== Prepiri o postavitvi spomenika ===
Leta 1887 so se začela prizadevanja za postavitev spomenika v pesnikovem rojstnem mestu Düsseldorfu ob stoti obletnici njegovega rojstva. Nacionalistični in antisemitski raziskovalci literature so pripomogli, da je javno sprejemanje Heineja naraslo.
Adolf Bartles naknadno denunciral düsseldorfske načrte o spomeniku, v svojem zloglasnem eseju »Heinrich Heine«, objavljenem leta 1906.
Spričo podobnih pripomb je düsseldorfski mestni svet že leta 1893 umaknil svojo privolitev za postavitev spomenika, ki jo je ustvaril kipar Ernst-Herter.
Nemški Američani pa so v newyorški mestni četrti Bronx postavili upodobitev Lorelaj. Danes stoji v bližini štadiona Yankee-Stadion in je poznan kot vodnjak »Lorelai Fountain«. V Düseldorf so v Heinejevo rojstno hišo kasneje prinesli spominsko ploščo, ki pa so jo 1940 odmontirali in jo stopili v vojne namene.
Kot Heinejeva občudovalka je cesarica Elizabeta Bavarska podpirala düsseldorfsko iniciativo in je tudi mestu Hamburg zagotovila Heinejev spomenik.
Spomenik je bil zgrajen na osebnem zemljišču založbe Hoffmann und Campe Verlag na ulici Mönckebergerstrasse in šele leta 1927 javno razstavljen v Altonu. Da bi ga zasčitila pred uničenjem nacistov, ga je Campova hči leta 1934 demontirala in ga odpeljala v svoje bivališče, južnofrancosko pristaniško mestece Toulon. Med nemško zasedanjem Francije je bil skrit, potem pa je spomenik, ki je že veliko prepotoval, svoje končno mesto našel v botaničnem vrtu Toulun.
Javni spomenik je mseto Hamburg dobilo leta 1926, ko so v mestnem parku Winterhuder Stadtpark odkrili spomenik, ki ga je 1911 izdelal kipar Hugo Lederer.
Nacisti so ta spomenik ponovno odstranili 1933 in ga celo pretopili med drugo svetovno vojno. Od 1982 stoji na trgu mestne hiše nov Heinejev spomenik, kiparja Waldmerja Otta.
Prvi Heinejev spomenik, ki so ga v Nemčiji javno postavili, je bila alegorična skulptura Goerga Kolbeja leta 1913 v mestu Frankfurt. V času nacizma je bil skrit v kleti muzeja Städtel-Museum, pod nenevarnim imenom »Frühlingslied«. Tako je kot edini nemški Heinejev spomenik preživel vojno in danes ponovno stoji v frankfurtskih okopih. Heinejevo rojstno mesto Düsseldorf je pesniku postavilo spomenik leta 1981, skoraj 100 let po prvih prizadevanjih.
=== Sporno sprejemanje ===
Dela Heinricha Heineja so bila obdobju tretjega Rajha, njegove knjige pa so skupaj s knjigami njegovih sodobnikov sežgali leta 1933. Po vojni je Theodor W. Adrono razširil trditev germanista Walterja Arthurja Berendsohna, da je Heinejeva pesem Loreley izšla v čitanki v času nacizma z navedbo »Avtor: »neznan«, za kar pa ni nobenih dokazov.
Po letu 1945 je bilo sprejemanje Heineja in njegovih del ambivalentno in predmet številnih diskusij.
Če so ga v ZRN v restavracijski klimi sprejemali le zadržano in kvečjemu kot romantičnega pesnika, ga je NDR sprejela relativno hitro in ga v okviru koncepta dediščine popolnoma sprejela in si prizadevala za razširitev njegovega dela med bralce, pri čemer pa so največ pozornosti posvečali delu »Nemčija. Zimska pravljica. – Deutschland, ein Wintermärchen« in njegovemu stiku s Karlom Marxom. V spominskem letu 1956 je bil v Weimarju organiziran prvi mednarodni znanstveni Heinejev kongres.
Istega leta je bila v Düsseldorfu ob Heinejevi 100 obletnici smrti ustanovljena družba »Heinrich-Heine-Gesellschaft«. V 1960 letih pa se tudi v zvezni državi povečalo zanimanje za Heineja. Kot center zahodno nemškega raziskovanja o Heineju se je postopoma ustalilo njegovo rojstno mesto Düsseldorf. Iz Heinejevega arhiva se je postopoma razvil inštitut Heinrich-Heine-Institut z arhivom, knjižnico in muzejem. Od leta 1962 je redno izhajal Heinejev zbornik, ki je napredoval v mednarodni forum Heinejevega raziskovanja. Vrh tega, od leta 1972 mesto Düseldorf podeljuje nagrado Heinrich-Heine-Preis.
=== Heine danes ===
Zanimanje za Heineja, povsem neodvisno od uradne slave, je naraščalo pri mladih znanstvenikih in politično angažiranih bralcih, kar so spodbujala študentska gibanja iz leta 1968.
V 1980 letih je ideološko kovano razpravljanje o Heineju občutno upadlo. Strokovnjaki so se odtlej posvečali zanemarljivim vprašanjem, med drugim poznemu Heineju. Njegova dela so se naraščajoče pojavljala v učnih in bralnih načrtih šol in univerz, kar je vodilo v porast didaktično orientirane Heinejeve literature.
Kljub svetovnonazorskim razlagam in strokovnim spremembam paradigme je Heinejeva lirika zelo priljubljena, njegove romantične, pogosto ljudske pesmi – od zbirke Knjiga pesmi (Buch der Lieder) dalje - pa se da povezati z glasbo. Na gledaliških odrih Heinejevih del pogosto ni opaziti. Izjema je Tankred Dorst, ki je jeseni 1997 Heineja samega naredil za junaka dela »Harrys Kopf«.
Številni pisatelji 19. in 20. stoletja so se lotili Heinejevih del, med njimi tudi pomembna pripovednika Theodor Fotane in Thomas Mann.
Veliko izrazov, ki jih je uporabljal Heine, se je ohranilo v nemškem vsakdanjem jeziku, med njimi beseda »fiasko«, ki jo je prevzel iz francoščine in metafora »vprašanja hvala«, ki ji je uporabil v pesmi, ki je bila nastrojena proti [[grof]]u Platenu.
Sprejemanje Heineja v Nemčiji in Franciji je imelo vzpone in padce, ampak tudi v Izraelu je pesnik do danes sporen, tudi iz drugih razlogov: v Tel Avivu je prišlo do razprave med sekularnimi in ortodoksnimi Judi, glede poimenovanja ulice po Heineju. Tudi v Jeruzalemu in Hafiji je bila po Heineju poimenovana ulica. Poleg tega pa je v Izraelu aktivna Heinejeva družba.
Bistveno premočrtno je bilo sprejemanje Heinejevih del v preostalem svetu. Heine je bil eden prvih nemških avtorjev, katerega dela so bila na razpolago za branje v vseh jezikih. To opredeli Heinejev vpliv na druge nacionalne literature. Posebej priznan je Heine poleg v Franciji še v [[Anglija|Angliji]], Vzhodni Evropi in [[Azija|Aziji]].
== Heine in glasba ==
Heine ni igral nobenega inštrumenta in tudi na področju glasbene teorije je bil [[laik]]. Ker pa po njegovem razumevanju umetnosti ni bilo strogih meja med različnimi oblikami umetnosti, je vedno znova kot novinar v Augsburger Algemeine Zeitung, komentiral glasbene predstave in dela njegovega časa; med njimi tudi take mednarodnih razsežnosti kot so Giacomo Meybeer, Franz Liszt, Robert Schumann in Richard Wagner.
Tudi v njegovi liriki je opaziti zanimanje za glasbo, na primer v posmehljivi pesmi »Zur Teologie«.
Kljub njegovemu pomanjkljivemu teoretičnemu znanju, na področju glasbe je bilo velikim njegovim sodobnikom komponistom in interpretom, pomembno njegovo mnenje, najverjetneje, ker mu je kot liriku pripadala določena kompetenca pri glasbenih vprašanjih. A vendar ne bi bilo prav, če bi Heineja označili za glasbenega kritika. Zavedal se je svojih omejenih sposobnosti na tem področju in je redno pisal feljtone, v katerih se je temi določenega dela približal subjektivno in intuitivno.
Različni komponisti so glasbeno obdelali Heinejeva dela, ker je velikega pomena. To se je prvič zgodilo leta 1825 z njegovo pesmijo Gekommen ist der Maie, ki jo je Carl Friedrich Curschmann predelal v pesem.
Uglasbitev Heinejevih del je svoj vrhunec dosegla 30 let po pesnikovi smrti, leta 1884 – s skupaj 1093 deli, ki jih je uglasbilo 538 različnih glasbenikov in komponistov. Še nikoli do sedaj ni bilo v enem samem letu komponistom na voljo več del enega samega avtorja. Metznerjeva Bibliografija govori o 6.833 uglasbitvah Heinejevih del, med katerimi se pojavljajo številni znani komponisti. Najbolj priljubljena Heinejeva uglasbitev v Nemčiji pa je Lorelei, Fredricha Scillerja.
Heinejev pomen v glasbenem ustvarjanju se je ohranil do prve svetovne vojne. V času antisemitizma pa se je »Heine–Boom« umiril in popolnoma zamrl v času nacionalsocializma v Nemčiji. Danes glasbeniki in komponisti ponovno izvajajo Heinejeva dala, med njimi tudi operni kopomonisti kot nazadnje Günter Bialas, čigar opera »Aus der Matrazengruft« je bila uprizorjena leta 1992.
== Delo ==
[[File:Reisebilder.tif|thumb|''Reisebilder'', 1831]]
Res da ni pisal pesmi iz življenja, je pa pisal pesmi iz src domačega naroda!
=== Pesniške zbirke ===
* Pesmi (Gedichte, 1821, sl. 1975. )
* Triintrideset pesmi (Dreiunddreißig Gedichte, 1824
* Knjiga pesmi (Buch der Lieder, 1827)
* Nove pesmi (Neue Gdichte, 1844)
* Nemčija. Zimska pravljica (Deutschland. Ein Wintermärchen) – 1844 – v okviru Novih pesmi
* Romancero (Romanzero) – 1851
* Pesnitev Atta Troll – Sen letne noči (Atta Troll – Ein Sommernachtstraum, 1847)
=== Proza ===
* Der Rabbi von Bacherach.
=== Potopisi ===
* Potopisne slike. Prvi del. (Reisebilder. Erster Teil, 1826)
* Potopisne slike. Drugi del (Reisebilder. Zweiter Teil, 1827)
* Potopisne slike. Tretji del (Reisebilder. Driter Teil, 1830)
* Potopisne slike. Četrti del (Reisebilder. Vierter Teil, 1831)
=== Dramatika ===
* Ratcliff (Ratcliff, 1821)
* Tragedije z lirskim intermezzom (Tragödien nebst einen lyrischen Intermezzo, 1823 - vključujejo: William Ratcliff (William Ratcliff), Almansor (Almansor) in Lirski intermezzo (Lyrisches Intermezzo)
=== Eseji, pisma, članki, spisi ===
* Spis »K zgodovini vere in filozofije v Nemčiji« (Zur Geschichte der Religion und Philosophie in Deutschland).(1833-34)
* Pisma o Nemčiji (1844)
* Komunistični manifest (Komunistisches Manifest, 1848)
* spis Popotovanje od Münchna do Genove (1829)
* Francoske razmere (Franzözische Zustände, 1832)
* Pisma iz Helgolanda (Briefe aus Helgoland, 1830)
== Sklici ==
{{sklici|1}}
=== Viri ===
* Heine Heinrich, prevedel: Klopčič Mile: pesmi. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1957
== Glej tudi ==
* [[Nemška književnost]]
* [[Seznam nemških pisateljev]]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Heine, Heinrich}}
[[Kategorija:Judovski pesniki]]
[[Kategorija:Judovski pisatelji]]
[[Kategorija:Nemški Judje]]
[[Kategorija:Nemški pesniki]]
[[Kategorija:Nemški pisatelji]]
[[Kategorija:Nemški književniki]]
[[Kategorija:Romantični pisatelji]]
[[Kategorija:Romantični pesniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Bonnu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Göttingenu]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Montmartre]]
eiyj7kkbywneuyg57h9qm9p0qfzd8lw
Wolf-Rayetova zvezda
0
217904
6762030
5997651
2026-10-08T08:10:33Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6762030
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:M1-67 & WR124.png|thumb|right|200px|Slika [[Hubblov vesoljski daljnogled|HST]] [[planetarna meglica|planetarne meglice]] M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde [[WR 124]]]]
[[Slika:Helium spectrum.jpg|thumb|right|200px|Spekter [[helij]]a]]
'''Wolf-Rayetove zvezde''' (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne [[zvezda|zvezde]] (od 10 do 50 [[Sončeva masa|Sončevih mas]]), ki zaradi zelo močnega [[zvezdni veter|zvezdnega vetra]] (s hitrostmi od 800 do 3000 [[kilometer na sekundo|km/s]]) zelo hitro izgubljajo svojo [[masa|maso]]. Naše [[Sonce]] vsako leto izgubi približno 10<sup>−14</sup> svoje mase, Wolf-Rayetove zvezde pa običajno 10<sup>−5</sup> Sončevih mas, oziroma v milijon letih do 10 Sončevih mas.
Wolf-Rayetove zvezde so zelo vroče, s površinskimi [[temperatura]]mi v območju od 25.000 do 50.000 [[kelvin|K]]. Njihovi [[izsev]]i so od 100.000 do milijon [[Sončev izsev|Sončevih izsevov]].
Verjetno je bila zvezda, ki je 9. januarja 2008 v [[galaksija|galaksiji]] [[NGC 2770]] eksplodirala v [[supernova|supernovo]] ([[SN 2008D]]), Wolf-Rayetova zvezda. To je bila prva supernova, ki so jo opazovali neposredno med njeno eksplozijo.
== Zgodovina opazovanj ==
[[Charles Joseph Étienne Wolf]] in [[Georges Antoine Pons Rayet]] sta leta 1867 s pomočjo [[spektrometer|spektrometra]] v [[vidni spekter|vidnem]] prva odkrila in študirala to vrsto zvezd.<ref>{{sktxt|Wolf|Rayet|1867}}.</ref> V [[ozvezdje|ozvezdju]] [[Labod (ozvezdje)|Laboda]] sta tega leta s 400 mm Foucaultovim daljnogledom na [[Observatorij Pariz|pariškem observatoriju]] odkrila tri zvezde (z današnjimi oznakami D191765, HD192103 in HD192641), ki so imele široke [[emisijska črta|emisijske črte]] na sicer zveznem [[elektromagnetni spekter|spektru]].<ref>{{sktxt|Huggins|1890-1891}}.</ref> Večina zvezd ima v svojih spektrih [[absorpcijska črta|absorpcijske črte]] zaradi [[kemični element|elementov]], ki [[absorpcija|absorbirajo]] [[svetloba|svetlobno]] [[energija|energijo]] pri določenih [[frekvenca]]h. Število zvezd z emisijskimi črtami je zelo majhno in so tako očitno zelo nenavadna [[astronomsko telo|astronomska telesa]]. Podobna telesa so z vizualno metodo odkrili [[Lorenzo Respighi]], [[Edward Charles Pickering]] in Copeland.<ref name="beals_1929">{{sktxt|Beals|1929}}.</ref>
Narava emisijskih črt v spektrih Wolf-Rayetovih zvezd je ostala več desetletij nepojasnjena. Pickering je menil da črte povzroča nenavadno stanje [[vodik]]a. Ta »Pickeringova serija« je imela podoben vzorec kot [[Balmerjeva serija]], če so se upoštevala [[celo število|polcela]] [[kvantno število|kvantna števila]]. Kasneje se je pokazalo da črte izvirajo od [[helij]]a, [[plin]]a, ki sta ga leta 1868 neodvisno spektroskopsko odkrila [[Pierre Janssen|Janssen]] in [[Joseph Norman Lockyer|Lockyer]].<ref>{{sktxt|Fowler|1912}}.</ref>
Do leta 1929 so širino emisijskih črt pripisovali [[Dopplerjev pojav|Dopplerjevemu pojavu]] in dejstvu da mora imeti plin okrog teh zvezd [[hitrost]]i od 300 do 2400 km/s v smeri opazovanja. Zaključili so da Wolf-Rayetove zvezde neprestano izmetujejo plin v [[vesoljski prostor]] in pri tem se tvori razširjajoča ovojnica megličastega plina. [[Sila]], ki izvrže plin z velikimi opazovanimi hitrosti, je [[sevalni tlak]].<ref name="beals_1929" />
Poleg helijevih so v spektrih Wolf-Rayetovih zvezd našli tudi [[ogljik]]ove, [[kisik]]ove in [[dušik]]ove črte.<ref>{{sktxt|Beals|1933}}.</ref> Leta 1938 je [[Mednarodna astronomska zveza]] razvrstila spektre Wolf-Rayetovih zvezd v vrsti WN in WC, glede na to ali v spektru prevladujejo dušikove ali ogljik-kisikove črte.<ref>{{sktxt|Swings|1942}}.</ref>
== Opis ==
Wolf-Rayetove zvezde predstavljajo normalno stopnjo [[razvoj zvezd|razvoja]] zelo masivnih zvezd. V njihovih spektrih so vidne močne in široke [[spektralna črta|emisijske črte]] nevtralnega in [[ionizacija|ioniziranega]] helija in dušika (niz »WN«) ali črte helija, ioniziranega ogljika in kisika (niz »WC«). Zaradi njihovih močnih emisijskih črt jih lahko zamenjamo z bližnjimi [[galaksija]]mi. V naši [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksiji]] je znano približno 230 Wolf-Rayetovih zvezd. Približno 100 jih je znanih v [[Veliki Magellanov oblak|Velikem]], 12 pa v [[Mali Magellanov oblak|Malem Magellanovem oblaku]].<ref>{{sktxt|van der Hucht|2001}}.</ref>
Conti je leta 1976 predlagal da so zvezde WR glede na [[spektralna razvrstitev zvezd|spektralni razred]] potomke masivnih [[zvezda razreda O|zvezd razreda O]], v katerih je močan [[zvezdni veter]], ki je značilen za zvezde z izjemno velikim izsevom, izvrgel neobdelane zunanje ovojnice bogate z [[vodik]]om.<ref>{{sktxt|Conti|1976}}.</ref> Značilne emisijske črte nastanejo v razširjenem in gostem vetrovnem območju, ki se giblje z veliko hitrostjo, in obkroža zelo vročo zvezdno [[fotosfera|fotosfero]], kar tvori poplavo ultravijoličnega sevanja, ki povzroča svetlikanje. Ta proces izmetavanja pokaže najprej z dušikom bogate produkte [[cikel CNO|cikla CNO]] gorenja vodika (zvezde WN), nato pa sloj bogat z ogljikom zaradi [[proces treh alf|zgorevanja helija]] (zvezde WC in WO). Večina teh zvezd se verjetno na koncu razvije v [[supernove vrste Ib in Ic|supernove vrste Ib ali Ic]].
Nekaj (približno 10%) središčnih zvezd [[planetarna meglica|planetarnih meglic]] so z opazovalnega stališča tudi vrste WR, četudi imajo veliko manjšo maso (po navadi približno 0,6 Sončeve mase), in njihov emisijski spekter vsebuje široke črte helija, ogljika in kisika. So veliko mlajša telesa in so se razvila iz razvitih zvezd manjših mas. So v tesnem sorodstvu z [[bela pritlikavka|belimi pritlikavkami]] in ne z zelo mladimi, zelo masivnimi zvezdami, ki predstavljajo večino razreda WR.<ref name="crowther_2007">{{sktxt|Crowther|2007}}.</ref>
Odliv snovi je neenakomeren, zato se [[absolutni sij|sij]] Wolf-Rayetovih zvezd tudi malo spreminja. Zvezde razreda WR so redke, ker je stopnja njihovega razvoja kratka, imajo pa velik izsev in so opazne na velikih razdaljah.
=== Razvojni modeli ===
Razvojni modeli zvezd WR.<ref name="crowther_2007" />
Za zvezde z maso ~75 [[Sončeva masa|Sončevih mas]]
* O → WN(bogato z [[vodik]]om) → [[svetla modra spremenljivka|SMS]] → WN(manj vodika) → WC → [[supernova|SN]] Ic
Za zvezde z maso ~40-75 Sončevih mas
* O → SMS → WN(manj vodika) → WC → SN Ic
Za zvezde z maso 25-40 Sončevih mas
* O → SMS → WN(manj vodika) → SN Ib
ali
* O → [[rdeča nadorjakinja|RNO]] → WN(manj vodika) → SN Ib
Wolf-Rayetova zvezda se lahko na koncu razvije v stopnjo kolapsarja. Jedro zvezde se sesuje in tvori [[črna luknja|črno luknjo]] ter vsrkuje okoliško [[snov]]. To je verjetno znanilec dolgega [[izbruh žarkov gama|izbruha žarkov γ]].
Najbolj znan in najbolj viden primer Wolf-Rayetove zvezde je [[Regor]] ([[Gama Jadra|γ<sup>2</sup> Jadra]], γ² Vel), svetla zvezda, vidna z zemljepisnih širin južno od 40° severno. Ena od članic zvezdnega sistema (Regor dejansko vsebuje vsaj šest zvezd) je Wolf-Rayetova zvezda. Zaradi nenavadne narave njenega spektra (svetle emisijske črte namesto temnih [[absorpcijska črta|absrorpcijskih]]) so jo poimenovali »Spektralni biser južnega neba.«<ref>{{navedi splet |author=Hoffleit |url=http://www.alcyone.de/SIT/mainstars/SIT000822.htm#Cat1 |title=The Bright Star Catalogue, 5th Revised Ed. |accessdate=2009-07-20 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20120605005211/http://www.alcyone.de/SIT/mainstars/SIT000822.htm#Cat1 |archive-date=2012-06-05 |url-status=dead}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[izbruh žarkov gama]]
* [[hipernova]]
* [[galaksija z izbruhom zvezdne tvorbe]]
* [[Wolf-Rayetova meglica]]
* [[WR 104]]
== Sklici ==
{{sklici|3}}
== Viri ==
{{refbegin|2}}
* {{citat|last1= Beals|first1= Carlyle Smith|authorlink1= Carlyle Smith Beals|title= On the nature of Wolf-Rayet emission|journal= Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|date= 1929|issue= |volume= 90|pages= 202–212|url= http://adsabs.harvard.edu/abs/1929MNRAS..90..202B|accessdate= 2007-09-10}}
* {{citat|last1= Beals|first1= Carlyle Smith|title= Classification and temperatures of Wolf-Rayet stars|journal= The Observatory|date= 1933|volume= 56|issue= |pages= 196–197|url= http://adsabs.harvard.edu/abs/1933Obs....56..196B|accessdate= 2007-09-10}}
* {{navedi konferenco|last1= Conti|first1= P. S.|date= 1976|title= |book-title= Proc. 20th Colloq Int. Astrophys. Liege}}
* {{citat|last1= Crowther|first1= Paul A.|title= Physical Properties of Wolf–Rayet Stars|journal= Annual Review of Astronomy and Astrophysics|date= 2007|volume= 45|issue= |pages= 177–219|doi= 10.1146/annurev.astro.45.051806.110615|bibcode= 2007ARA&A..45..177C|arxiv= astro-ph/0610356}}
* {{citat|last1= Fowler|first1= Alfred|authorlink1= Alfred Fowler|title= Hydrogen, Spectrum of, Observations of the principal and other series of lines in the|journal= [[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]]|date= 1912|volume= 73|issue= |pages= 62–105|url= http://adsabs.harvard.edu/abs/1912MNRAS..73...62F|accessdate= 2007-02-04}}
* {{citat|last1= Huggins|first1= William|authorlink1= William Huggins|title= On Wolf and Rayet's Bright-Line Stars in Cygnus|journal= [[Proceedings of the Royal Society of London]]|date= 1890–1891|volume= 49|issue= |pages= 33–46|url= http://adsabs.harvard.edu/abs/1890RSPS...49...33H|accessdate= 2009-07-19|doi= 10.1098/rspl.1890.0063}}
* {{citat|last1= Swings|first1= P.|title= The Spectra of Wolf-Rayet Stars and Related Objects|journal= [[The Astrophysical Journal|Astrophysical Journal]]|date= 1942|volume= 95|issue= |pages= 112–133|url= http://adsabs.harvard.edu/abs/1942ApJ....95..112S|accessdate= 2007-09-10|doi= 10.1086/144379}}
* {{citat|last1= van der Hucht|first1= Karel A.|date= 2001|title= VIIth catalogue of galactic Wolf–Rayet stars|journal= New Astronomy Reviews|volume= 45|issue= 3|pages= 135–232|bibcode= 2001NewAR..45..135V|doi= 10.1016/S1387-6473(00)00112-3}}
* {{citat|last1= Wolf|first1= Charles Joseph Étienne|authorlink1= Charles Joseph Étienne Wolf|last2= Rayet|first2=Georges Antoine Pons|authorlink2= Georges Antoine Pons Rayet|title= |journal= [[Comptes rendus de l'Académie des sciences]]|date= 1867|volume= 65|issue= |pages= 292}}
{{refend}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Wolf-Rayet stars}}
{{portal|Astronomija}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:1867 v znanosti]]
[[Kategorija:Vrste zvezd]]
[[Kategorija:Wolf-Rayetove zvezde| ]]
o0z4ejfm5t6gadntv21w64y5ki9fauk
Sprednja križna vez
0
218814
6761918
6585177
2026-10-07T21:14:00Z
TadejM
738
odstranil [[Kategorija:Artrologija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6761918
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Knee diagram.svg|thumb|275px|Shema desnega kolena, pogled od spredaj. Sprednja križna vez je označena v sredini levo (»anterior cruciate ligament«).]]
'''Sprednja križna vez''' ({{jezik-la|ligamentum cruciatum anterius}}) je ena od štirih glavnih [[kita|vezi]] v [[koleno|kolenu]], ki stabilizirajo [[sklep]]. Izrašča iz stranskega (lateralnega) nadčvrška [[stegnenica|stegnenice]] in se prirašča na sklepno ploskev [[golenica|golenice]], natančneje na sprednji (anteriorni) del izbokline med nadčvrškoma (interkondilarna eminenca). Sestavljena je iz dveh snopov - anteromedialnega in posterolateralnega, poimenovanih po tem, kje na sklepni ploskvi golenice se vraščata. Pritrditev na sprednjem delu nadčvrška golenice utrjuje vez pred stranskim premikanjem golenice napram stegnenici.
== Poškodba sprednje križne vezi ==
Poškodba sprednje križne vezi je najpogostejša poškodba vezi v kolenu<ref>{{cite journal |author1=Widuchowski, W. |author2=Widuchowski, J. |author3=Trzaska, T. |title=Articular cartilage defects: study of 25,124 knee arthroscopies |journal=Knee |volume=14 |issue=3 |pages=177–82 |date=junij 2007 |pmid=17428666 |doi=10.1016/j.knee.2007.02.001 |url=}}</ref> in pogosta športna poškodba. Do pretrganja ali natrganja te vezi lahko pride ob sunkovitem izvinu, obratu ali hiperekstenziji kolena. Poškodba je pogostejša pri ženskah, saj so pri njih zaradi širše [[medenica|medenice]] kolenske vezi bolj obremenjene, razlika med spoloma pa je tudi na račun [[hormon]]alnih dejavnikov in razlik v uporabi vezi pri gibanju.<ref>{{navedi novice| author=Kessel, A. |date=26.10.2008 |url=http://www.guardian.co.uk/lifeandstyle/2008/oct/26/women-sports-injuries |title=Are women more prone to injury? |work=The Guardian |accessdate=29.7.2009}}</ref>
Obstaja več vzrokov za poškodbo prednje križne vezi:{{cn}}
* sila, ki na koleno deluje s strani (npr. zaradi udarca),
* ustavljanje z iztegnjenim kolenom (z nogo v notranji rotaciji),
* položaj upogiba kolena, ko poskušamo preprečiti padec nazaj (npr. pri doskoku na zadnji del smuči).
Poškodbo vezi običajno ugotovimo šele kasneje po poškodbi. Ker je koleno otečeno in boleče je poškodbo težko zaznati. Običajno vemo, da gre za tovrstno poškodbo, ko:
* v kolenu začutimo močno bolečino, ki nam preprečuje nadaljnje gibanje,
*zaslišimo pok v kolenu (v času nastanka poškodbe),
* v roku enega dneva koleno oteče,
* koleno postane manj gibljivo,
* koleno postane nestabilno,
* stegenska mišica se vidno zmanjša.
== Rehabilitacija poškodbe prednje križne vezi ==
Obstajata dva načina zdravljenja križne vezi; operativni poseg in konservativno zdravljenje.
=== Operativni poseg ===
Pri težjih poškodbah se izvaja artroskopska rekonstrukcija vezi s presadki, še posebej če je poškodovan tudi sklepni [[hrustanec]].
Operaciji sledi intenzivna rehabilitacija, do popolnega okrevanja traja od šest do devet mesecev.
=== Konservativno zdravljenje ===
Če koleno ni nestabilno, je v večini primerov dovolj okrepitev mišic. Krepitev mišic pomeni predvsem vadbo za povečanje moči glavnih mišičnih skupin, ki skrbijo za stabilizacijo kolenskega sklepa in vaje za izboljšanje gibljivosti kolenskega sklepa. Pred treningom moramo poskrbeti za ublažitev bolečine in otekline.{{cn}}
== Viri ==
{{sklici}}
{{anatomy-stub}}
[[Kategorija:Ligamenti spodnjega uda]]
{{normativna kontrola}}
n79mcwginss7kl8xldrxv89oq92gwra
6761920
6761918
2026-10-07T21:18:48Z
TadejM
738
dodal [[Kategorija:Koleno]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6761920
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Knee diagram.svg|thumb|275px|Shema desnega kolena, pogled od spredaj. Sprednja križna vez je označena v sredini levo (»anterior cruciate ligament«).]]
'''Sprednja križna vez''' ({{jezik-la|ligamentum cruciatum anterius}}) je ena od štirih glavnih [[kita|vezi]] v [[koleno|kolenu]], ki stabilizirajo [[sklep]]. Izrašča iz stranskega (lateralnega) nadčvrška [[stegnenica|stegnenice]] in se prirašča na sklepno ploskev [[golenica|golenice]], natančneje na sprednji (anteriorni) del izbokline med nadčvrškoma (interkondilarna eminenca). Sestavljena je iz dveh snopov - anteromedialnega in posterolateralnega, poimenovanih po tem, kje na sklepni ploskvi golenice se vraščata. Pritrditev na sprednjem delu nadčvrška golenice utrjuje vez pred stranskim premikanjem golenice napram stegnenici.
== Poškodba sprednje križne vezi ==
Poškodba sprednje križne vezi je najpogostejša poškodba vezi v kolenu<ref>{{cite journal |author1=Widuchowski, W. |author2=Widuchowski, J. |author3=Trzaska, T. |title=Articular cartilage defects: study of 25,124 knee arthroscopies |journal=Knee |volume=14 |issue=3 |pages=177–82 |date=junij 2007 |pmid=17428666 |doi=10.1016/j.knee.2007.02.001 |url=}}</ref> in pogosta športna poškodba. Do pretrganja ali natrganja te vezi lahko pride ob sunkovitem izvinu, obratu ali hiperekstenziji kolena. Poškodba je pogostejša pri ženskah, saj so pri njih zaradi širše [[medenica|medenice]] kolenske vezi bolj obremenjene, razlika med spoloma pa je tudi na račun [[hormon]]alnih dejavnikov in razlik v uporabi vezi pri gibanju.<ref>{{navedi novice| author=Kessel, A. |date=26.10.2008 |url=http://www.guardian.co.uk/lifeandstyle/2008/oct/26/women-sports-injuries |title=Are women more prone to injury? |work=The Guardian |accessdate=29.7.2009}}</ref>
Obstaja več vzrokov za poškodbo prednje križne vezi:{{cn}}
* sila, ki na koleno deluje s strani (npr. zaradi udarca),
* ustavljanje z iztegnjenim kolenom (z nogo v notranji rotaciji),
* položaj upogiba kolena, ko poskušamo preprečiti padec nazaj (npr. pri doskoku na zadnji del smuči).
Poškodbo vezi običajno ugotovimo šele kasneje po poškodbi. Ker je koleno otečeno in boleče je poškodbo težko zaznati. Običajno vemo, da gre za tovrstno poškodbo, ko:
* v kolenu začutimo močno bolečino, ki nam preprečuje nadaljnje gibanje,
*zaslišimo pok v kolenu (v času nastanka poškodbe),
* v roku enega dneva koleno oteče,
* koleno postane manj gibljivo,
* koleno postane nestabilno,
* stegenska mišica se vidno zmanjša.
== Rehabilitacija poškodbe prednje križne vezi ==
Obstajata dva načina zdravljenja križne vezi; operativni poseg in konservativno zdravljenje.
=== Operativni poseg ===
Pri težjih poškodbah se izvaja artroskopska rekonstrukcija vezi s presadki, še posebej če je poškodovan tudi sklepni [[hrustanec]].
Operaciji sledi intenzivna rehabilitacija, do popolnega okrevanja traja od šest do devet mesecev.
=== Konservativno zdravljenje ===
Če koleno ni nestabilno, je v večini primerov dovolj okrepitev mišic. Krepitev mišic pomeni predvsem vadbo za povečanje moči glavnih mišičnih skupin, ki skrbijo za stabilizacijo kolenskega sklepa in vaje za izboljšanje gibljivosti kolenskega sklepa. Pred treningom moramo poskrbeti za ublažitev bolečine in otekline.{{cn}}
== Viri ==
{{sklici}}
{{anatomy-stub}}
[[Kategorija:Ligamenti spodnjega uda]]
[[Kategorija:Koleno]]
{{normativna kontrola}}
rwgtis7um3m52zcdg7q9ttwjjicpc3x
6761928
6761920
2026-10-07T21:25:30Z
TadejM
738
alternativno ime
6761928
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Knee diagram.svg|thumb|275px|Shema desnega kolena, pogled od spredaj. Sprednja križna vez je označena v sredini levo (»anterior cruciate ligament«).]]
'''Sprednja križna vez''' ali '''sprednji križni ligament''' ({{jezik-la|ligamentum cruciatum anterius}}) je ena od štirih glavnih [[kita|vezi]] v [[koleno|kolenu]], ki stabilizirajo [[sklep]]. Izrašča iz stranskega (lateralnega) nadčvrška [[stegnenica|stegnenice]] in se prirašča na sklepno ploskev [[golenica|golenice]], natančneje na sprednji (anteriorni) del izbokline med nadčvrškoma (interkondilarna eminenca). Sestavljena je iz dveh snopov - anteromedialnega in posterolateralnega, poimenovanih po tem, kje na sklepni ploskvi golenice se vraščata. Pritrditev na sprednjem delu nadčvrška golenice utrjuje vez pred stranskim premikanjem golenice napram stegnenici.
== Poškodba sprednje križne vezi ==
Poškodba sprednje križne vezi je najpogostejša poškodba vezi v kolenu<ref>{{cite journal |author1=Widuchowski, W. |author2=Widuchowski, J. |author3=Trzaska, T. |title=Articular cartilage defects: study of 25,124 knee arthroscopies |journal=Knee |volume=14 |issue=3 |pages=177–82 |date=junij 2007 |pmid=17428666 |doi=10.1016/j.knee.2007.02.001 |url=}}</ref> in pogosta športna poškodba. Do pretrganja ali natrganja te vezi lahko pride ob sunkovitem izvinu, obratu ali hiperekstenziji kolena. Poškodba je pogostejša pri ženskah, saj so pri njih zaradi širše [[medenica|medenice]] kolenske vezi bolj obremenjene, razlika med spoloma pa je tudi na račun [[hormon]]alnih dejavnikov in razlik v uporabi vezi pri gibanju.<ref>{{navedi novice| author=Kessel, A. |date=26.10.2008 |url=http://www.guardian.co.uk/lifeandstyle/2008/oct/26/women-sports-injuries |title=Are women more prone to injury? |work=The Guardian |accessdate=29.7.2009}}</ref>
Obstaja več vzrokov za poškodbo prednje križne vezi:{{cn}}
* sila, ki na koleno deluje s strani (npr. zaradi udarca),
* ustavljanje z iztegnjenim kolenom (z nogo v notranji rotaciji),
* položaj upogiba kolena, ko poskušamo preprečiti padec nazaj (npr. pri doskoku na zadnji del smuči).
Poškodbo vezi običajno ugotovimo šele kasneje po poškodbi. Ker je koleno otečeno in boleče je poškodbo težko zaznati. Običajno vemo, da gre za tovrstno poškodbo, ko:
* v kolenu začutimo močno bolečino, ki nam preprečuje nadaljnje gibanje,
*zaslišimo pok v kolenu (v času nastanka poškodbe),
* v roku enega dneva koleno oteče,
* koleno postane manj gibljivo,
* koleno postane nestabilno,
* stegenska mišica se vidno zmanjša.
== Rehabilitacija poškodbe prednje križne vezi ==
Obstajata dva načina zdravljenja križne vezi; operativni poseg in konservativno zdravljenje.
=== Operativni poseg ===
Pri težjih poškodbah se izvaja artroskopska rekonstrukcija vezi s presadki, še posebej če je poškodovan tudi sklepni [[hrustanec]].
Operaciji sledi intenzivna rehabilitacija, do popolnega okrevanja traja od šest do devet mesecev.
=== Konservativno zdravljenje ===
Če koleno ni nestabilno, je v večini primerov dovolj okrepitev mišic. Krepitev mišic pomeni predvsem vadbo za povečanje moči glavnih mišičnih skupin, ki skrbijo za stabilizacijo kolenskega sklepa in vaje za izboljšanje gibljivosti kolenskega sklepa. Pred treningom moramo poskrbeti za ublažitev bolečine in otekline.{{cn}}
== Viri ==
{{sklici}}
{{anatomy-stub}}
[[Kategorija:Ligamenti spodnjega uda]]
[[Kategorija:Koleno]]
{{normativna kontrola}}
431f9d34zve5ejqpxqwi54rocd1si2i
6761933
6761928
2026-10-07T21:30:46Z
TadejM
738
dodano infopolje
6761933
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox ligament
|Name = Anterior cruciate ligament
|Latin = ligamentum cruciatum anterius
|Image = Knee diagram.svg
|Caption = Shema desnega kolena, pogled od spredaj. Sprednja križna vez je označena v sredini levo (»anterior cruciate ligament«).
|Image2 =
|Caption2 =
|From = [[lateralni kondil stegnenice|lateralni kondil]] [[stegnenica|stegnenice]]
|To = [[interkondiloidna eminenca]] [[golenica|golenice]]
}}
'''Sprednja križna vez''' ali '''sprednji križni ligament''' ({{jezik-la|ligamentum cruciatum anterius}}) je ena od štirih glavnih [[kita|vezi]] v [[koleno|kolenu]], ki stabilizirajo [[sklep]]. Izrašča iz stranskega (lateralnega) nadčvrška [[stegnenica|stegnenice]] in se prirašča na sklepno ploskev [[golenica|golenice]], natančneje na sprednji (anteriorni) del izbokline med nadčvrškoma (interkondilarna eminenca). Sestavljena je iz dveh snopov - anteromedialnega in posterolateralnega, poimenovanih po tem, kje na sklepni ploskvi golenice se vraščata. Pritrditev na sprednjem delu nadčvrška golenice utrjuje vez pred stranskim premikanjem golenice napram stegnenici.
== Poškodba sprednje križne vezi ==
Poškodba sprednje križne vezi je najpogostejša poškodba vezi v kolenu<ref>{{cite journal |author1=Widuchowski, W. |author2=Widuchowski, J. |author3=Trzaska, T. |title=Articular cartilage defects: study of 25,124 knee arthroscopies |journal=Knee |volume=14 |issue=3 |pages=177–82 |date=junij 2007 |pmid=17428666 |doi=10.1016/j.knee.2007.02.001 |url=}}</ref> in pogosta športna poškodba. Do pretrganja ali natrganja te vezi lahko pride ob sunkovitem izvinu, obratu ali hiperekstenziji kolena. Poškodba je pogostejša pri ženskah, saj so pri njih zaradi širše [[medenica|medenice]] kolenske vezi bolj obremenjene, razlika med spoloma pa je tudi na račun [[hormon]]alnih dejavnikov in razlik v uporabi vezi pri gibanju.<ref>{{navedi novice| author=Kessel, A. |date=26.10.2008 |url=http://www.guardian.co.uk/lifeandstyle/2008/oct/26/women-sports-injuries |title=Are women more prone to injury? |work=The Guardian |accessdate=29.7.2009}}</ref>
Obstaja več vzrokov za poškodbo prednje križne vezi:{{cn}}
* sila, ki na koleno deluje s strani (npr. zaradi udarca),
* ustavljanje z iztegnjenim kolenom (z nogo v notranji rotaciji),
* položaj upogiba kolena, ko poskušamo preprečiti padec nazaj (npr. pri doskoku na zadnji del smuči).
Poškodbo vezi običajno ugotovimo šele kasneje po poškodbi. Ker je koleno otečeno in boleče je poškodbo težko zaznati. Običajno vemo, da gre za tovrstno poškodbo, ko:
* v kolenu začutimo močno bolečino, ki nam preprečuje nadaljnje gibanje,
*zaslišimo pok v kolenu (v času nastanka poškodbe),
* v roku enega dneva koleno oteče,
* koleno postane manj gibljivo,
* koleno postane nestabilno,
* stegenska mišica se vidno zmanjša.
== Rehabilitacija poškodbe prednje križne vezi ==
Obstajata dva načina zdravljenja križne vezi; operativni poseg in konservativno zdravljenje.
=== Operacijski poseg ===
Pri težjih poškodbah se izvaja artroskopska rekonstrukcija vezi s presadki, še posebej če je poškodovan tudi sklepni [[hrustanec]].
Operaciji sledi intenzivna rehabilitacija, do popolnega okrevanja traja od šest do devet mesecev.
=== Konservativno zdravljenje ===
Če koleno ni nestabilno, je v večini primerov dovolj okrepitev mišic. Krepitev mišic pomeni predvsem vadbo za povečanje moči glavnih mišičnih skupin, ki skrbijo za stabilizacijo kolenskega sklepa in vaje za izboljšanje gibljivosti kolenskega sklepa. Pred treningom moramo poskrbeti za ublažitev bolečine in otekline.{{cn}}
== Viri ==
{{sklici}}
{{anatomy-stub}}
[[Kategorija:Ligamenti spodnjega uda]]
[[Kategorija:Koleno]]
{{normativna kontrola}}
4jpeh3cnp8wgv3xl7telmfiptwek42g
6761938
6761933
2026-10-07T21:34:56Z
TadejM
738
popravek imena
6761938
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox ligament
|Name = Anterior cruciate ligament
|Latin = ligamentum cruciatum anterius
|Image = Knee diagram.svg
|Caption = Shema desnega kolena, pogled od spredaj. Sprednja križna vez je označena v sredini levo (»anterior cruciate ligament«).
|Image2 =
|Caption2 =
|From = [[lateralni kondil stegnenice|lateralni kondil]] [[stegnenica|stegnenice]]
|To = [[interkondilarna eminenca]] [[golenica|golenice]]
}}
'''Sprednja križna vez''' ali '''sprednji križni ligament''' ({{jezik-la|ligamentum cruciatum anterius}}) je ena od štirih glavnih [[kita|vezi]] v [[koleno|kolenu]], ki stabilizirajo [[sklep]]. Izrašča iz stranskega (lateralnega) nadčvrška [[stegnenica|stegnenice]] in se prirašča na sklepno ploskev [[golenica|golenice]], natančneje na sprednji (anteriorni) del izbokline med nadčvrškoma (interkondilarna eminenca). Sestavljena je iz dveh snopov - anteromedialnega in posterolateralnega, poimenovanih po tem, kje na sklepni ploskvi golenice se vraščata. Pritrditev na sprednjem delu nadčvrška golenice utrjuje vez pred stranskim premikanjem golenice napram stegnenici.
== Poškodba sprednje križne vezi ==
Poškodba sprednje križne vezi je najpogostejša poškodba vezi v kolenu<ref>{{cite journal |author1=Widuchowski, W. |author2=Widuchowski, J. |author3=Trzaska, T. |title=Articular cartilage defects: study of 25,124 knee arthroscopies |journal=Knee |volume=14 |issue=3 |pages=177–82 |date=junij 2007 |pmid=17428666 |doi=10.1016/j.knee.2007.02.001 |url=}}</ref> in pogosta športna poškodba. Do pretrganja ali natrganja te vezi lahko pride ob sunkovitem izvinu, obratu ali hiperekstenziji kolena. Poškodba je pogostejša pri ženskah, saj so pri njih zaradi širše [[medenica|medenice]] kolenske vezi bolj obremenjene, razlika med spoloma pa je tudi na račun [[hormon]]alnih dejavnikov in razlik v uporabi vezi pri gibanju.<ref>{{navedi novice| author=Kessel, A. |date=26.10.2008 |url=http://www.guardian.co.uk/lifeandstyle/2008/oct/26/women-sports-injuries |title=Are women more prone to injury? |work=The Guardian |accessdate=29.7.2009}}</ref>
Obstaja več vzrokov za poškodbo prednje križne vezi:{{cn}}
* sila, ki na koleno deluje s strani (npr. zaradi udarca),
* ustavljanje z iztegnjenim kolenom (z nogo v notranji rotaciji),
* položaj upogiba kolena, ko poskušamo preprečiti padec nazaj (npr. pri doskoku na zadnji del smuči).
Poškodbo vezi običajno ugotovimo šele kasneje po poškodbi. Ker je koleno otečeno in boleče je poškodbo težko zaznati. Običajno vemo, da gre za tovrstno poškodbo, ko:
* v kolenu začutimo močno bolečino, ki nam preprečuje nadaljnje gibanje,
*zaslišimo pok v kolenu (v času nastanka poškodbe),
* v roku enega dneva koleno oteče,
* koleno postane manj gibljivo,
* koleno postane nestabilno,
* stegenska mišica se vidno zmanjša.
== Rehabilitacija poškodbe prednje križne vezi ==
Obstajata dva načina zdravljenja križne vezi; operativni poseg in konservativno zdravljenje.
=== Operacijski poseg ===
Pri težjih poškodbah se izvaja artroskopska rekonstrukcija vezi s presadki, še posebej če je poškodovan tudi sklepni [[hrustanec]].
Operaciji sledi intenzivna rehabilitacija, do popolnega okrevanja traja od šest do devet mesecev.
=== Konservativno zdravljenje ===
Če koleno ni nestabilno, je v večini primerov dovolj okrepitev mišic. Krepitev mišic pomeni predvsem vadbo za povečanje moči glavnih mišičnih skupin, ki skrbijo za stabilizacijo kolenskega sklepa in vaje za izboljšanje gibljivosti kolenskega sklepa. Pred treningom moramo poskrbeti za ublažitev bolečine in otekline.{{cn}}
== Viri ==
{{sklici}}
{{anatomy-stub}}
[[Kategorija:Ligamenti spodnjega uda]]
[[Kategorija:Koleno]]
{{normativna kontrola}}
g7iqgvputy27k4fqes514l3c4ct4cn0
Ramenski sklep
0
223664
6761912
6585550
2026-10-07T21:09:17Z
TadejM
738
revizija
6761912
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Anatomija
| Name = Ramenski sklep
| Latin = articulatio humeri
| Image = Blausen 0797 ShoulderJoint.png
| Caption = Prečni prerez ramenskega sklepa
| System =
| Precursor =
}}
[[Slika:Gray327.png|thumb|right|250px|Ramenski sklep, na katerem se vidi kita [[dvoglava nadlaktna mišica|dvoglave nadlaktne mišice]], ovita v sinovijsko ovojnico. Vidi se tudi korakoidni odrastek na [[lopatica|lopatici]].]]
'''Ramenski sklep''' ({{jezik-la|articulatio humeri}}) je po svoji funkciji in obliki pravi okrogli sklep ({{jezik|la|articulatio spheroidea}}) in ima med vsem sklepi v človeškem telesu največjo gibljivost. Sklep tvorita dve kosti, [[nadlahtnica]] ({{jezik|la|humerus}}) in [[lopatica]] ({{|jezik|la|scapula}}), na katerih sta sklepni površini:
*'''glava nadlahtnice''' ({{Jezik|la|caput humeri}}),
*'''glenoidna fosa''' (jamica lopatice, {{jezik|la|cavitas glenoidalis scapulae}}).
Zaradi majhne konkavne sklepne površine na lopatici (glenoidna fosa zaobjame le tretjino glave nadlahtnice) povečuje sklepno površino hrustančast glenoidalni labrum ({{jezik|la|labrum glenoidale}}). Na ta način prispeva k stabilizaciji sklepa, saj je ta zaradi velike gibljivosti in razmerja med sklepnima površinama nestabilen. Pri stabilzaciji sodelujejo tudi vezi in mišice, predvsem skupina mišic [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. V skupino spadajo naslednje mišice:<ref>V angleški literaturi jih označuje izraz '''SITS'''.</ref>
*'''supraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.supraspinatus}}),
*'''infraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.infraspinatus}}),
*'''mala okrogla mišica''' ({{jezik|la|m.teres minor}}),
*'''subskapularna mišica''' ({{jezik|en|m.subscapularis}}).
== Sklepna ovojnica ==
Ramenski sklep obdaja ohlapna [[fibrozen|fibrozna]] ovojnica ali kapsula. Medialno se pripenja na rob glenoidne fose in prehaja na anatomski vrat nadlahtnice, ki poteka pod glavo nadlahtnice. Tako premošča medgrčični žleb nadlahtnice ([[bicipitalni sulkus]], {{jezik|la|sulcus intertubercularis'') in ga pretvori v kanal ({{jezik|la|canalis intertubercularis}}).
Na notranji strani ob fibrozni poteka še [[sinovialna]] ovojnica. Ta obdaja še kito [[dvoglava nadlaktna mišica|dvoglave nadlaktne mišice]] ({{jezik|la|vagina synovialis intertubercularis}}) in jo spremlja vse do kirurškega vratu nadlahtnice.
Sklepna ovojnica je najbolj šibka na spodnjem, inferiornem delu sklepa, saj je tu ne ojačujejo mišice rotatorne manšete. Tveganje za [[dislokacija|dislokacijo]] je zato tu večje.
== Vezi ramenskega sklepa ==
[[Slika:Gray328.png|thumb|right|250px|Korakoakromialna vez, razpeta med kromionom in korakoidnim odrastkom.]]
Najpomembnejše vezi so naslednje:
*'''glenohumeralni ligamenti''' ({{jezik|la|ligg.glenohumeralia}}), ki ojačujejo sprednji, anteriorni del sklepne ovojnice. To so trije vezivni trakovi, ki potekajo od roba glenoidne fose proti malemu turkulumu (maka grčica, {{jezik|la|tuberculum minus}}) nadlahtnice.
*'''korakohumeralni ligament''' ({{jezik|la|ligamentum coracohumerale}}) je vesilo [[zgornji ud|zgornjega uda]], saj omogoča njegovo nošenje brez naprezanja mišic. Razpet je med korakoidnim odrastkom in velikim tuberkulom (veliko grčico) nadlahtnice ({{jezik|la|tuberculum majus}}).
*'''korakoakromialni ligament''' ({{jezik|la|ligamentum coracoacromiale}}), ki je razpet med akromijem in korakoidnim odrastkom, Obe strukturi sta na lopatici. Zaradi te vezi lahko dvignemo nadlakt v odročenju (abdukcija) le do vodoravne smeri, saj zadrži nadlaht.
== Gibi v ramenskem sklepu ==
Ohlapna ovojnica in razmerje med sklepnima površinama omogočata sklepu veliko gibljivost. Možni so naslednji gibi:
*'''Predročenje''' ({{jezik|la|anteflexio}}), dviganje iztegnjenega uda navzpred,
*'''zaročenje''' ({{jezik|la|retroflexio}}), dviganje iztegnjenega uda navzad,
*'''odročenje, abdukcija''' ({{jezik|la|abductio}}), odmikanje uda od trupa,
*'''priročenje, addukcija''' ({{jezik|la|adductio}}), primikanje uda k trupu,
*'''medialna, notranja rotacija''' ({{jezik|la|rotatio}}), vrtenje uda okoli vzdolžne osi,sprednja površina uda se približa [[mediana|mediani]] ravnini,
*'''lateralna, zunanja rotacija''', sprednja stran uda se premakne stran od mediane ravnine,
*'''kroženje,cirkumdukcija''' ({{jezik|la|circumductio}}), ud opisuje s svojim gibanjem stožec, katerega vrh je v samem sklepu. Ta gib je kombinacija predročenja, zaročenja, odročenja in priročenja.
== Mišice ramenskega sklepa ==
Mišice, ki omogočajo gibanje v ramenskem sklepu so naslednje:
* Glavna fleksorja, mišici, ki izvajata predročenje, sta [[deltoidna mišica]] ({{jezik|la|m.deltoideus}}) in [[velika prsna mišica]] ({{jezik|m.pectoralis major}}). Pri gibu sodelujeta tudi '''dvoglava nadlaktna mišica''' ({{jezik|la|m.biceps brachii}}) in [[korakobrahialna mišica]] ({{jezik|la|m. coracobrachialis}}).
* Glavni ekstenzor (zaročenje) je [[široka hrbtna mišica]] ({{ jezik|la|m.latissimus dorsi}}).
* Glavni abduktor roke je '''deltoidna mišica''', predvsem njena centralna vlakna. Pri gibu sodeluje tudi '''supraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.supraspinatus}}).
* Glavna adduktorja roke sta '''velika prsna mišica''' in '''velika hrbtna mišica'''.
* Glavni medialni rotator je '''subskapularna mišica''' ({{jezik|la|m.subscapularis}}).
* Glavni lateralni rotator je '''infraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.infraspinatus}}).
== Burze ramenskega sklepa ==
[[burza|Burze]] (sluzniki) so pomožni aparati sklepa. Vsebujejo [[sinovijska tekočina|sinovijsko tekočino]] in se nahajajo na mestih, kjer kita drgne ob kost in kjer med kostjo in mišicami ni mišic ali drugega tkiva. Glavna naloga burz je torej zmanjšati trenje. Pri ramenskem sklepu so še posebej pomembne tiste, ki komunicirajo s sklepno votlino sklepa.
*'''Subskapularna burza''' ({{jezik|la|bursa subscapularis}}) leži med kito subskapularne mišice in vratom lopatice ({{jezik|la|collum scapulae}}). Navadno komunicira s sklepno votlino.
*'''Subakromialna burza''' ({{jezik|la|bursa subacromialis}}), znan tudi pod imenom subdeltoidna burza ({{jezik|la|bursa subdeltoidea}}). Ta velika burza leži med deltoidno mišico, kito infraspinatne mišice in fibrozno sklepno ovojnico. Ta burza v večini primerov ne komunicira s sklepno votlino.
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Sklepi]]
[[Kategorija:Anatomija človeka]]
{{normativna kontrola}}
f2uz9b1cfyc4q4k13tvrfv7lf1spdrh
6761913
6761912
2026-10-07T21:10:03Z
TadejM
738
6761913
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Anatomija
| Name = Ramenski sklep
| Latin = articulatio humeri
| Image = Blausen 0797 ShoulderJoint.png
| Caption = Prečni prerez ramenskega sklepa
| System =
| Precursor =
}}
[[Slika:Gray327.png|thumb|right|250px|Ramenski sklep, na katerem se vidi kita [[dvoglava nadlaktna mišica|dvoglave nadlaktne mišice]], ovita v sinovijsko ovojnico. Vidi se tudi korakoidni odrastek na [[lopatica|lopatici]].]]
'''Ramenski sklep''' ({{jezik-la|articulatio humeri}}) je po svoji funkciji in obliki pravi okrogli sklep ({{jezik|la|articulatio spheroidea}}) in ima med vsem sklepi v človeškem telesu največjo gibljivost. Sklep tvorita dve kosti, [[nadlahtnica]] ({{jezik|la|humerus}}) in [[lopatica]] ({{|jezik|la|scapula}}), na katerih sta sklepni površini:
*'''glava nadlahtnice''' ({{Jezik|la|caput humeri}}),
*'''glenoidna fosa''' (jamica lopatice, {{jezik|la|cavitas glenoidalis scapulae}}).
Zaradi majhne konkavne sklepne površine na lopatici (glenoidna fosa zaobjame le tretjino glave nadlahtnice) povečuje sklepno površino hrustančast glenoidalni labrum ({{jezik|la|labrum glenoidale}}). Na ta način prispeva k stabilizaciji sklepa, saj je ta zaradi velike gibljivosti in razmerja med sklepnima površinama nestabilen. Pri stabilzaciji sodelujejo tudi vezi in mišice, predvsem skupina mišic [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. V skupino spadajo naslednje mišice:<ref>V angleški literaturi jih označuje izraz '''SITS'''.</ref>
*'''supraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.supraspinatus}}),
*'''infraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.infraspinatus}}),
*'''mala okrogla mišica''' ({{jezik|la|m.teres minor}}),
*'''subskapularna mišica''' ({{jezik|en|m.subscapularis}}).
== Sklepna ovojnica ==
Ramenski sklep obdaja ohlapna [[fibrozen|fibrozna]] ovojnica ali kapsula. Medialno se pripenja na rob glenoidne fose in prehaja na anatomski vrat nadlahtnice, ki poteka pod glavo nadlahtnice. Tako premošča medgrčični žleb nadlahtnice ([[bicipitalni sulkus]], {{jezik|la|sulcus intertubercularis'') in ga pretvori v kanal ({{jezik|la|canalis intertubercularis}}).
Na notranji strani ob fibrozni poteka še [[sinovialna]] ovojnica. Ta obdaja še kito [[dvoglava nadlaktna mišica|dvoglave nadlaktne mišice]] ({{jezik|la|vagina synovialis intertubercularis}}) in jo spremlja vse do kirurškega vratu nadlahtnice.
Sklepna ovojnica je najbolj šibka na spodnjem, inferiornem delu sklepa, saj je tu ne ojačujejo mišice rotatorne manšete. Tveganje za [[dislokacija|dislokacijo]] je zato tu večje.
== Vezi ramenskega sklepa ==
[[Slika:Gray328.png|thumb|right|250px|Korakoakromialna vez, razpeta med kromionom in korakoidnim odrastkom.]]
Najpomembnejše vezi so naslednje:
*'''glenohumeralni ligamenti''' ({{jezik|la|ligg.glenohumeralia}}), ki ojačujejo sprednji, anteriorni del sklepne ovojnice. To so trije vezivni trakovi, ki potekajo od roba glenoidne fose proti malemu turkulumu (maka grčica, {{jezik|la|tuberculum minus}}) nadlahtnice.
*'''korakohumeralni ligament''' ({{jezik|la|ligamentum coracohumerale}}) je vesilo [[zgornji ud|zgornjega uda]], saj omogoča njegovo nošenje brez naprezanja mišic. Razpet je med korakoidnim odrastkom in velikim tuberkulom (veliko grčico) nadlahtnice ({{jezik|la|tuberculum majus}}).
*'''korakoakromialni ligament''' ({{jezik|la|ligamentum coracoacromiale}}), ki je razpet med akromijem in korakoidnim odrastkom, Obe strukturi sta na lopatici. Zaradi te vezi lahko dvignemo nadlakt v odročenju (abdukcija) le do vodoravne smeri, saj zadrži nadlaht.
== Gibi v ramenskem sklepu ==
Ohlapna ovojnica in razmerje med sklepnima površinama omogočata sklepu veliko gibljivost. Možni so naslednji gibi:
*'''Predročenje''' ({{jezik|la|anteflexio}}), dviganje iztegnjenega uda navzpred,
*'''zaročenje''' ({{jezik|la|retroflexio}}), dviganje iztegnjenega uda navzad,
*'''odročenje, abdukcija''' ({{jezik|la|abductio}}), odmikanje uda od trupa,
*'''priročenje, addukcija''' ({{jezik|la|adductio}}), primikanje uda k trupu,
*'''medialna, notranja rotacija''' ({{jezik|la|rotatio}}), vrtenje uda okoli vzdolžne osi,sprednja površina uda se približa [[mediana|mediani]] ravnini,
*'''lateralna, zunanja rotacija''', sprednja stran uda se premakne stran od mediane ravnine,
*'''kroženje,cirkumdukcija''' ({{jezik|la|circumductio}}), ud opisuje s svojim gibanjem stožec, katerega vrh je v samem sklepu. Ta gib je kombinacija predročenja, zaročenja, odročenja in priročenja.
== Mišice ramenskega sklepa ==
Mišice, ki omogočajo gibanje v ramenskem sklepu so naslednje:
* Glavna fleksorja, mišici, ki izvajata predročenje, sta [[deltoidna mišica]] ({{jezik|la|m.deltoideus}}) in [[velika prsna mišica]] ({{jezik|m.pectoralis major}}). Pri gibu sodelujeta tudi '''dvoglava nadlaktna mišica''' ({{jezik|la|m.biceps brachii}}) in [[korakobrahialna mišica]] ({{jezik|la|m. coracobrachialis}}).
* Glavni ekstenzor (zaročenje) je [[široka hrbtna mišica]] ({{ jezik|la|m.latissimus dorsi}}).
* Glavni abduktor roke je '''deltoidna mišica''', predvsem njena centralna vlakna. Pri gibu sodeluje tudi '''supraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.supraspinatus}}).
* Glavna adduktorja roke sta '''velika prsna mišica''' in '''velika hrbtna mišica'''.
* Glavni medialni rotator je '''subskapularna mišica''' ({{jezik|la|m.subscapularis}}).
* Glavni lateralni rotator je '''infraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.infraspinatus}}).
== Burze ramenskega sklepa ==
[[burza|Burze]] (sluzniki) so pomožni aparati sklepa. Vsebujejo [[sinovijska tekočina|sinovijsko tekočino]] in se nahajajo na mestih, kjer kita drgne ob kost in kjer med kostjo in mišicami ni mišic ali drugega tkiva. Glavna naloga burz je torej zmanjšati trenje. Pri ramenskem sklepu so še posebej pomembne tiste, ki komunicirajo s sklepno votlino sklepa.
*'''Subskapularna burza''' ({{jezik|la|bursa subscapularis}}) leži med kito subskapularne mišice in vratom lopatice ({{jezik|la|collum scapulae}}). Navadno komunicira s sklepno votlino.
*'''Subakromialna burza''' ({{jezik|la|bursa subacromialis}}), znan tudi pod imenom subdeltoidna burza ({{jezik|la|bursa subdeltoidea}}). Ta velika burza leži med deltoidno mišico, kito infraspinatne mišice in fibrozno sklepno ovojnico. Ta burza v večini primerov ne komunicira s sklepno votlino.
== Opombe in sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Sklepi]]
[[Kategorija:Anatomija človeka]]
{{normativna kontrola}}
2757wz1atvlz1cdi7471xd3rqgbb6p0
6761915
6761913
2026-10-07T21:11:01Z
TadejM
738
revizija napisa k drugi sliki
6761915
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Anatomija
| Name = Ramenski sklep
| Latin = articulatio humeri
| Image = Blausen 0797 ShoulderJoint.png
| Caption = Prečni prerez ramenskega sklepa
| System =
| Precursor =
}}
[[Slika:Gray327.png|thumb|right|250px|Ramenski sklep, na katerem se vidi kita [[dvoglava nadlaktna mišica|dvoglave nadlaktne mišice]], ovita v sinovijsko ovojnico. Vidi se tudi korakoidni odrastek na [[lopatica|lopatici]].]]
'''Ramenski sklep''' ({{jezik-la|articulatio humeri}}) je po svoji funkciji in obliki pravi okrogli sklep ({{jezik|la|articulatio spheroidea}}) in ima med vsem sklepi v človeškem telesu največjo gibljivost. Sklep tvorita dve kosti, [[nadlahtnica]] ({{jezik|la|humerus}}) in [[lopatica]] ({{|jezik|la|scapula}}), na katerih sta sklepni površini:
*'''glava nadlahtnice''' ({{Jezik|la|caput humeri}}),
*'''glenoidna fosa''' (jamica lopatice, {{jezik|la|cavitas glenoidalis scapulae}}).
Zaradi majhne konkavne sklepne površine na lopatici (glenoidna fosa zaobjame le tretjino glave nadlahtnice) povečuje sklepno površino hrustančast glenoidalni labrum ({{jezik|la|labrum glenoidale}}). Na ta način prispeva k stabilizaciji sklepa, saj je ta zaradi velike gibljivosti in razmerja med sklepnima površinama nestabilen. Pri stabilzaciji sodelujejo tudi vezi in mišice, predvsem skupina mišic [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. V skupino spadajo naslednje mišice:<ref>V angleški literaturi jih označuje izraz '''SITS'''.</ref>
*'''supraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.supraspinatus}}),
*'''infraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.infraspinatus}}),
*'''mala okrogla mišica''' ({{jezik|la|m.teres minor}}),
*'''subskapularna mišica''' ({{jezik|en|m.subscapularis}}).
== Sklepna ovojnica ==
Ramenski sklep obdaja ohlapna [[fibrozen|fibrozna]] ovojnica ali kapsula. Medialno se pripenja na rob glenoidne fose in prehaja na anatomski vrat nadlahtnice, ki poteka pod glavo nadlahtnice. Tako premošča medgrčični žleb nadlahtnice ([[bicipitalni sulkus]], {{jezik|la|sulcus intertubercularis'') in ga pretvori v kanal ({{jezik|la|canalis intertubercularis}}).
Na notranji strani ob fibrozni poteka še [[sinovialna]] ovojnica. Ta obdaja še kito [[dvoglava nadlaktna mišica|dvoglave nadlaktne mišice]] ({{jezik|la|vagina synovialis intertubercularis}}) in jo spremlja vse do kirurškega vratu nadlahtnice.
Sklepna ovojnica je najbolj šibka na spodnjem, inferiornem delu sklepa, saj je tu ne ojačujejo mišice rotatorne manšete. Tveganje za [[dislokacija|dislokacijo]] je zato tu večje.
== Vezi ramenskega sklepa ==
[[Slika:Gray328.png|thumb|right|250px|Korakoakromialni ligament, razpet med akromijem in korakoidnim odrastkom]]
Najpomembnejše vezi so naslednje:
*'''glenohumeralni ligamenti''' ({{jezik|la|ligg.glenohumeralia}}), ki ojačujejo sprednji, anteriorni del sklepne ovojnice. To so trije vezivni trakovi, ki potekajo od roba glenoidne fose proti malemu turkulumu (maka grčica, {{jezik|la|tuberculum minus}}) nadlahtnice.
*'''korakohumeralni ligament''' ({{jezik|la|ligamentum coracohumerale}}) je vesilo [[zgornji ud|zgornjega uda]], saj omogoča njegovo nošenje brez naprezanja mišic. Razpet je med korakoidnim odrastkom in velikim tuberkulom (veliko grčico) nadlahtnice ({{jezik|la|tuberculum majus}}).
*'''korakoakromialni ligament''' ({{jezik|la|ligamentum coracoacromiale}}), ki je razpet med akromijem in korakoidnim odrastkom, Obe strukturi sta na lopatici. Zaradi te vezi lahko dvignemo nadlakt v odročenju (abdukcija) le do vodoravne smeri, saj zadrži nadlaht.
== Gibi v ramenskem sklepu ==
Ohlapna ovojnica in razmerje med sklepnima površinama omogočata sklepu veliko gibljivost. Možni so naslednji gibi:
*'''Predročenje''' ({{jezik|la|anteflexio}}), dviganje iztegnjenega uda navzpred,
*'''zaročenje''' ({{jezik|la|retroflexio}}), dviganje iztegnjenega uda navzad,
*'''odročenje, abdukcija''' ({{jezik|la|abductio}}), odmikanje uda od trupa,
*'''priročenje, addukcija''' ({{jezik|la|adductio}}), primikanje uda k trupu,
*'''medialna, notranja rotacija''' ({{jezik|la|rotatio}}), vrtenje uda okoli vzdolžne osi,sprednja površina uda se približa [[mediana|mediani]] ravnini,
*'''lateralna, zunanja rotacija''', sprednja stran uda se premakne stran od mediane ravnine,
*'''kroženje,cirkumdukcija''' ({{jezik|la|circumductio}}), ud opisuje s svojim gibanjem stožec, katerega vrh je v samem sklepu. Ta gib je kombinacija predročenja, zaročenja, odročenja in priročenja.
== Mišice ramenskega sklepa ==
Mišice, ki omogočajo gibanje v ramenskem sklepu so naslednje:
* Glavna fleksorja, mišici, ki izvajata predročenje, sta [[deltoidna mišica]] ({{jezik|la|m.deltoideus}}) in [[velika prsna mišica]] ({{jezik|m.pectoralis major}}). Pri gibu sodelujeta tudi '''dvoglava nadlaktna mišica''' ({{jezik|la|m.biceps brachii}}) in [[korakobrahialna mišica]] ({{jezik|la|m. coracobrachialis}}).
* Glavni ekstenzor (zaročenje) je [[široka hrbtna mišica]] ({{ jezik|la|m.latissimus dorsi}}).
* Glavni abduktor roke je '''deltoidna mišica''', predvsem njena centralna vlakna. Pri gibu sodeluje tudi '''supraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.supraspinatus}}).
* Glavna adduktorja roke sta '''velika prsna mišica''' in '''velika hrbtna mišica'''.
* Glavni medialni rotator je '''subskapularna mišica''' ({{jezik|la|m.subscapularis}}).
* Glavni lateralni rotator je '''infraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.infraspinatus}}).
== Burze ramenskega sklepa ==
[[burza|Burze]] (sluzniki) so pomožni aparati sklepa. Vsebujejo [[sinovijska tekočina|sinovijsko tekočino]] in se nahajajo na mestih, kjer kita drgne ob kost in kjer med kostjo in mišicami ni mišic ali drugega tkiva. Glavna naloga burz je torej zmanjšati trenje. Pri ramenskem sklepu so še posebej pomembne tiste, ki komunicirajo s sklepno votlino sklepa.
*'''Subskapularna burza''' ({{jezik|la|bursa subscapularis}}) leži med kito subskapularne mišice in vratom lopatice ({{jezik|la|collum scapulae}}). Navadno komunicira s sklepno votlino.
*'''Subakromialna burza''' ({{jezik|la|bursa subacromialis}}), znan tudi pod imenom subdeltoidna burza ({{jezik|la|bursa subdeltoidea}}). Ta velika burza leži med deltoidno mišico, kito infraspinatne mišice in fibrozno sklepno ovojnico. Ta burza v večini primerov ne komunicira s sklepno votlino.
== Opombe in sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Sklepi]]
[[Kategorija:Anatomija človeka]]
{{normativna kontrola}}
peinxwpg9fhli1pd4do1wfl80smv696
6761917
6761915
2026-10-07T21:13:12Z
TadejM
738
/* Vezi ramenskega sklepa */
6761917
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Anatomija
| Name = Ramenski sklep
| Latin = articulatio humeri
| Image = Blausen 0797 ShoulderJoint.png
| Caption = Prečni prerez ramenskega sklepa
| System =
| Precursor =
}}
[[Slika:Gray327.png|thumb|right|250px|Ramenski sklep, na katerem se vidi kita [[dvoglava nadlaktna mišica|dvoglave nadlaktne mišice]], ovita v sinovijsko ovojnico. Vidi se tudi korakoidni odrastek na [[lopatica|lopatici]].]]
'''Ramenski sklep''' ({{jezik-la|articulatio humeri}}) je po svoji funkciji in obliki pravi okrogli sklep ({{jezik|la|articulatio spheroidea}}) in ima med vsem sklepi v človeškem telesu največjo gibljivost. Sklep tvorita dve kosti, [[nadlahtnica]] ({{jezik|la|humerus}}) in [[lopatica]] ({{|jezik|la|scapula}}), na katerih sta sklepni površini:
*'''glava nadlahtnice''' ({{Jezik|la|caput humeri}}),
*'''glenoidna fosa''' (jamica lopatice, {{jezik|la|cavitas glenoidalis scapulae}}).
Zaradi majhne konkavne sklepne površine na lopatici (glenoidna fosa zaobjame le tretjino glave nadlahtnice) povečuje sklepno površino hrustančast glenoidalni labrum ({{jezik|la|labrum glenoidale}}). Na ta način prispeva k stabilizaciji sklepa, saj je ta zaradi velike gibljivosti in razmerja med sklepnima površinama nestabilen. Pri stabilzaciji sodelujejo tudi vezi in mišice, predvsem skupina mišic [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. V skupino spadajo naslednje mišice:<ref>V angleški literaturi jih označuje izraz '''SITS'''.</ref>
*'''supraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.supraspinatus}}),
*'''infraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.infraspinatus}}),
*'''mala okrogla mišica''' ({{jezik|la|m.teres minor}}),
*'''subskapularna mišica''' ({{jezik|en|m.subscapularis}}).
== Sklepna ovojnica ==
Ramenski sklep obdaja ohlapna [[fibrozen|fibrozna]] ovojnica ali kapsula. Medialno se pripenja na rob glenoidne fose in prehaja na anatomski vrat nadlahtnice, ki poteka pod glavo nadlahtnice. Tako premošča medgrčični žleb nadlahtnice ([[bicipitalni sulkus]], {{jezik|la|sulcus intertubercularis'') in ga pretvori v kanal ({{jezik|la|canalis intertubercularis}}).
Na notranji strani ob fibrozni poteka še [[sinovialna]] ovojnica. Ta obdaja še kito [[dvoglava nadlaktna mišica|dvoglave nadlaktne mišice]] ({{jezik|la|vagina synovialis intertubercularis}}) in jo spremlja vse do kirurškega vratu nadlahtnice.
Sklepna ovojnica je najbolj šibka na spodnjem, inferiornem delu sklepa, saj je tu ne ojačujejo mišice rotatorne manšete. Tveganje za [[dislokacija|dislokacijo]] je zato tu večje.
== Ligamenti ramenskega sklepa ==
[[Slika:Gray328.png|thumb|right|250px|Korakoakromialni ligament, razpet med akromijem in korakoidnim odrastkom]]
Najpomembnejši [[ligament]]i ramenskega sklepa so naslednji:
*'''glenohumeralni ligamenti''' ({{jezik|la|ligg.glenohumeralia}}), ki ojačujejo sprednji, anteriorni del sklepne ovojnice. To so trije vezivni trakovi, ki potekajo od roba glenoidne fose proti malemu turkulumu (maka grčica, {{jezik|la|tuberculum minus}}) nadlahtnice.
*'''korakohumeralni ligament''' ({{jezik|la|ligamentum coracohumerale}}) je vesilo [[zgornji ud|zgornjega uda]], saj omogoča njegovo nošenje brez naprezanja mišic. Razpet je med korakoidnim odrastkom in velikim tuberkulom (veliko grčico) nadlahtnice ({{jezik|la|tuberculum majus}}).
*'''korakoakromialni ligament''' ({{jezik|la|ligamentum coracoacromiale}}), ki je razpet med akromijem in korakoidnim odrastkom, Obe strukturi sta na lopatici. Zaradi te vezi lahko dvignemo nadlakt v odročenju (abdukcija) le do vodoravne smeri, saj zadrži nadlaht.
== Gibi v ramenskem sklepu ==
Ohlapna ovojnica in razmerje med sklepnima površinama omogočata sklepu veliko gibljivost. Možni so naslednji gibi:
*'''Predročenje''' ({{jezik|la|anteflexio}}), dviganje iztegnjenega uda navzpred,
*'''zaročenje''' ({{jezik|la|retroflexio}}), dviganje iztegnjenega uda navzad,
*'''odročenje, abdukcija''' ({{jezik|la|abductio}}), odmikanje uda od trupa,
*'''priročenje, addukcija''' ({{jezik|la|adductio}}), primikanje uda k trupu,
*'''medialna, notranja rotacija''' ({{jezik|la|rotatio}}), vrtenje uda okoli vzdolžne osi,sprednja površina uda se približa [[mediana|mediani]] ravnini,
*'''lateralna, zunanja rotacija''', sprednja stran uda se premakne stran od mediane ravnine,
*'''kroženje,cirkumdukcija''' ({{jezik|la|circumductio}}), ud opisuje s svojim gibanjem stožec, katerega vrh je v samem sklepu. Ta gib je kombinacija predročenja, zaročenja, odročenja in priročenja.
== Mišice ramenskega sklepa ==
Mišice, ki omogočajo gibanje v ramenskem sklepu so naslednje:
* Glavna fleksorja, mišici, ki izvajata predročenje, sta [[deltoidna mišica]] ({{jezik|la|m.deltoideus}}) in [[velika prsna mišica]] ({{jezik|m.pectoralis major}}). Pri gibu sodelujeta tudi '''dvoglava nadlaktna mišica''' ({{jezik|la|m.biceps brachii}}) in [[korakobrahialna mišica]] ({{jezik|la|m. coracobrachialis}}).
* Glavni ekstenzor (zaročenje) je [[široka hrbtna mišica]] ({{ jezik|la|m.latissimus dorsi}}).
* Glavni abduktor roke je '''deltoidna mišica''', predvsem njena centralna vlakna. Pri gibu sodeluje tudi '''supraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.supraspinatus}}).
* Glavna adduktorja roke sta '''velika prsna mišica''' in '''velika hrbtna mišica'''.
* Glavni medialni rotator je '''subskapularna mišica''' ({{jezik|la|m.subscapularis}}).
* Glavni lateralni rotator je '''infraspinatna mišica''' ({{jezik|la|m.infraspinatus}}).
== Burze ramenskega sklepa ==
[[burza|Burze]] (sluzniki) so pomožni aparati sklepa. Vsebujejo [[sinovijska tekočina|sinovijsko tekočino]] in se nahajajo na mestih, kjer kita drgne ob kost in kjer med kostjo in mišicami ni mišic ali drugega tkiva. Glavna naloga burz je torej zmanjšati trenje. Pri ramenskem sklepu so še posebej pomembne tiste, ki komunicirajo s sklepno votlino sklepa.
*'''Subskapularna burza''' ({{jezik|la|bursa subscapularis}}) leži med kito subskapularne mišice in vratom lopatice ({{jezik|la|collum scapulae}}). Navadno komunicira s sklepno votlino.
*'''Subakromialna burza''' ({{jezik|la|bursa subacromialis}}), znan tudi pod imenom subdeltoidna burza ({{jezik|la|bursa subdeltoidea}}). Ta velika burza leži med deltoidno mišico, kito infraspinatne mišice in fibrozno sklepno ovojnico. Ta burza v večini primerov ne komunicira s sklepno votlino.
== Opombe in sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Sklepi]]
[[Kategorija:Anatomija človeka]]
{{normativna kontrola}}
r9gxa13npvw038qjovyxd7yho2kp8wx
Bezgavka
0
224272
6761777
6585601
2026-10-07T13:39:53Z
TadejM
738
dodano infopolje
6761777
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Anatomija
| Name = Bezgavka
| Latin = nodus lymphaticus ([[slovnično število|ednina]]); nodi lymphatici ([[množina]])
| Image = Schematic of lymph node showing lymph sinuses.svg
| Caption = Shema glavnih delov bezgavke
| Width =
| Image2 = Blausen 0623 LymphaticSystem Female.png
| Caption2 = Bezgavke tvorijo del [[limfna obtočila|limfnih obtočil]] in so prisotne v večini delov telesa ter povezane z majhnimi mezgovnicami.
| Precursor =
| System = [[limfna obtočila]], del [[imunski sistem|imunskega sistema]]
| Artery =
| Vein =
| Nerve =
| Lymph =
}}
'''Bezgavka''' je majhen, kepičast [[organ (biologija)|organ]] iz limfatičnega tkiva, skozi katerega teče [[limfa]] (mezga) ter se v njej razmnožujejo in propadajo [[limfocit]]i. Sestavljen je iz skorje (korteksa) in sredice (medule), med njima pa se nahaja parakortikalni predel. Bezgavke se nahajajo po vsem telesu, delujejo kot filtri za tujke in so pomembne za delovanje [[imunski sistem|imunskega sistema]].
Imajo tudi klinični pomen; pri različnih bolezenskih stanjih pride do njihovega [[vnetje|vnetja]]. [[Limfadenitis|Vnete bezgavke]] so lahko znak vsakdanjih okužb, na primer [[angina|angine]], lahko pa so posledica hudih, življenjsko ogrožajočih bolezni, na primer [[rak (bolezen)|raka]].
== Vloga ==
[[Patogen]]i ([[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki povzročajo bolezni) lahko povzročijo okužbo kjer koli v telesu. Če je določen mikroorganizem prisoten v [[krvni obtok|krvnem obtoku]], jih prek [[antigen]]ov prepoznajo [[levkocit|bele krvničke]]. Do stika mikroorganizmov z belimi krvničkami pride v obkrajnih limfnih organih, kamor sodijo bezgavke. Naivni limfociti (tisti, ki še v preteklosti niso bili v stiku z nobenim antigenom) vstopajo v bezgavke iz krvnega obtoka preko posebnik kapilarnih [[venula|venul]]. Ko se limfociti specializirajo (po stiku z določenim antigenom), prehajajo ponovno v mezgovni obtok, in sicer preko eferentnih [[mezgovnica|mezgovnic]]. Med okužbo lahko pride do povečanja bezgavk, ker takrat pride do povečane proliferacije limfocitov B. Takrat govorimo o »oteklih bezgavkah«.
== Zgradba ==
Bezgavke so obdane z [[vezivno tkivo|vezivno]] ovojnico, ki prehaja v bezgavke in tvorijo letvice (trabekule), to so stebrički vezivnega tkiva, ki se zaraščajo v notranjost bezgavke. Bezgavko tvorita zunanja skorja in notranja sredica. Skorja vsenaokrog obdaja sredico, razen v predelu, kjer vstopajo in izstopajo žile – tam sredica prihaja v neposredni stik z okolnim tkivom.<ref name=grays>{{navedi knjigo |last1= Warwick|first1= Roger|last2=Peter L.|first2= Williams|editor= |others= illustrated by Richard E. M. Moore|title= Gray's anatomy|origyear= 1858|edition=35. |year= 1973|publisher= Longman|location= London|pages= 588–785|chapter= Angiology (Chapter 6)}}</ref> Pod ovojnico se nahajajo vdolbinice, imenovane subkapsularni sinusi. Vanje priteka limfa.
=== Skorja ===
V skorji (korteksu) se nahajajo omenjeni vezivni stebrički, poleg njih pa kortikalni folikli. Med vezivnimi stebrički in kortikalnimi folikli so kortikalni sinusi. Skoznje se pretaka mezga, ki prihaja iz subkapsularnih sinusov.
Zunanje kortikalne folikle zapolnjujejo zlasti limfociti B, globlje v skorji pa so predvsem limfociti T.<ref name=katakai>{{cite journal|first1=Katakai |last1=Tomoya |first2=Takahiro |last2=Hara |first3=Hiroyuki |last3=Gonda |first4=Manabu |last4=Sugai |first5=Akira |last5=Shimizu|title=A novel reticular stromal structure in lymph node cortex: an immuno-platform for interactions among dendritic cells, T cells and B cells|journal=International Immunology|volume=16|issue=8|pages=1133–1142|year=2004-07-05|url=http://intimm.oxfordjournals.org/cgi/content/full/16/8/1133|accessdate=2008-07-11|doi=10.1093/intimm/dxh113}}</ref>
=== Sredica ===
V sredici (meduli) se nahaja dvoje struktur:
* medularni povezki – limfatično tkivo, kjer se nahajajo [[plazmatka|plazmatke]] in limfociti B;
* medularni sinusi – žilam podobne strukture, ki jih med seboj ločujejo medularni povezki. Iz kortekalnih sinusov limfa odteka v medularne sinuse, od tam pa v eferentne mezgovnice. V medularnih sinusih se nahajajo [[histiocit]]i (negibljivi [[makrofag]]i) in retikularne celice.
=== Oblika in velikost ===
Človeške bezgavke so fižolaste oblike; v normalnem stanju so velike od nekaj milimetrov do 1–2 cm.<ref name=grays/> V primerju [[tumor]]ja ali okužbe se lahko povečajo, in sicer predvsem zaradi pospešenega vplavljanja limfocitov iz krvnega obtoka v bezgavke ter zaradi povečane proliferacije in aktivacije antigensko specifičnih limfocitov B in T (klonalno razmnoževanje). Včasih bezgavke ostanejo povečane, ko je bolezen že premagana.
== Porazdelitev ==
V človeškem telesu je 500–600 bezgavk; večji skupki so pod [[pazduha]]mi, v [[dimlje|dimljah]], [[vrat]]u, [[prsi]]h in [[trebuh]]u.
== Viri ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Limfatični sistem]]
{{normativna kontrola}}
fshecfu06al5bufv06l0ej92nhmemwa
Iliofemoralni ligament
0
232803
6761949
6586259
2026-10-07T21:56:45Z
TadejM
738
dodano infopolje
6761949
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Ligament
| Name = Iliofemoralni ligament
| Latin = ligamentum iliofemorale
| Image = Gray339.png
| Caption = Desni kolčni sklep s sprednje strani. (Iliofemoralni ligament je viden na sredini.)
| Image2 = Gray344.png
| Caption2 = Strukture, ki obdajajo desni kolčni sklep. (Iliofemoralni ligament je označen zgoraj levo.)
| From = [[črevnica]] ([[spodnja sprednja iliakalna spina]])
| To = [[stegnenica]] ([[intertrohanterna črta]])
}}
'''Iliofemoralni ligament''', '''Y-ligament''' ali '''Bigelowov ligament''' ({{lang-la|ligamentum iliofemorale}}) je [[ligament]] v [[kolčni sklep|kolčnem sklepu]], ki se razteza od [[črevnica|črevnice]] do [[stegnenica|stegnenice]]. S svojo vlečno odpornostjo, ki presega 350 [[njuten|N]], je iliofemoralni ligament najmočnejši ligament v človeškem telesu.<ref>Platzer, Color Atlas of Human Anatomy, 2004, str. 198.</ref>
== Struktura ==
Ligament izvira iz sprednjega spodnjega trna [[črevnica|črevnice]] (''spina iliaca anterior inferior'') in roba sklepne jamice kolčnice (''[[acetabulum]]a'') in poteka poševno navzdol in lateralno do intertrohanterne črte (''linea intertrochanterica'') na sprednji strani vrata stegnenice (''collum femoris''). Razdeljen je v dva dela oz. pasova: prečni (transverzalni) pas je močen in poteka vzporedno ob osi vrata stegnenice, descedentni pas pa je šibkejši in poteka pod prečnim pasom, vzporedno s telesom. Oba pasova dajeta obliko narobe obrnjene črke Y (iz česar izhaja tudi ime Y-ligament), včasih pa je meja med njima slabo vidna. Glede na to, da intertrohanterna črta spredaj povezuje obrtca (''trochanter''), imenujemo prečni pas tudi ''iliotrohanterni ligament''.<ref name=platzer>Platzer, str. 200.</ref>
== Funkcija ==
Ligament je v tesni zvezi s [[sklepna ovojnica|sklepno ovojnico]] kolčnega sklepa in tako ojačuje sklep in preprečuje preveliko raztezanje. Omogoča stojo brez obremenjevanja mišic, poleg tega pa drži glavo stegnenice pritisnjeno v sklepno jamico.<ref name=platzer/>
Po skrčenju (fleksiji) stegna se napetost v ligamentu zmanjša, zmogljivost rotacije v sklepu pa se poveča. Prečni pas sicer omejuje lateralno rotacijo in primik (addukcijo), descedentni pas pa omejuje medialno rotacijo.<ref name=platzer/>
Nekateri gibi pri [[balet]]u (tj. dvigovanje nog) zahtevajo poleg same anatomske oblike sklepa (npr. oblika vrata stegnenice) in fleksibilnosti mišic tudi veliko fleksibilnost in elastičnost iliofemoralnega ligamenta.<ref>Grieg, V. (1994). ''Inside Ballet Technique: separating anatomical fact from fiction in the ballet class''. Hightstown, NJ: Princeton Book Publishers, Company, str. 51-52. ISBN 0-87127-191-5.</ref>
== Opombe in reference ==
{{sklici}}
* Platzer, W. (2004). [http://books.google.com/books?id=eT282ocEwnQC&pg=PA380 ''Color Atlas of Human Anatomy, Vol. 1: Locomotor system'' (5. izdaja)]. Thieme. ISBN 3-13-533305-1.
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ligamenti spodnjega uda]]
obbwpe7be4i86f072k5hh0u4walaxtt
Valentin Perko
0
234051
6761781
6761721
2026-10-07T13:46:44Z
Janezdrilc
3152
pp tabela
6761781
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba
| name = Valentin Perko
| image =<!-- wd -->
| caption =Valentin Perko
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| death_date = <!-- wd -->
| death_place = <!-- wd -->
| other_names =Tine Perko
| known_for =Ekspres, ekspres, Herzog, Ječarji, [[Maja in vesoljček]], [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]
| occupation = <!-- WD -->
}}
'''Valentin »Tine« Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[snemalec]] in [[direktor fotografije]], * [[8. april]] [[1950]], [[Ljubljana]]. Je drugi sin slikarja [[Lojze Perko|Lojzeta Perka]], njegova brata pa sta slikar Tomaž Perko in psiholog Andrej Perko.
Perko je leta 1977 [[diploma|diplomiral]] iz fotografije na FAMU v [[Praga|Pragi]] ({{lang-cs|Filmová a televizní fakulta Akademie múzických umění v Praze}}). Kariero je začel kot snemalec dokumentarnih in reklamnih filmov, dejaven pa je tudi na televiziji. Posnel je številne kratke in celovečerne filme z različnimi [[režiser]]ji.
Perkova filmska fotografija je posebej likovno dognana v filmih ''Dih'' (1983), ''Maja in vesoljček'' (1988), ''Do konca in naprej'' (1990), ''Triangel'' (1991), ''Morana'' (1993), ''Ekspres, ekspres'' (1996), ''Brezno'' (1998) ter v televizijskem filmu ''Pet majskih dni'' (1997). Ustvaril pa je tudi večkrat nagrajeni eksperimentalni film ''Valcer za Tavžentarjeva dva'' (1981).<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Posnel pa je še naslednje filme: ''Učna leta izumitelja Polža'' (1982), ''Nobeno sonce'' (1984), ''Sonce za dva'' (1986), ''Cpprnica Zofka'' (1988), ''Herzog'' (1995), ''Napisan list'' (2000) in bil direktor fotografije pri filmu ''Petelinji zajtrk'' (2007). Za televizijo pa je posnel tudi: ''Paralele'' (1987), ''Vaški učitelj'' (1993), ''Steber'' (1997) in tv nadaljevanko v 5-tih delih ''Novi svet'' (2003).
Od leta 2009 je bil predstojnik katedre za kamero na [[AGRFT]], kjer je kot izredni profesor tudi poučeval<ref>{{Navedi splet|url = http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/organiziranost/2011020914344919/|title = Katedra za kamero|date = |accessdate = 17.3.2015|website = AGRFT|publisher = |last = |first = }}</ref>.
== Seznam del (direktor fotografije) ==
{{Poravnava tabele}}
{| class="wikitable sortable col1left" style="text-align:center;"
! Naslov dela
! vrsta
! Leto nastanka
! Leto objave
! Dolžina (min)
|-
| Oton Župančič
| kratki film
| 1978
| 1978
| 019:02
|-
| Darilo, ki pomeni upanje - dializa
| kratki film
| 1977
| 1977
| 011:13
|-
| Monolog Ivana Potrča
| kratki film
| 1978
| 1978
| 016:56
|-
| V službi socializma in Boga
| kratki film
| 1979
| 1980
| 012:15
|-
| Pogreb
| kratki film
| 1979
| 1979
| 013:28
|-
| Venec
| kratki film
| 1979
| 1979
| 013:45
|-
| Pogled stvari
| kratki film
| 1979
| 1979
| 012:40
|-
| [[Prestop (film)|Prestop]]
| celovečerni film
| 1980
| 1980
| 088:54
|-
| Ljubezen
| kratki film
| 1980
| 1980
| 011:00
|-
| Ristanc
| kratki film
| 1981
| 1981
| 013:05
|-
| Valček za Taužentarjeva dva
| kratki film
| 1981
| 1981
| 004:54
|-
| Sveča
|študijski film
| 1981
| 1981
| 011:00
|-
| [[Učna leta izumitelja Polža]]
| celovečerni film
| 1982
| 1982
| 084:32
|-
| Too Much
| kratki film
| 1982
| 1982
| 009:00
|-
| [[Dih (film)|Dih]]
| celovečerni film
| 1983
| 1983
| 113:00
|-
| Kozolec
| kratki film
| 1983
| 1984
| 012:00
|-
| [[Nobeno sonce]]
| celovečerni film
| 1984
| 1984
| 095:00
|-
| Kasač
| kratki film
| 1984
| 1984
| 011:06
|-
| Senca
| kratki film
| 1984
| 1985
| 009:00
|-
| Start
| kratki film
| 1984
| 1985
| 003:00
|-
| Janoš
| celovečerni film
| 1984
| 1984
| 092:00
|-
| Kolizej
|dokumentarni film
| 1984
| 1984
| 039:00
|-
| [[Sonce za dva]]
|TV film
| 1986
| 1987
| 076:00
|-
| Zakladi Slovenije
|TV serija
| 1986
| 1986
| 055:00
|-
| Paralele
|TV film
| 1987
| 1987
| 077:00
|-
| Plečnikove Žale
|TV dokumentarec
| 1987
| 1987
| 044:50
|-
| [[Maja in vesoljček]]
| celovečerni film
| 1988
| 1988
| 072:40
|-
| [[Coprnica Zofka (film)|Coprnica Zofka]]
| celovečerni film
| 1988
| 1989
| 082:49
|-
| [[Ječarji]]
| celovečerni film
| 1990
| 1991
| 084:17
|-
| Ribištvo
| kratki film
| 1991
| 1991
| 025:00
|-
| [[Triangel (film)|Triangel]]
| celovečerni film
| 1991
| 1992
| 083:00
|-
| [[Morana (film)|Morana]]
| celovečerni film
| 1991
| 1993
| 104:00
|-
| Vaški učitelj
|TV drama
| 1993
| 1993
| 056:00
|-
| Povodni mož
|študijski film
| 1995
| 1995
| 009:39
|-
| [[Herzog (film)|Herzog]]
| celovečerni film
| 1995
| 1997
| 085:00
|-
| Styria
| kratki film
| 1995
| 1995
| 012:37
|-
| [[Ekspres, ekspres]]
| celovečerni film
| 1996
| 1997
| 074:00
|-
| Balkanska ruleta
| kratki film
| 1997
| 1997
| 003:00
|-
| Črepinjice
|študijski film
| 1997
| 1997
| 016:26
|-
| [[Pet majskih dni]]
|TV film
| 1997
| 1998
| 067:00
|-
| [[Steber (film, 1997)|Steber]]
|TV film
| 1997
| 1997
| 068:00
|-
| [[Brezno (film, 1998)|Brezno]]
| celovečerni film
| 1998
| 1998
| 104:00
|-
| Noč v hotelu
|študijski film
| 1998
| 1998
| 017:02
|-
| Mojstrovine Slovenije
|TV serija
| 1998
| 1999
| 025:00
|-
| [[Nepopisan list]]
| celovečerni film
| 1999
| 2000
| 092:00
|-
| Obrazi zelene reke
| kratki film
| 1999
| 2000
| 019:00
|-
| Zadnji utrip
|dokumentarni film
| 1999
| 2000
| 041:00
|-
| Jezero
|študijski film
| 1999
| 1999
| 015:10
|-
| Vrt
|študijski film
| 1999
| 1999
| 011:38
|-
| Jabolko
|TV film
|2001
| 2001
| 045:00
|-
| Portret Urbana Kodra
|dokumentarni film
|2002
| 2002
| 052:00
|-
| Maribor
|dokumentarni film
|2002
| 2002
| 050:00
|-
| Novi svet
|TV nadaljevanka
|2003
| 2003
| 030:00
|-
| No fiesta Paeblo
|dokumentarni film
|2003
| 2003
| 050:00
|-
| Tisoč let
| kratki film
|2003
| 2003
| 005:45
|-
| Zvesti prijatelji
|TV film
|2003
| 2004
| 101:02
|-
| [[Desperado Tonic]]
| celovečerni film
|2004
| 2005
| 070:00
|-
| Zadnji tovor
|dokumentarni film
|2004
| 2005
| 050:00
|-
| Zabranjena ljubav
|TV nadaljevanka
|2004
| 2004–2005
| 030:00
|-
| Zvesti prijatelji
|TV serija
|2004
| 2007
| 030:00
|-
| Poklic Arne
|dokumentarni film
|2005
| 2006
| 050:02
|-
| Tunel upanja
|dokumentarni film
|2006
| 2006
| 053:00
|-
| [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]
| celovečerni film
|2007
| 2008
| 125:00
|-
| Roki na steni
|študijski film
|2008
| 2008
| 016:18
|-
| [[Morje v času mrka (film)|Morje v času mrka]]
| celovečerni film
|2009
| 2009
| 082:00
|-
| Neizstreljeni naboj
|TV film
|2011
| 2011
| 055:00
|-
| [[Duhec (film)|Duhec]]
| celovečerni film
|2012
| 2012
| 092:00
|-
|Duhec
|TV serija
|2012
|2012
|030:00
|}
Kot stranski igralec je nastopil tudi v filmu [[Do konca in naprej (film)|Do konca in naprej]] (1990).
== Seznam nagrad in priznanj ==
* 1980: posebno priznanje Metoda Badjure, Celje
* 1988: priznanje Metoda Badjure z diplomo, Celje
* 1991: zlata nagrada Metoda Badjure, Celje
* 1993: srebrna nagrada Metoda Badjure, Portorož
* 1997: nagrada za fotografijo Herzog in Ekspres, ekspres, Portorož
* 1997: Kodak nagrada za fotografijo, Portorož
* 2007: nagrada Jožeta Babiča, RTV SLO
* 2024: nagrada [[Iris (nagrada)|Iris]] za življenjsko delo<ref>{{Navedi splet|url = http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/2009100812451943|title = sodelavci visokošolski učitelji in sodelavci|date = |accessdate = |website = 17.3.2015|publisher = AGRFT|last = |first = }}</ref>
== Viri ==
{{sklici}}
{{Badjurovi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Perko, Valentin}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski direktorji fotografije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za film in televizijo v Pragi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
pz48xa67rlv8zvei7r0fvf04iao564c
Taylor Swift
0
235162
6761876
6757017
2026-10-07T19:10:41Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761876
wikitext
text/x-wiki
{{about|country-pop glasbenici|njen prvi glasbeni album|Taylor Swift (album)}}
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name = Taylor Swift
| Background = person
| Birth_name = Taylor Alison Swift
| Origin = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Wyomissing, Pensilvanija|Wyomissing]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
| Instrument = [[vokal]], [[kitara]], [[klavir]],<ref>{{navedi splet|url=http://news.prnewswire.com/DisplayReleaseContent.aspx?ACCT=104&STORY=/www/story/01-30-2009/0004963493&EDATE=|title=Taylor Swift, Billboardova najbolje prodajana ustvarjalka leta 2008, potrdi turnejo za promocijo albuma ''Fearless''|date=30.1.2009|publisher=Big Machine Records|accessdate=30.1.2009|archive-date=2009-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090606151121/http://news.prnewswire.com/DisplayReleaseContent.aspx?ACCT=104&STORY=%2Fwww%2Fstory%2F01-30-2009%2F0004963493&EDATE=|url-status=dead}}</ref> [[ukulele]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/blogs/chartblog/2009/02/taylor_swift_the_interview.shtml|title=Taylor Swift ... Intervju!|date=17.2.2009|publisher=BBC Radio One|accessdate=17.2.2009}}</ref> kitara z dvanajstimi strunami
| Genre = [[country]],<ref name="allmusicgenre">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/taylor-swift-p816977|title=((( Taylor Swift > Overview )))|last1=Leahey|first1=Andrew|last2=Frye|first2=Megan|work=[[Allmusic]]|publisher=[[Rovi Corporation]]|accessdate=25.1.2009}}</ref> [[pop glasba|pop]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/home/you/article-1222172/Taylor-Swift--meteoric-rise-pops-brightest-new-star.html?ITO=1490|title=Taylor Swift - meteorični vzpon najsvetlejše zvezde popa|last=Wilson|first=Benji|work=[[Daily Mail]]|publisher=Associated Newspapers Ltd |accessdate=25.10.2009}}</ref>
| Occupation = <!-- WD -->
| Associated_acts = [[Miley Cyrus]], [[Joe Jonas]], [[Jonas Brothers]], [[Kellie Pickler]]
| Years_active = 2006–danes: pevka, tekstopiska<br /> 2008–danes: igralka
| Label = [[Big Machine Records]]
}}
'''Taylor Alison Swift''', [[Američani|ameriška]] [[country]]-[[pop glasba|pop]] [[pevka]], [[tekstopiska]], [[kitarist]]ka, [[pianist]]ka in [[filmski igralec|filmska]] ter [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]],<ref>{{navedi splet |author=Up for DiscussionPost Comment |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/taylor-swift-continues-billboard-200-dominance-1003947378.story |title=Billboard.com |publisher=Billboard.com |date=14.9.2009 |accessdate=2009-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090526071921/http://www.billboard.com/bbcom/news/taylor-swift-continues-billboard-200-dominance-1003947378.story |archive-date=2009-05-26 |url-status=dead}}</ref> * [[13. december]] [[1989]], [[Wyomissing, Pensilvanija|Wyomissing]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]].
V letu 2006 je izdala svoj prvi singl, »[[Tim McGraw (pesem)|Tim McGraw]]«, za tem pa še svoj prvi [[glasbeni album]], ki ga je poimenovala po sebi. Ta album je kasneje prejel multiplatinasto certifikacijo s strani organizacije [[Recording Industry Association of America]] (RIAA). V novembru 2008 je Taylor Swift izdala še svoj drugi glasbeni album, ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]''. Albuma ''Fearless'' in ''Taylor Swift'' sta v letu 2008 z 2,1 in 1,5 milijoni prodanih izvodov pristala na tretjem in šestem mestu najbolje prodajanih albumov v Združenih državah Amerike.<ref name="Market Watch">{{navedi splet|url=http://www.marketwatch.com/news/story/2008-us-music-purchases-exceed/story.aspx?guid=%7B6335B083-3284-461F-A0C7-C018F0997DBA%7D&dist=msr_3|title=2008 ameriška glasba dobi 1,5 bilijonov; dobiček glasbe je zrasel za 10%|date=31.12.2008|publisher=Market Watch|accessdate=1.1.2009}}</ref> ''Fearless'' je pristal na vrhu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]], kjer je ostal še enajst zaporednih tednov;<ref>{{navedi splet |author=Up for DiscussionPost Comment |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/taylor-swift-continues-billboard-200-dominance-1003947378.story |title=Billboard.com |publisher=Billboard.com |date=14.9.2009 |accessdate=20.9.2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090526071921/http://www.billboard.com/bbcom/news/taylor-swift-continues-billboard-200-dominance-1003947378.story |archive-date=2009-05-26 |url-status=dead}}</ref> že vse od leta 2000 ni noben album na prvem mestu te lestvice ostal tako dolgo. Revija [[Billboard Magazine]] je leta 2009 Taylor Swift nadela naziv ''Ustvarjalca leta''.<ref>[http://www.billboard.com/#/features/2009-artist-of-the-year-1004052641.story Ustvarjalec leta 2009 | Billboard.com]</ref> Album ''Fearless'' je leta 2010 prejel nagrado [[Grammy]] v kategoriji za »album leta«.
V letu 2008 so albumi Taylor Swift prodali okoli štiri milijone kopij, zaradi česar je po podatkih [[Nielsen SoundScan]]a postala najbolje prodajana ustvarjalka tega leta. Revija ''[[Forbes]]'' ji je dodelila devetinšestdeseto mesto na njihovi lestvici ''Najvplivnejših ljudi leta 2009'', saj je zaslužila 18 milijonov $<ref>{{navedi splet|url=http://www.forbes.com/lists/2009/53/celebrity-09_Taylor-Swift_2OIN.html |title=Forbes.com |publisher=Forbes.com |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> v letu 2010 pa se je s 45 milijoni $ dobička uvrstila na dvanajsto mesto tega seznama.<ref>http://www.forbes.com/2010/06/22/lady-gaga-oprah-winfrey-business-entertainment-celeb-100-10_land.html</ref> V januarju 2010 jo je [[Nielsen SoundScan]] proglasil za ustvarjalko, katere dela se digitalno najbolje prodajajo v zgodovini glasbe, saj je prodala več kot 28 milijonov digitalnih pesmi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/nielsen-soundscan-lists-taylor-swift-as-the-top-selling-digital-artist-in-history-80965892.html|title=Nielsen SoundScan Taylor Swift proglasi za najbolje digitalno prodajano ustvarjalko vseh časov|publisher=PR Newswire|date=7.1.2010 |accessdate=11.1.2010}}</ref> Do danes je Taylor Swift prodala več kot 10 milijonov albumov po svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/news/news-in-brief/1620970/taylor-swifts-album-sales-top-10-million.jhtml|title=Taylor Swift je prodala več kot 10 milijonov kopij albumov|publisher=CMT News|date=8.9.2009|accessdate=2010-01-11|archive-date=2010-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20100204100312/http://www.cmt.com/news/news-in-brief/1620970/taylor-swifts-album-sales-top-10-million.jhtml|url-status=dead}}</ref>
== Zgodnje življenje ==
Taylor Alison Swift je bila rojena in vzgojena v [[Wyomissing, Pensilvanija|Wyomissingu]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]] kot hči Scotta Swifta, [[posrednik]]a [[nepremičnine|nepremičnin]] in njegove žene Andree (roj. Finlay), [[gospodinja|gospodinje]]. Njena babica je bila [[operna pevka]].<ref name=reagledec8>{{navedi splet|url=http://www.readingeagle.com/article.aspx?id=116460|title=Taylor Swift: Odrasla je v superzvezdništvu|date=8.12.2008|publisher=Reading Eagle|accessdate=17.12.2008|archive-date=2009-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20090829143446/http://www.readingeagle.com/article.aspx?id=116460|url-status=dead}}</ref> Ima mlajšega brata Austina.<ref>{{navedi splet |url=http://www.tvguide.com/celebrities/taylor-swift/bio/285271 |title=Biografija Taylor Swift na TVGuide.com |publisher=Tvguide.com |date=13.12.1989 |accessdate=20.9.2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171118224101/http://www.tvguide.com/celebrities/taylor-swift/bio/285271/ |archive-date=2017-11-18 |url-status=dead}}</ref> Ko je bila v četrtem razredu je zmagala na nacionalnem tekmovanju [[poezija|poezije]], kjer ji je zmago priborila tri strani dolga [[skladba|pesem]] z naslovom »Monster In My Closet«.<ref name="reagledec8"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/blogs/smokingsection/2008/12/the-unabridged-taylor-swift.php#more|title=Nepremagljiva Taylor Swift|date=2.12.2008|publisher=Rolling Stone|accessdate=17.12.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090124152347/http://www.rollingstone.com/blogs/smokingsection/2008/12/the-unabridged-taylor-swift.php#more|archivedate=2009-01-24|url-status=live}}</ref>
Pri desetih letih je Taylor Swift začela s [[besedilopisec|pisanjem pesmi]] in [[petje]]m na [[karaoke|karaokah]], raznih [[festival]]ih in podobno v bližini njenega rojstnega mesta. Ko je imela dvanajst let, je celo poletje zapravila za to, da je napisala 350 strani dolg [[roman]], ki do danes ostaja neobjavljen.<ref>{{navedi splet|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5765608.ece|title=Taylor Swift je že kraljica country-popa|date=22.2.2009|publisher=The Sunday Times|accessdate=26.2.2009|archive-date=2020-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200304212721/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5765608.ece|url-status=dead}}</ref> Prvič se je na malih televizijskih zaslonih pojavila v [[televizijska oddaja|oddaji]] ''[[Bloomsburg Fair]]'', kjer je s svojim nastopom navdušila občinstvo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24-7pressrelease.com/press-release-rss/the-early-years-of-the-taylor-swift-story-85822.php |title=24-7pressrelease.com |publisher=24-7pressrelease.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090606173049/http://www.24-7pressrelease.com/press-release-rss/the-early-years-of-the-taylor-swift-story-85822.php |url-status=dead }}</ref> Leta 2008 si je preko šolanja na domu v starosti osemnajst let prislužila diplomo.<ref>[http://www.msnbc.msn.com/id/25874555 »Taylor Swift prejme svojo srednješolsko diplomo«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090516173207/http://www.msnbc.msn.com/id/25874555 |date=2009-05-16 }}. ''MSNBC''. 27. julij 2008. Pridobljeno dne 15. april 2009.</ref>
=== Interes za pisanje pesmi in zgodnje delo ===
Taylor Swift se je igranja [[kitara|kitare]] naučila od nekega popravljalca [[računalnik]]ov, ki ji je pokazal, kako se zaigra tri najlažje [[akord]]e. Ko se je slednjih naučila, je napisala svojo prvo pesem in jo naslovila kot »Lucky You«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.digitalspy.com/showbiz/news/a185076/computer-repairman-taught-swift-guitar.html |title=Showbiz - Novice - Popravljalec računalnikov je Taylor Swift naučil igranja na kitaro |publisher=Digital Spy |date=3.11.2009 |accessdate=30.12.2009 }}</ref> Kasneje je povedala, da je pesmi začela pisati zato, da je ublažila bolečino, ker se ni vključila v šolo. Dejala je, da so bili »ostali otroci zlobni« do nje, zato je napisala pesmi o njih.<ref>{{navedi splet |last=Messer |first=Lesley |url=http://www.people.com/people/article/0,,20255247,00.html |title=Taylor Swift je v šoli trpela zaradi nasilja - Taylor Swift |publisher=People.com |date=27.1.2009 |accessdate=30.12.2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100419182954/http://www.people.com/people/article/0,,20255247,00.html |archive-date=2010-04-19 |url-status=dead}}</ref>
Na Taylor Swift naj bi najbolj vplivala [[Shania Twain]].<ref name="swiftshania">{{navedi splet |url=http://www.timeforkids.com/TFK/kids/news/story/0,28277,1894626,00.html |title=Druženje s Taylor Swift |publisher=Timeforkids.com |date=28.4.2008 |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2011-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724021710/http://www.timeforkids.com/TFK/kids/news/story/0,28277,1894626,00.html |url-status=dead }}</ref> Drugače za svoje vzornike šteje tudi glasbene ustvarjalce, kot so [[LeAnn Rimes]], [[Tina Turner]], [[Dolly Parton]] in njena babica. Taylor Swift je svoj okus glasbe razvila že zelo zgodaj, saj je bila njena babica poklicna operna pevka.<ref name="gacbio">{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |title=Biografija Taylor Swift na GAC |publisher=Gactv.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2015-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150329234958/http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |url-status=dead }}</ref> Najbolj pri srcu ji je bila country glasba in že kaj kmalu je vzljubila [[Patsy Cline]] in Dolly Parton.<ref name="Taylor Swift">[http://www.askmen.com/women/singer_300/364_taylor_swift.html Taylor Swift] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080725101109/http://www.askmen.com/women/singer_300/364_taylor_swift.html |date=2008-07-25 }} na Ask Men.com</ref> [[Dixie Chicks]] in Shanio Twain je uporabila za demonstracijo, kako lahko tudi sama »razteza meje«.<ref>{{navedi novice |first=Dennis |last=McCafferty |title=Taylorin sladki vzpon |url=http://usaweekend.com/08_issues/080413/080413taylor-swift-cmt.html |publisher=[[USA WEEKEND]] |date=13.4.2008 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
== Glasbena kariera ==
=== 2000–2005: Glasbeni začetki ===
Pri enajstih letih je odšla na svoje prvo potovanje v [[Nashville, Tennessee|Nashville]], [[Tennessee]], saj je upala, da bo lahko sklenila pogodbo s kakšno glasbeno založbo. Kopije svojega posnetka, na katerem je pela karaoke naj bi dala vsaki založbi v mestu,<ref>{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |title=Biografija Taylor Swift |publisher=Gactv.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2015-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150329234958/http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |url-status=dead }}</ref> vendar so jo vse zavrnile.<ref>{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5938171,00.html |title=GACTV.com |publisher=GACTV.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403062100/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5938171,00.html |url-status=dead }}</ref> Kasneje je o svojih težavah povedala:
{{navedek|Ne razumem. Bali so se sodelovati s trinajstletnico. Bali so se sodelovati s štirinajstletnico. Bali so se sodelovati s petnajstletnico. Bali so se sodelovati s šestnajstletnico. In prepričana sem, da bi se vsi bali sodelovati s sedemnajstletnico, če ne bi podpisala pogodbe s Scottom Borchetto [glavo založbe [[Big Machine Records]]].<ref name="albuminfo">{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/news/country-music/1546980/when-she-thinks-tim-mcgraw-taylor-swift-savors-payoff.jhtml|title=Ko pomisli na »Tima McGrawa,« se Taylor Swift spomni na uspešnost: Delavna najstnica bo odprla novo turnejo Georgea Straita v naslednjem letu|date=1. december 2006|first=Edward|last=Morris|work=[[CMT News]]|publisher=[[Viacom]]|accessdate=11. marec 2010|archive-date=2012-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20121022153326/http://www.cmt.com/news/country-music/1546980/when-she-thinks-tim-mcgraw-taylor-swift-savors-payoff.jhtml|url-status=dead}}</ref>}}
Po vrnitvi v Penisilvanijo so jo vprašali, če bi pela na turnirju z naslovom U.S. Open tennis; njen nastop je kasneje pritegnil veliko pozornosti.<ref>{{navedi splet|author= |url=http://www.cbsnews.com/stories/2008/05/16/earlyshow/saturday/secondcup/main4103339.shtml |title=CBSnews.com |publisher=CBSnews.com |date=17.5.2008 |accessdate=20.9.2009}}</ref> S pisanjem pesmi in igranjem kitare z dvanajstimi strunami je začela pri dvanajstih letih. Še enkrat je obiskala Nashville in skupaj z nekaj drugimi lokalnimi tekstopisci napisala nekaj pesmi. Ko je bila stara štirinajst let se je njena družina odločila, da se bodo preselili na obrobje nekega Nashvillskega predmestja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/cg/amg.dll?p=ammg&searchlink=TAYLOR|title=Biografija Taylor Swift na Allmusic|accessdate=30.4.2007}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
Pri njenih petnajstih letih je sklenila pogodbo z založbo [[RCA Records]], saj jo je slednja želela uvesti v glasbeni posel.<ref>[http://www.dailyrecord.com/article/20081111/ENT01/811110317/1005/NEWS01 Dailyrecord.com]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=September 2009}}</ref> Kasneje je nastopala v Nashvillu skupaj z nekaj drugimi tekstopisci in tako je dobila pozornost Scotta Borchette,<ref>{{navedi splet|url=http://www.songwriteruniverse.com/taylorswift123.htm |title=Songwriteuniverse.com |publisher=Songwriteruniverse.com |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> ki je kasneje z njo podpisal pogodbo za sodelovanje z založbo [[Big Machine Records]]. S štirinajstimi leti je postala najmlajša tekstopiska, kar jih je kdaj najelo podjetje Sony/ATV Tree.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.philly.com/inquirer/columnists/dan_deluca/20081111_Taylor_Swift__focused_on__great_songs_.html |title=Philly.com |accessdate=2008-11-12 |archive-date=2008-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081112014931/http://www.philly.com/inquirer/columnists/dan_deluca/20081111_Taylor_Swift__focused_on__great_songs_.html |url-status=dead }}</ref>
=== 2006–2008: ''Taylor Swift'' ===
[[Slika:taylor Swift.jpg|thumb|left|Taylor Swift nastopa v kavarni s kitaro v juniju 2006]]
Taylor Swift je svoj prvi [[singl]] »[[Tim McGraw (pesem)|Tim McGraw]]« izdala v sredini leta 2006 in revija ''[[Billboard (revija)|Billboard]]'' mu je dodelila šesto mesto na lestvici »Hot Country Songs«.<ref name="billboard charts">{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=800385 |title=Zgodovina dosežkov na lestvicah ustvarjalca – Taylor Swift |accessdate=29.3.2009 |work=Billboard |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071223040151/http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=800385 |archivedate=2007-12-23 |url-status=live }}</ref> Njen prvi [[glasbeni album]], ki ga je poimenovala po sebi je izšel kasneje, natančneje 24. oktobra tistega leta.<ref name="billboard debut">{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/discography/index.jsp?pid=766101&aid=800385 |title=Taylor Swift – Diskografija |work=Billboard |accessdate=29.3.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070817022906/http://www.billboard.com/bbcom/discography/index.jsp?pid=766101&aid=800385 |archivedate=2007-08-17 |url-status=live }}</ref> Napisala oziroma so-napisala je vse pesmi v njem. Album je dosegel devetnajsto mesto na lestvici [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] in že v prvem tednu prodajanja prodal 39.000 kopij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1599721/20081119/swift__taylor.jhtml|title=Taylor Swift se prvič uvrsti na lestvico - pristane na vrhu z albumom ''Fearless''|date=19.11.2008|publisher=MTV.com|accessdate=20.12.2008|archive-date=2010-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20101028054409/http://www.mtv.com/news/articles/1599721/20081119/swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref> Kasneje je dobil prvo mesto na lestvici najboljših country albumov, [[Top Country Albums]] po reviji Billboard in peto mesto na ''Billboard'' 200.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.chartFormatGroupName=Albums&model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=1183852 |title=Billboard.com |accessdate=2008-12-27 |archive-date=2008-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081227014159/http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.chartFormatGroupName=Albums&model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=1183852 |url-status=dead }}</ref> Na vrhu lestvice Top Country Albums je ostal osem tednov zapovrstjo,<ref>{{navedi splet|url=http://www.countrymusiconline.net/acmawards43_2.html |title=Countrymusiconline.net |publisher=Countrymusiconline.net |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> vsega skupaj pa je bil na vrhu lestvice 24 od 91 tednov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/news/country-music/1591603/taylor-swift-bumps-herself-out-of-no-1-slot.jhtml|title=Taylor Swift samo sebe vrže s prvega mesta na lestvici|date=26.7.2008|publisher=CMT|accessdate=20.12.2008|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819050922/http://www.cmt.com/news/country-music/1591603/taylor-swift-bumps-herself-out-of-no-1-slot.jhtml|url-status=dead}}</ref> Edini glasbeniki, ki so ostali na tej lestvici čez 20 tednov, so bili poleg nje še The Dixie Chicks in [[Carrie Underwood]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.universalmusic.com/artist-news/taylor-swift-tops-50-million-myspace-streams-has-countrys-1-selling-cd-for-20th-week|title=Taylor Swift pristane med prvimi petdesetimi milijoni na MySpaceu in posname najbolje prodajani CD že 20 tednov|date=24.6.2008|publisher=Universal Music Group|accessdate=20.12.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080820060555/http://www.universalmusic.com/artist-news/taylor-swift-tops-50-million-myspace-streams-has-countrys-1-selling-cd-for-20th-week|archivedate=2008-08-20|url-status=live}}</ref> V novembru 2008 si je njen singl naložilo več kot 7,5 milijonov ljudi, prodala pa je več kot 3 milijone kopij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/hotprod/taylor-swift-fearless-1003896048.story|title=Taylor Swift, ''Fearless''|date=16.11.2008|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=2.1.2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090124055619/http://www.billboard.com/bbcom/hotprod/taylor-swift-fearless-1003896048.story|archive-date=2009-01-24|url-status=dead}}</ref>
Swiftova je presegla 200 milijonov drugih glasbenih ustvarjalcev na [[MySpace]]u. Trenutno je tam ocenjena med desetimi najboljšimi glasbenimi ustvarjalci vseh zvrsti in vodi na lestvici najboljših country glasbenikov.<ref>[http://www.fox51.com/fiftyonefeeds/entertainment/8714182.html Taylor Swift]{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} doseže prvo mesto na lestvici Top Country Albums</ref> Je najbolj iskana glasbenica na MySpaceu iz leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://thesocialmediabible.com/2008/12/16/myspace-announces-%E2%80%9Cmyspace-top-8%E2%80%99s-of-2008%E2%80%9D-awards/|title=MySpace potrdi “MySpaceovih osem iz leta 2008” Awards|date=16.12.2008|publisher=The Social Media Bible|accessdate=20.12.2008|archive-date=2009-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20090123181635/http://thesocialmediabible.com/2008/12/16/myspace-announces-%E2%80%9Cmyspace-top-8%E2%80%99s-of-2008%E2%80%9D-awards/|url-status=dead}}</ref> [[Videospot]] za pesem »Tim McGraw« je dosegel prvo mesto na lestvici [[CMT]]-jevih najboljših videospotov. Leta 2007 je Taylor Swift zanj dobila celo nagrado [[CMT Music Awards]] v kategoriji za »najboljši preboj«.<ref>{{navedi splet |url=http://beasley.wsu.edu/calendar/event.aspx?event=147 |title=Taylor Swift na nastopu na prireditvi »Belsey Arts Coliseum« |publisher=Beasley.wsu.edu |date= |accessdate=20.9.2008 |archive-date=2009-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090924014918/http://beasley.wsu.edu/calendar/event.aspx?event=147 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_4724114,00.html|title=GAC prvič predvaja kratke odlomke serije z vzhajajočo zvezdnico Taylor Swift|date=10.5.2006|publisher=GACTV.com|accessdate=1.1.2009|archive-date=2009-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090515193642/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_4724114,00.html|url-status=dead}}</ref> 15. maja 2007 je s svojo pesmijo »Tim McGraw« nastopala na podelitvi nagrad [[Academy of Country Music Awards]]. Pesem je zapela glasbeniku [[Tim McGraw|Timu McGrawu]]. Nastopala je tudi na turneji Tima McGrawa in [[Faith Hill]] z naslovom [[Soul2Soul 2007]]. Na svoje turneje so jo povabili tudi glasbeniki, kot so [[George Strait]], [[Brad Paisley]] in [[Rascal Flatts]].<ref>{{navedi splet |author=1. junij 2007 |url=http://www.cmt.com/news/articles/1561014/20070601/swift__taylor.jhtml |title=Taylor Swift se pridruži Timu McGrawu in Faith Hill na turneji |publisher=Cmt.com |date=1.6.2007 |accessdate=20.9.2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090901050452/http://www.cmt.com/news/articles/1561014/20070601/swift__taylor.jhtml |archive-date=2009-09-01 |url-status=dead}}</ref>
21. avgusta 2007 je v živo nastopala na oddaji ''[[America's Got Talent]]'' (''Amerika ima talent'').<ref name="AGT">[http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5678371,00.html Taylor Swift] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090515193737/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5678371,00.html |date=2009-05-15 }} nastopa v oddaji »America's Got Talent«</ref> Njen naslednji, drugi singl iz albuma ''Taylor Swift'', »[[Teardrops on My Guitar]]«, je izšel 24. februarja 2007. Njen izid je bil najprej načrtovan za sredino leta 2007. Pesem je dosela drugo mesto na ''Billboardovi'' lestvici [[Hot Country Songs]] in triintrideseto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]. Dosegla je tudi mesti na lestvicah Hot 100 in Pop 100 vendar šele po izidu [[pop glasba|pop]] [[remix]]a pozno leta 2007. Na Pop 100 je dosegla enajsto, na Hot 100 pa trinajsto mesto. Oktobra istega leta ji njeno pisanje pesmi prinese naslov tekstopisca oziroma ustvarjalca leta in s tem postane tudi najmlajša oseba, kar jih je kdaj osvojilo ta naslov.<ref>{{navedi novice |first1=Peter |last1=Cooper |first2=Aronin |last2=Ivan |title=Zdaj so za počastitev s pesmimi na vrsti pesniki in tekstopisci |url=http://tennessean.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20071015/ENTERTAINMENT01/710150367 |publisher=[[The Tennessean]] |date=15.10.2007 |accessdate=24.11.2007 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
7. novembra 2007 je Taylor Swift dobila nagrado [[Country Music Association|CMA Horizon Award]] in na podelitvi teh nagrad zapela pesem »Our Song«, tretji singl iz njenega prvega albuma.<ref>{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003685079 |title=Keys je še vedno na vrhu Billboardove lestvice |accessdate=13.6.2008 |last=Cohen |first=Jonathan |date=13.12.2007 |work=Billboard.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20080505042523/http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003685079 |archive-date=2008-05-05 |url-status=dead}}</ref> Pesem »Our Song« je šest tednov prebila na vrhu lestvice najboljših country pesmi, dobila pa je tudi šestnajsto mesto na lestvici Billboard Hot 100 in štiriindvajseto na lestvici Billboard Pop 100. Taylor Swift je izdala tudi svoj božični album z naslovom ''[[Sounds of the Season: The Taylor Swift Holiday Collection]]'', ki je izšel 16. oktobra 2007. Album, ki sicer ni požel toliko uspeha kot album ''Taylor Swift'', je vseboval tudi pesem »[[Last Christmas]]«, ki je v originalu sicer ni napisala Taylor Swift. Leta 2008 je bila nominirana za nagrado [[Grammy]], vendar jo je na koncu dobila [[Amy Winehouse]]. Njen naslednji uspešni singl, »[[Picture to Burn]]« je bil četrti singl v njenem prvem albumu. Pesem je izšla zgodaj v letu 2008 in spomladi tistega leta zasedla tudi tretje mesto na lestvici Billboard Country Chart.
[[Slika:Taylor Swift at Yahoo crop.jpg|right|upright|thumb|Taylor Swift nastopa na [[Yahoo]] HQ v letu 2007]]
Big Machine Records je potrdil izid njene naslednje pesmi, »[[Should've Said No]]«, na ponedeljek, 19. maja. To je bil peti in tudi zadnji singl iz njenega glasbenega albuma. Z njim je nastopila na 43. podelitvi nagrad [[Academy of Country Music Awards]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.countryondemand.com/news/2008/05/taylor-swift-offers-new-single-to-radio.shtml |title=Taylor Swift ponudi nov singl radiu, ACMs |publisher=Countryondemand.com |date=12.5.2008 |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2008-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081120063801/http://www.countryondemand.com/news/2008/05/taylor-swift-offers-new-single-to-radio.shtml |url-status=dead }}</ref> Na začetku nastopa je bila oblečena v kavbojke in majico, ampak kmalu za tem je to opravo zamenjala črna večerna obleka. Zadnjo minuto pesmi je odšla v zaoderje in tam do konca zapela pesem. Kasneje je povedala, da se je želela preobleči med nastopom že od desetega leta dalje.<ref>{{navedi splet |url=http://video.msn.com/video.aspx?mkt=en-US&brand=&vid=ca382df3-e941-480b-a827-ecee164f75f0 |title=Intervju s Taylor Swift, ACMs |publisher=Video.msn.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091109093425/http://video.msn.com/video.aspx?mkt=en-us |url-status=dead }}</ref>
Pesem »Should've Said No« je postala prvi najbolje prodajan singl Taylor Swift. V poletju leta 2008 je izdala ''[[Beautiful Eyes]]'', ekskluzivni [[EP]] za [[Wal-Mart]].<ref name="gac">{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,3034,GAC_26063_5903580_,00.html |title=Wal-Martove »oči« so uprte v nov projekt Taylor Swift |accessdate=24.7.2008 |work=[[Great American Country]] |archive-date=2015-03-16 |archive-url=https://archive.today/20150316173034/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,3034,GAC_26063_5903580_,00.html |url-status=dead }}</ref> V prvem tednu od izida je EP prodal 45.000 kopij izvodov in tako pristal na prvem mestu ''Billboardove'' lestvice Top Country Albums ter devetem mestu lestvice ''Billboard'' 200. Njen prvi glasbeni album, ''Taylor Swift'', je v istem tednu pristal na drugem mestu lestvice, s čimer je Taylor Swift postala prva ustvarjalka od leta 1997, katere albuma sta ob istem času zasedla prvi dve mesti na lestvici Top Country Albums.<ref name="cst">{{navedi splet |url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=1947 |title=Taylor Swift si lasti vrh country lestvice |accessdate=26.12.2008 |work=Country Standard Time}}</ref> V oktobru 2008 je Taylor Swift v [[duet]]u z najbolje prodajanim [[rock]] [[band]]om, [[Def Leppard]], posnela serijo v [[Nashville, Tennessee|Nashvilleu]], [[Tennessee]], njihovo sodelovanje pa je prejelo nominacijo za nagrado [[CMT Music Awards]] v kategorijah za »nastop leta« in za »široko odprt country video leta« v letu 2009.<ref>{{Navedi splet |url=http://defleppard.com/news/newsItem.asp?id=180 |title=Izid ZA NOVINARJE -- CMT CROSSROADS: TAYLOR SWIFT in DEF LEPPARD na DVD-ju, 16. junija |accessdate=2010-09-18 |archive-date=2010-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101214033850/http://defleppard.com/news/newsItem.asp?id=180 |url-status=dead }}</ref>
=== 2008–2010: ''Fearless'' in incident na podelitvi nagrad MTV VMA ===
Njen naslednji [[glasbeni album]], ''[[Fearless (album Taylor Swift)|Fearless]]'', je v Združenih državah izšel na dan 11. november 2008.<ref name="usat">{{navedi splet|url=http://www.usatoday.com/life/2008-08-07-coming-attractions_N.htm |title=Prihajajoče atrakcije: Taylor Swift ne spravijo vsi fantje v jok |accessdate=7.8.2009 |work=USA Today}}</ref> Album je dosegel prvo mesto na lestvici Billboard 200 Album Chart. Bil je tudi najbolje prodajan country album vseh časov in najbolje prodajan album ženske ustvarjalke, hkrati pa tudi četrti najbolje prodajan album nasploh. Prehiteli so ga samo albumi glasbenikov [[Lil Wayne]]a, [[AC/DC]] in [[Coldplay]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|title=''Fearless'' od Taylor Swift se vpiše v zgodovino s prvim mestom na Billboardovi lestvici Top 200, dvestotih albumov različnih zvrsti|date=20.11.2008|publisher=TOP 40 Charts|accessdate=24.12.2008|archive-date=2015-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316224149/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|url-status=dead}}</ref> Glavni singl albuma, »[[Love Story (pesem, Taylor Swift)|Love Story]]« je postal velika uspešnica tako na pop kot na country lestvicah. Album je bil tudi najbolje prodajan country album po spletu vseh časov; kar 129.000 kopij albuma so že v prvem tednu prodajanja prodali prek interneta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|title=Nobeno presenečenje: Taylor Swift pristane na prvem mestu|date=20.11.2008|publisher=GAC|accessdate=24.12.2008|archive-date=2015-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316224149/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|url-status=dead}}</ref><ref name="billboard.com">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003892753|title=Taylor Swift zasede prvo mesto|date=19.11.2008|publisher=Billboard|accessdate=24.12.2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20121023191652/http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003892753|archive-date=2012-10-23|url-status=dead}}</ref> Osem tednov po izdaji je album prek interneta prodal že 338.467 kopij in s tem obdržal status najbolje prodajanega country albuma prek spleta v zgodovini, temu pa je z 236.046 prodanimi kopijami 18. aprila 2009 sledil njen prvi album, ''[[Taylor Swift (album)|Taylor Swift]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/26331/week-ending-jan-4-2009-its-taylor-swifts-world/;_ylt=AtJw4qxeVtllEuMR3mdD9IbasyUv|title=Konec tedna 4. januar 2009: To je svet Taylor Swift ...
|date=7.1.2009 |publisher=Yahoo Music Blog (written by Paul Grein)|accessdate=8.1.2009}}</ref>
[[Slika:Swift, Taylor (2007) cropped.jpg|thumb|left|upright|Taylor Swift med nastopom v živo leta 2007]]
Vseh sedem pesmi iz albuma ''Fearless'' se je uvrstilo na lestvico Billboard Hot 100. S pesmijo »[[White Horse (pesem)|White Horse]]« je Taylor Swift dosegla trinajsto mesto na tej lestvici. Od trinajstih pesmi v albumu se jih je enajst že uvrstilo na Hot 100.<ref name="billboard.com"/> »Change«, pesem iz tega albuma, je bila med drugim predvajana tudi na [[Poletne olimpijske igre 2008|Poletnih olimpijskih igrah]] 2008.<ref name="cst2">{{navedi splet|url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=1991 |title=Taylor Swift ponudi pesem »Change« Olimpijskih igrah in dobi nagrado Teen Choice Award |accessdate=7.8.2008 |work=[[Country Standard Time]]}}</ref>
Glavni singl albuma ''Fearless'', »Love Story«, je izšel 12. septembra 2008. Pesem je skupaj z videospotom temeljila na [[William Shakespeare|Shakespearovi]] drami ''[[Romeo in Julija]]''. Pesem je dosegla drugo mesto na lestvici [[iTunes Store Top Downloaded Songs]] in četrto na Billboard Hot 100. Včasih so jo imenovali tudi ''Taylor Swift's signature song''. Petnajst tednov po tem, ko so jo dodali na seznam pesmi, ki so se predvajale po radiu, je »Love Story« postala tudi prva country pesem, uvrščena na lestvico Nielsen BDS CHR/Top 40 v njihovi šestnajstletni zgodovini delovanja. Dosegla je tudi prvo mesto na lestvici Mediabase Top 40 Chart.<ref>{{navedi splet|url=http://www.earthtimes.org/articles/show/taylor-swift-sets-historic-top-40-radio-milestone-for-country-artist,719640.shtml|title=Taylor Swift postavi nove meje za štirideset najboljših singlov na radiu country ustvarjalca|date=17.2.2009|publisher=Universal Republic Records|accessdate=23.2.2009|archive-date=2012-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20120706215445/http://www.earthtimes.org/articles/show/taylor-swift-sets-historic-top-40-radio-milestone-for-country-artist,719640.shtml|url-status=dead}}</ref>
Njen drugi singl iz albuma ''Fearless'', »White Horse«, je izšel 8. decembra 2008. Videospot za pesem je bil prvič predvajan na CMT-ju 7. februarja 2009. Sicer ni dosegla prvega mesta na Billboardovi lestvici [[Hot Country Songs]], vendar je zato nekaj tednov vodila na lestvici USA Today/Country Aircheck.<ref name="The Cleveland Leader">{{navedi splet|url=http://www.clevelandleader.com/node/9529|title=Zadnji singl Taylor Swift, »White Horse«, ji pomaga priti do trikratne platinaste certifikacije|publisher=The Cleveland Leader|accessdate=4.4.2009|archive-date=2009-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20090403080917/http://www.clevelandleader.com/node/9529|url-status=dead}}</ref> »Forever & Always«, še ena pesem iz albuma, temelji na razmerju Taylor Swift s pevcem [[Joe Jonas|Joeom Jonasom]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.okmagazine.com/news/view/10255 |title=Taylor Swift glede Joea Jonasa: »Ne govoriva več.« |publisher=Okmagazine.com |date=12.11.2008 |accessdate=20.9.2009}}</ref>
Bila je prva glasbenica v zgodovini Nielsen SoundScan-a, ki je uspela na lestvico Top 10 uvrstiti dva izmed svojih albumov.<ref name="Market Watch"/> Bila je tudi prva ženska glasbena ustvarjalka, ki ji je album na lestvici The Billboard 200 uspelo obdržati kar osem tednov. Sredi januarja 2009 je Taylor Swift postala tudi prva country glasbenica, katere tri pesmi so si poslušalci naložili v več kot dveh milijonih izvodov.<ref>{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/26539/week-ending-jan-11-2009-eat-your-heart-out-loretta-lynn/;_ylt=AjYc3Quc8Qq2YNOKdIEacz_zvSUv|title=Konec tedna 11. januar 2009: Iztrgaj si srce, Loretta Lynn!|date=14.1.2009 |publisher=Yahoo Music Blog (napisal Paul Grein)|accessdate=15.1.2009}}</ref>
Taylor Swift je dosegla naslov Billboardega »najboljšega ustvarjalca country glasbe« in »najboljšega tekstopisca country glasbe« leta 2008; je tudi najbolje prodajana country ustvarjalka leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=2402|title=Taylor Swift doseže 5 milijonov prodanih del in pristane na vrhu Billboardovih lestvic|date=17.12.2008|publisher=Country Standard Time|accessdate=18.12.2008}}</ref> Dosegla je sedmo od desetih mest najbolje prodajanih glasbenikov vseh vrst. Albuma ''Fearless'' in ''Taylor Swift'' sta dosegla prvo in drugo mesto na lestvici Canadian Country Albums Chart ob koncu leta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bigmachinerecords.com/index.cfm?id=6&viewStory=206|title=Taylor Swift pristane na vrhu lestvice Canadian Country Albums Chart ob koncu leta 2008 z dvema CD-jema|date=14.1.2009|publisher=Big Machine Records|accessdate=15.1.2009|archive-date=2009-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090606165911/http://www.bigmachinerecords.com/index.cfm?id=6&viewStory=206|url-status=dead}}</ref> Pela je tudi v tretji igri na prireditvi [[Star-Spangled Banner]], [[World Series]] v [[Filadelfiji]] 25. oktobra 2008.
[[Slika:Taylor Swift Cavendish.JPG|thumb|right|upright|Taylor Swift kot glavna pevka med nastopom na glasbenem festivalu [[Cavendish Beach Music Festival]] leta 2010 v [[Prince Edward Island]]u, [[Kanada]].]]
V januarju 2009 je Tayor Swift potrdila svojo prvo turnejo. Poimenovala jo je [[Fearless Tour]] 2009 in po načrtih naj bi potekala v 52 mestih v 38 različnih državah po [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in [[Kanada|Kanadi]], trajala pa naj bi šest mesecev. Turneja se je pričela 23. aprila 2009 v [[Evansville, Indiana|Evansvilleu]], [[Indiana]]. Še istega meseca se je Taylor Swift kot glasbeni gost pojavila v oddaji ''[[Saturday Night Live (sezona 34)|Saturday Night Live]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://blog.cmt.com/2009-01-06/taylor-swift-makes-saturday-night-live-history/|title=Taylor Swift postane del zgodovine oddaje Saturday Night Live|date=6.1.2009|publisher=CMT|accessdate=8.1.2009|archive-date=2009-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20090118161248/http://blog.cmt.com/2009-01-06/taylor-swift-makes-saturday-night-live-history/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1602347/20090108/swift__taylor.jhtml|title=Taylor Swift še vedno 'ne more verjeti', da bo na 'SNL'-ju|date=8.1.2009|publisher=MTV|accessdate=8.1.2009|archive-date=2009-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20091230130110/http://www.mtv.com/news/articles/1602347/20090108/swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref> S tem je postala tudi najmlajša country glasbenica, kar se jih je kdaj pojavilo v tej oddaji. 6. februarja 2009 so se začele prodajati vstopnice za njeno turnejo in vse so se prodale v pičlih dveh minutah.<ref>{{navedi splet|url=http://sev.prnewswire.com/entertainment/20090206/CL6790006022009-1.html|title=Taylor Swift razproda vstopnice za koncert v Los Angelesu, v cenrtu Staples Center v komaj dveh minutah|date=6.2.2009|publisher=Big Machine Records|accessdate=16.2.2009}}</ref> Vstopnice, ki so prišle na trg na [[Madison Square Garden]] čez en teden so za prodajo potrebovale še manj: samo eno minuto.<ref>{{navedi splet|url=http://tristatehomepage.com/content/fulltext/?cid=56162|title=Vstopnice za koncert Taylor Swift so pošle še preden jih je imela večina sploh priložnost kupiti |date=13.2.2009|publisher=Tristate Homepage|accessdate=16.2.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.courierpress.com/news/2009/feb/13/taylor-swift-tickets-gone-flash/|title=Vstopnice za koncert Taylor Swift so odšle|date=13.2.2009|publisher=Courier Press|accessdate=16.2.2009|archive-date=2009-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20090216001026/http://www.courierpress.com/news/2009/feb/13/taylor-swift-tickets-gone-flash/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kait8.com/Global/story.asp?S=9844040&nav=0jsh|title=Vstopnice za koncert Taylor Swift se prodajo gladko (Jonesboro, AR)|date=14.2.2009|publisher=KAIT 8|accessdate=16.2.2009|archive-date=2009-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20090608022517/http://www.kait8.com/Global/story.asp?S=9844040&nav=0jsh|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.sunherald.com/news/local/story/1138964.html|title=Vstopnice gladko romajo v roke čakajočih|date=13.2.2009|publisher=Sun Herald|accessdate=16.2.2009|archive-date=2009-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20090217110642/http://www.sunherald.com/news/local/story/1138964.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.cjbk.com/news/music/87/894735|title=Koncert Taylor se hitro razproda|date=17.3.2009|publisher=CJBK|accessdate=19.3.2009|archive-date=2009-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090615033712/http://www.cjbk.com/news/music/87/894735|url-status=dead}}</ref> 8. februarja 2009 je skupaj z [[Miley Cyrus]] Taylor Swift na 51. podelitvi nagrad [[Grammy]] zapela pesem »[[Fifteen (pesem)|Fifteen]]«, novo pesem iz svojega drugega albuma, ''Fearless''.<ref>{{navedi splet|url=http://tvbythenumbers.com/2009/01/16/saturday-night-live-scores-its-top-numbers-since-the-november-election/10990|title=‘Saturday Night Live’ pristane med najbolje gledanimi oddajami od novemberskih izidov|date=16.1.2009|publisher=NBC - Izidi za novinarje|accessdate=1.2.2009|archive-date=2009-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20090330145942/http://tvbythenumbers.com/2009/01/16/saturday-night-live-scores-its-top-numbers-since-the-november-election/10990|url-status=dead}}</ref>
Njen singl »Love Story« je kasneje, ob koncu tedna 8. februarja, postal največkrat naložena country pesem vseh časov, dosegel pa je tudi prvo mesto na lestvici [[Mainstream Top 40]].<ref>{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/28616/week-ending-feb-8-2009-shadys-back-tell-a-friend/;_ylt=AiacmGGJ0IQmdWNGj9txZWzzvSUv|title=Konec tedna 8. februar 2009: »Shady's Back (Tell A Friend)«|date=11.2.2009|publisher=Yahoo Music Blog (napisal Paul Grein)|accessdate=12.2.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/chart-beat-bonus/chart-beat-flo-rida-atlantic-mac-mcanally-1003943129.story|title=»Ljubezen« se pridruži klubu|date=19.2.2009|publisher=Billboard|accessdate=28.2.2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20100125111813/http://www.billboard.com/bbcom/chart-beat-bonus/chart-beat-flo-rida-atlantic-mac-mcanally-1003943129.story|archive-date=2010-01-25|url-status=dead}}</ref> To mesto je kasneje septembra 2009 dobila tudi njena pesem »[[You Belong with Me]]«, ki pa je bila šele druga country pesem na vrhu lestvice v zgodovini. Od izida svojega drugega albuma je Taylor Swift posnela tudi pesem »[[Crazier]]« in sicer kot [[soundtrack]] za [[film]] ''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana]]'', v katerem se je pojavila tudi Taylor Swift. Na 44. podelitvi nagrad [[Academy of Country Music Awards]] je Taylor Swift prejela nagrado za glasbeni album leta in sicer tako kot njegova ustvarjalka tudi kot njegova [[producent]]ka.
Je najmlajša oseba, kar jih je kdaj dobilo ACM-jevo nagrado za ''album leta''. Za tem ji je ta ista organizacija podarila še več nagrad in sicer zato, ker je v letu 2008 prodala več albumov kot katerikoli drug glasbenik iz katerega koli žanra, zaradi prebojnega uspeha njenega prvega albuma in zaradi svetovnih dosežkov njene uspešnice »[[Love Story (pesem, Taylor Swift)|Love Story]]«. Organizacija ji je pripisala tudi zasluge za to, da je med poslušalci countryja sedaj čedalje več mladih.<ref>{{navedi splet|url=http://sev.prnewswire.com/music/20090406/CL9518106042009-1.html|title=Taylor Swift dobi nagrado za album leta na podelitvi nagrad Academy of Country Music Awards|date=6.4.2009|publisher=Big Machine Press Release|accessdate=7.4.2009|archive-date=2009-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20090416165833/http://sev.prnewswire.com/music/20090406/CL9518106042009-1.html|url-status=dead}}</ref> Pozno v aprilu 2009 je Taylor Swift prodala 14 milijonov kopij albuma prek interneta in posnela tudi tri melodije za mobilni telefon.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fiercemobilecontent.com/story/verizon-wireless-inks-taylor-swift-content-exclusive/2009-04-29|title=Verizon Wireless objavi ekskluzivno tekmovanje za Taylor Swift|date=29.4.2009|publisher=Fierce Mobile Content|accessdate=29.4.2009|archive-date=2009-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090502162002/http://www.fiercemobilecontent.com/story/verizon-wireless-inks-taylor-swift-content-exclusive/2009-04-29|url-status=dead}}</ref>
[[Slika:Taylor Swift St. Louis 04.25.09.JPG|thumb|left|Taylor Swift 25. aprila 2009 med nastopom]]
V juniju 2009 je Taylor Swift zapela pesem »Thug Story«, parodijo na pesem »Love Story«, skupaj s [[T-Pain]]om na podelitvi nagrad CMT Music Awards. Na tej podelitvi je dobila dve nagradi in sicer nagrado za »najboljši videospot ženske ustvarjalke leta« in za »najboljši videospot leta«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tvguide.com/News/Taylor-Swift-Brad-1006975.aspx|title=Taylor Swift in Brad Paisley dobita veliko nagrad na podelitvi nagrad CMT Awards|publisher=TVGuide.com|accessdate=17. junij 2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://kotaku.com/5329622/taylor-swift-shakes-her-polys-in-band-hero|title=Pesmi Taylor Swift se pojavijo v videoigri 'Band Hero'|publisher=Kotaku|date=4.8.2009|accessdate=10.8.2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090807101119/http://kotaku.com/5329622/taylor-swift-shakes-her-polys-in-band-hero|archive-date=2009-08-07|url-status=dead}}</ref> 6. septembra 2009 je na svojem [[blog]]u na [[MySpace]]u potrdila, da bo njen album, ''Fearless'' 27. oktobra izdal še šest novih pesmi. Potrdila je tudi, da bodo izdane tudi fotografije iz njene turneje.<ref>{{navedi splet |url=http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&friendId=27612962&blogId=508937979 |title=Myspace.com |publisher=Blogs.myspace.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090909083156/http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&friendId=27612962&blogId=508937979 |archive-date=2009-09-09 |url-status=dead}}</ref>
28. aprila 2009 je Taylor Swift priredila brezplačen manjši privatni koncert za študente šole [[Bishop Ireton High School]], majhne [[katoličani|katoliške šole]] v [[Alexandria, Virginija|Alexandriji]], [[Virginija]] in sicer po tem, ko so študentje zmagali na nacionalnem spletnem tekmovanju, imenovanem [[Verizon Wireless]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2009/04/28/AR2009042803919.html|title=Taylor Swift osupi študente šole Bishop Ireton High School, Alexandria}}</ref> Študentje so namreč Verizonu med en mesec dolgim tekmovanjem poslali kar 19.000 sporočil. 8. oktobra 2009 je Taylor Swift potrdila, da se bo njena razprodana turneja ''Fearless Tour'' v še sedemintrideset dodatnih mest Severne Amerike vrnila v letu 2010.
[[Slika:Keithtaylor 049.JPG|thumb|right|Taylor Swift nastopa med turnejo ''Fearless'' v avgustu 2009]]
Dobila je tudi pet nagrad [[American Music Awards]]: za »ustvarjalca leta«, za »najljubšo Pop/Rock žensko ustvarjalko«, za »najljubšo country žensko ustvarjalko«, za »najljubši country album« (''Fearless'') in za »najboljšega odraslega ustvarjalca«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.buzzsugar.com/6349388 |title=Potrjeni zmagovalci na podelitvi nagrad American Music Awards leta 2009 |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106130109/http://www.buzzsugar.com/6349388 |url-status=dead }}</ref> 2. decembra 2009 je prejela nominacije za nagrado Grammy v kategorijah: za »založbo leta«, za »pesem leta«, za »najboljši pop nastop« leta (»You Belong with Me«), za »najboljšo žensko pevko leta«, za »najboljšo country pesem leta« (»White Horse«), za »najboljšo pevko leta« (»Breathe«), za »najboljši album leta« (''Fearless'') in za »najboljši country album leta« (''Fearless'').<ref>{{Navedi splet |url=http://news-briefs.ew.com/2009/12/02/grammy-nominations/ |title=Beyonce in Taylor Swift vodita v številu nominacij za Grammyja |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106070640/http://news-briefs.ew.com/2009/12/02/grammy-nominations/ |url-status=dead }}</ref>
Proti koncu leta 2009 jo je [[revija]] ''[[Associated Press]]'' imenovala za »ustvarjalko leta«.<ref>{{navedi splet|url=http://news.yahoo.com/s/ap/20091221/ap_en_mu/us_ap_entertainer_of_the_year|title=Taylor Swift voted AP entertainer of the year|publisher=Associated Press|date=21.12.2009|accessdate=11.1.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091225010201/http://news.yahoo.com/s/ap/20091221/ap_en_mu/us_ap_entertainer_of_the_year|archivedate=2009-12-25|url-status=live}}</ref> ''Fearless'' je bil najbolje prodajan album leta 2009 in v ZDA je v enem letu prodal več kot 3,2 milijonov kopij. Pesmi »You Belong With Me« in »Love Story« sta na lestvici Nielsen's BDS Top 10 Most Played Songs dosegli prvo in drugo mesto.<ref name="PR Newswire">{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/nielsen-soundscan-lists-taylor-swift-as-the-top-selling-digital-artist-in-history-80965892.html|title=Nielsen SoundScan Taylor Swift imenuje za najbolje digitalno prodajano ustvarjalko vseh časov|publisher=PR Newswire|date=7.1.2010 |accessdate=11.1.2010}}</ref> Bila je uvrščena tudi na vrh lestvice 2009 Top 10 Artist Airplay in na vrh lestvice Top 10 Artist Internet Streams.<ref>{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/nielsen-soundscan-lists-taylor-swift-as-the-top-selling-digital-artist-in-history-80965892.html|title=Nielsen SoundScan Taylor Swift imenuje za digitalno najbolje prodajano ustvarjalko vseh časov|publisher=PR Newswire|date=7.1.2010 |accessdate=11.1.2010}}</ref>
[[Slika:Taylor Swift at 2009 MTV VMA's 2.jpg|thumb|left|upright|Taylor Swift nastopa na podelitvi nagrad MTV VMA]]
14. julija 2009 so potrdili, da bo Taylor Swift 13. septembra tistega leta nastopala na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]]. »Tako sem vznemerjena, ker me MTV vabi, da bi nastopala, ker mislim, da bo letošnja podelitev nekaj posebnega!« začne Swiftova. »Naravnost obožujem, ko v nastop vključim tudi nekoliko teatralnosti in MTV to umetnikom vedno dovoli!« je povedala. »Na MTV-ju so tako dobri do mene, ne bi se mogla bolj veseliti tega nastopa, kot se že!« To je povedala, ko je na podelitvi nagrad prejela nagrado MTV Video Music Award.<ref name="msnbc.msn.com">{{navedi splet|title=Kanye pokliče Taylor Swift po pojavu v oddaji ''View''|publisher=[[The Associated Press]]/MSNBC|date=15.9.2009|accessdate=16.9.2009|url=http://www.msnbc.msn.com/id/32861800/ns/entertainment-music/|archive-url=https://web.archive.org/web/20100208054425/http://www.msnbc.msn.com/id/32861800/ns/entertainment-music/|archive-date=2010-02-08|url-status=dead}}</ref> Oddaja je izšla 13. septembra 2009 na [[MTV]]-ju z [[Britanci|britanskim]] [[komedijant]]om [[Russell Brand|Russellom Brandom]], ki je oddajo gostil že drugo leto.<ref>{{navedi splet|author=Beville Darden|url=http://www.theboot.com/2009/07/14/taylor-swift-to-perform-at-vmas/ |title=Taylor Swift bo nastopila na podelitvi nagrad VMA Awards |publisher=Theboot.com |date=14.7.2009 |accessdate=20.9.2009}}</ref>
Med njenim zahvalnim govorom za nagrado za najboljši videospot ženske ustvarjalke (ki ga je dobila za videospot za pesem »You Belong with Me«), ji je [[pevec]]/[[raper]] [[Kanye West]] vzel mikrofon iz rok in rekel, da je videospot pevke [[Beyoncé Knowles|Beyoncé]] za pesem »[[Single Ladies (Put a Ring on It)]]«, ki je bil nominiran v isti kategoriji, »eden izmed najboljših videospotov vseh časov«. Javnost je njegovo »odkritost« sprejelo precej negativno.<ref name="rollingstone.com">{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2009/09/13/kanye-west-storms-the-vmas-stage-during-taylor-swifts-speech/?rand=84857|title=Kanye West stopi na oder na podelitvi nagrad VMA Awards med zahvalnim govorom Taylor Swift|date=13.9.2009|publisher=Rolling Stone|accessdate=13.9.2009|archive-date=2009-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20090922170945/http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2009/09/13/kanye-west-storms-the-vmas-stage-during-taylor-swifts-speech/?rand=84857|url-status=dead}}</ref><ref name="latfallout">{{navedi novice|url=http://www.latimes.com/entertainment/news/music/la-et-kanye-fallout15-2009sep15,0,4346169.story|title=Kanye West izrazi opravičilo Taylor Swift preko svojega bloga in v oddaji ''The Jay Leno Show''|date=15.9.2009|work=Los Angeles Times|accessdate=15.9.2009}}</ref> Mikrofon je sicer vrnil Taylor Swift, vendar slednja ni uspela dokončati svojega govora.<ref name=rollingstone.com/><ref>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621389/20090913/west_kanye.jhtml|title=Kanye West stopi na oder podelitve nagrad VMA Awards med govorom Taylor Swift ob sprejemu nagrade|last=Rodriguez|first=Jayson|date=13.9.2009|publisher=MTV News|accessdate=14.9.2009|archive-date=2010-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20101213065632/http://www.mtv.com/news/articles/1621389/20090913/west_kanye.jhtml|url-status=dead}}</ref> Ko je Beyoncé kasneje dobila nagrado za videospot za pesem »Single Ladies (Put a Ring on It)«, je Taylor Swift poklicala nazaj na oder, kjer je ta lahko dokončala svoj govor.<ref name=rollingstone.com/><ref>{{navedi novice|url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3idc1bbdb02d3e92062c423efbf6ec0c48|title=Kanye West povzroči kontroverznost na podelitvi nagrad VMA Awards|last=Szalai|first=Georg|date=13.9.2009|publisher=[[Hollywood Reporter]]|accessdate=14.9.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090922191846/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3idc1bbdb02d3e92062c423efbf6ec0c48|archivedate=2009-09-22|url-status=live}}</ref>
Temu škandalu je sledilo opravičilo Kanya Westa za nasilni nastop, ki ga je kasneje objavil na svojem blogu (in ga nazadnje tudi izbrisal).<ref name=rollingstone.com/> Veliko medijev ga je zaradi nastopa precej kritiziralo,<ref name=latfallout/><ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/ontv/vma/2009/best-female-video/|title=2009 MTV Video Music Awards - Najboljši ženski videospot|publisher=MTV.com|accessdate=15.9.2009|archive-date=2010-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100303052537/http://www.mtv.com/ontv/vma/2009/best-female-video/|url-status=dead}}</ref><ref name="Cnn.com">{{navedi novice|first=Lisa|last=Respers|title=Jeza zaradi Kanyea Westa na podelitvi nagrad MTV Awards|date=14.9.2009|accessdate=15.9.2009|publisher=CNN|url=http://www.cnn.com/2009/SHOWBIZ/09/14/kanye.west.reaction/index.html}}</ref><ref name="MTV">{{navedi splet|title=Adam Lambert, Donald Trump in Joe Jackson skritizirajo govor Kanyea Westa na podelitvi nagrad VMA Awards|publisher=MTV|date=13.9.2009|accessdate=13.9.2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621475/.../swift__taylor.jhtml|archive-date=2010-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100207040009/http://www.mtv.com/news/articles/1621475/.../swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref><ref name="MTV.Com">{{navedi splet|first1=Shaheem|last1=Reid|first2=Rahman|last2=Dukes|title=50 Cent skritizira odkritost Kanyea Westa na podelitvi nagrad VMA Awards|date=15.9.2009|publisher=MTV|accessdate=15.9.2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621544/20090915/50_cent.jhtml|archive-date=2009-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20091004085107/http://www.mtv.com/news/articles/1621544/20090915/50_cent.jhtml|url-status=dead}}</ref> celo predsednik Združenih držav Amerike, [[Barack Obama]] je v neuradnem pogovoru izjavil, da njegov pristop ni bil najbolj primeren.<ref name="politico.com">{{navedi splet|first=Patrick|last=Gavin|title=Obama Kaynea označi za »bedaka«|publisher=[[The Politico]]|date=15.9.2009|accessdate=15.9.2009|url=http://www.politico.com/click/stories/0909/did_obama_call_kanye_a_jackass.html|archive-date=2010-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100209044435/http://www.politico.com/click/stories/0909/did_obama_call_kanye_a_jackass.html|url-status=dead}}</ref><ref name="people.com">{{navedi splet|title=Audio: Predsednik Obama Kanyea Westa imenuje za »bedaka«|date=15.9.2009|accessdate=16.9.2009|publisher=[[People (magazine)|People]]|url=http://www.people.com/package/article/0,,20302940_20304704,00.html|archive-date=2012-12-05|archive-url=https://archive.today/20121205110150/http://www.people.com/package/article/0,,20302940_20304704,00.html|url-status=dead}}</ref><ref name="www.foxnews.com">{{navedi splet|title=Obama Kaynea Westa označi za »bedaka«|date=15.9.2009|accessdate=16.9.2009|publisher=[[Fox News Channel|Fox News]]|url=http://www.foxnews.com/politics/2009/09/15/obama-calls-kanye-west-jackass/|archive-url=https://web.archive.org/web/20181106160707/https://www.foxnews.com/politics/2009/09/15/obama-calls-kanye-west-jackass/|archive-date=2018-11-06|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Obama Kaynea označi za »bedaka« -- Audio posnetek|publisher=[[TMZ]]|date=15.9.2009|accessdate=15.9.2009|url=http://www.tmz.com/2009/09/15/obama-calls-kanye-a-jackass/}}</ref> Kasneje je objavil drugo opravičilo, spet na svojem blogu, in dan po škandalu se je prišel publiki javno opravičiti v oddajo ''[[The Jay Leno Show]]''.<ref name="latfallout"/>
[[Slika:Taylor Swift 2009 MTV VMA.jpg|thumb|upright|right|Taylor Swift na MTV Video Music Awards s svojo nagrado v letu 2009.]]
15. septembra 2009 je Taylor Swift o vsem skupaj odkrito spregovorila na ''[[The View (serija)|The View]]''. Vprašali so jo, kakšno je njeno mnenje o dogodku in rekla je:
{{navedek|No, takrat sem si mislila nekaj takšnega kot: 'O, super, ne morem verjeti, da sem zmagala, to je enkratno! Grem na oder, da se zahvalim vsem svojim oboževalcem. Oh, Kanye West je tukaj. V redu frizura! Kaj pa delaš tam?' In potem: 'Auč! Najbrž ne bom dobila priložnosti, da bi se zahvalila oboževalcem.'<ref name="MTV.com">{{navedi splet|first=Jocelyn|last=Vena|title=Taylor Swift pove oddaji ''The View'', da Kanye West še ni stopil v stik z njo. Country govori o svoji reakciji na incident na podelitvi nagrad VMA Awards.|date=15.9.2009|publisher=MTV|accessdate=15.9.2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621550/2009915/swift__taylor.jhtml|archive-date=2010-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20100328130534/http://www.mtv.com/news/articles/1621550/2009915/swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref><ref name="nypost.com">{{navedi splet|title=Taylor Swift v oddaji ''The View,'' sprejme Kanyeovo opravičilo|publisher=New York Post|date=15.9.2009|accessdate=15.9.2009|url=http://www.nypost.com/p/blogs/tvblogs/taylor_swift_visits_the_view_accepts_iW7OOuj6BQpLe1oX8TVFNM|archiveurl=https://archive.today/20121205044335/http://www.nypost.com/p/blogs/tvblogs/taylor_swift_visits_the_view_accepts_iW7OOuj6BQpLe1oX8TVFNM%23axzz2E9KT3xdd|archivedate=2012-12-05|url-status=live}}</ref>}}
Swiftova je povedala tudi, da West z njo osebno ni govoril že od podelitve nagrad.<ref name=nypost.com/> Po pojavu v ''The View'' se ji je Kanye West tudi osebno opravičil; Taylor je opravičilo sprejela.<ref name=msnbc.msn.com/><ref name=nypost.com/>
11. novembra 2009 je Taylor Swift postala najmlajša oseba, kar jih je kdaj dobilo nagrado [[Country Music Association Awards|Country Music Association Award]] za »ustvarjalca leta«. Bila je tudi ena od le šestih žensk, ki so dobile to nagrado.<ref>{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/entertainment/2009/11/11/taylor-swift-wins-cma-entertainer-year/|title=Taylor Swift dobi nagrado CMA za ustvarjalca leta|publisher=foxnews.com|accessdate=17.4.2010|date=11.11.2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20100323025859/http://www.foxnews.com/entertainment/2009/11/11/taylor-swift-wins-cma-entertainer-year/|archive-date=2010-03-23|url-status=dead}}</ref>
14. novembra 2009 je bila Taylor Swift proglašena za največkrat uvrščeno žensko ustvarjalko na lestvico [[Billboard Hot 100]] skupaj z osmimi singli, ki so naknadno izšli v njenem albumu ''Fearless'': »Jump Then Fall« na desetem mestu, »Untouchable« na devetnajstem mestu, »The Other Side of the Door« na dvaindvajsetem mestu, »Superstar« na sedemindvajsetem mestu in »Come in With the Rain« na tridesetem mestu ter s tremi že izdanimi singli, »You Belong with Me« (štirinajsto mesto), »Forever & Always«, ki se je naknadno uvrstil na štiriintrideseto mesto in »Fifteen« (šestinštirideseto mesto).<ref>{{navedi splet |last=Anderson |first=Kyle |url=http://www.mtv.com/news/articles/1625567/20091105/story.jhtml |title=Taylor Swift podre še en rekord s pesmijo iz albuma ''Fearless'' - Novica | Novice o glasbi, slavnih osebah in ustvarjalcih | MTV News |publisher=Mtv.com |date=5.11.2009 |accessdate=30.12.2009 |archive-date=2010-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100109102442/http://www.mtv.com/news/articles/1625567/20091105/story.jhtml |url-status=dead }}</ref> Pesem »[[Two Is Better Than One]]« izvajalcev [[Boys Like Girls]], v kateri je nastopala tudi Swiftova, je dosegla osemdeseto mesto na lestvici Billboard Hot 100. To je pomenilo, da si je Taylor Swift priborila priznanje za največje število pesmi ženske izvajalke na lestvici Billboard Hot 100 vseh časov.<ref>http://www.billboard.com/#/news/derulo-tops-hot-100-but-swift-swoops-in-1004033394.story</ref> Ko je pesem »Fifteen« dosegla osemintrideseto mesto na lestvici Top 40 21. novembra tistega leta, je Taylor Swift takoj za [[Beyoncé Knowles]], ki ima na lestvici trenutno na lestvici devetnajst pesmi, postala na to lestvico največkrat uvrščena ženska ustvarjalka.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thesuntimes.com/opinions/columnists/x1689197199/Without-out-a-doubt-2009-was-Taylor-Swift-s-year |title=arhivska kopija |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100111051700/http://www.thesuntimes.com/opinions/columnists/x1689197199/Without-out-a-doubt-2009-was-Taylor-Swift-s-year |url-status=dead }}</ref> Pesem »Two Is Better Than One« banda Boys Like Girls in pesem [[John Mayer|Johna Mayerja]] »Half of My Heart« (pri snemanju obeh je sodelovala tudi Taylor Swift) sta na lestvici Top 40 najprej zasedli štirideseto in petindvajseto mesto, kasneje pa še enaindvajseto in dvaindvajseto.
Album ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]'' je bil tudi najbolje prodajan album v Združenih državah Amerike leta 2009, saj je prodal več kot 3,2 milijona izvodov v tistem letu. Taylor Swift je s pesmimi »You Belong With Me« in »Love Story« dobila prvo in drugo mesto Nielsenove lestvice »BDS-jevih deset največkrat predvajanih pesmi (vseh žanrov)«. Leta 2009 je pristala tudi na vrhu lestvice »prvih deset preko radia največkrat predvajanih glasbenikov«, saj so njene pesmi predvajali okoli 1,29 milijonkrat, in »prvih deset glasbenikov, največkrat predvajanih preko interneta«, kjer so njene pesmi zavrteli okoli šestinštirideset milijonkrat.<ref name="PR Newswire"/>
=== 2010–2012: ''Speak Now'' ===
[[Slika:Taylor Swift 2010.jpg|thumb|left|200px|Taylor Swift med nastopom s kitaro v januarju 2010]]
19. januarja 2010 je izdala svoj novi singl, »[[Today Was a Fairytale]]«, ki si ga je mogoče naložiti prek [[iTunes]]a. Pesem je tudi [[soundtrack]] za film ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'', v katerem igra tudi ona. Zasedla je drugo mesto na lestvici Billboard Hot 100,<ref>{{navedi splet|url= http://www.billboard.com/#/news/taylor-swift-swipes-female-download-record-1004062461.story|title=
Taylor Swift podre rekord za najbolje preko spleta prodajane pesmi ženske ustvarjalke; Haiti Tracks Chart|author= Silvio Pietroluongo|date= 27.1.2009|publisher= Billboard.com|accessdate= 29.1.2009}}</ref> šesto na Top 10 in triindvajseto mesto na Top 40. Samo v januarju si je pesem prek interneta naložilo več kot 325.000 ljudi.<ref>{{navedi splet
|url=http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272630187.shtml
|title=Rekord Taylor Swift za največkrat naložene pesmi - Country pevka premaga Britney Spears
|work=National Ledger
|date=31. januar 2010
|accessdate=4. februar 2010
|archive-date=2010-02-03
|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203214936/http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272630187.shtml
|url-status=dead
}}</ref> Pesem je dosegla prvo mesto na lestvici [[Canadian Hot 100]], kar je prvi hit Taylor Swift na [[Kanada|kanadski]] lestvici.
Taylor Swift je v letu 2010 dobila nagrado [[People's Choice Award]] za najboljšo žensko ustvarjalko.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20334860,00.html |title=Sandra Bullock in Taylor Swift dobita več nagrad na podelitvi nagrad People's Choice Awards |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100110054548/http://www.people.com/people/article/0,,20334860,00.html |url-status=dead }}</ref> V februarju 2010 je potrdila, da bo turnejo [[Fearless Tour]] prepeljala še v pet mest v [[Avstralija|Avstraliji]]. Na turneji bo nastopal tudi band [[Gloriana (glasbena skupina)|Gloriana]].<ref>{{navedi novice | title =Taylor Swift FEARLESS TOUR 2010| work = | publisher =Ticketek | date = | url = http://premier.ticketek.com.au/shows/show.aspx?sh=TAYLORSW10&searchId=464a7869-8d63-4190-a249-e63b830df60d| accessdate = 8.1.2010}}</ref>
Na 52. podelitvi Grammy nagrad je Taylor Swift prejela nagrado za najboljši nastop ženske ustvarjalke, za »najboljšo country pesem« (»White Horse«) in za »album leta« (''Fearless'').<ref>{{Navedi splet |url=http://www.peoplestylewatch.com/people/stylewatch/package/article/0,,20332903_20336343,00.html |title=Grammyji 2010: Zmagovalci & nominiranci |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303192051/http://www.peoplestylewatch.com/people/stylewatch/package/article/0,,20332903_20336343,00.html |url-status=dead }}</ref> Med odhodom v zaoderje je Taylor Swift po nesreči spustila enega izmed svojih štirih Grammyjev in ga razbila.<ref>http://new.music.yahoo.com/blogs/awards/40068/taylor-swifts-big-grammy-fumbleother-memorable-moments/</ref> Na podelitvi je tudi nastopala in sicer v [[duet]]u s [[Stevie Nicks]]. Njeno petje je bilo večkrat kritizirano,<ref>{{navedi splet|url=http://www.tennessean.com/article/20100203/COLUMNIST0501/2030342/1005/ENTERTAINMENT/Taylor+Swift+s+label+chief+responds+to+Grammy+criticism|title=Vodja založne Taylor Swift se odzove na kritike glede njenega nastopa na Grammyjih|work=The Tennessean|date=3.2.2010|accessdate=7.2.2010}}</ref> blogerka LA Timesa, Ann Powers, ga je na primer označila za »presenetljivo slabo«.<ref>{{navedi splet|url=http://latimesblogs.latimes.com/music_blog/2010/01/ann-powers-on-the-2010-grammy-awards.html|title=Ann Powers glede Grammyjev 2010: Vse se ne vrti okoli glasbe|work=Pop & Hiss: The L.A. Times music blog|date=31.1.2010|accessdate=7.2.2010}}</ref>
Taylor Swift je že skoraj končala s snemanjem pesmi za svoj naslednji glasbeni album.<ref>[http://www.rollingstone.com/music/news/14639/81142 Taylorin čas: Druženje s Taylor Swift] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100824163112/http://www.rollingstone.com/music/news/14639/81142 |date=2010-08-24 }} - Pridobljeno 25. januarja 2010, 11:08, Rolling Stone.com</ref> V sredini julija leta 2010 je revija ''[[Billboard (revija)|Billboard]]'' razkrila, da se bo novi glasbeni album Taylor Swift imenoval ''[[Speak Now]]'' in da bo izšel 25. oktobra 2010. Pesmi z albuma je napisala popolnoma sama in sicer v Arkansasu, New Yorku, Bostonu in Nashvilleu, album pa bo ko-produciral [[Nathan Chapman (glasbeni producent)|Nathan Chapman]]. V sredo, 4. avgusta 2010, je preko interneta izšel glavni singl iz albuma, imenovan »[[Mine (pesem)|Mine]]«. Založba Big Machine Records se je odločila, da bo pospešila izid prvega singla.
=== 2012–2014: ''Red'' ===
[[File:Taylor Swift - Red Tour 13.jpg|thumb|Taylor Swift na Red turneji leta 2013.]]
13. avgusta je zvezdnica priredila 'live webchat', v katerem je odgovarjala na vprašanja oboževalcev. Povedala je tudi naslov četrtega albuma - ''Red''. Na isti dan je izšel tudi singl »We Are Never Ever Getting Back Together«, ki ga je zvezdnica predtavila na 'live webchat-u'. Pesem je že prvi teden po izidu doživela velik uspeh, saj se je uvrstila na prvo mesto [[Billboard Hot 100|US ''Billboard'' Hot 100]].
Oktobra je izšel drugi singl z naslovom »Begin Again«. Nekaj tednov po izidu te pesmi pa je izšel album z naslovom ''Red''. Album vsebuje 16 pesmi, če pa štejemo zraven ostale pesmi, ki so priložene drugi različici albuma je vseh skupaj 22 pesmi. V enem tednu je Taylor Swift prodala 1,21 miljonov kopij albuma, ter tako postala tretja ženska izvajalka, ki je prodala toliko kopij v enem tednu. Album je prav tako kot prvi singl »We are Never Ever Getting Back Together« doživel velik uspeh, saj se je povzpel na prvo mesto [[Billboard 200|US ''Billboard ''200]]. ''Red'' je 18. album v ZDA zgodovini, ki je v enem tednu prodal več kot milijon kopij. Postal pa je tudi najbolj prodajan country album leta 2012.
Naslednji singlz albuma je izšel konec novembra z naslovom »I Knew You Were Trouble«. Za tem je Swift izdala še 4 single z naslovi »22«, »Red«, »Everything Has Changed«, »The Last Time«. Pesem »Everything Has Changed« je napisala in jo prav tako v duetu zapojeta z britanskim pevcem Ed-om Sheeran-om. »The Last Time« pa je napisala skupaj z Gary-em Lightbody-em.
Turneja Red se je začela 13. marca 2013 ter končala 12. junija 2014.
Leta 2021 je izdala novo različico albuma Red s podnaslovom Taylor's Version. Album vsebuje 30 skladb, med katerim je tudi desetminutna različica uspešnice All Too Well.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/taylor-swift-z-novim-starim-albumom-in-kratkim-filmom.html|title=Taylor Swift z novim starim albumom in kratkim filmom}}</ref>
'''1989'''
To je že Taylorin četrti album in tudi ta je bil hit. Zasedel je mesto najbolje prodajega albuma vseh časov.Na albumu se nahaja veliko hitov,kot Shake it off, Blank space in Style.To je tudi bil njen prvi cel pop album.
=== 2017: ''reputation'' ===
Konec avgusta je izšla prva izmed 15 pesmi iz njenega petega albuma. "Look What You Made Me Do" je izšla 24.8.2017, in že takoj imela velik uspeh. Videospot je izšel nekaj dni pozneje (27.8.2017), in v prvih 24. urah dosegel preko 40 milijonov ogledov, kar je trenutni rekord. Naslednja pesem iz albuma je "...Ready For It?", sledil je "Gorgeous" in "Call It What You Want".
Album je izšel 10.11.2017. Na albumu je tudi pesem v sodelovanju z znanim raperjem Future, in Ed Sheeran, z naslovom "End Game".
=== Stil pisanja pesmi ===
Njen stil pisanja pesmi je avtobiografičen. Nekoč se je izrazila, da je, če poslušaš njene pesmi, »kot da bi bral moj dnevnik«.<ref name=LittleSunshine>{{navedi novice|url= http://www.nytimes.com/2009/12/06/t-magazine/womens-fashion/06well-swift.html?hp|title= Little Miss Sunshine|author= Lynn Hirschberg|date= 3.12.2009 |publisher= New York Times}}</ref> Pesem »Forever & Always« je na primer navdihnilo njeno razmerje z Joejem Jonasom,<ref name="youtube1">[http://www.youtube.com/watch?v=AMouCSGVhOs Taylor Swift govori o pesmi »Forever & Always« v radijskem intervjuju (posnetek na YouTubeu)]</ref> medtem ko je bila pesem »[[Hey Stephen]]« napisana po zgodbi nekega fanta, ki se ji je med snemanjem neke oddaje popolnoma odprl.<ref name=LittleSunshine/> Pesem »Fifteen« je bila napisana na podlagi izkušenj iz njenega prvega letnika v srednji šoli.<ref>{{navedi splet|url= http://www.dailymail.co.uk/home/you/article-1222172/Taylor-Swift--meteoric-rise-pops-brightest-new-star.html|title= Taylor Swift - meteorični vzpon najsvetlejše nove zvezde popa|author= Benji Wilson|date= 25.10.2009|publisher= Daily Mail|accessdate = 5.12.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.cmt.com/news/country-music/1591866/why-taylor-swifts-songwriting-sings.jhtml|title= CMT : Novice: Zakaj ima Taylor Swift lasten način pisanja pesmi?|publisher= www.cmt.com|accessdate= 24.12.2009|date= 30.7.2008|author= Alison Bonaguro|archive-date= 2013-03-25|archive-url= https://archive.today/20130325212847/http://www.cmt.com/news/country-music/1591866/why-taylor-swifts-songwriting-sings.jhtml|url-status= dead}}</ref>
Pesmi osebne narave naj bi pritegnile največ pozornosti. Nekoč je Taylor Swift rekla: »Nekoč sem mislila, da se je težko povezati z ljudmi in se jim približati, a zdaj sem ugotovila, da bolj ko so tvoje pesmi osebne narave, bolj si povezan z ljudmi.«<ref>{{navedi splet|url= http://www.digitalspy.com/music/interviews/a145563/taylor-swift.html|title= Intervju: Taylor Swift|author= Nick Levine|date= 6.2.2009|publisher= Digital Spy|accessdate= 5.12.2009}}</ref>
Dejstvo je, da so njene pesmi avtobiografične, tako da jih njeni oboževalci lahko raziščejo.<ref name="Jon Caramanica">{{navedi novice |url=http://www.nytimes.com/2008/11/09/arts/music/09cara.html?_r=1&adxnnl=1&pagewanted=print&adxnnlx=1261714625-cL2NnjvPlJDJSFtD7FqrAA |title=Glasba - Taylor Swift, Nashvilleova prva ženska mlade glasbe - NYTimes.com |publisher=www.nytimes.com |accessdate=24.12.2009|author= Jon Caramanica|date= 9.11.2008}}</ref> Taylor Swift je nekoč dejala: »Vsakega fanta, o komer sem napisala pesem, so moji oboževalci na MySpaceu tudi izsledili.«<ref name="Jon Caramanica"/>
''[[The New York Times]]'' je Taylor Swift opisal kot »eno izmed najboljših pop tekstopiscev, country pragmastitko, in dekle, ki je v stiku s svojim notranjim življenjem bolj kot kdorkoli izmed odraslih.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2008/12/21/arts/music/21cara.html?_r=1|title=Zvok country glasbe |date=19.12.2008|publisher=The New York Times|accessdate=20.12.2008}}</ref>
== Ostala dela ==
=== Igralska kariera ===
[[Slika:TaylorSwiftApr09.jpg|thumb|right|upright|Taylor Swift na [[Hollywood]]ski [[premiera (dogodek)|premieri]] filma ''[[Hannah Monatana (film)|Hannah Montana]]'' v aprilu leta 2009.]]
Kot najstnica je imela manjšo vlogo Pei Pei The Purple Panda v filmu [[Larry Schwarz|Larryja Schwarza]], ''Thumb Wrestling Federation''. V letu 2008 se je Taylor Swift kot igralka pojavila v videospotu Brada Paisleyja za pesem »[[Online (pesem)|Online]]«. V istem letu je posnela [[dokumentarni film]] z [[Def Leppard|Defom Leppardom]] za CMT z naslovom ''CMT Crossroads'', ki je premiero doživel 7. novembra tistega leta in zaslužil več kot 4,5 milijonov dolarjev, ter dokumentarec za [[MTV]] z naslovom ''MTV's Once Upon a Prom''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmtpress.com/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000465|title=CMT Crossroads: Def Leppard in Taylor Swift se pojavijo na CMT-ju|author=|publisher=CMT Press Release|date=11.11.2008|accessdate=16.3.2009|archive-date=2012-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120225024456/http://www.cmtpress.com/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000465|url-status=dead}}</ref> Posnela je tudi 3D [[film]] s skupino [[Jonas Brothers]], ''Jonas Brothers: The 3D Concert Experience''. Ta film je izšel 27. februarja 2009 v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Že v prvem tednu prevajanja je zaslužil 12.700.000 ameriških dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=53352|title=Madea zadrži glasbeno skupino Jonas Brothers|publisher=ComingSoon.net|date=2. marec 2009|accessdate=2010-02-13|archive-date=2009-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090306102221/http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=53352|url-status=dead}}</ref> Pojavila se je tudi v [[CBS]]-jevi [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Na kraju zločina]]'' in sicer v epizodi »Turn, Turn, Turn«, ki se je v Ameriki in Kanadi predvajala 5. marca leta 2009. To epizodo je gledalo več kot 20,8 milijonov ljudi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/uberblog/b103119_wild_card_american_idol_holds_off.html|title=Divja karta ameriškega idola zadrži Taylor Swift na CSI-ju|publisher=E! Online|date=6. marec 2009|author=Joal Ryan}}</ref> Pojavila se je tudi v videospotu [[Kellie Pickler]] za pesem »[[Best Days of Your Life]]«. Igrala je tudi v filmski upodobitvi televizijske serije ''[[Hannnah Montana (serija)|Hannah Montana]]'', filmu ''[[Hannah Montana (film)|z istim naslovom]]'' in sicer se je v njem pojavila kot »ženska, ki poje v baru«. Film je izšel 10. aprila 2009 v Severni Ameriki.<ref name="HM release date">{{navedi splet|url=http://www.variety.com/article/VR1117981211.html?categoryid=13&cs=1|title=Disney ponovno predstavi nekaj svojih zvezd iz leta 2009|author=|publisher=Variety|date=24.2.2008|accessdate=24.2.2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080226195151/http://www.variety.com/article/VR1117981211.html?categoryid=13&cs=1|archive-date=2008-02-26|url-status=dead}}</ref> Igrala je tudi v televizijski seriji ''[[Dateline NBC]]'' in sicer v epizodi z naslovom ''Dateline NBC: On Tour With Taylor Swift'' 31. maja tistega leta. Epizoda je vključevala tudi razne fotografije in posnetke iz njene prve turneje, ''Fearless Tour''.<ref>{{navedi splet |author=18:24 ET |url=http://www.msnbc.msn.com/id/31032270/ |title=Na turneji Taylor Swift - Ustvarjalci novic - msnbc.com |publisher=MSNBC |date=31.5.2009 |accessdate=20.9.2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100210054259/http://www.msnbc.msn.com/id/31032270/ |archive-date=2010-02-10 |url-status=dead}}</ref> Bila je tudi glasbeni gost v televizijski oddaji ''[[Saturday Night Live]]''.<ref>[http://www.nbc.com/saturday-night-live/video/clips/taylor-swift-monologue/1173589/ Kratki posnetki iz epizode oddaje ''Saturday Night Live'' iz 7. novembra 2009 na NBC.com]</ref>
Leta 2010 je v kinematografe prišel film ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'' z igralci, kot so [[Julia Roberts]], [[Taylor Lautner]], [[Emma Roberts]], [[Ashton Kutcher]], [[Jennifer Garner]], [[Anne Hathaway (igralka)|Anne Hathaway]], [[Patrick Dempsey]], [[Jamie Foxx]], [[Bradley Cooper]] in [[Jessica Biel]]. V njem Taylor Swift igra Felicio Miller, za film pa je posnela tudi [[soundtrack]] z naslovom »[[Today Was a Fairytale]]«. Za vlogo Felicie je leta 2010 dobila nominacijo za nagrado [[Teen Choice Award]] v kategoriji za »filmski preboj ženske.«
=== Dobrodelna dela ===
21. septembra 2007 je Taylor Swift sodelovala v kampanji za zaščito otrok pred ugrabitelji prek interneta.<ref name=swift>{{navedi splet|url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2007/09/21/taylor_swift_warns_kids_about_internet_c|title=Taylor Swift opozarja otroke glede kriminala, storjenega preko interneta|accessdate=2010-02-13|archive-date=2008-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20080115171510/http://www.starpulse.com/news/index.php/2007/09/21/taylor_swift_warns_kids_about_internet_c|url-status=dead}}</ref> Povezala se je tudi s [[tennessee]]škim guvernerjem [[Phil Bredesen|Philom Bredesenom]], da bi pomagala pri preprečevanju spolnih zločinov, storjenih preko interneta.<ref name="swift" /> Eno leto dolga kampanja je v sodelovanju s [[policija|policijo]] [[Tennessee]]ja poskušala dajati ustrezne informacije tako staršem kot otrokom.<ref name="swift" /> Zgodaj leta 2008 je Taylor Swift donirala nekaj denarja organizaciji ''Victory Junction Gang''; v juniju 2008 je vse svoje prihodke iz glasbenega festivala [[Country Music Festival]] darovala [[Rdeči križ|Rdečemu križu]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.looktothestars.org/news/863-taylor-swift-gives-her-vote-to-charity|title=Taylor Swift poda svoj glas tudi dobrodelnosti|date=4.6.2009|publisher=Look to the Stars|accessdate=27.3.2009|archive-date=2009-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090207101536/http://www.looktothestars.org/news/863-taylor-swift-gives-her-vote-to-charity|url-status=dead}}</ref> Po dobitvi naslovov za »najboljši videospot leta« in »najboljši videospot ženske ustvarjalke leta« na podelitvi nagrad CMT Music Awards leta 2008 je Swiftova donirala 10.000 [[ameriški dolar|$]] otroški bolnišnici St. Jude.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmtmusicawardspress.com/2008/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000077|title=Ustvarjalci z veliko zmagami promovirajo dobrodelnost preko podelitve nagrad “CMT MUSIC AWARDS” leta 2008|date=15.4.2008|publisher=CMT Music Awards Press Release|accessdate=27.3.2009|archive-date=2009-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20090328025957/http://www.cmtmusicawardspress.com/2008/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000077|url-status=dead}}</ref> Leta 2009, ko je še enkrat osvojila oba naslova na isti prireditvi, je Rdečemu križu donirala še 5.000 dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/cmt-music-awards/nominees.jhtml|title=Dobitniki nagrad CMT Music Awards leta 2008|date=17.6.2009|publisher=CMT|accessdate=28.7.2009|archive-date=2012-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20120331195757/http://www.cmt.com/cmt-music-awards/nominees.jhtml|url-status=dead}}</ref>
Donirala je tudi 10.000 $ ameriškemu Rdečemu križu v [[Cedar Rapids, Iowa|Cedar Rapidsu]], [[Iowa]], da bi pomagala žrtvam [[poplava|poplav]] v Iowi leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20218079,00.html|title=Taylor Swift donira 100.000 $ za žrtve poplav v Iowi|date=9.8.2009|work=[[People (magazine)|People]]|accessdate=12.9.2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090607053519/http://www.people.com/people/article/0%2C%2C20218079%2C00.html|archive-date=2009-06-07|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.soundmatters.org/taylorswift.php|title=Zvok šteje: Profil slavnih osebnosti - Taylor Swift|accessdate=8.2.2009|archive-date=2012-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120820005821/http://www.soundmatters.org/taylorswift.php|url-status=dead}}</ref> Podpira tudi organizacijo [http://www.at15.com @15], ki pod vodstvom najstnikov da drugim najstnikom možnost neposrednega sodelovanja z raznimi humanitarnimi organizacijami. Pesem Taylor Swift, »[[Fifteen (pesem)|Fifteen]]«, je vključena v to kampanjo.<ref>{{navedi splet|url=http://online.wsj.com/article/PR-CO-20090209-905412.html?mod=wsjcrmain|title=Taylor Swift prejme podporo organizacije @15|date=9.2.2009|publisher=The Wall Street Jornal|accessdate=10.2.2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Writer |first=Entertainment |url=http://www.news.com.au/dailytelegraph/story/0,22049,25153741-5001026,00.html |title=Kylie bo igrala na prireditvi Sound Relief s Coldplayjem, Midnight Oil | The Daily Telegraph |publisher=News.com.au |date=8.3.2009 |accessdate=30.12.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090310172027/http://www.news.com.au/dailytelegraph/story/0,22049,25153741-5001026,00.html |archivedate=2009-03-10 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tunebinder.com.au/2009/03/14/new-taylor-swift-love-story-live-at-sound-relief-sydney/|title=Nova Taylor Swift|date=14.3.2009|publisher=Tune Binder|accessdate=15.3.2009|archive-date=2009-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090606150614/http://www.tunebinder.com.au/2009/03/14/new-taylor-swift-love-story-live-at-sound-relief-sydney/|url-status=dead}}</ref> Je tudi darovala svojo obleko iz maturantskega plesa in sicer organizaciji [http://donatemydress.org/ DonateMyDress.org]: na koncu so obleko prodali za 1.200 $.<ref>{{navedi splet|url=http://www.looktothestars.org/news/2353-taylor-swift-donates-prom-dress|title=Taylor Swift donira svojo obleko iz maturantskega plesa|date=2009-04-14|publisher=Look to the Stars|accessdate=28.4.2009|archive-date=2009-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20090509185722/http://www.looktothestars.org/news/2353-taylor-swift-donates-prom-dress|url-status=dead}}</ref> 20. novembra je nastopala na [[British Broadcasting Corporation|BBC]]-jevem programu je tudi potrdila, da bo darovala 13.000 [[£]] za dobrodelne namene iz lastnega denarja.<ref>{{navedi splet|author=Charlotte Spratt |url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1229635/Children-In-Need-Taylor-Swift-donates-13-000-JLS-perform-fans-Doctor-Who-sneak-peek.html |title=Otroci s posebnimi potrebami: Taylor Swift donira 13.000 £, JLS nastopa in oboževalci dobijo kratki odlomek iz ''Doktor Who''-ja | Mail Online |publisher=Dailymail.co.uk |date=20.11.2009 |accessdate=30.12.2009}}</ref>
13. decembra je na svoj rojstni dan darovala 250.000 $ vsem šolam po državi, na katerih se je v otroštvu šolala ona sama.<ref>{{navedi splet |url=http://hollywoodcrush.mtv.com/2009/12/14/taylor-swifts-best-birthday-gift-donating-money-to-education/ |title=Najboljše rojstnodnevno darilo za Taylor Swift? Donirajte denar za izobrazbo » Hollywood Crush |publisher=Hollywoodcrush.mtv.com |date=2009-12-14 |accessdate=30.12.2009 |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106231742/http://hollywoodcrush.mtv.com/2009/12/14/taylor-swifts-best-birthday-gift-donating-money-to-education/ |url-status=dead }}</ref> Organizaciji Wish Upon a Hero Foundation je donirala par svojih čevljev - malo rabljen par črnih Betsey Johnson čevljev z visokimi petami z njenim avtogramom - da bi zbrala denar za boj proti raku.
Odzvala se je tudi na poplave v Tennesseeju maja 2010, ko je Taylor Swift donirala 500.000 $ za pomoč [[WSMV]]-ju, Nashvillski televizijski postaji.<ref name="Talbottflood">{{navedi novice|url=http://www.wsmv.com/fatalfloods/23481502/detail.html|title=Taylor Swift Donates $500K For Nashville Flood|last=Talbott|first=Chris|date=7. maj 2010|publisher=The Associated Press|accessdate=7 May 2010|archive-date=2020-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20200320003202/https://www.wsmv.com/fatalfloods/23481502/detail.html|url-status=dead}}</ref>
== Javna slika in zasebno življenje ==
Taylor Swift se je v svoji karieri pojavila na naslovnicah mnogih različnih revij. Slikala se je za naslovnico revije ''[[Blender (revija)|Blender]]'', s čimer je postala šele druga country glasbenica, ki se je v petnajstih letih delovanja revije pojavila na njeni naslovnici.<ref>{{navedi splet|url=http://wsocfm.com/Taylor-Swift-Featured-In-Blender-Magazine/1744381|title=Taylor Swift pristala na naslovnici revije ''Blender''|date=Marec 2008|publisher=WSOC-103.7|accessdate=27.3.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080316211727/http://wsocfm.com/Taylor-Swift-Featured-In-Blender-Magazine/1744381|archivedate=2008-03-16|url-status=live}}</ref> V letih 2008, 2009 in 2010 je bila uvrščena na lestvico revije ''[[People (revija)|People]]'', »100 najlepših ljudi«.<ref>{{navedi novice| title=Najlepše zvezdniške osebnosti brez ličil na svetu| date=30.5.2008| url=http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20267544_20196426_20447813,00.html| accessdate=30.5.2009| archive-date=2016-03-05| archive-url=https://web.archive.org/web/20160305015514/http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20267544_20196426_20447813,00.html| url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice| title=Pod enaindvajsetim letom| date=11.5.2010| url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20277194,00.html| accessdate=30.5.2010| archive-date=2016-03-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20160311201032/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20277194,00.html| url-status=dead}}</ref> Poleg tega je pristala na sedeminpetdesetem mestu ''[[Maxim (revija)|Maximove]]'' lestvice najprivlačnejših žensk leta 2008,<ref>{{navedi splet|url=http://sparklestarnews.blogspot.com/2008/05/amanda-bynestaylor-swiftfergie-and-more.html|title=Amanda Bynes, Taylor Swift, Fergie in več Maximovih najprivlačnejših 100|date=21.5.2008|work=Sparkle Star News}}</ref> na petdesetem leta 2009<ref name="Maxim 2009">{{navedi splet|url=http://www.maxim.com/girls/hot-100/79081/2009-hot-100-100-91.html#51|title=Najprivlačnejših 100 leta 2009|publisher=Maxim|accessdate=14. maj 2010|archive-date=2010-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20100225230443/http://www.maxim.com/girls/hot-100/79081/2009-hot-100-100-91.html#51|url-status=dead}}</ref> in enaintridesetem leta 2010.<ref name="Maxim 2010">{{navedi splet|url=http://www.maxim.com/girls/articles/90539/2010-hot-100.html|title=Najprivlačnejših 100 leta 2010|date=5. maj 2010|publisher=Maxim|accessdate=14. maj 2010|archive-date=2010-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20100813180816/http://www.maxim.com/girls/articles/90539/2010-hot-100.html|url-status=dead}}</ref> Revija ''[[CosmoGirl]]'' jo je izbrala za »dekle leta« v letu 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.countryhound.com/taylor-swift-named-2008-cosmogirl|title=Taylor Swift je imenovana za dekle leta 2008|date=26.11.2008|publisher=Country Hound|accessdate=27.3.2009|archive-date=2009-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20090608015156/http://www.countryhound.com/taylor-swift-named-2008-cosmogirl|url-status=dead}}</ref>
Taylor Swift je bila imenovana za eno izmed oseb na lestvici »RS 100: Agenti izmene« revije ''[[Rolling Stone]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/news/story/26754176/the_rs_100_agents_of_change/2|title=100 ljudi, ki spreminja Ameriko|date=18.3.2009|publisher=Rolling Stone|accessdate=23.3.2009|archive-date=2009-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20090323162045/http://www.rollingstone.com/news/story/26754176/the_rs_100_agents_of_change/2|url-status=dead}}</ref> Nominirana je bila za kandidatko [[TIME]]-ove lestvice »100 Timeovih finalistov leta 2009«, katere člane se izbira z voljenjem preko spleta.<ref>{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1883644_1883653_1885480,00.html|title=100 Timeovih finalistov leta 2009|date=20.3.2009|publisher=TIME Magazine|accessdate=23.3.2009|archive-date=2009-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20090322022556/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1883644_1883653_1885480,00.html|url-status=dead}}</ref> Revija ''People'' jo je imenovala za eno izmed njihovih »petindvajsetih najzanimivejših ljudi leta 2009.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,20331128,00.html|title=Taylor Swift pride na naslovno stran za PEOPLOVO lestvico »petindvajsetih najzanimivejših ljudi leta 2009«|date=16.12.2009|publisher=PEOPLE Magazine|accessdate=11.1.2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100107180330/http://www.people.com/people/article/0,,20331128,00.html|archive-date=2010-01-07|url-status=dead}}</ref>
Podjetje [[Jakks Pacific]] je pozno leta 2008 izdalo lutko, ki je predstavljala Taylor Swift.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/uberblog/b66141_taylor_swift_gets_all_dolled_up.html |title=Taylor Swift dobi svojo lutko |publisher=E! Online |date=29.10.2008 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Taylor Swift je obraz linije oblačil iz džinsa podjetja [[L.e.i. (podjetje z oblekami)|L.E.I.]] (Life Energy Intelligence) od leta 2008 dalje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.leijeans.com/ |title=L.e.i |publisher=Leijeans.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2011-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111010160434/http://www.leijeans.com/ |url-status=dead }}</ref> Skupaj z linija oblačil podjetja [[Levi Strauss & Co.|L.e.i.]] je podpisala pogodbo za oblikovanje lastne linije oblačil. Slednja bo izšla preko [[Wal-Mart]]a v prihajajočih mesecih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=1708 |title=Taylor Swift pride na CBS-jevo zgodnjo oddajo v soboto in oznani, da ima podpisano pogodbo za lastno linijo oblačil |publisher=Countrystandardtime.com |date=23.10.2007 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Kakorkoli že, Taylor Swift je dejala, da si ne želi postati [[modna oblikovalka]]. Namesto tega bo, kot je povedala, njene obleke navdihoval njen lasten stil. »Nočem izpasti kot še ena izmed tistih zvezdnic, ki se nato preizkusijo tudi v oblikovanju oblek ... To ni linija oblačil Taylor Swift.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.usmagazine.com/news/taylor-swift-launch-line-14-dresses |title=Zadnje ameriške slavne osebnosti iz |publisher=Usmagazine.com |date=25.8.2009 |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-08-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090826142839/http://www.usmagazine.com/news/taylor-swift-launch-line-14-dresses |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 je Taylor Swift postala najnovejša zvezdniška zagovornica [[National Hockey League]]. Pojavila se je v reklami za [[Nashville Predators]].<ref>{{navedi splet |author=RSS feed |url=http://nhl.fanhouse.com/2009/02/03/taylor-swift-is-the-newest-nhl-celebrity-spokesperson/ |title=Taylor Swift: NHL-jeva nova zagovornica |publisher=NHL FanHouse |date=23.2.2009 |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090207070135/http://nhl.fanhouse.com/2009/02/03/taylor-swift-is-the-newest-nhl-celebrity-spokesperson |url-status=dead }}</ref>
=== Razmerja ===
V letu 2008 je imela Taylor Swift razmerje s [[pop glasba|pop]] pevcem [[Joe Jonas|Joejem Jonasom]], ki pa se je končalo novembra tistega leta. V epizodi 11. novembra 2008 serije ''The Ellen DeGeneres Show'' je kasneje dejala: »Ko pogledam osebo [ki je prava zame], se ne bom spomnila na fanta, ki je, ko sem bila stara osemnajst let, najino razmerje končal v pogovoru preko telefona, ki je trajal sedemindvajset sekund.«<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=ZU_XImyTKy8 Posnetek Taylor Swift v seriji ''The Ellen DeGeneres Show'' na YouTubeu]. Pridobljeno dne 31. december 2008.</ref> Po razhodu z Jonasom je Taylor Swift napisala pesem »Forever & Always«, ki je izšla na njenem drugem glasbenem albumu, ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]''.<ref name="youtube1"/> V letu 2009 je hodila z igralcem [[Taylor Lautner|Taylorjem Lautnerjem]], njuno razmerje pa je potrdila v svojem monologu, medtem ko je gostila oddajo ''[[Saturday Night Live]]''.<ref>http://www.usmagazine.com/celebritynews/news/taylor-swift-taylor-lautner-split-20092912</ref> Po poročilih ostajata prijatelja.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.celebrity-gossip.net/taylor-lautner/taylor-swift-and-taylor-lautner-farm-lunch-date-339720 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-09-18 |archive-date=2010-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329112800/http://www.celebrity-gossip.net/taylor-lautner/taylor-swift-and-taylor-lautner-farm-lunch-date-339720 |url-status=dead }}</ref> Od oktobra 2012 do januarja 2013 je hodila z Harryjem Stylesom, članom skupine [[One Direction]]. Trenutno pa je od začetka marca 2015 v zvezi z ameriškim DJ-jem Calvinom Harrisem.
== Diskografija ==
{{glavni|Diskografija Taylor Swift}}
;<big>Albumi</big>
* ''[[Taylor Swift (album)|Taylor Swift]]'' (2006)
* ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]'' (2008)
* ''[[Speak Now]]'' (2010)<ref>{{navedi splet|author=CMNB |url=http://www.countrymusicnewsblog.com/taylor-swift-speak-no/ |title=Speak Now - Taylor Swift |publisher=C<NB |date=2010-07-20 |accessdate=2010-07-20}}</ref>
* ''[[Red (album, Taylor Swift)|Red]]'' (2012)
* ''[[1989 (album, Taylor Swift)|1989]]'' (2014)
*''Reputation'' (2017)
*''Lover'' (2019)
* ''Folklore'' (2020)
* ''Evermore'' (2020)
* ''Midnights'' (2022)
* ''The Tortured Poets Department'' (2024)
* ''The Life of a Showgirl'' (2025)
;<big>EP-ji</big>
* ''[[Sounds of the Season: The Taylor Swift Holiday Collection]]'' (2007)
* ''[[Beautiful Eyes]]'' (2008)
;<big>Video albumi</big>
* ''[[CMT Crossroads|CMT Crossroads: Taylor Swift & Def Leppard]]'' (2008)
* ''Fearless (Taylor’s version)'' (2021)
* ''Red (Taylor’s version)'' (2021)
* ''Midnights '' (2022)
== Filmografija ==
{| class="wikitable" style="font-size: 95%;"
|- style="text-align:center;"
! style="background: #B0C4DE;" | Leto
! style="background: #B0C4DE;" | Naslov
! style="background: #B0C4DE;" | Vloga
! style="background: #B0C4DE;" | Opombe
|-
| rowspan=4 | [[2009]]
| ''Jonas Brothers: The 3D Concert Experience''
| Ona
| Cameo
|-
| ''[[Na kraju zločina]]''
| Haley Jones
| Epizoda: »Turn, Turn, Turn«
|-
| ''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana]]''
| Ženska, ki poje v baru
| Cameo pojav
|-
| ''[[Saturday Night Live]]''
| Ona
| Glasbeni gost, gostiteljica
|-
| [[2010]]
| ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]''
| Felicia Miller
| Prvi film
|}
== Nagrade in nominacije ==
{{glavni|Seznam nagrad in nominacij, ki jih je prejela Taylor Swift}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam ameriških igralcev (S)]]
== Opombe in sklici ==
{{seznam_referenc|2}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Taylor Swift}}
* {{official|http://www.taylorswift.com}}
* {{imdb name|id=2357847|name=Taylor Swift}}
* [http://www.myspace.com/taylorswift Taylor Swift] na [[MySpace]]u
* [http://twitter.com/taylorswift13 Taylor Swift] na [[Twitter]]ju
{{start box}} {{s-ach}}
{{succession box|before=[[Demi Lovato]]| title=[[Rolling Stone|Rolling Stone za najstnico leta]]| years=2010| after=-}}
{{end box}}
{{Taylor Swift}}
{{Time Person of the Year}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:SWIFT, Taylor}}
[[Kategorija:Taylor Swift| ]]
[[Kategorija:Ameriški pevci]]
[[Kategorija:Ameriški tekstopisci]]
[[Kategorija:Ameriški pianisti]]
[[Kategorija:Ameriški kitaristi]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški country pevci]]
[[Kategorija:Ameriški pop pevci]]
jgos3x15lj6mxolez6fa0drwp2rdabu
Svetlobni izkoristek
0
241494
6761833
6562971
2026-10-07T17:17:13Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761833
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Wiens law vis limits.svg|right|thumb|300px|[[Spekter]] sevanja [[črno telo|črnega telasa]]. Energija zunaj območja [[vidna svetloba|vidne svetlobe]] (~380–750 nm) je prikazana s prekinjeno črto. Zunaj tega območja je svetlobni izkoristek zmanjšan.]]
'''Svetlôbni izkorístek''' (oznaki <math> \eta \,</math> in <math> \rho \,</math>) je merilo za učinkovitost sevanja svetlobnih naprav. Svetlobni izkoristek je razmerje med izsevanim [[svetlobni tok|svetlobnim tokom]] (merjen v [[lumen|lumnih]]) in [[moč]]jo (merjeno v [[vat]]ih) svetlobne naprave. Za moč lahko uporabimo skupni [[sevalni tok]] (moč sevanja v vatih) izvora ali pa skupno električno moč (prav tako v vatih), ki jo troši izvor. Oba pojma se uporabljata za malo različne namene in nimata enolično določene uporabe in pomena. Po prvem načinu imenujemo izračunano razmerje ''učinkovitost sevanja'' (luminous efficasy of radiation ali LER), po drugem pa ''učinkovitost izvora'' (luminous efficasy of a source ali LES).
== Definicija svetlobnega izkoristka ==
Označimo z <math> \eta \,</math> učinkovitost sevanja, potem je
: <math> \eta=\frac{F}{P} \!\, , </math>
kjer je
* <math> \eta \!</math> svetlobni izkoristek (učinkovitost sevanja)
* <math> F \!</math> svetlobni tok, ki ga daje svetlobna naprava (v lumnih)
* <math> P \!</math> moč svetlobne naprave (moč v vatih, običajno se uporablja električna energija).
Vrednost, ki jo dobimo, ima enoto [[lumen]]/ [[vat|W]] (lumen na vat) .
[[Slika:Blackbody efficiency_sl.png|right|thumb|300px|Svetlobni izkoristek pri sevanju črnega telesa kot funkcija temperature.]]
Svetlobni izkoristek kot učinkovitost izvora (označimo ga z <math> \rho \,</math>) pa lahko izračunamo kot razmerje med skupnim izsevanim svetlobnim tokom (v vatih) in dovedeno močjo (prav tako v vatih):
: <math> \rho = \frac{\Phi}{P} \!\, , </math>
kjer je
* <math> \rho \!</math> svetlobni izkoristek
* <math> \Phi \!</math> svetlobni tok, ki ga daje svetlobna naprava
* <math> P \!</math> moč svetlobne naprave (poraba, običajno električna energija).
Vrednost, ki jo dobimo, pa je v tem primeru [[brezrazsežna količina]] in jo običajno izražamo v [[procent]]ih. Navadno se enote tako izberejo, da imamo največji možen izkoristek pri 683 lm/W, kar je 100 % izkoristek.
{{clr}}
[[Slika:CIE 1931 Luminosity.png|right|thumb|300px|Dovzetnost normalnega človeškega očesa na svetlobo po standardu, ki ga je sprejela [[Mednarodna komisija za osvetljevanje]] (International Commission on Illumination ali CIE) v letu [[1924]].</br> Na [[abscisna os|abscisni osi]] je [[valovna dolžina]] v [[nano|n]][[meter|m]].]]
== Svetlobni izkoristek in človeško oko ==
Valovne dolžine svetlobe zunaj [[vidna svetloba|vidnega dela]] [[spekter|spektra]] so za človeško oko nevidne in jih ne moremo uporabljati za osvetljevanje. Izvor ne oddaja svetlobe samo z eno valovno dolžino. Zaradi tega je svetlobni tok naprave enak. Oko različno reagira na različne valovne dolžine celo v okviru vidnega dela spektra. Svetlobni izkoristek meri samo del elektromagnetnega valovanja, ki je primeren za osvetljevanje
: <math> \Phi = \int \Phi_\lambda \, \mathrm{d} \lambda \!\, , </math>
kjer je
* <math> \lambda \,</math> [[valovna dolžina]] izsevane svetlobe
* <math>\Phi_\lambda \,</math> svetlobni tok pri valovni dolžini <math> \lambda \,</math>.
== Enota za merjenje svetlobnega izkoristka ==
V [[mednarodni sistem enot|sistemu SI]] [[meritev|merimo]] svetlobni izkoristek v [[lumen|lumnih]]/ [[meter|m]]<sup>2</sup> (lumnih na kvadratni meter)
== Zgledi ==
V naslednji razpredelnici so podani svetlobni izkoristki nekaterih virov.
{| class="wikitable"
!vrsta svetila<br> ||tip<br>svetila||svetlobni izkoristek </br>(lm/W)|| učinkovitost izvora </br>(%)<ref name="max">Določena tako, da je največje vrednost enaka 100 %.</ref>
|-
|gorenje
|[[sveča]]
|0,3 <ref>1 [[kandela]]*4π [[steradian]]/40 W</ref>
|0,04%
|-
|
|[[plinska svetilka]]
| 1–2 <ref>{{navedi revijo | title=Recent Developments in Gas Street Lighting | journal=The American City |volume=22 |issue=5 |publisher=Civic Press |location=New York | page=490 | first=F. V. |last=Westermaier | year=1920 | url=http://books.google.com/books?id=rWxLAAAAMAAJ&dq=mantle%20lamp&pg=PA490#v=onepage&q=mantle%20lamp&f=false}}</ref>
|0,15–0,3%
|-
|[[žarnica na nitko|žarnice na žarilno nitko]]
|100–200 W volframova žarnica (220 V)
|13,8<ref>{{Navedi splet |url=http://www.bulbs.ch/index.php?cPath=49_41_55_61_94 |title=Bulbs: Gluehbirne.ch: Philips Standard Lamps (German) |accessdate=2010-05-24 |archive-date=2012-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120515155649/http://www.bulbs.ch/index.php?cPath=49_41_55_61_94 |url-status=dead }}</ref>–15,2<ref name="philc">[http://www.lighting.philips.com/de_de/tools_downloads/pricelist_lamps/downloads/preisliste_dede_20081023.pdf Philips Product Catalog] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110715074805/http://www.lighting.philips.com/de_de/tools_downloads/pricelist_lamps/downloads/preisliste_dede_20081023.pdf |date=2011-07-15 }} (German)</ref>
|2,0–2,2%
|-
|
|100–200–500 W volframova steklena žarnica, halogenska (220 V)
|16.7–17,6 <ref name="philc"/>–19.8<ref name="philc"/>
|2,4–2,6–2,9%
|-
|
|5–40–100 W volframova žarnica (120 V)
|5–12,6<ref name="incandescent">{{navedi splet| title=The Nature of Light| last=Keefe| first=T.J.| year=2007| url=http://www.ccri.edu/physics/keefe/light.htm| accessdate=2007-11-05| archive-date=2012-04-23| archive-url=https://web.archive.org/web/20120423123823/http://www.ccri.edu/physics/keefe/light.htm| url-status=dead}}</ref>–17.5<ref name="incandescent"/>
|0,7–1,8–2,6%
|-
|
|2,6 W volframova steklena, halogenska (5.2 V)
|19,2
|2,8%
|-
|
|volframova kvarčna halogenska (12–24 V)
|24
|3,5%
|-
|
|fotografske in projektorske žarnice
|35 <ref name="bulbguide">{{navedi splet | author=Klipstein, Donald L. | year=1996 | title=The Great Internet Light Bulb Book, Part I | url=http://freespace.virgin.net/tom.baldwin/bulbguide.html | accessdate=2006-04-16 | archive-date=2012-05-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120508020258/http://freespace.virgin.net/tom.baldwin/bulbguide.html | url-status=dead }}</ref>
|5,1%
|-
|[[svetleča dioda|svetleče diode]]
|bele svetleče diode (brez napajanja)
|4,5–150 <!-- Do not add values for experimental LEDs, unless the number is supported by a reference to a reliable, *independent* source. Manufacturer press releases are not independent sources! See:[[Talk:Luminous_efficacy#new_record_for_LED_efficiency]] --><ref>[http://electronicdesign.com/content.aspx?topic=white-led-offers-broad-temp-range-and-color-yield4&catpath=components White LED Offers Broad Temp Range And Color Yield] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110710180029/http://electronicdesign.com/content.aspx?topic=white-led-offers-broad-temp-range-and-color-yield4&catpath=components |date=2011-07-10 }} Electronicdesign (zahteva se piškotek) v nasprotnem primeru glej:[https://web.archive.org/web/20110811012255/http://electronicdesign.com/article/components/white-led-offers-broad-temp-range-and-color-yield4.aspx Google Cache]</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.nichia.co.jp/specification/led_09/NSPWR70CSS-K1-E.pdf |title=Nichia NSPWR70CSS-K1 specifications |publisher=Nichia Corp. |format=pdf |accessdate=26. april 2009 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="LED">{{navedi splet | author=Klipstein, Donald L.| title=The Brightest and Most Efficient LEDs and where to get them | work=Don Klipstein's Web Site | url=http://members.misty.com/don/led.html#ln | accessdate=15.1.2008}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.cree.com/Products/pdf/XLampXP-G.pdf |title=Cree XLamp XP-G LEDs Data Sheet |accessdate=2010-05-24 |archive-date=2010-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100102130220/http://cree.com/products/pdf/XLampXP-G.pdf |url-status=dead }} Claims 132 lm/W.</ref>
|{{Rnd|{{#expr:4.5/6.83002}}|2}}–{{Rnd|{{#expr:150/6.83002}}|1}}%
|-
|
|4,1 W LED [[Edisonov navoj]] lamp (120 V)
|{{Rnd|{{#expr:240/4.1}}|1}}–{{Rnd|{{#expr:340/4.1}}|1}} <ref name="Toshiba-LED">[http://en.item.rakuten.com/alllight/lelaw8l_toshiba/ Toshiba E-CORE LED Lamp]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
|{{Rnd|{{#expr:240/4.1/6.83002}}|1}}–{{Rnd|{{#expr:340/4.1/6.83002}}|1}}%
|-
|
|6,9 W LED z Edisonovim navojem (120 V)
|{{Rnd|{{#expr:380/6.9}}|1}}–{{Rnd|{{#expr:565/6.9}}|1}} <ref name="Toshiba-LED"/>
|{{Rnd|{{#expr:380/6.9/6.83002}}|1}}–{{Rnd|{{#expr:565/6.9/6.83002}}|1}}%
|-
|
|7 W LED parabolični reflektor prevlečen z aluminijem (120 V)
|{{Rnd|{{#expr:200/7}}|1}} <ref>[http://www.amazon.com/gp/product/B001NP8N9G/ref=oss_T15_product GE 73716 7-Watt Energy Smart PAR20 LED Light Bulb]</ref>
|{{Rnd|{{#expr:200/7/6.83002}}|1}}%
|-
|
|8,7 W LED svetilka z Edisonovim navojem (120 V)
|{{Rnd|{{#expr:600/8.7}}|1}}–{{Rnd|{{#expr:810/8.7}}|1}} <ref name="Toshiba-LED"/><ref>[http://ledsreview.com/news/367/ Toshiba to release 93 lm/W LED bulb] Ledrevie</ref>
|{{Rnd|{{#expr:600/8.7/6.83002}}|1}}–{{Rnd|{{#expr:810/8.7/6.83002}}|1}}%
|-
|[[obločna svetilka|obločne svetilke]]
|[[ksenonova obločna svetilka]]
|30–50 <ref name="xenon">{{navedi splet | title=Technical Information on Lamps | work=Optical Building Blocks | url=http://www.pti-nj.com/products/High-Speed-Spectrofluorometer/TechNotes/TechnicalInformationLamps.pdf | format=pdf|accessdate=1.5.2010}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|title=OSRAM Sylvania Lamp and Ballast Catalog|year=2007}}</ref>
|4.4–7.3%
|-
|
|[[živo srebro|živosrebrno]]-[[ksenonova]] obločna svetilka
|50–55 <ref name="xenon"/>
|7.3–8.0%
|-|
|[[fluorescentna sijalka]]
|sijalna cev T12 z magnetnim balastom tube with magnetic ballast
| 60 <ref name=FEMP>{{cite paper|url=http://www1.eere.energy.gov/femp/procurement/eep_fluortube_lamp.html |title=How to buy an energy-efficient fluorescent tube lamp |author =Federal Energy Management Program |publisher=U.S. Department of Energy |date=december 2000}} </ref>
| 9%
|-
|
|kompaktne fluorescentne sijalke 9–32 W
|46–75 <ref name="cf">{{navedi splet | title=Low Mercury CFLs | url=http://www.energyfederation.org/consumer/default.php/cPath/25_44_3006 | publisher=Energy Federation Incorporated | accessdate=23.12.2008 | archive-date=2008-10-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081013115302/http://www.energyfederation.org/consumer/default.php/cPath/25_44_3006 | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet | title=Conventional CFLs | url=http://www.energyfederation.org/consumer/default.php/cPath/25_44_784 | publisher=Energy Federation Incorporated | accessdate=23.12.2008 | archive-date=2008-10-14 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081014010312/http://www.energyfederation.org/consumer/default.php/cPath/25_44_784 | url-status=dead }}</ref><ref name="philc"/>
|8–11,45% <ref name="CF_efficiency">{{navedi splet | title=Global bulbs | url=http://www.1000bulbs.com/32-Watt-Compact-Fluorescents/37889/ | publisher=1000Bulbs.com | accessdate=20.2.2010 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210308082657/https://www.1000bulbs.com/product/2733/FC36-S27OD.html | archive-date=2021-03-08 | url-status=dead}}|</ref>
|-
|
|sijalna cev T8 z elektronskim balastom (balast je naprava, ki se uporablja v sijalkah z razelektritvijo, zagotavlja pogoje za vklop)
| 80–100 <ref name=FEMP/>
| 12–15%
|-
|
|sijalna cev T5
| 70–104,2 <ref name="energyrating">{{navedi splet | author=Department of the Environment Water Heritage and the Arts Australia | title=Energy Labelling—Lamps | url=http://www.energyrating.gov.au/appsearch/download.asp | accessdate=14.8.2008 | archive-date=2007-08-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070830120346/http://www.energyrating.gov.au/appsearch/download.asp | url-status=dead }}</ref>
| 10–15,63%
|-
|[[žarnica na razelektrenje|žarnice na razelektrenje]]
|1400 W sijalka z žveplom
|100 <ref>{{navedi novice |url=http://www.iaeel.org/IAEEL/iaeel/newsl/1996/ett1996/LiTech_b_1_96.html |title=1000-watt sulfur lamp now ready |work=IAEEL newsletter |year=1996 |issue=1 |publisher=IAEEL |archiveurl=https://web.archive.org/web/20030818061414/http://195.178.164.205/IAEEL/iaeel/newsl/1996/ett1996/LiTech_b_1_96.html |archivedate=2003-08-18 |accessdate=2010-05-24 |url-status=live }}</ref>
|15%
|-
|
|[[kovinsko-halogenska svetilka]]
|65–115 <ref>{{navedi splet |url=http://www.venturelighting.com/TechCenter/Metal-Halide-TechIntro.html |title=The Metal Halide Advantage |year=2007 |work=Venture Lighting |accessdate=10.8.2008 |archive-date=2012-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120215041921/http://www.venturelighting.com/techcenter/metal-halide-techintro.html |url-status=dead }}</ref>
|9,5–17%
|-
|
|[[natrijeva svetilka z visokim pritiskom]]
|85–150 <ref name="philc"/>
|12–22%
|-
|
|[[natrijeva plinska svetilka]]
|100–200 <ref name="sodium">{{navedi splet|title=LED or Neon? A scientific comparison| url=http://www.signweb.com/index.php/channel/12/id/138/}}</ref><ref name="lightning">{{navedi splet|url=http://webexhibits.org/causesofcolor/4.html|title=Zakaj je osvetlitev barvna? (plinsko vzbujevanje)|accessdate=2010-05-24|archive-date=2012-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20120217231038/http://www.webexhibits.org/causesofcolor/4.html|url-status=dead}}</ref><ref name="philc"/>
|15–29%
|-
|idealni viri
|črno telo pri 5800 K
|251
|37%
|-
|
|zelena svetloba pri 555 nm (največji možni izkoristek sevanja)
|683,002
|100%
|}
== Opombe in sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/vision/efficacy.html Tabela občutljivosti človeškega očesa] {{ikona en}}
* [http://encyclopedia2.thefreedictionary.com/luminous+efficacy Definicija svetlobnega izkoristka] {{ikona en}}
* [http://www.otherpower.com/otherpower_lighting.html Osvetljevanje] {{ikona en}}
{{enote za svetlobo SI}}
[[Kategorija:Fizikalne količine]]
[[Kategorija:Fotometrija]]
[[fr:Rendement lumineux]]
gbn4wbjwtbwuc4kog44jdp0azjvy6ll
Avtobusna postaja Ljubljana
0
244577
6762128
6645801
2026-10-08T11:34:01Z
Shabicht
3554
6762128
wikitext
text/x-wiki
{{posodobi|razlog=prenovo stavbne infrastrukture}}
{{Infopolje Zgradba
| name = Avtobusna postaja Ljubljana
| native_name =
| native_name_lang =
| logo = Busstation inv.svg
| logo_size = 50px
| logo_alt =
| logo_caption =
| image = Ljubljana - bus station.jpg
| image_alt = <!-- ali |alt= -->
| image_caption = <!-- ali |caption= -->
| map_type =
| map_alt =
| map_dot_mark =
| map_dot_label =
| relief =
| map_caption =
| map_size =
| coordinates = <!-- {{koord novi|latitude|longitude|type:landmark|display=inline,title}} -->
| former_names =
| alternate_names =
| etymology =
| status = aktivna
| cancelled =
| topped_out =
| building_type =
| architectural_style =
| classification =
| location =
| address = Trg Osvobodilne fronte 4<br>1000 Ljubljana
| location_city = [[Ljubljana]]
| location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]]
| grid_name =
| grid_position =
| altitude =
| current_tenants =
| namesake =
| groundbreaking_date =
| start_date =
| stop_date =
| topped_out_date =
| completion_date = <!-- ali |est_completion= -->
| opened_date = 1958 (poprej [[Ljubljanski tramvaj]])
| inauguration_date =
| relocated_date =
| renovation_date = 1961
| closing_date =
| demolition_date = <!-- ali |destruction_date= -->
| cost = mber 2025
| ren_cost =
| client =
| owner = [[Slovenske železnice|Slovenske železnice, d.o.o.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/slovenske-zeleznice-v-nakup-avtobusne-postaje-ljubljana-2769026/ |title=Slovenske železnice v nakup Avtobusne postaje Ljubljana|accessdate= |date=28. november 2025 |format= |work= }}</ref>
| landlord = NOMAGO, storitve mobilnosti in potovanj, d.o.o.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/avtobusna-postaja-ljubljana-menja-lastnika-2776034/ |title=Avtobusna postaja Ljubljana menja lastnika |accessdate= |date=30. december 2025 |format= |work= }}</ref>
| affiliation =
| height =
| architectural =
| tip =
| antenna_spire =
| roof =
| top_floor =
| observatory =
| diameter =
| circumference =
| weight =
| other_dimensions =
| structural_system =
| material =
| size =
| floor_count =
| floor_area =
| elevator_count =
| grounds_area =
| architect =
| architecture_firm =
| developer =
| engineer =
| structural_engineer =
| services_engineer =
| civil_engineer =
| other_designers =
| quantity_surveyor =
| main_contractor =
| awards =
| designations =
| known_for =
| ren_architect =
| ren_firm =
| ren_engineer =
| ren_str_engineer =
| ren_serv_engineer =
| ren_civ_engineer =
| ren_oth_designers =
| ren_qty_surveyor =
| ren_contractor =
| ren_awards =
| parking = 33 peronov
| public_transit =
| website = [https://www.ap-ljubljana.si Avtobusna postaja Ljubljana]
| embed =
| embedded =
| references =
| footnotes =
}}
'''Avtobusna postaja Ljubljana''' (krajše '''AP Ljubljana''') je glavna [[Ljubljana|ljubljanska]] [[avtobus]]na postaja. Na [[Trg Osvobodilne fronte, Ljubljana|Trgu Osvobodilne fronte]] nasproti [[Železniška postaja Ljubljana|glavne železniške postaje]] je delovala od leta [[1961]].{{sfn|Brate|2005|p=}}
== Zgodovina ==
Stavba avtobusne postaje je svoje prostore dobila po letu 1958 v nekdanjem edinem pokritem in zidanem postajališču [[Ljubljanski tramvaj|ljubljanskega tramvaja]]. Leta 1978 je bil pri SAP Ljubljana ustanovljen TOZD Avtobusna postaja Ljubljana in sta se združila v SOZD Integral.{{sfn|Brate|2005|p=}} Leta 1980 je bila po izločitvi TOZD Avtobusna postaja Ljubljana iz DO SAP Ljubljana (Središka 4, Ljubljana) ustanovljena AP Ljubljana. Kot delniška družba je delovala od leta 1995.{{sfn|Brate|2005|p=}}
==Sedanji avtobusni promet==
Avtobusna postaja Ljubljana poleg medkrajevnemu avtobusnemu prometu služi kot prodajno mesto in postajališče avtobusov mestnega in primestnega prevoznika [[Ljubljanski potniški promet]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.lpp.si/enotna-mestna-kartica-urbana/prodaja-polnjenje-kartic/obratovalni-casi-prodajnih-mest |title=LPP Obratovalni časi prodajnih mest |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}</ref> ter tudi kot postajališče mednarodnega avtobusnega prevoznika Flixbus.<ref>{{navedi splet |url=https://www.flixbus.si/|title=Flixbus.si |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije (niso v funkciji)
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga shops inv.png|24px]] Trgovina
== Prometne povezave ==
* [[File:Android Emoji 1f689.svg|24px]] Železniška postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče [[Železniška postaja Ljubljana|Železniške postaje Ljubljana]] (plačljivo)
== Sklici ==
{{Sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Brate, Tadej |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1|cobiss=68695040}}
* {{navedi knjigo |author=Brate, Tadej |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X|cobiss=222514688 }}
==Glej tudi==
* [[Seznam avtobusnih postaj v Sloveniji]]
* [[Železniška postaja Ljubljana]]
{{kategorija v Zbirki|Bus station of Ljubljana|AP Ljubljana}}
{{Ljubljana}}
[[Kategorija:Promet v Ljubljani]]
[[Kategorija:Avtobusne postaje v Sloveniji|Ljubljana]]
s6kz103xm6qcon36px30cr58f0qinkv
6762132
6762128
2026-10-08T11:41:23Z
Shabicht
3554
/* Prometne povezave */
6762132
wikitext
text/x-wiki
{{posodobi|razlog=prenovo stavbne infrastrukture}}
{{Infopolje Zgradba
| name = Avtobusna postaja Ljubljana
| native_name =
| native_name_lang =
| logo = Busstation inv.svg
| logo_size = 50px
| logo_alt =
| logo_caption =
| image = Ljubljana - bus station.jpg
| image_alt = <!-- ali |alt= -->
| image_caption = <!-- ali |caption= -->
| map_type =
| map_alt =
| map_dot_mark =
| map_dot_label =
| relief =
| map_caption =
| map_size =
| coordinates = <!-- {{koord novi|latitude|longitude|type:landmark|display=inline,title}} -->
| former_names =
| alternate_names =
| etymology =
| status = aktivna
| cancelled =
| topped_out =
| building_type =
| architectural_style =
| classification =
| location =
| address = Trg Osvobodilne fronte 4<br>1000 Ljubljana
| location_city = [[Ljubljana]]
| location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]]
| grid_name =
| grid_position =
| altitude =
| current_tenants =
| namesake =
| groundbreaking_date =
| start_date =
| stop_date =
| topped_out_date =
| completion_date = <!-- ali |est_completion= -->
| opened_date = 1958 (poprej [[Ljubljanski tramvaj]])
| inauguration_date =
| relocated_date =
| renovation_date = 1961
| closing_date =
| demolition_date = <!-- ali |destruction_date= -->
| cost = mber 2025
| ren_cost =
| client =
| owner = [[Slovenske železnice|Slovenske železnice, d.o.o.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/slovenske-zeleznice-v-nakup-avtobusne-postaje-ljubljana-2769026/ |title=Slovenske železnice v nakup Avtobusne postaje Ljubljana|accessdate= |date=28. november 2025 |format= |work= }}</ref>
| landlord = NOMAGO, storitve mobilnosti in potovanj, d.o.o.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/avtobusna-postaja-ljubljana-menja-lastnika-2776034/ |title=Avtobusna postaja Ljubljana menja lastnika |accessdate= |date=30. december 2025 |format= |work= }}</ref>
| affiliation =
| height =
| architectural =
| tip =
| antenna_spire =
| roof =
| top_floor =
| observatory =
| diameter =
| circumference =
| weight =
| other_dimensions =
| structural_system =
| material =
| size =
| floor_count =
| floor_area =
| elevator_count =
| grounds_area =
| architect =
| architecture_firm =
| developer =
| engineer =
| structural_engineer =
| services_engineer =
| civil_engineer =
| other_designers =
| quantity_surveyor =
| main_contractor =
| awards =
| designations =
| known_for =
| ren_architect =
| ren_firm =
| ren_engineer =
| ren_str_engineer =
| ren_serv_engineer =
| ren_civ_engineer =
| ren_oth_designers =
| ren_qty_surveyor =
| ren_contractor =
| ren_awards =
| parking = 33 peronov
| public_transit =
| website = [https://www.ap-ljubljana.si Avtobusna postaja Ljubljana]
| embed =
| embedded =
| references =
| footnotes =
}}
'''Avtobusna postaja Ljubljana''' (krajše '''AP Ljubljana''') je glavna [[Ljubljana|ljubljanska]] [[avtobus]]na postaja. Na [[Trg Osvobodilne fronte, Ljubljana|Trgu Osvobodilne fronte]] nasproti [[Železniška postaja Ljubljana|glavne železniške postaje]] je delovala od leta [[1961]].{{sfn|Brate|2005|p=}}
== Zgodovina ==
Stavba avtobusne postaje je svoje prostore dobila po letu 1958 v nekdanjem edinem pokritem in zidanem postajališču [[Ljubljanski tramvaj|ljubljanskega tramvaja]]. Leta 1978 je bil pri SAP Ljubljana ustanovljen TOZD Avtobusna postaja Ljubljana in sta se združila v SOZD Integral.{{sfn|Brate|2005|p=}} Leta 1980 je bila po izločitvi TOZD Avtobusna postaja Ljubljana iz DO SAP Ljubljana (Središka 4, Ljubljana) ustanovljena AP Ljubljana. Kot delniška družba je delovala od leta 1995.{{sfn|Brate|2005|p=}}
==Sedanji avtobusni promet==
Avtobusna postaja Ljubljana poleg medkrajevnemu avtobusnemu prometu služi kot prodajno mesto in postajališče avtobusov mestnega in primestnega prevoznika [[Ljubljanski potniški promet]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.lpp.si/enotna-mestna-kartica-urbana/prodaja-polnjenje-kartic/obratovalni-casi-prodajnih-mest |title=LPP Obratovalni časi prodajnih mest |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}</ref> ter tudi kot postajališče mednarodnega avtobusnega prevoznika Flixbus.<ref>{{navedi splet |url=https://www.flixbus.si/|title=Flixbus.si |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije (niso v funkciji)
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga shops inv.png|24px]] Trgovina
== Prometne povezave ==
* [[File:Android Emoji 1f689.svg|24px]] Železniška postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče [[Železniška postaja Ljubljana|Železniške postaje Ljubljana]] (plačljivo)
==Začasna avtobusna postaja Ljubljana==
Začasna avtobusna postaja se nahaja ob Masarykovi cesti, vzhodno od železniške postaje Ljubljana, na območju nekdanjega parkirišča med železniškimi tiri in Masarykovo cesto. Nova lokacija je približno 300 metrov vzhodneje od dosedanje avtobusne postaje, katere poslopje je bilo odstranjeno. S 24. avgustom 2026 se je delovanje avtobusne postaje Ljubljana v celoti preselilo na novo začasno lokacijo.
Spreminja se predvsem lokacija postaje in infrastruktura za potnike. Na novi lokaciji je 46 avtobusnih peronov, objekt s prometnim uradom in petimi blagajnami in čakalnica. Na severozahodnem delu so postavljene omarice za prtljago in toaletni prostori. Na vzhodnem delu postaje sta postavljeni dve postaji za izposojo koles Nomago Bikes s skupno 16 električnimi kolesi, na zahodnem delu sta postavljeni še dve postaji s 14 električnimi kolesi. Na voljo sta tudi Urbanomat in kartomat Slovenskih železnic.
== Sklici ==
{{Sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Brate, Tadej |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1|cobiss=68695040}}
* {{navedi knjigo |author=Brate, Tadej |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X|cobiss=222514688 }}
==Glej tudi==
* [[Seznam avtobusnih postaj v Sloveniji]]
* [[Železniška postaja Ljubljana]]
{{kategorija v Zbirki|Bus station of Ljubljana|AP Ljubljana}}
{{Ljubljana}}
[[Kategorija:Promet v Ljubljani]]
[[Kategorija:Avtobusne postaje v Sloveniji|Ljubljana]]
mrse9x75npsbcbn7eq9rycd5kg6pxp2
6762133
6762132
2026-10-08T11:45:03Z
Shabicht
3554
6762133
wikitext
text/x-wiki
{{posodobi|razlog=prenovo stavbne infrastrukture}}
{{Infopolje Zgradba
| name = Avtobusna postaja Ljubljana
| native_name =
| native_name_lang =
| logo = Busstation inv.svg
| logo_size = 50px
| logo_alt =
| logo_caption =
| image = Ljubljana - bus station.jpg
| image_alt = <!-- ali |alt= -->
| image_caption = <!-- ali |caption= -->
| map_type =
| map_alt =
| map_dot_mark =
| map_dot_label =
| relief =
| map_caption =
| map_size =
| coordinates = <!-- {{koord novi|latitude|longitude|type:landmark|display=inline,title}} -->
| former_names =
| alternate_names =
| etymology =
| status = aktivna
| cancelled =
| topped_out =
| building_type =
| architectural_style =
| classification =
| location =
| address = Trg Osvobodilne fronte 4<br>1000 Ljubljana
| location_city = [[Ljubljana]]
| location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]]
| grid_name =
| grid_position =
| altitude =
| current_tenants =
| namesake =
| groundbreaking_date =
| start_date =
| stop_date =
| topped_out_date =
| completion_date = <!-- ali |est_completion= -->
| opened_date = 1958 (poprej [[Ljubljanski tramvaj]])
| inauguration_date =
| relocated_date =
| renovation_date = 1961
| closing_date =
| demolition_date = <!-- ali |destruction_date= -->
| cost = mber 2025
| ren_cost =
| client =
| owner = [[Slovenske železnice|Slovenske železnice, d.o.o.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/slovenske-zeleznice-v-nakup-avtobusne-postaje-ljubljana-2769026/ |title=Slovenske železnice v nakup Avtobusne postaje Ljubljana|accessdate= |date=28. november 2025 |format= |work= }}</ref>
| landlord = NOMAGO, storitve mobilnosti in potovanj, d.o.o.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/avtobusna-postaja-ljubljana-menja-lastnika-2776034/ |title=Avtobusna postaja Ljubljana menja lastnika |accessdate= |date=30. december 2025 |format= |work= }}</ref>
| affiliation =
| height =
| architectural =
| tip =
| antenna_spire =
| roof =
| top_floor =
| observatory =
| diameter =
| circumference =
| weight =
| other_dimensions =
| structural_system =
| material =
| size =
| floor_count =
| floor_area =
| elevator_count =
| grounds_area =
| architect =
| architecture_firm =
| developer =
| engineer =
| structural_engineer =
| services_engineer =
| civil_engineer =
| other_designers =
| quantity_surveyor =
| main_contractor =
| awards =
| designations =
| known_for =
| ren_architect =
| ren_firm =
| ren_engineer =
| ren_str_engineer =
| ren_serv_engineer =
| ren_civ_engineer =
| ren_oth_designers =
| ren_qty_surveyor =
| ren_contractor =
| ren_awards =
| parking = 33 peronov
| public_transit =
| website = [https://www.ap-ljubljana.si Avtobusna postaja Ljubljana]
| embed =
| embedded =
| references =
| footnotes =
}}
'''Avtobusna postaja Ljubljana''' (krajše '''AP Ljubljana''') je glavna [[Ljubljana|ljubljanska]] [[avtobus]]na postaja. Na [[Trg Osvobodilne fronte, Ljubljana|Trgu Osvobodilne fronte]] nasproti [[Železniška postaja Ljubljana|glavne železniške postaje]] je delovala od leta [[1961]].{{sfn|Brate|2005|p=}}
== Zgodovina ==
Stavba avtobusne postaje je svoje prostore dobila po letu 1958 v nekdanjem edinem pokritem in zidanem postajališču [[Ljubljanski tramvaj|ljubljanskega tramvaja]]. Leta 1978 je bil pri SAP Ljubljana ustanovljen TOZD Avtobusna postaja Ljubljana in sta se združila v SOZD Integral.{{sfn|Brate|2005|p=}} Leta 1980 je bila po izločitvi TOZD Avtobusna postaja Ljubljana iz DO SAP Ljubljana (Središka 4, Ljubljana) ustanovljena AP Ljubljana. Kot delniška družba je delovala od leta 1995.{{sfn|Brate|2005|p=}}
==Sedanji avtobusni promet==
Avtobusna postaja Ljubljana poleg medkrajevnemu avtobusnemu prometu služi kot prodajno mesto in postajališče avtobusov mestnega in primestnega prevoznika [[Ljubljanski potniški promet]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.lpp.si/enotna-mestna-kartica-urbana/prodaja-polnjenje-kartic/obratovalni-casi-prodajnih-mest |title=LPP Obratovalni časi prodajnih mest |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}</ref> ter tudi kot postajališče mednarodnega avtobusnega prevoznika Flixbus.<ref>{{navedi splet |url=https://www.flixbus.si/|title=Flixbus.si |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
==Začasna avtobusna postaja Ljubljana==
Začasna avtobusna postaja se nahaja ob Masarykovi cesti, vzhodno od železniške postaje Ljubljana, na območju nekdanjega parkirišča med železniškimi tiri in Masarykovo cesto. Nova lokacija je približno 300 metrov vzhodneje od dosedanje avtobusne postaje, katere poslopje je bilo odstranjeno. S 24. avgustom 2026 se je delovanje avtobusne postaje Ljubljana v celoti preselilo na novo začasno lokacijo.
Spreminja se predvsem lokacija postaje in infrastruktura za potnike. Na novi lokaciji je 46 avtobusnih peronov, objekt s prometnim uradom in petimi blagajnami in čakalnica. Na severozahodnem delu so postavljene omarice za prtljago in toaletni prostori. Na vzhodnem delu postaje sta postavljeni dve postaji za izposojo koles Nomago Bikes s skupno 16 električnimi kolesi, na zahodnem delu sta postavljeni še dve postaji s 14 električnimi kolesi. Na voljo sta tudi Urbanomat in kartomat Slovenskih železnic.
==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
== Prometne povezave ==
* [[File:Android Emoji 1f689.svg|24px]] Železniška postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px]] Taksi
== Sklici ==
{{Sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Brate, Tadej |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1|cobiss=68695040}}
* {{navedi knjigo |author=Brate, Tadej |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X|cobiss=222514688 }}
==Glej tudi==
* [[Seznam avtobusnih postaj v Sloveniji]]
* [[Železniška postaja Ljubljana]]
{{kategorija v Zbirki|Bus station of Ljubljana|AP Ljubljana}}
{{Ljubljana}}
[[Kategorija:Promet v Ljubljani]]
[[Kategorija:Avtobusne postaje v Sloveniji|Ljubljana]]
sdxmz9b1tau1tqzc4tc240hku5whzw2
Pakrac
0
254295
6761879
6724650
2026-10-07T19:42:00Z
~2026-44996-51
264415
6761879
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=Vladičanski dvor i Saborna crkva u Pakracu.JPG
|vrsta= [[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]]
|prebivalstvo=4772
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=
|postna=
|posta=
|mesto=[[Pakrac]]
|obcina=
|zupanija=[[Slika:Zastava pozesko slavonske zupanije.gif|25px|Požeško-slavonska županija]] [[Požeško-slavonska županija]]
}}
'''Pakrac''' je [[mesto]] z okoli 4.000 (občina 7.000) prebivalci na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada v [[Požeško-slavonska županija|Požeško-slavonsko županijo]]. Je tudi sedež Pakraško-slavonske eparhije Srbske pravoslavne cerkve. V mestu je ena najbogatejših tovrstnih knjižnic, ki spada k njej.
== Demografija ==
{| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;"
|-
! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref>
!
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|[[2021]]
|-
| 1076 || 1721 || 1761 || 2089 || 2762 || 3254 || 3122 || 3642 || 3558 || 3988 || 4926 || 6136 || 7361 || 8197 || 4772
|4151
|-
|}
== Viri in opombe ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]
{{Mesta Hrvaske}}
{{hr-naselje-stub}}
[[Kategorija:Mesta Požeško-slavonske županije]]
{{normativna kontrola}}
r8z8h6mpshnr10u0dj4ew380lu4ec79
6761953
6761879
2026-10-07T22:22:53Z
~2026-44996-51
264415
6761953
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=Vladičanski dvor i Saborna crkva u Pakracu.JPG
|vrsta= [[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]]
|prebivalstvo=4772
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=
|postna=
|posta=
|mesto=[[Pakrac]]
|obcina=
|zupanija=[[Slika:Zastava pozesko slavonske zupanije.gif|25px|Požeško-slavonska županija]] [[Požeško-slavonska županija]]
}}
'''Pakrac''' je [[mesto]] z okoli 4.000 (občina 7.000) prebivalci na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada v [[Požeško-slavonska županija|Požeško-slavonsko županijo]]. Je tudi sedež Pakraško-slavonske eparhije Srbske pravoslavne cerkve. V mestu je ena najbogatejših tovrstnih knjižnic, ki spada k njej. Po letu 1991, ko ještel Pakrac okoli 8.000 ljudi, se je prebivalstvo do danes prepolovilo.
== Demografija ==
{| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;"
|-
! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref>
!
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|[[2021]]
|-
| 1076 || 1721 || 1761 || 2089 || 2762 || 3254 || 3122 || 3642 || 3558 || 3988 || 4926 || 6136 || 7361 || 8197 || 4772
|4151
|-
|}
== Viri in opombe ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]
{{Mesta Hrvaske}}
{{hr-naselje-stub}}
[[Kategorija:Mesta Požeško-slavonske županije]]
{{normativna kontrola}}
lguysq8utkaf2zayprv84pcbzrcqk7x
Žužek
0
254681
6761825
6523586
2026-10-07T16:46:25Z
~2026-44996-51
264415
6761825
wikitext
text/x-wiki
'''Žužek''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
*[[Agnes Žužek]] (1927—2010), redovnica misijonarka
*[[Aleš Žužek]], zgodovinar
*[[Alojz Žužek]] (1896—po 1980...-?), biolog, gimn. prof.
*[[Alojzij Žužek]] (1865—1941), duhovnik, jezuit, ljudski misijonar
*[[Angela Žužek]] (1902—1970), pesnica
*[[Anton Žužek]], gradbenik (19.stol.) ?
*[[Bogdan Žužek]], pravnik, odvetnik
*[[Boris Žužek]] (1924–1976), kemik
*[[Branko Žužek]] (1921—2001), pesnik, pisatelj in prevajalec
*[[Franc Žužek]] (1852—1942), gradbeni strokovnjak
*[[Franc Žužek]] (1935—1985), jezikoslovec, filolog, prof. tujih jezikov
*[[Igor Žužek (prevajalec)|Igor Žužek]] (*1954), prevajalec, novinar
*[[Igor Žužek]] (1960—2020), igralec
*[[Irena Žužek]], likovna umetnica iz Argentine
* [[Ivan Žužek]] (1924—2004), jezuit, teolog, cerkveni pravnik, prof. [[Papeška univerza Gregoriana|Gregoriane]] v Rimu
*[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938—1995), pravnik, sodnik, strokovnjak za delovno pravo
*[[Janez John Žužek|Janez (John) Žužek]] (1837—?), misijonar v Severni Ameriki
*[[Josip Žužek]] (1856—1941), inženir (gradbeništva)
* [[Jože Žužek]] (1911—1982), založnik, knjigar, bibliotekar
* [[Karel Žužek]] (*1943), violinist, koncertni mojster
* [[Leopold Žužek]] (1877—1927), pravnik in politik
* [[Ljubo Žužek]] (*1954), gradbenik hidrotehnik
*[[Matija Roman Žužek]] (*1938), teolog
* [[Mihael Žužek|Miha(el) Žužek]] (1923—2008), jezuit, pastoralni teolog
*[[Silva Žužek]] (1930–2017), redovnica misijonarka, zdravnica
*[[Stane Žužek]] (*1937), fizik (Argentina)
*[[Suzana Paternost Žužek]], flavtistka, muzikologinja
* [[Štefica Žužek]] (*1940), harfistka
*[[Terezija Žužek]] (1928–2019), redovnica misijonarka, zdravnica
*[[Tina Žužek]] (? [[Kristina Žužek Rožman]]), prof. dr. IJS
*[[Žan Žužek]] (*1997), nogometaš
== Glej tudi ==
* priimek [[Žižek]]
* priimek [[Žuža (priimek)|Žuža]] itd.
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Žužek}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
6sqwbe3t0k7dhcd9c8iswsujr88dr42
6761830
6761825
2026-10-07T16:57:43Z
~2026-44996-51
264415
6761830
wikitext
text/x-wiki
'''Žužek''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
*[[Agnes Žužek]] (1927—2010), redovnica misijonarka
*[[Aleš Žužek]], zgodovinar
*[[Alojz Žužek]] (1896—po 1980...-?), biolog, gimn. prof.
*[[Alojzij Žužek]] (1865—1941), duhovnik, jezuit, ljudski misijonar
*[[Angela Žužek]] (1902—1970), pesnica
*[[Anton Žužek]], gradbenik (19.stol.) ?
*[[Bogdan Žužek]], pravnik, odvetnik
*[[Boris Žužek]] (1924–1976), kemik
*[[Branko Žužek]] (1921—2001), pesnik, pisatelj in prevajalec
*[[Franc Žužek]] (1852—1942), gradbeni strokovnjak
*[[Franc Žužek]] (1935—1985), jezikoslovec, filolog, prof. tujih jezikov
*[[Igor Žužek (prevajalec)|Igor Žužek]] (*1954), prevajalec, novinar
*[[Igor Žužek]] (1960—2020), igralec
*[[Irena Žužek]] (*1975), grafična oblikovalka, ilustratorka in slikarka iz Argentine
* [[Ivan Žužek]] (1924—2004), jezuit, teolog, cerkveni pravnik, prof. [[Papeška univerza Gregoriana|Gregoriane]] v Rimu
*[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938—1995), pravnik, sodnik, strokovnjak za delovno pravo
*[[Janez John Žužek|Janez (John) Žužek]] (1837—?), misijonar v Severni Ameriki
*[[Josip Žužek]] (1856—1941), inženir (gradbeništva)
* [[Jože Žužek]] (1911—1982), založnik, knjigar, bibliotekar
* [[Karel Žužek]] (*1943), violinist, koncertni mojster
* [[Leopold Žužek]] (1877—1927), pravnik in politik
* [[Ljubo Žužek]] (*1954), gradbenik hidrotehnik
*[[Matija Roman Žužek]] (*1938), teolog
* [[Mihael Žužek|Miha(el) Žužek]] (1923—2008), jezuit, pastoralni teolog
*[[Silva Žužek]] (1930–2017), redovnica misijonarka, zdravnica
*[[Stane Žužek]] (*1937), fizik (Argentina)
*[[Suzana Paternost Žužek]], flavtistka, muzikologinja
* [[Štefica Žužek]] (*1940), harfistka
*[[Terezija Žužek]] (1928–2019), redovnica misijonarka, zdravnica
*[[Tina Žužek]] (? [[Kristina Žužek Rožman]]), prof. dr. IJS
*[[Žan Žužek]] (*1997), nogometaš
== Glej tudi ==
* priimek [[Žižek]]
* priimek [[Žuža (priimek)|Žuža]] itd.
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Žužek}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
2rm0bx1rispefx1i89r6k8orheo6mcf
Marjan Drnovšek
0
264990
6761750
6761732
2026-10-07T12:07:34Z
Yerpo
8417
WD
6761750
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Znanstvenik
| name = Marjan Drnovšek
| image =
| caption =
| birth_date =
| birth_place =
| death_date =
| death_place =
| residence =
| nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}}
| field = zgodovina in arhivarstvo
| work_institution = Zgodovinski arhiv Ljubljana, Inštitut za slovensko izseljenstvo
| alma_mater = Univerza v Ljubljani
| academic_advisors =
| doctoral_advisor =
| doctoral_students =
| known_for = proučevanje krajevne zgodovine in zgodovine slovenskega izseljeništva
| prizes = Župančičeva nagrada
| religion =
| footnotes =
}}
'''Marjan Drnovšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]] in [[arhiv]]ar, * [[26. november]] [[1948]], [[Ljubljana]]. - [[31. avgust]] [[2026]]<ref>{{Navedi revijo |date=4. september 2026 |title=Marjan Drnovšek, zgodovinar in arhivist (osmrtnica) |magazine=Delo}}</ref>[https://www.delo.si/novice/crna-kronika/umrl-je-zgodovinar-in-arhivist-marjan-drnovsek]
== Življenje in delo ==
[[Diploma|Diplomiral]] je 1973 iz [[zgodovina|zgodovine]] in [[sociologija|sociologije]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakuteti]]. V letih 1972−1988 je bil zaposlen v [[Zgodovinski arhiv Ljubljana|Zgodovinskem arhivu Ljubljana]], od 1988 pa na
[[Inštitut za slovensko izseljenstvo|Inštitutu za slovensko izseljenstvo]] pri [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnem centeru Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], od 1999 kot znanstveni svetnik. Objavil je več razprav s področja arhivistike, krajevne zgodovine in zgodovine izseljenstva. Uredil je nekaj znanstvenih in poljudnoznanstvenih publikacij. Leta 1986 je postal [[urednik|glavni urednik]] ''Kronike'', urejal je tudi Slovensko kroniko 20. stoletja in revijo ''Dve domovini''. Sam ali v soavtorstvu je napisal več znanstvenih in poljudnoznanstvenih članko in izdal več knjig. Leta 1986 je prejel [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>, 2001 zlati znak ZRC SAZU za dosežke na znanstvenoraziskovalnem področju, 2018 pa mu je bil podeljen tudi naslov zaslužnega raziskovalca [[ZRC SAZU]].
== Bibliografija ==
* ''Pozdravi iz slovenskih krajev: dežela in ljudje na starih razglednicah'' {{COBISS|ID=22001665}}
* ''Arhivska zapuščina Petra Grassellija 1842-1933'' {{COBISS|ID=4905273}}
* ''Zgodovinski razgledi'' {{COBISS|ID=279117}}
* ''Ljubljanski mestni statuti 1850-1934'' {{COBISS|ID=171323}}
* ''Izseljensko in drugo časopisje med Slovenci v zahodni Evropi do leta 1940'' {{COBISS|ID=701485}}
* ''Amerika med mitom in realnostjo'' {{COBISS|ID=3395117}}
* ''Politična migracija'' {{COBISS|ID=3392301}} (soavtor, ES, 1995)
* ''Kanadski Slovenci'' {{COBISS|ID=4427309}}
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih zgodovinarjev]]
* [[seznam dobitnikov Župančičeve nagrade]]
== Viri ==
{{sklici}}
{{Župančičevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}}
{{historian-stub}}
{{DEFAULTSORT:Drnovšek, Marjan}}
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
qmglhqpv3xo8phy9d1rrgmmpeh90zn4
Osip Francevič Dolon
0
267941
6762135
6597921
2026-10-08T11:49:08Z
Engelbert
76895
pp
6762135
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Osip Francevič Dolon
|lived=
|placeofbirth=<!--WD-->
|placeofdeath=<!--WD-->
|nickname=
|allegiance=[[Slika:Royal Standard of the King of France.svg|25px|Kraljeva zastava Francije]] [[Francosko kraljestvo]]<br>{{ikonazastave|Ruski imperij}} [[Ruski imperij]]
|serviceyears= 1798–1819
|rank=[[Generalmajor]]
|commands=
|unit=
|battles='''[[Rusko-turška vojna (1806–1812)]]'''<br>'''[[Napoleonske vojne|Napoleonove vojne]]:'''<br>* [[Napoleonova invazija na Rusijo|Invazija na Rusijo]]
|awards=[[Red svete Ane]]<br>[[Red svetega Jurija]]<br>[[Red svetega Vladimirja]]<br>[[Red meča]]
|laterwork=
}}
[[Grof]] '''Osip Francevič Dolon''' ({{lang-ru|Осип Францевич Долон}}), [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1774]], † [[1821]].
Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invazijo na Rusijo]]; posledično je bil njegov portret dodan v [[Vojaška galerija, Zimski dvorec|Vojaško galerijo]] [[Zimski dvorec|Zimskega dvorca]].
== Življenje ==
Izšolal se je v Parizu in nato dosegel čin majorja pod poveljstvom [[Louis V. Joseph de Bourbon-Condé|princa Condéja]]. Leta 1798 je vstopil v rusko vojsko (Sibirski dragonski polk) s činom stotnika. Leta 1807 je sodeloval v bojih s Turki kot poveljnik 1. konjeniškega prostovoljnega polka.
23. junija 1811 je bil imenovan za poveljnika Izjumskega huzarskega polka; z njim se je udeležil [[velika patriotska vojna|velike patriotske vojne]]. 31. oktobra 1812 je bil povišan v [[polkovnik]]a; sodeloval je v [[bitka pri Borodinu|bitki pri Borodinu]], v kateri je bil ranjen, [[bitka za Danzig (1813)|obleganju Danziga]] in [[bitka za Berlin (1813)|za Berlin]].
1. junija 1815 je bil povišan v [[generalmajor]]ja in istega leta je bil poveljnik [[Nancy]]ja. Med 16. novembrom 1817 in 6. majem 1818 je bil poveljnik 2. brigade Buške ulanske divizije, nato pa je do 26. oktobra 1819 bil poveljnik 1. brigade v diviziji.
Nato je bil upokojen zaradi bolezni.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[seznam francoskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.hrono.ru/biograf/bio_d/dolon_of.html Hrono.ru]
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Dolon, Osip Francevič}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski plemiči]]
[[Kategorija:Častniki Kraljeve francoske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Generali Imperialne ruske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]]
[[Kategorija:Veterani rusko-turške vojne (1806–1812)]]
[[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Vladimirja]]
[[Kategorija:Nosilci reda meča]]
hhqdm2ipd1hr450wzjgxdvi45exakss
Julie Andrews
0
272985
6761754
6248823
2026-10-07T12:24:32Z
CommonsDelinker
5156
[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Mary_Poppins2.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Mary Poppins (film)|]]. Odstranjevanje.
6761754
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Igralec
| name = Julie Andrews
| image = <!-- Wikidata -->
| caption = <!-- Wikidata -->
| birthname = <!-- Wikidata -->
| birth_date = <!-- Wikidata -->
| birth_place = <!-- Wikidata -->
| occupation = <!-- Wikidata -->
| yearsactive = 1945 - danes <small>(gledališče)</small><br />1949 - danes <small>(film in televizija)</small>
| spouse = [[Tony Walton]] (10. maj 1959 - 14. november 1967; ločena) <br /> [[Blake Edwards]] (12. november 1969 - 15. december 2010; njegova smrt)
| awards =
'''[[Oskar (filmska nagrada)|Oskarji]]'''
{{hlist|1965 - ''Najboljša glavna igralka'' (''Mary Poppins'')}}
'''[[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|Nagrade BAFTE]]'''
{{hlist|1965 - ''Najbolj obljubljajoč novinec'' (''Mary Poppins'')}}
'''[[Emmy]]ji'''
{{hlist|1973 - ''Izstopajoča glasbena serija'' (''[[The Julie Andrews Hour]]'')|2005 - ''Izstopajoča neznanstevna serija'' (''Broadway: The American Musical'')}}
'''[[Zlati globus]]i'''
{{hlist|1965 - ''Najboljša igralka - muzikal ali komedija'' (''Mary Poppins'')|1966 - ''Najboljša igralka - muzikal ali komedija'' (''Moje pesmi, moje sanje'')|1967 - ''[[Nagrada Henrietta]]'' - ''Favorit iz sveta filma - Ženski''|1968 - ''[[Nagrada Henrietta]] - ''Favorit iz sveta filma - Ženski''|1982 - ''Najboljša igralka - muzikal ali komedija'' (''Victor Victoria'')}}
'''[[Grammy]]ji'''
{{hlist|1965 - ''Najboljše delo za otroke'' (''Mary Poppins'')|2011 - ''Nagrada za življenjske dosežke''}}
'''[[Nagrada Screen Actors Guild|Nagrade Screen Actors Guild]]'''
{{hlist|2006 - ''Nagrada za življenjske dosežke''}}
'''[[Donostia Awards]]''' <br /> 2001 - ''Nagrada filmskega festivala [[San Sebastian International Film Festival]]'' <br /> '''[[Hasty Pudding Theatricals Awards]]''' <br /> 1983 - ''Ženska leta'' <br /> '''[[Kennedy Center Awards]]''' <br /> 2001 - ''Čast centra Kennedy Center'' <br /> '''[[Laurel Awards]]''' <br /> 1964 - ''Glasbeni nastop, ženski'' (''Mary Poppins'') <br /> 1965 - ''Glasbeni nastop, ženski'' (''Moje pesmi, moje sanje'') <br /> 1967 - ''Ženski humoristični nastop'' (''Povsem moderna Millie'') <br /> 1967 - ''Ženska zvedznica'' <br /> '''[[People's Choice Awards]]''' - 1983 - ''Filmsko igranje'' <br /> '''[[Theatre World Awards]]''' <br /> 1995 - ''Izstopajoči Broadwayski prvenec'' (''The Boy Friend'') <br /> '''[[UCLA George and Ira Gershwin Award]]s''' <br /> 2009 - ''Življenjski dosežki v glasbi'' <br /> '''[[Society of Singers|Nagrade Združenja pevcev]]''' <br /> 2001 - ''Nagrada za življenjsko delo Združenja pevcev''
}}
'''Dama Julia Elizabeth Andrews''' [[red britanskega imperija|DBE]] (rojena '''Wells'''<ref>[http://www.reelclassics.com/Actresses/Julie_Andrews/juliea-bio.htm ''Julie Andrews''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071201172710/http://www.reelclassics.com/Actresses/Julie_Andrews/juliea-bio.htm |date=2007-12-01 }}. Reel Classics.</ref>; bolje poznana kot '''Julie Andrews'''), [[Angleži|angleška]] [[filmski igralec|filmska]], [[televizijski igralec|televizijska]] in [[gledališki igralec|gledališka]] [[igralec (umetnik)|igralka]], [[pevka]], [[režiser]]ka ter [[pisateljica]], * [[1. oktober]] [[1935]], [[Walton-on-Thames]], [[Surrey]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].<ref name="BBC">[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/584154.stm ''Dama Julie: Moje pesmi, moje sanje'']. 31. december 1999. Pridobljeno dne 29. januar 2007.</ref>
Za svoje delo je prejela nagrade [[oskar (filmska nagrada)|oskar]], [[zlati globus]], [[emmy]], [[grammy]], [[BAFTA]], [[People's Choice Award]], [[Theatre World Award]] in [[Screen Actors Guild Award]]. Julie Andrews je v Veliki Britaniji pela in igrala že v otroštvu, na [[Broadway]]ju pa se je prvič pojavila leta 1954, in sicer v [[muzikal]]u ''The Boy Friend'', kasneje pa je zaslovela z drugimi [[gledališka igra|gledališkimi igrami]], kot so ''My Fair Lady'' in ''Camelot'' ter z glasbenimi [[film]]i, kot so ''[[Mary Poppins (film)|Mary Poppins]]'' (1964), za katerega je prejela oskarja v kategoriji za »najboljšo glavno igralko«, in ''[[Moje pesmi, moje sanje (film)|Moje pesmi, moje sanje]]'' (1965): vlogi, po katerih je najbolj znana še danes. V operaciji leta 1997 se je kasneje poškodoval njen glas.
Julie Andrews je pozneje obnovila svojo filmsko kariero v 2000. letih, ko je zaigrala v [[družinski filmi|družinskih filmih]], kot so ''[[Princeskin dnevnik (film)|Princeskin dnevnik]]'', njegovo nadaljevanje ''[[Princeskin dnevnik 2: Kraljevska zaroka]]'' (2004), [[animacija|animiranih filmih]] iz serije ''[[Shrek]]'' (2004–2010) in ''[[Jaz, baraba]]'' (2010). Leta 2003 je po dolgem času zopet uspela na Broadwayju, tokrat kot [[režiser]]ka, s ponovno izvedbo muzikala ''The Boy Friend'', ki so ga predvajali v gledališču [[Bay Street]] v [[Sag Harbor, New York|Sag Harborju]], [[New York (zvezna država)|New York]], kasneje pa tudi v [[operna hiša Goodspeed|operni hiši Goodspeed]] v [[East Haddam, Connecticut|East Haddamu]], [[Connecticut]] leta 2005.
Julie Andrews je tudi pisateljica [[otroške knjige|otroških knjig]] in leta 2008 je objavila svojo [[avtobiografija|avtobiografijo]], ''[[Home: A Memoir of My Early Years]]''.
== Zgodnje življenje ==
Julie Andrews se je kot '''Julia Elizabeth Wells''' rodila v [[Walton-on-Thames]]u, [[Surrey]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Njena mama, Barbara Ward Wells (rojena Morris), je bila v tistem času sicer poročena z Edwardom Charlesom »Tedom« Wellsom, učiteljem del s kovinami in lesom, vendar naj bi bila Julie Andrews plod afere njene mame z nekim družinskim prijateljem.<ref>[http://www.dailyexpress.co.uk/posts/view/37561 Julie Andrews: Bila sem plod skrivne afere – Daily Express, 10. marec 2008]</ref><ref name="spindle1">[http://www.amazon.com/dp/0313262233 Spindle, Les. ''Julie Andrews: Bio-bibliografija'']. Greenwood Press (1989)] ISBN 0-313-26223-3. str. 1–2.</ref>
Ob začetku [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] sta se Barbara in Ted Wells razšla. Ted Wells je kot asistent delal z otroki, ki so jih evakuirali v [[Surrey]] ob [[Blitz]]u, medtem ko se je Barbara pridružila Tedu Andrewsu pri prostovoljnem zabavanju vojakov združenja [[Entertainments National Service Association]] (ENSA). Barbara in Ted Wells sta se malo za tem ločila. Oba sta se kasneje ponovno poročila: Barbara s Tedom Andrewsom leta 1939, Ted pa z bivšo [[frizer]]ko, ki je takrat delala v delovni stružnici vojne tovarne v [[Hinchley Wood]]u, Surrey, kjer sta bila zaposlena oba.<ref name="spindle1" /><ref name="windeler20">Windeler (1970), str. 20–21</ref>
Julie Andrews, ki je takrat še vedno nosila ime Julia Wells, je nekaj časa živela s Tedom Wellsom in svojim bratom Johnom v Surreyju. Okrog leta 1940 jo je Ted Wells poslal živet skupaj z mamo in očimom, ki, kot je menil starejši Wells, bi bila sposobna bolje razvijati talent za nastopanje njegove hčere. V svoji avtobiografiji ''Home: A Memoir of My Early Years'', izdani leta 2008, Julie Andrews pove, da je nekaj časa svojega očima, Teda Andrewsa, nazivala z »stric Ted«, kasneje pa je njena mama dejala, da bi bilo primernejše, če bi ga klicala »Pop«, medtem ko je njen oče zanjo ostajal »oči« ali »očka«. Julie ta sprememba ni bila všeč.
Družina Andrews je bila »zelo revna in živeli smo v slabi, revni četrti Londona«, Julie Andrews pa dodaja: »To je bil zelo temen čas v mojem življenju.« V svoji avtobiografiji leta 2008 je napisala tudi, da je bil njen očim [[alkoholik]]. Ted Andrews je, ko je bil pijan, dvakrat skušal svojo pastorko spraviti v posteljo, zaradi česar je Julie na vrata svoje sobe namestila ključavnico.<ref>Brockes, Emma (30. marec 2008). [http://www.nytimes.com/2008/03/30/books/review/Brockes-t.html?_r=1 Knjige o Julie Andrews — Spomini — Življenjepis]. ''NYTimes.com'' (New York City: New York Times). [[ISSN]] [http://www.worldcat.org/title/new-york-times/oclc/1645522 0362-4331]. Pridobljeno dne 3. avgust 2010.</ref> Po začetku njene gledališke kariere sta se Barbara in Ted Andrews izboljšala, zaradi česar so se lahko preselili v boljšo četrt, najprej v [[Beckenham]] in kasneje, ob koncu vojne, nazaj v rojstno mesto Julie Andrews, Walton-on-Thames. Družina Andrews je prebivala zraven motela, imenovanega »The Old Meuse«, kjer je njena babica po mamini strani po naključju služila kot sobarica.<ref name="windeler20" />
Očim Julie Andrews je sponzoriral njene učne ure, najprej na neodvisni šoli za poučevanje umetnosti v [[London]]u, imenovani [[Cone-Ripman School]], kasneje pa s slavno koncertno [[sopran]]istko in učiteljico petja, madam [[Lilian Stiles-Allen]]. »Zelo je vplivala name,« je o Lilian Stiles-Allen povedala Julie Andrews. »Bila je moja tretja mati - imela sem več mam in očetov, kot kdorkoli drug na svetu.« V svoji avtobiografiji, ''Julie Andrews - My Star Pupil'', je Lilian Stiles-Allen napisala: »Razpon, natančnost in intonacija Juliejinega glasu me je osupnila … lastila si je redek dar [[absolutni posluh|absolutnega posluha]]«<ref>Stirling, Richard; Julie Andrews: Intimatni življenjepis; Portret, 2007; ISBN 987-0-7499-5135-1; str. 22</ref> (čeprav je Julie Andrews v svoji biografiji iz leta 2008, ''Home: A Memoir of My Early Years'', to zanikala).<ref name="spindle1" /><ref name="windeler22">Windeler (1970), str. 22–23</ref> Julie Andrews je kasneje povedala: »Madam je bila prepričana, da zmorem prepevati Mozarta in Rossinija, vendar, če sem odkrita, mi to nikoli ni zares uspelo.«<ref name="Stirling24">Stirling, str.24</ref> O svojem glasu je dejala: »Imela sem zelo čist, bel, suhcen glas z razponom štirih oktav - psi so se zbirali okoli mene.«<ref name="Stirling24" /> Po šolanju na šoli Cone-Ripman School, je Julie Andrews nadaljevala z akademskim izobraževanjem na šoli Woodbrook School, šoli blizu [[Beckenham]]a.<ref>Timothy White (1998). ''Ustvarjalci''. str. 111. ''[[Billboard Books]]'', 1998</ref>
== Začetek kariere v Veliki Britaniji ==
Julie Andrews je dve leti, začenši leta 1945, spontano nastopala na negrajenem odru skupaj s svojimi starši. »Potem je prišel dan, ko sem morala popoldne v posteljo, saj mi je bilo z mamico in Popom dovoljeno peti šele zvečer,« je razložila. Da je dosegla mikrofon, je morala med petjem stati na zabojih za pivo. Včasih je pela samostojno, včasih pa v [[duet]]u z očimom, medtem ko ju je njena mama spremljala s [[klavir]]jem. »Moralo je izgledati grozno, a vse se je dobro izšlo.«<ref name="windeler23">Windeler (1970), str. 23–24</ref><ref>Spindle, str. 2, pove, da je Julie Andrews nekaj let pred začetkom gledališke kariere leta 1946 nastopala skupaj s svojimi starši.</ref>
Julie Andrews je zaslovela, ko jo je njen očim predstavil [[Val Parnell|Valu Parnellu]], katerega podjetje [[Moss Empires]] je nadziralo najuglednejše dogodke v Londonu. Julie Andrews je prvič samostojno poklicno nastopila v [[London Hippodrome]]u, kjer je pela težko [[arija|arijo]] »Je Suis Titania« iz [[opera|opere]] ''[[Mignon]]'' kot del ponovne uprizoritve muzikala, imenovanega ''Starlight Roof'', 22. oktobra leta 1947. Tam je igrala še eno leto.<ref name="spindle1" /><ref>Windeler (1970), str. 24–26</ref> Ob muzikalu ''Starlight Roof'' je Julie Andrews kasneje povedala: »Tam je bila ta čudovita ameriška oseba in komedijant, [[Wally Boag]], ki je delal živali iz balonov. Vsakič je rekel: 'Je med občinstvom kakšna majhna deklica ali deček, ki bi si želel tole?' In jaz sem stekla na oder in rekla: 'Jaz si želim tega!' In potem je klepetal z mano in me prosil, naj mu kaj zapojem … Bila sem tako srečna, da bi lahko zamrznila celotno prireditev. Mislim, občinstvo je ponorelo.«<ref>Boag, Wally in Sands, Gene. ''Wally Boag, klovenski princ Disneylanda'', Disney Enterprises, Inc. 2009, str.39</ref>
1. novembra 1948 je Julie Andrews postala najmlajša samostojna nastopajoča oseba, kar jih je kdaj nastopilo na prireditvi [[Royal Variety Performance|Royal Command Variety Performance]] v [[London Palladium]]u, kjer so poleg nje nastopili tudi [[Danny Kaye]], [[Nicholas Brothers]] in humoristična skupina Georgea in Berta Bernarda za člane družine [[kralj Jurij VI.|kralja Jurija VI.]]<ref>Windeler (1970), str. 26. »Julie, ki so jo v uradni izjavi 14. oktobra opisali kot 'trinajstletno koloraturno sopranistko z glasom odraslega,' je bila najmlajša samostojna izvajalka, kar jih je bilo kdaj izbranih za nastopanje pred plemstvom v Palladiumu«.</ref><ref name="spindle3">Spindle, str. 3</ref>
Julie Andrews je skupaj s svojimi starši pričela nastopati na radiju in televiziji.<ref name="windeler26">Windeler (1970), str. 26–27.</ref> Na televiziji naj bi se prvič pojavila, ko je nastopila v [[British Broadcasting Corporation|BBC]]-jevi [[oddaja|oddaji]] ''RadiOlympia Showtime'' 8. oktobra leta 1949.<ref>[http://www.legacyrecordings.com/Artists/Biography.aspx?ArtistGuid=3e58f21d-30b8-4e27-85f7-5b42cf61a03e Ruhlmann, William. ''Življenjepis Julie Andrews''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070901232055/http://www.legacyrecordings.com/Artists/Biography.aspx?ArtistGuid=3e58f21d-30b8-4e27-85f7-5b42cf61a03e |date=2007-09-01 }}. All-Music Guide. Članek iz Legacy Recordings.</ref> V Veliki Britaniji je uživala v veliki slavi, ko je nastopila v BBC-jevi humoristični [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''Educating Archie''; članica igralske zasedbe te serije je bila med letoma 1950 in 1952.<ref name="spindle3" />
Julie Andrews se je pojavila tudi v [[gledališče|gledališču]] [[West End Theatre]] v [[London Casino]], kjer je eno leto igrala [[princesa Badroulbadour|princeso Badroulbadour]] v muzikalu ''[[Aladin (muzikal)|Aladin]]'' in eno leto jajce v gledališki igri ''Humpty Dumpty''. Pojavila se je tudi v gledališčih drugod po Veliki Britaniji, kjer je igrala v gledaliških igrah, kot sta ''[[Jakec in čarobni fižolček]]'' ter ''[[Rdeča kapica]]'', imela pa je tudi glavno vlogo v igri ''[[Pepelka]]''.<ref name="windeler26" />
Leta 1950 so štirinajstletno Julie Andrews prosili, da bi pela na zabavi družinske prijateljice, Katherine Novak, kjer je ugotovila, da Ted Wells ni njen biološki oče.<ref name="spindle1" /><ref name="windeler20" />
== Začetek kariere v Združenih državah Amerike ==
[[Slika:Richard Burton and Julie Andrews Camelot.JPG|thumb|Julie Andrews in [[Richard Burton]] v muzikalu ''Camelot'', 1960]]
30. septembra 1954, na večer njenega 19. rojstnega dne, se je Julie Andrews prvič pojavila na [[Broadway]]ju, in sicer kot »Polly Browne« v že prej zelo uspešnem londonskem muzikalu ''The Boy Friend''.<ref name="BBC" /> Kritikom se je zdelo, da izmed vseh nastopajočih najbolj izstopa ona.<ref name="spindle4">Spindle, str. 4–5.</ref> Ko se ji je pogodba za nastopanje v gledališki igri ''The Boy Friend'' že skoraj iztekla, so Julie Andrews povabili na avdicijo za glavno vlogo v igri ''My Fair Lady'' na Broadwayju. Vlogo je tudi dobila.<ref>{{navedi novice | title = Stopite z: Julie Andrews | publisher = Parade Magazine | date = 17. oktober 2004 | url = http://www.parade.com/articles/editions/2004/edition_10-17-2004/in_step_with_0 }}</ref> V novembru leta 1955 je Julie Andrews podpisala pogodbo, v kateri se je zavezala, da bo igrala skupaj z [[Bing Crosby|Bingom Crosbyjem]] v svojem prvem [[televizijski film|televizijskem filmu]], ''High Tor''.<ref name="windeler41">Windeler, str. 41–42.</ref>
Julie Andrews je odšla na avdicijo za vlogo v muzikalu [[Richard Rodgers|Richarda Rodgersa]], ''Pipe Dream''. Čeprav jo je Richard Rodgers želel v glavni vlogi muzikala ''Pipe Dream'', ji je svetoval, naj raje prevzame vlogo v muzikalu [[Frederick Loewe|Fredericka Loewea]] in [[Alan Jay Lerner|Alana Jayja Lernerja]], ''My Fair Lady'', če ji jo bodo ponudili. Leta 1956 je kot [[Eliza Doolittle]] začela igrati v muzikalu ''My Fair Lady''. Rodgersa so njeni talenti, prikazani ob izvajanju gledališke igre ''My Fair Lady'', tako navdušili, da ji je ponudil igranje v televizijskem muzikalu podjetja [[Rodgers and Hammerstein]], ''[[Pepelka (televizijski muzikal)|Pepelka]]''.<ref name="spindle4" /> Muzikal ''Pepelka'' se je prvič predvajal v živo na [[CBS]]-ju 31. marca 1957, režiral ga je [[Alfredo Antonini]] in ogledalo si ga je 107 milijonov gledalcev.<ref>[http://www.playbill.com/news/article/88832.html Gans, Andrew. »''Pepelka'' Julie Andrews bo na PBS-ju izšla decembra«]. Playbill News. 6. oktober 2004.</ref><ref>Haberman, Irving. »Svet teatra bo ta teden nekaj svojih glasbenih in oderskih dosežkov prinesel tudi na televizijo«. ''The New York Times'', 31. marec 1957.</ref>
Julie Andrews se je 10. maja 1959 v [[Weybridge]]u, [[Surrey]] poročila z oblikovalcem ozadja [[Tony Walton|Tonyjem Waltonom]]. Par se je spoznal leta 1947 v gledališču [[London Casino]], kjer je ona nastopala v gledališki igri ''Humpty Dumpty''. 14. novembra 1967 je par vložil zahtevo za ločitev.<ref name="spindle3" /><ref name="spindle14">Spindle, str. 14.</ref>
Med letoma 1958 in 1962 se je Julie Andrews pojavila v [[oddaja]]h, kot so CBS-jeva ''The Fabulous Fifties'' in [[NBC]]-jeva ''The Broadway of Lerner & Loewe''. Poleg tega je gostovala v oddaji ''[[The Ed Sullivan Show]]'' in se pojavila v oddajah ''[[The Dinah Shore Chevy Show]]'', ''[[What's My Line?]]'', ''[[The Jack Benny Program]]'', ''[[The Bell Telephone Hour]]'' in ''[[The Garry Moore Show]]''. Junija 1962 je zaigrala v oddaji ''[[Julie and Carol at Carnegie Hall]]'', CBS-jevi specijalki z [[Carol Burnett]].
Leta 1960 sta jo Lerner in Loewe zopet izbrala za upodobitev [[Guinevere|kraljice Guinevere]] v njunem muzikalu ''Camelot'' z [[Richard Burton|Richardom Burtonom]] in novincem [[Robert Goulet|Robertom Gouletom]]. Kakorkoli že, vodja filmskega studia, [[Jack Warner]], se je odločil, da nima dovolj prepoznavnega imena, da bi lahko igrala v filmski različici igre ''My Fair Lady''; Elizo je namesto nje upodobila uveljavljena filmska igralka [[Audrey Hepburn]]. Kot se spominja Jack Warner, je bila ta odločitev lahka: »V mojem poslu moram vedeti, kdo privabi ljudi in njihov denar v naše žepe. Audrey Hepburn nikoli ni posnela finančno neuspešnega filma.«<ref>{{navedi splet | title=''My Fair Lady'' (1964) na spletni strani Reel Classics | url=http://www.reelclassics.com/Musicals/Fairlady/fairlady.htm | accessdate=18.12.2005 | archive-date=2005-12-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20051220220233/http://www.reelclassics.com/Musicals/Fairlady/fairlady.htm | url-status=dead }}</ref>
== Vrh kariere ==
Julie Andrews se je skupaj s svojim možem septembra 1962 napotila nazaj v Veliko Britanijo, kjer sta nameravala pričakati rojstvo njunega prvega otroka. Deklica po imenu Emma Katherine Walton se je rodila v Londonu dva meseca kasneje.<ref>Robert Windeler ''Julie Andrews: Življenje na odru in televizijskih ekranih''. Str. 149. Thorndike Press, 1998</ref> Družina se je leta 1963 preselila nazaj v Združene države Amerike, kjer je Julie Andrews pričela delati na glavni vlogi v [[Walt Disney Pictures|Disneyjevem]] glasbenem filmu ''[[Mary Poppins (film)|Mary Poppins]]''. [[Walt Disney]] je opazil njen nastop v gledališki igri ''Camelot'', zaradi česar je menil, da bi bila Julie Andrews popolna za vlogo britanske varuške, ki je »praktično popolna v vsakem pomenu besede!« Julie Andrews naj bi na začetku zavrnila vlogo, vendar je Walt Disney vztrajal ter ji povedal: »Počakali vas bomo.«<ref name="MaryPoppinsDVD">''Mary Poppins''. 40. obletnica izida DVD-ja.</ref>
Za svoj nastop v filmu ''Mary Poppins'' je bila Julie Andrews leta 1965 nagrajena z [[oskar (filmska nagrada)|oskarjem]] v kategoriji za »najboljšo glavno igralko« in [[zlati globus|zlatim globusom]] v kategoriji za »najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija«. Skupaj s svojimi soigralci iz filma je istega leta prejela [[grammy]]ja v kategoriji za »najboljše delo za otroke«. Zahvalni govor ob prejemu zlatega globusa je Julie Andrews za »sladko maščevanje«, kot je povedal tekstopisec pesmi iz filma ''Mary Poppins'', [[Sherman Brothers|Richard M. Sherman]], zaključila z besedami: »In, nazadnje, zahvalila bi se rada tudi moškemu, ki je ustvaril ta film in ki je vse to naredil mogoče, g. Jacku Warnerju.«<ref name="MaryPoppinsDVD" /> Jack Warner je namreč namesto nje za igranje [[Eliza Doolittle|Elize Doolittle]] v filmu ''My Fair Lady'' izbral [[Audrey Hepburn]], saj naj bi imela veliko bolj prepoznavno ime, vendar je nazadnje Julie Andrews s filmom ''Mary Poppins'' požela več uspeha, kot Hepburnova s filmom ''My Fair Lady''.<ref>{{navedi splet|url=http://books.google.com/books?id=xTzOB_MbMvgC&pg=PA325&lpg=PA325&dq=%22mary+poppins%22+%22jack+warner%22&source=bl&ots=cXTWOtRIZ-&sig=5fAb_IworqsIjmotBRnJHHpmUM0&hl=en&ei=HbIrTYzZA4WdlgegpqnwAQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=2&ved=0CCYQ6AEwAQ#v=onepage&q=%22mary%20poppins%22%20%22jack%20warner%22&f=false |title=Hollywood bo spoznal njihovo ime: Zgodba bratov Warner Brothers - 1966 |publisher=The University Press of Kentucky Report |date= |accessdate=10.1.2011 }}</ref>
Leta 1964 je poleg [[James Garner|Jamesa Garnerja]] zaigrala v filmu ''[[Amerikanizacija Emily]]'', kar naj bi bil njen najljubši film.<ref>Blank, Ed. [http://docs.newsbank.com/openurl?ctx_ver=z39.88-2004&rft_id=info:sid/iw.newsbank.com:NewsBank:PTRB&rft_val_format=info:ofi/fmt:kev:mtx:ctx&rft_dat=10DF57ABA3241800&svc_dat=InfoWeb:aggregated4&req_dat=11ECDBF131F44C689BB0EDBA11D99EE0 ''Julie Andrews, kot Maria – rezultat »srečnih okoliščin«'']. ''Pittsburgh Tribune'' - Ocena. 17. november 2005.</ref> Leta 1966 je prejela svoj drugi zlati globus v kategoriji za »najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija«, leto prej pa je bila nominirana za oskarja v kategoriji za »najboljšo glavno igralko«, oboje za vlogo [[Maria von Trapp|Marie von Trapp]] v filmu [[20th Century Fox]], ''[[Moje pesmi, moje sanje (film)|Moje pesmi, moje sanje]]''. Film je postal najuspešnejši film podjetja 20th Century Fox vseh časov.<ref>{{Navedi splet |url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article590851.ece |title=Ocena kariere dame Julie Andrews iz leta 2005 revije ''Times Online's''. |accessdate=2011-02-04 |archive-date=2012-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121010105912/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article590851.ece |url-status=dead }}</ref>
Potem, ko je končala s snemanjem filma ''Moje pesmi, moje sanje'', je Julie Andrews gostovala v oddaji ''The Andy Williams Show'', s čimer si je pridružila nominacijo za [[emmy]]ja. Nato je začela z lastno, barvno televizijsko serijo, imenovano ''The Julie Andrews Show'', ki je nagrado emmy tudi prejela. V oddaji so se kot gostje med drugim pojavili tudi [[Gene Kelly]] in člani glasbene skupine [[The New Christy Minstrels]]. Oddaja se je začela predvajati na [[NBC]]-ju novembra 1965.
[[Slika:Julie Andrews graumans.jpg|thumb|hochkant|Odtisi dlani Julie Andrews pred teatrom [[Grauman's Chinese Theatre]].]]
Leta 1966 je Julie Andrews poleg [[Paul Newman|Paula Newmana]] zaigrala v [[Alfred Hitchcock|Hitchcockovem]] [[triler]]ju ''[[Raztrgana zavesa]]'', ki je nastal v sodelovanju s podjetjem [[Universal]]. Ob koncu leta 1967 je zaigrala v televizijskem filmu ''[[Pepelka (televizijski film)|Pepelka]]'', največjem Broadwayskem muzikalu tistega časa, ''My Fair Lady'', najbolje prodajanem filmu tistega leta, ''[[Havaji (film)|Havaji]]'' ter v najuspešnejšem filmu podjetja Universal, ''[[Povsem moderna Millie]]''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.boxofficereport.com/database/1966.shtml |title=Revenue Database – 1966 |publisher=Box Office Report |date= |accessdate=27.7.2007 |archive-date=2011-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110509091623/http://www.boxofficereport.com/database/1966.shtml |url-status=dead }}</ref> Z originalno zasedbo gledališke igre ''My Fair Lady'' je posnela tudi [[soundtrack]] s pesmimi iz muzikala.
== Sredina kariere ==
Julie Andrews, ki se je pojavila v filmih ''Star!'' (1968), biografskem filmu [[Gertrude Lawrence]], in ''[[Vohunka Darling Lili]]'' (1970), v katerem je poleg nje igral tudi [[Rock Hudson]], režiral pa ga je njen bodoči drugi mož, [[Blake Edwards]] (poročila sta se leta 1969, ko so film že posneli). V intervjuju s parom, objavljenim v letu 1982, je Blake Edwards dejal, da je, preden je spoznal Julie Andrews, veliko časa preživel s prijatelji. Povedal je tudi, da je po njegovem uspehu njegova žena uspela zaradi podobe »vedno nasmejane guvernante« iz filma ''Moje pesmi, moje sanje''.<ref name=twsDecQ>{{navedi novice
|title= Blake Edwards, režiser komedij, umre v starosti 88 let
|publisher= The New York Times
|date= 16. december 2010
|url= http://www.nytimes.com/2010/12/17/movies/17edwards.html?pagewanted=2&src=ISMR_HP_LO_MST_FB
|accessdate= 17. december 2010
}}</ref> Par je ostal poročen še enainštirideset let, vse do njegove smrti leta 2010.<ref name=twsDecQ /> V sedemdesetih je Julie Andrews posnela samo dva filma, in sicer ''The Tamarind Seed'' ter ''[[10 (film)|10]]''.
[[Slika:Julie Andrews 1970.JPG|thumb|hochkant|Julie Andrews, 1970]]
V sedemdesetih sta Julie Andrews in Blake Edwards posvojila dve hčeri: Amy leta 1974 in Joanno leta 1975.<ref>Wilkins, Barbara.[http://www.people.com/people/archive/article/0,,20067520,00.html »Nedotakljiva princesa«]''People'', 14. marec 1977</ref><ref>[http://www.tcmdb.com/participant.jsp?participantId=4196 »Življenjepis«]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} tcmdb.com. Pridobljeno dne 15. avgust 2010</ref> Otroka Blakea Edwardsa iz prejšnjega zakona, Jennifer in Geoffrey, sta bila 3 in 5 let starejša od Emme, hčere Julie Andrews s Tonyjem Waltonom.<ref>''Trenutni letni življenjepis, Volume 44'' str. 127. H. W. Wilson Co., 1983</ref>
Julie Andrews je nadaljevala s svojim delom na televiziji. Leta 1969 se je poleg pevca [[Harry Belafonte|Harryja Belafontea]] pojavila v NBC-TV-jevi specijalki, ''An Evening with Julie Andrews and Harry Belafonte''. Leta 1971 se je kot gost pojavila na odprtju parka [[Walt Disney World]], še istega leta pa je skupaj s Carol Burnett za CBS pričela snemati oddajo ''Julie and Carol At Lincoln Center''.
V letih 1972 in 1973 je na kanalu [[American Broadcasting Company|ABC]] pričela z lastno komično televizijsko serijo, ''[[The Julie Andrews Hour]]''. Oddaja je prejela sedem [[emmy]]jev, vendar so jo kljub temu po eni sezoni ukinili. Med letoma 1973 in 1975 je nadaljevala s sodelovanjem s kanalom ABC, za katerega je posnela še pet komičnih oddaj. Leta 1977 je gostovala v oddaji ''[[The Muppet Show]]'', z Muppetovimi pa je ponovno sodelovala, ko so posneli CBS-jevo oddajo ''Julie Andrews: One Step Into Spring'', ki je izšla marca leta 1978. Februarja 1980 je začela s CBS-jevo posebno oddajo ''Because We Care'', karere namen je bil zbrati denar za žrtve lakote v [[Kambodža|Kambodži]].
[[Slika:Julie Andrews HWoF Star.jpg|thumb|250px|Zvezda Julie Andrews na [[Hollywood Walk of Fame]]]]
Leta 1981 se je pojavila v filmu ''S.O.B.'', kjer je igrala Sally Miles, lik, ki se strinja, da se bo na snemanju filma »pojavila zgoraj brez«. To je bil prvi film Julie Andrews, v katerem se je pojavila gola, veliko pozornosti pa je kasneje pritegnila, ko se je šalila glede svoje neomadeževane podobe.
Leta 1983 je Julie Andrews gledališka združba univerze [[Harvard]] podelila nagrado [[Hasty Pudding Award]] v kategoriji za »žensko leta«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.hastypudding.org/pages/show/pastmoywoy.shtml |title=arhivska kopija |accessdate=2011-02-04 |archive-date=2008-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080807155439/http://www.hastypudding.org/pages/show/pastmoywoy.shtml |url-status=dead }}</ref> Vlogi Victorie Grant in grofa Victorja Grezhinskija v filmu ''[[Victor Victoria]]'' sta ji leta 1983 prislužil [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo igralko - Filmski muzikal ali komedija«, leta 1982 pa nominacijo za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v kategoriji za »najboljšo igralko«, kar je bila njena tretja nominacija za oskarja.<ref name="BBC" /><ref name="lifetime">[http://www.cbsnews.com/stories/2007/01/26/earlyshow/contributors/jesscagle/main2401194.shtml ''Julie Andrews: Življenje z dosežki'']. [[CBS News]]. 26. januar 2007. Pridobljeno dne 29. januar 2007.</ref>
Decembra 1987 je Julie Andrews zaigrala v posebni [[božič]]ni ABC-jevi televizijski seriji ''Julie Andrews: The Sound Of Christmas'', ki je prejela pet emmyjev. Dve leti kasneje je že tretjič sodelovala z Carol Burnett za ABC-jevo komično televizijsko serijo, ki je izšla decembra 1989.
Leta 1991 se je prvič pojavila v televizijski [[Dramski film|drami]], ABC-jevem [[televizijski film|televizijskem filmu]] ''Our Sons'', v katerem je poleg nje igrala tudi [[Ann-Margret]].
Poleti leta 1992 je zaigrala v svoji prvi situacijski komediji, ''Julie'', ki je izšla na ABC-ju, v njej pa je poleg nje igral tudi [[James Farentino]]. Decembra 1992 je gostila [[NBC]]-jevo praznično specijalko ''Christmas In Washington''.
Leta 1993 je zaigrala v ameriški premieri gledališke igre [[Stephen Sondheim|Stephena Sondheima]], ''Putting It Together'' na gledališču [[Manhattan Theatre Club]], ki so jo izvajali omejen čas. Med letoma 1994 in 1995 je posnela dva samostojna albuma - prvega je pohvalil Richard Rodgers, drugi pa je pritegnil pozornost Alana Jayja Lernerja. Leta 1995 je igrala v gledališki verziji filmskega [[muzikal]]a ''[[Victor/Victoria (muzikal)|Victor/Victoria]]''. To je bila njena prva Broadwayska gledališka igra po petintridesetih letih. Predstava se je prvič začela izvajati 25. oktobra 1995 v gledališču [[Marquis Theatre]], kasneje pa so jo uprizarjali povsod po svetu. Ko je bila edina izmed igralske zasedbe, nominirana za nagrado [[Tony]], je nagrado zavrnila, saj je dejala, da je ne more sprejeti, saj naj bi ostale člane igralske zasedbe ignorirali.<ref>{{navedi novice|last=Marks |first=Peter |url=http://www.nytimes.com/1996/05/09/theater/adding-drama-to-a-musical-andrews-spurns-the-tonys.html?sec=&spon=&pagewanted=all |title=K muzikalu dodajamo dramo, saj Andrewsova zavrne Tonyja – Peter Marks, ''The New York Times'', 9th May 1996 |publisher=Nytimes.com |date=9.5.1996 |accessdate=2.8.2010 }}</ref>
Julie Andrews je leta 1997 morala prenehati z igranjem v tej Broadwayski predstavi še pred koncem, saj je imela težave z glasom. Nazadnje so ji morali z operacijo odstraniti nerakave mandlje, zaradi česar pa ni mogla več peti.<ref name="BBC" /> Leta 1999 je vložila tožbo zaradi malomarnosti proti zdravnikom v bolnišnici [[Mount Sinai Hospital, New York|Mount Sinai Hospital]] v [[New York]]u, v kateri je izpostavila dr. Scotta Kesslerja in dr. Jeffreyja Libina, ki sta izvedla njeno operacijo na grlu. Na začetku sta ji zdravnika namreč zagotovila, da bo glas ostal nepoškodovan in da se ji bo popravil v šestih tednih, vendar je njena pastorka, [[Jennifer Edwards]], leta 1999 dejala, da sta od operacije minili »že dve leti, a se [njen pevski glas] ni vrnil.«<ref name="sue over lost voice">[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/565852.stm ''Andrews toži zaradi svojega izgubljenega glasu'']. [[BBC News]]. 15. december 1999. Pridobljeno dne 29. januar 2007.</ref> Tožbo so pričeli obravnavati septembra leta 2000.<ref>[http://www.highbeam.com/doc/1P2-4559061.html Julie Andrews začne s tožbo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121103043959/http://www.highbeam.com/doc/1P2-4559061.html |date=2012-11-03 }}, The Chicago Sun-Times, 9. september 2000</ref>
Čeprav je izgubila svoj pevski glas, je Julie Andrews ostajala zaposlena z mnogimi projekti. Leta 1998 se je pojavila v gledališki igri ''Dr. Dolittle'', izvajani v [[London]]u. Kot je pisalo na njeni spletni strani, je nastopala z glasom polinezijskega papagaja in »posnela okoli 700 stavkov ter pesmi, ki so jih vstavili v računalniški čip, tega pa nato v kljun mehaničnega ptiča. Pesem je imenovana 'Talk To The Animals', polinezijski papagaj pa celo poje.«
Naslednje leto je Julie Andrews sodelovala z Jamesom Garnerjem na CBS-jevem televizijskem filmu, ''One Special Night'', ki se je premierno predvajal novembra leta 1999.
Na novoletnem seznamu »dosežkov v prejšnjem tisočletju« je Julie Andrews prejela naziv »dame poveljnice« (DBE) [[Red britanskega imperija|Reda britanskega imperija]] zaradi svojih igralskih dosežkov. Pojavila se je tudi na devetinpetdesetem seznamu »100 največjih Britancev« v letu 2002, ki ga je sponzoriral [[British Broadcasting Corporation|BBC]], mesto pa ji je dodelila izbrana publika.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/2208671.stm |title=BBC - 100 največjih britanskih junakov |publisher=[[BBC News]] |date=21. avgust 2002 |accessdate=16. december 2010}}</ref>
Leta 2001 je Julie Andrews prejela nagrado [[Kennedy Center Honors Award]]. Istega leta je ponovno sodelovala s soigralcem iz filma ''Moje pesmi, moje sanje'', [[Christopher Plummer|Christopherjem Plummerjem]], saj sta zaigrala v televizijskem filmu ''[[Na zlatem jezeru (film, 2001)|Na zlatem jezeru]]'' (upodobitev [[Na zlatem jezeru|istoimenske igre iz leta 1979]]).
== Oživitev kariere ==
Leta 2001 se je Julie Andrews pojavila v filmu ''[[Princeskin dnevnik (film)|Princeskin dnevnik]]'', kar je bil njen prvi [[Walt Disney Studios|Disneyjev]] film od leta 1964, ko je igrala v filmu ''Mary Poppins''. Odigrala je vlogo kraljice Clarisse Marie Renaldi, ki jo je upodobila tudi v nadaljevanju filma, ''[[Princeskin dnevnik 2: Kraljevska zaroka]]'' (2004). V filmu ''Princeskin dnevnik 2: Kraljevska zaroka'' je Julie Andrews prvič po operaciji na grlu zopet pela. Pesem »Your Crowning Glory« so posneli z omejenim številom uporabljenih oktav, saj je Julie Andrews ob operaciji izgubila svoj obširen razpon glasu.<ref name=comeback>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/3550283.stm ''Dama Julie ponovno prične peti'']. 19. marec 2004. Pridobljeno dne 10. februar 2008.</ref> Nadzornica za glasbo v filmu, Dawn Soler, je dejala, da je Julie Andrews »pesem že na začetku obvladala. Ko sem pogledala navzdol, sem opazila, da so imeli vsi člani igralske zasedbe solzne oči.«<ref name=comeback />
Julie Andrews je nadaljevala s svojim sodelovanjem z Disneyjem, saj je leta 2003 posnela še dva [[televizijski film|televizijska filma]], ki sta temeljila na seriji knjig ''[[Eloise]]'' [[Kay Thompson|Kayja Thompsona]] in so govorila o otroku, ki živi v hotelu [[Plaza]] v [[New York]]ju. Film ''[[Eloise in Plaza]]'' se je [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajal v aprilu 2003, film ''[[Eloise in božič]]'' pa novembra tistega leta. Istega leta je prvič režirala gledališko igro, in sicer ponovno izvedbo muzikala ''The Boy Friend'', v katerem je leta 1954 prvič zaigrala na Broadwayju. Igro so izvajali v gledališču Bay Street Theatre v Sag Harborju, New York. Igra je vključevala nekaj kostumov in scen iz ozadij, ki jih je oblikoval njen bivši mož, [[Tony Walton]], ki je v tistem času, do leta 2005, ponovno montiral scene za operno hišo [[Goodspeed]]. Leta 2006 je sodeloval pri izvedbi gledališke igre povsod drugod po svetu.
Med letoma 2005 in 2006 je Julie Andrews delovala kot uradna ambasadorka ob [[Disneyland]]ovi osemnajstmesečni petdeseti obletnici, predstavljeni kot kampanja »[[Happiest Homecoming on Earth]]«. Da bi promovirala praznovanje je potovala po svetu, snemala razne pripovedi in se pojavljala na raznih prireditvah v parku.
Leta 2004 je posodila glas kraljici Lillian v [[animacija|animiranem filmu]] ''[[Shrek 2]]'' (2004), ki je iztržil veliko denarja. Z vlogo je nadaljevala tudi v nadaljevanjih filma, ''[[Shrek Tretji]]'' (2007) in ''[[Shrek za vedno]]'' (2010). Kasneje, leta 2007, je pripovedovala zgodbo v filmu ''[[Začarana (film)|Začarana]]'', Disneyjevi [[muzikal|glasbeni]] [[komedija|komediji]], v katerem so se norčevali iz klasičnih Disneyjevih komedij, kot je na primer film ''Mary Poppins''.
Januarja 2007 je Julie Andrews prejela nagrado za življenjske dosežke na podelitvi nagrad [[Screen Actors Guild Award]], kjer so ji hkrati predlagali, da bi še naprej režirala gledališke igre in tudi producirala lastne Broadwayske muzikale.<ref name="lifetime" /> 1. aprila 2008 je objavila knjigo ''[[Home: A Memoir of My Early Years]]'', ki jo je označila za »prvi del« svoje [[avtobiografija|avtobiografije]].<ref>[http://www.amazon.com/dp/0786865652 Seznam knjig na spletni strani Amazon.com]. Pridobljeno dne 16. december 2007.</ref> Knjiga ''Home'' je opisovala njeno mladost v Veliki Britaniji, ki jo je spremljala glasba, konča pa se v letu 1962, ko je dobila vlogo Mary Poppins. Za posnetek [[Walt Disney|Walta Disneyja]], ki je izšel leta 2004, je ponovno upodobila Mary Poppins in pripovedovala zgodbo ''The Cat That Looked at a King''.
V juliju in avgustu 2008 je vodila [[oddaja|oddajo]] ''Julie Andrews' The Gift of Music'', ki je prikazovala kratko potovanje po Združenih državah Amerike,<ref>{{navedi splet |url=http://www.julieandrewscollection.com/sitev2/promo.php |title=Kolekcija Julie Andrews |publisher=Kolekcija Julie Andrews |date= |accessdate=27.7.2010 |archive-date=2009-01-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090130032843/http://www.julieandrewscollection.com/sitev2/promo.php |url-status=dead }}</ref> kjer je zapela več pesmi [[Rodgers in Hammerstein|Rodgersa in Hammersteina]] ter promovirala svojo v tistem času izdano knjigo, ''Simeon's Gift''. To so bili njeni prvi pevski nastopi v javnosti po ducatu let zaradi neuspele operacije na grlu.<ref>{{navedi splet |url=http://cbs2.com/video/?id=72185@kcbs.dayport.com |title=Knjižnica posnetkov |publisher=cbs2.com |date= |accessdate=27.7.2010 |archive-date=2009-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090604073035/http://cbs2.com/video/?id=72185@kcbs.dayport.com |url-status=dead }}</ref>
8. maja 2009 je Julie Andrews prejela nagrado [[George and Ira Gershwin Award]] za življenjske dosežke v glasbi na pevskem tekmovanju [[UCLA Spring Sing]] v paviljonu [[Pauley Pavilion]]. V zahvalnem govoru je povedala: »Naprej z Bruinsi. Premagajte SC … Band, zaigrajte nekaj za vsako izmed teh zmag.«
== 2010 - danes ==
Julie Andrews je v januarju 2010 že drugič zapored<ref>{{navedi splet|url=http://www.pbs.org/wnet/gperf/episodes/from-vienna-the-new-years-celebration-2009/introduction/430/ |title=PBS.org |publisher=PBS.org |date=9.12.2008 |accessdate=2.8.2010 }}</ref> postala uradna ameriška predstavnica na novoletnem koncertu na [[Dunaj]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pbs.org/wnet/gperf/episodes/from-vienna-the-new-years-celebration-2010/preview-the-concert/901/ |title=PBS.org |publisher=PBS.org |date=22.12.2009 |accessdate=2.8.2010 }}</ref> Julie Andrews je imela tudi stransko vlogo v filmu ''[[Zobna vila (film)|Zobna vila]]'', ki je s strani kritikov ob izidu v glavnem prejemal negativne ocene,<ref>{{navedi splet |url=http://uk.rottentomatoes.com/m/1202110-tooth_fairy/ |title=Rottentomatoes.com |publisher=Uk.rottentomatoes.com |date= |accessdate=2.8.2010 |archive-date=2010-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100716215146/http://uk.rottentomatoes.com/m/1202110-tooth_fairy/ |url-status=dead }}</ref> vendar je zaslužil veliko denarja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=toothfairy.htm |title=Box office mojo |publisher=Box office mojo |date= |accessdate=2.8.2010 }}</ref> Na promocijski turneji za film je govorila tudi za film ''[[Operacija ZDA]]'' in sodelovala pri oglasu za pomoč žrtvam [[potres na Haitiju 2010|potresa na Haitiju 2010]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.opusa.org/featured/the-view-julie-andrews-visits-discusses-opusa%E2%80%99s-haiti-relief/ |title=Vue |publisher=Opusa.org |date=26.1.2010 |accessdate=2.8.2010 |archive-date=2012-09-05 |archive-url=https://archive.today/20120905070704/http://www.opusa.org/featured/the-view-julie-andrews-visits-discusses-opusa%E2%80%99s-haiti-relief/ |url-status=dead }}</ref>
8. maja leta 2010 se je Julie Andrews po enaindvajsetih letih odsotnosti zopet zaigrala v Londonu (nazadnje je tam nastopala za božič leta 1989 na koncertu v [[Royal Festival Hall]]). Nastopila je v areni [[O2 Arena]], kjer je sodelovala s filharmoniskim orkestrom ter manj znanim kvintetom.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/8378167.stm |title=»'Dama Julie Andrews se bo vrnila na britanske gledališke odre«' |publisher=BBC News |date=25.11.2009 |accessdate=2.8.2010 }}</ref> Že pred tem se je pojavljala na britanski televiziji (15. decembra 2009 in ob drugih priložnostih), vendar je dejala, da govorice o tem, da bo spet pela, niso resnične. Kot je povedala, bo besedila pesmi v muzikalih samo govorila.<ref>Paul Clements (09 May 2010) [http://www.telegraph.co.uk/culture/music/live-music-reviews/7698262/Review-Dame-Julie-Andrews-at-the-O2-Arena.html Ocena: Dama Julie Andrews v areni O2 Arena] ''[[The Daily Telegraph]]''</ref> Kakorkoli že, na koncertu je vseeno izvedla dva samostojna nastopa, več [[duet]]ov in več nastopov z zborom. Čeprav je večerni nastop 20.000 oboževalcev sprejelo pozitivno,<ref>{{navedi splet|url=http://news.sky.com/portal/site/skynews/menuitem.ee7913f6661fec1eb2221910413071a0/?vgnextoid=f977840145a78210VgnVCM1000005d04170aRCRD&vgnextchannel=72deb99783c9a110VgnVCM1000005d04170aRCRD&lpos=Showbiz_News_Third_Home_Page_Article_Teaser_Region__8&lid=ARTICLE_15628377_Dame_Julie_Andrews_Returns_To_Stage_At_The_O2_Arean_For_First_Performance_In_Thirty_Years#commentForm |title=Sky News |publisher=News.sky.com |date= |accessdate=2.8.2010 }}</ref> slednji ni prepričal kritikov.<ref>{{navedi novice|last=Clements |first=Paul |url=http://www.telegraph.co.uk/culture/music/live-music-reviews/7698262/Review-Dame-Julie-Andrews-at-the-O2-Arena.html |title=Daily Telegraph |publisher=Telegraph.co.uk |date=9.5.2010 |accessdate=2.8.2010 | location=London}}</ref>
18. maja 2010 je izšla triindvajseta knjiga Julie Andrews, ki jo je napisala v sodelovanju s svojo hčerko Emmo. Junija 2010 je knjiga, naslovljena kot ''The Very Fairy Princess'', dosegla prvo mesto na lestvici najbolje prodajanih knjig za otroke po podatkih revije ''[[New York Times]]''.<ref>{{navedi novice| url=http://www.nytimes.com/2010/06/06/books/bestseller/bestchildren.html | work=The New York Times | title=Children's Books | date=2010-06-06}}</ref>
21. maja 2010 je izšel njen film, ''[[Shrek za vedno]]''; v njem je Julie Andrews ponovno upodobila lik »kraljice«.<ref>[http://www.boxofficemojo.com/news/?id=2787&p=.htm »Tedensko poročilo: ''Shrek'' se vrne s četrtim filmom«.] Box Office Mojo. 24. maj 2010.</ref>
9. julija tistega leta je izšel animirani film ''[[Jaz, baraba]]'', v katerem je kot Marlena, zlobna mama glavnega lika (Gru, glas mu je posodil [[Steve Carell]]), igrala tudi ona. Film je s strani filmskih kritikov v glavnem prejemal povprečne ocene,<ref>{{navedi splet |url=http://uk.rottentomatoes.com/m/1214097-despicable_me/?name_order=desc |title=Rotten Tomatoes |publisher=Uk.rottentomatoes.com |date= |accessdate=2.8.2010 |archive-date=2012-07-18 |archive-url=https://archive.today/20120718081155/http://uk.rottentomatoes.com/m/1214097-despicable_me/?name_order=desc |url-status=dead }}</ref> a je iztržil veliko.<ref>{{navedi splet|last=Subers |first=Ray |url=http://www.boxofficemojo.com/ |title=Box Office Mojo |publisher=Box Office Mojo |date=8.2.2010 |accessdate=2.8.2010 }}</ref>
28. oktobra 2010 je Julie Andrews skupaj z igralci, ki so upodobili družino Von Trapp v filmu ''Moje pesmi, moje sanje'' pojavila v oddaji ''[[Oprah Winfrey Show|Oprah]]'', da bi proslavili petinštirideseto obletnico od izida filma.<ref>[http://www.broadway.com/buzz/154106/the-hills-are-alive-julie-andrews-and-the-sound-of-music-cast-reunite-on-oprah/ The Hills are Alive! Julie Andrews in igralska zasedba filma ''Moje pesmi, moje sanje'' se ponovno združi v oddaji ''Oprah Winfrey Show''.] (29. oktober 2010) ''Broadway.com''</ref><ref>[http://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-11651490 Igralska zasedba filma ''Moje pesmi, moje sanje'' se ponovno združi v oddaji ''Oprah Winfrey Show''.] (29. oktober 2010) ''[[BBC News]]''</ref> Nekaj dni kasneje so objavili njeno štiriindvajseto knjigo, ''Little Bo in Italy''.<ref>Jill Serjeant [http://www.thepeterboroughexaminer.com/ArticleDisplay.aspx?e=2834494 Julie Andrews ima najljubše reči.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110930124657/http://www.thepeterboroughexaminer.com/ArticleDisplay.aspx?e=2834494 |date=2011-09-30 }} ''[[Reuters]]''</ref>
15. decembra 2010 je njen mož, Blake Edwards, pri oseminosemdesetih letih umrl zaradi komplikacij pri [[pljučnica|pljučnici]]. Ko je umrl, je bila Julie Andrews ob njem.<ref>Emily Sheridan (16. december 2010) [http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1339256/Director-Blake-Edwards-88-dies-pneumonia.html?ito=feeds-newsxml Rrežiser filma ''Pink panter'', Blake Edwards, 88, umre zaradi pljučnice] ''[[Daily Mail]]''</ref><ref>Joe Neumair (16. december 2010) [http://www.nydailynews.com/entertainment/movies/2010/12/16/2010-12-16_blake_edwards_breakfast_at_tiffanys_and_pink_panther_director_is_dead_at_age_88.html Blake Edwards, režiser filma ''Pink panter'' in mož igralke Julie Andrews je umrl pri oseminosemdesetih] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101219141023/http://www.nydailynews.com/entertainment/movies/2010/12/16/2010-12-16_blake_edwards_breakfast_at_tiffanys_and_pink_panther_director_is_dead_at_age_88.html |date=2010-12-19 }} ''[[New York Daily News]]''</ref>
22. decembra so oznanili, da bo Julie Andrews na 53. podelitvi nagrad [[grammy]] leta 2011 prejela nagrado v kategoriji za »življenjske dosežke«.<ref>[http://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-12061239 Julie Andrews bo prejela grammyja za življenjske dosežke.] ''[[BBC News]]'', 22 december 2010.</ref><ref>[http://abcnews.go.com/Entertainment/wireStory?id=12459720 Julie Andrews in Dolly Parton bosta dobili grammyja za življenjske dosežke.] ''[[ABC News]]''. Četrtek, 23. december 2010.</ref>
== Filmografija ==
{| class="wikitable sortable"
|+ Filmi
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class="unsortable" | Opombe
|-
| 1949
| ''La Rosa di Bagdad''
| Princesa Zeila
| Glas v angleški verziji, izdani leta 1967
|-
| 1964
| ''[[Mary Poppins (film)|Mary Poppins]]''
| [[Mary Poppins (lik)|Mary Poppins]]
| [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšo igralko]] <br /> [[BAFTA Awards|Nagrada BAFTA za najbolj obljubljajočega novinca]] <br /> [[Grammy]] za najboljše delo za otroke <br /> [[Laurel Awards|Laurel Award za glasbeni nastop, ženski]] <br /> [[Zlati globus]] za najboljšo igralko – Filmski muzikal ali komedija
|-
| 1964
| ''[[Amerikanizacija Emily]]''
| Emily Barham
| Nominirana - [[BAFTA Awards|Nagrada BAFTA za najboljšo britansko igralko]]
|-
| 1965
| ''Salzburg Sight and Sound''
| Ona
| Kratki film
|-
| 1965
| ''[[Moje pesmi, moje sanje (film)|Moje pesmi, moje sanje]]''
| [[Maria von Trapp]]
| [[Zlati globus]] za najboljšo igralko – Filmski muzikal ali komedija <br /> [[Laurel Awards|Laurel Award za glasbeni nastop, ženski]] <br /> Nominirana - [[BAFTA Awards|Nagrada BAFTA za najboljšo britansko igralko]] <br /> Nominirana — [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšo igralko]]
|-
| 1966
| ''[[Raztrgana zavesa]]''
| Dr. Sarah Louise Sherman
|
|-
| 1966
| ''[[Havaji (film)|Havaji]]''
| Jerusha Bromley
|
|-
| 1967
| ''Think Twentieth''
| Ona
| Kratki film
|-
| 1967
| ''[[Predvsem moderna Millie]]''
| Millie Dillmount
| [[Laurel Awards|Laurel Award za ženski komični nastop]] <br /> Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko – Filmski muzikal ali komedija
|-
| 1968
| ''Star!''
| [[Gertrude Lawrence]]
| Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko – Filmski muzikal ali komedija
|-
| 1970
| ''[[Vohunka Darling Lili]]''
| Lili Smith (Schmidt)
| Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko – Filmski muzikal ali komedija
|-
| 1971
| ''The Moviemakers''
| Ona (nedokončano)
| Kratki film
|-
| 1972
| ''Julie''
| Ona
| [[Dokumentarec]]
|-
| 1974
| ''The Tamarind Seed''
| Judith Farrow
|
|-
| 1979
| ''[[10 (film)|10]]''
| Samantha Taylor
| Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko – Filmski muzikal ali komedija
|-
| 1980
| ''Little Miss Marker''
| Amanda
|
|-
| 1981
| ''[[S.O.B. (film, 1981)|S.O.B.]]''
| Sally Miles
|
|-
| 1982
| ''[[Victor Victoria]]''
| Victor/Victoria
| [[Zlati globus]] za najboljšo igralko – Filmski muzikal ali komedija <br /> Nominirana — [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšo igralko]]
|-
| 1982
| ''[[Po sledi Rožnatega panterja]]''
| Očarljiva ženska (nedokončano)
|
|-
| 1983
| ''[[Mož, ki je ljubil ženske (film, 1983)|Mož, ki je ljubil ženske]]''
| Marianna
|
|-
| 1986
| ''[[To je življenje! (film)|To je življenje!]]''
| Gillian Fairchild
| Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko – Filmski muzikal ali komedija
|-
| 1986
| ''Duet for One''
| Stephanie Anderson
| Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko – Filmska drama
|-
| 1991
| ''A Fine Romance''
| Ga. Pamela Piquet
| ''Cin cin'' – Ameriški naslov
|-
| 2000
| ''Relative Values''
| Felicity Marshwood
|
|-
| 2001
| ''[[Princeskin dnevnik (film)|Princeskin dnevnik]]''
| Kraljica Clarisse Renaldi
|
|-
| 2002
| ''[[Brezpogojna ljubezen (film)|Brezpogojna ljubezen]]''
| Ona (nedokončano)
| Nastopala z: ''Getting to Know You''
|-
| 2004
| ''[[Shrek 2]]''
| Kraljica Lillian
| Glas
|-
| 2004
| ''[[Princeskin dnevnik 2: Kraljevska zaroka]]''
| Kraljica Clarisse Renaldi
|
|-
| 2007
| ''[[Shrek tretji]]''
| Kraljica Lillian
| Glas
|-
| 2007
| ''[[Začarana (film)|Začarana]]''
| Pripovedovalka
| Glas
|-
| 2010
| ''[[Zobna vila (film)|Zobna vila]]''
| Lily
|
|-
| 2010
| ''[[Shrek za vedno]]''
| Kraljica Lillian
| Glas
|-
| 2010
| ''[[Jaz, baraba]]''
| Grujeva mama (Marlena)
| Glas
|-
| 2011
| ''[[Začarana 2]]''
| Pripovedovalka
| Glas
|}
{| class="wikitable sortable"
|+ Televizija
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class="unsortable" | Opombe
|-
| 1956
| ''Ford Star Jubilee''
| Lise
| Priredba igre ''High Tor''
|-
| 1957
| ''Pepelka Rodgersa in Hammersteina''
| Pepelka
| Originalno predvajano v živo, 31. marca <br /> [[Emmy]] za najboljšo igralko v določenem nastopu - Glavna ali stranska
|-
| 1959
| ''The Gentle Flame [[Hans Christian Andersen|Hansa Christiana Andersena]]''
| Trissa
| BBC, predvajano 25. decembra
|-
| 1962
| ''Julie and Carol at Carnegie Hall''
| Ona
|
|-
| 1965
| ''The Julie Andrews Show''
| Gostiteljica
|
|-
| 1969
| ''A World in Music''
| Ona
| »An Evening with Julie Andrews and Harry Belafonte«
|-
| 1971
| ''Julie and Carol at Lincoln Center''
| Ona
| Nominirana - [[Emmy]] za izstopajoči samostojni program - Glasba - Popularna glasba
|-
| 1972–1973
| ''The Julie Andrews Hour''
| Gostiteljica
| [[Emmy]] za izstopajočo glasbeno serijo <br /> Nominirana - [[Zlati globus]] za izstopajočo filmsko igralko - Muzikal/komedija
|-
| 1973
| ''Julie on Sesame Street''
| Ona
|
|-
| 1974
| ''Julie and Dick at Covent Garden''
| Ona
|
|-
| 1974
| ''Julie and Jackie: How Sweet It Is''
| Ona
|
|-
| 1975
| ''Julie: My Favorite Things''
| Ona
|
|-
| 1978
| ''Julie Andrews: One Step Into Spring''
| Ona – gostiteljica
|
|-
| 1987
| ''Julie Andrews: The Sound of Christmas''
| Ona
|
|-
| 1989
| ''Julie & Carol: Together Again''
| Ona
|
|-
| 1990
| ''Julie Andrews in Concert''
| Ona
|
|-
| 1991
| ''Our Sons''
| Audrey Grant
| Alias ''Too Little, Too Late''
|-
| 1992
| ''[[Julie (serija)|Julie]]''
| Julie Carlisle
| Serija je bila po 3 mesecih ukinjena
|-
| 1993
| ''Sound of Orchestra''
|
|
|-
| 1999
| ''One Special Night''
| Catherine
|
|-
| 2001
| ''[[Na zlatem jezeru (film, 2001)|Na zlatem jezeru]]''
| Ethel Thayer
|
|-
| 2003
| ''[[Eloise in Plaza]]''
| Varuška
|
|-
| 2003
| ''[[Eloise in božič]]''
| Varuška
| Nominirana - [[emmy|Emmy za najboljšo stransko igralko v miniseriji ali filmu]]
|-
| 2009
| ''[[Dunajski novoletni koncert|Večji nastopi: »Iz Dunaja: Praznovanje novega leta 2009«]]''
| Herself
| Pripovedovalka / gostiteljica, nasledila [[Walter Cronkite|Walterja Cronkitea]]
|-
| 2010
| ''Todos contra Juan''
| Ona
| Argenzinska televizijska situacijska komedija
|}
== Gledališče ==
{| class="wikitable sortable"
|+ Gledališče
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class="unsortable" | Opombe
|-
| 1954
| ''The Boy Friend''
| Polly Brown
| [[Theatre World Awards|Theatre World Award za izstopajoči Broadwayski prvenec]]
|-
| 1956
| ''My Fair Lady''
| Eliza Doolittle
| Nominirana — [[Tony Awards|Nagrada Tony za najboljšo igralko v muzikalu]]
|-
| 1961
| ''Camelot''
| Kraljica Guinevere
| Nominirana — [[Tony Awards|Nagrada Tony za najboljšo igralko v muzikalu]]
|-
| 1993
| ''Putting It Together''
| Amy
|
|-
| 1995
| ''[[Victor/Victoria (muzikal)|Victor/Victoria]]''
| Victor/Victoria
| Nominirana — [[Tony Awards|Nagrada Tony za najboljšo igralko v muzikalu]] (nominacija zavrnjena)
|}
== Nagrade in nominacije ==
{| class="wikitable sortable"
|+ Nagrade in nominacije<ref>Spindle, str. 123–29</ref>
|-
! Leto
! Nagrada
! Kategorija
! Osvojila?
! Delo
|-
| 1955
| [[Theatre World Award]]
| Izstopajoči Broadwayski prvenec
| {{award-won |align=left}}
| ''The Boy Friend''
|-
| 1957
| [[Tony]]
| Najboljša igralka v muzikalu
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''My Fair Lady''
|-
| 1957
| [[Emmy]]
| Najboljša igralka v določenem nastopu – Glavna ali stranska
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''[[Pepelka (televizijski film)|Pepelka Rodgersa in Hammersteina]]'' (CBS)
|-
| 1961
| [[Tony]]
| Najboljša igralka v muzikalu
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''Camelot''
|-
| 1964
| [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]]
| Najboljša glavna igralka
| {{award-won |align=left}}
| ''[[Mary Poppins (film)|Mary Poppins]]''
|-
| 1964
| [[Zlati globus]]
| Najboljša igralka – Muzikal ali komedija
| {{award-won |align=left}}
| ''[[Mary Poppins (film)|Mary Poppins]]''
|-
| 1964
| [[BAFTA Award]]
| Najbolj obljubljajoč novinec
| {{award-won |align=left}}
| ''[[Mary Poppins (film)|Mary Poppins]]''
|-
| 1964
| [[Laurel Award]]
| Glasbeni nastop, ženski
| {{award-won |align=left}}
| ''[[Mary Poppins (film)|Mary Poppins]]''
|-
| 1964
| [[Grammy]]
| Najboljše delo za otroke
| {{award-won |align=left}}
| ''[[Mary Poppins (film)|Mary Poppins]] (album)''
|-
| 1964 –<br />1965
| [[Emmy]]
| Individualni dosežki v zabavni industriji (igralci in nastopajoči)
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''The Andy Williams Show''
|-
| 1965
| [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]]
| Najboljša glavna igralka
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''[[Moje pesmi, moje sanje (film)|Moje pesmi, moje sanje]]''
|-
| 1965
| [[Zlati globus]]
| Najboljša igralka – Muzikal ali komedija
| {{award-won |align=left}}
| ''[[Moje pesmi, moje sanje (film)|Moje pesmi, moje sanje]]''
|-
| 1965
| [[BAFTA Award]]
| Najboljša britanska igralka
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''[[Moje pesmi, moje sanje (film)|Moje pesmi, moje sanje]]''
|-
| 1965
| [[Laurel Award]]
| Glasbeni nastop, ženski
| {{award-won |align=left}}
| ''[[Moje pesmi, moje sanje (film)|Moje pesmi, moje sanje]]''
|-
| 1966
| [[BAFTA Award]]
| Najboljša britanska igralka
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''[[Amerikanizacija Emily]]''
|-
| 1967
| [[Zlati globus]]
| Najboljša igralka – Muzikal ali komedija
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''[[Povsem moderna Millie]]''
|-
| 1967
| [[Zlati globus]]
| Nagrada Henrietta – Favorit iz sveta filma – Ženski
| {{award-won |align=left}}
|
|-
| 1967
| [[Laurel Award]]
| Ženski komični nastop
| {{award-won |align=left}}
| ''[[Povsem moderna Millie]]''
|-
| 1967
| [[Laurel Award]]
| Ženska zvezda
| {{award-won |align=left}}
|
|-
| 1968
| [[Zlati globus]]
| Najboljša igralka – Muzikal ali komedija
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''Star!''
|-
| 1968
| [[Zlati globus]]
| Nagrada Henrietta – Favorit iz sveta filma – Ženski
| {{award-won |align=left}}
|
|-
| 1970
| [[Zlati globus]]
| Najboljša igralka – Muzikal ali komedija
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''[[Vohunka Darling Lili]]''
|-
| 1972
| [[Emmy]]
| Izstopajoči samostojni program – Glasba – Popularna glasba
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''Julie and Carol at Lincoln Center''
|-
| 1973
| [[Zlati globus]]
| Izstopajoča filmska igralka – Muzikal/komedija
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''The Julie Andrews Hour''
|-
| 1973
| [[Emmy]]
| Izstopajoča glasbena serija
| {{award-won |align=left}}
| ''The Julie Andrews Hour''
|-
| 1979
| [[Zlati globus]]
| Najboljša igralka – Muzikal ali komedija
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''[[10 (film)|10]]''
|-
| 1980 –<br />1981
| [[Emmy Award]]
| Individualni dosežki pri otroškem programiranju (nastopajoči)
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''Povabilo Julie Andrews na ples z Rudolphom Nureyevjem (CBS-jev festival of živahne umetnosti za mlade ljudi)''
|-
| 1982
| [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]]
| Najboljša glavna igralka
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''[[Victor Victoria]]''
|-
| 1982
| [[Zlati globus]]
| Najboljša igralka – Muzikal ali komedija
| {{award-won |align=left}}
| ''[[Victor Victoria]]''
|-
| 1983
| [[Hasty Pudding Theatricals Award]]
| Ženska leta
| {{award-won |align=left}}
|
|-
| 1983
| [[People's Choice Award]]
| Filmsko igranje
| {{award-won |align=left}}
|
|-
| 1986
| [[Zlati globus]]
| Najboljša igralka – Musikal ali komedija
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''[[To je življenje!]]''
|-
| 1986
| [[Zlati globus]]
| Najboljša igralka – Drama
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''Duet for One''
|-
| 1995
| [[Emmy]]
| Izstopajoči individualni nastop v glasbeni oddaji
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''The Sound of Julie Andrews''
|-
| 1996
| [[Tony]]
| Najboljša igralka v muzikalu
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''[[Victor/Victoria (muzikal)|Victor/Victoria]]''
|-
| 1996
| [[Grammy]]
| Najboljši tradicionalni pop vokalni nastop
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''Broadway: The Music Of Richard Rodgers''
|-
| 2001
| [[Kennedy Center Award]]
| Čast centra Kennedy Center
| {{award-won |align=left}}
|
|-
| 2001
| [[Združenje pevcev]]
| Nagrada za življenjsko delo Združenja pevcev
| {{award-won |align=left}}
| ''Življenjsko delo''
|-
| 2001
| [[Donostia Award]]
| Nagrada filmskega festivala [[San Sebastian International Film Festival]]
| {{award-won |align=left}}
| ''Življenjsko delo''
|-
| 2004
| [[Emmy]]
| Najboljša stranska igralka v miniseriji ali filmu
| style="background: #ffdddd"| Ne
| ''[[Eloise in božič]]''
|-
| 2005
| [[Emmy]]
| Izstopajoča neznanstvena serija
| {{award-won |align=left}}
| ''Broadway: Ameriški muzikal''
|-
| 2006
| [[Screen Actors Guild Award]]
| Nagrada za življenjsko delo
| {{award-won |align=left}}
| ''Življenjsko delo''
|-
| 2009
| [[UCLA Spring Sing#George and Ira Gershwin Award|UCLA George and Ira Gershwin Award]]
| Življenjski dosežki v glasbi
| {{award-won |align=left}}
| ''Življenjski dosežki v glasbi''
|}
== Bibliografija ==
Julie Andrews je objavila več knjig pod svojim imenom, kot tudi pod imenoma Julie Andrews Edwards in Julie Edwards.
* Andrews, Julie. ''[[Home: A Memoir of My Early Years]]'' (2008) Hyperion ISBN 0-7868-6565-2
* Andrews, Julie in Emma Walton Hamilton (avtorici) ter Christine Davenier (ilustratorka). [http://www.amazon.com/Very-Fairy-Princess-Julie-Andrews/dp/0316040509/ref=sr_1_1?ie=UTF8&qid=1289349372&sr=8-1''The Very Fairy Princess'']. Little Brown 2010. ISBN 978-0-316-04050-1.
* Andrews, Julie in Emma Walton Hamilton (avtorici) ter James McMullan (ilustrator). [http://www.amazon.com/Julie-Andrews-Collection-Poems-Lullabies/dp/0316040495/ref=sr_1_1?s=books&ie=UTF8&qid=1289349624&sr=1-1''Julie Andrews' Collection of Poems, Songs, and Lullabies'']. Little Brown 2009. ISBN 978-0-316-04049-5.
* Edwards, Julie Andrews (avtorica) in Johanna Westerman (ilustratorka). [http://www.amazon.com/dp/0064402967 ''Mandy'']. HarperTrophy 1989. ISBN 0-06-440296-7.
* Edwards, Julie. ''[[The Last of the Really Great Whangdoodles]]''. New York: Harper in Row. 1974. ISBN 0-00-184461-X.
* Edwards, Julie Andrews. [http://www.amazon.com/dp/0786805145 ''Little Bo: The Story of Bonnie Boadicea'']. Hyperion, 1999. ISBN 0-7868-0514-5. (Še več drugih knjig iz te serije.)
* Edwards, Julie Andrews in Emma Walton Hamilton. [http://www.amazon.com/dp/0786806095 ''Dumpy the Dumptruck'']. Hyperion, 2000. ISBN 0-7868-0609-5. (Še več drugih knjig serije ''Dumpy''.)
* Edwards, Julie Andrews in Emma Walton Hamilton, (avtorici). Gennady Spirin (ilustrator). [http://www.amazon.com/dp/B000MC1AQ4 ''Simeon's Gift'']. 2003. ISBN 0-06-008914-8.
* Edwards, Julie Andrews in Emma Walton Hamilton. [http://www.amazon.com/dp/0060571217 ''Dragon: Hound of Honor'']. HarperTrophy, 2005. ISBN 0-06-057121-7.
* Edwards, Julie Andrews in Emma Walton Hamilton (avtorici) ter Tony Walton (ilustrator). [http://www.amazon.com/dp/006057920X ''The Great American Mousical'']. HarperTrophy, 2006. ISBN 0-06-057918-8.
* Edwards, Julie Andrews in Emma Walton Hamilton.[http://www.amazon.com/dp/0061240028 ''Thanks to You: Wisdom from Mother and Child'']. Julie Andrews Collection, 2007. ISBN 0-06-124002-8.
== Glej tudi ==
* [[Seznam britanskih igralcev]]
* [[Seznam prejemnic oskarja za najboljšo glavno igralko]]
* [[Seznam dobitnikov primetime emmyja]]
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
{{Commons}}
{{Wikiquote}}
* {{IMDb Name|name=Julie Andrews|id=0000267}}
* [http://www.tcmdb.com/participant.jsp?participantId=4196 Julie Andrews]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} na [[TCM Movie Database]]
* {{ibdb name|29923}}
* [http://www.lortel.org/LLA_archive/index.cfm?search_by=people&first=Julie&last=Andrews&middle= Julie Andrews] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120925041507/http://www.lortel.org/LLA_archive/index.cfm?search_by=people&first=Julie&last=Andrews&middle= |date=2012-09-25 }} na [[Internet Off-Broadway Database]]
* {{amg name|1721}}
* [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B02EED7153BF937A25750C0A964948260 Julie Andrews: Boljše in boljše]
* [http://www.pbs.org/wnet/broadway/stars/andrews_j.html Ameriški muzikal, zvezde v Broadwayju – Julie Andrews (PBS)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120421065330/http://www.pbs.org/wnet/broadway/stars/andrews_j.html |date=2012-04-21 }}
* [http://www.screenonline.org.uk/people/id/446530/ Julie Andrews] na [[British Film Institute's Screenonline]]
* {{worldcat id|id=lccn-n50-23954}}
{{Academy Award Best Actress}}
{{Zlati globus za najboljšo igralko v muzikalu ali komediji}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:ANDREWS, Julie}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Britanski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Britanski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Britanski filmski igralci]]
[[Kategorija:Britanski pevci]]
[[Kategorija:Britanski pisatelji]]
[[Kategorija:Britanski režiserji]]
[[Kategorija:Angleški gledališki igralci]]
[[Kategorija:Angleški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Angleški filmski igralci]]
[[Kategorija:Angleški pevci]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški režiserji]]
[[Kategorija:Prejemnice oskarja za najboljšo glavno igralko]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Prejemnice zlatega globusa za najboljšo igralko v glasbenem filmu ali komediji]]
c50lomwinrhpun5wwmrr8aio4zhns5v
Brenčič
0
276951
6761956
6656946
2026-10-07T22:37:38Z
~2026-44996-51
264415
/* Znani nosilci priimka */
6761956
wikitext
text/x-wiki
'''Brenčič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 311 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.242. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Jurij Brenčič]] (1940—2013), kemik, univerzitetni profesor
* [[Lojze Brenčič]] (1894—1981), zdravnik stomatolog, profesor
* [[Maja Makovec Brenčič]], zdaj [[Maja Zalaznik]] (*1969), ekonomistka, univ. profesorica in političarka
* [[Mihael Brenčič]] (1879—1954), politik (poslanec avstrijskega drž. zbora in nar. skupščine Kraljevine SHS/Jugoslavije, župan Ptuja)
* [[Mihael Brenčič (geolog)|Miha(el) Brenčič]] (1967—2026)<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je dr. Mihael Brenčič|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-dr-mihael-brencic|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-04|language=sl}}</ref>, hidrogeolog, univerzitetni profesor, izr. član [[SAZU]]
* [[Radovan Brenčič]] (1890—1976), pravnik in gledališki organizator
* [[Stanislav Brenčič]] (*1950), politik
* [[Marija Brenčič Jelen]] (1919—2000), pesnica in pisateljica
== Glej tudi ==
* priimek [[Bren (priimek)]]
* priimek [[Brence]], [[Brecelj]]
* priimek [[Brenk]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Brenčič}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
4uhe0q8weyt9k9acw3af0wqb3fe9f4f
6761957
6761956
2026-10-07T22:38:20Z
~2026-44996-51
264415
/* Glej tudi */
6761957
wikitext
text/x-wiki
'''Brenčič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 311 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.242. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Jurij Brenčič]] (1940—2013), kemik, univerzitetni profesor
* [[Lojze Brenčič]] (1894—1981), zdravnik stomatolog, profesor
* [[Maja Makovec Brenčič]], zdaj [[Maja Zalaznik]] (*1969), ekonomistka, univ. profesorica in političarka
* [[Mihael Brenčič]] (1879—1954), politik (poslanec avstrijskega drž. zbora in nar. skupščine Kraljevine SHS/Jugoslavije, župan Ptuja)
* [[Mihael Brenčič (geolog)|Miha(el) Brenčič]] (1967—2026)<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je dr. Mihael Brenčič|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-dr-mihael-brencic|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Brenčič, Mihael (1967–2026) - Slovenska biografija |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019200/ |access-date=2026-10-07 |website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, hidrogeolog, univerzitetni profesor, izr. član [[SAZU]]
* [[Radovan Brenčič]] (1890—1976), pravnik in gledališki organizator
* [[Stanislav Brenčič]] (*1950), politik
* [[Marija Brenčič Jelen]] (1919—2000), pesnica in pisateljica
== Glej tudi ==
* priimek [[Bren (priimek)]]
* priimek [[Brence]], [[Brecelj]]
* priimek [[Brenk]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Brenčič}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
8h5q6e5pqfygzx6mr25zl3i4fn63txd
Wikipedija:Pod lipo
4
282723
6761890
6760835
2026-10-07T20:08:32Z
/* Prošnja za pregled osnutka biografskega članka */ odgovor
6761890
wikitext
text/x-wiki
6761891
6761890
2026-10-07T20:15:04Z
Janezdrilc
3152
vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/PANNONIAN je podmukli ustaša|PANNONIAN je podmukli ustaša]] ([[User talk:PANNONIAN je podmukli ustaša|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:GeographieMan|GeographieMan]]
6760835
wikitext
text/x-wiki
{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
<!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. -->
<!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. -->
<!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. -->
<!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. -->
<!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI -->
<!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI -->
== Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani ==
Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije.
Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve.
Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju.
Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi).
Upam, da se vidimo v čim večjem številu!
Lep pozdrav,
— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST)
== Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj ==
Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju.
Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:
1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.
2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST)
:Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST)
::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST)
:Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/~2025-29941-36|~2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:~2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST)
::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST)
:::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST)
:Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET)
::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET)
::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET)
::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET)
:::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET)
::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET)
:Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET)
::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET)
:Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET)
::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET)
:::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET)
:Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET)
::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET)
:::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET)
:'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>'''''
:'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov).
:'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET)
:Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET)
:Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET)
:Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET)
:Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET)
:'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"'''
:''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam''
:Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN).
:1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling)
:2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic).
:3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike.
:4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic.
:5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve.
:Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve).
:''Cilji projekta:''
:a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom.
:b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti.
:c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri).
:''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):''
:Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije.
:Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu.
:Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji
:Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET)
:'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)'''
:WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET)
:Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo.
:'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece).
:'''Cilji akcije:'''
:- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine;
:- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov;
:- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET)
:'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji'''
:Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu:
:- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov,
:- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov,
:- zanesljivejše delo z informacijami ipd.
:- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta
:Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj).
:[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET)
:Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027
:Uvod
:Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti.
:Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več.
:Namen konference
:- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine.
:- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije.
:- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti).
:- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev.
:Predlagani naslov
:Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe
:Datum in lokacija
:- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek.
:- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL).
:Organizatorji in partnerji
:- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami)
:- Partnerji:
: - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd.
:Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET)
:'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.'''
:V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET)
::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET)
::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET)
:Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET)
::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET)
:::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET)
::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET)
:::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET)
::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET)
:::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET)
::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET)
:::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET)
::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET)
:::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET)
:Konstruktivni predlog 1
:pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine.
:Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev.
:Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah:
:1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji .
:Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET)
:: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET)
:::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET)
::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET)
:::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET)
::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET)
:::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET)
::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET)
:::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/~2026-56172-3|~2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET)
::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET)
::Konstruktivni predlog 2
::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET)
:'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji).
:'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov.
:V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT).
:Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS).
:Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn.
:Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS).
:Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT).
:V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT).
:**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS).
:V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT).
:**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS).
:V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi.
:Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET)
::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET)
::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:''
::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov:
::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost.
::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado.
::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik.
::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev.
::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji.
::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije.
::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem.
::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo.
::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments.
::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte.
::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET)
Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj:
* Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]).
* Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]).
* Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo.
* Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET)
:Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET)
:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET)
::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET)
::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET)
::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET)
:::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/~2026-14715-0|~2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET)
Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav.
Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen:
* Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji.
* Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza.
* Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige.
* Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir.
* Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to.
* Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO.
--[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET)
: In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET)
::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET)
:Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET)
Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET)
:Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET)
== Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist ==
Hi everyone,
The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]!
Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you!
'''As a Program Specialist, you will:'''
* Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs,
* Strengthen regional cooperation and cross-border projects,
* Help guide campaigns and initiatives across the CEE region,
* Work closely with the CEE Hub team and community members.
This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones.
'''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025'''
➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️
If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them!
<!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 -->
==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]==
[[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]]
[[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]]
Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET)
:Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET)
::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br>
Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET)
:Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET)
:: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET)
== Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia ==
'''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences].
Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]].
If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well.
Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region.
English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example).
[[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter.
--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group)
<!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 -->
: A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET)
::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET)
::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET)
::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET)
== Prenovljeni COBISS ==
Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET)
:Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET)
::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043.
::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET)
::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET)
:::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari:
:::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN
:::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo.
:::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET)
== Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon ==
Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET)
: Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET)
:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET)
::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET)
::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET)
Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET)
:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET)
::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET)
Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET)
:Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET)
== Priznanje ==
Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET)
: Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET)
: Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET)
: Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET)
:Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET)
::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/~2025-40592-10|~2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:~2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET)
:: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET)
== Nametani seznami ==
Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET)
: Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET)
:: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET)
::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET)
== Narečna imena ==
[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET)
:Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET)
::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo.
::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja.
::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET)
: Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET)
::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET)
:::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET)
:Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET)
::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET)
::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET)
:Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST)
== Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... ==
Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem.
Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]].
Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>]
----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]].
V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev.
Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko?
----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET)
:V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži.
:PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET)
::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu.
:::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET)
::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET)
::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali.
:::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET)
::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen.
::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET)
:Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET)
Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET)
:V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET)
==Prosta dela s 1. januarjem 2026==
[[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]]
Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]].
Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET)
:Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET)
:Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET)
:: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET)
== TOP20 pageview pages in year 2025 ==
TOP20 pageview pages from public logs:
<pre>
962163 Glavna_stran
819902 Posebno:Iskanje
750277 -
130443 Posebno:ZadnjeSpremembe
116331 Zodiak
111353 Kategorija:Slovenski_priimki
106264 Slovenija
93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija)
90914 Skrito_v_raju
86247 Ljubljana
63327 France_Prešeren
57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod
50592 Luka_Dončić
45181 Maribor
44855 Papež_Frančišek
44747 Seznam_papežev
43745 Odprava_zelenega_zmaja
42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena
40533 Kategorija:Moška_osebna_imena
40071 Zdravljica
</pre>
--[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET)
Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews]
== Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij ==
Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET)
== 2025 v številkah ==
Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu.
Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili:
* po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k;
* po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152.
Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]].
Takole smo se uvrščali mednarodno:
{| class="wikitable sortable"
|+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah
|-
!
!colspan="2"|Število člankov
!colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]]
!colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek
!colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov
!colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov
|-
!Datum
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]]
|-
|4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}}
|-
|1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40.
|}
Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET)
: Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum:
{| class="wikitable sortable"
|+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}}
|-
!Datum
!<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math>
|-
| 2026-01-04
| align = right | {{nbsp}}0,0
|-
| 2025-01-01
| align = right | {{upad}} −0,6
|}
--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET)
== Prošnja za pomoč pri biografskem članku ==
Pozdravljeni,
sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata.
O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih.
Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka.
Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati.
Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET)
:Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET)
::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET)
:::Pozdravljeni,
:::najlepša hvala za pripravljenost.
:::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija).
:::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov.
:::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET)
::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET)
== Srečanje ob 25-letnici Wikipedije ==
Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata.
Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET)
:Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET)
:Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET)
::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET)
:Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET)
[[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]]
:: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration].
:: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET)
:::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET)
:::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET)
:Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET)
:Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET)
:Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET)
== Najwikibeseda ==
Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje.
:{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]]
<nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET)
: Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET)
== Wikipedia 25 logotip ==
[[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]]
[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]]
15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo.
Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET)
:{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET)
:{{Za}}, -- <span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET)
:: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET)
:::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET)
:{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET)
::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET)
:Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole:
:{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}}
:GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET)
::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET)
:::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET)
::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET)
:::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET)
::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET)
:::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET)
== Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 ==
Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi!
{| class="wikitable"
!Mesto
!Uporabnik
!Št. prispevanih besed
|-
|{{gold1}}
|@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]
|12.411
|-
|{{silver2}}
|@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]
|3.912
|-
|{{bronze3}}
|@[[Uporabnik:A09|A09]]
|3.172
|-
|4.
|@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]
|3.056
|-
|5.
|@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
|2.043
|-
|6.
|@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]]
|1.146
|-
|7.
|@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]
|1.120
|-
|8.
|@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]
|1.024
|-
|9.
|@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]]
|589
|-
|10.
|@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]
|432
|-
|11.
|@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]]
|397
|-
|12.
|@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]
|197
|-
|13.
|@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]]
|139
|-
|} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET)
== Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro ==
<div lang="en" dir="ltr">
<div lang="it" dir="ltr">
[[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]]
{{int:please-translate}}
{{int:Hello}},
scusate se scrivo in italiano!
Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale.
Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale.
'''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]):
#la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale;
#il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato;
#condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF;
#'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''.
Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]])
</div>
</div>
16:44, 14. januar 2026 (CET)
<!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 -->
:[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]]
Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET)
:Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET)
::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET)
::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET)
::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET)
== Težave s prevajalnikom ==
Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET)
== Feminism and Folklore 2026 starts soon ==
<div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;">
[[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]]
::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
<div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div>
;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026
Dear Wiki Community,
We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia.
The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects.
;About the Campaign
'''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices.
;What Can Participants Write About?
Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to:
* Folk festivals, rituals, and celebrations
* Folk dances, music, and traditional performances
* Women and queer figures in folklore
* Women in mythology and oral traditions
* Women warriors, witches, and witch-hunting narratives
* Fairy tales, folk stories, and legends
* Folk games, sports, and cultural practices
Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools.
;How to Sign Up as an Organizer
Organizers are requested to complete the following steps to register their community:
# Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]]
# Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool
# Prepare a local article list and clearly mention:
#* Campaign timeline
#* Local and international prizes
# Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]]
# Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]'''
;Campaign Tools
The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants:
* '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats.
* '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore.
Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]'''
;Learn More & Get Support
For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''.
If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via:
* '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]'''
* Email us using details on the contact page.
;Join Us
We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia.
Thank you and best wishes,
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]'''
----
''Stay connected:''
[[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]
[[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]]
</div></div>
== Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
<div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div>
[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
Hello everyone,
We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe.
;About Wiki Loves Folklore
'''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight:
* Folk traditions and rituals
* Cultural festivals and celebrations
* Traditional attire and crafts
* Performing arts, music, and dance
* Everyday practices rooted in folk heritage
Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world.
[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]]
; Host a Local Edition
As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to:
* Increase visibility of your region’s folk culture
* Engage new contributors in your community
* Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content
'''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:'''
If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know.
If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region.
;Get in Touch
If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via:
* The project Talk pages
* Email: '''support@wikilovesfolklore.org'''
We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail.
Warm regards,
'''The Wiki Loves Folklore International Team'''
</div>
[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET)
<!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 -->
== Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 ==
Pozdravljeni,
v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027.
Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]).
Načrtovane dejavnosti vključujejo:
* uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije,
* tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd),
* manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons,
* osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali).
Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh).
Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti.
Hvala za vaš čas in podporo!
Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]])
v imenu organizacijske ekipe projekta
— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET)
:Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET)
:Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET)
::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET)
:Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET)
:Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET)
:Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET)
Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET)
: In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET)
== Kategorija:Slovenska diaspora ==
Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. <span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET)
: Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET)
Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. -- <span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET)
== Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji ==
Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo!
Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji.
Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju.
Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc.
Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije
Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas.
Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026.
Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET)
== Irska in Oman ==
Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo?
Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET)
* Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET)
== Wikimedia CEE Hub Mikrogrant ==
Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET)
== Predloga za oskarje ==
Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET)
:[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET)
::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET)
== Wikipedija smernice glede slik zgradb ==
Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET)
: Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET)
:Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]].
:Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET)
:: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET)
== Admin(i) v Wikislovarju ==
Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET)
== Uvoz slik iz Google Foto ==
{{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET)
:Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET)
== Pomlad prihaja ==
Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca!
Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET)
== Premik članka v glavni prostor ==
Pozdravljeni.
Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani:
SloseowebmasterAleksandar_Repić
Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor.
Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET)
:{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET)
::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET)
Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET)
:PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET)
:: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET)
:::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET)
:::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET)
::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET)
::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
:::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET)
== Navedba državljanstva v infopoljih ==
Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET)
: V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET)
:{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET)
:: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET)
::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET)
:: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET)
== Pomlad se je začela! ==
[[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]]
Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET)
Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET)
== New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities ==
Hi everyone,
'''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts.
You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process.
We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start.
* ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December).
* ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF.
Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join):
* 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]])
* 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]])
More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]'''
--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST)
<!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 -->
==Odvzem administratorskih pravic==
Spoštovana skupnost,
tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti.
Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji.
Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena.
--[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026
:😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST)
::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]])
== Urejaton v Računalniškem muzeju ==
Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST)
: Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST)
:Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST)
== Urejaton Slovenija–Italija 2026 ==
[[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]]
Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje.
Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni!
Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade.
Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST)
: A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST)
::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST)
<hr>
Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D.
Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :).
Do prihodnjič!
— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST)
:Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST)
== Dušan Kreheľ (bot) [new task] ==
Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST)
: Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST)
== Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 ==
''Please help us and your community by translating this announcement into your language!''
Dear all,
The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway.
There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community.
'''Eligibility criteria:'''
* Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]:
** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025
** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026
** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026
* Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]]
You can check your eligibility using the following tool:
https://cee-sc-election.toolforge.org/
'''How to proceed:'''
Candidates may nominate themselves or be nominated by others.
If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026.
The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]:
Please also inform your communities about the election and encourage participation.
Best regards,
Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026
--[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST)
<!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 -->
Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST)
: Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee:
# Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST)
# Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026
# {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST)
# {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST)
=== Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026===
Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br>
''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST)
== Prevod za "volume" ==
Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST)
: V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST)
::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST)
: Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST)
::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST)
{{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST)
== Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca ==
Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi.
O kandidatih:
* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji.
* {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]].
Glasovanje:
* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]:
# {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST)
#{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST)
* [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]:
# {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST)
#{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST)
== Avtobiografije ==
Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST)
:Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST)
::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST)
== Konec pomladi ==
[[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]]
Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce.
Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST)
S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole:
{| class="wikitable sortable"
! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk
|- style="background:#ffeb82;"
| {{Gold1}}
| {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]]
| 1946
|- style="background:#dfdfdf;"
| {{Silver2}}
| {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]]
| 1233
|- style="background:#cca87a;"
| {{Bronze3}}
| {{u|MaksiKavsek}}
| 358
|-
| 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331
|-
| 5. || {{u|xJaM}} || 280
|-
| 6. || {{u|Stebunik}} || 158
|-
| 7. || {{u|Sporti}} || 73
|-
| 8. || {{u|TadejM}} || 38
|-
| 9. || {{u|FJJ}} || 37
|-
| 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30
|-
| 11. || {{u|A09}} || 23
|-
| 12. || {{u|Smihael}} || 15
|-
| 13. || {{u|56jhoG}} || 11
|-
| 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7
|-
| 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5
|-
| 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1
|-
| 16. || {{u|Rude}} || 1
|}
Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:35, 12. julij 2026 (CEST)
:Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST)
::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:45, 12. julij 2026 (CEST)
::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST)
:Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST)
:: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST)
== 20-letnica Slovenskega Wikivira ==
Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST)
== Ministrstva vlade ==
Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev].
Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/
in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij?
Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST)
: Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST)
== Preimenovanje člankov vlad ==
Lepo pozdravljeni,
na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje:
Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov:
* [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada
* [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada
* [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada
* [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada
* [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada
* [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada
* [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada
* [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada
* [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada
* [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada
* [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek
* [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada
* [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada
* [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada
* [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada
* [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada
Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST)
* {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST)
::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST)
* {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST)
* {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST)
* {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST)
* Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST)
*:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST)
::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST)
::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST)
::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST)
::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST)
== Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba ==
Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST)
:{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST)
:{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST)
:{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST)
:{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST)
:{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST)
:{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST)
:{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]])
:{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST)
: {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST)
: {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST)
: {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST)
: {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST)
<hr>
Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST)
:O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:31, 12. julij 2026 (CEST)
== Nekaj zmede ==
# Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}}
#: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega:
#:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]]
#:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti
#:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku
# na povezavi {{tl|blockquote}} piše
#:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge.
#: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim:
#:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta)
#:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran)
#:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani
# gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela?
[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST)
:Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST)
::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda.
::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan.
::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam.
::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST)
:::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST)
::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej):
::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q>
::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST)
::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej):
::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q>
::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST)
== Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic ==
Pozdravljeni.
Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom.
Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila.
Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani.
Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST)
== Format števila atomske mase/teže v infopoljih ==
V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja.
Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu).
Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja.
Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka.
Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila.
Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton.
Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo).
:Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec.
Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi).
Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih.
Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST)
== Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 ==
Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST)
== Cislajtanija ==
Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški).
Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov.
Predlog:
* glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija;
* sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek;
* članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje.
-- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST)
:@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST)
:S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti.
:'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno).
:Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana...
:Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo.
:Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije).
:Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST)
::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige,
::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST)
::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST)
:::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST)
::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST)
:::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:27, 1. september 2026 (CEST)
::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST)
:::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala.
::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST)
:::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST)
::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST)
:::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem.
:::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile.
:::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih:
:::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica);
:::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo);
:::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija).
:::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST)
::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST)
:::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:22, 17. september 2026 (CEST)
::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST)
:::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime (toponim) Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi.
:::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST)
== CEE Technical Village Pump ==
{{int:please-translate}}
[[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]]
The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors.
To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video.
The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it].
Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST)
<!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 -->
== Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti ==
Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta.
Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]].
Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne.
Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek".
Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]].
— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:34, 29. avgust 2026 (CEST)
: Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST)
== sprememba naslova ==
Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST)
:@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST)
::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST)
:::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST)
== Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko ==
Pozdravljeni,
pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo.
Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri.
Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]].
<nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST)
== 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki ==
V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]!
*🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026'''
*📍 '''Škofja Loka'''
*🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00'''
Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno.
*🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza.
*🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti.
👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca:
'''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''.
Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷
'''Udeležba je brezplačna.'''
— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:48, 10. september 2026 (CEST)
:Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST)
::Jaz tudi bi, že zato da se srečamo v živo, a sem tudi (pre)zaseden - že doslej bi me takrat radi imeli vsaj na dveh koncih.
::*Če bo vse po sreči, bom tedaj z enim invalidom jadral na regati Blejskega jadralnega kluba. Včeraj sva po veslaškem slovenskem - juniorskem? - prvenstvu, ki je tam trajalo do 16. ure, od 16 do 17 ure testirala, če sva (med čakanjem) res poštimala vse, da bo jadrnica za regato in kasneje OK.
::* Sicer pa na isti dan poteka tudi čistilna akcija okrog Zbiljskega jezera v organizaciji TD Zbilje (z druženjem po dogodku, kjer pa bi bilo če le mogoče treba biti, da slišimo kaj novo vodstvo TD spreminja - recimo dostop do čolnov naj bi bilo zdaj treba članom vnaprej napovedati, sicer ne bi bilo dovoljeno itn., ampak ne bum uspel tudi tja), pa še kaj bi se našlo še kje drugje.
::'''Kar zadeva vlak''' kaže, da imate lahko nadomestni prevoz (tj. avtobus), '''ker vlak ne vozi''' ("šraufajo" progo, kot je videti, precej po vsej dolžini). To je zdaj zame problem, ker na nadomestni prevoz ne morem dati kolesa, mene pa pri daljši hoji še "zeza" levo koleno, čeprav se je kar nekaj reči zadnji čas izboljšalo. In kolikor vem od Medvod do Zbilj ob koncu tedna avtobus obmestnega prometa sploh ne vozi, tako da je javni promet tja tedaj bolj šepav (v vseh smislih;-)...
::'''Sicer pa''' (kot zadnjih nekaj let pogosto) '''zdaj tudi vam, udeležencem vašega foto sprehoda izdajam izrecno odredbo''' (prvo od treh, ki jih zadnjih nekaj let praviloma izdajam namesto lepih želja za novo leto, rojstne dneve in podobno):
::1. '''"Fajn" se potrudite, da se boste imeni "fajn". '''
::'''Pojasnila''':
::* Prvi "fajn" pomeni, kolikor v tistem trenutku morete, da vam kasneje ne bo žal za izpuščeno priložnostjo, da bi se imeli "fajn".
::* Drugi "fajn" pomeni dobro, prijetno, zdravo - ne le tisti hip ampak tudi na dolgi rok.
::* Kazenske sankcije so že vgrajene (če se vsaj malo ne potrudiš, zamujaš priložnosti da bi se imel lepo itn., in se kaznuješ sam... in inšpekcijski, sodni, kazenski aparat... ne povzroča nobenih stroškov, torej sprejemljivo tudi za Gorenjce, Škote, Savinjčane, Trentarje, Bohinjce, Zgornje Ziljane itn. ;-).
::'''Dosedanje izkušnje'''
::* Dosedaj še nihče, ki sem mu jo izrekel ni odgovoril, da je ne bo poskusil izvajati in večina je rekla, da se bodo potrudili; marsikdo pa je dodal še kaj, a o tem naslednjič.
::[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 5. oktober 2026 (CEST)
:::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]], @[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]: hvala obema za lepe želje :). Priložnosti bo še veliko, foto sprehodi pa v prihodnosti redna nekaj mesečna dejavnost bodoče Wikimedije Slovenije ;). Se veselim srečanja. Zgolj spremljajta naša socialna omrežja, Telegram skupino, ali pa tukaj pod našo lipo! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 15:53, 5. oktober 2026 (CEST)
== Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga ==
'''Slika v delu bloga Pavleta Kozjeka'''<ref name=Kozjek_Blog>{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/09/alna-knjiga.html|title=Pavle Kozjek - Žalna knjiga |access-date=22.9.2026}}</ref>, ki je ohranjen in katerega del je zdaj žalna knjiga, bi bila PMM primerna tudi za naslovno za članke o njem.
Kako bi bilo s pravicami? Kakšen bi bil tehnični postopek za vnos v zbirko slik? (Če bi bila vnešena tja, bi bila lahko z eno potezo vstavljena v info-polja večine jezikovnih različic čez WD - to sem že delal).
Sicer je Pavletov zvesti učenec Andrej iz enega od zapisov Andrej Pečjak... In mislim, da bom lahko še kaj iz govorov dodal v članke (slovenskega in kaj morda tudi v ostale jezike). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:40, 22. september 2026 (CEST)
:Na Zbirko se jo lahko naloži, če se pridobi [[:Predloga:SoglasjeVRT|dovoljenje za prosto uporabo od fotografa]], druga možnost je [[poštena uporaba]], v tem primeru se lahko slika naloži in uporabi le lokalno ([[:Slika:Boris Cibic 2012.JPG|primer]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:16, 22. september 2026 (CEST)
::Kar zadeva to sliko Pavleta Kozjeka torej poštena uporaba za začetek, kar bom najprej preizkusil v peskovniku (kako to narediti) in povprašal, če je to to.
::Tudi bom poskusil najti čas za obisk v Mačkov graben in da bom tam povprašal domače (ter Nado in Ano Karin), pa tudi Pečjakove če vedo (koga še vprašati), kdo je avtor te slike; če bo avtor dovolil, jo potem lahko čez WD vstavim v članke v vseh jezikih, kjer je uporabljeno primerno info polje (oseba, športnik, alpinist...).
::Vetrovko, v kateri je na tisti sliki, mi je pa Pavle podaril, ko je od sponzorja dobil novejšo in lažjo, pa rekel, da starega bojnega tovariša ne bi rad zavrgel, meni pa da bo še prišla prav in mi res je, večinoma med jadranji izven poletne sezone. Zdaj bi bilo treba obnoviti impregnacijo, ampak bom to vetrovko najprej ponudil planinskemu muzeju, če jih zanima in bodo sprejeli. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:53, 27. september 2026 (CEST)
== Your feedback wanted: Remove ''(Language link added:) and similar'' edits from Special:RecentChanges ==
''(Apologies for posting in English. You can help by translating it)''
Hello, I’m Danny from [[:en:w:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland’s]] [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects|Wikidata For Wikimedia Projects]] team.<br/>
We have been investigating and examining how Wikidata’s use in the [[Special:RecentChanges]] and [[Special:Watchlist]] pages can be made to be more useful, or less ‘noisy’ (fewer edits that have little value to the reader).
We are currently exploring to make a change in the volume and the type of Wikidata edits that appear in these pages, and '''we need your feedback''' to help us ensure this is a positive change for the Wikis and won’t disrupt your workflows.<br/>
Language links are also known as sitelinks or interlanguage links and describe when a Wikidata item is connected to a Wiki, adding it to the language dropdown tool for other connected Wikis.
[[File:Types of Lang Link changes.png|x350px|frame|A variety of "Language Link" edits as seen in the Recent Changes feed]]
The request for feedback is whether you support the removal of these language link edits from the Recent Changes and Watchlist feed, or would you oppose such a change and if so, why?
Please share you thoughts on the dedicated '''[[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|metawiki Talk page]]'''.
Further information about this change: [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Hide_Language_Link_edits]]
Thank you for any participation or feedback you give, -- [[m:User:Danny_Benjafield_(WMDE)|User:Danny Benjafield (WMDE)]] 17:16, 22. september 2026 (CEST)
<!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_test_list&oldid=31067455 -->
== Prošnja za pregled osnutka biografskega članka ==
Pozdravljeni. Sem Anže Langus Petrović in sem v svojem peskovniku pripravil osnutek članka o sebi: [[Uporabnik:Kecna11/Peskovnik]]. Zavedam se konflikta interesov, zato članka ne želim sam prestavljati v glavni imenski prostor. Osnutek sem poskušal napisati nevtralno in ga podpreti z neodvisnimi objavljenimi viri (RTV Slovenija, Delo, 24ur, Gorenjski glas, SIGIC, Baza slovenskih filmov idr.). Prosil bi za pregled relevantnosti, nevtralnosti in virov ter za mnenje, ali je osnutek primeren za objavo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 14:13, 24. september 2026 (CEST)
:{{ping|Kecna11}} osnutek žal ni primeren, saj v slovenski Wikipediji avtobiografski prispevki niso dobrodošli. Nadaljnji napotki so na [[Wikipedija:Avtobiografije]]. Problematična je tudi slika, ki verjetno ni avtoportret (ali pač?) in bi bilo treba razčistiti vprašanje avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:04, 24. september 2026 (CEST)
::Hvala za opozorilo. Fotografijo je posnel fotograf in mi jo podaril za uporabo, zato razumem, da sem jo na Commons napačno označil kot lastno delo. To bom popravil in z avtorjem uredil ustrezno dovoljenje za prosto licenco. Glede članka razumem tudi pripombo o avtobiografiji in ga ne bom sam prestavljal v glavni imenski prostor. Bi mi lahko prosim svetovali, ali osnutek pustim v peskovniku, da ga lahko neodvisni urednik pregleda oziroma po potrebi uporabi pri pripravi članka? Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 15:13, 24. september 2026 (CEST)
:::V peskovniku kar se mene tiče lahko ostane nekaj časa, vendar administratorji nismo čisto soglasni glede takih vsebin, tako da ga bo mogoče kdo drug izbrisal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:29, 24. september 2026 (CEST)
::::Hvala za pojasnilo. Ali obstaja možnost, da bi kdo od neodvisnih urednikov Wikipedije pregledal osnutek in, če presodi, da oseba izpolnjuje merila relevantnosti ter da so viri ustrezni, članek sam uredil in objavil? Sam vanj potem ne bi posegal. Če je za takšno prošnjo primernejše kakšno drugo mesto na Wikipediji, bom hvaležen tudi za napotilo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 16:38, 24. september 2026 (CEST)
:::::Kot piše na [[Wikipedija:Avtobiografije]], pravo mesto za take prošnje je [[Wikipedija:Želeni članki]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:27, 24. september 2026 (CEST)
== 📸Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji se je začel! ==
[[File:Wiki Loves Monuments in Slovenia 2026 invitation poster.png|thumb|alt=Wiki Loves Monuments 2026|250px|Obiščite stran natečaja|link=Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia]]
Natečaj poteka '''od 1. do 31. oktobra 2026''' in je namenjen fotografiranju ter prostemu dokumentiranju slovenske kulturne dediščine za uporabo na Wikipediji, Wikimedijini Zbirki in drugih projektih odprtega znanja.
K sodelovanju vabimo vse — tako izkušene fotografe kot ljubitelje fotografije. Fotografije lahko posnamete s fotoaparatom ali telefonom.
'''Pomembno!''' Fotografij '''ni treba posneti v času trajanja natečaja'''. Sodelujete lahko tudi s starejšimi fotografijami, če ustrezajo pravilom natečaja.
Fotografije kulturnih spomenikov iz vse Slovenije lahko naložite v Wikimedijino Zbirko in jih prijavite v natečaj. Najlažje to storite [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznami spomenikov|z uporabo naših seznamov]], kjer zgolj kliknite na gumb '''Naloži''' zraven svojega spomenika, s čimer se bo vaša slika pravilno kategorizirala.
🏆 Najboljše fotografije bo izbrala '''strokovna žirija''', izbrane fotografije pa bodo sodelovale tudi v '''mednarodnem delu natečaja Wiki Loves Monuments'''.
* [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|'''Stran natečaja in pravila''']]
* [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|'''Fotografski sprehod po Škofji Loki – 10. oktober''']]
📷 '''10. oktobra bomo organizirali fotografski sprehod''', na katerem bomo skupaj raziskovali in fotografirali kulturno dediščino [[:sl:Škofja Loka|Škofje Loke]]. Udeležba je brezplačna, vabljeni pa so vsi zainteresirani fotografi.
Več informacij in prijavnico na fotografski sprehod [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|najdete tukaj]].
📱 Za aktualne informacije, objave in novice o natečaju nas spremljajte na:
* [https://www.instagram.com/wikimediasl Instagramu]
* [https://www.facebook.com/groups/19992580660/ Facebooku]
* [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]
* [https://t.me/sl_wiki Telegramu]
Ključne informacije in novosti bodo objavljene tudi na [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|strani natečaja v Wikimedijini Zbirki]].
Veselimo se vaših fotografij!
-- Organizacijska ekipa Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji
— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup>
ltj787e0e8fhkwjgj42wpebc9wjbe0c
Fajfar
0
282858
6761822
6509243
2026-10-07T16:43:50Z
~2026-44996-51
264415
/* Znani nosilci priimka */
6761822
wikitext
text/x-wiki
'''Fajfar''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki je ga po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 624 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 416. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Damir Fajfar]], dirigent
*[[Gregor Fajfar]], fotograf
*[[Iztok Fajfar]] (*1967), elektronik, računalnikar, univ. prof. (ml. /st.?)
* [[Janez Fajfar]] (*1955), etnolog, gostinec, župan občine Bled
* [[Peter Fajfar]] (*1943), gradbenik, univ. profesor in akademik
*[[Peter Fajfar (metalurg)|Peter Fajfar]] (*1958), metalurg in športni delavec (veslaštvo)
*[[Simona Fajfar]], novinarka
*[[Tanja Fajfar]] (*1978), jezikoslovka, terminologinja
* [[Tone Fajfar]] (1913—1981), sindikalist, partizan prvoborec, politik in publicist
* [[Vinko Fajfar]], kolesar
== Glej tudi ==
* priimek [[Fajfer]] (npr. [[Svjetlana Fajfer]])
* priimka [[Pfajfar]] in [[Pfeifer]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Fajfar}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
sggxz4xkq1psylv61qz8mgeyav22lzv
Raymond-Charles-Emile Desre
0
286963
6761745
5934892
2026-10-07T12:00:57Z
Engelbert
76895
pp
6761745
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Raymond-Charles-Emile Desre
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1946
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Raymond-Charles-Emile Desre''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[18. julij]] [[1888]], † [[4. januar]] [[1976]].
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Desre/Raymond-Charles-Emile/France.html Generals.dk] {{ikona en}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Desre, Raymond-Charles-Emile}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
phbm7u8k855bgbhi71sq40d8lu4zl6h
Alain-Robert-Etienne Devaux
0
286964
6761995
6098417
2026-10-08T06:29:06Z
Engelbert
76895
pp, nk
6761995
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Alain-Robert-Etienne Devaux
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1955
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Alain-Robert-Etienne Devaux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1. november]] [[1895]], † [[9. julij]] [[1962]].
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Devaux/Alain-Robert-Etienne/France.html Generals.dk] {{ikona en}}
{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Devaux, Alain-Robert-Etienne}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
2mm0fsnkkkcvkme974id9xgrlvk47go
6761996
6761995
2026-10-08T06:29:23Z
Engelbert
76895
dodal [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6761996
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Alain-Robert-Etienne Devaux
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1955
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Alain-Robert-Etienne Devaux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1. november]] [[1895]], † [[9. julij]] [[1962]].
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Devaux/Alain-Robert-Etienne/France.html Generals.dk] {{ikona en}}
{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Devaux, Alain-Robert-Etienne}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]
loktfgfr7lrxn12qr8ax2xmr2ksitp1
Jean-Victor-Adrien Deverre
0
286965
6761997
5930942
2026-10-08T06:32:11Z
Engelbert
76895
pp, koda za sklice, nk
6761997
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Jean-Victor-Adrien Deverre
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Jean-Victor-Adrien Deverre''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. april]] [[1893]], † [[20. januar]] [[1973]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Deverre/Jean-Victor-Adrien/France.html Generals.dk] {{ikona en}}
{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Deverre, Jean-Victor-Adrien}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
fibo0prtltj81a6d91w8eh2rx9ra984
6761998
6761997
2026-10-08T06:32:28Z
Engelbert
76895
dodal [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6761998
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Jean-Victor-Adrien Deverre
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Jean-Victor-Adrien Deverre''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. april]] [[1893]], † [[20. januar]] [[1973]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Deverre/Jean-Victor-Adrien/France.html Generals.dk] {{ikona en}}
{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Deverre, Jean-Victor-Adrien}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]
bifikdu8ien3jz5ihuflj7fi1b8vev5
Paul-Arsène-Gérard Devinck
0
286966
6762089
5934324
2026-10-08T10:28:51Z
Engelbert
76895
pp
6762089
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Paul-Arsène-Gérard Devinck
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–[[1951]]
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Paul-Arsène-Gérard Devinck''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. avgust]] [[1892]], † [[29. maj]] [[1960]].
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Devinck/Paul-Ars%C3%A8ne-G%C3%A9rard/France.html Generals.dk] {{ikona en}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Devinck, Paul-Arsène-Gérard}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
epvoakcumc0bl9gabr8azt5jm3id8bs
Henri-Antoine Didelet
0
286967
6762090
5930036
2026-10-08T10:34:06Z
Engelbert
76895
pp, nk
6762090
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Henri-Antoine Didelet
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Henri-Antoine Didelet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[20. november]] [[1886]], † [[17. maj]] [[1945]].
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Didelet/Henri-Antoine/France.html Generals.dk] {{ikona en}}
{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Didelet, Henri-Antoine}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški atašeji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]
1apbaaueiqu0x3qoa9ggabjdlhdf93c
Pierre-Désiré-Robert Didio
0
286968
6762118
5934528
2026-10-08T11:28:01Z
Engelbert
76895
pp, koda za sklice
6762118
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Pierre-Désiré-Robert Didio
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Pierre-Désiré-Robert Didio''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[13. februar]] [[1880]], † [[30. oktober]] [[1955]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Didio/Pierre-D%C3%A9sir%C3%A9-Robert/France.html Generals.dk] {{ikona en}}
{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Didio, Pierre-Désiré-Robert}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]
guujhmzopc946ohu8kdezeo1wy1hsmr
Andre-Marie-François Dody
0
286969
6762126
6337501
2026-10-08T11:32:45Z
Engelbert
76895
pp
6762126
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Andre-Marie-François Dody
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1946
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Andre-Marie-François Dody''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[6. oktober]] [[1887]], † [[2. junij]] [[1960]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Dody/Andr%C3%A9-Marie-Fran%C3%A7ois/France.html Generals.dk] {{ikona en}}
{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Dody, Andre-Marie-François}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojaški guvernerji Metza]]
fdvvaniv9mivatpyvhkdrceeyaa4viy
6762129
6762126
2026-10-08T11:34:04Z
Engelbert
76895
+ 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6762129
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Andre-Marie-François Dody
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1946
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Andre-Marie-François Dody''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[6. oktober]] [[1887]], † [[2. junij]] [[1960]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Dody/Andr%C3%A9-Marie-Fran%C3%A7ois/France.html Generals.dk] {{ikona en}}
{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Dody, Andre-Marie-François}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojaški guvernerji Metza]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]]
58q5wjgm8zrc2fnzkpwtpf0kl08hjk8
Émile-Auguste-Marie Doizelet
0
286970
6762130
5939913
2026-10-08T11:38:27Z
Engelbert
76895
pp, koda za sklice, nk
6762130
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Émile-Auguste-Marie Doizelet
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Émile-Auguste-Marie Doizelet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[11. julij]] [[1879]], † [[30. april]] [[1948]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Doizelet/%C3%89milie-Auguste-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}}
{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Doizelet, Emile-Auguste-Marie}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
sfrzif5rzpj6nm7osvls6or3mk4vtzo
Charles-René Donnio
0
286971
6762138
5927171
2026-10-08T11:53:21Z
Engelbert
76895
pp
6762138
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Charles-René Donnio
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Charles-René Donnio''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[29. januar]] [[1881]], † [[10. oktober]] [[1975]].
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Donnio/Charles-Ren%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}}
{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Donnio, Charles-René}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
4lbstaam3o5zpptdj1whwy169o28mpd
Gros (priimek)
0
289316
6761788
6127570
2026-10-07T14:26:30Z
~2026-45085-22
264465
/* Znani slovenski nosilci priimka */
6761788
wikitext
text/x-wiki
:''Za tujo različico priimka glej [[Gross]].''
{{drugipomeni2|Gros}}
'''Gros''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 658 oseb.
== Znani slovenski nosilci priimka ==
* [[Ana Gros]] (*1991), rokometašica
* [[Anton Gros]] (*1936), gospodarstvenik
* [[Anže Gros]] (*2002), smučarski tekač
* [[Davorin Gros]] (1897−1989), pravnik, odvetnik
* Davorin Gros, amaterski slikar
* [[Jelko Gros]] (*1961), trener smučarskih skokov in športni delavec
* [[Marjan Gros]] (*1934), klinični biokemik
* [[Mladen Gros]] (*1941), fizik
* [[Natalija Gros]] (*1984), slovenska športna plezalka
* [[Nataša Gros]] (*1965), kemičarka
* [[Nuša Gros]], višja fizioterapevtka URI Soča, častna članica DMBTS
* [[Ožbolt Gros]] ( elektrotehnik
* [[Severin Gros]] (1829 benediktinec, izseljenec
* [[Tatjana Gros]] (1948−2016), pevka zabavne glasbe
* [[Vitomir Gros]] (*1942), podjetnik-obrtnik in politik
== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[Antonie-Jean Gros]] (1771—1835), francoski slikar
* [[Jean-Baptiste Louis Gros]] (1793—1870), francoski slikar
* [[Justin-Paul-Louis Gros]] (1886—1956), francoski general
* [[Piero Gros]] (*1954), italijanski alpski smučar
== Glej tudi ==
* priimek [[Gross]]
* priimek [[Grosar]]
* priimek [[Grosek]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Gros}}
{{priimek|Gros}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
3i2ml0rxtj7uxkxf7i01gldjstfizro
Uniformni polieder
0
297199
6761970
6619699
2026-10-08T00:45:22Z
Д.Ильин
115952
6761970
wikitext
text/x-wiki
{{multiple image
| align = right
| total_width = 400
| perrow = 3
| image1 = Triangular prism.svg
| image2 = Square antiprism.png
| image3 = Tetrahedron.jpg
| image4 = Cuboctahedron.png
| image5 = Small stellated dodecahedron.png
| image6 = Snub dodecadodecahedron.png
| footer = Primeri uniformnih poliedrov
}}
'''Uniformni polieder''' je [[polieder]], ki ima za [[stranska ploskev|stranske ploskve]] [[pravilni mnogokotnik|pravilne mnogokotnike]], ki so [[tranzitivnost|prehodni]] na svojih [[oglišče|ogliščih]] (to pomeni, da obstaja [[togi premik]] (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega). To pomeni tudi, da so vsa oglišča [[skladnost (geometrija)|skladna]]. Poliedri imajo visoko stopnjo zrcalne in rotacijske [[simetrija|simetrije]].
Uniformni poliedri so lahko:
* [[pravilni polieder|pravilni]], če so stranske ploskve in robovi prehodni
* [[kvazipravilni polieder|kvazipravilni]], če so robovi prehodni, niso pa prehodne stranske ploskve
* [[polpravilni polieder|polpravilni]] pa so, če robovi niso prehodni, niti stranske ploskve niso prehodne.
Poznamo konveksne:
* 5 [[platonsko telo|platonskih teles]], ki so pravilni poliedri
* 13 [[Arhimedsko telo|arhimedskih teles]] od kateri sta 2 kvazipravilna in 11 polpravilnih
in zvezdne poliedre od katerih so:
* 4 [[Kepler-Poinsotov polieder]], ki so pravilni nekonveksni poliedri
* 53 [[uniformni zvezdni polieder]] od katerih je 5 kvazipravilnih in 48 polpravilnih
* 1 zvezdni polieder, ki ga je našel ameriški gradbenik in arhitekt [[John Skilling]] (1921–1998).
Znanih je tudi neskončno število uniformnih [[prizmatičen uniformni polieder|prizmatičnih in antiprizmatičnih oblik]] med katerimi so konveksne in zvezdne oblike.
[[dualni polieder|Dualni poliedri]] uniformnih poliedrov imajo [[izoedrska oblika|prehodne stranske ploskve]] ali lahko rečemo tudi, da so izoedrski. Imajo tudi pravilne [[slika oglišč|slike oglišč]] ter jih tako razvrstimo skupaj z dualnimi uniformnimi poliedri. Dualno telo pravilnega poliedra je tudi pravilen. Dualna telesa arhimedskih teles pa pravimo, da so [[Catalanovo telo|Catalanova telesa]].
== Razvoj ==
[[platonsko telo|Platonska telesa]] so poznali že v [[Antična Grčija|Antični Grčiji]]. Proučevali so jih že [[Platon]] (427 pr. n. št–437 pr. n. št., [[Teetet (matematik)|Teetet]] (417 pr. n. št.–369 pr. n. št.) in [[Evklid]] (okoli 365 pr. n. št.–275 pr. n. št.).
* [[Johannes Kepler]] (1571–1630) je bil prvi, ki je objavil popoln seznam [[arhimedsko telo|arhimedskih teles]] kmalu za tem, ko je bilo prvotno delo [[Arhimed]]a izgubljeno.
'''Pravilni zvezdni poliedri''':
* Kepler je odkril še dva pravilna [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotova poliedra]].
Pozneje (v letu 1809) je [[Louis Poinsot]] (1777–1859) odkril še dva.
'''Ostalih 53 nepravilnih zvezdnih poliedrov'''
* Od ostalih 53 jih je v letu 1881 Albert Badoureau odkril še 36, [[Edmund Hess]] (1843–1903) je odkril še dva in Pitch (1930–1932) jih je neodvisno v letu 1881 odkril še 18, vendar odkritja ni objavil, od teh jih je bilo 15 že prej odkritih.
* Geometer [[H.S.M. Coxeter]] (1907–2003) je odkril še preostalih dvanajst v sodelovanju z [[J. C. P. Miller|J. C. P. Millerjem]] (1930–1932), kar pa ni bilo objavljeno. M. S. in H. C. Lonquet-Higgins sta jih neodvisno odkrila še 11.
* Coxeter, Lonquet-Higgins in Miller so v letu 1954 objavili seznam uniformnih poliedrov
* [[Sopov]] je dokazal. Da je njihov seznam popoln.
* Leta 1970 je v knjigi ''[[Polyhedron models]]'' (''Modeli poliedrov''), ki prikazuje vseh 75 neprizmatičnih uniformnih poliedrov, od katerih jih mnogo prej še ni bilo objavljenih. Imena pa jim je dal [[Norman Johson (matematik)|Norman Johnson]] (rojen 1930).
* [[Skilling]] (1921–1998) <ref>http://rsta.royalsocietypublishing.org/content/278/1278/111{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je v letu 1975 preveril to trditev in pokazal, da takrat, ko se sprosti definicijo toliko, da se omogoči tudi hkratnost robov in se s tem dobi še eno možnost za telo.
* V letu 1993 je Zvi Har'El pripravil popolno kalejdoskopsko konstrukcijo za uniformne poliedre in njihove duale s pomočjo računalniškega programa, ki se je imenoval '''Kaleido'''. Vse je združil v dokumentu ''Uniform Solution for Uniform Polyhedra'', kjer je oštevilčil oblike s številkami od 1 do 80.
* Prav tako je v letu 1993 R. Mäder prenesel to Kaleido rešitev v program [[Mathematica]] z drugačnim načinom številčenja.
* V letu 2002 je Peter W. Messer odkril najmanjšo množico zaprtih oblik izrazov, ki določajo glavne in metrične količine za vsak uniformni polieder, dane s samo [[Wythoffov simbol|Wythoffovim simbolom]] <ref>[http://www.springerlink.com/content/me48wm7823jhdcpe/fulltext.pdf?page=1 Closed-Form Expressions for Uniform Polyhedra and Their Duals, Peter W. Messer, Discrete Comput Geom 27:353–375 (2002)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>.
== Uniformni zvezdni poliedri ==
{{glavni|uniformni zvezdni polieder}}
57 neprizmatičnih nekonveksnih oblik se dobi s pomočjo Wythoffove konstrukcije in s pomočjo [[Schwarzev trikotnik|Schwarzevih trikotnikov]]
== Konveksne oblike po Wythoffovi konstrukciji ==
Konveksne uniformne poliedre lahko imenujemo po operacijah [[Wythoffova konstrukcija|Wythoffove konstrukcije]].
Podrobnejši načini Wythoffove konstrukcije so podani spodaj za vsako simetrijsko grupo posebej.
Z Wythoffovo konstrukcijo se dobijo ponovitve, ki nastanejo zaradi oblike z najnižjo simetrijo. Kocka in kvadratna prizma sta pravilna poliedra. [[Oktaeder]] in tristrana antiprizma sta tudi pravilna poliedra. [[Oktaeder]] je ''rektificirani tetraeder''. Mnogi poliedri so ponovitve začetnih različnih konstrukcij in se jih različno obarva.
Wythoffova konstrukcija se lahko uporabi za uniformne poliedre in [[sferni polieder|uniformno tlakovanje na sferi]]. Zaradi tega so prikazane slike obeh možnosti. Sferno tlakovanje vključuje [[hozoeder|hozoedre]] in [[dieder|diedre]], ki pa so degenerirani poliedri.
Te simetrijske grupe nastajajo iz zrcalnih [[točkovne grupe v treh razsežnostih|točkovnih grup v treh razsežnostih]]. Vsako lahko prikažemo z osnovnim trikotnikom (p q r), kjer je p>1, q>1, r>1 in 1/p+1/q+1/r<1.
* [[tetraedrska simetrija]] (3 3 2) red 24
* [[oktaedrska simetrija]] (4 3 2) red 48
* [[ikozaedrska simetrija]] (5 3 2) red 120
* [[diedrska simetrija]] (n 2 2) za vse n = 3,4,5.... red 4n
Ostale nezrcalne oblike se lahko konstruira s pomočjo operacije [[alternacija (geometrija)|alternacije]], ki jo uporabimo za poliedre s parnim številom stranic.
Razen vseh prizem z [[diedrska simetrija|diedrsko simetrijo]] nam lahko postopek Wythoffove konstrukcije doda še dva pravilna razreda, ki pa postaneta izrojena kot poliedra. To sta [[dieder]] in [[hozoeder]]. Prvi ima samo dve stranski ploskvi, drugo pa samo dve oglišči. Prisekanje hozoedra nam da prizmo.
V spodnjem pregledu imajo uniformni poliedri oznake (indekse) od 1 do 18 za neprizmatične oblike, ker so predstavljeni v pregledih s simetrijsko obliko. Ponovljene oblike so v oklepajih.
Neskončna množica prizmatičnih oblik je označena s štirimi družinami:
# [[hozoeder|hozoedri]] H<sub>2...</sub> samo kot sferno tlakovanje
# [[dieder|diedri]] D<sub>2...</sub> samo kot sferno tlakovanje
# [[prizma|prizme]] P<sub>2...</sub>
# [[antiprizma|antiprizme]] A<sub>3...</sub>
== Skupna preglednica ==
{| class="wikitable" width=640
|-
![[Norman Johnson (matematik)|Johnsonovo]] ime
!Starševsko telo
![[prisekanost (geometrija)|Prisekano]]
![[rektifikacija (geometrija)|Rektificirano]]
![[biprisekanost|Biprisekano]]
!Birektificirano
!Kantelirano
![[omniprisekanost|Omniprisekano]]<BR>(<small>kantiprisekano
</small>)
!Prirezano
|-
!rowspan=2|Razširjen<BR>[[Schläflijev simbol]]
!<math>\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>r\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
!<math>s\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|-
!t<sub>0</sub>{p,q}
!t<sub>0,1</sub>{p,q}
!t<sub>1</sub>{p,q}
!t<sub>1,2</sub>{p,q}
!t<sub>2</sub>{p,q}
!t<sub>0,2</sub>{p,q}
!t<sub>0,1,2</sub>{p,q}
!s{p,q}
|-
![[Wythoffov simbol]]<BR>p-q-2
! q | p 2
! 2 q | p
! 2 | p q
! 2 p | q
! p | q 2
! p q | 2
! p q 2 |
! | p q 2
|-
![[Coxeter-Dinkinov diagram]]
!{{CDD|node_1|p|node|q|node}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|q|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|q|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|q|node_1}}
!{{CDD|node|p|node|q|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node|q|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1}}
!{{CDD|node_h|p|node_h|q|node_h}}
|-
![[Konfiguracija oglišča|Slika oglišča]]
!p<sup>q</sup>
!(q.2p.2p)
!(p.q.p.q)
!(p. 2q.2q)
!q<sup>p</sup>
!(p. 4.q.4)
!(4.2p.2q)
!(3.3.p. 3.q)
|-
|[[tetraedrska simetrija|tetraedrska]]<BR>3-3-2
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|64px]]<BR>[[tetraeder|{3,3}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t01.svg|64px]]<BR>[[prisekani tetraeder|(3.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|64px]]<BR>[[oktaeder|(3.3.3.3)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|64px]]<BR>[[prisekani tetraeder|(3.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|64px]]<BR>[[tetraeder|{3,3}]]
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-t02.svg|64px]]<BR>[[kubooktaeder|(3.4.3.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t012.svg|64px]]<BR>[[prisekani oktseder|(4.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-s012.svg|64px]]<BR>[[ikozaeder|(3.3.3.3.3)]]
|-
|[[oktaedrska simetrija|oktaedrska]]<BR>4-3-2
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|64px]]<BR>[[kocka|{4,3}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.svg|64px]]<BR>[[prisekana kocka|(3.8.8)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|64px]]<BR>[[kubooktaeder|(3.4.3.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|64px]]<BR>[[prisekani oktaeder|(4.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|64px]]<BR>[[oktaeder|{3,4}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|64px]]<BR>[[mali rombikubooktaeder|(3.4.4.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.png|64px]]<BR>[[prisekani kubooktaeder|(4.6.8)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|64px]]<BR>[[prirezana kocka|(3.3.3.3.4)]]
|-
|[[ikozaedrska simetrija|ikozaedrska]]<BR>5-3-2
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|64px]]<BR>[[dodekaeder|{5,3}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t01.png|64px]]<BR>[[prisekani dodekaeder|(3.10.10)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.png|64px]]<BR>[[ikozidodekaeder|(3.5.3.5)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.png|64px]]<BR>[[prisekani ikozaeder|(5.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|64px]]<BR>[[ikozaeder|{3,5}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t02.png|64px]]<BR>[[rombiikozidodekaeder|(3.4.5.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t012.png|64px]]<BR>[[prisekani ikozidodekaeder|(4.6.10)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-s012.png|64px]]<BR>[[prirezani dodekaeder|(3.3.3.3.5)]]
|}
in primeri diedrskih simetrij:
{| class="wikitable"
|-
!(p 2 2)
!Starševsko telo
!Prisekano
!Rektificirano
!Biprisekano
!Birektificirano
!Kantelirano
!Omniprisekano<BR>(<small>kantiprisekano</small>)
!Prirezano
|-
!rowspan=2|Razširjen<BR>[[Schläflijev simbol]]
!<math>\begin{Bmatrix} p , 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p , 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} 2 , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} 2 , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>r\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>s\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
|-
!t<sub>0</sub>{p,2}
!t<sub>0,1</sub>{p,2}
!t<sub>1</sub>{p,2}
!t<sub>1,2</sub>{p,2}
!t<sub>2</sub>{p,2}
!t<sub>0,2</sub>{p,2}
!t<sub>0,1,2</sub>{p,2}
!s{p,2}
|-
![[Wythoffov simbol]]
! 2 | p 2
! 2 2 | p
! 2 | p 2
! 2 p | 2
! p | 2 2
! p 2 | 2
! p 2 2 |
! | p 2 2
|-
![[Coxeter-Dinkinov diagram]]
!{{CDD|node_1|p|node|2|node}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|2|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|2|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|2|node_1}}
!{{CDD|node|p|node|2|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node|2|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|2|node_1}}
!{{CDD|node_h|p|node_h|2x|node_h}}
|-
![[Konfiguracija oglišča|Slika oglišča]]
!p<sup>2</sup>
!(2.2p.2p)
!(p. 2.p. 2)
!(p. 4.4)
!2<sup>p</sup>
!(p. 4.2.4)
!(4.2p.4)
!(3.3.p. 3.2)
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(2 2 2)
| [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>[[dieder|{2,2}]]
| 2.4.4
| [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>2.2.2.2
| <BR>4.4.2
| [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,2}]]
| 2.4.2.4
| [[Slika:tetragonal prism.png|64px]]<BR>4.4.4
| [[Slika:Linear antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.2
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(3 2 2)
| [[Slika:Trigonal dihedron-1.svg|64px]]<BR>[[dieder|{3,2}]]
| [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.6.6
| 2.3.2.3
| [[Slika:triangular prism.png|64px]]<BR>4.4.3
| [[Slika:Trigonal hosohedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,3}]]
| 2.4.3.4
| [[Slika:Spherical truncated trigonal prism.svg|64px]]<BR>4.4.6
| [[Slika:trigonal antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.3
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(4 2 2)
| [[dieder|{4,2}]]
| 2.8.8
| 2.4.2.4
| [[Slika:Tetragonal prism.png|64px]]<BR>4.4.4
| [[Slika:4hosohedron.svg|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,4}]]
| 2.4.4.4
| [[Slika:octagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.8
| [[Slika:Square antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.4
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(5 2 2)
| [[dieder|{5,2}]]
| 2.10.10
| 2.5.2.5
| [[Slika:pentagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.5
| [[hozoeder|{2,5}]]
| 2.4.5.4
| [[Slika:decagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.10
| [[Slika:pentagonal antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.5
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(6 2 2)
| [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>[[dieder|{6,2}]]
| [[Slika:Dodecagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.12.12
| [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.6.2.6
| [[Slika:Spherical hexagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.6
| [[Slika:Hexagonal hosohedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,6}]]
| [[Slika:Spherical truncated trigonal prism.svg|64px]]<BR>2.4.6.4
| [[Slika:Spherical truncated hexagonal prism.svg|64px]]<BR>4.4.12
| [[Slika:Spherical hexagonal antiprism.svg|64px]]<BR>3.3.3.6
|}
=== Operatorji za Wythoffovo konstrukcijo ===
{|width=640|
|[[Slika:Wythoffian construction diagram_sl.png|320px]]
|[[Slika:Polyhedron truncation example3_sl.png|320px]]<BR>Zgledi za oblike od [[kocka|kocke]] do [[oktaeder|oktaedra]]
|}
{|width=750 class="wikitable"
!Operacija
!colspan=2|Razširjeni<BR>[[Schläflijev simbol|Schläflijevi simboli]]
![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-<BR>Dinkinov<BR>diagram]]
!Opis
|-
!width=150|Starševsko telo
|width=80| t<sub>0</sub>{p,q}
| <math>\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node|q|node}}
|za poljubni pravilni polieder ali tlakovanje
|-
! [[Rektifikacija (geometrija)|Rektifikacija]]
| t<sub>1</sub>{p,q}
| <math>\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node|p|node_1|q|node}}
|Robovi so popolnima prirezani v točke. Poliedri imajo kombinirane stranske ploskve svojega starševskega telesa in njegovega duala.
|-
!Birektifikacija<BR>tudi [[Dualni polieder|dual]]
| t<sub>2</sub>{p,q}
| <math>\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node|p|node|q|node_1}}
|[[Slika:Dual Cube-Octahedron.svg|100px|right]] Birektificiranost (tudi za dual) je nadaljevanje prisekanja tako, da so prvotne stranske ploskve zmanjšane do točk. Nove stranske ploskve nastanejo pod vsakim starševskim ogliščem. Število robov ostane nespremenjeno in se zavrti za 90º. Dualno telo pravilnega poliedra {p, q} je tudi pravilni polieder {q, p}.
|-
![[Prisekanost (geometrija)|Prisekanost]]
| t<sub>0,1</sub>{p,q}
| <math>t\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node_1|q|node}}
|Vsako prvotno oglišče je odrezano, z nastankom nove stranske ploskve se izpopolni praznina. Prisekanje ima prostostno stopnjo, ki ima rešitev za kreiranje uniformnega prisekanega poliedra. Polieder ima svoje prvotne stranske ploskve podvojene ter vsebuje stranske ploskve duala.<BR>[[Slika:Cube truncation sequencexx.svg|400px]]
|-
!'''Biprisekanost'''
| t<sub>1,2</sub>{p,q}
| <math>t\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node|p|node_1|q|node_1}}
|isto kot prisekani dual.
|-
! [[Kantelacija (geometrija)|Kanteliranost]]<BR>(ali rombiranost)<BR>(tudi [[razširitev (geometrija)|razširjenost]])
| t<sub>0,2</sub>{p,q}
| <math>r\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node|q|node_1}}
|Razen prisekanja oglišč je vsak prvotni rob nagnjen zaradi novega pravokotne stranske ploskve, ki se pojavi namesto njega. Uniformna kantelacija je približno na polovici med starševsko in dualno obliko.<BR>[[Slika:Cube cantellation sequence sl.svg|400px]]
|-
![[omniprisekan polieder|Omniprisekanost]]<BR>(ali kantiprisekanost)
| t<sub>0,1,2</sub>{p,q}
| <math>t\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1}}
|Prisekanost in kantelacija sta uporabljeni skupaj, da bi ustvarili omniprisekano obliko, ki podvoji stranice stranskih ploskev starševskega telesa in podvoji stranice stranskih ploskev ter kvadratov, kjer so bili prvotni robovi.
|-
![[Alternacija (geometrija)#Snub (snubifikacija, prirezanost)|Prirezanost]]
| s{p,q}
| <math>s\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_h|p|node_h|q|node_h}}
|Prirezane oblike zavzamejo omniprisekanost in pri tem rektificirajo vsako drugo oglišče. (ta operacije je možna samo, če ima polieder parno število stranskih ploskev) Vse prvotne stranske ploskve končajo tako, da dobimo samo polovico stranic, kvadrati pa se izrodijo v robove. Ker ima omniprisekana oblika 3 stranske ploskve/oglišče nastanejo novi trikotniki. Pogosto je to izmenično facetiranje popačeno, tako, da se konča kot uniformni poliedri. Možnost kasnejših sprememb je odvisna od stopnje prostosti.<BR>[[Slika:Snubcubes in grCO_sl.svg|400px]]
|}
=== (3 3 2) T<sub>d</sub> tetraedrska simetrija ===
[[Tetraedrska simetrija]] sfere generira 5 uniformnih poliedrov in šesto obliko s pomočjo operacije prirezovanja.
Tetraedrsko simetrijo lahko prikažemo s pomočjo osnovnega trikotnika z enim ogliščem s tremi zcali, ki jih prikažemo s simbolom (3 3 2). Lahko jih tudi prikažemo s [[Coxeterjeva grupa|Coxeterjevo grupo]] A<sub>2</sub> or [3,3] in seveda s [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovim diagramom]]: {{CDD|node|3|node|3|node}}.
Obstaja 24 trikotnikov, ki jih vidimo na stranskih ploskvah [[tetrakisni heksaeder|tetrakisnega heksaedra]] in izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi:
:[[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|100px]] [[Slika:Tetrahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group td.svg|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Graf<BR>A<sub>3</sub>
!rowspan=2|Graf<BR>A<sub>2</sub>
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Oglišč<BR>slika]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(4)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2||node}}<BR>[2]<BR>(6)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(4)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!1
|align=center|[[tetraeder]] (tet)
|[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t0-1-.svg|50px]]
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node|3|node}}<BR>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
|
| 4
| 6
| 4
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![1]
|align=center|birektificiran tetraeder (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]])
|[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>2</sub>{3,3}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 4
| 6
| 4
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!2
|align=center|rektificiran tetraeder (oct)<BR>(isto kot [[oktaeder]])
|[[Slika:3-simplex t1.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t1 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t1-1-.svg|50px]]
|[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 8
| 12
| 6
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!3
|align=center|[[prisekani tetraeder]] (tut)
|[[Slika:3-simplex t01.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t01 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t01.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t01-1-.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![3]
|align=center|biprisekani tetraeder (tut)<BR>(isto kot [[prisekani tetraeder]])
|[[Slika:3-simplex t01.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t01 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t12.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>1,2</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!4
|align=center|kanteliran tetraeder (co)<BR>(isto kot [[kubooktaeder]])
|[[Slika:3-simplex t02.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t02 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 14
| 24
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!5
|align=center|omniprisekani tetraeder (toe)<BR>(isto kot [[prisekani oktaeder]])
|[[Slika:3-simplex t012.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t012 A2.svg|50px]]
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-t012.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t012.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!6
|align=center|prirezana kocka (ike)<BR>(isto kot [[ikozaeder]])
|[[Slika:icosahedron graph A3.png|50px]]
|[[Slika:icosahedron graph A2.png|50px]]
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-s012.svg|50px]]
| [[Slika:Spherical snub tetrahedron.svg|50px]]
|[[Slika:Icosahedron vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|3|node_h|3|node_h}}<BR>s{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 20
| 30
| 12
|}
=== (4 3 2) O<sub>h</sub> oktaedrska simetrija ===
[[Oktaedrska simetrija]] sfere generira 7 uniformnih poliedrov in še tri z alternacijo. Štirje od teh oblik so ponovitve tetraedrske simetrije iz preglednice zgoraj.
Oktaedrsko simetrijo se lahko prikaže s pomočjo osnovnega trikotnika (4 3 2) tako, da se upošteva zrcala na vsakem oglišču. Lahko se jih prikaže tudi kot [[Coxeterjeva grupa|Coxeterjevo grupo]] B<sub>2</sub> ali [4,3] in kot [[Coxeter-Dinkinov diagram]]: {{CDD|node|4|node|3|node}}.
Obstaja 48 trokotnikv, ki se jih vidi na stranskih ploskvah [[disdiakisni dodekaeder|disdiakisnega dodekaedra]] in izmenoma pobarvanih trikotnikov na sferi:
:[[Slika:Disdyakisdodecahedron.jpg|100px]] [[Slika:Octahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group oh.svg|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Graf<BR>B<sub>3</sub>
!rowspan=2|Graf<BR>B<sub>2</sub>
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|4|node|2}}<BR>[4]<BR>(8)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|2|node}}<BR>[2]<BR>(12)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(6)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!7
|align=center|[[kocka]] (kocka)
|[[Slika:3-cube t0.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t0 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node|3|node}}<BR>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
|
| 6
| 12
| 8
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![2]
|align=center|[[oktaeder]] (oct)
|[[Slika:3-cube t2.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t2 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node|3|node_1}}<BR>{3,4}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 8
| 12
| 6
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
![4]
|align=center|rektificirana kocka (co)<BR>rektificiran oktaeder<BR>([[kubooktaeder]])
|[[Slika:3-cube t1.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t1 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t1.svg|50px]]
|[[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_1|3|node}}<BR>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 14
| 24
| 12
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!8
|align=center|[[prisekana kocka]] (tic)
|[[Slika:3-cube t01.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t01 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t01.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated cube vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![5]
|align=center|[[prisekani oktaeder]] (toe)
|[[Slika:3-cube t12.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t12 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t12.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,4}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!9
|align=center|kantelirana kocka (sirco)<BR>kanteliran oktaeder<BR>[[rombikubooktaeder]]
|[[Slika:3-cube t02.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t02 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
| 26
| 48
| 24
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!10
|align=center|omniprisekana kocka (girco)<BR>omniprisekani oktaeder<BR>[[prisekani kubooktaeder]]
|[[Slika:3-cube t012.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t012 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t012.svg|50px]]
|[[Slika:Great_rhombicuboctahedron_vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 26
| 72
| 48
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
![6]
|align=center|alternirani prisekani oktaeder (ike)<BR>(isto kot [[ikozaeder]])
|[[Slika:3-cube h01.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube h01 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-h01.svg|50px]]
|[[Slika:Spherical alternated truncated octahedron.png|50px]]
|[[Slika:Icosahedron vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_h|3|node_h}}<BR>h<sub>0,1</sub>{3,4}
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 20
| 30
| 12
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
![1]
|align=center|alternirana kocka (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]])
|[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|4|node|3|node}}<BR>h{4,3}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR><sup>1</sup>/<sub>2</sub> [[trikotnik|{3}]]
| 4
| 6
| 4
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!11
|align=center|[[prirezana kocka]] (snic)
|[[Slika:Snub cube_A2.png|50px]]
|[[Slika:Snub cube_B2.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|50px]]
|[[Slika:Spherical snub cube.svg|50px]]
|[[Slika:Snub cube vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|4|node_h|3|node_h}}<BR>s{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 38
| 60
| 24
|}
=== (5 3 2) I<sub>h</sub> ikozaedrska simetrija ===
[[Ikozaedrska simetrija]] sfere generira 7 uniformnih poliedrov in še enega več z alternacijo. Samo eden se ponavlja v preglednici s tetraedrsko in oktaedrsko simetrijo v preglednici zgoraj.
Ikozaedrsko simetrijo lahko prikažemo z osnovnim trikotnikom (5 3 2), pri tem pa štejemo zrcala na vsakem oglišču. Lahko ga prikažemo tudi s pomočjo [[Coxeterjeve grupe]] G<sub>2</sub> ali [5,3] s pomočjo [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovega diagrama]]: {{CDD|node|5|node|3|node}}.
Obstaja 120 trikotnikov, ki jih vidimo na stranskih ploskvah [[disdiakisni triakontaeder]] in na izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi:
:[[Slika:Disdyakistriacontahedron.jpg|100px]] [[Slika:Icosahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group ih.svg|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Graf<BR>(A<sub>2</sub>)<BR>[6]
!rowspan=2|Graf<BR>(H<sub>3</sub>)<BR>[10]
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|tlakovanje
!rowspan=2|[[slika oglišč|slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|5|node|2}}<BR>[5]<BR>(12)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(30)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(20)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!12
|align=center|[[dodekaeder]] (doe)
|[[Slika:Dodecahedron t0 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t0 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node|3|node}}<BR>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
|
| 12
| 30
| 20
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![6]
|align=center|[[ikozaeder]] (ike)
|[[Slika:Icosahedron A2 projection.svg|50px]]
|[[Slika:Icosahedron t0 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Icosahedron vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node|3|node_1}}<BR>{3,5}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 20
| 30
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!13
|align=center|rektificirani dodekaeder (id)<BR>rektificirani ikozaeder<BR>[[ikozidodekaeder]]
|[[Slika:Dodecahedron t1 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t1 H3.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t1.png|50px]]
|[[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 32
| 60
| 30
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!14
|align=center|[[prisekani dodekaeder]] (tid)
|[[Slika:Dodecahedron t01 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t01 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t01.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t01.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 32
| 90
| 60
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!15
|align=center|[[prisekani ikozaeder]] (ti)
|[[Slika:Icosahedron t01 A2.png|50px]]
|[[Slika:Icosahedron t01 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t12.png|50px]]
|[[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,5}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 32
| 90
| 60
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!16
|align=center|kantelirani dodekaeder (srid)<BR>kanteliran ikozaeder<BR>[[rombiikozidodekaeder]]
|[[Slika:Dodecahedron t02 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t02 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t02.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t02.png|50px]]
|[[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 62
| 120
| 60
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!17
|align=center|Omniprisekani dodekaeder (grid)<BR>Omniprisekani ikozaeder<BR>[[prisekani ikozidodekaeder]]
|[[Slika:Dodecahedron t012 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t012 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t012.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t012.png|50px]]
|[[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 62
| 180
| 120
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!18
|align=center|[[prirezani dodekaeder]] (snid)<BR>prirezani ikozaeder
|[[Slika:Snub dodecahedron A2.png|50px]]
|[[Slika:Snub dodecahedron H2.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-s012.png|50px]]
|[[Slika:Spherical snub dodecahedron.png|50px]]
|[[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|5|node_h|3|node_h}}<BR>s{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 92
| 150
| 60
|}
=== (p 2 2) Prizmatična družina [p,2], I<sub>2</sub>(p) (D<sub>''p''h</sub> diedrska simetrija) ===
{{glavni|prizmatični uniformni polieder}}
[[Diedrska simetrija]] sfere generira dve neskončni množici uniformnih poliedrov, prizem in antiprizem, prav tako pa tudi neskončno množico izrojenih mnogokotnikov, hozoedrov in diedrov, ki obstajajo kot tlakovanja sfere. Diedrska simetrija se lahko prikaže kot onovni trikotnik (p 2 2) s tem, da upoštevamo zrcala na vsakem oglišču. Lahko se prikaže tudi kot [[Coxeterjeva grupa]] I<sub>2</sub>(p) or [n,2], in tudi kot prizmatični [[Coxeter-Dinkinov diagram]]: {{CDD|node|p|node|2|node}}.
Spodaj je prvih pet diedrskih simetrij: D<sub>2</sub> ... D<sub>6</sub>. Diedrska simetrija D<sub>p</sub> ima red ''4n'', ki se kaže na stranskih ploskvah [[bipiramid]]e in na sferi kot ekvatorska črta na longitudi in n enakomerno razmaknjenih črt longitude.
==== (2 2 2) diedrska simetrija ====
Obstaja 8 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[kvadratna bipiramida|kvadratne bipiramide]] (oktaeder), ki ima imenoma obarvane trikotnike na sferi:
:[[Slika:Octahedron.svg|100px]] [[Slika:Sphere symmetry group d2h.png|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|2|node|2|}}<BR>[2]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(2)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(2)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>2</sub><BR>H<sub>2</sub>
|align=center|[[digonalni dieder]]<BR>[[digonalni hozoeder]]
|
|[[Slika:digonal dihedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|2|node|2|node}}<BR>{2,2}
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
|
|
| 2
| 2
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>4</sub>
|align=center|prisekani digonalni dieder<BR>(isto kot [[kvadratni dieder]])
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|2|node_1|2|node}}<BR>t{2,2}={4,2}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
|
| 2
| 4
| 4
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!P<sub>4</sub><BR>[7]
|align=center|omniprisekani digonalni dieder (kocka)<BR>(isto kot [[kocka]])
|[[Slika:Uniform polyhedron 222-t012.png|50px]]
|
|[[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|2|node_1|2|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{2,2}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 6
| 12
| 8
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>2</sub><BR>[1]
|align=center|prirezani digonalni dieder (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]])
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]]
|
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|2x|node_h|2x|node_h}}<BR>s{2,2}
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 4
| 6
| 4
|}
==== (3 2 2) D<sub>3h</sub>diedrska simetrija ====
[[Slika:Hexagonal bipyramid transparent.svg|100px]] [[Slika:Sphere symmetry group d3h.svg|100px]]
Obstaja 12 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[šeststrane bipiramide]] ter izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi:
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|3|node|2}}<BR>[3]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(3)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(3)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>3</sub>
|align=center|[[trigonalni dieder]]
|
|[[Slika:Trigonal dihedron-1.svg|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|3|node|2|node}}<BR>{3,2}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
|
| 2
| 3
| 3
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>3</sub>
|align=center|[[trigonalni hozoeder]]
|
|[[Slika:Trigonal hosohedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node|3|node|2|node_1}}<BR>{2,3}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 3
| 3
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>6</sub>
|align=center|prisekani trigonalni dieder<BR>(isto kot [[heksagonalni dieder]])
|
|[[Slika:Hexagonal dihedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|2|node}}<BR>t{3,2}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
|
|
| 2
| 6
| 6
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!P<sub>3</sub>
|align=center|prisekani trigonalni hozoeder (trip)<BR>([[tristrana prizma]])
|[[Slika:Triangular prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Triangular prism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 5
| 9
| 6
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!P<sub>6</sub>
|align=center|omniprisekani trigonalni dieder (hip)<BR>([[šeststrana prizma]])
|[[Slika:Hexagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,3}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>3</sub><BR>[2]
|align=center|prirezani trigonalni dieder (oct)<BR>(isto kot [[tristrana antiprizma]])<BR>(isto kot [[oktaeder]])
|[[Slika:Trigonal antiprism.png|50px]]
|
|[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|3|node_h|2x|node_h}}<BR>s{2,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 8
| 12
| 6
|}
==== (4 2 2) D<sub>4h</sub>diedrska simetrija ====
[[Slika:Octagonal bipyramid transparent.svg|80px]]
Obstaja 16 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[osemstrane bipiramide]] ter izmenoma pobarvani trikotniki na sferi:
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkin diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položajih
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|4|node|2}}<BR>[4]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(4)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(4)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>4</sub>
|align=center|[[kvadratni dieder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|4|node|2|node}}<BR>{4,2}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
|
| 2
| 4
| 4
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>4</sub>
|align=center|[[kvadratni hozoeder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node|4|node|2|node_1}}<BR>{2,4}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 4
| 4
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>8</sub>
|align=center|prisekani kvadratni dieder<BR>(isto kot [[oktagonalni dieder]])
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|2|node}}<BR>t{4,2}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
|
|
| 2
| 8
| 8
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!P<sub>4</sub><BR>[7]
|align=center|prisekani kvadratni hozoeder (kocka)<BR>([[kocka]])
|[[Slika:Tetragonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Cube vertfig.Cube vertfig svg.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,4}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 6
| 12
| 8
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>8</sub>
|align=center|Omniprisekani kvadratni dieder (op)<BR>([[osemstrana prizma]])
|[[Slika:Octagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Octagonal prism vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,4}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[Octagon|{8}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 10
| 24
| 16
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>4</sub>
|align=center|prirezani kvadratni dieder (squap)<BR>([[kvadratna antiprizma]])
|[[Slika:Square antiprism.png|50px]]
|
|[[Slika:Square antiprism vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|4|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,4}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 10
| 16
| 8
|}
==== (5 2 2) D<sub>5h</sub> diedrska simetrija ====
Obstaja 20 osnovnih trikotnikov, ki so vidni na stranskih ploskvah [[desetstrana bipiramida|desetstrane bipiramide]] ter izmenoma obarvani trikotniki na sferi:
:[[Slika:Decagonal bipyramid transparent.svg|60px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih plokev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|5|node|2}}<BR>[5]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(5)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(5)
! Stranske ploskve
! Robovo
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>5</sub>
|align=center|[[petstrani dieder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|5|node|2|node}}<BR>{5,2}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
|
| 2
| 5
| 5
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>5</sub>
|align=center|[[petstrani hozoeder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node|5|node|2|node_1}}<BR>{2,5}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 5
| 5
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>10</sub>
|align=center|prisekani petstrani dieder<BR>(isto kot [[dvanajststrani dieder]])
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|2|node}}<BR>t{5,2}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
|
|
| 2
| 10
| 10
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!P<sub>5</sub>
|align=center|prisekani petstrani hozoeder (pip)<BR>(isto kot [[petstrana prizma]])
|[[Slika:Pentagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Pentagonal prism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,5}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 7
| 15
| 10
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!P<sub>10</sub>
|align=center|Omniprisekani petstrani dieder (dip)<BR>([[dekagonalna prizma]])
|[[Slika:Decagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Decagonal prism vf.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,5}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 12
| 30
| 20
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>5</sub>
|align=center|prirezani petkotni dieder (pap)<BR>([[petstrana antiprizma]])
|[[Slika:Pentagonal antiprism.png|50px]]
|
|[[Slika:Pentagonal antiprism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|5|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,5}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 12
| 20
| 10
|}
==== (6 2 2) D<sub>6h</sub>diedrska simetrija ====
Obstaja 24 osnovnih trikotnikov , ki se vidijo na stranskih ploskvah [[dvanajststrane bipiramide]] in na izmenoma pobarvanimi trikotniki na sferi.
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|6|node|2}}<BR>[6]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(6)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(6)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>6</sub>
|align=center|[[šeststrani dieder]]
|
|[[Slika:Hexagonal dihedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|6|node|2|node}}<BR>{6,2}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
|
|
| 2
| 6
| 6
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>6</sub>
|align=center|[[šeststrani hozoeder]]
|
|[[Slika:Hexagonal hosohedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node|6|node|2|node_1}}<BR>{2,6}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 6
| 6
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>12</sub>
|align=center|prisekani šeststrani dieder<BR>(isto kot [[dodekagonalni dieder]])
|
|[[Slika:Dodecagonal dihedron.png|60px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|6|node_1|2|node}}<BR>t{6,2}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[dvanajstkotnik|{12}]]
|
|
| 2
| 12
| 12
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>6</sub>
|align=center|prisekani šestrani hozoeder (hip)<BR>(isto kot [[šeststrana prizma]])
|[[Slika:Hexagonal prism.png|60px]]
|[[Slika:Spherical hexagonal prism.png|60px]]
|[[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|60px]]
|align=center|{{CDD|node|6|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,6}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!P<sub>12</sub>
|align=center|Omnipriseksn šeststrani dieder (twip)<BR>([[dvanajststrana prizma]])
|[[Slika:Dodecagonal prism.png|60px]]
|[[Slika:Spherical truncated hexagonal prism.svg|60px]]
|[[Slika:Dodecagonal prism vf.png|60px]]
|align=center|{{CDD|node_1|6|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,6}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[dvanajstkotnik|{12}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>6</sub>
|align=center|prirezani šeststrani dieder (hap)<BR>([[šeststrana antiprizma]])
|[[Slika:Hexagonal antiprism.png|60px]]
|[[Slika:Spherical hexagonal antiprism.svg|60px]]
|[[Slika:Hexagonal antiprism vertfig.png|60px]]
|align=center|{{CDD|node_h|6|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,6}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 14
| 24
| 12
|}
== Sklici ==
{{sklici|1}}
== Glej tudi ==
* [[polieder]]
** [[pravilni polieder]]
** [[kvazipravilni polieder]]
** [[polpravilni polieder]]
* [[seznam uniformnih poliedrov]]
* [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov]]
== Zunanje povezave ==
* {{MathWorld|title=Uniform Polyhedron|urlname=UniformPolyhedron}}
* [http://www.daviddarling.info/encyclopedia/N/nonconvex_uniform_polyhedron.html Nekonveksni uniformni poliedri v Encyclopedia of Science] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111017112730/http://www.daviddarling.info/encyclopedia/N/nonconvex_uniform_polyhedron.html |date=2011-10-17 }} {{ikona en}}
* [http://www.mathconsult.ch/showroom/unipoly/ Uniformni poliedri] {{ikona en}}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Uniformni poliedri| ]]
9fhgtq9bdu9i0roye3vr4g3jugct5uo
6761984
6761970
2026-10-08T05:08:15Z
Д.Ильин
115952
6761984
wikitext
text/x-wiki
{{multiple image
| align = right
| total_width = 400
| perrow = 3
| image1 = Triangular prism.svg
| image2 = Square antiprism.png
| image3 = Tetrahedron.jpg
| image4 = Cuboctahedron.png
| image5 = Small stellated dodecahedron.png
| image6 = Snub dodecadodecahedron.png
| footer = Primeri uniformnih poliedrov
}}
'''Uniformni polieder''' je [[polieder]], ki ima za [[stranska ploskev|stranske ploskve]] [[pravilni mnogokotnik|pravilne mnogokotnike]], ki so [[tranzitivnost|prehodni]] na svojih [[oglišče|ogliščih]] (to pomeni, da obstaja [[togi premik]] (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega). To pomeni tudi, da so vsa oglišča [[skladnost (geometrija)|skladna]]. Poliedri imajo visoko stopnjo zrcalne in rotacijske [[simetrija|simetrije]].
Uniformni poliedri so lahko:
* [[pravilni polieder|pravilni]], če so stranske ploskve in robovi prehodni
* [[kvazipravilni polieder|kvazipravilni]], če so robovi prehodni, niso pa prehodne stranske ploskve
* [[polpravilni polieder|polpravilni]] pa so, če robovi niso prehodni, niti stranske ploskve niso prehodne.
Poznamo konveksne:
* 5 [[platonsko telo|platonskih teles]], ki so pravilni poliedri
* 13 [[Arhimedsko telo|arhimedskih teles]] od kateri sta 2 kvazipravilna in 11 polpravilnih
in zvezdne poliedre od katerih so:
* 4 [[Kepler-Poinsotov polieder]], ki so pravilni nekonveksni poliedri
* 53 [[uniformni zvezdni polieder]] od katerih je 5 kvazipravilnih in 48 polpravilnih
* 1 zvezdni polieder, ki ga je našel ameriški gradbenik in arhitekt [[John Skilling]] (1921–1998).
Znanih je tudi neskončno število uniformnih [[prizmatičen uniformni polieder|prizmatičnih in antiprizmatičnih oblik]] med katerimi so konveksne in zvezdne oblike.
[[dualni polieder|Dualni poliedri]] uniformnih poliedrov imajo [[izoedrska oblika|prehodne stranske ploskve]] ali lahko rečemo tudi, da so izoedrski. Imajo tudi pravilne [[slika oglišč|slike oglišč]] ter jih tako razvrstimo skupaj z dualnimi uniformnimi poliedri. Dualno telo pravilnega poliedra je tudi pravilen. Dualna telesa arhimedskih teles pa pravimo, da so [[Catalanovo telo|Catalanova telesa]].
== Razvoj ==
[[platonsko telo|Platonska telesa]] so poznali že v [[Antična Grčija|Antični Grčiji]]. Proučevali so jih že [[Platon]] (427 pr. n. št–437 pr. n. št., [[Teetet (matematik)|Teetet]] (417 pr. n. št.–369 pr. n. št.) in [[Evklid]] (okoli 365 pr. n. št.–275 pr. n. št.).
* [[Johannes Kepler]] (1571–1630) je bil prvi, ki je objavil popoln seznam [[arhimedsko telo|arhimedskih teles]] kmalu za tem, ko je bilo prvotno delo [[Arhimed]]a izgubljeno.
'''Pravilni zvezdni poliedri''':
* Kepler je odkril še dva pravilna [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotova poliedra]].
Pozneje (v letu 1809) je [[Louis Poinsot]] (1777–1859) odkril še dva.
'''Ostalih 53 nepravilnih zvezdnih poliedrov'''
* Od ostalih 53 jih je v letu 1881 Albert Badoureau odkril še 36, [[Edmund Hess]] (1843–1903) je odkril še dva in Pitch (1930–1932) jih je neodvisno v letu 1881 odkril še 18, vendar odkritja ni objavil, od teh jih je bilo 15 že prej odkritih.
* Geometer [[H.S.M. Coxeter]] (1907–2003) je odkril še preostalih dvanajst v sodelovanju z [[J. C. P. Miller|J. C. P. Millerjem]] (1930–1932), kar pa ni bilo objavljeno. M. S. in H. C. Lonquet-Higgins sta jih neodvisno odkrila še 11.
* Coxeter, Lonquet-Higgins in Miller so v letu 1954 objavili seznam uniformnih poliedrov
* [[Sopov]] je dokazal. Da je njihov seznam popoln.
* Leta 1970 je v knjigi ''[[Polyhedron models]]'' (''Modeli poliedrov''), ki prikazuje vseh 75 neprizmatičnih uniformnih poliedrov, od katerih jih mnogo prej še ni bilo objavljenih. Imena pa jim je dal [[Norman Johson (matematik)|Norman Johnson]] (rojen 1930).
* [[Skilling]] (1921–1998) <ref>http://rsta.royalsocietypublishing.org/content/278/1278/111{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je v letu 1975 preveril to trditev in pokazal, da takrat, ko se sprosti definicijo toliko, da se omogoči tudi hkratnost robov in se s tem dobi še eno možnost za telo.
* V letu 1993 je Zvi Har'El pripravil popolno kalejdoskopsko konstrukcijo za uniformne poliedre in njihove duale s pomočjo računalniškega programa, ki se je imenoval '''Kaleido'''. Vse je združil v dokumentu ''Uniform Solution for Uniform Polyhedra'', kjer je oštevilčil oblike s številkami od 1 do 80.
* Prav tako je v letu 1993 R. Mäder prenesel to Kaleido rešitev v program [[Mathematica]] z drugačnim načinom številčenja.
* V letu 2002 je Peter W. Messer odkril najmanjšo množico zaprtih oblik izrazov, ki določajo glavne in metrične količine za vsak uniformni polieder, dane s samo [[Wythoffov simbol|Wythoffovim simbolom]] <ref>[http://www.springerlink.com/content/me48wm7823jhdcpe/fulltext.pdf?page=1 Closed-Form Expressions for Uniform Polyhedra and Their Duals, Peter W. Messer, Discrete Comput Geom 27:353–375 (2002)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>.
== Uniformni zvezdni poliedri ==
{{glavni|uniformni zvezdni polieder}}
57 neprizmatičnih nekonveksnih oblik se dobi s pomočjo Wythoffove konstrukcije in s pomočjo [[Schwarzev trikotnik|Schwarzevih trikotnikov]]
== Konveksne oblike po Wythoffovi konstrukciji ==
Konveksne uniformne poliedre lahko imenujemo po operacijah [[Wythoffova konstrukcija|Wythoffove konstrukcije]].
Podrobnejši načini Wythoffove konstrukcije so podani spodaj za vsako simetrijsko grupo posebej.
Z Wythoffovo konstrukcijo se dobijo ponovitve, ki nastanejo zaradi oblike z najnižjo simetrijo. Kocka in kvadratna prizma sta pravilna poliedra. [[Oktaeder]] in tristrana antiprizma sta tudi pravilna poliedra. [[Oktaeder]] je ''rektificirani tetraeder''. Mnogi poliedri so ponovitve začetnih različnih konstrukcij in se jih različno obarva.
Wythoffova konstrukcija se lahko uporabi za uniformne poliedre in [[sferni polieder|uniformno tlakovanje na sferi]]. Zaradi tega so prikazane slike obeh možnosti. Sferno tlakovanje vključuje [[hozoeder|hozoedre]] in [[dieder|diedre]], ki pa so degenerirani poliedri.
Te simetrijske grupe nastajajo iz zrcalnih [[točkovne grupe v treh razsežnostih|točkovnih grup v treh razsežnostih]]. Vsako lahko prikažemo z osnovnim trikotnikom (p q r), kjer je p>1, q>1, r>1 in 1/p+1/q+1/r<1.
* [[tetraedrska simetrija]] (3 3 2) red 24
* [[oktaedrska simetrija]] (4 3 2) red 48
* [[ikozaedrska simetrija]] (5 3 2) red 120
* [[diedrska simetrija]] (n 2 2) za vse n = 3,4,5.... red 4n
Ostale nezrcalne oblike se lahko konstruira s pomočjo operacije [[alternacija (geometrija)|alternacije]], ki jo uporabimo za poliedre s parnim številom stranic.
Razen vseh prizem z [[diedrska simetrija|diedrsko simetrijo]] nam lahko postopek Wythoffove konstrukcije doda še dva pravilna razreda, ki pa postaneta izrojena kot poliedra. To sta [[dieder]] in [[hozoeder]]. Prvi ima samo dve stranski ploskvi, drugo pa samo dve oglišči. Prisekanje hozoedra nam da prizmo.
V spodnjem pregledu imajo uniformni poliedri oznake (indekse) od 1 do 18 za neprizmatične oblike, ker so predstavljeni v pregledih s simetrijsko obliko. Ponovljene oblike so v oklepajih.
Neskončna množica prizmatičnih oblik je označena s štirimi družinami:
# [[hozoeder|hozoedri]] H<sub>2...</sub> samo kot sferno tlakovanje
# [[dieder|diedri]] D<sub>2...</sub> samo kot sferno tlakovanje
# [[prizma|prizme]] P<sub>2...</sub>
# [[antiprizma|antiprizme]] A<sub>3...</sub>
== Skupna preglednica ==
{| class="wikitable" width=640
|-
![[Norman Johnson (matematik)|Johnsonovo]] ime
!Starševsko telo
![[prisekanost (geometrija)|Prisekano]]
![[rektifikacija (geometrija)|Rektificirano]]
![[biprisekanost|Biprisekano]]
!Birektificirano
!Kantelirano
![[omniprisekanost|Omniprisekano]]<BR>(<small>kantiprisekano
</small>)
!Prirezano
|-
!rowspan=2|Razširjen<BR>[[Schläflijev simbol]]
!<math>\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>r\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
!<math>s\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|-
!t<sub>0</sub>{p,q}
!t<sub>0,1</sub>{p,q}
!t<sub>1</sub>{p,q}
!t<sub>1,2</sub>{p,q}
!t<sub>2</sub>{p,q}
!t<sub>0,2</sub>{p,q}
!t<sub>0,1,2</sub>{p,q}
!s{p,q}
|-
![[Wythoffov simbol]]<BR>p-q-2
! q | p 2
! 2 q | p
! 2 | p q
! 2 p | q
! p | q 2
! p q | 2
! p q 2 |
! | p q 2
|-
![[Coxeter-Dinkinov diagram]]
!{{CDD|node_1|p|node|q|node}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|q|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|q|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|q|node_1}}
!{{CDD|node|p|node|q|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node|q|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1}}
!{{CDD|node_h|p|node_h|q|node_h}}
|-
![[Konfiguracija oglišča|Slika oglišča]]
!p<sup>q</sup>
!(q.2p.2p)
!(p.q.p.q)
!(p. 2q.2q)
!q<sup>p</sup>
!(p. 4.q.4)
!(4.2p.2q)
!(3.3.p. 3.q)
|-
|[[tetraedrska simetrija|tetraedrska]]<BR>3-3-2
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|64px]]<BR>[[tetraeder|{3,3}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t01.svg|64px]]<BR>[[prisekani tetraeder|(3.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|64px]]<BR>[[oktaeder|(3.3.3.3)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|64px]]<BR>[[prisekani tetraeder|(3.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|64px]]<BR>[[tetraeder|{3,3}]]
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-t02.svg|64px]]<BR>[[kubooktaeder|(3.4.3.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t012.svg|64px]]<BR>[[prisekani oktseder|(4.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-s012.svg|64px]]<BR>[[ikozaeder|(3.3.3.3.3)]]
|-
|[[oktaedrska simetrija|oktaedrska]]<BR>4-3-2
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|64px]]<BR>[[kocka|{4,3}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.svg|64px]]<BR>[[prisekana kocka|(3.8.8)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|64px]]<BR>[[kubooktaeder|(3.4.3.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|64px]]<BR>[[prisekani oktaeder|(4.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|64px]]<BR>[[oktaeder|{3,4}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|64px]]<BR>[[mali rombikubooktaeder|(3.4.4.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.png|64px]]<BR>[[prisekani kubooktaeder|(4.6.8)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|64px]]<BR>[[prirezana kocka|(3.3.3.3.4)]]
|-
|[[ikozaedrska simetrija|ikozaedrska]]<BR>5-3-2
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|64px]]<BR>[[dodekaeder|{5,3}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t01.png|64px]]<BR>[[prisekani dodekaeder|(3.10.10)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.png|64px]]<BR>[[ikozidodekaeder|(3.5.3.5)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.png|64px]]<BR>[[prisekani ikozaeder|(5.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|64px]]<BR>[[ikozaeder|{3,5}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t02.png|64px]]<BR>[[rombiikozidodekaeder|(3.4.5.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t012.png|64px]]<BR>[[prisekani ikozidodekaeder|(4.6.10)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-s012.png|64px]]<BR>[[prirezani dodekaeder|(3.3.3.3.5)]]
|}
in primeri diedrskih simetrij:
{| class="wikitable"
|-
!(p 2 2)
!Starševsko telo
!Prisekano
!Rektificirano
!Biprisekano
!Birektificirano
!Kantelirano
!Omniprisekano<BR>(<small>kantiprisekano</small>)
!Prirezano
|-
!rowspan=2|Razširjen<BR>[[Schläflijev simbol]]
!<math>\begin{Bmatrix} p , 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p , 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} 2 , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} 2 , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>r\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>s\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
|-
!t<sub>0</sub>{p,2}
!t<sub>0,1</sub>{p,2}
!t<sub>1</sub>{p,2}
!t<sub>1,2</sub>{p,2}
!t<sub>2</sub>{p,2}
!t<sub>0,2</sub>{p,2}
!t<sub>0,1,2</sub>{p,2}
!s{p,2}
|-
![[Wythoffov simbol]]
! 2 | p 2
! 2 2 | p
! 2 | p 2
! 2 p | 2
! p | 2 2
! p 2 | 2
! p 2 2 |
! | p 2 2
|-
![[Coxeter-Dinkinov diagram]]
!{{CDD|node_1|p|node|2|node}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|2|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|2|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|2|node_1}}
!{{CDD|node|p|node|2|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node|2|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|2|node_1}}
!{{CDD|node_h|p|node_h|2x|node_h}}
|-
![[Konfiguracija oglišča|Slika oglišča]]
!p<sup>2</sup>
!(2.2p.2p)
!(p. 2.p. 2)
!(p. 4.4)
!2<sup>p</sup>
!(p. 4.2.4)
!(4.2p.4)
!(3.3.p. 3.2)
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(2 2 2)
| [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>[[dieder|{2,2}]]
| 2.4.4
| [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>2.2.2.2
| <BR>4.4.2
| [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,2}]]
| 2.4.2.4
| [[Slika:tetragonal prism.png|64px]]<BR>4.4.4
| [[Slika:Linear antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.2
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(3 2 2)
| [[Slika:Trigonal dihedron-1.svg|64px]]<BR>[[dieder|{3,2}]]
| [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.6.6
| 2.3.2.3
| [[Slika:triangular prism.png|64px]]<BR>4.4.3
| [[Slika:Trigonal hosohedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,3}]]
| 2.4.3.4
| [[Slika:Spherical truncated trigonal prism.svg|64px]]<BR>4.4.6
| [[Slika:trigonal antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.3
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(4 2 2)
| [[dieder|{4,2}]]
| 2.8.8
| 2.4.2.4
| [[Slika:Tetragonal prism.png|64px]]<BR>4.4.4
| [[Slika:4hosohedron.svg|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,4}]]
| 2.4.4.4
| [[Slika:octagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.8
| [[Slika:Square antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.4
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(5 2 2)
| [[dieder|{5,2}]]
| 2.10.10
| 2.5.2.5
| [[Slika:pentagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.5
| [[hozoeder|{2,5}]]
| 2.4.5.4
| [[Slika:decagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.10
| [[Slika:pentagonal antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.5
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(6 2 2)
| [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>[[dieder|{6,2}]]
| [[Slika:Dodecagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.12.12
| [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.6.2.6
| [[Slika:Spherical hexagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.6
| [[Slika:Hexagonal hosohedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,6}]]
| [[Slika:Spherical truncated trigonal prism.svg|64px]]<BR>2.4.6.4
| [[Slika:Spherical truncated hexagonal prism.svg|64px]]<BR>4.4.12
| [[Slika:Spherical hexagonal antiprism.svg|64px]]<BR>3.3.3.6
|}
=== Operatorji za Wythoffovo konstrukcijo ===
{|width=640|
|[[Slika:Wythoffian construction diagram_sl.png|320px]]
|[[Slika:Polyhedron truncation example3_sl.png|320px]]<BR>Zgledi za oblike od [[kocka|kocke]] do [[oktaeder|oktaedra]]
|}
{|width=750 class="wikitable"
!Operacija
!colspan=2|Razširjeni<BR>[[Schläflijev simbol|Schläflijevi simboli]]
![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-<BR>Dinkinov<BR>diagram]]
!Opis
|-
!width=150|Starševsko telo
|width=80| t<sub>0</sub>{p,q}
| <math>\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node|q|node}}
|za poljubni pravilni polieder ali tlakovanje
|-
! [[Rektifikacija (geometrija)|Rektifikacija]]
| t<sub>1</sub>{p,q}
| <math>\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node|p|node_1|q|node}}
|Robovi so popolnima prirezani v točke. Poliedri imajo kombinirane stranske ploskve svojega starševskega telesa in njegovega duala.
|-
!Birektifikacija<BR>tudi [[Dualni polieder|dual]]
| t<sub>2</sub>{p,q}
| <math>\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node|p|node|q|node_1}}
|[[Slika:Dual Cube-Octahedron.svg|100px|right]] Birektificiranost (tudi za dual) je nadaljevanje prisekanja tako, da so prvotne stranske ploskve zmanjšane do točk. Nove stranske ploskve nastanejo pod vsakim starševskim ogliščem. Število robov ostane nespremenjeno in se zavrti za 90º. Dualno telo pravilnega poliedra {p, q} je tudi pravilni polieder {q, p}.
|-
![[Prisekanost (geometrija)|Prisekanost]]
| t<sub>0,1</sub>{p,q}
| <math>t\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node_1|q|node}}
|Vsako prvotno oglišče je odrezano, z nastankom nove stranske ploskve se izpopolni praznina. Prisekanje ima prostostno stopnjo, ki ima rešitev za kreiranje uniformnega prisekanega poliedra. Polieder ima svoje prvotne stranske ploskve podvojene ter vsebuje stranske ploskve duala.<BR>[[Slika:Cube truncation sequencexx.svg|400px]]
|-
!'''Biprisekanost'''
| t<sub>1,2</sub>{p,q}
| <math>t\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node|p|node_1|q|node_1}}
|isto kot prisekani dual.
|-
! [[Kantelacija (geometrija)|Kanteliranost]]<BR>(ali rombiranost)<BR>(tudi [[razširitev (geometrija)|razširjenost]])
| t<sub>0,2</sub>{p,q}
| <math>r\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node|q|node_1}}
|Razen prisekanja oglišč je vsak prvotni rob nagnjen zaradi novega pravokotne stranske ploskve, ki se pojavi namesto njega. Uniformna kantelacija je približno na polovici med starševsko in dualno obliko.<BR>[[Slika:Cube cantellation sequence sl.svg|400px]]
|-
![[omniprisekan polieder|Omniprisekanost]]<BR>(ali kantiprisekanost)
| t<sub>0,1,2</sub>{p,q}
| <math>t\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1}}
|Prisekanost in kantelacija sta uporabljeni skupaj, da bi ustvarili omniprisekano obliko, ki podvoji stranice stranskih ploskev starševskega telesa in podvoji stranice stranskih ploskev ter kvadratov, kjer so bili prvotni robovi.
|-
![[Alternacija (geometrija)#Snub (snubifikacija, prirezanost)|Prirezanost]]
| s{p,q}
| <math>s\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_h|p|node_h|q|node_h}}
|Prirezane oblike zavzamejo omniprisekanost in pri tem rektificirajo vsako drugo oglišče. (ta operacije je možna samo, če ima polieder parno število stranskih ploskev) Vse prvotne stranske ploskve končajo tako, da dobimo samo polovico stranic, kvadrati pa se izrodijo v robove. Ker ima omniprisekana oblika 3 stranske ploskve/oglišče nastanejo novi trikotniki. Pogosto je to izmenično facetiranje popačeno, tako, da se konča kot uniformni poliedri. Možnost kasnejših sprememb je odvisna od stopnje prostosti.<BR>[[Slika:Snubcubes in grCO_sl.svg|400px]]
|}
=== (3 3 2) T<sub>d</sub> tetraedrska simetrija ===
[[Tetraedrska simetrija]] sfere generira 5 uniformnih poliedrov in šesto obliko s pomočjo operacije prirezovanja.
Tetraedrsko simetrijo lahko prikažemo s pomočjo osnovnega trikotnika z enim ogliščem s tremi zcali, ki jih prikažemo s simbolom (3 3 2). Lahko jih tudi prikažemo s [[Coxeterjeva grupa|Coxeterjevo grupo]] A<sub>2</sub> or [3,3] in seveda s [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovim diagramom]]: {{CDD|node|3|node|3|node}}.
Obstaja 24 trikotnikov, ki jih vidimo na stranskih ploskvah [[tetrakisni heksaeder|tetrakisnega heksaedra]] in izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi:
:[[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|100px]] [[Slika:Tetrahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group td.svg|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Graf<BR>A<sub>3</sub>
!rowspan=2|Graf<BR>A<sub>2</sub>
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Oglišč<BR>slika]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(4)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2||node}}<BR>[2]<BR>(6)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(4)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!1
|align=center|[[tetraeder]] (tet)
|[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t0-1-.svg|50px]]
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node|3|node}}<BR>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
|
| 4
| 6
| 4
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![1]
|align=center|birektificiran tetraeder (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]])
|[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>2</sub>{3,3}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 4
| 6
| 4
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!2
|align=center|rektificiran tetraeder (oct)<BR>(isto kot [[oktaeder]])
|[[Slika:3-simplex t1.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t1 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t1-1-.svg|50px]]
|[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 8
| 12
| 6
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!3
|align=center|[[prisekani tetraeder]] (tut)
|[[Slika:3-simplex t01.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t01 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t01.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t01-1-.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![3]
|align=center|biprisekani tetraeder (tut)<BR>(isto kot [[prisekani tetraeder]])
|[[Slika:3-simplex t01.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t01 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t12.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>1,2</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!4
|align=center|kanteliran tetraeder (co)<BR>(isto kot [[kubooktaeder]])
|[[Slika:3-simplex t02.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t02 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 14
| 24
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!5
|align=center|omniprisekani tetraeder (toe)<BR>(isto kot [[prisekani oktaeder]])
|[[Slika:3-simplex t012.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t012 A2.svg|50px]]
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-t012.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t012.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!6
|align=center|prirezana kocka (ike)<BR>(isto kot [[ikozaeder]])
|[[Slika:icosahedron graph A3.png|50px]]
|[[Slika:icosahedron graph A2.png|50px]]
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-s012.svg|50px]]
| [[Slika:Spherical snub tetrahedron.svg|50px]]
|[[Slika:Icosahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|3|node_h|3|node_h}}<BR>s{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 20
| 30
| 12
|}
=== (4 3 2) O<sub>h</sub> oktaedrska simetrija ===
[[Oktaedrska simetrija]] sfere generira 7 uniformnih poliedrov in še tri z alternacijo. Štirje od teh oblik so ponovitve tetraedrske simetrije iz preglednice zgoraj.
Oktaedrsko simetrijo se lahko prikaže s pomočjo osnovnega trikotnika (4 3 2) tako, da se upošteva zrcala na vsakem oglišču. Lahko se jih prikaže tudi kot [[Coxeterjeva grupa|Coxeterjevo grupo]] B<sub>2</sub> ali [4,3] in kot [[Coxeter-Dinkinov diagram]]: {{CDD|node|4|node|3|node}}.
Obstaja 48 trokotnikv, ki se jih vidi na stranskih ploskvah [[disdiakisni dodekaeder|disdiakisnega dodekaedra]] in izmenoma pobarvanih trikotnikov na sferi:
:[[Slika:Disdyakisdodecahedron.jpg|100px]] [[Slika:Octahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group oh.svg|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Graf<BR>B<sub>3</sub>
!rowspan=2|Graf<BR>B<sub>2</sub>
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|4|node|2}}<BR>[4]<BR>(8)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|2|node}}<BR>[2]<BR>(12)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(6)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!7
|align=center|[[kocka]] (kocka)
|[[Slika:3-cube t0.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t0 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node|3|node}}<BR>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
|
| 6
| 12
| 8
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![2]
|align=center|[[oktaeder]] (oct)
|[[Slika:3-cube t2.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t2 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node|3|node_1}}<BR>{3,4}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 8
| 12
| 6
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
![4]
|align=center|rektificirana kocka (co)<BR>rektificiran oktaeder<BR>([[kubooktaeder]])
|[[Slika:3-cube t1.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t1 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t1.svg|50px]]
|[[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_1|3|node}}<BR>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 14
| 24
| 12
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!8
|align=center|[[prisekana kocka]] (tic)
|[[Slika:3-cube t01.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t01 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t01.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated cube vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![5]
|align=center|[[prisekani oktaeder]] (toe)
|[[Slika:3-cube t12.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t12 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t12.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,4}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!9
|align=center|kantelirana kocka (sirco)<BR>kanteliran oktaeder<BR>[[rombikubooktaeder]]
|[[Slika:3-cube t02.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t02 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
| 26
| 48
| 24
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!10
|align=center|omniprisekana kocka (girco)<BR>omniprisekani oktaeder<BR>[[prisekani kubooktaeder]]
|[[Slika:3-cube t012.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t012 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t012.svg|50px]]
|[[Slika:Great_rhombicuboctahedron_vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 26
| 72
| 48
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
![6]
|align=center|alternirani prisekani oktaeder (ike)<BR>(isto kot [[ikozaeder]])
|[[Slika:3-cube h01.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube h01 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-h01.svg|50px]]
|[[Slika:Spherical alternated truncated octahedron.png|50px]]
|[[Slika:Icosahedron vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_h|3|node_h}}<BR>h<sub>0,1</sub>{3,4}
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 20
| 30
| 12
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
![1]
|align=center|alternirana kocka (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]])
|[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|4|node|3|node}}<BR>h{4,3}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR><sup>1</sup>/<sub>2</sub> [[trikotnik|{3}]]
| 4
| 6
| 4
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!11
|align=center|[[prirezana kocka]] (snic)
|[[Slika:Snub cube_A2.png|50px]]
|[[Slika:Snub cube_B2.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|50px]]
|[[Slika:Spherical snub cube.svg|50px]]
|[[Slika:Snub cube vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|4|node_h|3|node_h}}<BR>s{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 38
| 60
| 24
|}
=== (5 3 2) I<sub>h</sub> ikozaedrska simetrija ===
[[Ikozaedrska simetrija]] sfere generira 7 uniformnih poliedrov in še enega več z alternacijo. Samo eden se ponavlja v preglednici s tetraedrsko in oktaedrsko simetrijo v preglednici zgoraj.
Ikozaedrsko simetrijo lahko prikažemo z osnovnim trikotnikom (5 3 2), pri tem pa štejemo zrcala na vsakem oglišču. Lahko ga prikažemo tudi s pomočjo [[Coxeterjeve grupe]] G<sub>2</sub> ali [5,3] s pomočjo [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovega diagrama]]: {{CDD|node|5|node|3|node}}.
Obstaja 120 trikotnikov, ki jih vidimo na stranskih ploskvah [[disdiakisni triakontaeder]] in na izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi:
:[[Slika:Disdyakistriacontahedron.jpg|100px]] [[Slika:Icosahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group ih.svg|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Graf<BR>(A<sub>2</sub>)<BR>[6]
!rowspan=2|Graf<BR>(H<sub>3</sub>)<BR>[10]
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|tlakovanje
!rowspan=2|[[slika oglišč|slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|5|node|2}}<BR>[5]<BR>(12)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(30)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(20)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!12
|align=center|[[dodekaeder]] (doe)
|[[Slika:Dodecahedron t0 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t0 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node|3|node}}<BR>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
|
| 12
| 30
| 20
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![6]
|align=center|[[ikozaeder]] (ike)
|[[Slika:Icosahedron A2 projection.svg|50px]]
|[[Slika:Icosahedron t0 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Icosahedron vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node|3|node_1}}<BR>{3,5}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 20
| 30
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!13
|align=center|rektificirani dodekaeder (id)<BR>rektificirani ikozaeder<BR>[[ikozidodekaeder]]
|[[Slika:Dodecahedron t1 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t1 H3.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t1.png|50px]]
|[[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 32
| 60
| 30
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!14
|align=center|[[prisekani dodekaeder]] (tid)
|[[Slika:Dodecahedron t01 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t01 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t01.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t01.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 32
| 90
| 60
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!15
|align=center|[[prisekani ikozaeder]] (ti)
|[[Slika:Icosahedron t01 A2.png|50px]]
|[[Slika:Icosahedron t01 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t12.png|50px]]
|[[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,5}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 32
| 90
| 60
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!16
|align=center|kantelirani dodekaeder (srid)<BR>kanteliran ikozaeder<BR>[[rombiikozidodekaeder]]
|[[Slika:Dodecahedron t02 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t02 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t02.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t02.png|50px]]
|[[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 62
| 120
| 60
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!17
|align=center|Omniprisekani dodekaeder (grid)<BR>Omniprisekani ikozaeder<BR>[[prisekani ikozidodekaeder]]
|[[Slika:Dodecahedron t012 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t012 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t012.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t012.png|50px]]
|[[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 62
| 180
| 120
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!18
|align=center|[[prirezani dodekaeder]] (snid)<BR>prirezani ikozaeder
|[[Slika:Snub dodecahedron A2.png|50px]]
|[[Slika:Snub dodecahedron H2.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-s012.png|50px]]
|[[Slika:Spherical snub dodecahedron.png|50px]]
|[[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|5|node_h|3|node_h}}<BR>s{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 92
| 150
| 60
|}
=== (p 2 2) Prizmatična družina [p,2], I<sub>2</sub>(p) (D<sub>''p''h</sub> diedrska simetrija) ===
{{glavni|prizmatični uniformni polieder}}
[[Diedrska simetrija]] sfere generira dve neskončni množici uniformnih poliedrov, prizem in antiprizem, prav tako pa tudi neskončno množico izrojenih mnogokotnikov, hozoedrov in diedrov, ki obstajajo kot tlakovanja sfere. Diedrska simetrija se lahko prikaže kot onovni trikotnik (p 2 2) s tem, da upoštevamo zrcala na vsakem oglišču. Lahko se prikaže tudi kot [[Coxeterjeva grupa]] I<sub>2</sub>(p) or [n,2], in tudi kot prizmatični [[Coxeter-Dinkinov diagram]]: {{CDD|node|p|node|2|node}}.
Spodaj je prvih pet diedrskih simetrij: D<sub>2</sub> ... D<sub>6</sub>. Diedrska simetrija D<sub>p</sub> ima red ''4n'', ki se kaže na stranskih ploskvah [[bipiramid]]e in na sferi kot ekvatorska črta na longitudi in n enakomerno razmaknjenih črt longitude.
==== (2 2 2) diedrska simetrija ====
Obstaja 8 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[kvadratna bipiramida|kvadratne bipiramide]] (oktaeder), ki ima imenoma obarvane trikotnike na sferi:
:[[Slika:Octahedron.svg|100px]] [[Slika:Sphere symmetry group d2h.png|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|2|node|2|}}<BR>[2]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(2)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(2)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>2</sub><BR>H<sub>2</sub>
|align=center|[[digonalni dieder]]<BR>[[digonalni hozoeder]]
|
|[[Slika:digonal dihedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|2|node|2|node}}<BR>{2,2}
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
|
|
| 2
| 2
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>4</sub>
|align=center|prisekani digonalni dieder<BR>(isto kot [[kvadratni dieder]])
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|2|node_1|2|node}}<BR>t{2,2}={4,2}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
|
| 2
| 4
| 4
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!P<sub>4</sub><BR>[7]
|align=center|omniprisekani digonalni dieder (kocka)<BR>(isto kot [[kocka]])
|[[Slika:Uniform polyhedron 222-t012.png|50px]]
|
|[[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|2|node_1|2|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{2,2}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 6
| 12
| 8
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>2</sub><BR>[1]
|align=center|prirezani digonalni dieder (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]])
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]]
|
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|2x|node_h|2x|node_h}}<BR>s{2,2}
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 4
| 6
| 4
|}
==== (3 2 2) D<sub>3h</sub>diedrska simetrija ====
[[Slika:Hexagonal bipyramid transparent.svg|100px]] [[Slika:Sphere symmetry group d3h.svg|100px]]
Obstaja 12 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[šeststrane bipiramide]] ter izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi:
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|3|node|2}}<BR>[3]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(3)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(3)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>3</sub>
|align=center|[[trigonalni dieder]]
|
|[[Slika:Trigonal dihedron-1.svg|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|3|node|2|node}}<BR>{3,2}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
|
| 2
| 3
| 3
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>3</sub>
|align=center|[[trigonalni hozoeder]]
|
|[[Slika:Trigonal hosohedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node|3|node|2|node_1}}<BR>{2,3}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 3
| 3
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>6</sub>
|align=center|prisekani trigonalni dieder<BR>(isto kot [[heksagonalni dieder]])
|
|[[Slika:Hexagonal dihedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|2|node}}<BR>t{3,2}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
|
|
| 2
| 6
| 6
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!P<sub>3</sub>
|align=center|prisekani trigonalni hozoeder (trip)<BR>([[tristrana prizma]])
|[[Slika:Triangular prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Triangular prism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 5
| 9
| 6
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!P<sub>6</sub>
|align=center|omniprisekani trigonalni dieder (hip)<BR>([[šeststrana prizma]])
|[[Slika:Hexagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,3}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>3</sub><BR>[2]
|align=center|prirezani trigonalni dieder (oct)<BR>(isto kot [[tristrana antiprizma]])<BR>(isto kot [[oktaeder]])
|[[Slika:Trigonal antiprism.png|50px]]
|
|[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|3|node_h|2x|node_h}}<BR>s{2,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 8
| 12
| 6
|}
==== (4 2 2) D<sub>4h</sub>diedrska simetrija ====
[[Slika:Octagonal bipyramid transparent.svg|80px]]
Obstaja 16 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[osemstrane bipiramide]] ter izmenoma pobarvani trikotniki na sferi:
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkin diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položajih
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|4|node|2}}<BR>[4]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(4)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(4)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>4</sub>
|align=center|[[kvadratni dieder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|4|node|2|node}}<BR>{4,2}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
|
| 2
| 4
| 4
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>4</sub>
|align=center|[[kvadratni hozoeder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node|4|node|2|node_1}}<BR>{2,4}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 4
| 4
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>8</sub>
|align=center|prisekani kvadratni dieder<BR>(isto kot [[oktagonalni dieder]])
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|2|node}}<BR>t{4,2}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
|
|
| 2
| 8
| 8
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!P<sub>4</sub><BR>[7]
|align=center|prisekani kvadratni hozoeder (kocka)<BR>([[kocka]])
|[[Slika:Tetragonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Cube vertfig.Cube vertfig svg.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,4}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 6
| 12
| 8
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>8</sub>
|align=center|Omniprisekani kvadratni dieder (op)<BR>([[osemstrana prizma]])
|[[Slika:Octagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Octagonal prism vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,4}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[Octagon|{8}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 10
| 24
| 16
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>4</sub>
|align=center|prirezani kvadratni dieder (squap)<BR>([[kvadratna antiprizma]])
|[[Slika:Square antiprism.png|50px]]
|
|[[Slika:Square antiprism vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|4|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,4}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 10
| 16
| 8
|}
==== (5 2 2) D<sub>5h</sub> diedrska simetrija ====
Obstaja 20 osnovnih trikotnikov, ki so vidni na stranskih ploskvah [[desetstrana bipiramida|desetstrane bipiramide]] ter izmenoma obarvani trikotniki na sferi:
:[[Slika:Decagonal bipyramid transparent.svg|60px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih plokev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|5|node|2}}<BR>[5]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(5)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(5)
! Stranske ploskve
! Robovo
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>5</sub>
|align=center|[[petstrani dieder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|5|node|2|node}}<BR>{5,2}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
|
| 2
| 5
| 5
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>5</sub>
|align=center|[[petstrani hozoeder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node|5|node|2|node_1}}<BR>{2,5}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 5
| 5
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>10</sub>
|align=center|prisekani petstrani dieder<BR>(isto kot [[dvanajststrani dieder]])
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|2|node}}<BR>t{5,2}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
|
|
| 2
| 10
| 10
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!P<sub>5</sub>
|align=center|prisekani petstrani hozoeder (pip)<BR>(isto kot [[petstrana prizma]])
|[[Slika:Pentagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Pentagonal prism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,5}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 7
| 15
| 10
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!P<sub>10</sub>
|align=center|Omniprisekani petstrani dieder (dip)<BR>([[dekagonalna prizma]])
|[[Slika:Decagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Decagonal prism vf.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,5}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 12
| 30
| 20
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>5</sub>
|align=center|prirezani petkotni dieder (pap)<BR>([[petstrana antiprizma]])
|[[Slika:Pentagonal antiprism.png|50px]]
|
|[[Slika:Pentagonal antiprism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|5|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,5}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 12
| 20
| 10
|}
==== (6 2 2) D<sub>6h</sub>diedrska simetrija ====
Obstaja 24 osnovnih trikotnikov , ki se vidijo na stranskih ploskvah [[dvanajststrane bipiramide]] in na izmenoma pobarvanimi trikotniki na sferi.
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|6|node|2}}<BR>[6]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(6)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(6)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>6</sub>
|align=center|[[šeststrani dieder]]
|
|[[Slika:Hexagonal dihedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|6|node|2|node}}<BR>{6,2}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
|
|
| 2
| 6
| 6
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>6</sub>
|align=center|[[šeststrani hozoeder]]
|
|[[Slika:Hexagonal hosohedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node|6|node|2|node_1}}<BR>{2,6}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 6
| 6
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>12</sub>
|align=center|prisekani šeststrani dieder<BR>(isto kot [[dodekagonalni dieder]])
|
|[[Slika:Dodecagonal dihedron.png|60px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|6|node_1|2|node}}<BR>t{6,2}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[dvanajstkotnik|{12}]]
|
|
| 2
| 12
| 12
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>6</sub>
|align=center|prisekani šestrani hozoeder (hip)<BR>(isto kot [[šeststrana prizma]])
|[[Slika:Hexagonal prism.png|60px]]
|[[Slika:Spherical hexagonal prism.png|60px]]
|[[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|60px]]
|align=center|{{CDD|node|6|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,6}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!P<sub>12</sub>
|align=center|Omnipriseksn šeststrani dieder (twip)<BR>([[dvanajststrana prizma]])
|[[Slika:Dodecagonal prism.png|60px]]
|[[Slika:Spherical truncated hexagonal prism.svg|60px]]
|[[Slika:Dodecagonal prism vf.png|60px]]
|align=center|{{CDD|node_1|6|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,6}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[dvanajstkotnik|{12}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>6</sub>
|align=center|prirezani šeststrani dieder (hap)<BR>([[šeststrana antiprizma]])
|[[Slika:Hexagonal antiprism.png|60px]]
|[[Slika:Spherical hexagonal antiprism.svg|60px]]
|[[Slika:Hexagonal antiprism vertfig.png|60px]]
|align=center|{{CDD|node_h|6|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,6}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 14
| 24
| 12
|}
== Sklici ==
{{sklici|1}}
== Glej tudi ==
* [[polieder]]
** [[pravilni polieder]]
** [[kvazipravilni polieder]]
** [[polpravilni polieder]]
* [[seznam uniformnih poliedrov]]
* [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov]]
== Zunanje povezave ==
* {{MathWorld|title=Uniform Polyhedron|urlname=UniformPolyhedron}}
* [http://www.daviddarling.info/encyclopedia/N/nonconvex_uniform_polyhedron.html Nekonveksni uniformni poliedri v Encyclopedia of Science] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111017112730/http://www.daviddarling.info/encyclopedia/N/nonconvex_uniform_polyhedron.html |date=2011-10-17 }} {{ikona en}}
* [http://www.mathconsult.ch/showroom/unipoly/ Uniformni poliedri] {{ikona en}}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Uniformni poliedri| ]]
l7uifkujv80loz83e68dv9z0vj8ui4l
6761988
6761984
2026-10-08T05:28:59Z
Д.Ильин
115952
6761988
wikitext
text/x-wiki
{{multiple image
| align = right
| total_width = 400
| perrow = 3
| image1 = Triangular prism.svg
| image2 = Square antiprism.png
| image3 = Tetrahedron.jpg
| image4 = Cuboctahedron.png
| image5 = Small stellated dodecahedron.png
| image6 = Snub dodecadodecahedron.png
| footer = Primeri uniformnih poliedrov
}}
'''Uniformni polieder''' je [[polieder]], ki ima za [[stranska ploskev|stranske ploskve]] [[pravilni mnogokotnik|pravilne mnogokotnike]], ki so [[tranzitivnost|prehodni]] na svojih [[oglišče|ogliščih]] (to pomeni, da obstaja [[togi premik]] (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega). To pomeni tudi, da so vsa oglišča [[skladnost (geometrija)|skladna]]. Poliedri imajo visoko stopnjo zrcalne in rotacijske [[simetrija|simetrije]].
Uniformni poliedri so lahko:
* [[pravilni polieder|pravilni]], če so stranske ploskve in robovi prehodni
* [[kvazipravilni polieder|kvazipravilni]], če so robovi prehodni, niso pa prehodne stranske ploskve
* [[polpravilni polieder|polpravilni]] pa so, če robovi niso prehodni, niti stranske ploskve niso prehodne.
Poznamo konveksne:
* 5 [[platonsko telo|platonskih teles]], ki so pravilni poliedri
* 13 [[Arhimedsko telo|arhimedskih teles]] od kateri sta 2 kvazipravilna in 11 polpravilnih
in zvezdne poliedre od katerih so:
* 4 [[Kepler-Poinsotov polieder]], ki so pravilni nekonveksni poliedri
* 53 [[uniformni zvezdni polieder]] od katerih je 5 kvazipravilnih in 48 polpravilnih
* 1 zvezdni polieder, ki ga je našel ameriški gradbenik in arhitekt [[John Skilling]] (1921–1998).
Znanih je tudi neskončno število uniformnih [[prizmatičen uniformni polieder|prizmatičnih in antiprizmatičnih oblik]] med katerimi so konveksne in zvezdne oblike.
[[dualni polieder|Dualni poliedri]] uniformnih poliedrov imajo [[izoedrska oblika|prehodne stranske ploskve]] ali lahko rečemo tudi, da so izoedrski. Imajo tudi pravilne [[slika oglišč|slike oglišč]] ter jih tako razvrstimo skupaj z dualnimi uniformnimi poliedri. Dualno telo pravilnega poliedra je tudi pravilen. Dualna telesa arhimedskih teles pa pravimo, da so [[Catalanovo telo|Catalanova telesa]].
== Razvoj ==
[[platonsko telo|Platonska telesa]] so poznali že v [[Antična Grčija|Antični Grčiji]]. Proučevali so jih že [[Platon]] (427 pr. n. št–437 pr. n. št., [[Teetet (matematik)|Teetet]] (417 pr. n. št.–369 pr. n. št.) in [[Evklid]] (okoli 365 pr. n. št.–275 pr. n. št.).
* [[Johannes Kepler]] (1571–1630) je bil prvi, ki je objavil popoln seznam [[arhimedsko telo|arhimedskih teles]] kmalu za tem, ko je bilo prvotno delo [[Arhimed]]a izgubljeno.
'''Pravilni zvezdni poliedri''':
* Kepler je odkril še dva pravilna [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotova poliedra]].
Pozneje (v letu 1809) je [[Louis Poinsot]] (1777–1859) odkril še dva.
'''Ostalih 53 nepravilnih zvezdnih poliedrov'''
* Od ostalih 53 jih je v letu 1881 Albert Badoureau odkril še 36, [[Edmund Hess]] (1843–1903) je odkril še dva in Pitch (1930–1932) jih je neodvisno v letu 1881 odkril še 18, vendar odkritja ni objavil, od teh jih je bilo 15 že prej odkritih.
* Geometer [[H.S.M. Coxeter]] (1907–2003) je odkril še preostalih dvanajst v sodelovanju z [[J. C. P. Miller|J. C. P. Millerjem]] (1930–1932), kar pa ni bilo objavljeno. M. S. in H. C. Lonquet-Higgins sta jih neodvisno odkrila še 11.
* Coxeter, Lonquet-Higgins in Miller so v letu 1954 objavili seznam uniformnih poliedrov
* [[Sopov]] je dokazal. Da je njihov seznam popoln.
* Leta 1970 je v knjigi ''[[Polyhedron models]]'' (''Modeli poliedrov''), ki prikazuje vseh 75 neprizmatičnih uniformnih poliedrov, od katerih jih mnogo prej še ni bilo objavljenih. Imena pa jim je dal [[Norman Johson (matematik)|Norman Johnson]] (rojen 1930).
* [[Skilling]] (1921–1998) <ref>http://rsta.royalsocietypublishing.org/content/278/1278/111{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je v letu 1975 preveril to trditev in pokazal, da takrat, ko se sprosti definicijo toliko, da se omogoči tudi hkratnost robov in se s tem dobi še eno možnost za telo.
* V letu 1993 je Zvi Har'El pripravil popolno kalejdoskopsko konstrukcijo za uniformne poliedre in njihove duale s pomočjo računalniškega programa, ki se je imenoval '''Kaleido'''. Vse je združil v dokumentu ''Uniform Solution for Uniform Polyhedra'', kjer je oštevilčil oblike s številkami od 1 do 80.
* Prav tako je v letu 1993 R. Mäder prenesel to Kaleido rešitev v program [[Mathematica]] z drugačnim načinom številčenja.
* V letu 2002 je Peter W. Messer odkril najmanjšo množico zaprtih oblik izrazov, ki določajo glavne in metrične količine za vsak uniformni polieder, dane s samo [[Wythoffov simbol|Wythoffovim simbolom]] <ref>[http://www.springerlink.com/content/me48wm7823jhdcpe/fulltext.pdf?page=1 Closed-Form Expressions for Uniform Polyhedra and Their Duals, Peter W. Messer, Discrete Comput Geom 27:353–375 (2002)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>.
== Uniformni zvezdni poliedri ==
{{glavni|uniformni zvezdni polieder}}
57 neprizmatičnih nekonveksnih oblik se dobi s pomočjo Wythoffove konstrukcije in s pomočjo [[Schwarzev trikotnik|Schwarzevih trikotnikov]]
== Konveksne oblike po Wythoffovi konstrukciji ==
Konveksne uniformne poliedre lahko imenujemo po operacijah [[Wythoffova konstrukcija|Wythoffove konstrukcije]].
Podrobnejši načini Wythoffove konstrukcije so podani spodaj za vsako simetrijsko grupo posebej.
Z Wythoffovo konstrukcijo se dobijo ponovitve, ki nastanejo zaradi oblike z najnižjo simetrijo. Kocka in kvadratna prizma sta pravilna poliedra. [[Oktaeder]] in tristrana antiprizma sta tudi pravilna poliedra. [[Oktaeder]] je ''rektificirani tetraeder''. Mnogi poliedri so ponovitve začetnih različnih konstrukcij in se jih različno obarva.
Wythoffova konstrukcija se lahko uporabi za uniformne poliedre in [[sferni polieder|uniformno tlakovanje na sferi]]. Zaradi tega so prikazane slike obeh možnosti. Sferno tlakovanje vključuje [[hozoeder|hozoedre]] in [[dieder|diedre]], ki pa so degenerirani poliedri.
Te simetrijske grupe nastajajo iz zrcalnih [[točkovne grupe v treh razsežnostih|točkovnih grup v treh razsežnostih]]. Vsako lahko prikažemo z osnovnim trikotnikom (p q r), kjer je p>1, q>1, r>1 in 1/p+1/q+1/r<1.
* [[tetraedrska simetrija]] (3 3 2) red 24
* [[oktaedrska simetrija]] (4 3 2) red 48
* [[ikozaedrska simetrija]] (5 3 2) red 120
* [[diedrska simetrija]] (n 2 2) za vse n = 3,4,5.... red 4n
Ostale nezrcalne oblike se lahko konstruira s pomočjo operacije [[alternacija (geometrija)|alternacije]], ki jo uporabimo za poliedre s parnim številom stranic.
Razen vseh prizem z [[diedrska simetrija|diedrsko simetrijo]] nam lahko postopek Wythoffove konstrukcije doda še dva pravilna razreda, ki pa postaneta izrojena kot poliedra. To sta [[dieder]] in [[hozoeder]]. Prvi ima samo dve stranski ploskvi, drugo pa samo dve oglišči. Prisekanje hozoedra nam da prizmo.
V spodnjem pregledu imajo uniformni poliedri oznake (indekse) od 1 do 18 za neprizmatične oblike, ker so predstavljeni v pregledih s simetrijsko obliko. Ponovljene oblike so v oklepajih.
Neskončna množica prizmatičnih oblik je označena s štirimi družinami:
# [[hozoeder|hozoedri]] H<sub>2...</sub> samo kot sferno tlakovanje
# [[dieder|diedri]] D<sub>2...</sub> samo kot sferno tlakovanje
# [[prizma|prizme]] P<sub>2...</sub>
# [[antiprizma|antiprizme]] A<sub>3...</sub>
== Skupna preglednica ==
{| class="wikitable" width=640
|-
![[Norman Johnson (matematik)|Johnsonovo]] ime
!Starševsko telo
![[prisekanost (geometrija)|Prisekano]]
![[rektifikacija (geometrija)|Rektificirano]]
![[biprisekanost|Biprisekano]]
!Birektificirano
!Kantelirano
![[omniprisekanost|Omniprisekano]]<BR>(<small>kantiprisekano
</small>)
!Prirezano
|-
!rowspan=2|Razširjen<BR>[[Schläflijev simbol]]
!<math>\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>r\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
!<math>s\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|-
!t<sub>0</sub>{p,q}
!t<sub>0,1</sub>{p,q}
!t<sub>1</sub>{p,q}
!t<sub>1,2</sub>{p,q}
!t<sub>2</sub>{p,q}
!t<sub>0,2</sub>{p,q}
!t<sub>0,1,2</sub>{p,q}
!s{p,q}
|-
![[Wythoffov simbol]]<BR>p-q-2
! q | p 2
! 2 q | p
! 2 | p q
! 2 p | q
! p | q 2
! p q | 2
! p q 2 |
! | p q 2
|-
![[Coxeter-Dinkinov diagram]]
!{{CDD|node_1|p|node|q|node}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|q|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|q|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|q|node_1}}
!{{CDD|node|p|node|q|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node|q|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1}}
!{{CDD|node_h|p|node_h|q|node_h}}
|-
![[Konfiguracija oglišča|Slika oglišča]]
!p<sup>q</sup>
!(q.2p.2p)
!(p.q.p.q)
!(p. 2q.2q)
!q<sup>p</sup>
!(p. 4.q.4)
!(4.2p.2q)
!(3.3.p. 3.q)
|-
|[[tetraedrska simetrija|tetraedrska]]<BR>3-3-2
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|64px]]<BR>[[tetraeder|{3,3}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t01.svg|64px]]<BR>[[prisekani tetraeder|(3.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|64px]]<BR>[[oktaeder|(3.3.3.3)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|64px]]<BR>[[prisekani tetraeder|(3.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|64px]]<BR>[[tetraeder|{3,3}]]
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-t02.svg|64px]]<BR>[[kubooktaeder|(3.4.3.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t012.svg|64px]]<BR>[[prisekani oktseder|(4.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-s012.svg|64px]]<BR>[[ikozaeder|(3.3.3.3.3)]]
|-
|[[oktaedrska simetrija|oktaedrska]]<BR>4-3-2
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|64px]]<BR>[[kocka|{4,3}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.svg|64px]]<BR>[[prisekana kocka|(3.8.8)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|64px]]<BR>[[kubooktaeder|(3.4.3.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|64px]]<BR>[[prisekani oktaeder|(4.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|64px]]<BR>[[oktaeder|{3,4}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|64px]]<BR>[[mali rombikubooktaeder|(3.4.4.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.png|64px]]<BR>[[prisekani kubooktaeder|(4.6.8)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|64px]]<BR>[[prirezana kocka|(3.3.3.3.4)]]
|-
|[[ikozaedrska simetrija|ikozaedrska]]<BR>5-3-2
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|64px]]<BR>[[dodekaeder|{5,3}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t01.png|64px]]<BR>[[prisekani dodekaeder|(3.10.10)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.png|64px]]<BR>[[ikozidodekaeder|(3.5.3.5)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.png|64px]]<BR>[[prisekani ikozaeder|(5.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|64px]]<BR>[[ikozaeder|{3,5}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t02.png|64px]]<BR>[[rombiikozidodekaeder|(3.4.5.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t012.png|64px]]<BR>[[prisekani ikozidodekaeder|(4.6.10)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-s012.png|64px]]<BR>[[prirezani dodekaeder|(3.3.3.3.5)]]
|}
in primeri diedrskih simetrij:
{| class="wikitable"
|-
!(p 2 2)
!Starševsko telo
!Prisekano
!Rektificirano
!Biprisekano
!Birektificirano
!Kantelirano
!Omniprisekano<BR>(<small>kantiprisekano</small>)
!Prirezano
|-
!rowspan=2|Razširjen<BR>[[Schläflijev simbol]]
!<math>\begin{Bmatrix} p , 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p , 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} 2 , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} 2 , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>r\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>s\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
|-
!t<sub>0</sub>{p,2}
!t<sub>0,1</sub>{p,2}
!t<sub>1</sub>{p,2}
!t<sub>1,2</sub>{p,2}
!t<sub>2</sub>{p,2}
!t<sub>0,2</sub>{p,2}
!t<sub>0,1,2</sub>{p,2}
!s{p,2}
|-
![[Wythoffov simbol]]
! 2 | p 2
! 2 2 | p
! 2 | p 2
! 2 p | 2
! p | 2 2
! p 2 | 2
! p 2 2 |
! | p 2 2
|-
![[Coxeter-Dinkinov diagram]]
!{{CDD|node_1|p|node|2|node}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|2|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|2|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|2|node_1}}
!{{CDD|node|p|node|2|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node|2|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|2|node_1}}
!{{CDD|node_h|p|node_h|2x|node_h}}
|-
![[Konfiguracija oglišča|Slika oglišča]]
!p<sup>2</sup>
!(2.2p.2p)
!(p. 2.p. 2)
!(p. 4.4)
!2<sup>p</sup>
!(p. 4.2.4)
!(4.2p.4)
!(3.3.p. 3.2)
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(2 2 2)
| [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>[[dieder|{2,2}]]
| 2.4.4
| [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>2.2.2.2
| <BR>4.4.2
| [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,2}]]
| 2.4.2.4
| [[Slika:tetragonal prism.png|64px]]<BR>4.4.4
| [[Slika:Linear antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.2
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(3 2 2)
| [[Slika:Trigonal dihedron-1.svg|64px]]<BR>[[dieder|{3,2}]]
| [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.6.6
| 2.3.2.3
| [[Slika:triangular prism.png|64px]]<BR>4.4.3
| [[Slika:Trigonal hosohedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,3}]]
| 2.4.3.4
| [[Slika:Spherical truncated trigonal prism.svg|64px]]<BR>4.4.6
| [[Slika:trigonal antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.3
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(4 2 2)
| [[dieder|{4,2}]]
| 2.8.8
| 2.4.2.4
| [[Slika:Tetragonal prism.png|64px]]<BR>4.4.4
| [[Slika:4hosohedron.svg|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,4}]]
| 2.4.4.4
| [[Slika:octagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.8
| [[Slika:Square antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.4
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(5 2 2)
| [[dieder|{5,2}]]
| 2.10.10
| 2.5.2.5
| [[Slika:pentagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.5
| [[hozoeder|{2,5}]]
| 2.4.5.4
| [[Slika:decagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.10
| [[Slika:pentagonal antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.5
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(6 2 2)
| [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>[[dieder|{6,2}]]
| [[Slika:Dodecagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.12.12
| [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.6.2.6
| [[Slika:Spherical hexagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.6
| [[Slika:Hexagonal hosohedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,6}]]
| [[Slika:Spherical truncated trigonal prism.svg|64px]]<BR>2.4.6.4
| [[Slika:Spherical truncated hexagonal prism.svg|64px]]<BR>4.4.12
| [[Slika:Spherical hexagonal antiprism.svg|64px]]<BR>3.3.3.6
|}
=== Operatorji za Wythoffovo konstrukcijo ===
{|width=640|
|[[Slika:Wythoffian construction diagram_sl.png|320px]]
|[[Slika:Polyhedron truncation example3_sl.png|320px]]<BR>Zgledi za oblike od [[kocka|kocke]] do [[oktaeder|oktaedra]]
|}
{|width=750 class="wikitable"
!Operacija
!colspan=2|Razširjeni<BR>[[Schläflijev simbol|Schläflijevi simboli]]
![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-<BR>Dinkinov<BR>diagram]]
!Opis
|-
!width=150|Starševsko telo
|width=80| t<sub>0</sub>{p,q}
| <math>\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node|q|node}}
|za poljubni pravilni polieder ali tlakovanje
|-
! [[Rektifikacija (geometrija)|Rektifikacija]]
| t<sub>1</sub>{p,q}
| <math>\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node|p|node_1|q|node}}
|Robovi so popolnima prirezani v točke. Poliedri imajo kombinirane stranske ploskve svojega starševskega telesa in njegovega duala.
|-
!Birektifikacija<BR>tudi [[Dualni polieder|dual]]
| t<sub>2</sub>{p,q}
| <math>\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node|p|node|q|node_1}}
|[[Slika:Dual Cube-Octahedron.svg|100px|right]] Birektificiranost (tudi za dual) je nadaljevanje prisekanja tako, da so prvotne stranske ploskve zmanjšane do točk. Nove stranske ploskve nastanejo pod vsakim starševskim ogliščem. Število robov ostane nespremenjeno in se zavrti za 90º. Dualno telo pravilnega poliedra {p, q} je tudi pravilni polieder {q, p}.
|-
![[Prisekanost (geometrija)|Prisekanost]]
| t<sub>0,1</sub>{p,q}
| <math>t\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node_1|q|node}}
|Vsako prvotno oglišče je odrezano, z nastankom nove stranske ploskve se izpopolni praznina. Prisekanje ima prostostno stopnjo, ki ima rešitev za kreiranje uniformnega prisekanega poliedra. Polieder ima svoje prvotne stranske ploskve podvojene ter vsebuje stranske ploskve duala.<BR>[[Slika:Cube truncation sequencexx.svg|400px]]
|-
!'''Biprisekanost'''
| t<sub>1,2</sub>{p,q}
| <math>t\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node|p|node_1|q|node_1}}
|isto kot prisekani dual.
|-
! [[Kantelacija (geometrija)|Kanteliranost]]<BR>(ali rombiranost)<BR>(tudi [[razširitev (geometrija)|razširjenost]])
| t<sub>0,2</sub>{p,q}
| <math>r\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node|q|node_1}}
|Razen prisekanja oglišč je vsak prvotni rob nagnjen zaradi novega pravokotne stranske ploskve, ki se pojavi namesto njega. Uniformna kantelacija je približno na polovici med starševsko in dualno obliko.<BR>[[Slika:Cube cantellation sequence sl.svg|400px]]
|-
![[omniprisekan polieder|Omniprisekanost]]<BR>(ali kantiprisekanost)
| t<sub>0,1,2</sub>{p,q}
| <math>t\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1}}
|Prisekanost in kantelacija sta uporabljeni skupaj, da bi ustvarili omniprisekano obliko, ki podvoji stranice stranskih ploskev starševskega telesa in podvoji stranice stranskih ploskev ter kvadratov, kjer so bili prvotni robovi.
|-
![[Alternacija (geometrija)#Snub (snubifikacija, prirezanost)|Prirezanost]]
| s{p,q}
| <math>s\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_h|p|node_h|q|node_h}}
|Prirezane oblike zavzamejo omniprisekanost in pri tem rektificirajo vsako drugo oglišče. (ta operacije je možna samo, če ima polieder parno število stranskih ploskev) Vse prvotne stranske ploskve končajo tako, da dobimo samo polovico stranic, kvadrati pa se izrodijo v robove. Ker ima omniprisekana oblika 3 stranske ploskve/oglišče nastanejo novi trikotniki. Pogosto je to izmenično facetiranje popačeno, tako, da se konča kot uniformni poliedri. Možnost kasnejših sprememb je odvisna od stopnje prostosti.<BR>[[Slika:Snubcubes in grCO_sl.svg|400px]]
|}
=== (3 3 2) T<sub>d</sub> tetraedrska simetrija ===
[[Tetraedrska simetrija]] sfere generira 5 uniformnih poliedrov in šesto obliko s pomočjo operacije prirezovanja.
Tetraedrsko simetrijo lahko prikažemo s pomočjo osnovnega trikotnika z enim ogliščem s tremi zcali, ki jih prikažemo s simbolom (3 3 2). Lahko jih tudi prikažemo s [[Coxeterjeva grupa|Coxeterjevo grupo]] A<sub>2</sub> or [3,3] in seveda s [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovim diagramom]]: {{CDD|node|3|node|3|node}}.
Obstaja 24 trikotnikov, ki jih vidimo na stranskih ploskvah [[tetrakisni heksaeder|tetrakisnega heksaedra]] in izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi:
:[[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|100px]] [[Slika:Tetrahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group td.svg|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Graf<BR>A<sub>3</sub>
!rowspan=2|Graf<BR>A<sub>2</sub>
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Oglišč<BR>slika]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(4)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2||node}}<BR>[2]<BR>(6)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(4)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!1
|align=center|[[tetraeder]] (tet)
|[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t0-1-.svg|50px]]
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node|3|node}}<BR>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
|
| 4
| 6
| 4
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![1]
|align=center|birektificiran tetraeder (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]])
|[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>2</sub>{3,3}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 4
| 6
| 4
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!2
|align=center|rektificiran tetraeder (oct)<BR>(isto kot [[oktaeder]])
|[[Slika:3-simplex t1.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t1 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t1-1-.svg|50px]]
|[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 8
| 12
| 6
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!3
|align=center|[[prisekani tetraeder]] (tut)
|[[Slika:3-simplex t01.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t01 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t01.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t01-1-.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![3]
|align=center|biprisekani tetraeder (tut)<BR>(isto kot [[prisekani tetraeder]])
|[[Slika:3-simplex t01.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t01 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t12.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>1,2</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!4
|align=center|kanteliran tetraeder (co)<BR>(isto kot [[kubooktaeder]])
|[[Slika:3-simplex t02.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t02 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 14
| 24
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!5
|align=center|omniprisekani tetraeder (toe)<BR>(isto kot [[prisekani oktaeder]])
|[[Slika:3-simplex t012.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t012 A2.svg|50px]]
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-t012.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t012.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!6
|align=center|prirezana kocka (ike)<BR>(isto kot [[ikozaeder]])
|[[Slika:icosahedron graph A3.png|50px]]
|[[Slika:icosahedron graph A2.png|50px]]
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-s012.svg|50px]]
| [[Slika:Spherical snub tetrahedron.svg|50px]]
|[[Slika:Icosahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|3|node_h|3|node_h}}<BR>s{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 20
| 30
| 12
|}
=== (4 3 2) O<sub>h</sub> oktaedrska simetrija ===
[[Oktaedrska simetrija]] sfere generira 7 uniformnih poliedrov in še tri z alternacijo. Štirje od teh oblik so ponovitve tetraedrske simetrije iz preglednice zgoraj.
Oktaedrsko simetrijo se lahko prikaže s pomočjo osnovnega trikotnika (4 3 2) tako, da se upošteva zrcala na vsakem oglišču. Lahko se jih prikaže tudi kot [[Coxeterjeva grupa|Coxeterjevo grupo]] B<sub>2</sub> ali [4,3] in kot [[Coxeter-Dinkinov diagram]]: {{CDD|node|4|node|3|node}}.
Obstaja 48 trokotnikv, ki se jih vidi na stranskih ploskvah [[disdiakisni dodekaeder|disdiakisnega dodekaedra]] in izmenoma pobarvanih trikotnikov na sferi:
:[[Slika:Disdyakisdodecahedron.jpg|100px]] [[Slika:Octahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group oh.svg|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Graf<BR>B<sub>3</sub>
!rowspan=2|Graf<BR>B<sub>2</sub>
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|4|node|2}}<BR>[4]<BR>(8)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|2|node}}<BR>[2]<BR>(12)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(6)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!7
|align=center|[[kocka]] (kocka)
|[[Slika:3-cube t0.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t0 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node|3|node}}<BR>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
|
| 6
| 12
| 8
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![2]
|align=center|[[oktaeder]] (oct)
|[[Slika:3-cube t2.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t2 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node|3|node_1}}<BR>{3,4}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 8
| 12
| 6
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
![4]
|align=center|rektificirana kocka (co)<BR>rektificiran oktaeder<BR>([[kubooktaeder]])
|[[Slika:3-cube t1.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t1 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t1.svg|50px]]
|[[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_1|3|node}}<BR>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 14
| 24
| 12
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!8
|align=center|[[prisekana kocka]] (tic)
|[[Slika:3-cube t01.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t01 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t01.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated cube vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![5]
|align=center|[[prisekani oktaeder]] (toe)
|[[Slika:3-cube t12.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t12 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t12.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,4}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!9
|align=center|kantelirana kocka (sirco)<BR>kanteliran oktaeder<BR>[[rombikubooktaeder]]
|[[Slika:3-cube t02.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t02 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
| 26
| 48
| 24
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!10
|align=center|omniprisekana kocka (girco)<BR>omniprisekani oktaeder<BR>[[prisekani kubooktaeder]]
|[[Slika:3-cube t012.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t012 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t012.svg|50px]]
|[[Slika:Great_rhombicuboctahedron_vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 26
| 72
| 48
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
![6]
|align=center|alternirani prisekani oktaeder (ike)<BR>(isto kot [[ikozaeder]])
|[[Slika:3-cube h01.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube h01 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-h01.svg|50px]]
|[[Slika:Spherical alternated truncated octahedron.png|50px]]
|[[Slika:Icosahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_h|3|node_h}}<BR>h<sub>0,1</sub>{3,4}
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 20
| 30
| 12
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
![1]
|align=center|alternirana kocka (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]])
|[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|4|node|3|node}}<BR>h{4,3}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR><sup>1</sup>/<sub>2</sub> [[trikotnik|{3}]]
| 4
| 6
| 4
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!11
|align=center|[[prirezana kocka]] (snic)
|[[Slika:Snub cube_A2.png|50px]]
|[[Slika:Snub cube_B2.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|50px]]
|[[Slika:Spherical snub cube.svg|50px]]
|[[Slika:Snub cube vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|4|node_h|3|node_h}}<BR>s{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 38
| 60
| 24
|}
=== (5 3 2) I<sub>h</sub> ikozaedrska simetrija ===
[[Ikozaedrska simetrija]] sfere generira 7 uniformnih poliedrov in še enega več z alternacijo. Samo eden se ponavlja v preglednici s tetraedrsko in oktaedrsko simetrijo v preglednici zgoraj.
Ikozaedrsko simetrijo lahko prikažemo z osnovnim trikotnikom (5 3 2), pri tem pa štejemo zrcala na vsakem oglišču. Lahko ga prikažemo tudi s pomočjo [[Coxeterjeve grupe]] G<sub>2</sub> ali [5,3] s pomočjo [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovega diagrama]]: {{CDD|node|5|node|3|node}}.
Obstaja 120 trikotnikov, ki jih vidimo na stranskih ploskvah [[disdiakisni triakontaeder]] in na izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi:
:[[Slika:Disdyakistriacontahedron.jpg|100px]] [[Slika:Icosahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group ih.svg|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Graf<BR>(A<sub>2</sub>)<BR>[6]
!rowspan=2|Graf<BR>(H<sub>3</sub>)<BR>[10]
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|tlakovanje
!rowspan=2|[[slika oglišč|slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|5|node|2}}<BR>[5]<BR>(12)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(30)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(20)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!12
|align=center|[[dodekaeder]] (doe)
|[[Slika:Dodecahedron t0 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t0 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node|3|node}}<BR>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
|
| 12
| 30
| 20
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![6]
|align=center|[[ikozaeder]] (ike)
|[[Slika:Icosahedron A2 projection.svg|50px]]
|[[Slika:Icosahedron t0 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Icosahedron vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node|3|node_1}}<BR>{3,5}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 20
| 30
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!13
|align=center|rektificirani dodekaeder (id)<BR>rektificirani ikozaeder<BR>[[ikozidodekaeder]]
|[[Slika:Dodecahedron t1 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t1 H3.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t1.png|50px]]
|[[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 32
| 60
| 30
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!14
|align=center|[[prisekani dodekaeder]] (tid)
|[[Slika:Dodecahedron t01 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t01 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t01.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t01.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 32
| 90
| 60
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!15
|align=center|[[prisekani ikozaeder]] (ti)
|[[Slika:Icosahedron t01 A2.png|50px]]
|[[Slika:Icosahedron t01 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t12.png|50px]]
|[[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,5}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 32
| 90
| 60
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!16
|align=center|kantelirani dodekaeder (srid)<BR>kanteliran ikozaeder<BR>[[rombiikozidodekaeder]]
|[[Slika:Dodecahedron t02 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t02 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t02.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t02.png|50px]]
|[[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 62
| 120
| 60
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!17
|align=center|Omniprisekani dodekaeder (grid)<BR>Omniprisekani ikozaeder<BR>[[prisekani ikozidodekaeder]]
|[[Slika:Dodecahedron t012 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t012 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t012.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t012.png|50px]]
|[[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 62
| 180
| 120
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!18
|align=center|[[prirezani dodekaeder]] (snid)<BR>prirezani ikozaeder
|[[Slika:Snub dodecahedron A2.png|50px]]
|[[Slika:Snub dodecahedron H2.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-s012.png|50px]]
|[[Slika:Spherical snub dodecahedron.png|50px]]
|[[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|5|node_h|3|node_h}}<BR>s{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 92
| 150
| 60
|}
=== (p 2 2) Prizmatična družina [p,2], I<sub>2</sub>(p) (D<sub>''p''h</sub> diedrska simetrija) ===
{{glavni|prizmatični uniformni polieder}}
[[Diedrska simetrija]] sfere generira dve neskončni množici uniformnih poliedrov, prizem in antiprizem, prav tako pa tudi neskončno množico izrojenih mnogokotnikov, hozoedrov in diedrov, ki obstajajo kot tlakovanja sfere. Diedrska simetrija se lahko prikaže kot onovni trikotnik (p 2 2) s tem, da upoštevamo zrcala na vsakem oglišču. Lahko se prikaže tudi kot [[Coxeterjeva grupa]] I<sub>2</sub>(p) or [n,2], in tudi kot prizmatični [[Coxeter-Dinkinov diagram]]: {{CDD|node|p|node|2|node}}.
Spodaj je prvih pet diedrskih simetrij: D<sub>2</sub> ... D<sub>6</sub>. Diedrska simetrija D<sub>p</sub> ima red ''4n'', ki se kaže na stranskih ploskvah [[bipiramid]]e in na sferi kot ekvatorska črta na longitudi in n enakomerno razmaknjenih črt longitude.
==== (2 2 2) diedrska simetrija ====
Obstaja 8 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[kvadratna bipiramida|kvadratne bipiramide]] (oktaeder), ki ima imenoma obarvane trikotnike na sferi:
:[[Slika:Octahedron.svg|100px]] [[Slika:Sphere symmetry group d2h.png|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|2|node|2|}}<BR>[2]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(2)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(2)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>2</sub><BR>H<sub>2</sub>
|align=center|[[digonalni dieder]]<BR>[[digonalni hozoeder]]
|
|[[Slika:digonal dihedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|2|node|2|node}}<BR>{2,2}
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
|
|
| 2
| 2
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>4</sub>
|align=center|prisekani digonalni dieder<BR>(isto kot [[kvadratni dieder]])
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|2|node_1|2|node}}<BR>t{2,2}={4,2}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
|
| 2
| 4
| 4
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!P<sub>4</sub><BR>[7]
|align=center|omniprisekani digonalni dieder (kocka)<BR>(isto kot [[kocka]])
|[[Slika:Uniform polyhedron 222-t012.png|50px]]
|
|[[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|2|node_1|2|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{2,2}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 6
| 12
| 8
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>2</sub><BR>[1]
|align=center|prirezani digonalni dieder (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]])
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]]
|
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|2x|node_h|2x|node_h}}<BR>s{2,2}
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 4
| 6
| 4
|}
==== (3 2 2) D<sub>3h</sub>diedrska simetrija ====
[[Slika:Hexagonal bipyramid transparent.svg|100px]] [[Slika:Sphere symmetry group d3h.svg|100px]]
Obstaja 12 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[šeststrane bipiramide]] ter izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi:
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|3|node|2}}<BR>[3]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(3)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(3)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>3</sub>
|align=center|[[trigonalni dieder]]
|
|[[Slika:Trigonal dihedron-1.svg|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|3|node|2|node}}<BR>{3,2}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
|
| 2
| 3
| 3
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>3</sub>
|align=center|[[trigonalni hozoeder]]
|
|[[Slika:Trigonal hosohedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node|3|node|2|node_1}}<BR>{2,3}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 3
| 3
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>6</sub>
|align=center|prisekani trigonalni dieder<BR>(isto kot [[heksagonalni dieder]])
|
|[[Slika:Hexagonal dihedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|2|node}}<BR>t{3,2}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
|
|
| 2
| 6
| 6
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!P<sub>3</sub>
|align=center|prisekani trigonalni hozoeder (trip)<BR>([[tristrana prizma]])
|[[Slika:Triangular prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Triangular prism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 5
| 9
| 6
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!P<sub>6</sub>
|align=center|omniprisekani trigonalni dieder (hip)<BR>([[šeststrana prizma]])
|[[Slika:Hexagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,3}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>3</sub><BR>[2]
|align=center|prirezani trigonalni dieder (oct)<BR>(isto kot [[tristrana antiprizma]])<BR>(isto kot [[oktaeder]])
|[[Slika:Trigonal antiprism.png|50px]]
|
|[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|3|node_h|2x|node_h}}<BR>s{2,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 8
| 12
| 6
|}
==== (4 2 2) D<sub>4h</sub>diedrska simetrija ====
[[Slika:Octagonal bipyramid transparent.svg|80px]]
Obstaja 16 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[osemstrane bipiramide]] ter izmenoma pobarvani trikotniki na sferi:
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkin diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položajih
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|4|node|2}}<BR>[4]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(4)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(4)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>4</sub>
|align=center|[[kvadratni dieder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|4|node|2|node}}<BR>{4,2}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
|
| 2
| 4
| 4
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>4</sub>
|align=center|[[kvadratni hozoeder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node|4|node|2|node_1}}<BR>{2,4}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 4
| 4
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>8</sub>
|align=center|prisekani kvadratni dieder<BR>(isto kot [[oktagonalni dieder]])
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|2|node}}<BR>t{4,2}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
|
|
| 2
| 8
| 8
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!P<sub>4</sub><BR>[7]
|align=center|prisekani kvadratni hozoeder (kocka)<BR>([[kocka]])
|[[Slika:Tetragonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Cube vertfig.Cube vertfig svg.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,4}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 6
| 12
| 8
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>8</sub>
|align=center|Omniprisekani kvadratni dieder (op)<BR>([[osemstrana prizma]])
|[[Slika:Octagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Octagonal prism vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,4}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[Octagon|{8}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 10
| 24
| 16
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>4</sub>
|align=center|prirezani kvadratni dieder (squap)<BR>([[kvadratna antiprizma]])
|[[Slika:Square antiprism.png|50px]]
|
|[[Slika:Square antiprism vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|4|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,4}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 10
| 16
| 8
|}
==== (5 2 2) D<sub>5h</sub> diedrska simetrija ====
Obstaja 20 osnovnih trikotnikov, ki so vidni na stranskih ploskvah [[desetstrana bipiramida|desetstrane bipiramide]] ter izmenoma obarvani trikotniki na sferi:
:[[Slika:Decagonal bipyramid transparent.svg|60px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih plokev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|5|node|2}}<BR>[5]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(5)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(5)
! Stranske ploskve
! Robovo
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>5</sub>
|align=center|[[petstrani dieder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|5|node|2|node}}<BR>{5,2}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
|
| 2
| 5
| 5
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>5</sub>
|align=center|[[petstrani hozoeder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node|5|node|2|node_1}}<BR>{2,5}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 5
| 5
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>10</sub>
|align=center|prisekani petstrani dieder<BR>(isto kot [[dvanajststrani dieder]])
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|2|node}}<BR>t{5,2}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
|
|
| 2
| 10
| 10
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!P<sub>5</sub>
|align=center|prisekani petstrani hozoeder (pip)<BR>(isto kot [[petstrana prizma]])
|[[Slika:Pentagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Pentagonal prism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,5}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 7
| 15
| 10
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!P<sub>10</sub>
|align=center|Omniprisekani petstrani dieder (dip)<BR>([[dekagonalna prizma]])
|[[Slika:Decagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Decagonal prism vf.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,5}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 12
| 30
| 20
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>5</sub>
|align=center|prirezani petkotni dieder (pap)<BR>([[petstrana antiprizma]])
|[[Slika:Pentagonal antiprism.png|50px]]
|
|[[Slika:Pentagonal antiprism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|5|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,5}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 12
| 20
| 10
|}
==== (6 2 2) D<sub>6h</sub>diedrska simetrija ====
Obstaja 24 osnovnih trikotnikov , ki se vidijo na stranskih ploskvah [[dvanajststrane bipiramide]] in na izmenoma pobarvanimi trikotniki na sferi.
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|6|node|2}}<BR>[6]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(6)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(6)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>6</sub>
|align=center|[[šeststrani dieder]]
|
|[[Slika:Hexagonal dihedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|6|node|2|node}}<BR>{6,2}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
|
|
| 2
| 6
| 6
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>6</sub>
|align=center|[[šeststrani hozoeder]]
|
|[[Slika:Hexagonal hosohedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node|6|node|2|node_1}}<BR>{2,6}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 6
| 6
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>12</sub>
|align=center|prisekani šeststrani dieder<BR>(isto kot [[dodekagonalni dieder]])
|
|[[Slika:Dodecagonal dihedron.png|60px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|6|node_1|2|node}}<BR>t{6,2}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[dvanajstkotnik|{12}]]
|
|
| 2
| 12
| 12
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>6</sub>
|align=center|prisekani šestrani hozoeder (hip)<BR>(isto kot [[šeststrana prizma]])
|[[Slika:Hexagonal prism.png|60px]]
|[[Slika:Spherical hexagonal prism.png|60px]]
|[[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|60px]]
|align=center|{{CDD|node|6|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,6}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!P<sub>12</sub>
|align=center|Omnipriseksn šeststrani dieder (twip)<BR>([[dvanajststrana prizma]])
|[[Slika:Dodecagonal prism.png|60px]]
|[[Slika:Spherical truncated hexagonal prism.svg|60px]]
|[[Slika:Dodecagonal prism vf.png|60px]]
|align=center|{{CDD|node_1|6|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,6}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[dvanajstkotnik|{12}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>6</sub>
|align=center|prirezani šeststrani dieder (hap)<BR>([[šeststrana antiprizma]])
|[[Slika:Hexagonal antiprism.png|60px]]
|[[Slika:Spherical hexagonal antiprism.svg|60px]]
|[[Slika:Hexagonal antiprism vertfig.png|60px]]
|align=center|{{CDD|node_h|6|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,6}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 14
| 24
| 12
|}
== Sklici ==
{{sklici|1}}
== Glej tudi ==
* [[polieder]]
** [[pravilni polieder]]
** [[kvazipravilni polieder]]
** [[polpravilni polieder]]
* [[seznam uniformnih poliedrov]]
* [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov]]
== Zunanje povezave ==
* {{MathWorld|title=Uniform Polyhedron|urlname=UniformPolyhedron}}
* [http://www.daviddarling.info/encyclopedia/N/nonconvex_uniform_polyhedron.html Nekonveksni uniformni poliedri v Encyclopedia of Science] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111017112730/http://www.daviddarling.info/encyclopedia/N/nonconvex_uniform_polyhedron.html |date=2011-10-17 }} {{ikona en}}
* [http://www.mathconsult.ch/showroom/unipoly/ Uniformni poliedri] {{ikona en}}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Uniformni poliedri| ]]
rn490hq3seoju0wpfbi8jkv87mho568
6761990
6761988
2026-10-08T05:31:20Z
Д.Ильин
115952
6761990
wikitext
text/x-wiki
{{multiple image
| align = right
| total_width = 400
| perrow = 3
| image1 = Triangular prism.svg
| image2 = Square antiprism.png
| image3 = Tetrahedron.jpg
| image4 = Cuboctahedron.png
| image5 = Small stellated dodecahedron.png
| image6 = Snub dodecadodecahedron.png
| footer = Primeri uniformnih poliedrov
}}
'''Uniformni polieder''' je [[polieder]], ki ima za [[stranska ploskev|stranske ploskve]] [[pravilni mnogokotnik|pravilne mnogokotnike]], ki so [[tranzitivnost|prehodni]] na svojih [[oglišče|ogliščih]] (to pomeni, da obstaja [[togi premik]] (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega). To pomeni tudi, da so vsa oglišča [[skladnost (geometrija)|skladna]]. Poliedri imajo visoko stopnjo zrcalne in rotacijske [[simetrija|simetrije]].
Uniformni poliedri so lahko:
* [[pravilni polieder|pravilni]], če so stranske ploskve in robovi prehodni
* [[kvazipravilni polieder|kvazipravilni]], če so robovi prehodni, niso pa prehodne stranske ploskve
* [[polpravilni polieder|polpravilni]] pa so, če robovi niso prehodni, niti stranske ploskve niso prehodne.
Poznamo konveksne:
* 5 [[platonsko telo|platonskih teles]], ki so pravilni poliedri
* 13 [[Arhimedsko telo|arhimedskih teles]] od kateri sta 2 kvazipravilna in 11 polpravilnih
in zvezdne poliedre od katerih so:
* 4 [[Kepler-Poinsotov polieder]], ki so pravilni nekonveksni poliedri
* 53 [[uniformni zvezdni polieder]] od katerih je 5 kvazipravilnih in 48 polpravilnih
* 1 zvezdni polieder, ki ga je našel ameriški gradbenik in arhitekt [[John Skilling]] (1921–1998).
Znanih je tudi neskončno število uniformnih [[prizmatičen uniformni polieder|prizmatičnih in antiprizmatičnih oblik]] med katerimi so konveksne in zvezdne oblike.
[[dualni polieder|Dualni poliedri]] uniformnih poliedrov imajo [[izoedrska oblika|prehodne stranske ploskve]] ali lahko rečemo tudi, da so izoedrski. Imajo tudi pravilne [[slika oglišč|slike oglišč]] ter jih tako razvrstimo skupaj z dualnimi uniformnimi poliedri. Dualno telo pravilnega poliedra je tudi pravilen. Dualna telesa arhimedskih teles pa pravimo, da so [[Catalanovo telo|Catalanova telesa]].
== Razvoj ==
[[platonsko telo|Platonska telesa]] so poznali že v [[Antična Grčija|Antični Grčiji]]. Proučevali so jih že [[Platon]] (427 pr. n. št–437 pr. n. št., [[Teetet (matematik)|Teetet]] (417 pr. n. št.–369 pr. n. št.) in [[Evklid]] (okoli 365 pr. n. št.–275 pr. n. št.).
* [[Johannes Kepler]] (1571–1630) je bil prvi, ki je objavil popoln seznam [[arhimedsko telo|arhimedskih teles]] kmalu za tem, ko je bilo prvotno delo [[Arhimed]]a izgubljeno.
'''Pravilni zvezdni poliedri''':
* Kepler je odkril še dva pravilna [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotova poliedra]].
Pozneje (v letu 1809) je [[Louis Poinsot]] (1777–1859) odkril še dva.
'''Ostalih 53 nepravilnih zvezdnih poliedrov'''
* Od ostalih 53 jih je v letu 1881 Albert Badoureau odkril še 36, [[Edmund Hess]] (1843–1903) je odkril še dva in Pitch (1930–1932) jih je neodvisno v letu 1881 odkril še 18, vendar odkritja ni objavil, od teh jih je bilo 15 že prej odkritih.
* Geometer [[H.S.M. Coxeter]] (1907–2003) je odkril še preostalih dvanajst v sodelovanju z [[J. C. P. Miller|J. C. P. Millerjem]] (1930–1932), kar pa ni bilo objavljeno. M. S. in H. C. Lonquet-Higgins sta jih neodvisno odkrila še 11.
* Coxeter, Lonquet-Higgins in Miller so v letu 1954 objavili seznam uniformnih poliedrov
* [[Sopov]] je dokazal. Da je njihov seznam popoln.
* Leta 1970 je v knjigi ''[[Polyhedron models]]'' (''Modeli poliedrov''), ki prikazuje vseh 75 neprizmatičnih uniformnih poliedrov, od katerih jih mnogo prej še ni bilo objavljenih. Imena pa jim je dal [[Norman Johson (matematik)|Norman Johnson]] (rojen 1930).
* [[Skilling]] (1921–1998) <ref>http://rsta.royalsocietypublishing.org/content/278/1278/111{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je v letu 1975 preveril to trditev in pokazal, da takrat, ko se sprosti definicijo toliko, da se omogoči tudi hkratnost robov in se s tem dobi še eno možnost za telo.
* V letu 1993 je Zvi Har'El pripravil popolno kalejdoskopsko konstrukcijo za uniformne poliedre in njihove duale s pomočjo računalniškega programa, ki se je imenoval '''Kaleido'''. Vse je združil v dokumentu ''Uniform Solution for Uniform Polyhedra'', kjer je oštevilčil oblike s številkami od 1 do 80.
* Prav tako je v letu 1993 R. Mäder prenesel to Kaleido rešitev v program [[Mathematica]] z drugačnim načinom številčenja.
* V letu 2002 je Peter W. Messer odkril najmanjšo množico zaprtih oblik izrazov, ki določajo glavne in metrične količine za vsak uniformni polieder, dane s samo [[Wythoffov simbol|Wythoffovim simbolom]] <ref>[http://www.springerlink.com/content/me48wm7823jhdcpe/fulltext.pdf?page=1 Closed-Form Expressions for Uniform Polyhedra and Their Duals, Peter W. Messer, Discrete Comput Geom 27:353–375 (2002)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>.
== Uniformni zvezdni poliedri ==
{{glavni|uniformni zvezdni polieder}}
57 neprizmatičnih nekonveksnih oblik se dobi s pomočjo Wythoffove konstrukcije in s pomočjo [[Schwarzev trikotnik|Schwarzevih trikotnikov]]
== Konveksne oblike po Wythoffovi konstrukciji ==
Konveksne uniformne poliedre lahko imenujemo po operacijah [[Wythoffova konstrukcija|Wythoffove konstrukcije]].
Podrobnejši načini Wythoffove konstrukcije so podani spodaj za vsako simetrijsko grupo posebej.
Z Wythoffovo konstrukcijo se dobijo ponovitve, ki nastanejo zaradi oblike z najnižjo simetrijo. Kocka in kvadratna prizma sta pravilna poliedra. [[Oktaeder]] in tristrana antiprizma sta tudi pravilna poliedra. [[Oktaeder]] je ''rektificirani tetraeder''. Mnogi poliedri so ponovitve začetnih različnih konstrukcij in se jih različno obarva.
Wythoffova konstrukcija se lahko uporabi za uniformne poliedre in [[sferni polieder|uniformno tlakovanje na sferi]]. Zaradi tega so prikazane slike obeh možnosti. Sferno tlakovanje vključuje [[hozoeder|hozoedre]] in [[dieder|diedre]], ki pa so degenerirani poliedri.
Te simetrijske grupe nastajajo iz zrcalnih [[točkovne grupe v treh razsežnostih|točkovnih grup v treh razsežnostih]]. Vsako lahko prikažemo z osnovnim trikotnikom (p q r), kjer je p>1, q>1, r>1 in 1/p+1/q+1/r<1.
* [[tetraedrska simetrija]] (3 3 2) red 24
* [[oktaedrska simetrija]] (4 3 2) red 48
* [[ikozaedrska simetrija]] (5 3 2) red 120
* [[diedrska simetrija]] (n 2 2) za vse n = 3,4,5.... red 4n
Ostale nezrcalne oblike se lahko konstruira s pomočjo operacije [[alternacija (geometrija)|alternacije]], ki jo uporabimo za poliedre s parnim številom stranic.
Razen vseh prizem z [[diedrska simetrija|diedrsko simetrijo]] nam lahko postopek Wythoffove konstrukcije doda še dva pravilna razreda, ki pa postaneta izrojena kot poliedra. To sta [[dieder]] in [[hozoeder]]. Prvi ima samo dve stranski ploskvi, drugo pa samo dve oglišči. Prisekanje hozoedra nam da prizmo.
V spodnjem pregledu imajo uniformni poliedri oznake (indekse) od 1 do 18 za neprizmatične oblike, ker so predstavljeni v pregledih s simetrijsko obliko. Ponovljene oblike so v oklepajih.
Neskončna množica prizmatičnih oblik je označena s štirimi družinami:
# [[hozoeder|hozoedri]] H<sub>2...</sub> samo kot sferno tlakovanje
# [[dieder|diedri]] D<sub>2...</sub> samo kot sferno tlakovanje
# [[prizma|prizme]] P<sub>2...</sub>
# [[antiprizma|antiprizme]] A<sub>3...</sub>
== Skupna preglednica ==
{| class="wikitable" width=640
|-
![[Norman Johnson (matematik)|Johnsonovo]] ime
!Starševsko telo
![[prisekanost (geometrija)|Prisekano]]
![[rektifikacija (geometrija)|Rektificirano]]
![[biprisekanost|Biprisekano]]
!Birektificirano
!Kantelirano
![[omniprisekanost|Omniprisekano]]<BR>(<small>kantiprisekano
</small>)
!Prirezano
|-
!rowspan=2|Razširjen<BR>[[Schläflijev simbol]]
!<math>\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>r\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
!<math>s\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|-
!t<sub>0</sub>{p,q}
!t<sub>0,1</sub>{p,q}
!t<sub>1</sub>{p,q}
!t<sub>1,2</sub>{p,q}
!t<sub>2</sub>{p,q}
!t<sub>0,2</sub>{p,q}
!t<sub>0,1,2</sub>{p,q}
!s{p,q}
|-
![[Wythoffov simbol]]<BR>p-q-2
! q | p 2
! 2 q | p
! 2 | p q
! 2 p | q
! p | q 2
! p q | 2
! p q 2 |
! | p q 2
|-
![[Coxeter-Dinkinov diagram]]
!{{CDD|node_1|p|node|q|node}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|q|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|q|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|q|node_1}}
!{{CDD|node|p|node|q|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node|q|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1}}
!{{CDD|node_h|p|node_h|q|node_h}}
|-
![[Konfiguracija oglišča|Slika oglišča]]
!p<sup>q</sup>
!(q.2p.2p)
!(p.q.p.q)
!(p. 2q.2q)
!q<sup>p</sup>
!(p. 4.q.4)
!(4.2p.2q)
!(3.3.p. 3.q)
|-
|[[tetraedrska simetrija|tetraedrska]]<BR>3-3-2
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|64px]]<BR>[[tetraeder|{3,3}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t01.svg|64px]]<BR>[[prisekani tetraeder|(3.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|64px]]<BR>[[oktaeder|(3.3.3.3)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|64px]]<BR>[[prisekani tetraeder|(3.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|64px]]<BR>[[tetraeder|{3,3}]]
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-t02.svg|64px]]<BR>[[kubooktaeder|(3.4.3.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t012.svg|64px]]<BR>[[prisekani oktseder|(4.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-s012.svg|64px]]<BR>[[ikozaeder|(3.3.3.3.3)]]
|-
|[[oktaedrska simetrija|oktaedrska]]<BR>4-3-2
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|64px]]<BR>[[kocka|{4,3}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.svg|64px]]<BR>[[prisekana kocka|(3.8.8)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|64px]]<BR>[[kubooktaeder|(3.4.3.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|64px]]<BR>[[prisekani oktaeder|(4.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|64px]]<BR>[[oktaeder|{3,4}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|64px]]<BR>[[mali rombikubooktaeder|(3.4.4.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.png|64px]]<BR>[[prisekani kubooktaeder|(4.6.8)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|64px]]<BR>[[prirezana kocka|(3.3.3.3.4)]]
|-
|[[ikozaedrska simetrija|ikozaedrska]]<BR>5-3-2
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|64px]]<BR>[[dodekaeder|{5,3}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t01.png|64px]]<BR>[[prisekani dodekaeder|(3.10.10)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.png|64px]]<BR>[[ikozidodekaeder|(3.5.3.5)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.png|64px]]<BR>[[prisekani ikozaeder|(5.6.6)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|64px]]<BR>[[ikozaeder|{3,5}]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t02.png|64px]]<BR>[[rombiikozidodekaeder|(3.4.5.4)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t012.png|64px]]<BR>[[prisekani ikozidodekaeder|(4.6.10)]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-s012.png|64px]]<BR>[[prirezani dodekaeder|(3.3.3.3.5)]]
|}
in primeri diedrskih simetrij:
{| class="wikitable"
|-
!(p 2 2)
!Starševsko telo
!Prisekano
!Rektificirano
!Biprisekano
!Birektificirano
!Kantelirano
!Omniprisekano<BR>(<small>kantiprisekano</small>)
!Prirezano
|-
!rowspan=2|Razširjen<BR>[[Schläflijev simbol]]
!<math>\begin{Bmatrix} p , 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p , 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} 2 , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>\begin{Bmatrix} 2 , p \end{Bmatrix}</math>
!<math>r\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>t\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
!<math>s\begin{Bmatrix} p \\ 2 \end{Bmatrix}</math>
|-
!t<sub>0</sub>{p,2}
!t<sub>0,1</sub>{p,2}
!t<sub>1</sub>{p,2}
!t<sub>1,2</sub>{p,2}
!t<sub>2</sub>{p,2}
!t<sub>0,2</sub>{p,2}
!t<sub>0,1,2</sub>{p,2}
!s{p,2}
|-
![[Wythoffov simbol]]
! 2 | p 2
! 2 2 | p
! 2 | p 2
! 2 p | 2
! p | 2 2
! p 2 | 2
! p 2 2 |
! | p 2 2
|-
![[Coxeter-Dinkinov diagram]]
!{{CDD|node_1|p|node|2|node}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|2|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|2|node}}
!{{CDD|node|p|node_1|2|node_1}}
!{{CDD|node|p|node|2|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node|2|node_1}}
!{{CDD|node_1|p|node_1|2|node_1}}
!{{CDD|node_h|p|node_h|2x|node_h}}
|-
![[Konfiguracija oglišča|Slika oglišča]]
!p<sup>2</sup>
!(2.2p.2p)
!(p. 2.p. 2)
!(p. 4.4)
!2<sup>p</sup>
!(p. 4.2.4)
!(4.2p.4)
!(3.3.p. 3.2)
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(2 2 2)
| [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>[[dieder|{2,2}]]
| 2.4.4
| [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>2.2.2.2
| <BR>4.4.2
| [[Slika:Digonal dihedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,2}]]
| 2.4.2.4
| [[Slika:tetragonal prism.png|64px]]<BR>4.4.4
| [[Slika:Linear antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.2
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(3 2 2)
| [[Slika:Trigonal dihedron-1.svg|64px]]<BR>[[dieder|{3,2}]]
| [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.6.6
| 2.3.2.3
| [[Slika:triangular prism.png|64px]]<BR>4.4.3
| [[Slika:Trigonal hosohedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,3}]]
| 2.4.3.4
| [[Slika:Spherical truncated trigonal prism.svg|64px]]<BR>4.4.6
| [[Slika:trigonal antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.3
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(4 2 2)
| [[dieder|{4,2}]]
| 2.8.8
| 2.4.2.4
| [[Slika:Tetragonal prism.png|64px]]<BR>4.4.4
| [[Slika:4hosohedron.svg|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,4}]]
| 2.4.4.4
| [[Slika:octagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.8
| [[Slika:Square antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.4
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(5 2 2)
| [[dieder|{5,2}]]
| 2.10.10
| 2.5.2.5
| [[Slika:pentagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.5
| [[hozoeder|{2,5}]]
| 2.4.5.4
| [[Slika:decagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.10
| [[Slika:pentagonal antiprism.png|64px]]<BR>3.3.3.5
|-
|[[diedrska simetrija|diedrska]]<BR>(6 2 2)
| [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>[[dieder|{6,2}]]
| [[Slika:Dodecagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.12.12
| [[Slika:Hexagonal dihedron.png|64px]]<BR>2.6.2.6
| [[Slika:Spherical hexagonal prism.png|64px]]<BR>4.4.6
| [[Slika:Hexagonal hosohedron.png|64px]]<BR>[[hozoeder|{2,6}]]
| [[Slika:Spherical truncated trigonal prism.svg|64px]]<BR>2.4.6.4
| [[Slika:Spherical truncated hexagonal prism.svg|64px]]<BR>4.4.12
| [[Slika:Spherical hexagonal antiprism.svg|64px]]<BR>3.3.3.6
|}
=== Operatorji za Wythoffovo konstrukcijo ===
{|width=640|
|[[Slika:Wythoffian construction diagram_sl.png|320px]]
|[[Slika:Polyhedron truncation example3_sl.png|320px]]<BR>Zgledi za oblike od [[kocka|kocke]] do [[oktaeder|oktaedra]]
|}
{|width=750 class="wikitable"
!Operacija
!colspan=2|Razširjeni<BR>[[Schläflijev simbol|Schläflijevi simboli]]
![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-<BR>Dinkinov<BR>diagram]]
!Opis
|-
!width=150|Starševsko telo
|width=80| t<sub>0</sub>{p,q}
| <math>\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node|q|node}}
|za poljubni pravilni polieder ali tlakovanje
|-
! [[Rektifikacija (geometrija)|Rektifikacija]]
| t<sub>1</sub>{p,q}
| <math>\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node|p|node_1|q|node}}
|Robovi so popolnima prirezani v točke. Poliedri imajo kombinirane stranske ploskve svojega starševskega telesa in njegovega duala.
|-
!Birektifikacija<BR>tudi [[Dualni polieder|dual]]
| t<sub>2</sub>{p,q}
| <math>\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node|p|node|q|node_1}}
|[[Slika:Dual Cube-Octahedron.svg|100px|right]] Birektificiranost (tudi za dual) je nadaljevanje prisekanja tako, da so prvotne stranske ploskve zmanjšane do točk. Nove stranske ploskve nastanejo pod vsakim starševskim ogliščem. Število robov ostane nespremenjeno in se zavrti za 90º. Dualno telo pravilnega poliedra {p, q} je tudi pravilni polieder {q, p}.
|-
![[Prisekanost (geometrija)|Prisekanost]]
| t<sub>0,1</sub>{p,q}
| <math>t\begin{Bmatrix} p , q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node_1|q|node}}
|Vsako prvotno oglišče je odrezano, z nastankom nove stranske ploskve se izpopolni praznina. Prisekanje ima prostostno stopnjo, ki ima rešitev za kreiranje uniformnega prisekanega poliedra. Polieder ima svoje prvotne stranske ploskve podvojene ter vsebuje stranske ploskve duala.<BR>[[Slika:Cube truncation sequencexx.svg|400px]]
|-
!'''Biprisekanost'''
| t<sub>1,2</sub>{p,q}
| <math>t\begin{Bmatrix} q , p \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node|p|node_1|q|node_1}}
|isto kot prisekani dual.
|-
! [[Kantelacija (geometrija)|Kanteliranost]]<BR>(ali rombiranost)<BR>(tudi [[razširitev (geometrija)|razširjenost]])
| t<sub>0,2</sub>{p,q}
| <math>r\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node|q|node_1}}
|Razen prisekanja oglišč je vsak prvotni rob nagnjen zaradi novega pravokotne stranske ploskve, ki se pojavi namesto njega. Uniformna kantelacija je približno na polovici med starševsko in dualno obliko.<BR>[[Slika:Cube cantellation sequence sl.svg|400px]]
|-
![[omniprisekan polieder|Omniprisekanost]]<BR>(ali kantiprisekanost)
| t<sub>0,1,2</sub>{p,q}
| <math>t\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_1|p|node_1|q|node_1}}
|Prisekanost in kantelacija sta uporabljeni skupaj, da bi ustvarili omniprisekano obliko, ki podvoji stranice stranskih ploskev starševskega telesa in podvoji stranice stranskih ploskev ter kvadratov, kjer so bili prvotni robovi.
|-
![[Alternacija (geometrija)#Snub (snubifikacija, prirezanost)|Prirezanost]]
| s{p,q}
| <math>s\begin{Bmatrix} p \\ q \end{Bmatrix}</math>
|{{CDD|node_h|p|node_h|q|node_h}}
|Prirezane oblike zavzamejo omniprisekanost in pri tem rektificirajo vsako drugo oglišče. (ta operacije je možna samo, če ima polieder parno število stranskih ploskev) Vse prvotne stranske ploskve končajo tako, da dobimo samo polovico stranic, kvadrati pa se izrodijo v robove. Ker ima omniprisekana oblika 3 stranske ploskve/oglišče nastanejo novi trikotniki. Pogosto je to izmenično facetiranje popačeno, tako, da se konča kot uniformni poliedri. Možnost kasnejših sprememb je odvisna od stopnje prostosti.<BR>[[Slika:Snubcubes in grCO_sl.svg|400px]]
|}
=== (3 3 2) T<sub>d</sub> tetraedrska simetrija ===
[[Tetraedrska simetrija]] sfere generira 5 uniformnih poliedrov in šesto obliko s pomočjo operacije prirezovanja.
Tetraedrsko simetrijo lahko prikažemo s pomočjo osnovnega trikotnika z enim ogliščem s tremi zcali, ki jih prikažemo s simbolom (3 3 2). Lahko jih tudi prikažemo s [[Coxeterjeva grupa|Coxeterjevo grupo]] A<sub>2</sub> or [3,3] in seveda s [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovim diagramom]]: {{CDD|node|3|node|3|node}}.
Obstaja 24 trikotnikov, ki jih vidimo na stranskih ploskvah [[tetrakisni heksaeder|tetrakisnega heksaedra]] in izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi:
:[[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|100px]] [[Slika:Tetrahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group td.svg|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Graf<BR>A<sub>3</sub>
!rowspan=2|Graf<BR>A<sub>2</sub>
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Oglišč<BR>slika]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(4)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2||node}}<BR>[2]<BR>(6)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(4)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!1
|align=center|[[tetraeder]] (tet)
|[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t0-1-.svg|50px]]
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node|3|node}}<BR>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
|
| 4
| 6
| 4
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![1]
|align=center|birektificiran tetraeder (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]])
|[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>2</sub>{3,3}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 4
| 6
| 4
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!2
|align=center|rektificiran tetraeder (oct)<BR>(isto kot [[oktaeder]])
|[[Slika:3-simplex t1.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t1 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t1-1-.svg|50px]]
|[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 8
| 12
| 6
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!3
|align=center|[[prisekani tetraeder]] (tut)
|[[Slika:3-simplex t01.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t01 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t01.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t01-1-.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![3]
|align=center|biprisekani tetraeder (tut)<BR>(isto kot [[prisekani tetraeder]])
|[[Slika:3-simplex t01.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t01 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t12.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t12.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>1,2</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!4
|align=center|kanteliran tetraeder (co)<BR>(isto kot [[kubooktaeder]])
|[[Slika:3-simplex t02.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t02 A2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 14
| 24
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!5
|align=center|omniprisekani tetraeder (toe)<BR>(isto kot [[prisekani oktaeder]])
|[[Slika:3-simplex t012.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t012 A2.svg|50px]]
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-t012.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t012.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!6
|align=center|prirezana kocka (ike)<BR>(isto kot [[ikozaeder]])
|[[Slika:icosahedron graph A3.png|50px]]
|[[Slika:icosahedron graph A2.png|50px]]
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-s012.svg|50px]]
| [[Slika:Spherical snub tetrahedron.svg|50px]]
|[[Slika:Icosahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|3|node_h|3|node_h}}<BR>s{3,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 20
| 30
| 12
|}
=== (4 3 2) O<sub>h</sub> oktaedrska simetrija ===
[[Oktaedrska simetrija]] sfere generira 7 uniformnih poliedrov in še tri z alternacijo. Štirje od teh oblik so ponovitve tetraedrske simetrije iz preglednice zgoraj.
Oktaedrsko simetrijo se lahko prikaže s pomočjo osnovnega trikotnika (4 3 2) tako, da se upošteva zrcala na vsakem oglišču. Lahko se jih prikaže tudi kot [[Coxeterjeva grupa|Coxeterjevo grupo]] B<sub>2</sub> ali [4,3] in kot [[Coxeter-Dinkinov diagram]]: {{CDD|node|4|node|3|node}}.
Obstaja 48 trokotnikv, ki se jih vidi na stranskih ploskvah [[disdiakisni dodekaeder|disdiakisnega dodekaedra]] in izmenoma pobarvanih trikotnikov na sferi:
:[[Slika:Disdyakisdodecahedron.jpg|100px]] [[Slika:Octahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group oh.svg|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Graf<BR>B<sub>3</sub>
!rowspan=2|Graf<BR>B<sub>2</sub>
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|4|node|2}}<BR>[4]<BR>(8)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|2|node}}<BR>[2]<BR>(12)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(6)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!7
|align=center|[[kocka]] (kocka)
|[[Slika:3-cube t0.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t0 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node|3|node}}<BR>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
|
| 6
| 12
| 8
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![2]
|align=center|[[oktaeder]] (oct)
|[[Slika:3-cube t2.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t2 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node|3|node_1}}<BR>{3,4}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 8
| 12
| 6
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
![4]
|align=center|rektificirana kocka (co)<BR>rektificiran oktaeder<BR>([[kubooktaeder]])
|[[Slika:3-cube t1.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t1 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t1.svg|50px]]
|[[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_1|3|node}}<BR>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 14
| 24
| 12
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!8
|align=center|[[prisekana kocka]] (tic)
|[[Slika:3-cube t01.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t01 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t01.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated cube vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![5]
|align=center|[[prisekani oktaeder]] (toe)
|[[Slika:3-cube t12.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t12 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t12.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,4}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!9
|align=center|kantelirana kocka (sirco)<BR>kanteliran oktaeder<BR>[[rombikubooktaeder]]
|[[Slika:3-cube t02.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t02 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t02.svg|50px]]
|[[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
| 26
| 48
| 24
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!10
|align=center|omniprisekana kocka (girco)<BR>omniprisekani oktaeder<BR>[[prisekani kubooktaeder]]
|[[Slika:3-cube t012.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube t012 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t012.svg|50px]]
|[[Slika:Great_rhombicuboctahedron_vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 26
| 72
| 48
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
![6]
|align=center|alternirani prisekani oktaeder (ike)<BR>(isto kot [[ikozaeder]])
|[[Slika:3-cube h01.svg|50px]]
|[[Slika:3-cube h01 B2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-h01.svg|50px]]
|[[Slika:Spherical alternated truncated octahedron.png|50px]]
|[[Slika:Icosahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_h|3|node_h}}<BR>h<sub>0,1</sub>{3,4}
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 20
| 30
| 12
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
![1]
|align=center|alternirana kocka (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]])
|[[Slika:3-simplex t0 A2.svg|50px]]
|[[Slika:3-simplex t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|4|node|3|node}}<BR>h{4,3}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR><sup>1</sup>/<sub>2</sub> [[trikotnik|{3}]]
| 4
| 6
| 4
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!11
|align=center|[[prirezana kocka]] (snic)
|[[Slika:Snub cube_A2.png|50px]]
|[[Slika:Snub cube_B2.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|50px]]
|[[Slika:Spherical snub cube.svg|50px]]
|[[Slika:Snub cube vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|4|node_h|3|node_h}}<BR>s{4,3}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 38
| 60
| 24
|}
=== (5 3 2) I<sub>h</sub> ikozaedrska simetrija ===
[[Ikozaedrska simetrija]] sfere generira 7 uniformnih poliedrov in še enega več z alternacijo. Samo eden se ponavlja v preglednici s tetraedrsko in oktaedrsko simetrijo v preglednici zgoraj.
Ikozaedrsko simetrijo lahko prikažemo z osnovnim trikotnikom (5 3 2), pri tem pa štejemo zrcala na vsakem oglišču. Lahko ga prikažemo tudi s pomočjo [[Coxeterjeve grupe]] G<sub>2</sub> ali [5,3] s pomočjo [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovega diagrama]]: {{CDD|node|5|node|3|node}}.
Obstaja 120 trikotnikov, ki jih vidimo na stranskih ploskvah [[disdiakisni triakontaeder]] in na izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi:
:[[Slika:Disdyakistriacontahedron.jpg|100px]] [[Slika:Icosahedral reflection domains.png|100px]][[Slika:Sphere symmetry group ih.svg|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Graf<BR>(A<sub>2</sub>)<BR>[6]
!rowspan=2|Graf<BR>(H<sub>3</sub>)<BR>[10]
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|tlakovanje
!rowspan=2|[[slika oglišč|slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|5|node|2}}<BR>[5]<BR>(12)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(30)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|3|node}}<BR>[3]<BR>(20)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!12
|align=center|[[dodekaeder]] (doe)
|[[Slika:Dodecahedron t0 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t0 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t0.svg|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node|3|node}}<BR>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
|
| 12
| 30
| 20
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
![6]
|align=center|[[ikozaeder]] (ike)
|[[Slika:Icosahedron A2 projection.svg|50px]]
|[[Slika:Icosahedron t0 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t2.svg|50px]]
|[[Slika:Icosahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node|3|node_1}}<BR>{3,5}
|
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 20
| 30
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!13
|align=center|rektificirani dodekaeder (id)<BR>rektificirani ikozaeder<BR>[[ikozidodekaeder]]
|[[Slika:Dodecahedron t1 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t1 H3.svg|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t1.png|50px]]
|[[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node_1|3|node}}<BR>t<sub>1</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 32
| 60
| 30
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!14
|align=center|[[prisekani dodekaeder]] (tid)
|[[Slika:Dodecahedron t01 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t01 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t01.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t01.svg|50px]]
|[[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|3|node}}<BR>t<sub>0,1</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 32
| 90
| 60
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!15
|align=center|[[prisekani ikozaeder]] (ti)
|[[Slika:Icosahedron t01 A2.png|50px]]
|[[Slika:Icosahedron t01 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t12.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t12.png|50px]]
|[[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1</sub>{3,5}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 32
| 90
| 60
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!16
|align=center|kantelirani dodekaeder (srid)<BR>kanteliran ikozaeder<BR>[[rombiikozidodekaeder]]
|[[Slika:Dodecahedron t02 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t02 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t02.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t02.png|50px]]
|[[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node|3|node_1}}<BR>t<sub>0,2</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 62
| 120
| 60
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!17
|align=center|Omniprisekani dodekaeder (grid)<BR>Omniprisekani ikozaeder<BR>[[prisekani ikozidodekaeder]]
|[[Slika:Dodecahedron t012 A2.png|50px]]
|[[Slika:Dodecahedron t012 H3.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-t012.png|50px]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t012.png|50px]]
|[[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|3|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| 62
| 180
| 120
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!18
|align=center|[[prirezani dodekaeder]] (snid)<BR>prirezani ikozaeder
|[[Slika:Snub dodecahedron A2.png|50px]]
|[[Slika:Snub dodecahedron H2.png|50px]]
|[[Slika:Uniform polyhedron-53-s012.png|50px]]
|[[Slika:Spherical snub dodecahedron.png|50px]]
|[[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|5|node_h|3|node_h}}<BR>s{5,3}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| 92
| 150
| 60
|}
=== (p 2 2) Prizmatična družina [p,2], I<sub>2</sub>(p) (D<sub>''p''h</sub> diedrska simetrija) ===
{{glavni|prizmatični uniformni polieder}}
[[Diedrska simetrija]] sfere generira dve neskončni množici uniformnih poliedrov, prizem in antiprizem, prav tako pa tudi neskončno množico izrojenih mnogokotnikov, hozoedrov in diedrov, ki obstajajo kot tlakovanja sfere. Diedrska simetrija se lahko prikaže kot onovni trikotnik (p 2 2) s tem, da upoštevamo zrcala na vsakem oglišču. Lahko se prikaže tudi kot [[Coxeterjeva grupa]] I<sub>2</sub>(p) or [n,2], in tudi kot prizmatični [[Coxeter-Dinkinov diagram]]: {{CDD|node|p|node|2|node}}.
Spodaj je prvih pet diedrskih simetrij: D<sub>2</sub> ... D<sub>6</sub>. Diedrska simetrija D<sub>p</sub> ima red ''4n'', ki se kaže na stranskih ploskvah [[bipiramid]]e in na sferi kot ekvatorska črta na longitudi in n enakomerno razmaknjenih črt longitude.
==== (2 2 2) diedrska simetrija ====
Obstaja 8 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[kvadratna bipiramida|kvadratne bipiramide]] (oktaeder), ki ima imenoma obarvane trikotnike na sferi:
:[[Slika:Octahedron.svg|100px]] [[Slika:Sphere symmetry group d2h.png|100px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|2|node|2|}}<BR>[2]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(2)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(2)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>2</sub><BR>H<sub>2</sub>
|align=center|[[digonalni dieder]]<BR>[[digonalni hozoeder]]
|
|[[Slika:digonal dihedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|2|node|2|node}}<BR>{2,2}
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
|
|
| 2
| 2
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>4</sub>
|align=center|prisekani digonalni dieder<BR>(isto kot [[kvadratni dieder]])
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|2|node_1|2|node}}<BR>t{2,2}={4,2}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
|
| 2
| 4
| 4
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!P<sub>4</sub><BR>[7]
|align=center|omniprisekani digonalni dieder (kocka)<BR>(isto kot [[kocka]])
|[[Slika:Uniform polyhedron 222-t012.png|50px]]
|
|[[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|2|node_1|2|node_1}}<BR>t<sub>0,1,2</sub>{2,2}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 6
| 12
| 8
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>2</sub><BR>[1]
|align=center|prirezani digonalni dieder (tet)<BR>(isto kot [[tetraeder]])
|[[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|50px]]
|
|[[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|2x|node_h|2x|node_h}}<BR>s{2,2}
|
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 4
| 6
| 4
|}
==== (3 2 2) D<sub>3h</sub>diedrska simetrija ====
[[Slika:Hexagonal bipyramid transparent.svg|100px]] [[Slika:Sphere symmetry group d3h.svg|100px]]
Obstaja 12 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[šeststrane bipiramide]] ter izmenoma pobarvanih trikotnikih na sferi:
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|3|node|2}}<BR>[3]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(3)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(3)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>3</sub>
|align=center|[[trigonalni dieder]]
|
|[[Slika:Trigonal dihedron-1.svg|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|3|node|2|node}}<BR>{3,2}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
|
|
| 2
| 3
| 3
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>3</sub>
|align=center|[[trigonalni hozoeder]]
|
|[[Slika:Trigonal hosohedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node|3|node|2|node_1}}<BR>{2,3}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 3
| 3
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>6</sub>
|align=center|prisekani trigonalni dieder<BR>(isto kot [[heksagonalni dieder]])
|
|[[Slika:Hexagonal dihedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|2|node}}<BR>t{3,2}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
|
|
| 2
| 6
| 6
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!P<sub>3</sub>
|align=center|prisekani trigonalni hozoeder (trip)<BR>([[tristrana prizma]])
|[[Slika:Triangular prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Triangular prism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node|3|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 5
| 9
| 6
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!P<sub>6</sub>
|align=center|omniprisekani trigonalni dieder (hip)<BR>([[šeststrana prizma]])
|[[Slika:Hexagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|3|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,3}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>3</sub><BR>[2]
|align=center|prirezani trigonalni dieder (oct)<BR>(isto kot [[tristrana antiprizma]])<BR>(isto kot [[oktaeder]])
|[[Slika:Trigonal antiprism.png|50px]]
|
|[[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|3|node_h|2x|node_h}}<BR>s{2,3}
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|30px]]<BR>[[trikotnik|{3}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 8
| 12
| 6
|}
==== (4 2 2) D<sub>4h</sub>diedrska simetrija ====
[[Slika:Octagonal bipyramid transparent.svg|80px]]
Obstaja 16 osnovnih trikotnikov, ki se vidijo na stranskih ploskvah [[osemstrane bipiramide]] ter izmenoma pobarvani trikotniki na sferi:
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkin diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položajih
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|4|node|2}}<BR>[4]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(4)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(4)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>4</sub>
|align=center|[[kvadratni dieder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|4|node|2|node}}<BR>{4,2}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
|
| 2
| 4
| 4
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>4</sub>
|align=center|[[kvadratni hozoeder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node|4|node|2|node_1}}<BR>{2,4}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 4
| 4
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>8</sub>
|align=center|prisekani kvadratni dieder<BR>(isto kot [[oktagonalni dieder]])
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|2|node}}<BR>t{4,2}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[osemkotnik|{8}]]
|
|
| 2
| 8
| 8
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!P<sub>4</sub><BR>[7]
|align=center|prisekani kvadratni hozoeder (kocka)<BR>([[kocka]])
|[[Slika:Tetragonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Cube vertfig.Cube vertfig svg.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node|4|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,4}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 6
| 12
| 8
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>8</sub>
|align=center|Omniprisekani kvadratni dieder (op)<BR>([[osemstrana prizma]])
|[[Slika:Octagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Octagonal prism vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|4|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,4}
| [[Slika:Regular_polygon_8.svg|30px]]<BR>[[Octagon|{8}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 10
| 24
| 16
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>4</sub>
|align=center|prirezani kvadratni dieder (squap)<BR>([[kvadratna antiprizma]])
|[[Slika:Square antiprism.png|50px]]
|
|[[Slika:Square antiprism vertfig.svg|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|4|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,4}
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 10
| 16
| 8
|}
==== (5 2 2) D<sub>5h</sub> diedrska simetrija ====
Obstaja 20 osnovnih trikotnikov, ki so vidni na stranskih ploskvah [[desetstrana bipiramida|desetstrane bipiramide]] ter izmenoma obarvani trikotniki na sferi:
:[[Slika:Decagonal bipyramid transparent.svg|60px]]
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih plokev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|5|node|2}}<BR>[5]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(5)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(5)
! Stranske ploskve
! Robovo
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>5</sub>
|align=center|[[petstrani dieder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|5|node|2|node}}<BR>{5,2}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
|
|
| 2
| 5
| 5
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>5</sub>
|align=center|[[petstrani hozoeder]]
|
|
|
|align=center|{{CDD|node|5|node|2|node_1}}<BR>{2,5}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 5
| 5
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>10</sub>
|align=center|prisekani petstrani dieder<BR>(isto kot [[dvanajststrani dieder]])
|
|
|
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|2|node}}<BR>t{5,2}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
|
|
| 2
| 10
| 10
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!P<sub>5</sub>
|align=center|prisekani petstrani hozoeder (pip)<BR>(isto kot [[petstrana prizma]])
|[[Slika:Pentagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Pentagonal prism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node|5|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,5}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 7
| 15
| 10
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!P<sub>10</sub>
|align=center|Omniprisekani petstrani dieder (dip)<BR>([[dekagonalna prizma]])
|[[Slika:Decagonal prism.png|50px]]
|
|[[Slika:Decagonal prism vf.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node_1|5|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,5}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[desetkotnik|{10}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 12
| 30
| 20
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>5</sub>
|align=center|prirezani petkotni dieder (pap)<BR>([[petstrana antiprizma]])
|[[Slika:Pentagonal antiprism.png|50px]]
|
|[[Slika:Pentagonal antiprism vertfig.png|50px]]
|align=center|{{CDD|node_h|5|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,5}
| [[Slika:Regular_polygon_5.svg|30px]]<BR>[[petkotnik|{5}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 12
| 20
| 10
|}
==== (6 2 2) D<sub>6h</sub>diedrska simetrija ====
Obstaja 24 osnovnih trikotnikov , ki se vidijo na stranskih ploskvah [[dvanajststrane bipiramide]] in na izmenoma pobarvanimi trikotniki na sferi.
{| class="wikitable"
!rowspan=2|#
!rowspan=2|Ime
!rowspan=2|Slika
!rowspan=2|Tlakovanje
!rowspan=2|[[Slika oglišč|Slika<BR>oglišč]]
!rowspan=2|[[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov diagram]]<BR>in [[Schläflijev simbol#Razširitev Schläflijevega simbola|Schläflijevi simboli]]
!colspan=3|Število stranskih ploskev po položaju
!colspan=3|Število elementov
|-
! položaj 2<BR>{{CDD|node|6|node|2}}<BR>[6]<BR>(2)
! položaj 1<BR>{{CDD|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(6)
! položaj 0<BR>{{CDD|2|node|2|node}}<BR>[2]<BR>(6)
! Stranske ploskve
! Robovi
! Oglišča
|- BGCOLOR="#f0e0e0"
!D<sub>6</sub>
|align=center|[[šeststrani dieder]]
|
|[[Slika:Hexagonal dihedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|6|node|2|node}}<BR>{6,2}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
|
|
| 2
| 6
| 6
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>6</sub>
|align=center|[[šeststrani hozoeder]]
|
|[[Slika:Hexagonal hosohedron.png|50px]]
|
|align=center|{{CDD|node|6|node|2|node_1}}<BR>{2,6}
|
|
| [[Slika:Regular digon in spherical geometry-2.svg|30px]]<BR>[[digon|{2}]]
| 6
| 6
| 2
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!D<sub>12</sub>
|align=center|prisekani šeststrani dieder<BR>(isto kot [[dodekagonalni dieder]])
|
|[[Slika:Dodecagonal dihedron.png|60px]]
|
|align=center|{{CDD|node_1|6|node_1|2|node}}<BR>t{6,2}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[dvanajstkotnik|{12}]]
|
|
| 2
| 12
| 12
|- BGCOLOR="#e0e0f0"
!H<sub>6</sub>
|align=center|prisekani šestrani hozoeder (hip)<BR>(isto kot [[šeststrana prizma]])
|[[Slika:Hexagonal prism.png|60px]]
|[[Slika:Spherical hexagonal prism.png|60px]]
|[[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|60px]]
|align=center|{{CDD|node|6|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,6}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[heksagon|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
|
| 8
| 18
| 12
|- BGCOLOR="#e0f0e0"
!P<sub>12</sub>
|align=center|Omnipriseksn šeststrani dieder (twip)<BR>([[dvanajststrana prizma]])
|[[Slika:Dodecagonal prism.png|60px]]
|[[Slika:Spherical truncated hexagonal prism.svg|60px]]
|[[Slika:Dodecagonal prism vf.png|60px]]
|align=center|{{CDD|node_1|6|node_1|2|node_1}}<BR>t{2,6}
| [[Slika:Regular_polygon_10.svg|30px]]<BR>[[dvanajstkotnik|{12}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| [[Slika:Regular_polygon_4.svg|30px]]<BR>[[kvadrat (geometrija)|{4}]]
| 14
| 36
| 24
|- BGCOLOR="#d0f0f0"
!A<sub>6</sub>
|align=center|prirezani šeststrani dieder (hap)<BR>([[šeststrana antiprizma]])
|[[Slika:Hexagonal antiprism.png|60px]]
|[[Slika:Spherical hexagonal antiprism.svg|60px]]
|[[Slika:Hexagonal antiprism vertfig.png|60px]]
|align=center|{{CDD|node_h|6|node_h|2x|node_h}}<BR>t{2,6}
| [[Slika:Regular_polygon_6.svg|30px]]<BR>[[šestkotnik|{6}]]
| [[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]][[Slika:Regular_polygon_3.svg|20px]]<BR>2 [[trikotnik|{3}]]
|
| 14
| 24
| 12
|}
== Sklici ==
{{sklici|1}}
== Glej tudi ==
* [[polieder]]
** [[pravilni polieder]]
** [[kvazipravilni polieder]]
** [[polpravilni polieder]]
* [[seznam uniformnih poliedrov]]
* [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov]]
== Zunanje povezave ==
* {{MathWorld|title=Uniform Polyhedron|urlname=UniformPolyhedron}}
* [http://www.daviddarling.info/encyclopedia/N/nonconvex_uniform_polyhedron.html Nekonveksni uniformni poliedri v Encyclopedia of Science] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111017112730/http://www.daviddarling.info/encyclopedia/N/nonconvex_uniform_polyhedron.html |date=2011-10-17 }} {{ikona en}}
* [http://www.mathconsult.ch/showroom/unipoly/ Uniformni poliedri] {{ikona en}}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Uniformni poliedri| ]]
51bxsu8kqn9uu1vo4km3nvgi3lr8iq6
Seznam uniformnih poliedrov
0
297243
6761959
6525254
2026-10-07T22:56:04Z
Д.Ильин
115952
6761959
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam uniformnih poliedrov''' vsebuje
* vseh 75 neprizmatičnih uniformnih poliedrov
* nekaj predstavnikov neskončne množice [[prizma|prizem]] in [[antiprizma|antiprizem]]
* posebni primer poliedra: [[Skillingova oblika]] s prekrivajočimi se robovi
Na seznamu pa ni
* 40 potencialno uniformnih poliedrov z izrojenimi oblikami oglišč, ki pa imajo prekrivajoče se robove
* 11 uniformnih poploščenj s konveksnimi ploskvami
* 14 uniformnih poploščenj z nekoveksnimi ploskvami
* neskončna množica uniformnih poploščenj v hiperbolični ravnini
== Seznam uniformnih poliedrov ==
Konveksni uniformni poliedri so našteti po stopnjah [[konfiguracija oglišča|konfiguracije oglišč]] od 3 stranskih ploskev na eno oglišče in v rastočem redu števila stranic stranskih ploskev. Ta urejenost omogoča prikaz topoloških podobnosti.
=== Konveksne oblike (3 [[stranska ploskev|stranske ploskve]]/[[oglišče]]) ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center""
! ime
! slika
! razred telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! [[oglišče|oglišča]] (V)
! robovi (E)
! [[stranska ploskev|stranske ploskve]] (F)
! χ = V-E+F
! tip stranske ploskve
|-
| [[tetraeder]]
| [[Slika:Tetrahedron.png|60px]]
| R
| 3|2 3
| [[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3
| Tet
| T<sub>d</sub>
| W001
| U01
| K06
| 4
| 6
| 4
| 2
| 4{3}
|-
| [[tristrana prizma]]
| [[Slika:Triangular prism.png|60px]]
| P
| 2 3|2
| [[Slika:Triangular prism vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.4
| Trip
| D<sub>3h</sub>
| --
| --
| --
| 6
| 9
| 5
| 2
| 2{3}+3{4}
|-
| [[prisekani tetraeder]]
| [[Slika:Truncated tetrahedron.png|60px]]
| A
| 2 3|3
| [[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.6.6
| Tut
| T<sub>d</sub>
| W006
| U02
| K07
| 12
| 18
| 8
| 2
| 4{3}+4{6}
|-
| [[prisekana kocka]]
| [[Slika:Truncated hexahedron.png|60px]]
| A
| 2 3|4
| [[Slika:Truncated cube vertfig.svg|50px]]<BR>3.8.8
| Tic
| O<sub>h</sub>
| W008
| U09
| K14
| 24
| 36
| 14
| 2
| 8{3}+6{8}
|-
| [[prisekani dodekaeder]]
| [[Slika:Truncated dodecahedron.png|60px]]
| A
| 2 3|5
| [[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.10.10
| Tid
| I<sub>h</sub>
| W010
| U26
| K31
| 60
| 90
| 32
| 2
| 20{3}+12{10}
|-
| [[kocka]]
| [[Slika:hexahedron.png|60px]]
| R
| 3|2 4
| [[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]]<BR>4.4.4
| Cube
| O<sub>h</sub>
| W003
| U06
| K11
| 8
| 12
| 6
| 2
| 6{4}
|-
| [[petstrana prizma]]
| [[Slika:Pentagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 5|2
| [[Slika:Pentagonal prism vertfig.png|50px]]<BR>4.4.5
| Pip
| D<sub>5h</sub>
| --
| U76
| K01
| 10
| 15
| 7
| 2
| 5{4}+2{5}
|-
| [[šeststrana prizma]]
| [[Slika:Hexagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 6|2
| [[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|50px]]<BR>4.4.6
| Hip
| D<sub>6h</sub>
| --
| --
| --
| 12
| 18
| 8
| 2
| 6{4}+2{6}
|-
| [[osemstrana prizma]]
| [[Slika:Octagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 8|2
| [[Slika:Octagonal prism vertfig.svg|50px]]<BR>4.4.8
| Op
| D<sub>8h</sub>
| --
| --
| --
| 16
| 24
| 10
| 2
| 8{4}+2{8}
|-
| [[desetstrana prizma]]
| [[Slika:Decagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 10|2
| [[Slika:Decagonal prism vf.png|50px]]<BR>4.4.10
| Dip
| D<sub>10h</sub>
| --
| --
| --
| 20
| 30
| 12
| 2
| 10{4}+2{10}
|-
| [[dvanajststrana prizma]]
| [[Slika:Dodecagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 12|2
| [[Slika:Dodecagonal prism vf.png|50px]]<BR>4.4.12
| Twip
| D<sub>12h</sub>
| --
| --
| --
| 24
| 36
| 14
| 2
| 12{4}+2{12}
|-
| [[prisekani oktaeder]]
| [[Slika:Truncated octahedron.png|60px]]
| A
| 2 4|3
| [[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.6
| Toe
| O<sub>h</sub>
| W007
| U08
| K13
| 24
| 36
| 14
| 2
| 6{4}+8{6}
|-
| [[prisekani kubooktaeder|veliki rombikubooktaeder]]
| [[Slika:Great rhombicuboctahedron.png|60px]]
| A
| 2 3 4|
| [[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.8
| Girco
| O<sub>h</sub>
| W015
| U11
| K16
| 48
| 72
| 26
| 2
| 12{4}+8{6}+6{8}
|-
| [[Prisekani ikozidodekaeder|veliki rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great rhombicosidodecahedron.png|60px]]
| A
| 2 3 5|
| [[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.10
| Grid
| I<sub>h</sub>
| W016
| U28
| K33
| 120
| 180
| 62
| 2
| 30{4}+20{6}+12{10}
|-
| [[dodekaeder]]
| [[Slika:Dodecahedron.png|60px]]
| R
| 3|2 5
| [[Slika:Dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>5.5.5
| Doe
| I<sub>h</sub>
| W005
| U23
| K28
| 20
| 30
| 12
| 2
| 12{5}
|-
| [[prisekani ikozaeder]]
| [[Slika:Truncated icosahedron.png|60px]]
| A
| 2 5|3
| [[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|50px]]<BR>5.6.6
| Ti
| I<sub>h</sub>
| W009
| U25
| K30
| 60
| 90
| 32
| 2
| 12{5}+20{6}
|}
=== Konveksne oblike (4 stranske ploskve/oglišče) ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
! χ = V-E+F
! tip stranske ploskve
|-
| [[oktaeder]]
| [[Slika:Octahedron.png|60px]]
| R
| 4|2 3
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3
| Oct
| O<sub>h</sub>
| W002
| U05
| K10
| 6
| 12
| 8
| 2
| 8{3}
|-
| [[kvadratna antiprizma]]
| [[Slika:Square antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 4
| [[Slika:Square antiprism vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.4
| Squap
| D<sub>4d</sub>
| --
| --
| --
| 8
| 16
| 10
| 2
| 8{3}+2{4}
|-
| [[petstrana antiprizma]]
| [[Slika:Pentagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 5
| [[Slika:Pentagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.5
| Pap
| D<sub>5d</sub>
| --
| U77
| K02
| 10
| 20
| 12
| 2
| 10{3}+2{5}
|-
| [[šeststrana antiprizma]]
| [[Slika:Hexagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 6
| [[Slika:Hexagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.6
| Hap
| D<sub>6d</sub>
| --
| --
| --
| 12
| 24
| 14
| 2
| 12{3}+2{6}
|-
| [[osemstrana antiprizma]]
| [[Slika:Octagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 8
| [[Slika:Octagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.8
| Oap
| D<sub>8d</sub>
| --
| --
| --
| 16
| 32
| 18
| 2
| 16{3}+2{8}
|-
| [[desetstrana antiprizma]]
| [[Slika:Decagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 10
| [[Slika:Decagonal antiprism vf.png|50px]]<BR>3.3.3.10
| Dap
| D<sub>10d</sub>
| --
| --
| --
| 20
| 40
| 22
| 2
| 20{3}+2{10}
|-
| [[dvanajststrana antiprizma]]
| [[Slika:Dodecagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 12
| [[Slika:Dodecagonal antiprism vf.png|50px]]<BR>3.3.3.12
| Twap
| D<sub>12d</sub>
| --
| --
| --
| 24
| 48
| 26
| 2
| 24{3}+2{12}
|-
| [[kubooktaeder]]
| [[Slika:Cuboctahedron.png|60px]]
| A
| 2|3 4
| [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.3.4
| Co
| O<sub>h</sub>
| W011
| U07
| K12
| 12
| 24
| 14
| 2
| 8{3}+6{4}
|-
| [[mali rombikubooktaeder]]
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron.png|60px]]
| A
| 3 4|2
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.4.4
| Sirco
| O<sub>h</sub>
| W013
| U10
| K15
| 24
| 48
| 26
| 2
| 8{3}+(6+12){4}
|-
| [[mali rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron.png|60px]]
| A
| 3 5|2
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.5.4
| Srid
| I<sub>h</sub>
| W014
| U27
| K32
| 60
| 120
| 62
| 2
| 20{3}+30{4}+12{5}
|-
| [[ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Icosidodecahedron.png|60px]]
| A
| 2|3 5
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.5.3.5
| Id
| I<sub>h</sub>
| W012
| U24
| K29
| 30
| 60
| 32
| 2
| 20{3}+12{5}
|}
=== Konveksne oblike (5 stranskih ploskev/oglišče) ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
! χ=V-E+F
! tip stranske ploskve
|-
| [[ikozaeder]]
| [[Slika:Icosahedron.png|60px]]
| R
| 5|2 3
| [[Slika:Icosahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.3.3
| Ike
| I<sub>h</sub>
| W004
| U22
| K27
| 12
| 30
| 20
| 2
| 20{3}
|-
| [[prirezana kocka]]
| [[Slika:Snub hexahedron.png|60px]]
| A
| |2 3 4
| [[Slika:Snub cube vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3.4
| Snic
| O
| W017
| U12
| K17
| 24
| 60
| 38
| 2
| (8+24){3}+6{4}
|-
| [[prirezani dodekaeder]]
| [[Slika:Snub dodecahedron ccw.png|60px]]
| A
| |2 3 5
| [[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3.5
| Snid
| I
| W018
| U29
| K34
| 60
| 150
| 92
| 2
| (20+60){3}+12{5}
|}
=== Nekonveksne oblike s konveksnimi stranskimi ploskvami ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
!χ = V-E+F
! tip stranskih ploskev
|-
| [[oktahemioktaeder]]
| [[Slika:Octahemioctahedron_3-color.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|3
| [[Slika:Octahemioctahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.3
| Oho
| T<sub>d</sub>
| W068
| U03
| K08
| 12
| 24
| 12
| 0
| 8{3}+4{6}
|-
| [[tetrahemiheksaeder]]
| [[Slika:Tetrahemihexahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|2
| [[Slika:Tetrahemihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.3
| Thah
| T<sub>d</sub>
| W067
| U04
| K09
| 6
| 12
| 7
| 1
| 4{3}+3{4}
|-
| [[kubohemioktaeder]]
| [[Slika:Cubohemioctahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 4|3
| [[Slika:Cubohemioctahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.4
| Cho
| O<sub>h</sub>
| W078
| U15
| K20
| 12
| 24
| 10
| -2
| 6{4}+4{6}
|-
| [[veliki dodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecahedron.png|60px]]
| R+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5
| [[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(5.5.5.5.5)/<SUB>2</SUB>
| Gad
| I<sub>h</sub>
| W021
| U35
| K40
| 12
| 30
| 12
| -6
| 12{5}
|-
| [[veliki ikozaeder]]
| [[Slika:Great icosahedron.png|60px]]
| R+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3
| [[Slika:Great icosahedron vertfig.png|50px]]<BR>(3.3.3.3.3)/<SUB>2</SUB>
| Gike
| I<sub>h</sub>
| W041
| U53
| K58
| 12
| 30
| 20
| 2
| 20{3}
|-
| [[veliki ditrigonalni ikozaeder]]
| [[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|3 5
| [[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(5.3.5.3.5.3)/<SUB>2</SUB>
| Gidtid
| I<sub>h</sub>
| W087
| U47
| K52
| 20
| 60
| 32
| -8
| 20{3}+12{5}
|-
| [[mali rombiheksaeder]]
| [[Slika:Small rhombihexahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 2 4|
| [[Slika:Small rhombihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.8.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.8
| Sroh
| O<sub>h</sub>
| W086
| U18
| K23
| 24
| 48
| 18
| -6
| 12{4}+6{8}
|-
| [[mali kubikubooktaeder]]
| [[Slika:Small cubicuboctahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4|4
| [[Slika:Small cubicuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR>8.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.8.4
| Socco
| O<sub>h</sub>
| W069
| U13
| K18
| 24
| 48
| 20
| -4
| 8{3}+6{4}+6{8}
|-
| [[nekonveksen veliki rombikubooktaeder]]
| [[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4|2
| [[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4
| Querco
| O<sub>h</sub>
| W085
| U17
| K22
| 24
| 48
| 26
| 2
| 8{3}+(6+12){4}
|-
| [[mali dodekahemidodekaeder]]
| [[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB> 5|5
| [[Slika:Small dodecahemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>.10.5
| Sidhid
| I<sub>h</sub>
| W091
| U51
| K56
| 30
| 60
| 18
| -12
| 12{5}+6{10}
|-
| [[veliki dodekahemiikozaeder]]
| [[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB> 5|3
| [[Slika:Great dodecahemicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>.6.5
| Gidhei
| I<sub>h</sub>
| W102
| U65
| K70
| 30
| 60
| 22
| -8
| 12{5}+10{6}
|-
| [[mali ikozihemidodekaeder]]
| [[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|5
| [[Slika:Small icosihemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.10.3
| Seihid
| I<sub>h</sub>
| W089
| U49
| K54
| 30
| 60
| 26
| -4
| 20{3}+6{10}
|-
| [[mali dodekikozaeder]]
| [[Slika:Small dodecicosahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 5|
| [[Slika:Small dodecicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.6.<SUP>10</SUP>/<SUB>9</SUB>.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB>
| Siddy
| I<sub>h</sub>
| W090
| U50
| K55
| 60
| 120
| 32
| -28
| 20{6}+12{10}
|-
| [[mali rombidodekaeder]]
| [[Slika:Small rhombidodecahedron.png|60px]]
| C+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|
| [[Slika:Small rhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.4.<SUP>10</SUP>/<SUB>9</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>
| Sird
| I<sub>h</sub>
| W074
| U39
| K44
| 60
| 120
| 42
| -18
| 30{4}+12{10}
|-
| [[mali dodekikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|5
| [[Slika:Small dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.10.5
| Saddid
| I<sub>h</sub>
| W072
| U33
| K38
| 60
| 120
| 44
| -16
| 20{3}+12{5}+12{10}
|-
| [[rombikozaeder]]
| [[Slika:Rhombicosahedron.png|60px]]
| C+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|
| [[Slika:Rhombicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.4.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>
| Ri
| I<sub>h</sub>
| W096
| U56
| K61
| 60
| 120
| 50
| -10
| 30{4}+20{6}
|}
=== Nekonveksne prizmatične oblike ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
! χ = V-E+F
! tip stranske ploskve
|-
| [[pentagramska prizma]]
| [[Slika:Pentagrammic prism.png|60px]]
| P+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2
| [[Slika:Pentagrammic prism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4
| Stip
| D<sub>5h</sub>
| --
| U78
| K03
| 10
| 15
| 7
| 2
| 5{4}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[heptagramska prizma (7/3)]]
| [[Slika:Heptagrammic prism 7-3.png|60px]]
| P+
| 2 <SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>|2
| [[Slika:Septagrammic prism-3-7 vertfig.png|50px]]<BR><SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.4
| Giship
| D<sub>7h</sub>
| --
| --
| --
| 14
| 21
| 9
| 2
| 7{4}+2{<SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[heptagramska prizma (7/2)]]
| [[Slika:Heptagrammic prism 7-2.png|60px]]
| P+
| 2 <SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>|2
| [[Slika:Septagrammic prism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4
| Ship
| D<sub>7h</sub>
| --
| --
| --
| 14
| 21
| 9
| 2
| 7{4}+2{<SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[pentagramska antiprizma]]
| [[Slika:Pentagrammic antiprism.png|60px]]
| P+
| |2 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Pentagrammic antiprism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3.3.3
| Stap
| D<sub>5h</sub>
| --
| U79
| K04
| 10
| 20
| 12
| 2
| 10{3}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[pentagramska križna antiprizma]]
| [[Slika:Pentagrammic crossed antiprism.png|60px]]
| P+
| |2 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Pentagrammic crossed-antiprism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.3.3
| Starp
| D<sub>5d</sub>
| --
| U80
| K05
| 10
| 20
| 12
| 2
| 10{3}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|}
=== Druge nekonveksne oblike z nekonveksnimi stranskimi ploskvami ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča
! robovi
! stranske ploskve
! χ
! tip stranske ploskve
|-
|-
| [[mali zvezdni dodekaeder]]
| [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|60px]]
| R+
| 5|2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)<SUP>5</SUP>
| Sissid
| I<sub>h</sub>
| W020
| U34
| K39
| 12
| 30
| 12
| -6
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki zvezdni dodekaeder]]
| [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|60px]]
| R+
| 3|2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)<SUP>3</SUP>
| Gissid
| I<sub>h</sub>
| W022
| U52
| K57
| 20
| 30
| 12
| 2
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[Ditrigonalni dodecadodecaeder]]
| [[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 5
| [[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.5)<SUP>3</SUP>
| Ditdid
| I<sub>h</sub>
| W080
| U41
| K46
| 20
| 60
| 24
| -16
| 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[Small ditrigonal icosidodecahedron]]
| [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3
| [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3)<SUP>3</SUP>
| Sidtid
| I<sub>h</sub>
| W070
| U30
| K35
| 20
| 60
| 32
| -8
| 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[zvezdni prisekani heksaeder]]
| [[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|60px]]
| S+
| 2 3|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.3
| Quith
| O<sub>h</sub>
| W092
| U19
| K24
| 24
| 36
| 14
| 2
| 8{3}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki rombiheksaeder]]
| [[Slika:Great rhombihexahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 2|
| [[Slika:Great rhombihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>8</SUP>/<SUB>5</SUB>
| Groh
| O<sub>h</sub>
| W103
| U21
| K26
| 24
| 48
| 18
| -6
| 12{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki kubikubooktaeder]]
| [[Slika:Great cubicuboctahedron.png|60px]]
| S+
| 3 4|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.4
| Gocco
| O<sub>h</sub>
| W077
| U14
| K19
| 24
| 48
| 20
| -4
| 8{3}+6{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki dodekahemidodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great dodecahemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Gidhid
| I<sub>h</sub>
| W107
| U70
| K75
| 30
| 60
| 18
| -12
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[mali dodekahemiikozaeder]]
| [[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3
| [[Slika:Small dodecahemicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Sidhei
| I<sub>h</sub>
| W100
| U62
| K67
| 30
| 60
| 22
| -8
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+10{6}
|-
| [[dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5
| [[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.5)<SUP>2</SUP>
| Did
| I<sub>h</sub>
| W073
| U36
| K41
| 30
| 60
| 24
| -6
| 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki ikozihemidodekaeder]]
| [[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great icosihemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3
| Geihid
| I<sub>h</sub>
| W106
| U71
| K76
| 30
| 60
| 26
| -4
| 20{3}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3)<SUP>2</SUP>
| Gid
| I<sub>h</sub>
| W094
| U54
| K59
| 30
| 60
| 32
| 2
| 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[kubiprirezan kubooktaeder]]
| [[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 4|
| [[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.8
| Cotco
| O<sub>h</sub>
| W079
| U16
| K21
| 48
| 72
| 20
| -4
| 8{6}+6{8}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki prirezan kubooktaeder]]
| [[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3|
| [[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.6
| Quitco
| O<sub>h</sub>
| W093
| U20
| K25
| 48
| 72
| 26
| 2
| 12{4}+8{6}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[prirezan veliki dodekaeder]]
| [[Slika:Great truncated dodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|5
| [[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.10.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Tigid
| I<sub>h</sub>
| W075
| U37
| K42
| 60
| 90
| 24
| -6
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
|-
| [[mali zvezdni prirezan dodekaeder]]
| [[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.5
| Quitsissid
| I<sub>h</sub>
| W097
| U58
| K63
| 60
| 90
| 24
| -6
| 12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki zvezdni prirezan dodekaeder]]
| [[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3
| Quitgissid
| I<sub>h</sub>
| W104
| U66
| K71
| 60
| 90
| 32
| 2
| 20{3}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[prirezan veliki ikozaeder]]
| [[Slika:Great truncated icosahedron.png|60px]]
| S+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3
| [[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Tiggy
| I<sub>h</sub>
| W095
| U55
| K60
| 60
| 90
| 32
| 2
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
|-
| [[veliki dodekikozaeder]]
| [[Slika:Great dodecicosahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|
| [[Slika:Great dodecicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>7</SUB>
| Giddy
| I<sub>h</sub>
| W101
| U63
| K68
| 60
| 120
| 32
| -28
| 20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki rombidodekaeder]]
| [[Slika:Great rhombidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2|
| [[Slika:Great rhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>7</SUB>
| Gird
| I<sub>h</sub>
| W109
| U73
| K78
| 60
| 120
| 42
| -18
| 30{4}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[ikozidodekadodekaeder]]
| [[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 5|3
| [[Slika:Icosidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.5
| Ided
| I<sub>h</sub>
| W083
| U44
| K49
| 60
| 120
| 44
| -16
| 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
|-
| [[veliki ikozikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|3
| [[Slika:Great icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.5
| Giid
| I<sub>h</sub>
| W088
| U48
| K53
| 60
| 120
| 52
| -8
| 20{3}+12{5}+20{6}
|-
| [[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3|5
| [[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.10.3
| Sidditdid
| I<sub>h</sub>
| W082
| U43
| K48
| 60
| 120
| 44
| -16
| 20{3}+12{<SUP>;5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
|-
| [[veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| 3 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.5
| Gidditdid
| I<sub>h</sub>
| W081
| U42
| K47
| 60
| 120
| 44
| -16
| 20{3}+12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki dodeciikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3
| Gaddid
| I<sub>h</sub>
| W099
| U61
| K66
| 60
| 120
| 44
| -16
| 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[mali ikoziikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|3
| [[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.3
| Siid
| I<sub>h</sub>
| W071
| U31
| K36
| 60
| 120
| 52
| -8
| 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
|-
| [[rombidodekadodekaeder]]
| [[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|2
| [[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.5
| Raded
| I<sub>h</sub>
| W076
| U38
| K43
| 60
| 120
| 54
| -6
| 30{4}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[nekonveksen veliki rombiikozaeder]]
| [[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3|2
| [[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.3
| Qrid
| I<sub>h</sub>
| W105
| U67
| K72
| 60
| 120
| 62
| 2
| 20{3}+30{4}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[zvrnjeni dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Snub dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| |2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5
| [[Slika:Snub dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.3.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3.5
| Siddid
| I
| W111
| U40
| K45
| 60
| 150
| 84
| -6
| 60{3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[obrnjeni zvrnjeni dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 5
| [[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.3.5
| Isdid
| I
| W114
| U60
| K65
| 60
| 150
| 84
| -6
| 60{3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki zvrnjeni ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great snub icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3
| [[Slika:Great snub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>4</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Gosid
| I
| W116
| U57
| K62
| 60
| 150
| 92
| 2
| (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki obrnjeni zvrnjeni ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3
| [[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>3</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| Gisid
| I
| W113
| U69
| K74
| 60
| 150
| 92
| 2
| (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki retrozvrnjeni ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2
| [[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(3<SUP>4</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)/<SUB>2</SUB>
| Girsid
| I
| W117
| U74
| K79
| 60
| 150
| 92
| 2
| (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki zvrnjeni dodeciikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3
| [[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3<SUP>3</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Gisdid
| I
| W115
| U64
| K69
| 60
| 180
| 104
| -16
| (20+60){3}+(12+12){<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[zvrnjeni ikozidodekadodekaeder]]
| [[Slika:Snub icosidodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 5
| [[Slika:Snub icosidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>3</SUP>.5.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| Sided
| I
| W112
| U46
| K51
| 60
| 180
| 104
| -16
| (20+60){3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[mali zvrnjeni ikoziikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small snub icosicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 3
| [[Slika:Small snub icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3<SUP>5</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Seside
| I<sub>h</sub>
| W110
| U32
| K37
| 60
| 180
| 112
| -8
| (40+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[mali retrozvrnjeni ikoziikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(3<SUP>5</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>)/<SUB>2</SUB>
| Sirsid
| I<sub>h</sub>
| W118
| U72
| K77
| 60
| 180
| 112
| -8
| (40+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki dirombikozododekaeder]]
| [[Slika:Great dirhombicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Great dirhombicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SMALL>(4.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.3.<BR> 4.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>)/<SUB>2</SUB></SMALL>
| Gidrid
| I<sub>h</sub>
| W119
| U75
| K80
| 60
| 240
| 124
| -56
| 40{3}+60{4}+24{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[ikoziprisekani dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 5|
| [[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.10
| Idtid
| I<sub>h</sub>
| W084
| U45
| K50
| 120
| 180
| 44
| -16
| 20{6}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[prisekani dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 5|
| [[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.10
| Quitdid
| I<sub>h</sub>
| W098
| U59
| K64
| 120
| 180
| 54
| -6
| 30{4}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki prisekani ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3|
| [[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.6
| Gaquatid
| I<sub>h</sub>
| W108
| U68
| K73
| 120
| 180
| 62
| 2
| 30{4}+20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|}
=== Posebni primer ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
! χ =V-E+F
! tip stranskih ploskev
|-
| [[veliki zvrnjeni dirhombidodekaeder]]<BR>Skillingova oblika
| [[Slika:Great disnub dirhombidodecahedron.png|60px]]
| S++
| | (3/2) 5/3 (3) 5/2
| [[Slika:Great disnub dirhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SMALL>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.3.3.3.4. <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4)/<SUB>2</SUB></SMALL>
| Gidisdrid
| I<sub>h</sub>
| --
| --
| --
| 60
| 240 (*1)
| 204
| 24
| 120{3}+60{4}+24{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|}
<small>Pojasnila:
* W# pomeni številko, ki jo je uporabil [[Američani|ameriški]] matematik [[Magnus J. Wenninger]] (rojen 1919)
:za različne oblike poliedrov z oznakami W001 - W119
** 1 -18 za 5 konveksnih pravilnih in 13 konveksnih poliedrov polpravilnih
** 20 – 22, 41 za 4 nekonveksne pravilne poliedre
** 19 – 66 za specialnih 48 stelacij (nepravilni niso v tem seznamu)
** 67 – 119 za 53 nekonveksnih uniformnih poliedrov
* U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80)
* K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 - K80) </small>
* χ je [[Eulerjeva karakteristika]]
* razred telesa je lahko
** R = 5 za [[platonsko telo|platonska telesa]]
** R+ = 4 so [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]]
** A =13 so [[arhimedsko telo|arhimedska telesa]]
** C+ = 14 so nekonveksni poliedri s samo konveksnimi stranskimi ploskvami (vsi ti uniformni poliedri imajo stranske ploskve, ki se medsebojno sekajo)
** S+ = 39 so nekonveksni poliedri s [[kompleksni mnogokotnik|kompleksnimi]] ([[zvezdasti mnogokotnik]]) stranskimi ploskvami
** P pomeni neskončno skupino pravilnih konveksnih [[prizma|prizem]] in [[antiprizma|antiprizem]]
** P+ pomeni neskončno skupino nekonveksnih prizem in antiprizem
** T = 11 [[ravnina|ravninska]] [[teselacija]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.software3d.com/Stella.php Navigator po poliedrih (Stella)] {{ikona en}}
* [http://paulbourke.net/geometry/polyhedra/ Uniformni poliedri] {{ikona en}}
* {{MathWorld|urlname=UniformPolyhedron|title=Uniform Polyhedron}}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Uniformni poliedri]]
[[Kategorija:Matematični seznami]]
1hl40t0u3wiri73ocqbmkk39zl7ptx8
6761971
6761959
2026-10-08T00:45:41Z
Д.Ильин
115952
6761971
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam uniformnih poliedrov''' vsebuje
* vseh 75 neprizmatičnih uniformnih poliedrov
* nekaj predstavnikov neskončne množice [[prizma|prizem]] in [[antiprizma|antiprizem]]
* posebni primer poliedra: [[Skillingova oblika]] s prekrivajočimi se robovi
Na seznamu pa ni
* 40 potencialno uniformnih poliedrov z izrojenimi oblikami oglišč, ki pa imajo prekrivajoče se robove
* 11 uniformnih poploščenj s konveksnimi ploskvami
* 14 uniformnih poploščenj z nekoveksnimi ploskvami
* neskončna množica uniformnih poploščenj v hiperbolični ravnini
== Seznam uniformnih poliedrov ==
Konveksni uniformni poliedri so našteti po stopnjah [[konfiguracija oglišča|konfiguracije oglišč]] od 3 stranskih ploskev na eno oglišče in v rastočem redu števila stranic stranskih ploskev. Ta urejenost omogoča prikaz topoloških podobnosti.
=== Konveksne oblike (3 [[stranska ploskev|stranske ploskve]]/[[oglišče]]) ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center""
! ime
! slika
! razred telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! [[oglišče|oglišča]] (V)
! robovi (E)
! [[stranska ploskev|stranske ploskve]] (F)
! χ = V-E+F
! tip stranske ploskve
|-
| [[tetraeder]]
| [[Slika:Tetrahedron.png|60px]]
| R
| 3|2 3
| [[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3
| Tet
| T<sub>d</sub>
| W001
| U01
| K06
| 4
| 6
| 4
| 2
| 4{3}
|-
| [[tristrana prizma]]
| [[Slika:Triangular prism.png|60px]]
| P
| 2 3|2
| [[Slika:Triangular prism vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.4
| Trip
| D<sub>3h</sub>
| --
| --
| --
| 6
| 9
| 5
| 2
| 2{3}+3{4}
|-
| [[prisekani tetraeder]]
| [[Slika:Truncated tetrahedron.png|60px]]
| A
| 2 3|3
| [[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.6.6
| Tut
| T<sub>d</sub>
| W006
| U02
| K07
| 12
| 18
| 8
| 2
| 4{3}+4{6}
|-
| [[prisekana kocka]]
| [[Slika:Truncated hexahedron.png|60px]]
| A
| 2 3|4
| [[Slika:Truncated cube vertfig.svg|50px]]<BR>3.8.8
| Tic
| O<sub>h</sub>
| W008
| U09
| K14
| 24
| 36
| 14
| 2
| 8{3}+6{8}
|-
| [[prisekani dodekaeder]]
| [[Slika:Truncated dodecahedron.png|60px]]
| A
| 2 3|5
| [[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.10.10
| Tid
| I<sub>h</sub>
| W010
| U26
| K31
| 60
| 90
| 32
| 2
| 20{3}+12{10}
|-
| [[kocka]]
| [[Slika:hexahedron.png|60px]]
| R
| 3|2 4
| [[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]]<BR>4.4.4
| Cube
| O<sub>h</sub>
| W003
| U06
| K11
| 8
| 12
| 6
| 2
| 6{4}
|-
| [[petstrana prizma]]
| [[Slika:Pentagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 5|2
| [[Slika:Pentagonal prism vertfig.png|50px]]<BR>4.4.5
| Pip
| D<sub>5h</sub>
| --
| U76
| K01
| 10
| 15
| 7
| 2
| 5{4}+2{5}
|-
| [[šeststrana prizma]]
| [[Slika:Hexagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 6|2
| [[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|50px]]<BR>4.4.6
| Hip
| D<sub>6h</sub>
| --
| --
| --
| 12
| 18
| 8
| 2
| 6{4}+2{6}
|-
| [[osemstrana prizma]]
| [[Slika:Octagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 8|2
| [[Slika:Octagonal prism vertfig.svg|50px]]<BR>4.4.8
| Op
| D<sub>8h</sub>
| --
| --
| --
| 16
| 24
| 10
| 2
| 8{4}+2{8}
|-
| [[desetstrana prizma]]
| [[Slika:Decagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 10|2
| [[Slika:Decagonal prism vf.png|50px]]<BR>4.4.10
| Dip
| D<sub>10h</sub>
| --
| --
| --
| 20
| 30
| 12
| 2
| 10{4}+2{10}
|-
| [[dvanajststrana prizma]]
| [[Slika:Dodecagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 12|2
| [[Slika:Dodecagonal prism vf.png|50px]]<BR>4.4.12
| Twip
| D<sub>12h</sub>
| --
| --
| --
| 24
| 36
| 14
| 2
| 12{4}+2{12}
|-
| [[prisekani oktaeder]]
| [[Slika:Truncated octahedron.png|60px]]
| A
| 2 4|3
| [[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.6
| Toe
| O<sub>h</sub>
| W007
| U08
| K13
| 24
| 36
| 14
| 2
| 6{4}+8{6}
|-
| [[prisekani kubooktaeder|veliki rombikubooktaeder]]
| [[Slika:Great rhombicuboctahedron.png|60px]]
| A
| 2 3 4|
| [[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.8
| Girco
| O<sub>h</sub>
| W015
| U11
| K16
| 48
| 72
| 26
| 2
| 12{4}+8{6}+6{8}
|-
| [[Prisekani ikozidodekaeder|veliki rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great rhombicosidodecahedron.png|60px]]
| A
| 2 3 5|
| [[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.10
| Grid
| I<sub>h</sub>
| W016
| U28
| K33
| 120
| 180
| 62
| 2
| 30{4}+20{6}+12{10}
|-
| [[dodekaeder]]
| [[Slika:Dodecahedron.png|60px]]
| R
| 3|2 5
| [[Slika:Dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>5.5.5
| Doe
| I<sub>h</sub>
| W005
| U23
| K28
| 20
| 30
| 12
| 2
| 12{5}
|-
| [[prisekani ikozaeder]]
| [[Slika:Truncated icosahedron.png|60px]]
| A
| 2 5|3
| [[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|50px]]<BR>5.6.6
| Ti
| I<sub>h</sub>
| W009
| U25
| K30
| 60
| 90
| 32
| 2
| 12{5}+20{6}
|}
=== Konveksne oblike (4 stranske ploskve/oglišče) ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
! χ = V-E+F
! tip stranske ploskve
|-
| [[oktaeder]]
| [[Slika:Octahedron.png|60px]]
| R
| 4|2 3
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3
| Oct
| O<sub>h</sub>
| W002
| U05
| K10
| 6
| 12
| 8
| 2
| 8{3}
|-
| [[kvadratna antiprizma]]
| [[Slika:Square antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 4
| [[Slika:Square antiprism vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.4
| Squap
| D<sub>4d</sub>
| --
| --
| --
| 8
| 16
| 10
| 2
| 8{3}+2{4}
|-
| [[petstrana antiprizma]]
| [[Slika:Pentagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 5
| [[Slika:Pentagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.5
| Pap
| D<sub>5d</sub>
| --
| U77
| K02
| 10
| 20
| 12
| 2
| 10{3}+2{5}
|-
| [[šeststrana antiprizma]]
| [[Slika:Hexagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 6
| [[Slika:Hexagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.6
| Hap
| D<sub>6d</sub>
| --
| --
| --
| 12
| 24
| 14
| 2
| 12{3}+2{6}
|-
| [[osemstrana antiprizma]]
| [[Slika:Octagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 8
| [[Slika:Octagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.8
| Oap
| D<sub>8d</sub>
| --
| --
| --
| 16
| 32
| 18
| 2
| 16{3}+2{8}
|-
| [[desetstrana antiprizma]]
| [[Slika:Decagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 10
| [[Slika:Decagonal antiprism vf.png|50px]]<BR>3.3.3.10
| Dap
| D<sub>10d</sub>
| --
| --
| --
| 20
| 40
| 22
| 2
| 20{3}+2{10}
|-
| [[dvanajststrana antiprizma]]
| [[Slika:Dodecagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 12
| [[Slika:Dodecagonal antiprism vf.png|50px]]<BR>3.3.3.12
| Twap
| D<sub>12d</sub>
| --
| --
| --
| 24
| 48
| 26
| 2
| 24{3}+2{12}
|-
| [[kubooktaeder]]
| [[Slika:Cuboctahedron.png|60px]]
| A
| 2|3 4
| [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.3.4
| Co
| O<sub>h</sub>
| W011
| U07
| K12
| 12
| 24
| 14
| 2
| 8{3}+6{4}
|-
| [[mali rombikubooktaeder]]
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron.png|60px]]
| A
| 3 4|2
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.4.4
| Sirco
| O<sub>h</sub>
| W013
| U10
| K15
| 24
| 48
| 26
| 2
| 8{3}+(6+12){4}
|-
| [[mali rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron.png|60px]]
| A
| 3 5|2
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.5.4
| Srid
| I<sub>h</sub>
| W014
| U27
| K32
| 60
| 120
| 62
| 2
| 20{3}+30{4}+12{5}
|-
| [[ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Icosidodecahedron.png|60px]]
| A
| 2|3 5
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.5.3.5
| Id
| I<sub>h</sub>
| W012
| U24
| K29
| 30
| 60
| 32
| 2
| 20{3}+12{5}
|}
=== Konveksne oblike (5 stranskih ploskev/oglišče) ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
! χ=V-E+F
! tip stranske ploskve
|-
| [[ikozaeder]]
| [[Slika:Icosahedron.png|60px]]
| R
| 5|2 3
| [[Slika:Icosahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.3.3
| Ike
| I<sub>h</sub>
| W004
| U22
| K27
| 12
| 30
| 20
| 2
| 20{3}
|-
| [[prirezana kocka]]
| [[Slika:Snub hexahedron.png|60px]]
| A
| |2 3 4
| [[Slika:Snub cube vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3.4
| Snic
| O
| W017
| U12
| K17
| 24
| 60
| 38
| 2
| (8+24){3}+6{4}
|-
| [[prirezani dodekaeder]]
| [[Slika:Snub dodecahedron ccw.png|60px]]
| A
| |2 3 5
| [[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3.5
| Snid
| I
| W018
| U29
| K34
| 60
| 150
| 92
| 2
| (20+60){3}+12{5}
|}
=== Nekonveksne oblike s konveksnimi stranskimi ploskvami ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
!χ = V-E+F
! tip stranskih ploskev
|-
| [[oktahemioktaeder]]
| [[Slika:Octahemioctahedron_3-color.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|3
| [[Slika:Octahemioctahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.3
| Oho
| T<sub>d</sub>
| W068
| U03
| K08
| 12
| 24
| 12
| 0
| 8{3}+4{6}
|-
| [[tetrahemiheksaeder]]
| [[Slika:Tetrahemihexahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|2
| [[Slika:Tetrahemihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.3
| Thah
| T<sub>d</sub>
| W067
| U04
| K09
| 6
| 12
| 7
| 1
| 4{3}+3{4}
|-
| [[kubohemioktaeder]]
| [[Slika:Cubohemioctahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 4|3
| [[Slika:Cubohemioctahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.4
| Cho
| O<sub>h</sub>
| W078
| U15
| K20
| 12
| 24
| 10
| -2
| 6{4}+4{6}
|-
| [[veliki dodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecahedron.png|60px]]
| R+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5
| [[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(5.5.5.5.5)/<SUB>2</SUB>
| Gad
| I<sub>h</sub>
| W021
| U35
| K40
| 12
| 30
| 12
| -6
| 12{5}
|-
| [[veliki ikozaeder]]
| [[Slika:Great icosahedron.png|60px]]
| R+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3
| [[Slika:Great icosahedron vertfig.png|50px]]<BR>(3.3.3.3.3)/<SUB>2</SUB>
| Gike
| I<sub>h</sub>
| W041
| U53
| K58
| 12
| 30
| 20
| 2
| 20{3}
|-
| [[veliki ditrigonalni ikozaeder]]
| [[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|3 5
| [[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(5.3.5.3.5.3)/<SUB>2</SUB>
| Gidtid
| I<sub>h</sub>
| W087
| U47
| K52
| 20
| 60
| 32
| -8
| 20{3}+12{5}
|-
| [[mali rombiheksaeder]]
| [[Slika:Small rhombihexahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 2 4|
| [[Slika:Small rhombihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.8.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.8
| Sroh
| O<sub>h</sub>
| W086
| U18
| K23
| 24
| 48
| 18
| -6
| 12{4}+6{8}
|-
| [[mali kubikubooktaeder]]
| [[Slika:Small cubicuboctahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4|4
| [[Slika:Small cubicuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR>8.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.8.4
| Socco
| O<sub>h</sub>
| W069
| U13
| K18
| 24
| 48
| 20
| -4
| 8{3}+6{4}+6{8}
|-
| [[nekonveksen veliki rombikubooktaeder]]
| [[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4|2
| [[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4
| Querco
| O<sub>h</sub>
| W085
| U17
| K22
| 24
| 48
| 26
| 2
| 8{3}+(6+12){4}
|-
| [[mali dodekahemidodekaeder]]
| [[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB> 5|5
| [[Slika:Small dodecahemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>.10.5
| Sidhid
| I<sub>h</sub>
| W091
| U51
| K56
| 30
| 60
| 18
| -12
| 12{5}+6{10}
|-
| [[veliki dodekahemiikozaeder]]
| [[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB> 5|3
| [[Slika:Great dodecahemicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>.6.5
| Gidhei
| I<sub>h</sub>
| W102
| U65
| K70
| 30
| 60
| 22
| -8
| 12{5}+10{6}
|-
| [[mali ikozihemidodekaeder]]
| [[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|5
| [[Slika:Small icosihemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.10.3
| Seihid
| I<sub>h</sub>
| W089
| U49
| K54
| 30
| 60
| 26
| -4
| 20{3}+6{10}
|-
| [[mali dodekikozaeder]]
| [[Slika:Small dodecicosahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 5|
| [[Slika:Small dodecicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.6.<SUP>10</SUP>/<SUB>9</SUB>.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB>
| Siddy
| I<sub>h</sub>
| W090
| U50
| K55
| 60
| 120
| 32
| -28
| 20{6}+12{10}
|-
| [[mali rombidodekaeder]]
| [[Slika:Small rhombidodecahedron.png|60px]]
| C+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|
| [[Slika:Small rhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.4.<SUP>10</SUP>/<SUB>9</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>
| Sird
| I<sub>h</sub>
| W074
| U39
| K44
| 60
| 120
| 42
| -18
| 30{4}+12{10}
|-
| [[mali dodekikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|5
| [[Slika:Small dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.10.5
| Saddid
| I<sub>h</sub>
| W072
| U33
| K38
| 60
| 120
| 44
| -16
| 20{3}+12{5}+12{10}
|-
| [[rombikozaeder]]
| [[Slika:Rhombicosahedron.png|60px]]
| C+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|
| [[Slika:Rhombicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.4.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>
| Ri
| I<sub>h</sub>
| W096
| U56
| K61
| 60
| 120
| 50
| -10
| 30{4}+20{6}
|}
=== Nekonveksne prizmatične oblike ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
! χ = V-E+F
! tip stranske ploskve
|-
| [[pentagramska prizma]]
| [[Slika:Pentagrammic prism.png|60px]]
| P+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2
| [[Slika:Pentagrammic prism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4
| Stip
| D<sub>5h</sub>
| --
| U78
| K03
| 10
| 15
| 7
| 2
| 5{4}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[heptagramska prizma (7/3)]]
| [[Slika:Heptagrammic prism 7-3.png|60px]]
| P+
| 2 <SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>|2
| [[Slika:Septagrammic prism-3-7 vertfig.png|50px]]<BR><SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.4
| Giship
| D<sub>7h</sub>
| --
| --
| --
| 14
| 21
| 9
| 2
| 7{4}+2{<SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[heptagramska prizma (7/2)]]
| [[Slika:Heptagrammic prism 7-2.png|60px]]
| P+
| 2 <SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>|2
| [[Slika:Septagrammic prism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4
| Ship
| D<sub>7h</sub>
| --
| --
| --
| 14
| 21
| 9
| 2
| 7{4}+2{<SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[pentagramska antiprizma]]
| [[Slika:Pentagrammic antiprism.png|60px]]
| P+
| |2 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Pentagrammic antiprism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3.3.3
| Stap
| D<sub>5h</sub>
| --
| U79
| K04
| 10
| 20
| 12
| 2
| 10{3}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[pentagramska križna antiprizma]]
| [[Slika:Pentagrammic crossed antiprism.png|60px]]
| P+
| |2 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Pentagrammic crossed-antiprism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.3.3
| Starp
| D<sub>5d</sub>
| --
| U80
| K05
| 10
| 20
| 12
| 2
| 10{3}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|}
=== Druge nekonveksne oblike z nekonveksnimi stranskimi ploskvami ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča
! robovi
! stranske ploskve
! χ
! tip stranske ploskve
|-
|-
| [[mali zvezdni dodekaeder]]
| [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|60px]]
| R+
| 5|2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)<SUP>5</SUP>
| Sissid
| I<sub>h</sub>
| W020
| U34
| K39
| 12
| 30
| 12
| -6
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki zvezdni dodekaeder]]
| [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|60px]]
| R+
| 3|2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)<SUP>3</SUP>
| Gissid
| I<sub>h</sub>
| W022
| U52
| K57
| 20
| 30
| 12
| 2
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[Ditrigonalni dodecadodecaeder]]
| [[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 5
| [[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.5)<SUP>3</SUP>
| Ditdid
| I<sub>h</sub>
| W080
| U41
| K46
| 20
| 60
| 24
| -16
| 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[Small ditrigonal icosidodecahedron]]
| [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3
| [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3)<SUP>3</SUP>
| Sidtid
| I<sub>h</sub>
| W070
| U30
| K35
| 20
| 60
| 32
| -8
| 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[zvezdni prisekani heksaeder]]
| [[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|60px]]
| S+
| 2 3|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.3
| Quith
| O<sub>h</sub>
| W092
| U19
| K24
| 24
| 36
| 14
| 2
| 8{3}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki rombiheksaeder]]
| [[Slika:Great rhombihexahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 2|
| [[Slika:Great rhombihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>8</SUP>/<SUB>5</SUB>
| Groh
| O<sub>h</sub>
| W103
| U21
| K26
| 24
| 48
| 18
| -6
| 12{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki kubikubooktaeder]]
| [[Slika:Great cubicuboctahedron.png|60px]]
| S+
| 3 4|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.4
| Gocco
| O<sub>h</sub>
| W077
| U14
| K19
| 24
| 48
| 20
| -4
| 8{3}+6{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki dodekahemidodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great dodecahemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Gidhid
| I<sub>h</sub>
| W107
| U70
| K75
| 30
| 60
| 18
| -12
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[mali dodekahemiikozaeder]]
| [[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3
| [[Slika:Small dodecahemicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Sidhei
| I<sub>h</sub>
| W100
| U62
| K67
| 30
| 60
| 22
| -8
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+10{6}
|-
| [[dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5
| [[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.5)<SUP>2</SUP>
| Did
| I<sub>h</sub>
| W073
| U36
| K41
| 30
| 60
| 24
| -6
| 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki ikozihemidodekaeder]]
| [[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great icosihemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3
| Geihid
| I<sub>h</sub>
| W106
| U71
| K76
| 30
| 60
| 26
| -4
| 20{3}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3)<SUP>2</SUP>
| Gid
| I<sub>h</sub>
| W094
| U54
| K59
| 30
| 60
| 32
| 2
| 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[kubiprirezan kubooktaeder]]
| [[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 4|
| [[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.8
| Cotco
| O<sub>h</sub>
| W079
| U16
| K21
| 48
| 72
| 20
| -4
| 8{6}+6{8}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki prirezan kubooktaeder]]
| [[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3|
| [[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.6
| Quitco
| O<sub>h</sub>
| W093
| U20
| K25
| 48
| 72
| 26
| 2
| 12{4}+8{6}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[prirezan veliki dodekaeder]]
| [[Slika:Great truncated dodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|5
| [[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.10.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Tigid
| I<sub>h</sub>
| W075
| U37
| K42
| 60
| 90
| 24
| -6
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
|-
| [[mali zvezdni prirezan dodekaeder]]
| [[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.5
| Quitsissid
| I<sub>h</sub>
| W097
| U58
| K63
| 60
| 90
| 24
| -6
| 12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki zvezdni prirezan dodekaeder]]
| [[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3
| Quitgissid
| I<sub>h</sub>
| W104
| U66
| K71
| 60
| 90
| 32
| 2
| 20{3}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[prirezan veliki ikozaeder]]
| [[Slika:Great truncated icosahedron.png|60px]]
| S+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3
| [[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Tiggy
| I<sub>h</sub>
| W095
| U55
| K60
| 60
| 90
| 32
| 2
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
|-
| [[veliki dodekikozaeder]]
| [[Slika:Great dodecicosahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|
| [[Slika:Great dodecicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>7</SUB>
| Giddy
| I<sub>h</sub>
| W101
| U63
| K68
| 60
| 120
| 32
| -28
| 20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki rombidodekaeder]]
| [[Slika:Great rhombidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2|
| [[Slika:Great rhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>7</SUB>
| Gird
| I<sub>h</sub>
| W109
| U73
| K78
| 60
| 120
| 42
| -18
| 30{4}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[ikozidodekadodekaeder]]
| [[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 5|3
| [[Slika:Icosidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.5
| Ided
| I<sub>h</sub>
| W083
| U44
| K49
| 60
| 120
| 44
| -16
| 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
|-
| [[veliki ikozikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|3
| [[Slika:Great icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.5
| Giid
| I<sub>h</sub>
| W088
| U48
| K53
| 60
| 120
| 52
| -8
| 20{3}+12{5}+20{6}
|-
| [[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3|5
| [[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.10.3
| Sidditdid
| I<sub>h</sub>
| W082
| U43
| K48
| 60
| 120
| 44
| -16
| 20{3}+12{<SUP>;5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
|-
| [[veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| 3 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.5
| Gidditdid
| I<sub>h</sub>
| W081
| U42
| K47
| 60
| 120
| 44
| -16
| 20{3}+12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki dodeciikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3
| Gaddid
| I<sub>h</sub>
| W099
| U61
| K66
| 60
| 120
| 44
| -16
| 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[mali ikoziikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|3
| [[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.3
| Siid
| I<sub>h</sub>
| W071
| U31
| K36
| 60
| 120
| 52
| -8
| 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
|-
| [[rombidodekadodekaeder]]
| [[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|2
| [[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.5
| Raded
| I<sub>h</sub>
| W076
| U38
| K43
| 60
| 120
| 54
| -6
| 30{4}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[nekonveksen veliki rombiikozaeder]]
| [[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3|2
| [[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.3
| Qrid
| I<sub>h</sub>
| W105
| U67
| K72
| 60
| 120
| 62
| 2
| 20{3}+30{4}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[zvrnjeni dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Snub dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| |2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5
| [[Slika:Snub dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.3.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3.5
| Siddid
| I
| W111
| U40
| K45
| 60
| 150
| 84
| -6
| 60{3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[obrnjeni zvrnjeni dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 5
| [[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.3.5
| Isdid
| I
| W114
| U60
| K65
| 60
| 150
| 84
| -6
| 60{3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki zvrnjeni ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great snub icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3
| [[Slika:Great snub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>4</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Gosid
| I
| W116
| U57
| K62
| 60
| 150
| 92
| 2
| (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki obrnjeni zvrnjeni ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3
| [[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>3</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| Gisid
| I
| W113
| U69
| K74
| 60
| 150
| 92
| 2
| (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki retrozvrnjeni ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2
| [[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(3<SUP>4</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)/<SUB>2</SUB>
| Girsid
| I
| W117
| U74
| K79
| 60
| 150
| 92
| 2
| (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki zvrnjeni dodeciikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3
| [[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3<SUP>3</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Gisdid
| I
| W115
| U64
| K69
| 60
| 180
| 104
| -16
| (20+60){3}+(12+12){<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[zvrnjeni ikozidodekadodekaeder]]
| [[Slika:Snub icosidodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 5
| [[Slika:Snub icosidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>3</SUP>.5.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| Sided
| I
| W112
| U46
| K51
| 60
| 180
| 104
| -16
| (20+60){3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[mali zvrnjeni ikoziikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small snub icosicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 3
| [[Slika:Small snub icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3<SUP>5</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Seside
| I<sub>h</sub>
| W110
| U32
| K37
| 60
| 180
| 112
| -8
| (40+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[mali retrozvrnjeni ikoziikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(3<SUP>5</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>)/<SUB>2</SUB>
| Sirsid
| I<sub>h</sub>
| W118
| U72
| K77
| 60
| 180
| 112
| -8
| (40+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki dirombikozododekaeder]]
| [[Slika:Great dirhombicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Great dirhombicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SMALL>(4.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.3.<BR> 4.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>)/<SUB>2</SUB></SMALL>
| Gidrid
| I<sub>h</sub>
| W119
| U75
| K80
| 60
| 240
| 124
| -56
| 40{3}+60{4}+24{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[ikoziprisekani dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 5|
| [[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.10
| Idtid
| I<sub>h</sub>
| W084
| U45
| K50
| 120
| 180
| 44
| -16
| 20{6}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[prisekani dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 5|
| [[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.10
| Quitdid
| I<sub>h</sub>
| W098
| U59
| K64
| 120
| 180
| 54
| -6
| 30{4}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki prisekani ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3|
| [[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.6
| Gaquatid
| I<sub>h</sub>
| W108
| U68
| K73
| 120
| 180
| 62
| 2
| 30{4}+20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|}
=== Posebni primer ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
! χ =V-E+F
! tip stranskih ploskev
|-
| [[veliki zvrnjeni dirhombidodekaeder]]<BR>Skillingova oblika
| [[Slika:Great disnub dirhombidodecahedron.png|60px]]
| S++
| | (3/2) 5/3 (3) 5/2
| [[Slika:Great disnub dirhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SMALL>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.3.3.3.4. <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4)/<SUB>2</SUB></SMALL>
| Gidisdrid
| I<sub>h</sub>
| --
| --
| --
| 60
| 240 (*1)
| 204
| 24
| 120{3}+60{4}+24{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|}
<small>Pojasnila:
* W# pomeni številko, ki jo je uporabil [[Američani|ameriški]] matematik [[Magnus J. Wenninger]] (rojen 1919)
:za različne oblike poliedrov z oznakami W001 - W119
** 1 -18 za 5 konveksnih pravilnih in 13 konveksnih poliedrov polpravilnih
** 20 – 22, 41 za 4 nekonveksne pravilne poliedre
** 19 – 66 za specialnih 48 stelacij (nepravilni niso v tem seznamu)
** 67 – 119 za 53 nekonveksnih uniformnih poliedrov
* U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80)
* K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 - K80) </small>
* χ je [[Eulerjeva karakteristika]]
* razred telesa je lahko
** R = 5 za [[platonsko telo|platonska telesa]]
** R+ = 4 so [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]]
** A =13 so [[arhimedsko telo|arhimedska telesa]]
** C+ = 14 so nekonveksni poliedri s samo konveksnimi stranskimi ploskvami (vsi ti uniformni poliedri imajo stranske ploskve, ki se medsebojno sekajo)
** S+ = 39 so nekonveksni poliedri s [[kompleksni mnogokotnik|kompleksnimi]] ([[zvezdasti mnogokotnik]]) stranskimi ploskvami
** P pomeni neskončno skupino pravilnih konveksnih [[prizma|prizem]] in [[antiprizma|antiprizem]]
** P+ pomeni neskončno skupino nekonveksnih prizem in antiprizem
** T = 11 [[ravnina|ravninska]] [[teselacija]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.software3d.com/Stella.php Navigator po poliedrih (Stella)] {{ikona en}}
* [http://paulbourke.net/geometry/polyhedra/ Uniformni poliedri] {{ikona en}}
* {{MathWorld|urlname=UniformPolyhedron|title=Uniform Polyhedron}}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Uniformni poliedri]]
[[Kategorija:Matematični seznami]]
klp4effd555dw03gpxu9ilemo98ggmm
6761985
6761971
2026-10-08T05:08:23Z
Д.Ильин
115952
6761985
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam uniformnih poliedrov''' vsebuje
* vseh 75 neprizmatičnih uniformnih poliedrov
* nekaj predstavnikov neskončne množice [[prizma|prizem]] in [[antiprizma|antiprizem]]
* posebni primer poliedra: [[Skillingova oblika]] s prekrivajočimi se robovi
Na seznamu pa ni
* 40 potencialno uniformnih poliedrov z izrojenimi oblikami oglišč, ki pa imajo prekrivajoče se robove
* 11 uniformnih poploščenj s konveksnimi ploskvami
* 14 uniformnih poploščenj z nekoveksnimi ploskvami
* neskončna množica uniformnih poploščenj v hiperbolični ravnini
== Seznam uniformnih poliedrov ==
Konveksni uniformni poliedri so našteti po stopnjah [[konfiguracija oglišča|konfiguracije oglišč]] od 3 stranskih ploskev na eno oglišče in v rastočem redu števila stranic stranskih ploskev. Ta urejenost omogoča prikaz topoloških podobnosti.
=== Konveksne oblike (3 [[stranska ploskev|stranske ploskve]]/[[oglišče]]) ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center""
! ime
! slika
! razred telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! [[oglišče|oglišča]] (V)
! robovi (E)
! [[stranska ploskev|stranske ploskve]] (F)
! χ = V-E+F
! tip stranske ploskve
|-
| [[tetraeder]]
| [[Slika:Tetrahedron.png|60px]]
| R
| 3|2 3
| [[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3
| Tet
| T<sub>d</sub>
| W001
| U01
| K06
| 4
| 6
| 4
| 2
| 4{3}
|-
| [[tristrana prizma]]
| [[Slika:Triangular prism.png|60px]]
| P
| 2 3|2
| [[Slika:Triangular prism vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.4
| Trip
| D<sub>3h</sub>
| --
| --
| --
| 6
| 9
| 5
| 2
| 2{3}+3{4}
|-
| [[prisekani tetraeder]]
| [[Slika:Truncated tetrahedron.png|60px]]
| A
| 2 3|3
| [[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.6.6
| Tut
| T<sub>d</sub>
| W006
| U02
| K07
| 12
| 18
| 8
| 2
| 4{3}+4{6}
|-
| [[prisekana kocka]]
| [[Slika:Truncated hexahedron.png|60px]]
| A
| 2 3|4
| [[Slika:Truncated cube vertfig.svg|50px]]<BR>3.8.8
| Tic
| O<sub>h</sub>
| W008
| U09
| K14
| 24
| 36
| 14
| 2
| 8{3}+6{8}
|-
| [[prisekani dodekaeder]]
| [[Slika:Truncated dodecahedron.png|60px]]
| A
| 2 3|5
| [[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.10.10
| Tid
| I<sub>h</sub>
| W010
| U26
| K31
| 60
| 90
| 32
| 2
| 20{3}+12{10}
|-
| [[kocka]]
| [[Slika:hexahedron.png|60px]]
| R
| 3|2 4
| [[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]]<BR>4.4.4
| Cube
| O<sub>h</sub>
| W003
| U06
| K11
| 8
| 12
| 6
| 2
| 6{4}
|-
| [[petstrana prizma]]
| [[Slika:Pentagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 5|2
| [[Slika:Pentagonal prism vertfig.png|50px]]<BR>4.4.5
| Pip
| D<sub>5h</sub>
| --
| U76
| K01
| 10
| 15
| 7
| 2
| 5{4}+2{5}
|-
| [[šeststrana prizma]]
| [[Slika:Hexagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 6|2
| [[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|50px]]<BR>4.4.6
| Hip
| D<sub>6h</sub>
| --
| --
| --
| 12
| 18
| 8
| 2
| 6{4}+2{6}
|-
| [[osemstrana prizma]]
| [[Slika:Octagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 8|2
| [[Slika:Octagonal prism vertfig.svg|50px]]<BR>4.4.8
| Op
| D<sub>8h</sub>
| --
| --
| --
| 16
| 24
| 10
| 2
| 8{4}+2{8}
|-
| [[desetstrana prizma]]
| [[Slika:Decagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 10|2
| [[Slika:Decagonal prism vf.png|50px]]<BR>4.4.10
| Dip
| D<sub>10h</sub>
| --
| --
| --
| 20
| 30
| 12
| 2
| 10{4}+2{10}
|-
| [[dvanajststrana prizma]]
| [[Slika:Dodecagonal prism.png|60px]]
| P
| 2 12|2
| [[Slika:Dodecagonal prism vf.png|50px]]<BR>4.4.12
| Twip
| D<sub>12h</sub>
| --
| --
| --
| 24
| 36
| 14
| 2
| 12{4}+2{12}
|-
| [[prisekani oktaeder]]
| [[Slika:Truncated octahedron.png|60px]]
| A
| 2 4|3
| [[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.6
| Toe
| O<sub>h</sub>
| W007
| U08
| K13
| 24
| 36
| 14
| 2
| 6{4}+8{6}
|-
| [[prisekani kubooktaeder|veliki rombikubooktaeder]]
| [[Slika:Great rhombicuboctahedron.png|60px]]
| A
| 2 3 4|
| [[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.8
| Girco
| O<sub>h</sub>
| W015
| U11
| K16
| 48
| 72
| 26
| 2
| 12{4}+8{6}+6{8}
|-
| [[Prisekani ikozidodekaeder|veliki rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great rhombicosidodecahedron.png|60px]]
| A
| 2 3 5|
| [[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.10
| Grid
| I<sub>h</sub>
| W016
| U28
| K33
| 120
| 180
| 62
| 2
| 30{4}+20{6}+12{10}
|-
| [[dodekaeder]]
| [[Slika:Dodecahedron.png|60px]]
| R
| 3|2 5
| [[Slika:Dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>5.5.5
| Doe
| I<sub>h</sub>
| W005
| U23
| K28
| 20
| 30
| 12
| 2
| 12{5}
|-
| [[prisekani ikozaeder]]
| [[Slika:Truncated icosahedron.png|60px]]
| A
| 2 5|3
| [[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|50px]]<BR>5.6.6
| Ti
| I<sub>h</sub>
| W009
| U25
| K30
| 60
| 90
| 32
| 2
| 12{5}+20{6}
|}
=== Konveksne oblike (4 stranske ploskve/oglišče) ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
! χ = V-E+F
! tip stranske ploskve
|-
| [[oktaeder]]
| [[Slika:Octahedron.png|60px]]
| R
| 4|2 3
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3
| Oct
| O<sub>h</sub>
| W002
| U05
| K10
| 6
| 12
| 8
| 2
| 8{3}
|-
| [[kvadratna antiprizma]]
| [[Slika:Square antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 4
| [[Slika:Square antiprism vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.4
| Squap
| D<sub>4d</sub>
| --
| --
| --
| 8
| 16
| 10
| 2
| 8{3}+2{4}
|-
| [[petstrana antiprizma]]
| [[Slika:Pentagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 5
| [[Slika:Pentagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.5
| Pap
| D<sub>5d</sub>
| --
| U77
| K02
| 10
| 20
| 12
| 2
| 10{3}+2{5}
|-
| [[šeststrana antiprizma]]
| [[Slika:Hexagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 6
| [[Slika:Hexagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.6
| Hap
| D<sub>6d</sub>
| --
| --
| --
| 12
| 24
| 14
| 2
| 12{3}+2{6}
|-
| [[osemstrana antiprizma]]
| [[Slika:Octagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 8
| [[Slika:Octagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.8
| Oap
| D<sub>8d</sub>
| --
| --
| --
| 16
| 32
| 18
| 2
| 16{3}+2{8}
|-
| [[desetstrana antiprizma]]
| [[Slika:Decagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 10
| [[Slika:Decagonal antiprism vf.png|50px]]<BR>3.3.3.10
| Dap
| D<sub>10d</sub>
| --
| --
| --
| 20
| 40
| 22
| 2
| 20{3}+2{10}
|-
| [[dvanajststrana antiprizma]]
| [[Slika:Dodecagonal antiprism.png|60px]]
| P
| |2 2 12
| [[Slika:Dodecagonal antiprism vf.png|50px]]<BR>3.3.3.12
| Twap
| D<sub>12d</sub>
| --
| --
| --
| 24
| 48
| 26
| 2
| 24{3}+2{12}
|-
| [[kubooktaeder]]
| [[Slika:Cuboctahedron.png|60px]]
| A
| 2|3 4
| [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.3.4
| Co
| O<sub>h</sub>
| W011
| U07
| K12
| 12
| 24
| 14
| 2
| 8{3}+6{4}
|-
| [[mali rombikubooktaeder]]
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron.png|60px]]
| A
| 3 4|2
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.4.4
| Sirco
| O<sub>h</sub>
| W013
| U10
| K15
| 24
| 48
| 26
| 2
| 8{3}+(6+12){4}
|-
| [[mali rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron.png|60px]]
| A
| 3 5|2
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.5.4
| Srid
| I<sub>h</sub>
| W014
| U27
| K32
| 60
| 120
| 62
| 2
| 20{3}+30{4}+12{5}
|-
| [[ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Icosidodecahedron.png|60px]]
| A
| 2|3 5
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.5.3.5
| Id
| I<sub>h</sub>
| W012
| U24
| K29
| 30
| 60
| 32
| 2
| 20{3}+12{5}
|}
=== Konveksne oblike (5 stranskih ploskev/oglišče) ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
! χ=V-E+F
! tip stranske ploskve
|-
| [[ikozaeder]]
| [[Slika:Icosahedron.png|60px]]
| R
| 5|2 3
| [[Slika:Icosahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3.3
| Ike
| I<sub>h</sub>
| W004
| U22
| K27
| 12
| 30
| 20
| 2
| 20{3}
|-
| [[prirezana kocka]]
| [[Slika:Snub hexahedron.png|60px]]
| A
| |2 3 4
| [[Slika:Snub cube vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3.4
| Snic
| O
| W017
| U12
| K17
| 24
| 60
| 38
| 2
| (8+24){3}+6{4}
|-
| [[prirezani dodekaeder]]
| [[Slika:Snub dodecahedron ccw.png|60px]]
| A
| |2 3 5
| [[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3.5
| Snid
| I
| W018
| U29
| K34
| 60
| 150
| 92
| 2
| (20+60){3}+12{5}
|}
=== Nekonveksne oblike s konveksnimi stranskimi ploskvami ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
!χ = V-E+F
! tip stranskih ploskev
|-
| [[oktahemioktaeder]]
| [[Slika:Octahemioctahedron_3-color.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|3
| [[Slika:Octahemioctahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.3
| Oho
| T<sub>d</sub>
| W068
| U03
| K08
| 12
| 24
| 12
| 0
| 8{3}+4{6}
|-
| [[tetrahemiheksaeder]]
| [[Slika:Tetrahemihexahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|2
| [[Slika:Tetrahemihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.3
| Thah
| T<sub>d</sub>
| W067
| U04
| K09
| 6
| 12
| 7
| 1
| 4{3}+3{4}
|-
| [[kubohemioktaeder]]
| [[Slika:Cubohemioctahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 4|3
| [[Slika:Cubohemioctahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.4
| Cho
| O<sub>h</sub>
| W078
| U15
| K20
| 12
| 24
| 10
| -2
| 6{4}+4{6}
|-
| [[veliki dodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecahedron.png|60px]]
| R+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5
| [[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(5.5.5.5.5)/<SUB>2</SUB>
| Gad
| I<sub>h</sub>
| W021
| U35
| K40
| 12
| 30
| 12
| -6
| 12{5}
|-
| [[veliki ikozaeder]]
| [[Slika:Great icosahedron.png|60px]]
| R+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3
| [[Slika:Great icosahedron vertfig.png|50px]]<BR>(3.3.3.3.3)/<SUB>2</SUB>
| Gike
| I<sub>h</sub>
| W041
| U53
| K58
| 12
| 30
| 20
| 2
| 20{3}
|-
| [[veliki ditrigonalni ikozaeder]]
| [[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|3 5
| [[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(5.3.5.3.5.3)/<SUB>2</SUB>
| Gidtid
| I<sub>h</sub>
| W087
| U47
| K52
| 20
| 60
| 32
| -8
| 20{3}+12{5}
|-
| [[mali rombiheksaeder]]
| [[Slika:Small rhombihexahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 2 4|
| [[Slika:Small rhombihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.8.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.8
| Sroh
| O<sub>h</sub>
| W086
| U18
| K23
| 24
| 48
| 18
| -6
| 12{4}+6{8}
|-
| [[mali kubikubooktaeder]]
| [[Slika:Small cubicuboctahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4|4
| [[Slika:Small cubicuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR>8.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.8.4
| Socco
| O<sub>h</sub>
| W069
| U13
| K18
| 24
| 48
| 20
| -4
| 8{3}+6{4}+6{8}
|-
| [[nekonveksen veliki rombikubooktaeder]]
| [[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4|2
| [[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4
| Querco
| O<sub>h</sub>
| W085
| U17
| K22
| 24
| 48
| 26
| 2
| 8{3}+(6+12){4}
|-
| [[mali dodekahemidodekaeder]]
| [[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB> 5|5
| [[Slika:Small dodecahemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>.10.5
| Sidhid
| I<sub>h</sub>
| W091
| U51
| K56
| 30
| 60
| 18
| -12
| 12{5}+6{10}
|-
| [[veliki dodekahemiikozaeder]]
| [[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB> 5|3
| [[Slika:Great dodecahemicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>.6.5
| Gidhei
| I<sub>h</sub>
| W102
| U65
| K70
| 30
| 60
| 22
| -8
| 12{5}+10{6}
|-
| [[mali ikozihemidodekaeder]]
| [[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|5
| [[Slika:Small icosihemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.10.3
| Seihid
| I<sub>h</sub>
| W089
| U49
| K54
| 30
| 60
| 26
| -4
| 20{3}+6{10}
|-
| [[mali dodekikozaeder]]
| [[Slika:Small dodecicosahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 5|
| [[Slika:Small dodecicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.6.<SUP>10</SUP>/<SUB>9</SUB>.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB>
| Siddy
| I<sub>h</sub>
| W090
| U50
| K55
| 60
| 120
| 32
| -28
| 20{6}+12{10}
|-
| [[mali rombidodekaeder]]
| [[Slika:Small rhombidodecahedron.png|60px]]
| C+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|
| [[Slika:Small rhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.4.<SUP>10</SUP>/<SUB>9</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>
| Sird
| I<sub>h</sub>
| W074
| U39
| K44
| 60
| 120
| 42
| -18
| 30{4}+12{10}
|-
| [[mali dodekikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|5
| [[Slika:Small dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.10.5
| Saddid
| I<sub>h</sub>
| W072
| U33
| K38
| 60
| 120
| 44
| -16
| 20{3}+12{5}+12{10}
|-
| [[rombikozaeder]]
| [[Slika:Rhombicosahedron.png|60px]]
| C+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|
| [[Slika:Rhombicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.4.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>
| Ri
| I<sub>h</sub>
| W096
| U56
| K61
| 60
| 120
| 50
| -10
| 30{4}+20{6}
|}
=== Nekonveksne prizmatične oblike ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
! χ = V-E+F
! tip stranske ploskve
|-
| [[pentagramska prizma]]
| [[Slika:Pentagrammic prism.png|60px]]
| P+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2
| [[Slika:Pentagrammic prism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4
| Stip
| D<sub>5h</sub>
| --
| U78
| K03
| 10
| 15
| 7
| 2
| 5{4}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[heptagramska prizma (7/3)]]
| [[Slika:Heptagrammic prism 7-3.png|60px]]
| P+
| 2 <SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>|2
| [[Slika:Septagrammic prism-3-7 vertfig.png|50px]]<BR><SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.4
| Giship
| D<sub>7h</sub>
| --
| --
| --
| 14
| 21
| 9
| 2
| 7{4}+2{<SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[heptagramska prizma (7/2)]]
| [[Slika:Heptagrammic prism 7-2.png|60px]]
| P+
| 2 <SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>|2
| [[Slika:Septagrammic prism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4
| Ship
| D<sub>7h</sub>
| --
| --
| --
| 14
| 21
| 9
| 2
| 7{4}+2{<SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[pentagramska antiprizma]]
| [[Slika:Pentagrammic antiprism.png|60px]]
| P+
| |2 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Pentagrammic antiprism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3.3.3
| Stap
| D<sub>5h</sub>
| --
| U79
| K04
| 10
| 20
| 12
| 2
| 10{3}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[pentagramska križna antiprizma]]
| [[Slika:Pentagrammic crossed antiprism.png|60px]]
| P+
| |2 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Pentagrammic crossed-antiprism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.3.3
| Starp
| D<sub>5d</sub>
| --
| U80
| K05
| 10
| 20
| 12
| 2
| 10{3}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|}
=== Druge nekonveksne oblike z nekonveksnimi stranskimi ploskvami ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča
! robovi
! stranske ploskve
! χ
! tip stranske ploskve
|-
|-
| [[mali zvezdni dodekaeder]]
| [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|60px]]
| R+
| 5|2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)<SUP>5</SUP>
| Sissid
| I<sub>h</sub>
| W020
| U34
| K39
| 12
| 30
| 12
| -6
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki zvezdni dodekaeder]]
| [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|60px]]
| R+
| 3|2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)<SUP>3</SUP>
| Gissid
| I<sub>h</sub>
| W022
| U52
| K57
| 20
| 30
| 12
| 2
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[Ditrigonalni dodecadodecaeder]]
| [[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 5
| [[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.5)<SUP>3</SUP>
| Ditdid
| I<sub>h</sub>
| W080
| U41
| K46
| 20
| 60
| 24
| -16
| 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[Small ditrigonal icosidodecahedron]]
| [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3
| [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3)<SUP>3</SUP>
| Sidtid
| I<sub>h</sub>
| W070
| U30
| K35
| 20
| 60
| 32
| -8
| 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[zvezdni prisekani heksaeder]]
| [[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|60px]]
| S+
| 2 3|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.3
| Quith
| O<sub>h</sub>
| W092
| U19
| K24
| 24
| 36
| 14
| 2
| 8{3}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki rombiheksaeder]]
| [[Slika:Great rhombihexahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 2|
| [[Slika:Great rhombihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>8</SUP>/<SUB>5</SUB>
| Groh
| O<sub>h</sub>
| W103
| U21
| K26
| 24
| 48
| 18
| -6
| 12{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki kubikubooktaeder]]
| [[Slika:Great cubicuboctahedron.png|60px]]
| S+
| 3 4|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.4
| Gocco
| O<sub>h</sub>
| W077
| U14
| K19
| 24
| 48
| 20
| -4
| 8{3}+6{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki dodekahemidodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great dodecahemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Gidhid
| I<sub>h</sub>
| W107
| U70
| K75
| 30
| 60
| 18
| -12
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[mali dodekahemiikozaeder]]
| [[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3
| [[Slika:Small dodecahemicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Sidhei
| I<sub>h</sub>
| W100
| U62
| K67
| 30
| 60
| 22
| -8
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+10{6}
|-
| [[dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5
| [[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.5)<SUP>2</SUP>
| Did
| I<sub>h</sub>
| W073
| U36
| K41
| 30
| 60
| 24
| -6
| 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki ikozihemidodekaeder]]
| [[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great icosihemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3
| Geihid
| I<sub>h</sub>
| W106
| U71
| K76
| 30
| 60
| 26
| -4
| 20{3}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3)<SUP>2</SUP>
| Gid
| I<sub>h</sub>
| W094
| U54
| K59
| 30
| 60
| 32
| 2
| 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[kubiprirezan kubooktaeder]]
| [[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 4|
| [[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.8
| Cotco
| O<sub>h</sub>
| W079
| U16
| K21
| 48
| 72
| 20
| -4
| 8{6}+6{8}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki prirezan kubooktaeder]]
| [[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3|
| [[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.6
| Quitco
| O<sub>h</sub>
| W093
| U20
| K25
| 48
| 72
| 26
| 2
| 12{4}+8{6}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[prirezan veliki dodekaeder]]
| [[Slika:Great truncated dodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|5
| [[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.10.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Tigid
| I<sub>h</sub>
| W075
| U37
| K42
| 60
| 90
| 24
| -6
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
|-
| [[mali zvezdni prirezan dodekaeder]]
| [[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.5
| Quitsissid
| I<sub>h</sub>
| W097
| U58
| K63
| 60
| 90
| 24
| -6
| 12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki zvezdni prirezan dodekaeder]]
| [[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|60px]]
| S+
| 2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3
| Quitgissid
| I<sub>h</sub>
| W104
| U66
| K71
| 60
| 90
| 32
| 2
| 20{3}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[prirezan veliki ikozaeder]]
| [[Slika:Great truncated icosahedron.png|60px]]
| S+
| 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3
| [[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Tiggy
| I<sub>h</sub>
| W095
| U55
| K60
| 60
| 90
| 32
| 2
| 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
|-
| [[veliki dodekikozaeder]]
| [[Slika:Great dodecicosahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|
| [[Slika:Great dodecicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>7</SUB>
| Giddy
| I<sub>h</sub>
| W101
| U63
| K68
| 60
| 120
| 32
| -28
| 20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki rombidodekaeder]]
| [[Slika:Great rhombidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2|
| [[Slika:Great rhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>7</SUB>
| Gird
| I<sub>h</sub>
| W109
| U73
| K78
| 60
| 120
| 42
| -18
| 30{4}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[ikozidodekadodekaeder]]
| [[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 5|3
| [[Slika:Icosidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.5
| Ided
| I<sub>h</sub>
| W083
| U44
| K49
| 60
| 120
| 44
| -16
| 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
|-
| [[veliki ikozikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|60px]]
| C+
| <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|3
| [[Slika:Great icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.5
| Giid
| I<sub>h</sub>
| W088
| U48
| K53
| 60
| 120
| 52
| -8
| 20{3}+12{5}+20{6}
|-
| [[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3|5
| [[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.10.3
| Sidditdid
| I<sub>h</sub>
| W082
| U43
| K48
| 60
| 120
| 44
| -16
| 20{3}+12{<SUP>;5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
|-
| [[veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| 3 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.5
| Gidditdid
| I<sub>h</sub>
| W081
| U42
| K47
| 60
| 120
| 44
| -16
| 20{3}+12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki dodeciikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| [[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3
| Gaddid
| I<sub>h</sub>
| W099
| U61
| K66
| 60
| 120
| 44
| -16
| 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[mali ikoziikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3|3
| [[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.3
| Siid
| I<sub>h</sub>
| W071
| U31
| K36
| 60
| 120
| 52
| -8
| 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
|-
| [[rombidodekadodekaeder]]
| [[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|2
| [[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.5
| Raded
| I<sub>h</sub>
| W076
| U38
| K43
| 60
| 120
| 54
| -6
| 30{4}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[nekonveksen veliki rombiikozaeder]]
| [[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3|2
| [[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.3
| Qrid
| I<sub>h</sub>
| W105
| U67
| K72
| 60
| 120
| 62
| 2
| 20{3}+30{4}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[zvrnjeni dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Snub dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| |2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5
| [[Slika:Snub dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.3.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3.5
| Siddid
| I
| W111
| U40
| K45
| 60
| 150
| 84
| -6
| 60{3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[obrnjeni zvrnjeni dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 5
| [[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.3.5
| Isdid
| I
| W114
| U60
| K65
| 60
| 150
| 84
| -6
| 60{3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki zvrnjeni ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great snub icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3
| [[Slika:Great snub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>4</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Gosid
| I
| W116
| U57
| K62
| 60
| 150
| 92
| 2
| (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki obrnjeni zvrnjeni ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3
| [[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>3</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| Gisid
| I
| W113
| U69
| K74
| 60
| 150
| 92
| 2
| (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki retrozvrnjeni ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2
| [[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(3<SUP>4</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)/<SUB>2</SUB>
| Girsid
| I
| W117
| U74
| K79
| 60
| 150
| 92
| 2
| (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki zvrnjeni dodeciikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3
| [[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3<SUP>3</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Gisdid
| I
| W115
| U64
| K69
| 60
| 180
| 104
| -16
| (20+60){3}+(12+12){<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[zvrnjeni ikozidodekadodekaeder]]
| [[Slika:Snub icosidodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 5
| [[Slika:Snub icosidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>3</SUP>.5.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>
| Sided
| I
| W112
| U46
| K51
| 60
| 180
| 104
| -16
| (20+60){3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[mali zvrnjeni ikoziikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small snub icosicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 3
| [[Slika:Small snub icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3<SUP>5</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| Seside
| I<sub>h</sub>
| W110
| U32
| K37
| 60
| 180
| 112
| -8
| (40+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[mali retrozvrnjeni ikoziikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(3<SUP>5</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>)/<SUB>2</SUB>
| Sirsid
| I<sub>h</sub>
| W118
| U72
| K77
| 60
| 180
| 112
| -8
| (40+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[veliki dirombikozododekaeder]]
| [[Slika:Great dirhombicosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| |<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>
| [[Slika:Great dirhombicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SMALL>(4.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.3.<BR> 4.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>)/<SUB>2</SUB></SMALL>
| Gidrid
| I<sub>h</sub>
| W119
| U75
| K80
| 60
| 240
| 124
| -56
| 40{3}+60{4}+24{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|-
| [[ikoziprisekani dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 5|
| [[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.10
| Idtid
| I<sub>h</sub>
| W084
| U45
| K50
| 120
| 180
| 44
| -16
| 20{6}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[prisekani dodekadodekaeder]]
| [[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 5|
| [[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.10
| Quitdid
| I<sub>h</sub>
| W098
| U59
| K64
| 120
| 180
| 54
| -6
| 30{4}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|-
| [[veliki prisekani ikozidodekaeder]]
| [[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|60px]]
| S+
| <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3|
| [[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.6
| Gaquatid
| I<sub>h</sub>
| W108
| U68
| K73
| 120
| 180
| 62
| 2
| 30{4}+20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
|}
=== Posebni primer ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
! ime
! slika
! razred<BR>telesa
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]]
! [[Bowersova okrajšava]]
! [[grupa simetrije|grupa simetrije]]
! W#
! U#
! K#
! oglišča (V)
! robovi (E)
! stranske ploskve (F)
! χ =V-E+F
! tip stranskih ploskev
|-
| [[veliki zvrnjeni dirhombidodekaeder]]<BR>Skillingova oblika
| [[Slika:Great disnub dirhombidodecahedron.png|60px]]
| S++
| | (3/2) 5/3 (3) 5/2
| [[Slika:Great disnub dirhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SMALL>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.3.3.3.4. <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4)/<SUB>2</SUB></SMALL>
| Gidisdrid
| I<sub>h</sub>
| --
| --
| --
| 60
| 240 (*1)
| 204
| 24
| 120{3}+60{4}+24{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
|}
<small>Pojasnila:
* W# pomeni številko, ki jo je uporabil [[Američani|ameriški]] matematik [[Magnus J. Wenninger]] (rojen 1919)
:za različne oblike poliedrov z oznakami W001 - W119
** 1 -18 za 5 konveksnih pravilnih in 13 konveksnih poliedrov polpravilnih
** 20 – 22, 41 za 4 nekonveksne pravilne poliedre
** 19 – 66 za specialnih 48 stelacij (nepravilni niso v tem seznamu)
** 67 – 119 za 53 nekonveksnih uniformnih poliedrov
* U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80)
* K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 - K80) </small>
* χ je [[Eulerjeva karakteristika]]
* razred telesa je lahko
** R = 5 za [[platonsko telo|platonska telesa]]
** R+ = 4 so [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]]
** A =13 so [[arhimedsko telo|arhimedska telesa]]
** C+ = 14 so nekonveksni poliedri s samo konveksnimi stranskimi ploskvami (vsi ti uniformni poliedri imajo stranske ploskve, ki se medsebojno sekajo)
** S+ = 39 so nekonveksni poliedri s [[kompleksni mnogokotnik|kompleksnimi]] ([[zvezdasti mnogokotnik]]) stranskimi ploskvami
** P pomeni neskončno skupino pravilnih konveksnih [[prizma|prizem]] in [[antiprizma|antiprizem]]
** P+ pomeni neskončno skupino nekonveksnih prizem in antiprizem
** T = 11 [[ravnina|ravninska]] [[teselacija]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.software3d.com/Stella.php Navigator po poliedrih (Stella)] {{ikona en}}
* [http://paulbourke.net/geometry/polyhedra/ Uniformni poliedri] {{ikona en}}
* {{MathWorld|urlname=UniformPolyhedron|title=Uniform Polyhedron}}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Uniformni poliedri]]
[[Kategorija:Matematični seznami]]
83s9gkgx5conee4dfr6f90oq3k2723a
Circus Fantasticus
0
302642
6762047
6636184
2026-10-08T08:15:53Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762047
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Circus Fantasticus
| director = [[Janez Burger]]
| producer = Jožko Rutar<br>Morgan Bushe<br>Petra Bašin
| screenplay = Janez Burger
| music = [[Drago Ivanuša]]
| cinematography = Diviš Marek
| editing = Miloš Kalusek
| studio = Stara Gara<br>Fastnet Films
| distributor = Cinemania Group
| released = 8. februar 2011<br><small>(Slovenija)</small>
| runtime = 77 minut
| country = Slovenija<br>Finska<br>Irska<br>Švedska
| budget = 2.418.932 €
}}
'''''Circus Fantasticus''''' ([[Angleščina|angleško]]: '''''Silent sonata''''') je slovenski celovečerni vojni dramski negovorjeni film iz leta [[2011]].
Svetovno premiero je doživel na mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu leta 2011. Bil je izbran v selekcijo za Evropsko filmsko nagrado (EFA) 2011.
=== Zgodba ===
Moški ostane sam z otrokoma, ko mu ženo v vojaškem spopadu ubije granata. Zasliši se hrup in pri hiši se ustavi potujoča karavana cirkusa Fantasticus. Naredijo šov za umirajočega vodjo predstave.
== Produkcija in financiranje ==
Producenta sta bila Staragara in irski Fastnet Films. Koproducenti so bili Cine Works, RTV Slovenija, Film i Väst in The Chimney Pot.
Film je ocenjen na 2.418.932 evrov, finančno so ga podprli Filmski sklad RS (884.114 evrov), Suomen elokuvasäätiö - finska filmska fundacija (29.000 evrov),<ref>[https://web.archive.org/web/20141027221051/https://www.ses.fi/fileadmin/dokumentit/Elokuvavuosi_2009.pdf Suomen elokuvasäätiön tuotantotuki elokuvittain 2009] . str. 6. arhivirano s [https://www.ses.fi/fileadmin/dokumentit/Elokuvavuosi_2009.pdf prvotnega spletišča] 27. oktobra 2014</ref> Eurimages (300.000 evrov),<ref>{{Navedi splet|title=Co-production funding in 2008|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/co-production-funding-in-2008|website=EURIMAGES|accessdate=2021-08-12|language=en-GB}}</ref> Irish Film Board (250.000 evrov)<ref>[https://web.archive.org/web/20090218175948/http://www.irishfilmboard.ie/funding_decisions/production_loans/2 Funding Decisions - Production]. ifb. (angleščina). arhivirano s [http://www.irishfilmboard.ie/funding_decisions/production_loans/2 prvotnega spletišča] 18. feb. 2008</ref> in MEDIA - kreativna Evropa (40.000 evrov za scenarij<ref>{{Navedi splet|title=Cirkus Fantasticus / Silent Sonata - scenarij|url=https://ced-slovenia.eu/project/cirkus-fantasticus-silent-sonata-scenarij/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2021-08-12|language=sl-SI}}</ref> in 14.060 evrov).<ref>{{Navedi splet|title=Cirkus Fantasticus / Silent Sonata|url=https://ced-slovenia.eu/project/cirkus-fantasticus-silent-sonata/|website=Creative Europe Desk Slovenia|accessdate=2021-08-12|language=sl-SI}}</ref> Tehnične usluge je nudil [[Viba film]] (340.000 evrov).<ref>str. 22. [https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2015/01/14/Statistika_SFC_2008-2011.pdf statistični podatki SFC 2008 - 2011]. SFC. julij, 2012</ref>
Posnet je bil v 35 snemalnih dneh v Sloveniji in na Irskem. Pri produkciji filma je sodelovala ekipa iz vsaj 18 držav: Slovenija, Irska, Švedska, Finska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Nizozemska, Francija, Češka, Srbija, Italija,Poljska, Švica, Velika Britanija, Nemčija, Kanada, Kitajska, in Bangladeš.{{Navedi vir}}
== Odziv kritikov in gledalcev ==
=== Kritiki ===
Leslie Felperin (''[[The Guardian]]'') je filmu dala oceno 2. Po njenem mnenju se v njem ne dogaja kaj dosti. Cirkusante je označila za sredstvo za dajanje globokih in nepomembnih življenjskih lekcij. Izrazila je odpor do filmov, kjer ti s svojo dejavnostjo predstavljajo pozitivno življenjsko silo, ki kljubuje slabemu.<ref>{{Navedi splet|title=Silent Sonata review – inane circus drama|url=http://www.theguardian.com/film/2014/may/08/silent-sonata-review|website=the Guardian|date=2014-05-08|accessdate=2021-08-12|language=en}}</ref>
=== Obisk v kinu ===
Film je videlo 5.839 gledalcev.<ref>[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2019/09/13/01_Filmska_produkcija_celovečernih_filmov.pdf Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995. a) Večinsko financiranje s strani Filmskega sklada RS/ Slovenskega filmskega centra]. film-center.si</ref>
== Zasedba ==
* [[Leon Lučev]]: '''oče'''
* [[Marjuta Slamič]]: '''žena'''
* Luna Zimić Mijović: '''hči'''
* Devi Bragalini: '''sin'''
* Ravil Sultanov: '''vodja cirkusa'''
* Pauliina Räsänen: '''lepotica'''
* Yannick Martens: '''kolesar'''
* Rene Bazinet: '''starec in vodja predstave'''
* Daniel Rovai: '''klovn'''
* Viatcheslav Volkov: '''mišičnjak'''
* David Boelee: '''pihalec ognja'''
* Zhang Xiaoxue: '''kitajsko dekle'''
* Natalia Sultanova: '''klovnesa'''
* Enej Grom: '''fant'''
== Ekipa ==
* '''fotografija:''' Diviš Marek
* '''glasba:''' [[Drago Ivanuša]]
* '''montaža:''' Miloš Kalusek
* '''scenografija:''' Vasja Kokelj
* '''kostumografija:''' [[Alan Hranitelj]]
* '''maska:''' [[Alenka Nahtigal]]
* '''zvok:''' Robert Flanagan
== Nagrade ==
* Pula Film Festival 2011 - mednarodni tekmovalni program: nagrada za najboljšo igralsko zasedbo
* [[Festival slovenskega filma 2010|13. Festival slovenskega filma 2010]]
** vesna za najboljši igrani film
** vesna za režijo
** vesna za masko
** vesna za ton
** vesna za glasbo
** vesna za stransko vlogo: Ravil Sultanov
** Kodakova nagrada za fotografijo
** nagrada za najboljši film skupine filmskih kritikov in publicistov Fipresci
== Sklici ==
{{sklici|30em}}
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=1156528}}
* {{BSF|id=circus-fantasticus}}
*''[http://www.staragara.com/si/filmska/?v=cirkus Circus Fantasticus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210812220103/http://www.staragara.com/si/filmska/?v=cirkus |date=2021-08-12 }}'' na spletnih straneh producenta Staragara
*[https://web.archive.org/web/20120307114213/http://www.silentsonatamovie.com/ Uradna spletna stran] (arhive org. 7. marec 2012)
*[https://www.alanhranitelj.com/circus-fantasticus-2010 Fotografije] na alanhranitelj.com
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{Vesna na najboljši slovenski film}}
{{Janez Burger}}
[[Kategorija:Filmi leta 2011]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Slovenski vojni filmi]]
[[Kategorija:Filmi brez govora]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Janeza Burgerja]]
hwiibhb7z7lfopn5ejcqks5w2pch8re
Žerdin
0
305747
6761826
6754004
2026-10-07T16:47:22Z
~2026-44996-51
264415
6761826
wikitext
text/x-wiki
'''Žerdin''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Alenka Zupančič Žerdin]] (*1966), filozofinja
* [[Ali Žerdin|Ali (Aleksander) Žerdin]] (*1965), novinar, urednik, publicist, sociolog
* [[Andreja Virk Žerdin]], TV voditeljica, pisateljica, scenaristka
* [[Anton Žerdin Bukovec]] (*1950), misijonski škof v Peruju
* [[Cilka Dimec Žerdin]] (1930-2017), pedagoginja, defektologinja in publicistka
* [[Feri Žerdin]] (1935-1992), novinar (Gospodarskega vestnika)
* [[Franc Žerdin]] (*1949), rudarski strokovnjak in gospodarstvenik
*[[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] (1933-2020), plesalka, koreografinja in pedagoginja, prof. AGRFT
* [[Martina (Tina) Žerdin]] (*1980), harfistka, glasbena pedagoginja, publicistka
* [[Tereza Žerdin]] (*1938), defektologinja (specialna pedagoginja), mladinska pisateljica
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Žerdin}}
{{Priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
o0q7dhl7jednkk6t4ubkod26mk5z976
Zlati rog
0
306027
6762106
6604567
2026-10-08T11:03:46Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6762106
wikitext
text/x-wiki
{{Zapomen|hrvaško plažo|Zlatni rat}}[[Slika:Istanbul2010.jpg|250px|thumb|Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki]]
'''Zlati rog''' ([[grščina|grško]]: Χρυσοκερας [Hrisokeras] – Zlati rog, [[turščina|turško]]: Haliç [Halič] (iz [[arabščina|arabskega]] الخليج [al-hakidž] - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v [[Bospor|Bosporski preliv]], ki deli stari in novi del [[Carigrad]]a. Zaliv je dobro naravno pristanišče, ki je več tisočletij dajalo zavetje grškim, rimskim, bizantinskim, osmanskim in drugim ladjam.
==Opis==
Zlati rog je poplavljeno prazgodovinsko rečno ustje reke Alibey in Kağıthane. Dolg je 7,5 km in na najširšem delu širok 750 m. Njegova največja globina je na stiku z Bosporskim prelivom in meri okoli 35 m. Preko njega je zgrajenih več mostov:
*Most Zlati rog (Haliç Köprüsü), dokončan leta 1974, ki povezuje soseski Sütlüce in Defterdar
*Most Eski Galata (dobesedno Stari most Galata), danes neaktiven, ki je nekoč povezoval soseski Karaköy in Eminönü v spodnjem toku, vendar je bil razstavljen in preseljen gorvodno med Ayvansaray in Keçeci Piri po veliki škodi leta 1992 zaradi požara, ki je izviral iz kuhinja ene od restavracij, ki se nahaja na spodnji ravni mostu. Prvotno iz leta 1912 se danes upokojena zgradba ne uporablja več za promet vozil ali pešcev, ampak deluje kot sezonska razstava na prostem in prostor za prireditve, pritrjen na park Haliç.
*Atatürkov most (Atatürk Köprüsü), znan tudi kot most Unkapanı, dokončan leta 1940, ki povezuje Kasımpaşo in Unkapanı
*Most podzemne železnice Golden Horn, železniški prehod za pešce, dokončan leta 2014, ki podaljšuje linijo podzemne železnice M2 istanbulske podzemne železnice čez Zlati rog
*Galatski most (Galata Köprüsü) (njegova peta inkarnacija, dokončana leta 1994), med Karaköyjem in Eminönüjem
==Zgodovina==
[[Slika:Chain Bosphorus.JPG|thumb|left|Ostanek masivne verige, ki je zapirala vhod v Zlati rog]]
Arheološki zapisi kažejo pomembno prisotnost v mestu na in okoli Zlatega roga, ki sega vsaj v 7. stoletje pred našim štetjem, manjša naselja pa segajo že v 6700 pred našim štetjem, kar potrjujejo nedavna odkritja starih pristanišč, skladišč in flot trgovskih ladij odkrita med gradbenimi deli podzemne postaje Yenikapı in projekta predora [[Marmaray]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.hurriyet.com.tr/gundem/10027341.asp?gid=229&sz=32429 |title=Hürriyet: Bu keşif tarihi değiştirir (2 October 2008) |access-date=2021-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150901051312/http://www.hurriyet.com.tr/gundem/10027341.asp?gid=229&sz=32429 |archive-date=2015-09-01 |url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://fotogaleri.hurriyet.com.tr/galeridetay.aspx?cid=16504&rid=2 |title=Hürriyet: Photos from the Neolithic site, circa 6500 BC |accessdate=2021-01-03 |archive-date=2015-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151118065613/http://fotogaleri.hurriyet.com.tr/galeridetay.aspx?cid=16504&rid=2 |url-status=dead }}</ref>
Dejansko je globoko naravno pristanišče, ki ga nudi Zlati rog, vedno predstavljalo veliko gospodarsko privlačnost in strateško vojaško prednost prebivalcev tega območja. Vzhodno rimsko cesarstvo je na vrhu obstoječega mesta [[Bizanc]]a ustanovilo Novi Rim, da bi izkoristilo enake ugodnosti, kot so to storili ustanovitelji prihodnjega mesta [[Konstantinopel|Konstantinopla]] in njegovega sedanjega naslednika [[Carigrad]]a.
V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] je bil Zlati rog njegovo glavno pomorsko pristanišče. Ob južni obali zaliva je bilo obzidje, ki je ščitilo Konstantinopel pred napadi z morja. Na vhodu v zaliv je bila debela veriga, razpeta med Konstantinoplom na jugu in [[Galatski stolp (stari)|Starim galatskim stolpom]] na severu, ki je preprečevala vstop neželenim ladjam. Stari galatski stolp je bil med [[četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] leta 1204 večinoma uničen. [[Genovska republika|Genovežani]] so na griču v njegovi bližini leta 1348 zgradili nov Galatski stolp in ga imenovali ''Christea Turris'' (Kristusov stolp).
Verigo preko Zlatega roga so zlomili ali obšli samo trikrat. V 10. stoletju so [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusi]] svoje dolge ladje privlekli iz Bosporja preko Galate in jih ponovno splovili v Zlatem rogu. Bizantinci so se pred njihovim napadom ubranili z [[grški ogenj|grškim ognjem]]. Leta 1204 so med četrto križarsko vojno verigo z ovnom zlomile beneške ladje. Leta 1453 sultan [[Mehmed II.|Mehmedu II.]] ni uspelo na silo pretrgati verige, zato je uporabil enako taktiko kot Rusi: ladje je na namaščenih brunih privlekel iz Bosporja v Zlati rog.
Po padcu Konstantinopla leta 1453 je Mehmed II. začel v četrti Fanar (sedaj Fener) ob Zlatem rogu naseljevati etnične Grke, medtem ko so četrt Balat, tako kot v bizantinskih časih, še vedno naseljevali Judje. Sedaj sta poseljena oba bregova zaliva. Ob njem so istanbulska gospodarska zbornica in muslimansko, judovsko in krščansko pokopališče. Zaliv je bil do 1980. let onesnažen z industrijskimi odplakami, sedaj pa je dokaj čist<ref>[http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6V73-4X54JKG-1&_user=10&_coverDate=12%2F31%2F2009&_rdoc=1&_fmt=high&_orig=search&_sort=d&_docanchor=&view=c&_searchStrId=1329916733&_rerunOrigin=google&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=d9645718923c4d4257576073c56eeb0a Coleman, H.M., Kanat, G., Aydinol Turkdogan, F.I. Restoration of the Golden Horn Estuary (Halic). Water Research 43: 4989-5003.]</ref> in predstavlja eno od istanbulskih turističnih zanimivosti.
==Leonardov most==
[[Slika:Leonardo Bridge.jpg|thumb|Da Vincijev načrt za most preko Zlatega roga iz leta 1502]]
Leta 1502 je [[Leonardo da Vinci]] naredil osnutek enoločnega mostu preko Zlatega roga z razponom 240 m, ki je bil del projekta sultana [[Bajazid II.|Bajazida II.]] za preureditev mesta. Leonardove risbe in opombe v zvezi s tem mostom so razstavljene v Museo della Scienza e della Tecnologia v Milanu v Italiji.
Leta 2001 so Leonardovo idejo oživili v bližini kraja Ås na [[Norveška|Norveškem]], kjer je Vebjørn Sand zgradil majhno brv za pešce.
==Sklici==
{{sklici}}
[[Kategorija:Carigrad]]
[[Kategorija:Estuariji]]
{{normativna kontrola}}
eyl5m60kbqn04gmsehwd3zpyt6r6fn3
Ovojnični glikoprotein gp41
0
331682
6761839
6701692
2026-10-07T17:35:36Z
Marko3
1829
/* gp41 kot biološka tarča */
6761839
wikitext
text/x-wiki
'''Ovojnični glikoprotein gp41''' ali samo '''gp41''' je del [[beljakovina|beljakovinskega]] [[kompleks]]a na [[virusna ovojnica|ovojnici]] [[hIV|virusa HIV]] in tudi na primer virusa opičje-humane imunske pomankljivosti (SHIV), ki je laboratorijsko pripravljen virus, ki vsebuje komponente virusa HIV in [[virus SIV|virusa SIV]]. Glikoprotein gp41 je nekovalentno vezan na [[ovojnični glikoprotein gp120]] in je pomemben pri vstopu virusa v gostiteljevo celico.<ref name="PUB00004925">{{cite journal |author1=Kim PS |author2=Malashkevich VN |author3=Chan DC |author4=Chutkowski CT |title=Crystal structure of the simian immunodeficiency virus (SIV) gp41 core: conserved helical interactions underlie the broad inhibitory activity of gp41 peptides |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_1998-08-04_95_16/page/9134 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=95 |issue=16 |pages=9134–9139 |year=1998 |pmid=9689046 |doi=10.1073/pnas.95.16.9134}}</ref> Nahaja se v virusni ovojnici, vendar ko se gp120 veže na receptor [[CD4]], se gp120 [[konformacijska sprememba|konformacijsko spremeni]], kar povzroči, da postane gp41 izpostavljen na površini, kjer potem lahko sodeluje pri zlitju z membrano gostiteljeve celice.
Glikoprotein gp41 je zapisan v [[gen]]u ''Env'', vendar ta gen nima zapisa posebej za gp41 in za gp120, temveč za skupno predhodniško beljakovino gp160, ki se nato tekom reprodukcije virusa razcepi s pomočjo gostiteljevih [[encim]]ov na gp120 in gp41.
== gp41 kot biološka tarča==
[[Protivirusno zdravilo|Protivirusne učinkovine]] iz skupine [[zaviralci vstopa|zaviralcev zlitja]], na primer [[enfuvirtid]], zavrejo zlitje virusa s celico tako, da se vežejo na gp41.
V preteklosti so v [[klinična raziskava|kliničnih raziskavah]] preskušali poliklonska kaprinska [[protitelo|protitelesa]], ki delujejo med drugimi [[biološka tarča|biološkimi tarčami]] tudi na gp41, kot nov potencialni razred učinkovin za zdravljenje okužbe z virusom HIV.<ref>{{navedi splet |url=http://www.virionyx.com/ |title=virionyx.com |accessdate=26. 8. 2007 |format= |work= |archive-date=2007-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070929010018/http://www.virionyx.com/ |url-status=dead }}</ref>
==Sklici==
{{sklici}}
{{DEFAULTSORT:Gp41}}
[[Kategorija:HIV/aids]]
[[Kategorija:Glikoproteini]]
[[Kategorija:Virusne beljakovine]]
cczl8tp83hiu1hcud930vyn936den5l
Seznam slovenskih metalurgov
0
333484
6762116
6743845
2026-10-08T11:25:36Z
~2026-54098-04
266991
/* V */ Dodani trije znani slovenski metalurgi.
6762116
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[metalurg]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Kozma Ahačič (metalurg)|Kozma Ahačič]] (1925-1987?)
*[[Ivan Anžel]]
*Boštjan Arh
*[[Jožef Arh]] (1930-2010)
*Boris Arzenšek?
*[[Slavko Ažman]] (1947-2014)
== B ==
*[[Tilen Balaško]]
*[[Janez Barborič]]?
*[[Slavko Belina]]
*[[Jure Bernetič]]
*([[Josip Bezlaj]])
*[[Janez Bidovec]]
*[[Milan Bizjak]]
*[[Janko Bračič]]
*[[Janez Bratina]]
*[[Vojmir Bratina]]
*([[Gino Brazzoduro|Gino/Luigi Brazzoduro]])
* ([[Boris Janez Bregant]])
*[[Milko Bremec]] /[[Milko Bremec|Milko Melhior Bremec]] (1890-1971)
*[[Borivoj Breže]]
*[[Erika Bricelj]]
*([[Božidar Brudar]])
*Miloš Bučar
*[[Dušan Burnik]] (1934-2020)
== C ==
* [[Krsto Cazafura]]?
*[[Roman Celin]]?
*[[Jože Ciglenečki]] (1924-2014)
== Č ==
*[[Drago Čeh]]
*[[Miha Čekada]] (1972)
*[[Sergej Černivec]] (1905-1978)
*[[Metod Češarek]]?
*[[Vincenc Čižman]]
*[[Stanko Čop]]
*[[Franc Črv]]
== D ==
*([[Anton Danihelka]])
*[[Martin Debelak]]
*Boris Dejanovič?
*[[Alojz Derling]]
*[[Mirko Dermelj]]?
*[[Mirko Doberšek]] (plemenite kovine)
*[[Bogomir Dobovišek]]
*[[Milan Dobovišek]]
*[[Janez Dokl]]
*([[Črtomir Donik]]) kemik (1980-)
*[[Bojan Dornik]]?
*[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878-1938)
== E ==
*[[Frančišek Emmer]]
*[[Bojan Erjavec]] (1950-2023)
*[[Miro Eržen]] (1955)
*[[Pavle Eržen]] (1916-1992)
== F ==
*[[Peter Fajfar (metalurg)]] (1958-)
*[[Andrej Fajmut]] (1938)
*[[Viktor Fettich]]
*Filip Filipič (*1998-)
*([[Jože Furlan (izumitelj)|Jože Furlan]] 1904-1986)
== G ==
* Miran Gaberšček (1962) ?
*[[Marin Gabrovšek]] (1925-2014)
*Roman Gajser
*[[Andrej Gala]] (1939-81)
*[[Branislav Glogovac]]?
*[[Janko Gnamuš]]
*[[Miroslav Gnamuš]]
*[[Boštjan Godec]]
*[[Jure Godec]] (1932-2023) (slikar)
*[[Matjaž Godec]] (1961-)
*[[Vinko Golc]] (1929-2017)
*[[Jurij Gontarev]]
*[[Vasilij Gontarev]]
* [[Nikola Gostiša|Nikola(j) Gostiša]]
* ([[Viktor Gostiša]])
* [[Klemen Grabnar, metalurg|Klemen Grabnar]] (1987-)
*[[Andrej Gradišnik]] ?
*([[Ferdinand Grešovnik]])
*[[Ivan Gubenšek]] ?
== H ==
* [[Bojan Hertl]]
* ([[Anton Homan]])
*(Josip/Josef Hummel)
== I ==
* [[Radomir Ilić]]
*[[Lidija Irmančnink Belič]]?
== J ==
*[[Pavel Jagodič]] (1922- ?)
*[[Stanislav Jakelj]]
*Anton Jaklič (1970-)
*Anton Jamnik (1929-2014)?
*[[Vladimir Jelen]]
*[[Darja Jenko]]
*[[Monika Jenko]] (1947-)
*[[Stane Jurca]] (1933 -)
*Beno Jurjovec (*1966-)
*Branko Juršek
== K ==
*(Borut in Roman Kamšek - livarja)
*[[Slavko Kanalec]]
*Blaž Karpe
*[[Sebastjan Kastelic]] (1982-)
*[[Janko Kavčič]]?
*[[Leon Kavčnik]]
*([[Rajko Kejžar]])
*(Janko Kernc - 1953)?
*([[Viktor Kersnič]])
*[[Franjo Kilinger]]
*[[Marija Kisin]]
*([[Gregor Klančnik]])
*[[Klemen Klemenc]]
*[[Herman Klinar]] (1896-1987)
*[[Milan Klinar]]
*[[Dimitrij Kmetič|Dimitrij (Mitja) Kmetič]]
*[[Matjaž Knap]]
*[[Andrej Kokalj (metalurg)|Andrej Kokalj]] (1951-)
*[[Janko Kokošar]]
*[[Aleksander Kokot]]
*[[Tomaž Kolenko]]
*[[Mitja Koležnik]]
*[[Janez Pavel Komel]]
*(Aleksander Kopylov)
*Darko Korošec (1957) ?
*[[Blaženko Koroušić]] (1937-2015)
*([[Borut Kosec]] 1964) - strojnik
*[[Gorazd Kosec]]
*[[Ladislav Kosec]] (1938-2023)
*[[Tomaž Kosmač]] (1948-2022)
*[[Ivan Kosovinc]] (1922-1999)
*[[Karel Košak]]?
*[[Miha Košak]]
*Ivan Kotnik? (1951)
*[[Viktor Kotnik]]
*([[Janez Kovač]]) (1965)
*[[Tone Kovič]] (1931-2026)
*[[Igor Kovše]]
*[[Božidar Koželj]] (1927–2016)
*[[Ivan Kralj (1890-1956)]]
*[[Peter Kraljič]]
*[[Andrej Kranjc (1931)]] (Brazilija)
*Viktor Kraševec?
*([[Bojan Kraut]])
*[[Ažbe Križaj]]
*[[Alojz Križman]]
*[[Goran Kugler]]
*[[Peter Kunc]]
*[[Oskar Kürner]] (1925-2010)
*[[Aleksander Kveder]] (1928-98)
== L ==
* Aleš Lagoja?
*[[Jakob Lamut]]
*[[Franc Legat]]
*[[Janko Legat]]?
* [[Rado Lenart]]
*[[Zvonko Lengar]]?
*[[Doroteja Lesjak Šebenik]] (1965-)
*[[Zdenko Leskovec]] (1922-1987?)
*[[Vojteh Leskovšek]] (1947)
*[[Rajko Lipold]] (BiH)
*[[Gorazd Lojen]]?
*[[Mojca Loncnar]]?
== M ==
*[[Franjo Mahorčič]]
*[[Nada Majcen]]?
*Ignacij (Ignatij) Majdel
*[[Aleksander Majdič]] (Nemčija)
*[[Stane Malovrh]]
*([[Borut Marinček]])
*([[Velibor Marinković]])
*[[Boštjan Markoli]] (1968-)
*[[Tomaž Marolt]]
*[[Anton Mauer]]
*[[Jakob Medja]]
*[[Jožef Medved]]
*[[Valentin Mendiževec]]
*[[Milan Merlak]] (1944-2024)
*[[Leon Mesarič]]
*([[Ingrid Milošev]]) (elektrokemija/korozija...)
*[[Danijel Mitrović]]
*Franc Mlakar?
*[[Ernest Močnik]]
*[[Jakob Mostar]]?
*[[Miran Mozetič (metalurg)|Miran Mozetič]]
*[[Maksimiljan Mravljak]]
*[[Primož Mrvar]] (1971-)
*Franc Ksaver Mühlbacher
*[[Jože Muster]] (1923-2023)
== N ==
* Iztok Naglič
*[[Aleš Nagode (metalurg)|Aleš Nagode]] (1975-)
*[[John Phillip Nielsen]] (prv.i. ''Janez Sešek'') (ZDA)
*[[Frančišek Novak]]
== O ==
* [[Zvone Omerza]]
* [[Marjan Osole]]
== P ==
*[[Lambert Pantz]] (1835-1895)
*[[Andrej Paulin]] (1939-)
*[[Irena Paulin]]
*[[Robert Paulin]] (1897-1974) rafinator plemenitih kovin
*[[Dragotin Pavko]] (1920-1966)
*[[Franc Pavlin (metalurg)|Franc Pavlin]] (1937-)
*Janez Pavlin (1947-)
*[[Ciril Pelhan]] (1921-2011)
*[[Slavko Penko]] (1932-2000)
*Janez Perko?
*[[Mitja Petrič]] (1980-)
*[[Jože Pirš]] (1925-1999)
*[[Anton Podgornik (metalurg)|Anton Podgornik]] (1927-1982)
*[[Bojan Podgornik]] (1970-)
*[[Alojz Poklukar]] (1955-)
*[[Venceslav Poniž]] (Poljska)
*Terezija Poženel Kovačič
*[[Borut Praček]]
*[[Alojz Prešern]] (1920-2015)
*[[Dušan Prešern]] (1935-)
*[[Vasilij Prešern]] (1947-)
*[[Borut Pretnar]] (1938-)
*Čedomir Primec
*[[Viktor Prosenc]] (1920-2012)
*[[Ludvik Puklavec (zgodovinar)|Ludvik Puklavec]], [[metalurg]], predsednik zveze mobilizirancev v nemško vojsko
== R ==
* [[Inoslav Rak]]
*[[Rafael Razpet]]
*[[Konstantin Rebek]] (1891-?)
* [[Ciril Rekar]] (1901-1989)
*[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984)
*[[Robert Robič]]
* [[Jože Rodič]]
*Tomaž Rodič
* [[Andrej Rosina]] (1931-2025)
* [[August Rosthorn]] (1790-1843)
*[[Alojz Rozman]]
*(Viktor Ruard)
*[[Rebeka Rudolf]]
== S ==
*(družina [[Samassa]] - livarji)
*([[Maks Samec]])
*[[Giovanni Antonio Scopoli]]
*[[Janez Sešek]] (=John Phillip Nielsen - ZDA)
*[[Bogdan Sicherl]] (1927-2011)
*[[Dušan Sikošek]]
*[[Dušan Sila]] (1921-2003)
*[[Zlatko Sitar]] (ZDA)
*Božo Skela ?
*[[Danijela Anica Skobir Balantič]]
*Peter Souvent (1937-2022)?
*Maks Skralovnik (1909-1971)?
*[[Anton Smolej]] (1940-)
*[[Franc Sodec]]
* [[Savo Spaić]]
*[[Ivan Stadler]]
*Petar Stanković?
*[[Klemen Stegenšek]]
*[[Darja Steiner Petrovič]]
*[[France Strojin]]?
== Š ==
*Alenka Šalej Lah
*[[Božidar Šarler]]?
*[[Peter Ščetinin]]?
*[[Milan Šernek]]
*Janez Šetina
*Barbara Šetina Batič?
*[[Matevž Šipek-Mitja]]
*[[Franc Širca]] (1922-2005)
*[[Polona Škraba]]
*Jurij Šporin
*[[Anton Šteblaj]]?
*Bojan Štine?
*([[Pavel Štular]])
*[[Aleš Šuklje]] (1941-2018)
*[[Blaž Šuler]]
*[[Miloš Šulin|Miloš]] [[Miloš Ivan Šulin|(Ivan)]] Šulin (1921- ?)
*[[Tomaž Šuštar]]
*[[Borivoj Šuštaršič]]
== T ==
*[[Franc Tehovnik]]
*[[Milan Terčelj]] (1959-)
*[[Rajko Topolovec]] (1937-2022)
*[[Franc Torkar]] (1880-1967)
*[[Matjaž Torkar]]
*[[Katarina Trbižan]]
*[[Milan Trbižan]] (1935-2015)
*[[Jožef Triplat]]
*[[Radomir Turk|Rado(mir) Turk]]
*Stanislav Turk?
*Janez Tušek?
== U ==
* [[Boris Ule]] (1948-2008)
* [[Primož Umek]]
* [[Vito Uršič]] (ps. ''Marko Drenovec'')
== V ==
*[[Maksimiljan Večko]]
*Tatjana Večko Pirtovšek?
*[[Leopold Vehovar]] (* 1939)
*[[Stanislav Vehovar]] (+ 2020)
*Gvido Velikanje
*Vid Vengust (*1997-)
*Franc Vičar (1926/7?-2023)
*[[Franci Vode]] (1978-)
*[[Franc Vodopivec (metalurg)|Franc Vodopivec]] (1931-2021)
*[[Jelena Vojvodič Tuma]] (=[[Jelena Vojvodič Gvardjančič]])
*Darja Volšak
*Maja Vončina
== Y ==
* [[Robert Yebuah]]
== Z ==
*Andrej Zajc (1938-2021)
*[[Anton Zalar|Anton (Tone) Zalar]] (1943-2009)
*[[Bogdan Zalar]]
*[[Stojan Zalar]] (1921-1990)
*[[Jože Zevnik]] (? - 2020)
*[[Erik Zobec]]
*Franc Zupan (1959-)
*[[Erik Zupanič]]
*[[Danilo Zupančič]] (1952-2017) (strojnik?)
*[[Franc Zupanič]] (1966-)
== Ž ==
*Breda Žerjal (+ 1995)
*[[Branko Žeronder]]
*[[Matija Žumer]]
*Žužek
*[[Janez Žvokelj]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev]]
[[Kategorija:Slovenski metalurgi]]
5dexiel65jw1e8gv07bklibl2u9nv4m
Seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč
0
334239
6761960
6547530
2026-10-07T22:56:18Z
Д.Ильин
115952
6761960
wikitext
text/x-wiki
{|class="wikitable" align="right"
|-valign="top"
|colspan=2 bgcolor=#e7dcc3 align=center|'''[[Polieder]]'''
|-valign="top"
!razred
!število in značilnosti
|-valign="top"
|[[platonsko telo|platonska telesa]]<br>
|([[:Kategorija:platonsko telo|5]], konveksna, pravilna)
|-valign="top"
|[[arhimedsko telo|arhimedska telesa]]<br>
|([[:Kategorija:Arhimedska telesa|13]], konveksna, uniformna)
|-valign="top"
|[[Kepler-Poinsotov polieder]]<br>
|([[:Kategorija:Kepler-Poinsotovi poliedri|4]], pravilni, nekonveksni)
|-valign="top"
|[[uniformni polieder|uniformni poliedri]]<br>
|([[:Kategorija:Uniformni poliedri|75]], uniformni)
|-valign="top"
|[[prizmatoid]]:<br>[[prizma|prizme]], [[antiprizma]] itd.
|([[:Kategorija:Prizmatoidni poliedri|4]] neskončni uniformni razredi)
|-valign="top"
|[[teselacija|tlakovanja poliedrov]]
|([[:Kategorija:Teselacija|11 pravilnih]] v ravnini)
|-valign="top"
|kvazi-pravilni poliedri<br>
|([[:Kategorija:Kvazipravilni poliedri|8]])
|-valign="top"
|[[Johnsonovo telo]]
|([[:Kategorija:Johnsonova telesa|92]] konveksni, neuniformni)
|-valign="top"
|[[piramida (geometrija)|piramide]] in [[bipiramida|bipiramide]]
|([[:Kategorija:Piramide in bipiramide|neskončno]])
|-valign="top"
|[[stelacija|stelacije]]
|[[:Kategorija:stelacija poliedrov|stelacija]]
|-valign="top"
|[[poliederski sestav]]
|([[:Kategorija:Poliederski sestavi|5 pravilnih]])
|-valign="top"
|[[deltaeder|deltaedri]]
|([[:Kategorija:Deltaedri|deltaedri]],<br /> stranske ploskve so enakostranični trikotniki)
|-valign="top"
|[[prirezan polieder|prirezani poliedri]]<br />
|([[:Kategorija:Kiralni poliedri|12 uniformnih]] niso zrcalne slike)
|-valign="top"
|[[zonoeder]]
|([[:Kategorija:Zonoedri|zonoedri]],<br />stranske ploskve imajo 180° simetrijo)
|-valign="top"
|colspan=2 align=center bgcolor=#e7dcc3|[[dualni polieder]]
|-valign="top"
|[[sebidualni polieder]]
|([[:Kategorija:Sebidualni poliedri|neskončno]])
|-valign="top"
|[[Catalanovo telo]]
|([[:Kategorija:Catalanova telesa|13]], arhimedski duali)
|}
'''Seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč''' vsebuje pregled [[uniformni polieder|uniformnih poliedrov]] v odvisnosti od njihove slike oglišč. Nekateri uniformni poliedri se dobijo s prisekovanjem oglišč pravilnih ali kvazipravilnih poliedrov.
== Slike oglišč poliedrov ==
Odnosi postanejo opazni s proučevanjem [[slika oglišča|slik oglišča]], ki jih dobimo z naštevanjem stranskih ploskev, ki so sosednje vsakemu oglišču. Primer: kocka ima sliko oglišč 4.4.4, kar pomeni tri sosednje stranske ploskve. Možni pa so:
* 3 enakostranični trikotniki
* 4 kvadrati
* 5 pravilnih petkotnikov
* 6 pravilnih šestkotnikov
* 8 pravilnih osemkotnikov
Nekatere stranske ploskve izgledajo kot, da so obratno orientirane, kar zapišemo kot
* -3 trikotnik z obratno orientacijo (pogosto zapišemo kot 3/2)
Drugi pa potekajo skozi izhodišče, kar zapišemo kot
* 6<sup>*</sup> to pa je šestkotnik, ki gre skozi izhodišče.
Johnson je razvrstil uniformne poliedre na naslednji način:[[Slika:Vertex figures_sl.png|320px|right|thumbnail|Primeri slik oglišč]]
# pravilni (s pravilno mnogokotniško sliko oglišč): p<sup>q</sup>, z Wythoffovim simbolom q|p 2
# kvazi-pravilni (pravokotne ali ditrigonalne slike oglišč): p.q.p.q 2|p q ali p.q.p.q.p.q, Wythoffov simbol 3|p q
# verzi-pravilni (ortodiagonalne slike oglišč), p.q*.-p.q*, Wythoffov simbol q q|p
# prisekani pravilni (enakokrake trikotne slike oglišč): p.p.q, Wythoffov simbol q 2|p
# verzi-kvazi-pravilni (dipteroidalne slike oglišč), p.q.p.r Wythoffov simbol q r|p
# kvazi-kvazi-pravilni (trapezoidalne slike oglišč): p*.q.p*.-r q.r|p or p.q*.-p.q* p q r|
# prisekani kvazi-pravilnir (raznostranične trikotne slike oglišč), p.q.r Wythoffov simbol p q r|
# prirezani kvazi-pravilni (petkotne, šestkotne ali osemkotne slike oglišč), Wythoffov simbol p q r|
# prizme (prisekani hozoedri),
# antiprizme in križne antiprizme (prirezani diedri)
== Prisekane oblike ==
=== Pravilni poliedri in njihove prisekane oblike ===
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| grupa
| A: pravilni: p.p.p
| B: prisekani pravilni: p.p.r
|-
|
[[Slika:tetrahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.3.3<BR>
[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.6.6
| T<sub>d</sub>
|
[[Slika:tetrahedron.jpg|100px]]<BR>
[[tetraeder]]<BR>
3|2 3<BR>
W1, U01, K06, C15<BR>
V 4,E 6,F 4=4{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedtetrahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani tetraeder]]<BR>
2 3|3<BR>
W6, U02, K07, C16<BR>
V 12,E 18,F 8=4{3}+4{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3<BR>
[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.6
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:octahedron.svg|100px]]<br>
[[oktaeder]]<br>
4|2 3, 3<sup>4</sup><br>
W2, U05, K10, C17<br>
V 6,E 12,F 8=8{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedoctahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani oktaeder]]<BR>
2 4|3<BR>
W7, U08, K13, C20<BR>
V 24,E 36,F 14=6{4}+8{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:Cube vertfig svg.svg|80px]]<br>4.4.4<BR>
[[Slika:Truncated cube vertfig.svg|80px]]<br>3.8.8<br>
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:hexahedron.jpg|100px]]<BR>
[[heksaeder]] <BR>
(kocka) <BR>
3|2 4<BR>
W3, U06, K11, C18<BR>
V 8,E 12,F 6=6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedhexahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekana kocka|prisekani heksaeder]]<BR>
2 3|4<BR>
W8, U09, K14, C21<BR>
V 24,E 36,F 14=8{3}+6{8}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3<br>
[[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.6.6
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:icosahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozaeder]]<BR>
5|2 3<BR>
W4, U22, K27, C25<BR>
V 12,E 30,F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedicosahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani ikozaeder]]<BR>
2 5|3<BR>
W9, U25, K30, C27<BR>
E 60,V 90,F 32=12{5}+20{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5.5.5<br>
[[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.10.10
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:POV-Ray-Dodecahedron.svg|100px]]<BR>
[[dodekaeder]]<BR>
3|2 5<BR>
W5, U23, K28, C26<BR>
V 20,E 30,F 12=12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncateddodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[prisekani dodekaeder]]<BR>
2 3|5<BR>
W10, U26, K31, C29<BR>
V 60,E 90,F 32=20{3}+12{10}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5.5.5<BR>
[[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>5/2.10.10
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5<BR>
W21, U35, K40, C44<BR>
V 12,E 30,F 12=12{5}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[prisekani veliki dodekaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|5<br>
W75, U37, K42, C47<BR>
V 60,E 90,F 24=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Great icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3<BR>
[[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|80px]]<BR>5/2.6.6.
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozaeder]]<BR>
(16-to zvezdenje ikozaedra)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3<br>
W41, U53, K58, C69<BR>
V 12,E 30,F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani ikozaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3<br>
W95, U55, K60, C71<BR>
V 60,E 90,F 32=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5/2.5/2.5/2.5/2<BR>
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>
5|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W20, U34, K39, C43<BR>
V 12,E 30,F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|-
|
[[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5/2.5/2.5/2<br>
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki zvezdni dodekaeder]]<BR>
3|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W22, U52, K57, C68<BR>
V 20,E 30,F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|}
Dodatno obstajajo še tri kvazi prisekane oblike. Te so tudi poseben razred prisekanih pravilnih poliedrov.
{| class="wikitable"
|- valign="top"
|slike oglišč
|groupa O<sub>h</sub>
|groupa I<sub>h</sub>
|groupa I<sub>h</sub>
|-
|
[[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|80px]]<br>3.8/3.8/3<br>
[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>5.10/3.10/3<br>
[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.10/3.10/3
|
[[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|100px]]<BR>
[[zvezdni prisekan heksaeder]]<BR>
(kvaziprisekani heksaeder)<BR>
(zvezdnoprisekana kocka)<br>
2 3|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> <BR>
W92, U19, K24, C66<BR>
V 24,E 36,F 14=8{3}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni prisekan dodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekan mali zvezdni dodekaeder)<BR>
(mali zvezdno prisekani dodekaeder)<br>
2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W97, U58, K63<BR>
V 60,E 90,F 24=12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki zvezdni prisekani dodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekan zvezdni dodekaeder)<BR>
(veliki zvezdnoprisekani dodekaeder)<br>
2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W104, U66, K71, C83<BR>
V 60,E 90,F 32=20{3}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|}
=== Prisekane oblike kvazi-pravilnih poliedrov ===
Stolpec A vsebuje nekatere kvazi-pravilne poliedre,
stolpec B vsebuje običajno prisekane oblike,
stolpec C vsebuje kvazi-prisekane oblike,
stolpec D prikazuje različne načine prisekovanja.
Vse te prisekane oblike imajo imajo sliko oglišč p.q.r in
Wythoffov simbol p q r|.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| grupa
| A: kvazi-pravilni: p.q.p.q
| B: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
| C: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
| D: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
|- valign="top"
| [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|80x80_pik]]<BR>3.4.3.4<BR>
[[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.8<br>
[[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|80px]]<BR>4.6.8/3<br>
[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<BR>8.6.8/3
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Cuboctahedron.svg|100px]]<br>
[[kubooktaeder]]<br>
2|3 4<br>
W11, U07, K12, C19<br>
V 12,E 24,F 14=8{3}+6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedcuboctahedron.jpg|100px]]<BR>
[[veliki rombikubooktaeder]]<BR>
(rombiprisekani kubooktaeder)<BR>
(prisekani kubooktaeder)<BR>
2 3 4|<BR>
W15, U11, K16, C23<BR>
V 48,E 72,F 26=12{4}+8{6}+6{8}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani kubooktaeder]]<BR>
(kvaziprisekani kubooktaeder)<BR>
2 3<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W93, U20, K25, C67<BR>
V 48,E 72,F 26=12{4}+8{6}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[kubiprisekanikubooktaeder]]<BR>
(kuboprisekani kubooktaeder)<BR>
3 4<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W79, U16, K21, C52<BR>
V 48,E 72,F 20=8{6}+6{8}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|- valign="top"
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.5.3.5<br>
[[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<BR>4.6.10<br>
[[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>4.6.10/3<br>
[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>10.6.10/3
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Icosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozidodekaeder]]<BR>
2|3 5<BR>
W12, U24, K29, C28<BR>
V 30,E 60,F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedicosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[veliki rombiikozidodekaeder]]<BR>
(rombiprisekani ikozidodekaeder)<BR>
(prisekani ikozidodekaeder)<BR>
2 3 5|<BR>
W16, U28, K33, C31<BR>
V 120,E 180,F 62=30{4}+20{6}+12{10}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani ikozidodekaeder]]<BR>
(veliki kvaziprisekani ikozidodekaeder)<BR>
2 3<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W108, U68, K73, C87<BR>
V 120,E 180,F 62=30{4}+20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ikoziprisekani dodekaeder]]<BR>
(ikozidodekaprisekani ikozidodekaeder)<BR>
3 5<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W84, U45, K50, C57<BR>
V 120,E 180,F 44=20{6}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-16
|- valign=top
|
[[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5.5/2.5<br>
[[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>
4.10.10/3
|
I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[dodekadodekaeder]]<BR>
2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><BR>
W73, U36, K41, C45<BR>
V 30,E 60,
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|
[[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[prisekani dodekadodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekani dodekaeder)<BR>
2 5<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W98, U59, K64, C75<BR>
V 120,E 180,F 54=30{4}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|- valign="top"
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>
3.5/2.3.5/2
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W94, U54, K59, C70<BR>
V 30,E 60,
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
|
|
|}
== Poliedri s skupnimi robovi in oglišči ==
=== Pravilni ===
V preglednici je prikazanih nekaj odnosov.
Vsi so praviloma ločeni od tetrahemiheksadronov, ki pa je verzi pravilen.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| V
| E
| group
| regular
| regular/versi-regular
|-
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.3.3.3<br>
3.4*.-3.4*
| 6
| 12
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:octahedron.svg|100px]]<br>
[[oktaeder]]<br>
4|2 3<br>
W2, U05, K10, C17<br>
F 8=8{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Tetrahemihexahedron.png|100px]]<br>
[[tetrahemiheksaeder]]<br>
<SUP>3<te so tudi/SUP>/<SUB>2</SUB>3|2<br>
W67, U04, K09, C36<br>
F 7=4{3}+3{4}
<br>''χ''=1
|-
|
[[Slika:icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3<br>
[[Slika:Great dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5.5.5.5.5<br>
| 12
| 30
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:icosahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozaeder]]<BR>
5|2 3<br>
W4, U22, K27<BR>
F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5<br>
W21, U35, K40, C44<BR>
F 12=12{5}
<br>''χ''=-6
|-
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5/2.5/2.5/2.5/2<BR>
[[Slika:Great icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3
| 12
| 30
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>
5|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W20, U34, K39, C43<BR>
F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozaeder]]<BR>
(16-to zvezdenje ikozaedra)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3<br>
W41, U53, K58, C69<BR>
F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|}
=== Kvazi-pravilni in verzi-pravilni ===
Pravokotne slike oglišč ali prekrižani pravokotniki in prekrižani pravokotniki so v prvi koloni so ''kvazi pravilni'' v drugi in tretji koloni pa so ''[[polpolieder|polpoliedri]]'' s stranskimi ploskvami, ki tečejo skozi izhodišče in jih nekateri avtorji imenujejo ''verzi pravilni''.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| V
| E
| grupa
| kvazi-pravilni: p.q.p.q
| verzi-pravilni: p.s*.-p.s*
| verzi-pravilni: q.s*.-q.s*
|-
| [[Slika:Cuboctahedron_vertfig.svg|80px]]<BR>
3.4.3.4<br>
3.6*.-3.6*<br>
4.6*.-4.6*
| 12
| 24
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Cuboctahedron.svg|100px]]<br>
[[kubooktaeder]]<br>
2|3 4<br>
W11, U07, K12, C19<br>
F 14=8{3}+6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Octahemioctahedron.png|100px]]<br>
[[oktahemioktaeder]]<br>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>3|3<br>
W68, U03, K08, C37<br>
F 12=8{3}+4{6}
<br>''χ''=0
|
[[Slika:Cubohemioctahedron.png|100px]]<br>
[[kubohemioktaeder]]<br>
<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>4|3<br>
W78, U15, K20, C51<br>
F 10=6{4}+4{6}
<br>''χ''=-2
|-
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.5.3.5<br>
3.10*.-3.10*<br>
5.10*.-5.10*
| 30
| 60
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Icosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozidodekaeder]]<BR>
2|3 5<BR>
W12, U24, K29, C28<BR>
F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ikozihemidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>3|5<br>
W89, U49, K54, C63<BR>
F 26=20{3}+6{10}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodekahemidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>5|5<br>
W91, U51, K56, 65<BR>
F 18=12{5}+6{10}
<br>''χ''=-12
|-
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]
3.5/2.3.5/2<BR>
3.10*.-3.10*<BR>
5/2.10*.-5/2.10*<BR>
| 30
| 60
| Ih
|
[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3<br>
W94, U54, K59, C70<BR>
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozihemidodekaeder]]<BR>
3 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W106, U71, K76, C85<BR>
F 26=20{3}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekahemidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W107, U70, K75, C86<BR>
F 18=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-12
|-
| [[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
5.5/2.5.5/2<br>
5.6*.-5.6*<br>
5/2.6*.-5/2.6*
| 30
| 60
| Ih
|
[[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[dodekadodekaeder]]<BR>
2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5<br>
W73, U36, K41, C45<BR>
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekahemiikozieder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>5|3<br>
W102, U65, K70, C81<BR>
F 22=12{5}+10{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|100px]]<br>
[[mali dodekahemiikozieder]]<br>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3<br>
W100, U62, K67, C78<br>
F 22=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+10{6}
<br>''χ''=-8
|}
=== Ditrigonalni in verzi-pravilni ===
Ditrigonalne (to je di(2) -tri(3)-kotne) slike oglišč so 3-kratni analogi pravokotnika. Ti so vsi ''kvazi-pravilni'', ker so vsi robovi izomorfni.
Sestava 5-kock vsebuje isto množico robov in oglišč.
Prekrižane oblike imajo ne-[[orientabilnost|orientabilne]] slike oglišč tako, da oznaka "-" ni bila uporabljena in "*" stranske ploskve tečejo blizu in ne skozi izhodišče.
{| class="wikitable"
| slika oglišča
| V
| E
| grupa
| ditrogonalna
| prekrižana-ditrogonalna
| prekrižana-ditrogonalna
|-
| [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]
5/2.3.5/2.3.5/2.3<BR>
5/2.5*.5/2.5*.5/2.5*<br>
3.5*.3.5*.3.5*<BR>
| 20
| 60
| Ih
|
[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>
3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3<br>
W70, U30, K35, C39<BR>
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ditrigonalni dodekadodekaeder]]<BR>
3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5<br>
W80, U41, K46, C53<BR>
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|3 5<br>
W87, U47, K52, C61<BR>
F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=-8
|}
=== Verzi-kvazi-pravilni in kvazi-kvazi-pravilni ===
Skupina III: trapezoid ali prekrižane trapezoidne slike oglišč. Prvi stolpec vključuje konveksne rombske poliedre, ki nastanejo z vključitvijo dveh kvadratov v sliko oglišč kubooktaedra in ikozidodekaedra.
{| class="wikitable"
| vertex figure
| V
| E
| grupa
| trapezoid: p.q.r.q
| prekrižani-trapezoid: p.s*.-r.s*
| prekrižani-trapezoid: q.s*.-q.s*
|-
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.4.4.4<BR>
3.8*.-4.8*<BR>
4.8*.-4.8*<BR>
| 24
| 48
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Rhombicuboctahedron.jpg|100px]]<br>
[[mali rombikubooktaeder]]<BR>
(rombikubooktaeder)<br>
3 4|2<br>
W13, U10, K15, C22<BR>
F 26=8{3}+(6+12){4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small cubicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[mali kubokubooktaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>4|4<br>
W69, U13, K18, C38<BR>
F 20=8{3}+6{4}+6{8}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Small rhombihexahedron.png|100px]]<br>
[[mali rombiheksaeder]]<br>
2 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4|<br>
W86, U18, K23, C60<BR>
F 18=12{4}+6{8}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.8/3.4.8/3<br>
3.4*.-4.4*<br>
8/3.4*.-8/3.4*
| 24
| 48
| Oh
|
[[Slika:Great cubicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki kubikubooktaeder]]<BR>
3 4|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W77, U14, K19, C50<BR>
F 20=8{3}+6{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[nekonveksni veliki rombikubooktaeder]]<BR>
(kvazirombikubooktaeder)<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>4|2<br>
W85, U17, K22, C59<BR>
F 26=8{3}+(6+12){4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great rhombihexahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki rombiheksaeder]]<BR>
2 <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W103, U21, K26, C82<BR>
F 18=12{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.4.5.4<BR>
3.10*.-5.10*<br>
4.10*.-4.10*
| 60
| 120
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Rhombicosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[mali rombikozidodekaeder]]<BR>
(rombikozidodekaeder)<BR>
3 5|2<br>
W14, U27, K32, C30<BR>
F 62=20{3}+30{4}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodecikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>5|5<br>
W72, U33, K38, C42<BR>
F 44=20{3}+12{5}+12{10}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Small rhombidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali rombidodekaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5|<br>
W74, U39, K44, C46<BR>
F 42=30{4}+12{10}
<br>''χ''=-18
|-
| [[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]
5/2.4.5.4<BR>
5/2.6*.-5.6*<BR>
4.6*.-4.6*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[rombidodekadodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5|2<br>
W76, U38, K43, C48<BR>
F 54=30{4}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ikozidodekadodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5|3<br>
W83, U44, K49, C56<BR>
F 44=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Rhombicosahedron.png|100px]]<BR>
[[rombiikozaeder]]<BR>
2 3<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W96, U56, K61, C72<BR>
F 50=30{4}+20{6}
<br>''χ''=-10
|-
| [[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.10/3.5/2.10/3<BR>
3.4*.-5/2.4*<BR>
10/3.4*.-10/3.4*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodeciikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W99, U61, K66, C77<BR>
F 44=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB> }
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder]]<BR>
(kvazirombiikozidodekaeder)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>3|2<br>
W105, U67, K72, C84<BR>
F 62=20{3}+30{4}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great rhombidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki rombidodekaeder]]<BR>
2 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<br>
W109, U73, K78, C89<BR>
F 42=30{4}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-18
|-
| [[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]
3.6.5/2.6<BR>
3.10*.-5/2.10*<BR>
6.10*.-6.10*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ikoziikozidodekaeder ]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3|3<br>
W71, U31, K36, C40<BR>
F 52=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>3|5<br>
W82, U43, K48, C55<BR>
F 44=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Small dodecicosahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodeciikozaeder]]<BR>
3 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|<br>
W90, U50, K55, C64<BR>
F 32=20{6}+12{10}
<br>''χ''=-28
|-
| [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.10/3.5.10/3<BR>
3.6*.-5.6*<BR>
10/3.6*.-10/3.6*
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]<BR>
3 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W81, U42, K47, C54<BR>
F 44=20{3}+12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>5|3<br>
W88, U48, K53, C62<BR>
F 52=20{3}+12{5}+20{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Great dodecicosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodeciikozieder]]<BR>
3 <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W101, U63, K68, C79<BR>
F 32=20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-28
|}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Matematični seznami]]
[[Kategorija:Uniformni poliedri]]
8kegdtiui0npgrdxxw1ak6r3exl144k
6761965
6761960
2026-10-07T23:02:16Z
Д.Ильин
115952
6761965
wikitext
text/x-wiki
{|class="wikitable" align="right"
|-valign="top"
|colspan=2 bgcolor=#e7dcc3 align=center|'''[[Polieder]]'''
|-valign="top"
!razred
!število in značilnosti
|-valign="top"
|[[platonsko telo|platonska telesa]]<br>
|([[:Kategorija:platonsko telo|5]], konveksna, pravilna)
|-valign="top"
|[[arhimedsko telo|arhimedska telesa]]<br>
|([[:Kategorija:Arhimedska telesa|13]], konveksna, uniformna)
|-valign="top"
|[[Kepler-Poinsotov polieder]]<br>
|([[:Kategorija:Kepler-Poinsotovi poliedri|4]], pravilni, nekonveksni)
|-valign="top"
|[[uniformni polieder|uniformni poliedri]]<br>
|([[:Kategorija:Uniformni poliedri|75]], uniformni)
|-valign="top"
|[[prizmatoid]]:<br>[[prizma|prizme]], [[antiprizma]] itd.
|([[:Kategorija:Prizmatoidni poliedri|4]] neskončni uniformni razredi)
|-valign="top"
|[[teselacija|tlakovanja poliedrov]]
|([[:Kategorija:Teselacija|11 pravilnih]] v ravnini)
|-valign="top"
|kvazi-pravilni poliedri<br>
|([[:Kategorija:Kvazipravilni poliedri|8]])
|-valign="top"
|[[Johnsonovo telo]]
|([[:Kategorija:Johnsonova telesa|92]] konveksni, neuniformni)
|-valign="top"
|[[piramida (geometrija)|piramide]] in [[bipiramida|bipiramide]]
|([[:Kategorija:Piramide in bipiramide|neskončno]])
|-valign="top"
|[[stelacija|stelacije]]
|[[:Kategorija:stelacija poliedrov|stelacija]]
|-valign="top"
|[[poliederski sestav]]
|([[:Kategorija:Poliederski sestavi|5 pravilnih]])
|-valign="top"
|[[deltaeder|deltaedri]]
|([[:Kategorija:Deltaedri|deltaedri]],<br /> stranske ploskve so enakostranični trikotniki)
|-valign="top"
|[[prirezan polieder|prirezani poliedri]]<br />
|([[:Kategorija:Kiralni poliedri|12 uniformnih]] niso zrcalne slike)
|-valign="top"
|[[zonoeder]]
|([[:Kategorija:Zonoedri|zonoedri]],<br />stranske ploskve imajo 180° simetrijo)
|-valign="top"
|colspan=2 align=center bgcolor=#e7dcc3|[[dualni polieder]]
|-valign="top"
|[[sebidualni polieder]]
|([[:Kategorija:Sebidualni poliedri|neskončno]])
|-valign="top"
|[[Catalanovo telo]]
|([[:Kategorija:Catalanova telesa|13]], arhimedski duali)
|}
'''Seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč''' vsebuje pregled [[uniformni polieder|uniformnih poliedrov]] v odvisnosti od njihove slike oglišč. Nekateri uniformni poliedri se dobijo s prisekovanjem oglišč pravilnih ali kvazipravilnih poliedrov.
== Slike oglišč poliedrov ==
Odnosi postanejo opazni s proučevanjem [[slika oglišča|slik oglišča]], ki jih dobimo z naštevanjem stranskih ploskev, ki so sosednje vsakemu oglišču. Primer: kocka ima sliko oglišč 4.4.4, kar pomeni tri sosednje stranske ploskve. Možni pa so:
* 3 enakostranični trikotniki
* 4 kvadrati
* 5 pravilnih petkotnikov
* 6 pravilnih šestkotnikov
* 8 pravilnih osemkotnikov
Nekatere stranske ploskve izgledajo kot, da so obratno orientirane, kar zapišemo kot
* -3 trikotnik z obratno orientacijo (pogosto zapišemo kot 3/2)
Drugi pa potekajo skozi izhodišče, kar zapišemo kot
* 6<sup>*</sup> to pa je šestkotnik, ki gre skozi izhodišče.
Johnson je razvrstil uniformne poliedre na naslednji način:[[Slika:Vertex figures_sl.png|320px|right|thumbnail|Primeri slik oglišč]]
# pravilni (s pravilno mnogokotniško sliko oglišč): p<sup>q</sup>, z Wythoffovim simbolom q|p 2
# kvazi-pravilni (pravokotne ali ditrigonalne slike oglišč): p.q.p.q 2|p q ali p.q.p.q.p.q, Wythoffov simbol 3|p q
# verzi-pravilni (ortodiagonalne slike oglišč), p.q*.-p.q*, Wythoffov simbol q q|p
# prisekani pravilni (enakokrake trikotne slike oglišč): p.p.q, Wythoffov simbol q 2|p
# verzi-kvazi-pravilni (dipteroidalne slike oglišč), p.q.p.r Wythoffov simbol q r|p
# kvazi-kvazi-pravilni (trapezoidalne slike oglišč): p*.q.p*.-r q.r|p or p.q*.-p.q* p q r|
# prisekani kvazi-pravilnir (raznostranične trikotne slike oglišč), p.q.r Wythoffov simbol p q r|
# prirezani kvazi-pravilni (petkotne, šestkotne ali osemkotne slike oglišč), Wythoffov simbol p q r|
# prizme (prisekani hozoedri),
# antiprizme in križne antiprizme (prirezani diedri)
== Prisekane oblike ==
=== Pravilni poliedri in njihove prisekane oblike ===
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| grupa
| A: pravilni: p.p.p
| B: prisekani pravilni: p.p.r
|-
|
[[Slika:tetrahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.3.3<BR>
[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.6.6
| T<sub>d</sub>
|
[[Slika:tetrahedron.jpg|100px]]<BR>
[[tetraeder]]<BR>
3|2 3<BR>
W1, U01, K06, C15<BR>
V 4,E 6,F 4=4{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedtetrahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani tetraeder]]<BR>
2 3|3<BR>
W6, U02, K07, C16<BR>
V 12,E 18,F 8=4{3}+4{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3<BR>
[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.6
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:octahedron.svg|100px]]<br>
[[oktaeder]]<br>
4|2 3, 3<sup>4</sup><br>
W2, U05, K10, C17<br>
V 6,E 12,F 8=8{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedoctahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani oktaeder]]<BR>
2 4|3<BR>
W7, U08, K13, C20<BR>
V 24,E 36,F 14=6{4}+8{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:Cube vertfig svg.svg|80px]]<br>4.4.4<BR>
[[Slika:Truncated cube vertfig.svg|80px]]<br>3.8.8<br>
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:hexahedron.jpg|100px]]<BR>
[[heksaeder]] <BR>
(kocka) <BR>
3|2 4<BR>
W3, U06, K11, C18<BR>
V 8,E 12,F 6=6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedhexahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekana kocka|prisekani heksaeder]]<BR>
2 3|4<BR>
W8, U09, K14, C21<BR>
V 24,E 36,F 14=8{3}+6{8}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3<br>
[[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.6.6
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:icosahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozaeder]]<BR>
5|2 3<BR>
W4, U22, K27, C25<BR>
V 12,E 30,F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedicosahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani ikozaeder]]<BR>
2 5|3<BR>
W9, U25, K30, C27<BR>
E 60,V 90,F 32=12{5}+20{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5.5.5<br>
[[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.10.10
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:POV-Ray-Dodecahedron.svg|100px]]<BR>
[[dodekaeder]]<BR>
3|2 5<BR>
W5, U23, K28, C26<BR>
V 20,E 30,F 12=12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncateddodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[prisekani dodekaeder]]<BR>
2 3|5<BR>
W10, U26, K31, C29<BR>
V 60,E 90,F 32=20{3}+12{10}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5.5.5<BR>
[[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>5/2.10.10
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5<BR>
W21, U35, K40, C44<BR>
V 12,E 30,F 12=12{5}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[prisekani veliki dodekaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|5<br>
W75, U37, K42, C47<BR>
V 60,E 90,F 24=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Great icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3<BR>
[[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|80px]]<BR>5/2.6.6.
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozaeder]]<BR>
(16-to zvezdenje ikozaedra)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3<br>
W41, U53, K58, C69<BR>
V 12,E 30,F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani ikozaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3<br>
W95, U55, K60, C71<BR>
V 60,E 90,F 32=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5/2.5/2.5/2.5/2<BR>
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>
5|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W20, U34, K39, C43<BR>
V 12,E 30,F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|-
|
[[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5/2.5/2.5/2<br>
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki zvezdni dodekaeder]]<BR>
3|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W22, U52, K57, C68<BR>
V 20,E 30,F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|}
Dodatno obstajajo še tri kvazi prisekane oblike. Te so tudi poseben razred prisekanih pravilnih poliedrov.
{| class="wikitable"
|- valign="top"
|slike oglišč
|groupa O<sub>h</sub>
|groupa I<sub>h</sub>
|groupa I<sub>h</sub>
|-
|
[[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|80px]]<br>3.8/3.8/3<br>
[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>5.10/3.10/3<br>
[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.10/3.10/3
|
[[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|100px]]<BR>
[[zvezdni prisekan heksaeder]]<BR>
(kvaziprisekani heksaeder)<BR>
(zvezdnoprisekana kocka)<br>
2 3|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> <BR>
W92, U19, K24, C66<BR>
V 24,E 36,F 14=8{3}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni prisekan dodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekan mali zvezdni dodekaeder)<BR>
(mali zvezdno prisekani dodekaeder)<br>
2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W97, U58, K63<BR>
V 60,E 90,F 24=12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki zvezdni prisekani dodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekan zvezdni dodekaeder)<BR>
(veliki zvezdnoprisekani dodekaeder)<br>
2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W104, U66, K71, C83<BR>
V 60,E 90,F 32=20{3}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|}
=== Prisekane oblike kvazi-pravilnih poliedrov ===
Stolpec A vsebuje nekatere kvazi-pravilne poliedre,
stolpec B vsebuje običajno prisekane oblike,
stolpec C vsebuje kvazi-prisekane oblike,
stolpec D prikazuje različne načine prisekovanja.
Vse te prisekane oblike imajo imajo sliko oglišč p.q.r in
Wythoffov simbol p q r|.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| grupa
| A: kvazi-pravilni: p.q.p.q
| B: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
| C: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
| D: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
|- valign="top"
| [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|80x80_pik]]<BR>3.4.3.4<BR>
[[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.8<br>
[[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|80px]]<BR>4.6.8/3<br>
[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<BR>8.6.8/3
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Cuboctahedron.svg|100px]]<br>
[[kubooktaeder]]<br>
2|3 4<br>
W11, U07, K12, C19<br>
V 12,E 24,F 14=8{3}+6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedcuboctahedron.jpg|100px]]<BR>
[[veliki rombikubooktaeder]]<BR>
(rombiprisekani kubooktaeder)<BR>
(prisekani kubooktaeder)<BR>
2 3 4|<BR>
W15, U11, K16, C23<BR>
V 48,E 72,F 26=12{4}+8{6}+6{8}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani kubooktaeder]]<BR>
(kvaziprisekani kubooktaeder)<BR>
2 3<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W93, U20, K25, C67<BR>
V 48,E 72,F 26=12{4}+8{6}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[kubiprisekanikubooktaeder]]<BR>
(kuboprisekani kubooktaeder)<BR>
3 4<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W79, U16, K21, C52<BR>
V 48,E 72,F 20=8{6}+6{8}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|- valign="top"
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.5.3.5<br>
[[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<BR>4.6.10<br>
[[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>4.6.10/3<br>
[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>10.6.10/3
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Icosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozidodekaeder]]<BR>
2|3 5<BR>
W12, U24, K29, C28<BR>
V 30,E 60,F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedicosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[veliki rombiikozidodekaeder]]<BR>
(rombiprisekani ikozidodekaeder)<BR>
(prisekani ikozidodekaeder)<BR>
2 3 5|<BR>
W16, U28, K33, C31<BR>
V 120,E 180,F 62=30{4}+20{6}+12{10}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani ikozidodekaeder]]<BR>
(veliki kvaziprisekani ikozidodekaeder)<BR>
2 3<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W108, U68, K73, C87<BR>
V 120,E 180,F 62=30{4}+20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ikoziprisekani dodekaeder]]<BR>
(ikozidodekaprisekani ikozidodekaeder)<BR>
3 5<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W84, U45, K50, C57<BR>
V 120,E 180,F 44=20{6}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-16
|- valign=top
|
[[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5.5/2.5<br>
[[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>
4.10.10/3
|
I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[dodekadodekaeder]]<BR>
2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><BR>
W73, U36, K41, C45<BR>
V 30,E 60,
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|
[[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[prisekani dodekadodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekani dodekaeder)<BR>
2 5<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W98, U59, K64, C75<BR>
V 120,E 180,F 54=30{4}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|- valign="top"
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>
3.5/2.3.5/2
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W94, U54, K59, C70<BR>
V 30,E 60,
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
|
|
|}
== Poliedri s skupnimi robovi in oglišči ==
=== Pravilni ===
V preglednici je prikazanih nekaj odnosov.
Vsi so praviloma ločeni od tetrahemiheksadronov, ki pa je verzi pravilen.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| V
| E
| group
| regular
| regular/versi-regular
|-
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.3.3.3<br>
3.4*.-3.4*
| 6
| 12
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:octahedron.svg|100px]]<br>
[[oktaeder]]<br>
4|2 3<br>
W2, U05, K10, C17<br>
F 8=8{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Tetrahemihexahedron.png|100px]]<br>
[[tetrahemiheksaeder]]<br>
<SUP>3<te so tudi/SUP>/<SUB>2</SUB>3|2<br>
W67, U04, K09, C36<br>
F 7=4{3}+3{4}
<br>''χ''=1
|-
|
[[Slika:icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3<br>
[[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5.5.5<br>
| 12
| 30
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:icosahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozaeder]]<BR>
5|2 3<br>
W4, U22, K27<BR>
F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5<br>
W21, U35, K40, C44<BR>
F 12=12{5}
<br>''χ''=-6
|-
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5/2.5/2.5/2.5/2<BR>
[[Slika:Great icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3
| 12
| 30
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>
5|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W20, U34, K39, C43<BR>
F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozaeder]]<BR>
(16-to zvezdenje ikozaedra)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3<br>
W41, U53, K58, C69<BR>
F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|}
=== Kvazi-pravilni in verzi-pravilni ===
Pravokotne slike oglišč ali prekrižani pravokotniki in prekrižani pravokotniki so v prvi koloni so ''kvazi pravilni'' v drugi in tretji koloni pa so ''[[polpolieder|polpoliedri]]'' s stranskimi ploskvami, ki tečejo skozi izhodišče in jih nekateri avtorji imenujejo ''verzi pravilni''.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| V
| E
| grupa
| kvazi-pravilni: p.q.p.q
| verzi-pravilni: p.s*.-p.s*
| verzi-pravilni: q.s*.-q.s*
|-
| [[Slika:Cuboctahedron_vertfig.svg|80px]]<BR>
3.4.3.4<br>
3.6*.-3.6*<br>
4.6*.-4.6*
| 12
| 24
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Cuboctahedron.svg|100px]]<br>
[[kubooktaeder]]<br>
2|3 4<br>
W11, U07, K12, C19<br>
F 14=8{3}+6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Octahemioctahedron.png|100px]]<br>
[[oktahemioktaeder]]<br>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>3|3<br>
W68, U03, K08, C37<br>
F 12=8{3}+4{6}
<br>''χ''=0
|
[[Slika:Cubohemioctahedron.png|100px]]<br>
[[kubohemioktaeder]]<br>
<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>4|3<br>
W78, U15, K20, C51<br>
F 10=6{4}+4{6}
<br>''χ''=-2
|-
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.5.3.5<br>
3.10*.-3.10*<br>
5.10*.-5.10*
| 30
| 60
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Icosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozidodekaeder]]<BR>
2|3 5<BR>
W12, U24, K29, C28<BR>
F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ikozihemidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>3|5<br>
W89, U49, K54, C63<BR>
F 26=20{3}+6{10}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodekahemidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>5|5<br>
W91, U51, K56, 65<BR>
F 18=12{5}+6{10}
<br>''χ''=-12
|-
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]
3.5/2.3.5/2<BR>
3.10*.-3.10*<BR>
5/2.10*.-5/2.10*<BR>
| 30
| 60
| Ih
|
[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3<br>
W94, U54, K59, C70<BR>
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozihemidodekaeder]]<BR>
3 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W106, U71, K76, C85<BR>
F 26=20{3}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekahemidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W107, U70, K75, C86<BR>
F 18=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-12
|-
| [[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
5.5/2.5.5/2<br>
5.6*.-5.6*<br>
5/2.6*.-5/2.6*
| 30
| 60
| Ih
|
[[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[dodekadodekaeder]]<BR>
2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5<br>
W73, U36, K41, C45<BR>
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekahemiikozieder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>5|3<br>
W102, U65, K70, C81<BR>
F 22=12{5}+10{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|100px]]<br>
[[mali dodekahemiikozieder]]<br>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3<br>
W100, U62, K67, C78<br>
F 22=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+10{6}
<br>''χ''=-8
|}
=== Ditrigonalni in verzi-pravilni ===
Ditrigonalne (to je di(2) -tri(3)-kotne) slike oglišč so 3-kratni analogi pravokotnika. Ti so vsi ''kvazi-pravilni'', ker so vsi robovi izomorfni.
Sestava 5-kock vsebuje isto množico robov in oglišč.
Prekrižane oblike imajo ne-[[orientabilnost|orientabilne]] slike oglišč tako, da oznaka "-" ni bila uporabljena in "*" stranske ploskve tečejo blizu in ne skozi izhodišče.
{| class="wikitable"
| slika oglišča
| V
| E
| grupa
| ditrogonalna
| prekrižana-ditrogonalna
| prekrižana-ditrogonalna
|-
| [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]
5/2.3.5/2.3.5/2.3<BR>
5/2.5*.5/2.5*.5/2.5*<br>
3.5*.3.5*.3.5*<BR>
| 20
| 60
| Ih
|
[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>
3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3<br>
W70, U30, K35, C39<BR>
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ditrigonalni dodekadodekaeder]]<BR>
3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5<br>
W80, U41, K46, C53<BR>
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|3 5<br>
W87, U47, K52, C61<BR>
F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=-8
|}
=== Verzi-kvazi-pravilni in kvazi-kvazi-pravilni ===
Skupina III: trapezoid ali prekrižane trapezoidne slike oglišč. Prvi stolpec vključuje konveksne rombske poliedre, ki nastanejo z vključitvijo dveh kvadratov v sliko oglišč kubooktaedra in ikozidodekaedra.
{| class="wikitable"
| vertex figure
| V
| E
| grupa
| trapezoid: p.q.r.q
| prekrižani-trapezoid: p.s*.-r.s*
| prekrižani-trapezoid: q.s*.-q.s*
|-
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.4.4.4<BR>
3.8*.-4.8*<BR>
4.8*.-4.8*<BR>
| 24
| 48
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Rhombicuboctahedron.jpg|100px]]<br>
[[mali rombikubooktaeder]]<BR>
(rombikubooktaeder)<br>
3 4|2<br>
W13, U10, K15, C22<BR>
F 26=8{3}+(6+12){4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small cubicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[mali kubokubooktaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>4|4<br>
W69, U13, K18, C38<BR>
F 20=8{3}+6{4}+6{8}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Small rhombihexahedron.png|100px]]<br>
[[mali rombiheksaeder]]<br>
2 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4|<br>
W86, U18, K23, C60<BR>
F 18=12{4}+6{8}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.8/3.4.8/3<br>
3.4*.-4.4*<br>
8/3.4*.-8/3.4*
| 24
| 48
| Oh
|
[[Slika:Great cubicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki kubikubooktaeder]]<BR>
3 4|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W77, U14, K19, C50<BR>
F 20=8{3}+6{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[nekonveksni veliki rombikubooktaeder]]<BR>
(kvazirombikubooktaeder)<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>4|2<br>
W85, U17, K22, C59<BR>
F 26=8{3}+(6+12){4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great rhombihexahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki rombiheksaeder]]<BR>
2 <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W103, U21, K26, C82<BR>
F 18=12{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.4.5.4<BR>
3.10*.-5.10*<br>
4.10*.-4.10*
| 60
| 120
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Rhombicosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[mali rombikozidodekaeder]]<BR>
(rombikozidodekaeder)<BR>
3 5|2<br>
W14, U27, K32, C30<BR>
F 62=20{3}+30{4}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodecikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>5|5<br>
W72, U33, K38, C42<BR>
F 44=20{3}+12{5}+12{10}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Small rhombidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali rombidodekaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5|<br>
W74, U39, K44, C46<BR>
F 42=30{4}+12{10}
<br>''χ''=-18
|-
| [[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]
5/2.4.5.4<BR>
5/2.6*.-5.6*<BR>
4.6*.-4.6*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[rombidodekadodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5|2<br>
W76, U38, K43, C48<BR>
F 54=30{4}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ikozidodekadodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5|3<br>
W83, U44, K49, C56<BR>
F 44=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Rhombicosahedron.png|100px]]<BR>
[[rombiikozaeder]]<BR>
2 3<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W96, U56, K61, C72<BR>
F 50=30{4}+20{6}
<br>''χ''=-10
|-
| [[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.10/3.5/2.10/3<BR>
3.4*.-5/2.4*<BR>
10/3.4*.-10/3.4*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodeciikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W99, U61, K66, C77<BR>
F 44=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB> }
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder]]<BR>
(kvazirombiikozidodekaeder)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>3|2<br>
W105, U67, K72, C84<BR>
F 62=20{3}+30{4}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great rhombidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki rombidodekaeder]]<BR>
2 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<br>
W109, U73, K78, C89<BR>
F 42=30{4}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-18
|-
| [[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]
3.6.5/2.6<BR>
3.10*.-5/2.10*<BR>
6.10*.-6.10*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ikoziikozidodekaeder ]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3|3<br>
W71, U31, K36, C40<BR>
F 52=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>3|5<br>
W82, U43, K48, C55<BR>
F 44=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Small dodecicosahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodeciikozaeder]]<BR>
3 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|<br>
W90, U50, K55, C64<BR>
F 32=20{6}+12{10}
<br>''χ''=-28
|-
| [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.10/3.5.10/3<BR>
3.6*.-5.6*<BR>
10/3.6*.-10/3.6*
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]<BR>
3 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W81, U42, K47, C54<BR>
F 44=20{3}+12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>5|3<br>
W88, U48, K53, C62<BR>
F 52=20{3}+12{5}+20{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Great dodecicosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodeciikozieder]]<BR>
3 <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W101, U63, K68, C79<BR>
F 32=20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-28
|}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Matematični seznami]]
[[Kategorija:Uniformni poliedri]]
d7w0y0us7wxl24slmnz4r1xx27di17l
6761972
6761965
2026-10-08T00:45:50Z
Д.Ильин
115952
6761972
wikitext
text/x-wiki
{|class="wikitable" align="right"
|-valign="top"
|colspan=2 bgcolor=#e7dcc3 align=center|'''[[Polieder]]'''
|-valign="top"
!razred
!število in značilnosti
|-valign="top"
|[[platonsko telo|platonska telesa]]<br>
|([[:Kategorija:platonsko telo|5]], konveksna, pravilna)
|-valign="top"
|[[arhimedsko telo|arhimedska telesa]]<br>
|([[:Kategorija:Arhimedska telesa|13]], konveksna, uniformna)
|-valign="top"
|[[Kepler-Poinsotov polieder]]<br>
|([[:Kategorija:Kepler-Poinsotovi poliedri|4]], pravilni, nekonveksni)
|-valign="top"
|[[uniformni polieder|uniformni poliedri]]<br>
|([[:Kategorija:Uniformni poliedri|75]], uniformni)
|-valign="top"
|[[prizmatoid]]:<br>[[prizma|prizme]], [[antiprizma]] itd.
|([[:Kategorija:Prizmatoidni poliedri|4]] neskončni uniformni razredi)
|-valign="top"
|[[teselacija|tlakovanja poliedrov]]
|([[:Kategorija:Teselacija|11 pravilnih]] v ravnini)
|-valign="top"
|kvazi-pravilni poliedri<br>
|([[:Kategorija:Kvazipravilni poliedri|8]])
|-valign="top"
|[[Johnsonovo telo]]
|([[:Kategorija:Johnsonova telesa|92]] konveksni, neuniformni)
|-valign="top"
|[[piramida (geometrija)|piramide]] in [[bipiramida|bipiramide]]
|([[:Kategorija:Piramide in bipiramide|neskončno]])
|-valign="top"
|[[stelacija|stelacije]]
|[[:Kategorija:stelacija poliedrov|stelacija]]
|-valign="top"
|[[poliederski sestav]]
|([[:Kategorija:Poliederski sestavi|5 pravilnih]])
|-valign="top"
|[[deltaeder|deltaedri]]
|([[:Kategorija:Deltaedri|deltaedri]],<br /> stranske ploskve so enakostranični trikotniki)
|-valign="top"
|[[prirezan polieder|prirezani poliedri]]<br />
|([[:Kategorija:Kiralni poliedri|12 uniformnih]] niso zrcalne slike)
|-valign="top"
|[[zonoeder]]
|([[:Kategorija:Zonoedri|zonoedri]],<br />stranske ploskve imajo 180° simetrijo)
|-valign="top"
|colspan=2 align=center bgcolor=#e7dcc3|[[dualni polieder]]
|-valign="top"
|[[sebidualni polieder]]
|([[:Kategorija:Sebidualni poliedri|neskončno]])
|-valign="top"
|[[Catalanovo telo]]
|([[:Kategorija:Catalanova telesa|13]], arhimedski duali)
|}
'''Seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč''' vsebuje pregled [[uniformni polieder|uniformnih poliedrov]] v odvisnosti od njihove slike oglišč. Nekateri uniformni poliedri se dobijo s prisekovanjem oglišč pravilnih ali kvazipravilnih poliedrov.
== Slike oglišč poliedrov ==
Odnosi postanejo opazni s proučevanjem [[slika oglišča|slik oglišča]], ki jih dobimo z naštevanjem stranskih ploskev, ki so sosednje vsakemu oglišču. Primer: kocka ima sliko oglišč 4.4.4, kar pomeni tri sosednje stranske ploskve. Možni pa so:
* 3 enakostranični trikotniki
* 4 kvadrati
* 5 pravilnih petkotnikov
* 6 pravilnih šestkotnikov
* 8 pravilnih osemkotnikov
Nekatere stranske ploskve izgledajo kot, da so obratno orientirane, kar zapišemo kot
* -3 trikotnik z obratno orientacijo (pogosto zapišemo kot 3/2)
Drugi pa potekajo skozi izhodišče, kar zapišemo kot
* 6<sup>*</sup> to pa je šestkotnik, ki gre skozi izhodišče.
Johnson je razvrstil uniformne poliedre na naslednji način:[[Slika:Vertex figures_sl.png|320px|right|thumbnail|Primeri slik oglišč]]
# pravilni (s pravilno mnogokotniško sliko oglišč): p<sup>q</sup>, z Wythoffovim simbolom q|p 2
# kvazi-pravilni (pravokotne ali ditrigonalne slike oglišč): p.q.p.q 2|p q ali p.q.p.q.p.q, Wythoffov simbol 3|p q
# verzi-pravilni (ortodiagonalne slike oglišč), p.q*.-p.q*, Wythoffov simbol q q|p
# prisekani pravilni (enakokrake trikotne slike oglišč): p.p.q, Wythoffov simbol q 2|p
# verzi-kvazi-pravilni (dipteroidalne slike oglišč), p.q.p.r Wythoffov simbol q r|p
# kvazi-kvazi-pravilni (trapezoidalne slike oglišč): p*.q.p*.-r q.r|p or p.q*.-p.q* p q r|
# prisekani kvazi-pravilnir (raznostranične trikotne slike oglišč), p.q.r Wythoffov simbol p q r|
# prirezani kvazi-pravilni (petkotne, šestkotne ali osemkotne slike oglišč), Wythoffov simbol p q r|
# prizme (prisekani hozoedri),
# antiprizme in križne antiprizme (prirezani diedri)
== Prisekane oblike ==
=== Pravilni poliedri in njihove prisekane oblike ===
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| grupa
| A: pravilni: p.p.p
| B: prisekani pravilni: p.p.r
|-
|
[[Slika:tetrahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.3.3<BR>
[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.6.6
| T<sub>d</sub>
|
[[Slika:tetrahedron.jpg|100px]]<BR>
[[tetraeder]]<BR>
3|2 3<BR>
W1, U01, K06, C15<BR>
V 4,E 6,F 4=4{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedtetrahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani tetraeder]]<BR>
2 3|3<BR>
W6, U02, K07, C16<BR>
V 12,E 18,F 8=4{3}+4{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3<BR>
[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.6
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:octahedron.svg|100px]]<br>
[[oktaeder]]<br>
4|2 3, 3<sup>4</sup><br>
W2, U05, K10, C17<br>
V 6,E 12,F 8=8{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedoctahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani oktaeder]]<BR>
2 4|3<BR>
W7, U08, K13, C20<BR>
V 24,E 36,F 14=6{4}+8{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:Cube vertfig svg.svg|80px]]<br>4.4.4<BR>
[[Slika:Truncated cube vertfig.svg|80px]]<br>3.8.8<br>
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:hexahedron.jpg|100px]]<BR>
[[heksaeder]] <BR>
(kocka) <BR>
3|2 4<BR>
W3, U06, K11, C18<BR>
V 8,E 12,F 6=6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedhexahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekana kocka|prisekani heksaeder]]<BR>
2 3|4<BR>
W8, U09, K14, C21<BR>
V 24,E 36,F 14=8{3}+6{8}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3<br>
[[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.6.6
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:icosahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozaeder]]<BR>
5|2 3<BR>
W4, U22, K27, C25<BR>
V 12,E 30,F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedicosahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani ikozaeder]]<BR>
2 5|3<BR>
W9, U25, K30, C27<BR>
E 60,V 90,F 32=12{5}+20{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5<br>
[[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.10.10
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:POV-Ray-Dodecahedron.svg|100px]]<BR>
[[dodekaeder]]<BR>
3|2 5<BR>
W5, U23, K28, C26<BR>
V 20,E 30,F 12=12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncateddodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[prisekani dodekaeder]]<BR>
2 3|5<BR>
W10, U26, K31, C29<BR>
V 60,E 90,F 32=20{3}+12{10}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5.5.5<BR>
[[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>5/2.10.10
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5<BR>
W21, U35, K40, C44<BR>
V 12,E 30,F 12=12{5}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[prisekani veliki dodekaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|5<br>
W75, U37, K42, C47<BR>
V 60,E 90,F 24=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Great icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3<BR>
[[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|80px]]<BR>5/2.6.6.
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozaeder]]<BR>
(16-to zvezdenje ikozaedra)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3<br>
W41, U53, K58, C69<BR>
V 12,E 30,F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani ikozaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3<br>
W95, U55, K60, C71<BR>
V 60,E 90,F 32=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5/2.5/2.5/2.5/2<BR>
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>
5|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W20, U34, K39, C43<BR>
V 12,E 30,F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|-
|
[[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5/2.5/2.5/2<br>
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki zvezdni dodekaeder]]<BR>
3|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W22, U52, K57, C68<BR>
V 20,E 30,F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|}
Dodatno obstajajo še tri kvazi prisekane oblike. Te so tudi poseben razred prisekanih pravilnih poliedrov.
{| class="wikitable"
|- valign="top"
|slike oglišč
|groupa O<sub>h</sub>
|groupa I<sub>h</sub>
|groupa I<sub>h</sub>
|-
|
[[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|80px]]<br>3.8/3.8/3<br>
[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>5.10/3.10/3<br>
[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.10/3.10/3
|
[[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|100px]]<BR>
[[zvezdni prisekan heksaeder]]<BR>
(kvaziprisekani heksaeder)<BR>
(zvezdnoprisekana kocka)<br>
2 3|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> <BR>
W92, U19, K24, C66<BR>
V 24,E 36,F 14=8{3}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni prisekan dodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekan mali zvezdni dodekaeder)<BR>
(mali zvezdno prisekani dodekaeder)<br>
2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W97, U58, K63<BR>
V 60,E 90,F 24=12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki zvezdni prisekani dodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekan zvezdni dodekaeder)<BR>
(veliki zvezdnoprisekani dodekaeder)<br>
2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W104, U66, K71, C83<BR>
V 60,E 90,F 32=20{3}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|}
=== Prisekane oblike kvazi-pravilnih poliedrov ===
Stolpec A vsebuje nekatere kvazi-pravilne poliedre,
stolpec B vsebuje običajno prisekane oblike,
stolpec C vsebuje kvazi-prisekane oblike,
stolpec D prikazuje različne načine prisekovanja.
Vse te prisekane oblike imajo imajo sliko oglišč p.q.r in
Wythoffov simbol p q r|.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| grupa
| A: kvazi-pravilni: p.q.p.q
| B: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
| C: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
| D: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
|- valign="top"
| [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|80x80_pik]]<BR>3.4.3.4<BR>
[[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.8<br>
[[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|80px]]<BR>4.6.8/3<br>
[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<BR>8.6.8/3
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Cuboctahedron.svg|100px]]<br>
[[kubooktaeder]]<br>
2|3 4<br>
W11, U07, K12, C19<br>
V 12,E 24,F 14=8{3}+6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedcuboctahedron.jpg|100px]]<BR>
[[veliki rombikubooktaeder]]<BR>
(rombiprisekani kubooktaeder)<BR>
(prisekani kubooktaeder)<BR>
2 3 4|<BR>
W15, U11, K16, C23<BR>
V 48,E 72,F 26=12{4}+8{6}+6{8}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani kubooktaeder]]<BR>
(kvaziprisekani kubooktaeder)<BR>
2 3<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W93, U20, K25, C67<BR>
V 48,E 72,F 26=12{4}+8{6}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[kubiprisekanikubooktaeder]]<BR>
(kuboprisekani kubooktaeder)<BR>
3 4<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W79, U16, K21, C52<BR>
V 48,E 72,F 20=8{6}+6{8}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|- valign="top"
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.5.3.5<br>
[[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<BR>4.6.10<br>
[[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>4.6.10/3<br>
[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>10.6.10/3
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Icosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozidodekaeder]]<BR>
2|3 5<BR>
W12, U24, K29, C28<BR>
V 30,E 60,F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedicosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[veliki rombiikozidodekaeder]]<BR>
(rombiprisekani ikozidodekaeder)<BR>
(prisekani ikozidodekaeder)<BR>
2 3 5|<BR>
W16, U28, K33, C31<BR>
V 120,E 180,F 62=30{4}+20{6}+12{10}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani ikozidodekaeder]]<BR>
(veliki kvaziprisekani ikozidodekaeder)<BR>
2 3<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W108, U68, K73, C87<BR>
V 120,E 180,F 62=30{4}+20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ikoziprisekani dodekaeder]]<BR>
(ikozidodekaprisekani ikozidodekaeder)<BR>
3 5<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W84, U45, K50, C57<BR>
V 120,E 180,F 44=20{6}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-16
|- valign=top
|
[[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5.5/2.5<br>
[[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>
4.10.10/3
|
I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[dodekadodekaeder]]<BR>
2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><BR>
W73, U36, K41, C45<BR>
V 30,E 60,
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|
[[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[prisekani dodekadodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekani dodekaeder)<BR>
2 5<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W98, U59, K64, C75<BR>
V 120,E 180,F 54=30{4}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|- valign="top"
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>
3.5/2.3.5/2
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W94, U54, K59, C70<BR>
V 30,E 60,
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
|
|
|}
== Poliedri s skupnimi robovi in oglišči ==
=== Pravilni ===
V preglednici je prikazanih nekaj odnosov.
Vsi so praviloma ločeni od tetrahemiheksadronov, ki pa je verzi pravilen.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| V
| E
| group
| regular
| regular/versi-regular
|-
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.3.3.3<br>
3.4*.-3.4*
| 6
| 12
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:octahedron.svg|100px]]<br>
[[oktaeder]]<br>
4|2 3<br>
W2, U05, K10, C17<br>
F 8=8{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Tetrahemihexahedron.png|100px]]<br>
[[tetrahemiheksaeder]]<br>
<SUP>3<te so tudi/SUP>/<SUB>2</SUB>3|2<br>
W67, U04, K09, C36<br>
F 7=4{3}+3{4}
<br>''χ''=1
|-
|
[[Slika:icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3<br>
[[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5.5.5<br>
| 12
| 30
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:icosahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozaeder]]<BR>
5|2 3<br>
W4, U22, K27<BR>
F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5<br>
W21, U35, K40, C44<BR>
F 12=12{5}
<br>''χ''=-6
|-
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5/2.5/2.5/2.5/2<BR>
[[Slika:Great icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3
| 12
| 30
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>
5|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W20, U34, K39, C43<BR>
F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozaeder]]<BR>
(16-to zvezdenje ikozaedra)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3<br>
W41, U53, K58, C69<BR>
F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|}
=== Kvazi-pravilni in verzi-pravilni ===
Pravokotne slike oglišč ali prekrižani pravokotniki in prekrižani pravokotniki so v prvi koloni so ''kvazi pravilni'' v drugi in tretji koloni pa so ''[[polpolieder|polpoliedri]]'' s stranskimi ploskvami, ki tečejo skozi izhodišče in jih nekateri avtorji imenujejo ''verzi pravilni''.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| V
| E
| grupa
| kvazi-pravilni: p.q.p.q
| verzi-pravilni: p.s*.-p.s*
| verzi-pravilni: q.s*.-q.s*
|-
| [[Slika:Cuboctahedron_vertfig.svg|80px]]<BR>
3.4.3.4<br>
3.6*.-3.6*<br>
4.6*.-4.6*
| 12
| 24
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Cuboctahedron.svg|100px]]<br>
[[kubooktaeder]]<br>
2|3 4<br>
W11, U07, K12, C19<br>
F 14=8{3}+6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Octahemioctahedron.png|100px]]<br>
[[oktahemioktaeder]]<br>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>3|3<br>
W68, U03, K08, C37<br>
F 12=8{3}+4{6}
<br>''χ''=0
|
[[Slika:Cubohemioctahedron.png|100px]]<br>
[[kubohemioktaeder]]<br>
<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>4|3<br>
W78, U15, K20, C51<br>
F 10=6{4}+4{6}
<br>''χ''=-2
|-
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.5.3.5<br>
3.10*.-3.10*<br>
5.10*.-5.10*
| 30
| 60
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Icosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozidodekaeder]]<BR>
2|3 5<BR>
W12, U24, K29, C28<BR>
F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ikozihemidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>3|5<br>
W89, U49, K54, C63<BR>
F 26=20{3}+6{10}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodekahemidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>5|5<br>
W91, U51, K56, 65<BR>
F 18=12{5}+6{10}
<br>''χ''=-12
|-
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]
3.5/2.3.5/2<BR>
3.10*.-3.10*<BR>
5/2.10*.-5/2.10*<BR>
| 30
| 60
| Ih
|
[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3<br>
W94, U54, K59, C70<BR>
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozihemidodekaeder]]<BR>
3 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W106, U71, K76, C85<BR>
F 26=20{3}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekahemidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W107, U70, K75, C86<BR>
F 18=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-12
|-
| [[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
5.5/2.5.5/2<br>
5.6*.-5.6*<br>
5/2.6*.-5/2.6*
| 30
| 60
| Ih
|
[[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[dodekadodekaeder]]<BR>
2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5<br>
W73, U36, K41, C45<BR>
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekahemiikozieder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>5|3<br>
W102, U65, K70, C81<BR>
F 22=12{5}+10{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|100px]]<br>
[[mali dodekahemiikozieder]]<br>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3<br>
W100, U62, K67, C78<br>
F 22=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+10{6}
<br>''χ''=-8
|}
=== Ditrigonalni in verzi-pravilni ===
Ditrigonalne (to je di(2) -tri(3)-kotne) slike oglišč so 3-kratni analogi pravokotnika. Ti so vsi ''kvazi-pravilni'', ker so vsi robovi izomorfni.
Sestava 5-kock vsebuje isto množico robov in oglišč.
Prekrižane oblike imajo ne-[[orientabilnost|orientabilne]] slike oglišč tako, da oznaka "-" ni bila uporabljena in "*" stranske ploskve tečejo blizu in ne skozi izhodišče.
{| class="wikitable"
| slika oglišča
| V
| E
| grupa
| ditrogonalna
| prekrižana-ditrogonalna
| prekrižana-ditrogonalna
|-
| [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]
5/2.3.5/2.3.5/2.3<BR>
5/2.5*.5/2.5*.5/2.5*<br>
3.5*.3.5*.3.5*<BR>
| 20
| 60
| Ih
|
[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>
3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3<br>
W70, U30, K35, C39<BR>
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ditrigonalni dodekadodekaeder]]<BR>
3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5<br>
W80, U41, K46, C53<BR>
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|3 5<br>
W87, U47, K52, C61<BR>
F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=-8
|}
=== Verzi-kvazi-pravilni in kvazi-kvazi-pravilni ===
Skupina III: trapezoid ali prekrižane trapezoidne slike oglišč. Prvi stolpec vključuje konveksne rombske poliedre, ki nastanejo z vključitvijo dveh kvadratov v sliko oglišč kubooktaedra in ikozidodekaedra.
{| class="wikitable"
| vertex figure
| V
| E
| grupa
| trapezoid: p.q.r.q
| prekrižani-trapezoid: p.s*.-r.s*
| prekrižani-trapezoid: q.s*.-q.s*
|-
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.4.4.4<BR>
3.8*.-4.8*<BR>
4.8*.-4.8*<BR>
| 24
| 48
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Rhombicuboctahedron.jpg|100px]]<br>
[[mali rombikubooktaeder]]<BR>
(rombikubooktaeder)<br>
3 4|2<br>
W13, U10, K15, C22<BR>
F 26=8{3}+(6+12){4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small cubicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[mali kubokubooktaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>4|4<br>
W69, U13, K18, C38<BR>
F 20=8{3}+6{4}+6{8}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Small rhombihexahedron.png|100px]]<br>
[[mali rombiheksaeder]]<br>
2 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4|<br>
W86, U18, K23, C60<BR>
F 18=12{4}+6{8}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.8/3.4.8/3<br>
3.4*.-4.4*<br>
8/3.4*.-8/3.4*
| 24
| 48
| Oh
|
[[Slika:Great cubicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki kubikubooktaeder]]<BR>
3 4|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W77, U14, K19, C50<BR>
F 20=8{3}+6{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[nekonveksni veliki rombikubooktaeder]]<BR>
(kvazirombikubooktaeder)<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>4|2<br>
W85, U17, K22, C59<BR>
F 26=8{3}+(6+12){4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great rhombihexahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki rombiheksaeder]]<BR>
2 <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W103, U21, K26, C82<BR>
F 18=12{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.4.5.4<BR>
3.10*.-5.10*<br>
4.10*.-4.10*
| 60
| 120
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Rhombicosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[mali rombikozidodekaeder]]<BR>
(rombikozidodekaeder)<BR>
3 5|2<br>
W14, U27, K32, C30<BR>
F 62=20{3}+30{4}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodecikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>5|5<br>
W72, U33, K38, C42<BR>
F 44=20{3}+12{5}+12{10}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Small rhombidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali rombidodekaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5|<br>
W74, U39, K44, C46<BR>
F 42=30{4}+12{10}
<br>''χ''=-18
|-
| [[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]
5/2.4.5.4<BR>
5/2.6*.-5.6*<BR>
4.6*.-4.6*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[rombidodekadodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5|2<br>
W76, U38, K43, C48<BR>
F 54=30{4}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ikozidodekadodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5|3<br>
W83, U44, K49, C56<BR>
F 44=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Rhombicosahedron.png|100px]]<BR>
[[rombiikozaeder]]<BR>
2 3<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W96, U56, K61, C72<BR>
F 50=30{4}+20{6}
<br>''χ''=-10
|-
| [[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.10/3.5/2.10/3<BR>
3.4*.-5/2.4*<BR>
10/3.4*.-10/3.4*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodeciikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W99, U61, K66, C77<BR>
F 44=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB> }
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder]]<BR>
(kvazirombiikozidodekaeder)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>3|2<br>
W105, U67, K72, C84<BR>
F 62=20{3}+30{4}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great rhombidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki rombidodekaeder]]<BR>
2 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<br>
W109, U73, K78, C89<BR>
F 42=30{4}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-18
|-
| [[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]
3.6.5/2.6<BR>
3.10*.-5/2.10*<BR>
6.10*.-6.10*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ikoziikozidodekaeder ]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3|3<br>
W71, U31, K36, C40<BR>
F 52=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>3|5<br>
W82, U43, K48, C55<BR>
F 44=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Small dodecicosahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodeciikozaeder]]<BR>
3 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|<br>
W90, U50, K55, C64<BR>
F 32=20{6}+12{10}
<br>''χ''=-28
|-
| [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.10/3.5.10/3<BR>
3.6*.-5.6*<BR>
10/3.6*.-10/3.6*
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]<BR>
3 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W81, U42, K47, C54<BR>
F 44=20{3}+12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>5|3<br>
W88, U48, K53, C62<BR>
F 52=20{3}+12{5}+20{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Great dodecicosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodeciikozieder]]<BR>
3 <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W101, U63, K68, C79<BR>
F 32=20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-28
|}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Matematični seznami]]
[[Kategorija:Uniformni poliedri]]
5n07xr9zkwd75c42llsay23ccit366s
6761986
6761972
2026-10-08T05:08:30Z
Д.Ильин
115952
6761986
wikitext
text/x-wiki
{|class="wikitable" align="right"
|-valign="top"
|colspan=2 bgcolor=#e7dcc3 align=center|'''[[Polieder]]'''
|-valign="top"
!razred
!število in značilnosti
|-valign="top"
|[[platonsko telo|platonska telesa]]<br>
|([[:Kategorija:platonsko telo|5]], konveksna, pravilna)
|-valign="top"
|[[arhimedsko telo|arhimedska telesa]]<br>
|([[:Kategorija:Arhimedska telesa|13]], konveksna, uniformna)
|-valign="top"
|[[Kepler-Poinsotov polieder]]<br>
|([[:Kategorija:Kepler-Poinsotovi poliedri|4]], pravilni, nekonveksni)
|-valign="top"
|[[uniformni polieder|uniformni poliedri]]<br>
|([[:Kategorija:Uniformni poliedri|75]], uniformni)
|-valign="top"
|[[prizmatoid]]:<br>[[prizma|prizme]], [[antiprizma]] itd.
|([[:Kategorija:Prizmatoidni poliedri|4]] neskončni uniformni razredi)
|-valign="top"
|[[teselacija|tlakovanja poliedrov]]
|([[:Kategorija:Teselacija|11 pravilnih]] v ravnini)
|-valign="top"
|kvazi-pravilni poliedri<br>
|([[:Kategorija:Kvazipravilni poliedri|8]])
|-valign="top"
|[[Johnsonovo telo]]
|([[:Kategorija:Johnsonova telesa|92]] konveksni, neuniformni)
|-valign="top"
|[[piramida (geometrija)|piramide]] in [[bipiramida|bipiramide]]
|([[:Kategorija:Piramide in bipiramide|neskončno]])
|-valign="top"
|[[stelacija|stelacije]]
|[[:Kategorija:stelacija poliedrov|stelacija]]
|-valign="top"
|[[poliederski sestav]]
|([[:Kategorija:Poliederski sestavi|5 pravilnih]])
|-valign="top"
|[[deltaeder|deltaedri]]
|([[:Kategorija:Deltaedri|deltaedri]],<br /> stranske ploskve so enakostranični trikotniki)
|-valign="top"
|[[prirezan polieder|prirezani poliedri]]<br />
|([[:Kategorija:Kiralni poliedri|12 uniformnih]] niso zrcalne slike)
|-valign="top"
|[[zonoeder]]
|([[:Kategorija:Zonoedri|zonoedri]],<br />stranske ploskve imajo 180° simetrijo)
|-valign="top"
|colspan=2 align=center bgcolor=#e7dcc3|[[dualni polieder]]
|-valign="top"
|[[sebidualni polieder]]
|([[:Kategorija:Sebidualni poliedri|neskončno]])
|-valign="top"
|[[Catalanovo telo]]
|([[:Kategorija:Catalanova telesa|13]], arhimedski duali)
|}
'''Seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč''' vsebuje pregled [[uniformni polieder|uniformnih poliedrov]] v odvisnosti od njihove slike oglišč. Nekateri uniformni poliedri se dobijo s prisekovanjem oglišč pravilnih ali kvazipravilnih poliedrov.
== Slike oglišč poliedrov ==
Odnosi postanejo opazni s proučevanjem [[slika oglišča|slik oglišča]], ki jih dobimo z naštevanjem stranskih ploskev, ki so sosednje vsakemu oglišču. Primer: kocka ima sliko oglišč 4.4.4, kar pomeni tri sosednje stranske ploskve. Možni pa so:
* 3 enakostranični trikotniki
* 4 kvadrati
* 5 pravilnih petkotnikov
* 6 pravilnih šestkotnikov
* 8 pravilnih osemkotnikov
Nekatere stranske ploskve izgledajo kot, da so obratno orientirane, kar zapišemo kot
* -3 trikotnik z obratno orientacijo (pogosto zapišemo kot 3/2)
Drugi pa potekajo skozi izhodišče, kar zapišemo kot
* 6<sup>*</sup> to pa je šestkotnik, ki gre skozi izhodišče.
Johnson je razvrstil uniformne poliedre na naslednji način:[[Slika:Vertex figures_sl.png|320px|right|thumbnail|Primeri slik oglišč]]
# pravilni (s pravilno mnogokotniško sliko oglišč): p<sup>q</sup>, z Wythoffovim simbolom q|p 2
# kvazi-pravilni (pravokotne ali ditrigonalne slike oglišč): p.q.p.q 2|p q ali p.q.p.q.p.q, Wythoffov simbol 3|p q
# verzi-pravilni (ortodiagonalne slike oglišč), p.q*.-p.q*, Wythoffov simbol q q|p
# prisekani pravilni (enakokrake trikotne slike oglišč): p.p.q, Wythoffov simbol q 2|p
# verzi-kvazi-pravilni (dipteroidalne slike oglišč), p.q.p.r Wythoffov simbol q r|p
# kvazi-kvazi-pravilni (trapezoidalne slike oglišč): p*.q.p*.-r q.r|p or p.q*.-p.q* p q r|
# prisekani kvazi-pravilnir (raznostranične trikotne slike oglišč), p.q.r Wythoffov simbol p q r|
# prirezani kvazi-pravilni (petkotne, šestkotne ali osemkotne slike oglišč), Wythoffov simbol p q r|
# prizme (prisekani hozoedri),
# antiprizme in križne antiprizme (prirezani diedri)
== Prisekane oblike ==
=== Pravilni poliedri in njihove prisekane oblike ===
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| grupa
| A: pravilni: p.p.p
| B: prisekani pravilni: p.p.r
|-
|
[[Slika:tetrahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.3.3<BR>
[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.6.6
| T<sub>d</sub>
|
[[Slika:tetrahedron.jpg|100px]]<BR>
[[tetraeder]]<BR>
3|2 3<BR>
W1, U01, K06, C15<BR>
V 4,E 6,F 4=4{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedtetrahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani tetraeder]]<BR>
2 3|3<BR>
W6, U02, K07, C16<BR>
V 12,E 18,F 8=4{3}+4{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3<BR>
[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.6
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:octahedron.svg|100px]]<br>
[[oktaeder]]<br>
4|2 3, 3<sup>4</sup><br>
W2, U05, K10, C17<br>
V 6,E 12,F 8=8{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedoctahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani oktaeder]]<BR>
2 4|3<BR>
W7, U08, K13, C20<BR>
V 24,E 36,F 14=6{4}+8{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:Cube vertfig svg.svg|80px]]<br>4.4.4<BR>
[[Slika:Truncated cube vertfig.svg|80px]]<br>3.8.8<br>
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:hexahedron.jpg|100px]]<BR>
[[heksaeder]] <BR>
(kocka) <BR>
3|2 4<BR>
W3, U06, K11, C18<BR>
V 8,E 12,F 6=6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedhexahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekana kocka|prisekani heksaeder]]<BR>
2 3|4<BR>
W8, U09, K14, C21<BR>
V 24,E 36,F 14=8{3}+6{8}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.3<br>
[[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.6.6
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:icosahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozaeder]]<BR>
5|2 3<BR>
W4, U22, K27, C25<BR>
V 12,E 30,F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedicosahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani ikozaeder]]<BR>
2 5|3<BR>
W9, U25, K30, C27<BR>
E 60,V 90,F 32=12{5}+20{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5<br>
[[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.10.10
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:POV-Ray-Dodecahedron.svg|100px]]<BR>
[[dodekaeder]]<BR>
3|2 5<BR>
W5, U23, K28, C26<BR>
V 20,E 30,F 12=12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncateddodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[prisekani dodekaeder]]<BR>
2 3|5<BR>
W10, U26, K31, C29<BR>
V 60,E 90,F 32=20{3}+12{10}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5.5.5<BR>
[[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>5/2.10.10
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5<BR>
W21, U35, K40, C44<BR>
V 12,E 30,F 12=12{5}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[prisekani veliki dodekaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|5<br>
W75, U37, K42, C47<BR>
V 60,E 90,F 24=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Great icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3<BR>
[[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|80px]]<BR>5/2.6.6.
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozaeder]]<BR>
(16-to zvezdenje ikozaedra)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3<br>
W41, U53, K58, C69<BR>
V 12,E 30,F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani ikozaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3<br>
W95, U55, K60, C71<BR>
V 60,E 90,F 32=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5/2.5/2.5/2.5/2<BR>
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>
5|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W20, U34, K39, C43<BR>
V 12,E 30,F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|-
|
[[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5/2.5/2.5/2<br>
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki zvezdni dodekaeder]]<BR>
3|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W22, U52, K57, C68<BR>
V 20,E 30,F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|}
Dodatno obstajajo še tri kvazi prisekane oblike. Te so tudi poseben razred prisekanih pravilnih poliedrov.
{| class="wikitable"
|- valign="top"
|slike oglišč
|groupa O<sub>h</sub>
|groupa I<sub>h</sub>
|groupa I<sub>h</sub>
|-
|
[[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|80px]]<br>3.8/3.8/3<br>
[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>5.10/3.10/3<br>
[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.10/3.10/3
|
[[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|100px]]<BR>
[[zvezdni prisekan heksaeder]]<BR>
(kvaziprisekani heksaeder)<BR>
(zvezdnoprisekana kocka)<br>
2 3|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> <BR>
W92, U19, K24, C66<BR>
V 24,E 36,F 14=8{3}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni prisekan dodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekan mali zvezdni dodekaeder)<BR>
(mali zvezdno prisekani dodekaeder)<br>
2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W97, U58, K63<BR>
V 60,E 90,F 24=12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki zvezdni prisekani dodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekan zvezdni dodekaeder)<BR>
(veliki zvezdnoprisekani dodekaeder)<br>
2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W104, U66, K71, C83<BR>
V 60,E 90,F 32=20{3}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|}
=== Prisekane oblike kvazi-pravilnih poliedrov ===
Stolpec A vsebuje nekatere kvazi-pravilne poliedre,
stolpec B vsebuje običajno prisekane oblike,
stolpec C vsebuje kvazi-prisekane oblike,
stolpec D prikazuje različne načine prisekovanja.
Vse te prisekane oblike imajo imajo sliko oglišč p.q.r in
Wythoffov simbol p q r|.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| grupa
| A: kvazi-pravilni: p.q.p.q
| B: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
| C: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
| D: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
|- valign="top"
| [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|80x80_pik]]<BR>3.4.3.4<BR>
[[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.8<br>
[[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|80px]]<BR>4.6.8/3<br>
[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<BR>8.6.8/3
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Cuboctahedron.svg|100px]]<br>
[[kubooktaeder]]<br>
2|3 4<br>
W11, U07, K12, C19<br>
V 12,E 24,F 14=8{3}+6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedcuboctahedron.jpg|100px]]<BR>
[[veliki rombikubooktaeder]]<BR>
(rombiprisekani kubooktaeder)<BR>
(prisekani kubooktaeder)<BR>
2 3 4|<BR>
W15, U11, K16, C23<BR>
V 48,E 72,F 26=12{4}+8{6}+6{8}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani kubooktaeder]]<BR>
(kvaziprisekani kubooktaeder)<BR>
2 3<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W93, U20, K25, C67<BR>
V 48,E 72,F 26=12{4}+8{6}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[kubiprisekanikubooktaeder]]<BR>
(kuboprisekani kubooktaeder)<BR>
3 4<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W79, U16, K21, C52<BR>
V 48,E 72,F 20=8{6}+6{8}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|- valign="top"
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.5.3.5<br>
[[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<BR>4.6.10<br>
[[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>4.6.10/3<br>
[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>10.6.10/3
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Icosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozidodekaeder]]<BR>
2|3 5<BR>
W12, U24, K29, C28<BR>
V 30,E 60,F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedicosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[veliki rombiikozidodekaeder]]<BR>
(rombiprisekani ikozidodekaeder)<BR>
(prisekani ikozidodekaeder)<BR>
2 3 5|<BR>
W16, U28, K33, C31<BR>
V 120,E 180,F 62=30{4}+20{6}+12{10}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani ikozidodekaeder]]<BR>
(veliki kvaziprisekani ikozidodekaeder)<BR>
2 3<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W108, U68, K73, C87<BR>
V 120,E 180,F 62=30{4}+20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ikoziprisekani dodekaeder]]<BR>
(ikozidodekaprisekani ikozidodekaeder)<BR>
3 5<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W84, U45, K50, C57<BR>
V 120,E 180,F 44=20{6}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-16
|- valign=top
|
[[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5.5/2.5<br>
[[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>
4.10.10/3
|
I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[dodekadodekaeder]]<BR>
2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><BR>
W73, U36, K41, C45<BR>
V 30,E 60,
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|
[[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[prisekani dodekadodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekani dodekaeder)<BR>
2 5<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W98, U59, K64, C75<BR>
V 120,E 180,F 54=30{4}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|- valign="top"
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>
3.5/2.3.5/2
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W94, U54, K59, C70<BR>
V 30,E 60,
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
|
|
|}
== Poliedri s skupnimi robovi in oglišči ==
=== Pravilni ===
V preglednici je prikazanih nekaj odnosov.
Vsi so praviloma ločeni od tetrahemiheksadronov, ki pa je verzi pravilen.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| V
| E
| group
| regular
| regular/versi-regular
|-
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.3.3.3<br>
3.4*.-3.4*
| 6
| 12
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:octahedron.svg|100px]]<br>
[[oktaeder]]<br>
4|2 3<br>
W2, U05, K10, C17<br>
F 8=8{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Tetrahemihexahedron.png|100px]]<br>
[[tetrahemiheksaeder]]<br>
<SUP>3<te so tudi/SUP>/<SUB>2</SUB>3|2<br>
W67, U04, K09, C36<br>
F 7=4{3}+3{4}
<br>''χ''=1
|-
|
[[Slika:icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3<br>
[[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5.5.5<br>
| 12
| 30
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:icosahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozaeder]]<BR>
5|2 3<br>
W4, U22, K27<BR>
F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5<br>
W21, U35, K40, C44<BR>
F 12=12{5}
<br>''χ''=-6
|-
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5/2.5/2.5/2.5/2<BR>
[[Slika:Great icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3
| 12
| 30
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>
5|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W20, U34, K39, C43<BR>
F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozaeder]]<BR>
(16-to zvezdenje ikozaedra)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3<br>
W41, U53, K58, C69<BR>
F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|}
=== Kvazi-pravilni in verzi-pravilni ===
Pravokotne slike oglišč ali prekrižani pravokotniki in prekrižani pravokotniki so v prvi koloni so ''kvazi pravilni'' v drugi in tretji koloni pa so ''[[polpolieder|polpoliedri]]'' s stranskimi ploskvami, ki tečejo skozi izhodišče in jih nekateri avtorji imenujejo ''verzi pravilni''.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| V
| E
| grupa
| kvazi-pravilni: p.q.p.q
| verzi-pravilni: p.s*.-p.s*
| verzi-pravilni: q.s*.-q.s*
|-
| [[Slika:Cuboctahedron_vertfig.svg|80px]]<BR>
3.4.3.4<br>
3.6*.-3.6*<br>
4.6*.-4.6*
| 12
| 24
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Cuboctahedron.svg|100px]]<br>
[[kubooktaeder]]<br>
2|3 4<br>
W11, U07, K12, C19<br>
F 14=8{3}+6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Octahemioctahedron.png|100px]]<br>
[[oktahemioktaeder]]<br>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>3|3<br>
W68, U03, K08, C37<br>
F 12=8{3}+4{6}
<br>''χ''=0
|
[[Slika:Cubohemioctahedron.png|100px]]<br>
[[kubohemioktaeder]]<br>
<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>4|3<br>
W78, U15, K20, C51<br>
F 10=6{4}+4{6}
<br>''χ''=-2
|-
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.5.3.5<br>
3.10*.-3.10*<br>
5.10*.-5.10*
| 30
| 60
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Icosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozidodekaeder]]<BR>
2|3 5<BR>
W12, U24, K29, C28<BR>
F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ikozihemidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>3|5<br>
W89, U49, K54, C63<BR>
F 26=20{3}+6{10}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodekahemidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>5|5<br>
W91, U51, K56, 65<BR>
F 18=12{5}+6{10}
<br>''χ''=-12
|-
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]
3.5/2.3.5/2<BR>
3.10*.-3.10*<BR>
5/2.10*.-5/2.10*<BR>
| 30
| 60
| Ih
|
[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3<br>
W94, U54, K59, C70<BR>
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozihemidodekaeder]]<BR>
3 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W106, U71, K76, C85<BR>
F 26=20{3}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekahemidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W107, U70, K75, C86<BR>
F 18=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-12
|-
| [[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
5.5/2.5.5/2<br>
5.6*.-5.6*<br>
5/2.6*.-5/2.6*
| 30
| 60
| Ih
|
[[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[dodekadodekaeder]]<BR>
2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5<br>
W73, U36, K41, C45<BR>
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekahemiikozieder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>5|3<br>
W102, U65, K70, C81<BR>
F 22=12{5}+10{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|100px]]<br>
[[mali dodekahemiikozieder]]<br>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3<br>
W100, U62, K67, C78<br>
F 22=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+10{6}
<br>''χ''=-8
|}
=== Ditrigonalni in verzi-pravilni ===
Ditrigonalne (to je di(2) -tri(3)-kotne) slike oglišč so 3-kratni analogi pravokotnika. Ti so vsi ''kvazi-pravilni'', ker so vsi robovi izomorfni.
Sestava 5-kock vsebuje isto množico robov in oglišč.
Prekrižane oblike imajo ne-[[orientabilnost|orientabilne]] slike oglišč tako, da oznaka "-" ni bila uporabljena in "*" stranske ploskve tečejo blizu in ne skozi izhodišče.
{| class="wikitable"
| slika oglišča
| V
| E
| grupa
| ditrogonalna
| prekrižana-ditrogonalna
| prekrižana-ditrogonalna
|-
| [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]
5/2.3.5/2.3.5/2.3<BR>
5/2.5*.5/2.5*.5/2.5*<br>
3.5*.3.5*.3.5*<BR>
| 20
| 60
| Ih
|
[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>
3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3<br>
W70, U30, K35, C39<BR>
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ditrigonalni dodekadodekaeder]]<BR>
3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5<br>
W80, U41, K46, C53<BR>
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|3 5<br>
W87, U47, K52, C61<BR>
F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=-8
|}
=== Verzi-kvazi-pravilni in kvazi-kvazi-pravilni ===
Skupina III: trapezoid ali prekrižane trapezoidne slike oglišč. Prvi stolpec vključuje konveksne rombske poliedre, ki nastanejo z vključitvijo dveh kvadratov v sliko oglišč kubooktaedra in ikozidodekaedra.
{| class="wikitable"
| vertex figure
| V
| E
| grupa
| trapezoid: p.q.r.q
| prekrižani-trapezoid: p.s*.-r.s*
| prekrižani-trapezoid: q.s*.-q.s*
|-
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.4.4.4<BR>
3.8*.-4.8*<BR>
4.8*.-4.8*<BR>
| 24
| 48
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Rhombicuboctahedron.jpg|100px]]<br>
[[mali rombikubooktaeder]]<BR>
(rombikubooktaeder)<br>
3 4|2<br>
W13, U10, K15, C22<BR>
F 26=8{3}+(6+12){4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small cubicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[mali kubokubooktaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>4|4<br>
W69, U13, K18, C38<BR>
F 20=8{3}+6{4}+6{8}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Small rhombihexahedron.png|100px]]<br>
[[mali rombiheksaeder]]<br>
2 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4|<br>
W86, U18, K23, C60<BR>
F 18=12{4}+6{8}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.8/3.4.8/3<br>
3.4*.-4.4*<br>
8/3.4*.-8/3.4*
| 24
| 48
| Oh
|
[[Slika:Great cubicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki kubikubooktaeder]]<BR>
3 4|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W77, U14, K19, C50<BR>
F 20=8{3}+6{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[nekonveksni veliki rombikubooktaeder]]<BR>
(kvazirombikubooktaeder)<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>4|2<br>
W85, U17, K22, C59<BR>
F 26=8{3}+(6+12){4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great rhombihexahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki rombiheksaeder]]<BR>
2 <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W103, U21, K26, C82<BR>
F 18=12{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.4.5.4<BR>
3.10*.-5.10*<br>
4.10*.-4.10*
| 60
| 120
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Rhombicosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[mali rombikozidodekaeder]]<BR>
(rombikozidodekaeder)<BR>
3 5|2<br>
W14, U27, K32, C30<BR>
F 62=20{3}+30{4}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodecikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>5|5<br>
W72, U33, K38, C42<BR>
F 44=20{3}+12{5}+12{10}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Small rhombidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali rombidodekaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5|<br>
W74, U39, K44, C46<BR>
F 42=30{4}+12{10}
<br>''χ''=-18
|-
| [[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]
5/2.4.5.4<BR>
5/2.6*.-5.6*<BR>
4.6*.-4.6*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[rombidodekadodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5|2<br>
W76, U38, K43, C48<BR>
F 54=30{4}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ikozidodekadodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5|3<br>
W83, U44, K49, C56<BR>
F 44=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Rhombicosahedron.png|100px]]<BR>
[[rombiikozaeder]]<BR>
2 3<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W96, U56, K61, C72<BR>
F 50=30{4}+20{6}
<br>''χ''=-10
|-
| [[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.10/3.5/2.10/3<BR>
3.4*.-5/2.4*<BR>
10/3.4*.-10/3.4*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodeciikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W99, U61, K66, C77<BR>
F 44=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB> }
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder]]<BR>
(kvazirombiikozidodekaeder)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>3|2<br>
W105, U67, K72, C84<BR>
F 62=20{3}+30{4}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great rhombidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki rombidodekaeder]]<BR>
2 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<br>
W109, U73, K78, C89<BR>
F 42=30{4}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-18
|-
| [[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]
3.6.5/2.6<BR>
3.10*.-5/2.10*<BR>
6.10*.-6.10*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ikoziikozidodekaeder ]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3|3<br>
W71, U31, K36, C40<BR>
F 52=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>3|5<br>
W82, U43, K48, C55<BR>
F 44=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Small dodecicosahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodeciikozaeder]]<BR>
3 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|<br>
W90, U50, K55, C64<BR>
F 32=20{6}+12{10}
<br>''χ''=-28
|-
| [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.10/3.5.10/3<BR>
3.6*.-5.6*<BR>
10/3.6*.-10/3.6*
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]<BR>
3 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W81, U42, K47, C54<BR>
F 44=20{3}+12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>5|3<br>
W88, U48, K53, C62<BR>
F 52=20{3}+12{5}+20{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Great dodecicosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodeciikozieder]]<BR>
3 <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W101, U63, K68, C79<BR>
F 32=20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-28
|}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Matematični seznami]]
[[Kategorija:Uniformni poliedri]]
11ohbyc57uvbzsp4bnfqa85r34mprsm
6761989
6761986
2026-10-08T05:29:07Z
Д.Ильин
115952
6761989
wikitext
text/x-wiki
{|class="wikitable" align="right"
|-valign="top"
|colspan=2 bgcolor=#e7dcc3 align=center|'''[[Polieder]]'''
|-valign="top"
!razred
!število in značilnosti
|-valign="top"
|[[platonsko telo|platonska telesa]]<br>
|([[:Kategorija:platonsko telo|5]], konveksna, pravilna)
|-valign="top"
|[[arhimedsko telo|arhimedska telesa]]<br>
|([[:Kategorija:Arhimedska telesa|13]], konveksna, uniformna)
|-valign="top"
|[[Kepler-Poinsotov polieder]]<br>
|([[:Kategorija:Kepler-Poinsotovi poliedri|4]], pravilni, nekonveksni)
|-valign="top"
|[[uniformni polieder|uniformni poliedri]]<br>
|([[:Kategorija:Uniformni poliedri|75]], uniformni)
|-valign="top"
|[[prizmatoid]]:<br>[[prizma|prizme]], [[antiprizma]] itd.
|([[:Kategorija:Prizmatoidni poliedri|4]] neskončni uniformni razredi)
|-valign="top"
|[[teselacija|tlakovanja poliedrov]]
|([[:Kategorija:Teselacija|11 pravilnih]] v ravnini)
|-valign="top"
|kvazi-pravilni poliedri<br>
|([[:Kategorija:Kvazipravilni poliedri|8]])
|-valign="top"
|[[Johnsonovo telo]]
|([[:Kategorija:Johnsonova telesa|92]] konveksni, neuniformni)
|-valign="top"
|[[piramida (geometrija)|piramide]] in [[bipiramida|bipiramide]]
|([[:Kategorija:Piramide in bipiramide|neskončno]])
|-valign="top"
|[[stelacija|stelacije]]
|[[:Kategorija:stelacija poliedrov|stelacija]]
|-valign="top"
|[[poliederski sestav]]
|([[:Kategorija:Poliederski sestavi|5 pravilnih]])
|-valign="top"
|[[deltaeder|deltaedri]]
|([[:Kategorija:Deltaedri|deltaedri]],<br /> stranske ploskve so enakostranični trikotniki)
|-valign="top"
|[[prirezan polieder|prirezani poliedri]]<br />
|([[:Kategorija:Kiralni poliedri|12 uniformnih]] niso zrcalne slike)
|-valign="top"
|[[zonoeder]]
|([[:Kategorija:Zonoedri|zonoedri]],<br />stranske ploskve imajo 180° simetrijo)
|-valign="top"
|colspan=2 align=center bgcolor=#e7dcc3|[[dualni polieder]]
|-valign="top"
|[[sebidualni polieder]]
|([[:Kategorija:Sebidualni poliedri|neskončno]])
|-valign="top"
|[[Catalanovo telo]]
|([[:Kategorija:Catalanova telesa|13]], arhimedski duali)
|}
'''Seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč''' vsebuje pregled [[uniformni polieder|uniformnih poliedrov]] v odvisnosti od njihove slike oglišč. Nekateri uniformni poliedri se dobijo s prisekovanjem oglišč pravilnih ali kvazipravilnih poliedrov.
== Slike oglišč poliedrov ==
Odnosi postanejo opazni s proučevanjem [[slika oglišča|slik oglišča]], ki jih dobimo z naštevanjem stranskih ploskev, ki so sosednje vsakemu oglišču. Primer: kocka ima sliko oglišč 4.4.4, kar pomeni tri sosednje stranske ploskve. Možni pa so:
* 3 enakostranični trikotniki
* 4 kvadrati
* 5 pravilnih petkotnikov
* 6 pravilnih šestkotnikov
* 8 pravilnih osemkotnikov
Nekatere stranske ploskve izgledajo kot, da so obratno orientirane, kar zapišemo kot
* -3 trikotnik z obratno orientacijo (pogosto zapišemo kot 3/2)
Drugi pa potekajo skozi izhodišče, kar zapišemo kot
* 6<sup>*</sup> to pa je šestkotnik, ki gre skozi izhodišče.
Johnson je razvrstil uniformne poliedre na naslednji način:[[Slika:Vertex figures_sl.png|320px|right|thumbnail|Primeri slik oglišč]]
# pravilni (s pravilno mnogokotniško sliko oglišč): p<sup>q</sup>, z Wythoffovim simbolom q|p 2
# kvazi-pravilni (pravokotne ali ditrigonalne slike oglišč): p.q.p.q 2|p q ali p.q.p.q.p.q, Wythoffov simbol 3|p q
# verzi-pravilni (ortodiagonalne slike oglišč), p.q*.-p.q*, Wythoffov simbol q q|p
# prisekani pravilni (enakokrake trikotne slike oglišč): p.p.q, Wythoffov simbol q 2|p
# verzi-kvazi-pravilni (dipteroidalne slike oglišč), p.q.p.r Wythoffov simbol q r|p
# kvazi-kvazi-pravilni (trapezoidalne slike oglišč): p*.q.p*.-r q.r|p or p.q*.-p.q* p q r|
# prisekani kvazi-pravilnir (raznostranične trikotne slike oglišč), p.q.r Wythoffov simbol p q r|
# prirezani kvazi-pravilni (petkotne, šestkotne ali osemkotne slike oglišč), Wythoffov simbol p q r|
# prizme (prisekani hozoedri),
# antiprizme in križne antiprizme (prirezani diedri)
== Prisekane oblike ==
=== Pravilni poliedri in njihove prisekane oblike ===
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| grupa
| A: pravilni: p.p.p
| B: prisekani pravilni: p.p.r
|-
|
[[Slika:tetrahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.3.3<BR>
[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.6.6
| T<sub>d</sub>
|
[[Slika:tetrahedron.jpg|100px]]<BR>
[[tetraeder]]<BR>
3|2 3<BR>
W1, U01, K06, C15<BR>
V 4,E 6,F 4=4{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedtetrahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani tetraeder]]<BR>
2 3|3<BR>
W6, U02, K07, C16<BR>
V 12,E 18,F 8=4{3}+4{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3<BR>
[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.6
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:octahedron.svg|100px]]<br>
[[oktaeder]]<br>
4|2 3, 3<sup>4</sup><br>
W2, U05, K10, C17<br>
V 6,E 12,F 8=8{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedoctahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani oktaeder]]<BR>
2 4|3<BR>
W7, U08, K13, C20<BR>
V 24,E 36,F 14=6{4}+8{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:Cube vertfig svg.svg|80px]]<br>4.4.4<BR>
[[Slika:Truncated cube vertfig.svg|80px]]<br>3.8.8<br>
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:hexahedron.jpg|100px]]<BR>
[[heksaeder]] <BR>
(kocka) <BR>
3|2 4<BR>
W3, U06, K11, C18<BR>
V 8,E 12,F 6=6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedhexahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekana kocka|prisekani heksaeder]]<BR>
2 3|4<BR>
W8, U09, K14, C21<BR>
V 24,E 36,F 14=8{3}+6{8}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.3<br>
[[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.6.6
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:icosahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozaeder]]<BR>
5|2 3<BR>
W4, U22, K27, C25<BR>
V 12,E 30,F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedicosahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani ikozaeder]]<BR>
2 5|3<BR>
W9, U25, K30, C27<BR>
E 60,V 90,F 32=12{5}+20{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5<br>
[[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.10.10
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:POV-Ray-Dodecahedron.svg|100px]]<BR>
[[dodekaeder]]<BR>
3|2 5<BR>
W5, U23, K28, C26<BR>
V 20,E 30,F 12=12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncateddodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[prisekani dodekaeder]]<BR>
2 3|5<BR>
W10, U26, K31, C29<BR>
V 60,E 90,F 32=20{3}+12{10}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5.5.5<BR>
[[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>5/2.10.10
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5<BR>
W21, U35, K40, C44<BR>
V 12,E 30,F 12=12{5}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[prisekani veliki dodekaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|5<br>
W75, U37, K42, C47<BR>
V 60,E 90,F 24=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Great icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.3<BR>
[[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|80px]]<BR>5/2.6.6.
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozaeder]]<BR>
(16-to zvezdenje ikozaedra)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3<br>
W41, U53, K58, C69<BR>
V 12,E 30,F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani ikozaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3<br>
W95, U55, K60, C71<BR>
V 60,E 90,F 32=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5/2.5/2.5/2.5/2<BR>
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>
5|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W20, U34, K39, C43<BR>
V 12,E 30,F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|-
|
[[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5/2.5/2.5/2<br>
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki zvezdni dodekaeder]]<BR>
3|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W22, U52, K57, C68<BR>
V 20,E 30,F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|}
Dodatno obstajajo še tri kvazi prisekane oblike. Te so tudi poseben razred prisekanih pravilnih poliedrov.
{| class="wikitable"
|- valign="top"
|slike oglišč
|groupa O<sub>h</sub>
|groupa I<sub>h</sub>
|groupa I<sub>h</sub>
|-
|
[[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|80px]]<br>3.8/3.8/3<br>
[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>5.10/3.10/3<br>
[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.10/3.10/3
|
[[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|100px]]<BR>
[[zvezdni prisekan heksaeder]]<BR>
(kvaziprisekani heksaeder)<BR>
(zvezdnoprisekana kocka)<br>
2 3|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> <BR>
W92, U19, K24, C66<BR>
V 24,E 36,F 14=8{3}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni prisekan dodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekan mali zvezdni dodekaeder)<BR>
(mali zvezdno prisekani dodekaeder)<br>
2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W97, U58, K63<BR>
V 60,E 90,F 24=12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki zvezdni prisekani dodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekan zvezdni dodekaeder)<BR>
(veliki zvezdnoprisekani dodekaeder)<br>
2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W104, U66, K71, C83<BR>
V 60,E 90,F 32=20{3}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|}
=== Prisekane oblike kvazi-pravilnih poliedrov ===
Stolpec A vsebuje nekatere kvazi-pravilne poliedre,
stolpec B vsebuje običajno prisekane oblike,
stolpec C vsebuje kvazi-prisekane oblike,
stolpec D prikazuje različne načine prisekovanja.
Vse te prisekane oblike imajo imajo sliko oglišč p.q.r in
Wythoffov simbol p q r|.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| grupa
| A: kvazi-pravilni: p.q.p.q
| B: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
| C: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
| D: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
|- valign="top"
| [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|80x80_pik]]<BR>3.4.3.4<BR>
[[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.8<br>
[[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|80px]]<BR>4.6.8/3<br>
[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<BR>8.6.8/3
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Cuboctahedron.svg|100px]]<br>
[[kubooktaeder]]<br>
2|3 4<br>
W11, U07, K12, C19<br>
V 12,E 24,F 14=8{3}+6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedcuboctahedron.jpg|100px]]<BR>
[[veliki rombikubooktaeder]]<BR>
(rombiprisekani kubooktaeder)<BR>
(prisekani kubooktaeder)<BR>
2 3 4|<BR>
W15, U11, K16, C23<BR>
V 48,E 72,F 26=12{4}+8{6}+6{8}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani kubooktaeder]]<BR>
(kvaziprisekani kubooktaeder)<BR>
2 3<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W93, U20, K25, C67<BR>
V 48,E 72,F 26=12{4}+8{6}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[kubiprisekanikubooktaeder]]<BR>
(kuboprisekani kubooktaeder)<BR>
3 4<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W79, U16, K21, C52<BR>
V 48,E 72,F 20=8{6}+6{8}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|- valign="top"
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.5.3.5<br>
[[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<BR>4.6.10<br>
[[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>4.6.10/3<br>
[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>10.6.10/3
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Icosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozidodekaeder]]<BR>
2|3 5<BR>
W12, U24, K29, C28<BR>
V 30,E 60,F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedicosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[veliki rombiikozidodekaeder]]<BR>
(rombiprisekani ikozidodekaeder)<BR>
(prisekani ikozidodekaeder)<BR>
2 3 5|<BR>
W16, U28, K33, C31<BR>
V 120,E 180,F 62=30{4}+20{6}+12{10}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani ikozidodekaeder]]<BR>
(veliki kvaziprisekani ikozidodekaeder)<BR>
2 3<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W108, U68, K73, C87<BR>
V 120,E 180,F 62=30{4}+20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ikoziprisekani dodekaeder]]<BR>
(ikozidodekaprisekani ikozidodekaeder)<BR>
3 5<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W84, U45, K50, C57<BR>
V 120,E 180,F 44=20{6}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-16
|- valign=top
|
[[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5.5/2.5<br>
[[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>
4.10.10/3
|
I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[dodekadodekaeder]]<BR>
2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><BR>
W73, U36, K41, C45<BR>
V 30,E 60,
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|
[[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[prisekani dodekadodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekani dodekaeder)<BR>
2 5<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W98, U59, K64, C75<BR>
V 120,E 180,F 54=30{4}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|- valign="top"
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>
3.5/2.3.5/2
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W94, U54, K59, C70<BR>
V 30,E 60,
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
|
|
|}
== Poliedri s skupnimi robovi in oglišči ==
=== Pravilni ===
V preglednici je prikazanih nekaj odnosov.
Vsi so praviloma ločeni od tetrahemiheksadronov, ki pa je verzi pravilen.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| V
| E
| group
| regular
| regular/versi-regular
|-
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.3.3.3<br>
3.4*.-3.4*
| 6
| 12
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:octahedron.svg|100px]]<br>
[[oktaeder]]<br>
4|2 3<br>
W2, U05, K10, C17<br>
F 8=8{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Tetrahemihexahedron.png|100px]]<br>
[[tetrahemiheksaeder]]<br>
<SUP>3<te so tudi/SUP>/<SUB>2</SUB>3|2<br>
W67, U04, K09, C36<br>
F 7=4{3}+3{4}
<br>''χ''=1
|-
|
[[Slika:icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3<br>
[[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5.5.5<br>
| 12
| 30
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:icosahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozaeder]]<BR>
5|2 3<br>
W4, U22, K27<BR>
F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5<br>
W21, U35, K40, C44<BR>
F 12=12{5}
<br>''χ''=-6
|-
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5/2.5/2.5/2.5/2<BR>
[[Slika:Great icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3
| 12
| 30
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>
5|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W20, U34, K39, C43<BR>
F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozaeder]]<BR>
(16-to zvezdenje ikozaedra)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3<br>
W41, U53, K58, C69<BR>
F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|}
=== Kvazi-pravilni in verzi-pravilni ===
Pravokotne slike oglišč ali prekrižani pravokotniki in prekrižani pravokotniki so v prvi koloni so ''kvazi pravilni'' v drugi in tretji koloni pa so ''[[polpolieder|polpoliedri]]'' s stranskimi ploskvami, ki tečejo skozi izhodišče in jih nekateri avtorji imenujejo ''verzi pravilni''.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| V
| E
| grupa
| kvazi-pravilni: p.q.p.q
| verzi-pravilni: p.s*.-p.s*
| verzi-pravilni: q.s*.-q.s*
|-
| [[Slika:Cuboctahedron_vertfig.svg|80px]]<BR>
3.4.3.4<br>
3.6*.-3.6*<br>
4.6*.-4.6*
| 12
| 24
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Cuboctahedron.svg|100px]]<br>
[[kubooktaeder]]<br>
2|3 4<br>
W11, U07, K12, C19<br>
F 14=8{3}+6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Octahemioctahedron.png|100px]]<br>
[[oktahemioktaeder]]<br>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>3|3<br>
W68, U03, K08, C37<br>
F 12=8{3}+4{6}
<br>''χ''=0
|
[[Slika:Cubohemioctahedron.png|100px]]<br>
[[kubohemioktaeder]]<br>
<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>4|3<br>
W78, U15, K20, C51<br>
F 10=6{4}+4{6}
<br>''χ''=-2
|-
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.5.3.5<br>
3.10*.-3.10*<br>
5.10*.-5.10*
| 30
| 60
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Icosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozidodekaeder]]<BR>
2|3 5<BR>
W12, U24, K29, C28<BR>
F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ikozihemidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>3|5<br>
W89, U49, K54, C63<BR>
F 26=20{3}+6{10}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodekahemidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>5|5<br>
W91, U51, K56, 65<BR>
F 18=12{5}+6{10}
<br>''χ''=-12
|-
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]
3.5/2.3.5/2<BR>
3.10*.-3.10*<BR>
5/2.10*.-5/2.10*<BR>
| 30
| 60
| Ih
|
[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3<br>
W94, U54, K59, C70<BR>
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozihemidodekaeder]]<BR>
3 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W106, U71, K76, C85<BR>
F 26=20{3}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekahemidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W107, U70, K75, C86<BR>
F 18=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-12
|-
| [[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
5.5/2.5.5/2<br>
5.6*.-5.6*<br>
5/2.6*.-5/2.6*
| 30
| 60
| Ih
|
[[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[dodekadodekaeder]]<BR>
2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5<br>
W73, U36, K41, C45<BR>
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekahemiikozieder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>5|3<br>
W102, U65, K70, C81<BR>
F 22=12{5}+10{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|100px]]<br>
[[mali dodekahemiikozieder]]<br>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3<br>
W100, U62, K67, C78<br>
F 22=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+10{6}
<br>''χ''=-8
|}
=== Ditrigonalni in verzi-pravilni ===
Ditrigonalne (to je di(2) -tri(3)-kotne) slike oglišč so 3-kratni analogi pravokotnika. Ti so vsi ''kvazi-pravilni'', ker so vsi robovi izomorfni.
Sestava 5-kock vsebuje isto množico robov in oglišč.
Prekrižane oblike imajo ne-[[orientabilnost|orientabilne]] slike oglišč tako, da oznaka "-" ni bila uporabljena in "*" stranske ploskve tečejo blizu in ne skozi izhodišče.
{| class="wikitable"
| slika oglišča
| V
| E
| grupa
| ditrogonalna
| prekrižana-ditrogonalna
| prekrižana-ditrogonalna
|-
| [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]
5/2.3.5/2.3.5/2.3<BR>
5/2.5*.5/2.5*.5/2.5*<br>
3.5*.3.5*.3.5*<BR>
| 20
| 60
| Ih
|
[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>
3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3<br>
W70, U30, K35, C39<BR>
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ditrigonalni dodekadodekaeder]]<BR>
3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5<br>
W80, U41, K46, C53<BR>
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|3 5<br>
W87, U47, K52, C61<BR>
F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=-8
|}
=== Verzi-kvazi-pravilni in kvazi-kvazi-pravilni ===
Skupina III: trapezoid ali prekrižane trapezoidne slike oglišč. Prvi stolpec vključuje konveksne rombske poliedre, ki nastanejo z vključitvijo dveh kvadratov v sliko oglišč kubooktaedra in ikozidodekaedra.
{| class="wikitable"
| vertex figure
| V
| E
| grupa
| trapezoid: p.q.r.q
| prekrižani-trapezoid: p.s*.-r.s*
| prekrižani-trapezoid: q.s*.-q.s*
|-
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.4.4.4<BR>
3.8*.-4.8*<BR>
4.8*.-4.8*<BR>
| 24
| 48
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Rhombicuboctahedron.jpg|100px]]<br>
[[mali rombikubooktaeder]]<BR>
(rombikubooktaeder)<br>
3 4|2<br>
W13, U10, K15, C22<BR>
F 26=8{3}+(6+12){4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small cubicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[mali kubokubooktaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>4|4<br>
W69, U13, K18, C38<BR>
F 20=8{3}+6{4}+6{8}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Small rhombihexahedron.png|100px]]<br>
[[mali rombiheksaeder]]<br>
2 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4|<br>
W86, U18, K23, C60<BR>
F 18=12{4}+6{8}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.8/3.4.8/3<br>
3.4*.-4.4*<br>
8/3.4*.-8/3.4*
| 24
| 48
| Oh
|
[[Slika:Great cubicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki kubikubooktaeder]]<BR>
3 4|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W77, U14, K19, C50<BR>
F 20=8{3}+6{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[nekonveksni veliki rombikubooktaeder]]<BR>
(kvazirombikubooktaeder)<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>4|2<br>
W85, U17, K22, C59<BR>
F 26=8{3}+(6+12){4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great rhombihexahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki rombiheksaeder]]<BR>
2 <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W103, U21, K26, C82<BR>
F 18=12{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.4.5.4<BR>
3.10*.-5.10*<br>
4.10*.-4.10*
| 60
| 120
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Rhombicosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[mali rombikozidodekaeder]]<BR>
(rombikozidodekaeder)<BR>
3 5|2<br>
W14, U27, K32, C30<BR>
F 62=20{3}+30{4}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodecikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>5|5<br>
W72, U33, K38, C42<BR>
F 44=20{3}+12{5}+12{10}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Small rhombidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali rombidodekaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5|<br>
W74, U39, K44, C46<BR>
F 42=30{4}+12{10}
<br>''χ''=-18
|-
| [[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]
5/2.4.5.4<BR>
5/2.6*.-5.6*<BR>
4.6*.-4.6*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[rombidodekadodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5|2<br>
W76, U38, K43, C48<BR>
F 54=30{4}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ikozidodekadodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5|3<br>
W83, U44, K49, C56<BR>
F 44=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Rhombicosahedron.png|100px]]<BR>
[[rombiikozaeder]]<BR>
2 3<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W96, U56, K61, C72<BR>
F 50=30{4}+20{6}
<br>''χ''=-10
|-
| [[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.10/3.5/2.10/3<BR>
3.4*.-5/2.4*<BR>
10/3.4*.-10/3.4*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodeciikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W99, U61, K66, C77<BR>
F 44=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB> }
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder]]<BR>
(kvazirombiikozidodekaeder)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>3|2<br>
W105, U67, K72, C84<BR>
F 62=20{3}+30{4}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great rhombidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki rombidodekaeder]]<BR>
2 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<br>
W109, U73, K78, C89<BR>
F 42=30{4}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-18
|-
| [[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]
3.6.5/2.6<BR>
3.10*.-5/2.10*<BR>
6.10*.-6.10*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ikoziikozidodekaeder ]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3|3<br>
W71, U31, K36, C40<BR>
F 52=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>3|5<br>
W82, U43, K48, C55<BR>
F 44=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Small dodecicosahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodeciikozaeder]]<BR>
3 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|<br>
W90, U50, K55, C64<BR>
F 32=20{6}+12{10}
<br>''χ''=-28
|-
| [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.10/3.5.10/3<BR>
3.6*.-5.6*<BR>
10/3.6*.-10/3.6*
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]<BR>
3 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W81, U42, K47, C54<BR>
F 44=20{3}+12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>5|3<br>
W88, U48, K53, C62<BR>
F 52=20{3}+12{5}+20{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Great dodecicosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodeciikozieder]]<BR>
3 <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W101, U63, K68, C79<BR>
F 32=20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-28
|}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Matematični seznami]]
[[Kategorija:Uniformni poliedri]]
57b9bg6x448dgarqzdc98426rz9tg6y
6761991
6761989
2026-10-08T05:31:38Z
Д.Ильин
115952
6761991
wikitext
text/x-wiki
{|class="wikitable" align="right"
|-valign="top"
|colspan=2 bgcolor=#e7dcc3 align=center|'''[[Polieder]]'''
|-valign="top"
!razred
!število in značilnosti
|-valign="top"
|[[platonsko telo|platonska telesa]]<br>
|([[:Kategorija:platonsko telo|5]], konveksna, pravilna)
|-valign="top"
|[[arhimedsko telo|arhimedska telesa]]<br>
|([[:Kategorija:Arhimedska telesa|13]], konveksna, uniformna)
|-valign="top"
|[[Kepler-Poinsotov polieder]]<br>
|([[:Kategorija:Kepler-Poinsotovi poliedri|4]], pravilni, nekonveksni)
|-valign="top"
|[[uniformni polieder|uniformni poliedri]]<br>
|([[:Kategorija:Uniformni poliedri|75]], uniformni)
|-valign="top"
|[[prizmatoid]]:<br>[[prizma|prizme]], [[antiprizma]] itd.
|([[:Kategorija:Prizmatoidni poliedri|4]] neskončni uniformni razredi)
|-valign="top"
|[[teselacija|tlakovanja poliedrov]]
|([[:Kategorija:Teselacija|11 pravilnih]] v ravnini)
|-valign="top"
|kvazi-pravilni poliedri<br>
|([[:Kategorija:Kvazipravilni poliedri|8]])
|-valign="top"
|[[Johnsonovo telo]]
|([[:Kategorija:Johnsonova telesa|92]] konveksni, neuniformni)
|-valign="top"
|[[piramida (geometrija)|piramide]] in [[bipiramida|bipiramide]]
|([[:Kategorija:Piramide in bipiramide|neskončno]])
|-valign="top"
|[[stelacija|stelacije]]
|[[:Kategorija:stelacija poliedrov|stelacija]]
|-valign="top"
|[[poliederski sestav]]
|([[:Kategorija:Poliederski sestavi|5 pravilnih]])
|-valign="top"
|[[deltaeder|deltaedri]]
|([[:Kategorija:Deltaedri|deltaedri]],<br /> stranske ploskve so enakostranični trikotniki)
|-valign="top"
|[[prirezan polieder|prirezani poliedri]]<br />
|([[:Kategorija:Kiralni poliedri|12 uniformnih]] niso zrcalne slike)
|-valign="top"
|[[zonoeder]]
|([[:Kategorija:Zonoedri|zonoedri]],<br />stranske ploskve imajo 180° simetrijo)
|-valign="top"
|colspan=2 align=center bgcolor=#e7dcc3|[[dualni polieder]]
|-valign="top"
|[[sebidualni polieder]]
|([[:Kategorija:Sebidualni poliedri|neskončno]])
|-valign="top"
|[[Catalanovo telo]]
|([[:Kategorija:Catalanova telesa|13]], arhimedski duali)
|}
'''Seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč''' vsebuje pregled [[uniformni polieder|uniformnih poliedrov]] v odvisnosti od njihove slike oglišč. Nekateri uniformni poliedri se dobijo s prisekovanjem oglišč pravilnih ali kvazipravilnih poliedrov.
== Slike oglišč poliedrov ==
Odnosi postanejo opazni s proučevanjem [[slika oglišča|slik oglišča]], ki jih dobimo z naštevanjem stranskih ploskev, ki so sosednje vsakemu oglišču. Primer: kocka ima sliko oglišč 4.4.4, kar pomeni tri sosednje stranske ploskve. Možni pa so:
* 3 enakostranični trikotniki
* 4 kvadrati
* 5 pravilnih petkotnikov
* 6 pravilnih šestkotnikov
* 8 pravilnih osemkotnikov
Nekatere stranske ploskve izgledajo kot, da so obratno orientirane, kar zapišemo kot
* -3 trikotnik z obratno orientacijo (pogosto zapišemo kot 3/2)
Drugi pa potekajo skozi izhodišče, kar zapišemo kot
* 6<sup>*</sup> to pa je šestkotnik, ki gre skozi izhodišče.
Johnson je razvrstil uniformne poliedre na naslednji način:[[Slika:Vertex figures_sl.png|320px|right|thumbnail|Primeri slik oglišč]]
# pravilni (s pravilno mnogokotniško sliko oglišč): p<sup>q</sup>, z Wythoffovim simbolom q|p 2
# kvazi-pravilni (pravokotne ali ditrigonalne slike oglišč): p.q.p.q 2|p q ali p.q.p.q.p.q, Wythoffov simbol 3|p q
# verzi-pravilni (ortodiagonalne slike oglišč), p.q*.-p.q*, Wythoffov simbol q q|p
# prisekani pravilni (enakokrake trikotne slike oglišč): p.p.q, Wythoffov simbol q 2|p
# verzi-kvazi-pravilni (dipteroidalne slike oglišč), p.q.p.r Wythoffov simbol q r|p
# kvazi-kvazi-pravilni (trapezoidalne slike oglišč): p*.q.p*.-r q.r|p or p.q*.-p.q* p q r|
# prisekani kvazi-pravilnir (raznostranične trikotne slike oglišč), p.q.r Wythoffov simbol p q r|
# prirezani kvazi-pravilni (petkotne, šestkotne ali osemkotne slike oglišč), Wythoffov simbol p q r|
# prizme (prisekani hozoedri),
# antiprizme in križne antiprizme (prirezani diedri)
== Prisekane oblike ==
=== Pravilni poliedri in njihove prisekane oblike ===
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| grupa
| A: pravilni: p.p.p
| B: prisekani pravilni: p.p.r
|-
|
[[Slika:tetrahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.3.3<BR>
[[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.6.6
| T<sub>d</sub>
|
[[Slika:tetrahedron.jpg|100px]]<BR>
[[tetraeder]]<BR>
3|2 3<BR>
W1, U01, K06, C15<BR>
V 4,E 6,F 4=4{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedtetrahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani tetraeder]]<BR>
2 3|3<BR>
W6, U02, K07, C16<BR>
V 12,E 18,F 8=4{3}+4{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3<BR>
[[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.6
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:octahedron.svg|100px]]<br>
[[oktaeder]]<br>
4|2 3, 3<sup>4</sup><br>
W2, U05, K10, C17<br>
V 6,E 12,F 8=8{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedoctahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani oktaeder]]<BR>
2 4|3<BR>
W7, U08, K13, C20<BR>
V 24,E 36,F 14=6{4}+8{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:Cube vertfig svg.svg|80px]]<br>4.4.4<BR>
[[Slika:Truncated cube vertfig.svg|80px]]<br>3.8.8<br>
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:hexahedron.jpg|100px]]<BR>
[[heksaeder]] <BR>
(kocka) <BR>
3|2 4<BR>
W3, U06, K11, C18<BR>
V 8,E 12,F 6=6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedhexahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekana kocka|prisekani heksaeder]]<BR>
2 3|4<BR>
W8, U09, K14, C21<BR>
V 24,E 36,F 14=8{3}+6{8}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.3<br>
[[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.6.6
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:icosahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozaeder]]<BR>
5|2 3<BR>
W4, U22, K27, C25<BR>
V 12,E 30,F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedicosahedron.svg|100px]]<BR>
[[prisekani ikozaeder]]<BR>
2 5|3<BR>
W9, U25, K30, C27<BR>
E 60,V 90,F 32=12{5}+20{6}
<br>''χ''=2
|-
| [[Slika:dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5<br>
[[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.10.10
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:POV-Ray-Dodecahedron.svg|100px]]<BR>
[[dodekaeder]]<BR>
3|2 5<BR>
W5, U23, K28, C26<BR>
V 20,E 30,F 12=12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncateddodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[prisekani dodekaeder]]<BR>
2 3|5<BR>
W10, U26, K31, C29<BR>
V 60,E 90,F 32=20{3}+12{10}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5.5.5<BR>
[[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>5/2.10.10
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5<BR>
W21, U35, K40, C44<BR>
V 12,E 30,F 12=12{5}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[prisekani veliki dodekaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|5<br>
W75, U37, K42, C47<BR>
V 60,E 90,F 24=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Great icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.3<BR>
[[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<BR>5/2.6.6.
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozaeder]]<BR>
(16-to zvezdenje ikozaedra)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3<br>
W41, U53, K58, C69<BR>
V 12,E 30,F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani ikozaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3<br>
W95, U55, K60, C71<BR>
V 60,E 90,F 32=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=2
|-
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5/2.5/2.5/2.5/2<BR>
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>
5|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W20, U34, K39, C43<BR>
V 12,E 30,F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|-
|
[[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5/2.5/2.5/2<br>
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki zvezdni dodekaeder]]<BR>
3|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W22, U52, K57, C68<BR>
V 20,E 30,F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|}
Dodatno obstajajo še tri kvazi prisekane oblike. Te so tudi poseben razred prisekanih pravilnih poliedrov.
{| class="wikitable"
|- valign="top"
|slike oglišč
|groupa O<sub>h</sub>
|groupa I<sub>h</sub>
|groupa I<sub>h</sub>
|-
|
[[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|80px]]<br>3.8/3.8/3<br>
[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>5.10/3.10/3<br>
[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.10/3.10/3
|
[[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|100px]]<BR>
[[zvezdni prisekan heksaeder]]<BR>
(kvaziprisekani heksaeder)<BR>
(zvezdnoprisekana kocka)<br>
2 3|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> <BR>
W92, U19, K24, C66<BR>
V 24,E 36,F 14=8{3}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni prisekan dodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekan mali zvezdni dodekaeder)<BR>
(mali zvezdno prisekani dodekaeder)<br>
2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W97, U58, K63<BR>
V 60,E 90,F 24=12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki zvezdni prisekani dodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekan zvezdni dodekaeder)<BR>
(veliki zvezdnoprisekani dodekaeder)<br>
2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W104, U66, K71, C83<BR>
V 60,E 90,F 32=20{3}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|}
=== Prisekane oblike kvazi-pravilnih poliedrov ===
Stolpec A vsebuje nekatere kvazi-pravilne poliedre,
stolpec B vsebuje običajno prisekane oblike,
stolpec C vsebuje kvazi-prisekane oblike,
stolpec D prikazuje različne načine prisekovanja.
Vse te prisekane oblike imajo imajo sliko oglišč p.q.r in
Wythoffov simbol p q r|.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| grupa
| A: kvazi-pravilni: p.q.p.q
| B: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
| C: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
| D: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r
|- valign="top"
| [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|80x80_pik]]<BR>3.4.3.4<BR>
[[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.8<br>
[[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|80px]]<BR>4.6.8/3<br>
[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<BR>8.6.8/3
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Cuboctahedron.svg|100px]]<br>
[[kubooktaeder]]<br>
2|3 4<br>
W11, U07, K12, C19<br>
V 12,E 24,F 14=8{3}+6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedcuboctahedron.jpg|100px]]<BR>
[[veliki rombikubooktaeder]]<BR>
(rombiprisekani kubooktaeder)<BR>
(prisekani kubooktaeder)<BR>
2 3 4|<BR>
W15, U11, K16, C23<BR>
V 48,E 72,F 26=12{4}+8{6}+6{8}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani kubooktaeder]]<BR>
(kvaziprisekani kubooktaeder)<BR>
2 3<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W93, U20, K25, C67<BR>
V 48,E 72,F 26=12{4}+8{6}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[kubiprisekanikubooktaeder]]<BR>
(kuboprisekani kubooktaeder)<BR>
3 4<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W79, U16, K21, C52<BR>
V 48,E 72,F 20=8{6}+6{8}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|- valign="top"
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.5.3.5<br>
[[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<BR>4.6.10<br>
[[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>4.6.10/3<br>
[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>10.6.10/3
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Icosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozidodekaeder]]<BR>
2|3 5<BR>
W12, U24, K29, C28<BR>
V 30,E 60,F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Truncatedicosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[veliki rombiikozidodekaeder]]<BR>
(rombiprisekani ikozidodekaeder)<BR>
(prisekani ikozidodekaeder)<BR>
2 3 5|<BR>
W16, U28, K33, C31<BR>
V 120,E 180,F 62=30{4}+20{6}+12{10}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki prisekani ikozidodekaeder]]<BR>
(veliki kvaziprisekani ikozidodekaeder)<BR>
2 3<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W108, U68, K73, C87<BR>
V 120,E 180,F 62=30{4}+20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ikoziprisekani dodekaeder]]<BR>
(ikozidodekaprisekani ikozidodekaeder)<BR>
3 5<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W84, U45, K50, C57<BR>
V 120,E 180,F 44=20{6}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-16
|- valign=top
|
[[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5.5/2.5<br>
[[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>
4.10.10/3
|
I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[dodekadodekaeder]]<BR>
2 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><BR>
W73, U36, K41, C45<BR>
V 30,E 60,
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|
[[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[prisekani dodekadodekaeder]]<BR>
(kvaziprisekani dodekaeder)<BR>
2 5<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<BR>
W98, U59, K64, C75<BR>
V 120,E 180,F 54=30{4}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
|- valign="top"
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>
3.5/2.3.5/2
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
2 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W94, U54, K59, C70<BR>
V 30,E 60,
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
|
|
|}
== Poliedri s skupnimi robovi in oglišči ==
=== Pravilni ===
V preglednici je prikazanih nekaj odnosov.
Vsi so praviloma ločeni od tetrahemiheksadronov, ki pa je verzi pravilen.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| V
| E
| group
| regular
| regular/versi-regular
|-
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.3.3.3<br>
3.4*.-3.4*
| 6
| 12
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:octahedron.svg|100px]]<br>
[[oktaeder]]<br>
4|2 3<br>
W2, U05, K10, C17<br>
F 8=8{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Tetrahemihexahedron.png|100px]]<br>
[[tetrahemiheksaeder]]<br>
<SUP>3<te so tudi/SUP>/<SUB>2</SUB>3|2<br>
W67, U04, K09, C36<br>
F 7=4{3}+3{4}
<br>''χ''=1
|-
|
[[Slika:icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3<br>
[[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5.5.5<br>
| 12
| 30
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:icosahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozaeder]]<BR>
5|2 3<br>
W4, U22, K27<BR>
F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 5<br>
W21, U35, K40, C44<BR>
F 12=12{5}
<br>''χ''=-6
|-
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5/2.5/2.5/2.5/2<BR>
[[Slika:Great icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3
| 12
| 30
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>
5|2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br>
W20, U34, K39, C43<BR>
F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great icosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozaeder]]<BR>
(16-to zvezdenje ikozaedra)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|2 3<br>
W41, U53, K58, C69<BR>
F 20=20{3}
<br>''χ''=2
|}
=== Kvazi-pravilni in verzi-pravilni ===
Pravokotne slike oglišč ali prekrižani pravokotniki in prekrižani pravokotniki so v prvi koloni so ''kvazi pravilni'' v drugi in tretji koloni pa so ''[[polpolieder|polpoliedri]]'' s stranskimi ploskvami, ki tečejo skozi izhodišče in jih nekateri avtorji imenujejo ''verzi pravilni''.
{| class="wikitable"
| slika oglišč
| V
| E
| grupa
| kvazi-pravilni: p.q.p.q
| verzi-pravilni: p.s*.-p.s*
| verzi-pravilni: q.s*.-q.s*
|-
| [[Slika:Cuboctahedron_vertfig.svg|80px]]<BR>
3.4.3.4<br>
3.6*.-3.6*<br>
4.6*.-4.6*
| 12
| 24
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Cuboctahedron.svg|100px]]<br>
[[kubooktaeder]]<br>
2|3 4<br>
W11, U07, K12, C19<br>
F 14=8{3}+6{4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Octahemioctahedron.png|100px]]<br>
[[oktahemioktaeder]]<br>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>3|3<br>
W68, U03, K08, C37<br>
F 12=8{3}+4{6}
<br>''χ''=0
|
[[Slika:Cubohemioctahedron.png|100px]]<br>
[[kubohemioktaeder]]<br>
<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>4|3<br>
W78, U15, K20, C51<br>
F 10=6{4}+4{6}
<br>''χ''=-2
|-
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.5.3.5<br>
3.10*.-3.10*<br>
5.10*.-5.10*
| 30
| 60
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Icosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[ikozidodekaeder]]<BR>
2|3 5<BR>
W12, U24, K29, C28<BR>
F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ikozihemidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>3|5<br>
W89, U49, K54, C63<BR>
F 26=20{3}+6{10}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodekahemidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>5|5<br>
W91, U51, K56, 65<BR>
F 18=12{5}+6{10}
<br>''χ''=-12
|-
| [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]
3.5/2.3.5/2<BR>
3.10*.-3.10*<BR>
5/2.10*.-5/2.10*<BR>
| 30
| 60
| Ih
|
[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3<br>
W94, U54, K59, C70<BR>
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozihemidodekaeder]]<BR>
3 3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W106, U71, K76, C85<BR>
F 26=20{3}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekahemidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W107, U70, K75, C86<BR>
F 18=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-12
|-
| [[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
5.5/2.5.5/2<br>
5.6*.-5.6*<br>
5/2.6*.-5/2.6*
| 30
| 60
| Ih
|
[[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[dodekadodekaeder]]<BR>
2|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5<br>
W73, U36, K41, C45<BR>
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodekahemiikozieder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>5|3<br>
W102, U65, K70, C81<BR>
F 22=12{5}+10{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|100px]]<br>
[[mali dodekahemiikozieder]]<br>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|3<br>
W100, U62, K67, C78<br>
F 22=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+10{6}
<br>''χ''=-8
|}
=== Ditrigonalni in verzi-pravilni ===
Ditrigonalne (to je di(2) -tri(3)-kotne) slike oglišč so 3-kratni analogi pravokotnika. Ti so vsi ''kvazi-pravilni'', ker so vsi robovi izomorfni.
Sestava 5-kock vsebuje isto množico robov in oglišč.
Prekrižane oblike imajo ne-[[orientabilnost|orientabilne]] slike oglišč tako, da oznaka "-" ni bila uporabljena in "*" stranske ploskve tečejo blizu in ne skozi izhodišče.
{| class="wikitable"
| slika oglišča
| V
| E
| grupa
| ditrogonalna
| prekrižana-ditrogonalna
| prekrižana-ditrogonalna
|-
| [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]
5/2.3.5/2.3.5/2.3<BR>
5/2.5*.5/2.5*.5/2.5*<br>
3.5*.3.5*.3.5*<BR>
| 20
| 60
| Ih
|
[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>
3|<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3<br>
W70, U30, K35, C39<BR>
F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ditrigonalni dodekadodekaeder]]<BR>
3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5<br>
W80, U41, K46, C53<BR>
F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|3 5<br>
W87, U47, K52, C61<BR>
F 32=20{3}+12{5}
<br>''χ''=-8
|}
=== Verzi-kvazi-pravilni in kvazi-kvazi-pravilni ===
Skupina III: trapezoid ali prekrižane trapezoidne slike oglišč. Prvi stolpec vključuje konveksne rombske poliedre, ki nastanejo z vključitvijo dveh kvadratov v sliko oglišč kubooktaedra in ikozidodekaedra.
{| class="wikitable"
| vertex figure
| V
| E
| grupa
| trapezoid: p.q.r.q
| prekrižani-trapezoid: p.s*.-r.s*
| prekrižani-trapezoid: q.s*.-q.s*
|-
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.4.4.4<BR>
3.8*.-4.8*<BR>
4.8*.-4.8*<BR>
| 24
| 48
| O<sub>h</sub>
|
[[Slika:Rhombicuboctahedron.jpg|100px]]<br>
[[mali rombikubooktaeder]]<BR>
(rombikubooktaeder)<br>
3 4|2<br>
W13, U10, K15, C22<BR>
F 26=8{3}+(6+12){4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small cubicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[mali kubokubooktaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>4|4<br>
W69, U13, K18, C38<BR>
F 20=8{3}+6{4}+6{8}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Small rhombihexahedron.png|100px]]<br>
[[mali rombiheksaeder]]<br>
2 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4|<br>
W86, U18, K23, C60<BR>
F 18=12{4}+6{8}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.8/3.4.8/3<br>
3.4*.-4.4*<br>
8/3.4*.-8/3.4*
| 24
| 48
| Oh
|
[[Slika:Great cubicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki kubikubooktaeder]]<BR>
3 4|<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W77, U14, K19, C50<BR>
F 20=8{3}+6{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-4
|
[[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|100px]]<BR>
[[nekonveksni veliki rombikubooktaeder]]<BR>
(kvazirombikubooktaeder)<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>4|2<br>
W85, U17, K22, C59<BR>
F 26=8{3}+(6+12){4}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great rhombihexahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki rombiheksaeder]]<BR>
2 <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W103, U21, K26, C82<BR>
F 18=12{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-6
|-
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>
3.4.5.4<BR>
3.10*.-5.10*<br>
4.10*.-4.10*
| 60
| 120
| I<sub>h</sub>
|
[[Slika:Rhombicosidodecahedron.jpg|100px]]<BR>
[[mali rombikozidodekaeder]]<BR>
(rombikozidodekaeder)<BR>
3 5|2<br>
W14, U27, K32, C30<BR>
F 62=20{3}+30{4}+12{5}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodecikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>5|5<br>
W72, U33, K38, C42<BR>
F 44=20{3}+12{5}+12{10}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Small rhombidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali rombidodekaeder]]<BR>
2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5|<br>
W74, U39, K44, C46<BR>
F 42=30{4}+12{10}
<br>''χ''=-18
|-
| [[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]
5/2.4.5.4<BR>
5/2.6*.-5.6*<BR>
4.6*.-4.6*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[rombidodekadodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5|2<br>
W76, U38, K43, C48<BR>
F 54=30{4}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=-6
|
[[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|100px]]<BR>
[[ikozidodekadodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5|3<br>
W83, U44, K49, C56<BR>
F 44=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Rhombicosahedron.png|100px]]<BR>
[[rombiikozaeder]]<BR>
2 3<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W96, U56, K61, C72<BR>
F 50=30{4}+20{6}
<br>''χ''=-10
|-
| [[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.10/3.5/2.10/3<BR>
3.4*.-5/2.4*<BR>
10/3.4*.-10/3.4*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodeciikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W99, U61, K66, C77<BR>
F 44=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB> }
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder]]<BR>
(kvazirombiikozidodekaeder)<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>3|2<br>
W105, U67, K72, C84<BR>
F 62=20{3}+30{4}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}
<br>''χ''=2
|
[[Slika:Great rhombidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki rombidodekaeder]]<BR>
2 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>|<br>
W109, U73, K78, C89<BR>
F 42=30{4}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-18
|-
| [[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]
3.6.5/2.6<BR>
3.10*.-5/2.10*<BR>
6.10*.-6.10*<BR>
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ikoziikozidodekaeder ]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3|3<br>
W71, U31, K36, C40<BR>
F 52=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>3|5<br>
W82, U43, K48, C55<BR>
F 44=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Small dodecicosahedron.png|100px]]<BR>
[[mali dodeciikozaeder]]<BR>
3 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5|<br>
W90, U50, K55, C64<BR>
F 32=20{6}+12{10}
<br>''χ''=-28
|-
| [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>
3.10/3.5.10/3<BR>
3.6*.-5.6*<BR>
10/3.6*.-10/3.6*
| 60
| 120
| Ih
|
[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]<BR>
3 5|<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br>
W81, U42, K47, C54<BR>
F 44=20{3}+12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-16
|
[[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>
<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>5|3<br>
W88, U48, K53, C62<BR>
F 52=20{3}+12{5}+20{6}
<br>''χ''=-8
|
[[Slika:Great dodecicosahedron.png|100px]]<BR>
[[veliki dodeciikozieder]]<BR>
3 <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>|<br>
W101, U63, K68, C79<BR>
F 32=20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>}
<br>''χ''=-28
|}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Matematični seznami]]
[[Kategorija:Uniformni poliedri]]
lf5fgr41fwlik0rv69kxwr6qfh89co3
Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki
0
334468
6761911
6761519
2026-10-07T21:08:45Z
Д.Ильин
115952
6761911
wikitext
text/x-wiki
'''Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki''' so uporabljali že v [[antika|antiki]].
== Pravilna tlakovanja ==
[[teselacija|Tlakovanje]] je pravilno, če je [[grupa simetrije]] tlakovanja [[tranzitivna grupna akcija|deluje tranzitivno]] na [[zastava (geometrija)|zastave]] tlakovanja, kjer je zastava trojna in sestavljena iz medsebojno [[incidenca (geometrija)|vstopajočih]] [[oglišče|oglišč]], [[rob (geometrija)|robov]] in tlakovanja. To pomeni, da za vsak par zastav obstoja operacija simetrije, ki preslika prvo zastavo v drugo. To je enakovredno tlakovanju od roba do roba s [[skladnost (geometrija)|skladnimi]] pravilnimi mnogokotniki. Obstojati mora šest [[enakostranični trikotnik|enakostraničnih trikotnikov]], štirje [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]] ali trije pravilni šestkotniki v vsakem oglišču, ki dajo tri pravilne teselacije.
{| class="wikitable"
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Regular_3-6_Triangular.svg|250px]]<br>3<sup>6</sup><br>[[trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_4-4_Square.svg |250px]]<br>4<sup>4</sup><br>[[kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_6-3_Hexagonal.svg |250px]]<br>6<sup>3</sup><br>[[šestkotno tlakovanje]]
|}
== Arhimedsko, uniformno in polpravilno tlakovanje ==
[[Izogonalna slika|Ogliščna tranzitivnost]] pomeni, da za vsak par oglišč velja, da obstoja simetrijska operacija, ki preslika prvo oglišče v drugo.
{| class="wikitable"
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal.svg|250px]]<BR>3<sup>4</sup>.6<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal_Mirror.svg|250px]]<BR>3<sup>4</sup>.6<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje]] [[zrcaljenje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-6-3-6_Trihexagonal.svg|250px]]<BR>3.6.3.6<BR>[[trišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-4-4_Elongated_Triangular.svg|250px]]<BR>3<sup>3</sup>.4<sup>2</sup><BR>[[podaljšano trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-4-3-4_Snub_Square.svg|250px]]<BR>3<sup>2</sup>.4.3.4<BR>[[prirezano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-4-6-4_Small_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]<BR>3.4.6.4<BR>[[rombitrišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-8-8_Truncated_Square.svg|250px]]<BR>4.8<sup>2</sup><BR>[[prisekano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-12-12_Truncated_Hexagonal.svg|250px]]<BR>3.12<sup>2</sup><BR>[[prisekano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-6-12_Great_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]<BR>4.6.12<BR>[[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
|}
== Kombinacije pravilnih mnogokotnikov ==
[[Notranji in zunanji kot|Notranje kote]] mnogokotnikov, ki se srečajo v oglišču moramo dodati 360 stopinjam. Pravilni n-kotnik ima notranji kot enak <math>\left(1-\frac{2}{n}\right)180</math> stopinj. Obstoja 17 kombinacij pravilnih mnogokotnikov katerih notranje kote moramo dodati k 360 stopinjam. Vsak se obravnava kot vrsta oglišča. V štirih primerih nastopita dva različna ciklična reda mnogokotnikov. To nam da 21 vrst oglišč. Samo 11 se jih lahko pojavi v uniformnem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov. Kadar se trije mnogokotniki srečajo v oglišču in ima eden med njimi neparno število stranic, morata imeti ostala dve isto velikost. Če je pa nimata bosta izmenoma nastopala okoli prvega mnogokotnika. To je pa nemogoče, če je število stranic neparno.
S tremi mnogokotniki v oglišču:
* 3.7.42 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.8.24 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.9.18 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.10.15 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.12<sup>2</sup> - pol-pravilno, [[prisekano šestkotno tlakovanje]]
* 4.5.20 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 4.6.12 - pol-pravilni, [[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
* 4.8<sup>2</sup> - pol-pravilno, [[prisekano kvadratno tlakovanje]]
* 5<sup>2</sup>.10 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 6<sup>3</sup> - pravilno, [[šestkotno tlakovanje]]
Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.7.42 vertex.svg|3.7.42
Slika:3.8.24 vertex.png|3.8.24
Slika:3.9.18 vertex.svg|3.9.18
File:3.10.15 vertex.png|3.10.15
Slika:3.12.12 vertex.svg|3.12.12
Slika:4.5.20 vertex.png|4.5.20
Slika:4.6.12 vertex.png|4.6.12
Slika:4.8.8 vertex.svg|4.8.8
Slika:5.5.10 vertex.svg|5.5.10
Slika:6.6.6 vertex.svg|6.6.6
</gallery>
S štirimi mnogokotniki v oglišču:
* 3<sup>2</sup>.4.12 - [[uniformni polieder|neuniformni]], ima dve vrsti oglišč 3<sup>2</sup>.4.12 in 3<sup>6</sup>
* 3.4.3.12 - neuniformni imajo dve različni vrsti oglišč 3.4.3.12 in 3.3.4.3.4
* 3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup> - neuniformni se pojavljajo v dveh oblikah z oglišči 3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup>/3<sup>6</sup> in 3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup>/3.6.3.6.
* 3.6.3.6 - pol-pravilni, [[trišestkotno tlakovanje]]
* 4<sup>4</sup> - pravilni, [[kvadratno tlakovanje]]
* 3.4<sup>2</sup>.6 - neuniformni, ima oglišča 3.4<sup>2</sup>.6 in 3.6.3.6.
* 3.4.6.4 - pol-pravilni, [[rombitrišestkotno tlakovanje]]
Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.3.4.12 vertex.svg|3.3.4.12
Slika:3.4.3.12 vertex.svg|3.4.3.12
Slika:3.3.6.6 vertex.svg|3.3.6.6
Slika:3.6.3.6 vertex.svg|3.6.3.6
Slika:4.4.4.4 vertex.svg|4.4.4.4
Slika:3.4.4.6 vertex.svg|3.4.4.6
Slika:3.4.6.4 vertex.svg|3.4.6.4
</gallery>
S petimi mnogokotniki v oglišču:
* 3<sup>4</sup>.6 - pol-pravilni, [[prirezano šestkotno tlakovanje]] se pojavlja v dveh [[kiralnost (matematika)|enanciomorfnih]] oblikah. Slika oglišč dveh enanciomorfnih oblik je enaka. Rezultirajoča tlakovanja so različna.
* 3<sup>3</sup>.4<sup>2</sup> - pol-pravilni, [[podaljšano trikotno tlakovanje]]
* 3<sup>2</sup>.4.3.4 - pol-pravilno, [[prirezano kvadratno tlakovanje]]
Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.3.3.3.6 laevo vertex.svg|3.3.3.3.6
Slika:3.3.3.4.4 vertex.svg|3.3.3.4.4
Slika:3.3.4.3.4 vertex.svg|3.3.4.3.4
</gallery>
S šestimi mnogokotniki v oglišču:
* 3<sup>6</sup> - pravilno, [[trikotno tlakovanje]]
Spodaj je diagram s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.3.3.3.3.3 vertex.svg|3.3.3.3.3.3
</gallery>
== Ostala tlakovanja od roba do roba ==
Katerokoli število neuniformnih tlakovanj od roba do roba s pravilnimi mnogokotniki lahko narišemo. Prikazani so samo štirje primeri:
<TABLE BORDER>
<TR align=center>
<TD>
[[Slika:dem3366bc.png]]<BR>3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup> in 3<sup>6</sup></TD>
<TD>
[[Slika:Dem3366rbc.png]]<BR>3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup> in 3.6.3.6</TD>
</TR>
<TR align=center>
<TD>
[[Slika:Dem3343tbc.png]]<BR>3<sup>2</sup>.4.12 in 3<sup>6</sup></TD>
<TD>
[[Slika:Dem3446bc.png]]<BR>3.4<sup>2</sup>.6 in 3.6.3.6</TD>
</TR>
</TABLE>
== Hiperbolična ravnina ==
{{glavni|Uniformno tlakovanje v hiperbolični ravnini}}
Te teselacije so povezane s pravilnimi in polpravilnimi poliedri in teselacijami v [[hiperbolična ravnina|hiperbolični ravnini]]. Polpravilne poliedre sestavljajo stranske ploskve mnogokotnika toda njihovi koti prispevajo v vsaki točki k temu, da je kot 360 stopinj. Pravilni mnogokotniki v hiperbolični geometriji imajo kote, ki so manjši od kotov v ravnini. V obeh primerih je razporeditev mnogokotnikov enaka v vsakem oglišču.
V nadaljevanju je prikazanih nekaj pravilnih tlakovanj v hiperbolični ravnini z uporabo projekcije Poincaréjevega diskovnega modela.
{|
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_4-5.svg|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_5-4.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 3-7.png|150px]]
|-
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling rectified 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic_tiling_cantellated_3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling omnitruncated 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling snub 3-7.png|150px]]
|}
== Glej tudi ==
* [[seznam uniformnih tlakovanj]]
* [[Wythoffov simbol]]
* [[teselacija]]
* [[pravilni polieder]]
* [[polpravilni polieder]]
* [[hiperbolična geometrija]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/uniftil.htm Uniformno tlakovanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060909053826/http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/uniftil.htm |date=2006-09-09 }} {{ikona en}}
* [http://people.hws.edu/mitchell/tilings/Part1.html Konstruiranje polpravilnih tlakovanj] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/SemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/DemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/junkyard/hypertile.html Hiperbolično tlakovanje] {{ikona en}}
* [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/poincare/poincare.html Hiperbolične teselacije] {{ikona en}}
[[Kategorija:Evklidska ravninska geometrija]]
[[Kategorija:Teselacija]]
ca10vxxfpwzpg7sgdvlfbw62zvvq7tm
6761924
6761911
2026-10-07T21:21:44Z
Д.Ильин
115952
6761924
wikitext
text/x-wiki
'''Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki''' so uporabljali že v [[antika|antiki]].
== Pravilna tlakovanja ==
[[teselacija|Tlakovanje]] je pravilno, če je [[grupa simetrije]] tlakovanja [[tranzitivna grupna akcija|deluje tranzitivno]] na [[zastava (geometrija)|zastave]] tlakovanja, kjer je zastava trojna in sestavljena iz medsebojno [[incidenca (geometrija)|vstopajočih]] [[oglišče|oglišč]], [[rob (geometrija)|robov]] in tlakovanja. To pomeni, da za vsak par zastav obstoja operacija simetrije, ki preslika prvo zastavo v drugo. To je enakovredno tlakovanju od roba do roba s [[skladnost (geometrija)|skladnimi]] pravilnimi mnogokotniki. Obstojati mora šest [[enakostranični trikotnik|enakostraničnih trikotnikov]], štirje [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]] ali trije pravilni šestkotniki v vsakem oglišču, ki dajo tri pravilne teselacije.
{| class="wikitable"
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Regular_3-6_Triangular.svg|250px]]<br>3<sup>6</sup><br>[[trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_4-4_Square.svg |250px]]<br>4<sup>4</sup><br>[[kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_6-3_Hexagonal.svg |250px]]<br>6<sup>3</sup><br>[[šestkotno tlakovanje]]
|}
== Arhimedsko, uniformno in polpravilno tlakovanje ==
[[Izogonalna slika|Ogliščna tranzitivnost]] pomeni, da za vsak par oglišč velja, da obstoja simetrijska operacija, ki preslika prvo oglišče v drugo.
{| class="wikitable"
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal.svg|250px]]<BR>3<sup>4</sup>.6<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal_Mirror.svg|250px]]<BR>3<sup>4</sup>.6<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje]] [[zrcaljenje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-6-3-6_Trihexagonal.svg|250px]]<BR>3.6.3.6<BR>[[trišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-4-4_Elongated_Triangular.svg|250px]]<BR>3<sup>3</sup>.4<sup>2</sup><BR>[[podaljšano trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-4-3-4_Snub_Square.svg|250px]]<BR>3<sup>2</sup>.4.3.4<BR>[[prirezano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-4-6-4_Small_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]<BR>3.4.6.4<BR>[[rombitrišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-8-8_Truncated_Square.svg|250px]]<BR>4.8<sup>2</sup><BR>[[prisekano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-12-12_Truncated_Hexagonal.svg|250px]]<BR>3.12<sup>2</sup><BR>[[prisekano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-6-12_Great_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]<BR>4.6.12<BR>[[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
|}
== Kombinacije pravilnih mnogokotnikov ==
[[Notranji in zunanji kot|Notranje kote]] mnogokotnikov, ki se srečajo v oglišču moramo dodati 360 stopinjam. Pravilni n-kotnik ima notranji kot enak <math>\left(1-\frac{2}{n}\right)180</math> stopinj. Obstoja 17 kombinacij pravilnih mnogokotnikov katerih notranje kote moramo dodati k 360 stopinjam. Vsak se obravnava kot vrsta oglišča. V štirih primerih nastopita dva različna ciklična reda mnogokotnikov. To nam da 21 vrst oglišč. Samo 11 se jih lahko pojavi v uniformnem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov. Kadar se trije mnogokotniki srečajo v oglišču in ima eden med njimi neparno število stranic, morata imeti ostala dve isto velikost. Če je pa nimata bosta izmenoma nastopala okoli prvega mnogokotnika. To je pa nemogoče, če je število stranic neparno.
S tremi mnogokotniki v oglišču:
* 3.7.42 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.8.24 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.9.18 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.10.15 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.12<sup>2</sup> - pol-pravilno, [[prisekano šestkotno tlakovanje]]
* 4.5.20 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 4.6.12 - pol-pravilni, [[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
* 4.8<sup>2</sup> - pol-pravilno, [[prisekano kvadratno tlakovanje]]
* 5<sup>2</sup>.10 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 6<sup>3</sup> - pravilno, [[šestkotno tlakovanje]]
Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.7.42 vertex.svg|3.7.42
Slika:3.8.24 vertex.svg|3.8.24
Slika:3.9.18 vertex.svg|3.9.18
File:3.10.15 vertex.png|3.10.15
Slika:3.12.12 vertex.svg|3.12.12
Slika:4.5.20 vertex.png|4.5.20
Slika:4.6.12 vertex.png|4.6.12
Slika:4.8.8 vertex.svg|4.8.8
Slika:5.5.10 vertex.svg|5.5.10
Slika:6.6.6 vertex.svg|6.6.6
</gallery>
S štirimi mnogokotniki v oglišču:
* 3<sup>2</sup>.4.12 - [[uniformni polieder|neuniformni]], ima dve vrsti oglišč 3<sup>2</sup>.4.12 in 3<sup>6</sup>
* 3.4.3.12 - neuniformni imajo dve različni vrsti oglišč 3.4.3.12 in 3.3.4.3.4
* 3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup> - neuniformni se pojavljajo v dveh oblikah z oglišči 3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup>/3<sup>6</sup> in 3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup>/3.6.3.6.
* 3.6.3.6 - pol-pravilni, [[trišestkotno tlakovanje]]
* 4<sup>4</sup> - pravilni, [[kvadratno tlakovanje]]
* 3.4<sup>2</sup>.6 - neuniformni, ima oglišča 3.4<sup>2</sup>.6 in 3.6.3.6.
* 3.4.6.4 - pol-pravilni, [[rombitrišestkotno tlakovanje]]
Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.3.4.12 vertex.svg|3.3.4.12
Slika:3.4.3.12 vertex.svg|3.4.3.12
Slika:3.3.6.6 vertex.svg|3.3.6.6
Slika:3.6.3.6 vertex.svg|3.6.3.6
Slika:4.4.4.4 vertex.svg|4.4.4.4
Slika:3.4.4.6 vertex.svg|3.4.4.6
Slika:3.4.6.4 vertex.svg|3.4.6.4
</gallery>
S petimi mnogokotniki v oglišču:
* 3<sup>4</sup>.6 - pol-pravilni, [[prirezano šestkotno tlakovanje]] se pojavlja v dveh [[kiralnost (matematika)|enanciomorfnih]] oblikah. Slika oglišč dveh enanciomorfnih oblik je enaka. Rezultirajoča tlakovanja so različna.
* 3<sup>3</sup>.4<sup>2</sup> - pol-pravilni, [[podaljšano trikotno tlakovanje]]
* 3<sup>2</sup>.4.3.4 - pol-pravilno, [[prirezano kvadratno tlakovanje]]
Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.3.3.3.6 laevo vertex.svg|3.3.3.3.6
Slika:3.3.3.4.4 vertex.svg|3.3.3.4.4
Slika:3.3.4.3.4 vertex.svg|3.3.4.3.4
</gallery>
S šestimi mnogokotniki v oglišču:
* 3<sup>6</sup> - pravilno, [[trikotno tlakovanje]]
Spodaj je diagram s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.3.3.3.3.3 vertex.svg|3.3.3.3.3.3
</gallery>
== Ostala tlakovanja od roba do roba ==
Katerokoli število neuniformnih tlakovanj od roba do roba s pravilnimi mnogokotniki lahko narišemo. Prikazani so samo štirje primeri:
<TABLE BORDER>
<TR align=center>
<TD>
[[Slika:dem3366bc.png]]<BR>3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup> in 3<sup>6</sup></TD>
<TD>
[[Slika:Dem3366rbc.png]]<BR>3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup> in 3.6.3.6</TD>
</TR>
<TR align=center>
<TD>
[[Slika:Dem3343tbc.png]]<BR>3<sup>2</sup>.4.12 in 3<sup>6</sup></TD>
<TD>
[[Slika:Dem3446bc.png]]<BR>3.4<sup>2</sup>.6 in 3.6.3.6</TD>
</TR>
</TABLE>
== Hiperbolična ravnina ==
{{glavni|Uniformno tlakovanje v hiperbolični ravnini}}
Te teselacije so povezane s pravilnimi in polpravilnimi poliedri in teselacijami v [[hiperbolična ravnina|hiperbolični ravnini]]. Polpravilne poliedre sestavljajo stranske ploskve mnogokotnika toda njihovi koti prispevajo v vsaki točki k temu, da je kot 360 stopinj. Pravilni mnogokotniki v hiperbolični geometriji imajo kote, ki so manjši od kotov v ravnini. V obeh primerih je razporeditev mnogokotnikov enaka v vsakem oglišču.
V nadaljevanju je prikazanih nekaj pravilnih tlakovanj v hiperbolični ravnini z uporabo projekcije Poincaréjevega diskovnega modela.
{|
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_4-5.svg|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_5-4.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 3-7.png|150px]]
|-
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling rectified 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic_tiling_cantellated_3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling omnitruncated 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling snub 3-7.png|150px]]
|}
== Glej tudi ==
* [[seznam uniformnih tlakovanj]]
* [[Wythoffov simbol]]
* [[teselacija]]
* [[pravilni polieder]]
* [[polpravilni polieder]]
* [[hiperbolična geometrija]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/uniftil.htm Uniformno tlakovanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060909053826/http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/uniftil.htm |date=2006-09-09 }} {{ikona en}}
* [http://people.hws.edu/mitchell/tilings/Part1.html Konstruiranje polpravilnih tlakovanj] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/SemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/DemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/junkyard/hypertile.html Hiperbolično tlakovanje] {{ikona en}}
* [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/poincare/poincare.html Hiperbolične teselacije] {{ikona en}}
[[Kategorija:Evklidska ravninska geometrija]]
[[Kategorija:Teselacija]]
0gbryvn3ma42kk8xwc2s2o85mo1j2rs
6761937
6761924
2026-10-07T21:33:23Z
Д.Ильин
115952
6761937
wikitext
text/x-wiki
'''Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki''' so uporabljali že v [[antika|antiki]].
== Pravilna tlakovanja ==
[[teselacija|Tlakovanje]] je pravilno, če je [[grupa simetrije]] tlakovanja [[tranzitivna grupna akcija|deluje tranzitivno]] na [[zastava (geometrija)|zastave]] tlakovanja, kjer je zastava trojna in sestavljena iz medsebojno [[incidenca (geometrija)|vstopajočih]] [[oglišče|oglišč]], [[rob (geometrija)|robov]] in tlakovanja. To pomeni, da za vsak par zastav obstoja operacija simetrije, ki preslika prvo zastavo v drugo. To je enakovredno tlakovanju od roba do roba s [[skladnost (geometrija)|skladnimi]] pravilnimi mnogokotniki. Obstojati mora šest [[enakostranični trikotnik|enakostraničnih trikotnikov]], štirje [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]] ali trije pravilni šestkotniki v vsakem oglišču, ki dajo tri pravilne teselacije.
{| class="wikitable"
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Regular_3-6_Triangular.svg|250px]]<br>3<sup>6</sup><br>[[trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_4-4_Square.svg |250px]]<br>4<sup>4</sup><br>[[kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_6-3_Hexagonal.svg |250px]]<br>6<sup>3</sup><br>[[šestkotno tlakovanje]]
|}
== Arhimedsko, uniformno in polpravilno tlakovanje ==
[[Izogonalna slika|Ogliščna tranzitivnost]] pomeni, da za vsak par oglišč velja, da obstoja simetrijska operacija, ki preslika prvo oglišče v drugo.
{| class="wikitable"
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal.svg|250px]]<BR>3<sup>4</sup>.6<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal_Mirror.svg|250px]]<BR>3<sup>4</sup>.6<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje]] [[zrcaljenje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-6-3-6_Trihexagonal.svg|250px]]<BR>3.6.3.6<BR>[[trišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-4-4_Elongated_Triangular.svg|250px]]<BR>3<sup>3</sup>.4<sup>2</sup><BR>[[podaljšano trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-4-3-4_Snub_Square.svg|250px]]<BR>3<sup>2</sup>.4.3.4<BR>[[prirezano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-4-6-4_Small_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]<BR>3.4.6.4<BR>[[rombitrišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-8-8_Truncated_Square.svg|250px]]<BR>4.8<sup>2</sup><BR>[[prisekano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-12-12_Truncated_Hexagonal.svg|250px]]<BR>3.12<sup>2</sup><BR>[[prisekano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-6-12_Great_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]<BR>4.6.12<BR>[[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
|}
== Kombinacije pravilnih mnogokotnikov ==
[[Notranji in zunanji kot|Notranje kote]] mnogokotnikov, ki se srečajo v oglišču moramo dodati 360 stopinjam. Pravilni n-kotnik ima notranji kot enak <math>\left(1-\frac{2}{n}\right)180</math> stopinj. Obstoja 17 kombinacij pravilnih mnogokotnikov katerih notranje kote moramo dodati k 360 stopinjam. Vsak se obravnava kot vrsta oglišča. V štirih primerih nastopita dva različna ciklična reda mnogokotnikov. To nam da 21 vrst oglišč. Samo 11 se jih lahko pojavi v uniformnem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov. Kadar se trije mnogokotniki srečajo v oglišču in ima eden med njimi neparno število stranic, morata imeti ostala dve isto velikost. Če je pa nimata bosta izmenoma nastopala okoli prvega mnogokotnika. To je pa nemogoče, če je število stranic neparno.
S tremi mnogokotniki v oglišču:
* 3.7.42 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.8.24 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.9.18 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.10.15 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.12<sup>2</sup> - pol-pravilno, [[prisekano šestkotno tlakovanje]]
* 4.5.20 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 4.6.12 - pol-pravilni, [[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
* 4.8<sup>2</sup> - pol-pravilno, [[prisekano kvadratno tlakovanje]]
* 5<sup>2</sup>.10 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 6<sup>3</sup> - pravilno, [[šestkotno tlakovanje]]
Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.7.42 vertex.svg|3.7.42
Slika:3.8.24 vertex.svg|3.8.24
Slika:3.9.18 vertex.svg|3.9.18
File:3.10.15 vertex.svg|3.10.15
Slika:3.12.12 vertex.svg|3.12.12
Slika:4.5.20 vertex.png|4.5.20
Slika:4.6.12 vertex.png|4.6.12
Slika:4.8.8 vertex.svg|4.8.8
Slika:5.5.10 vertex.svg|5.5.10
Slika:6.6.6 vertex.svg|6.6.6
</gallery>
S štirimi mnogokotniki v oglišču:
* 3<sup>2</sup>.4.12 - [[uniformni polieder|neuniformni]], ima dve vrsti oglišč 3<sup>2</sup>.4.12 in 3<sup>6</sup>
* 3.4.3.12 - neuniformni imajo dve različni vrsti oglišč 3.4.3.12 in 3.3.4.3.4
* 3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup> - neuniformni se pojavljajo v dveh oblikah z oglišči 3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup>/3<sup>6</sup> in 3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup>/3.6.3.6.
* 3.6.3.6 - pol-pravilni, [[trišestkotno tlakovanje]]
* 4<sup>4</sup> - pravilni, [[kvadratno tlakovanje]]
* 3.4<sup>2</sup>.6 - neuniformni, ima oglišča 3.4<sup>2</sup>.6 in 3.6.3.6.
* 3.4.6.4 - pol-pravilni, [[rombitrišestkotno tlakovanje]]
Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.3.4.12 vertex.svg|3.3.4.12
Slika:3.4.3.12 vertex.svg|3.4.3.12
Slika:3.3.6.6 vertex.svg|3.3.6.6
Slika:3.6.3.6 vertex.svg|3.6.3.6
Slika:4.4.4.4 vertex.svg|4.4.4.4
Slika:3.4.4.6 vertex.svg|3.4.4.6
Slika:3.4.6.4 vertex.svg|3.4.6.4
</gallery>
S petimi mnogokotniki v oglišču:
* 3<sup>4</sup>.6 - pol-pravilni, [[prirezano šestkotno tlakovanje]] se pojavlja v dveh [[kiralnost (matematika)|enanciomorfnih]] oblikah. Slika oglišč dveh enanciomorfnih oblik je enaka. Rezultirajoča tlakovanja so različna.
* 3<sup>3</sup>.4<sup>2</sup> - pol-pravilni, [[podaljšano trikotno tlakovanje]]
* 3<sup>2</sup>.4.3.4 - pol-pravilno, [[prirezano kvadratno tlakovanje]]
Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.3.3.3.6 laevo vertex.svg|3.3.3.3.6
Slika:3.3.3.4.4 vertex.svg|3.3.3.4.4
Slika:3.3.4.3.4 vertex.svg|3.3.4.3.4
</gallery>
S šestimi mnogokotniki v oglišču:
* 3<sup>6</sup> - pravilno, [[trikotno tlakovanje]]
Spodaj je diagram s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.3.3.3.3.3 vertex.svg|3.3.3.3.3.3
</gallery>
== Ostala tlakovanja od roba do roba ==
Katerokoli število neuniformnih tlakovanj od roba do roba s pravilnimi mnogokotniki lahko narišemo. Prikazani so samo štirje primeri:
<TABLE BORDER>
<TR align=center>
<TD>
[[Slika:dem3366bc.png]]<BR>3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup> in 3<sup>6</sup></TD>
<TD>
[[Slika:Dem3366rbc.png]]<BR>3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup> in 3.6.3.6</TD>
</TR>
<TR align=center>
<TD>
[[Slika:Dem3343tbc.png]]<BR>3<sup>2</sup>.4.12 in 3<sup>6</sup></TD>
<TD>
[[Slika:Dem3446bc.png]]<BR>3.4<sup>2</sup>.6 in 3.6.3.6</TD>
</TR>
</TABLE>
== Hiperbolična ravnina ==
{{glavni|Uniformno tlakovanje v hiperbolični ravnini}}
Te teselacije so povezane s pravilnimi in polpravilnimi poliedri in teselacijami v [[hiperbolična ravnina|hiperbolični ravnini]]. Polpravilne poliedre sestavljajo stranske ploskve mnogokotnika toda njihovi koti prispevajo v vsaki točki k temu, da je kot 360 stopinj. Pravilni mnogokotniki v hiperbolični geometriji imajo kote, ki so manjši od kotov v ravnini. V obeh primerih je razporeditev mnogokotnikov enaka v vsakem oglišču.
V nadaljevanju je prikazanih nekaj pravilnih tlakovanj v hiperbolični ravnini z uporabo projekcije Poincaréjevega diskovnega modela.
{|
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_4-5.svg|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_5-4.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 3-7.png|150px]]
|-
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling rectified 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic_tiling_cantellated_3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling omnitruncated 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling snub 3-7.png|150px]]
|}
== Glej tudi ==
* [[seznam uniformnih tlakovanj]]
* [[Wythoffov simbol]]
* [[teselacija]]
* [[pravilni polieder]]
* [[polpravilni polieder]]
* [[hiperbolična geometrija]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/uniftil.htm Uniformno tlakovanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060909053826/http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/uniftil.htm |date=2006-09-09 }} {{ikona en}}
* [http://people.hws.edu/mitchell/tilings/Part1.html Konstruiranje polpravilnih tlakovanj] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/SemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/DemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/junkyard/hypertile.html Hiperbolično tlakovanje] {{ikona en}}
* [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/poincare/poincare.html Hiperbolične teselacije] {{ikona en}}
[[Kategorija:Evklidska ravninska geometrija]]
[[Kategorija:Teselacija]]
rj4xdz80o192vhnvn25o080rtlun3bf
6761950
6761937
2026-10-07T22:06:50Z
Д.Ильин
115952
6761950
wikitext
text/x-wiki
'''Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki''' so uporabljali že v [[antika|antiki]].
== Pravilna tlakovanja ==
[[teselacija|Tlakovanje]] je pravilno, če je [[grupa simetrije]] tlakovanja [[tranzitivna grupna akcija|deluje tranzitivno]] na [[zastava (geometrija)|zastave]] tlakovanja, kjer je zastava trojna in sestavljena iz medsebojno [[incidenca (geometrija)|vstopajočih]] [[oglišče|oglišč]], [[rob (geometrija)|robov]] in tlakovanja. To pomeni, da za vsak par zastav obstoja operacija simetrije, ki preslika prvo zastavo v drugo. To je enakovredno tlakovanju od roba do roba s [[skladnost (geometrija)|skladnimi]] pravilnimi mnogokotniki. Obstojati mora šest [[enakostranični trikotnik|enakostraničnih trikotnikov]], štirje [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]] ali trije pravilni šestkotniki v vsakem oglišču, ki dajo tri pravilne teselacije.
{| class="wikitable"
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Regular_3-6_Triangular.svg|250px]]<br>3<sup>6</sup><br>[[trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_4-4_Square.svg |250px]]<br>4<sup>4</sup><br>[[kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Regular_6-3_Hexagonal.svg |250px]]<br>6<sup>3</sup><br>[[šestkotno tlakovanje]]
|}
== Arhimedsko, uniformno in polpravilno tlakovanje ==
[[Izogonalna slika|Ogliščna tranzitivnost]] pomeni, da za vsak par oglišč velja, da obstoja simetrijska operacija, ki preslika prvo oglišče v drugo.
{| class="wikitable"
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal.svg|250px]]<BR>3<sup>4</sup>.6<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal_Mirror.svg|250px]]<BR>3<sup>4</sup>.6<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje]] [[zrcaljenje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-6-3-6_Trihexagonal.svg|250px]]<BR>3.6.3.6<BR>[[trišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-4-4_Elongated_Triangular.svg|250px]]<BR>3<sup>3</sup>.4<sup>2</sup><BR>[[podaljšano trikotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-4-3-4_Snub_Square.svg|250px]]<BR>3<sup>2</sup>.4.3.4<BR>[[prirezano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-4-6-4_Small_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]<BR>3.4.6.4<BR>[[rombitrišestkotno tlakovanje]]
|- align=center
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-8-8_Truncated_Square.svg|250px]]<BR>4.8<sup>2</sup><BR>[[prisekano kvadratno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_3-12-12_Truncated_Hexagonal.svg|250px]]<BR>3.12<sup>2</sup><BR>[[prisekano šestkotno tlakovanje]]
|[[Slika:Tiling_Semiregular_4-6-12_Great_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]<BR>4.6.12<BR>[[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
|}
== Kombinacije pravilnih mnogokotnikov ==
[[Notranji in zunanji kot|Notranje kote]] mnogokotnikov, ki se srečajo v oglišču moramo dodati 360 stopinjam. Pravilni n-kotnik ima notranji kot enak <math>\left(1-\frac{2}{n}\right)180</math> stopinj. Obstoja 17 kombinacij pravilnih mnogokotnikov katerih notranje kote moramo dodati k 360 stopinjam. Vsak se obravnava kot vrsta oglišča. V štirih primerih nastopita dva različna ciklična reda mnogokotnikov. To nam da 21 vrst oglišč. Samo 11 se jih lahko pojavi v uniformnem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov. Kadar se trije mnogokotniki srečajo v oglišču in ima eden med njimi neparno število stranic, morata imeti ostala dve isto velikost. Če je pa nimata bosta izmenoma nastopala okoli prvega mnogokotnika. To je pa nemogoče, če je število stranic neparno.
S tremi mnogokotniki v oglišču:
* 3.7.42 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.8.24 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.9.18 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.10.15 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 3.12<sup>2</sup> - pol-pravilno, [[prisekano šestkotno tlakovanje]]
* 4.5.20 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 4.6.12 - pol-pravilni, [[prisekano trišestkotno tlakovanje]]
* 4.8<sup>2</sup> - pol-pravilno, [[prisekano kvadratno tlakovanje]]
* 5<sup>2</sup>.10 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov)
* 6<sup>3</sup> - pravilno, [[šestkotno tlakovanje]]
Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.7.42 vertex.svg|3.7.42
Slika:3.8.24 vertex.svg|3.8.24
Slika:3.9.18 vertex.svg|3.9.18
File:3.10.15 vertex.svg|3.10.15
Slika:3.12.12 vertex.svg|3.12.12
Slika:4.5.20 vertex.svg|4.5.20
Slika:4.6.12 vertex.png|4.6.12
Slika:4.8.8 vertex.svg|4.8.8
Slika:5.5.10 vertex.svg|5.5.10
Slika:6.6.6 vertex.svg|6.6.6
</gallery>
S štirimi mnogokotniki v oglišču:
* 3<sup>2</sup>.4.12 - [[uniformni polieder|neuniformni]], ima dve vrsti oglišč 3<sup>2</sup>.4.12 in 3<sup>6</sup>
* 3.4.3.12 - neuniformni imajo dve različni vrsti oglišč 3.4.3.12 in 3.3.4.3.4
* 3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup> - neuniformni se pojavljajo v dveh oblikah z oglišči 3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup>/3<sup>6</sup> in 3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup>/3.6.3.6.
* 3.6.3.6 - pol-pravilni, [[trišestkotno tlakovanje]]
* 4<sup>4</sup> - pravilni, [[kvadratno tlakovanje]]
* 3.4<sup>2</sup>.6 - neuniformni, ima oglišča 3.4<sup>2</sup>.6 in 3.6.3.6.
* 3.4.6.4 - pol-pravilni, [[rombitrišestkotno tlakovanje]]
Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.3.4.12 vertex.svg|3.3.4.12
Slika:3.4.3.12 vertex.svg|3.4.3.12
Slika:3.3.6.6 vertex.svg|3.3.6.6
Slika:3.6.3.6 vertex.svg|3.6.3.6
Slika:4.4.4.4 vertex.svg|4.4.4.4
Slika:3.4.4.6 vertex.svg|3.4.4.6
Slika:3.4.6.4 vertex.svg|3.4.6.4
</gallery>
S petimi mnogokotniki v oglišču:
* 3<sup>4</sup>.6 - pol-pravilni, [[prirezano šestkotno tlakovanje]] se pojavlja v dveh [[kiralnost (matematika)|enanciomorfnih]] oblikah. Slika oglišč dveh enanciomorfnih oblik je enaka. Rezultirajoča tlakovanja so različna.
* 3<sup>3</sup>.4<sup>2</sup> - pol-pravilni, [[podaljšano trikotno tlakovanje]]
* 3<sup>2</sup>.4.3.4 - pol-pravilno, [[prirezano kvadratno tlakovanje]]
Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.3.3.3.6 laevo vertex.svg|3.3.3.3.6
Slika:3.3.3.4.4 vertex.svg|3.3.3.4.4
Slika:3.3.4.3.4 vertex.svg|3.3.4.3.4
</gallery>
S šestimi mnogokotniki v oglišču:
* 3<sup>6</sup> - pravilno, [[trikotno tlakovanje]]
Spodaj je diagram s takšnimi oglišči:
<gallery>
Slika:3.3.3.3.3.3 vertex.svg|3.3.3.3.3.3
</gallery>
== Ostala tlakovanja od roba do roba ==
Katerokoli število neuniformnih tlakovanj od roba do roba s pravilnimi mnogokotniki lahko narišemo. Prikazani so samo štirje primeri:
<TABLE BORDER>
<TR align=center>
<TD>
[[Slika:dem3366bc.png]]<BR>3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup> in 3<sup>6</sup></TD>
<TD>
[[Slika:Dem3366rbc.png]]<BR>3<sup>2</sup>.6<sup>2</sup> in 3.6.3.6</TD>
</TR>
<TR align=center>
<TD>
[[Slika:Dem3343tbc.png]]<BR>3<sup>2</sup>.4.12 in 3<sup>6</sup></TD>
<TD>
[[Slika:Dem3446bc.png]]<BR>3.4<sup>2</sup>.6 in 3.6.3.6</TD>
</TR>
</TABLE>
== Hiperbolična ravnina ==
{{glavni|Uniformno tlakovanje v hiperbolični ravnini}}
Te teselacije so povezane s pravilnimi in polpravilnimi poliedri in teselacijami v [[hiperbolična ravnina|hiperbolični ravnini]]. Polpravilne poliedre sestavljajo stranske ploskve mnogokotnika toda njihovi koti prispevajo v vsaki točki k temu, da je kot 360 stopinj. Pravilni mnogokotniki v hiperbolični geometriji imajo kote, ki so manjši od kotov v ravnini. V obeh primerih je razporeditev mnogokotnikov enaka v vsakem oglišču.
V nadaljevanju je prikazanih nekaj pravilnih tlakovanj v hiperbolični ravnini z uporabo projekcije Poincaréjevega diskovnega modela.
{|
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_4-5.svg|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_5-4.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 3-7.png|150px]]
|-
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling rectified 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 7-3.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic_tiling_cantellated_3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling omnitruncated 3-7.png|150px]]
|align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling snub 3-7.png|150px]]
|}
== Glej tudi ==
* [[seznam uniformnih tlakovanj]]
* [[Wythoffov simbol]]
* [[teselacija]]
* [[pravilni polieder]]
* [[polpravilni polieder]]
* [[hiperbolična geometrija]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/uniftil.htm Uniformno tlakovanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060909053826/http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/uniftil.htm |date=2006-09-09 }} {{ikona en}}
* [http://people.hws.edu/mitchell/tilings/Part1.html Konstruiranje polpravilnih tlakovanj] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/SemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/DemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/junkyard/hypertile.html Hiperbolično tlakovanje] {{ikona en}}
* [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/poincare/poincare.html Hiperbolične teselacije] {{ikona en}}
[[Kategorija:Evklidska ravninska geometrija]]
[[Kategorija:Teselacija]]
i0spc39c6bdfmhhg3sx2bofmu56t2o1
Seznam izotoksalnih poliedrov in tlakovanj
0
335481
6761961
6613078
2026-10-07T22:56:51Z
Д.Ильин
115952
6761961
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam izotoksalnih poliedrov in tlakovanj''' vsebuje [[izotoksalna oblika|izotoksalne]] [[polieder|poliedre]] in [[tlakovanje (geometrija)|tlakovanja]].
== Konveksni izotoksalni poliedri ==
{| class="wikitable"
! oblika
! [[pravilni polieder|pravilni]]
! [[dualni polieder|dualni]] pravilni
! [[kvazipravilni polieder|kvazipravilni]]
! kvazipravilni dual
|-
! [[Wythoffov simbol]]
! q | 2 p
! p | 2 q
! 2 | p q
!
|-
! [[konfiguracija oglišča]]
! p<sup>q</sup>
! q<sup>p</sup>
! p.q.p.q
!
|- valign=top
| p=3<BR>q=3
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|75px]]<BR>[[tetraeder]]<BR>{3,3}<BR>{{CDD|node_1|3|node|3|node}}<BR>3 | 2 3
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|75px]]<BR>[[tetraeder]]<BR>{3,3}<BR>{{CDD|node|3|node|3|node_1}}<BR>3 | 2 3
| [[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|75px]]<BR>tetraeder<BR>([[oktaeder]])<BR>{{CDD|node|3|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 3
| [[Slika:Hexahedron.svg|75px]]<BR>[[kocka]]<BR>(rombski heksaeder)
|- valign=top
| p=4<BR>q=3
| [[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|75px]]<BR>[[kocka]]<BR>{4,3}<BR>{{CDD|node_1|4|node|3|node}}<BR>3 | 2 4
| [[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|75px]]<BR>[[oktaeder]]<BR>{3,4}<BR>{{CDD|node|4|node|3|node_1}}<BR>4 | 2 3
| [[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|75px]]<BR>[[kubooktaeder]]<BR>{{CDD|node|4|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 4
| [[Slika:Rhombicdodecahedron.jpg|75px]]<BR>[[rombski dodekaeder]]
|- valign=top
| p=5<BR>q=3
| [[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|75px]]<BR>[[dodekaeder]]<BR>{5,3}<BR>{{CDD|node_1|5|node|3|node}}<BR>3 | 2 5
| [[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|75px]]<BR>[[ikozaeder]]<BR>{3,5}<BR>{{CDD|node|5|node|3|node_1}}<BR>5 | 2 3
| [[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.png|75px]]<BR>[[ikozidodekaeder]]<BR>{{CDD|node|5|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 5
| [[Slika:Rhombictriacontahedron.svg|75px]]<BR>[[rombski triakontaeder]]
|}
5 nekonveksnih [[hemipolieder|hemipoliedrov]] je osnovanih na oktaedru, kubooktaedru in ikozidodekaedru:
{| class="wikitable"
|-
! oblika !! kvazipravilni !! kvazipravilni dual
<!--
|-
! [[Wythoffov simbol]] !! !!
|-
! [[konfiguracija oglišča]] !! !!
-->
|- valign="top"
! p=<br/>q=
| [[Slika:Tetrahemihexahedron.png|75px]][[Slika:Tetrahemihexahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[tetrahemiheksaeder]]
| [[Slika:Tetrahemihexacron.png|75px]]<BR>[[tetrahemiheksakron]]
|- valign="top"
! rowspan="2"|p=<br/>q=
| [[Slika:Cubohemioctahedron.png|75px]][[Slika:Cubohemioctahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[kubohemioktaeder]]
| [[Slika:Hexahemioctacron.png|75px]]<BR>[[heksahemioktakron]]
|- valign="top"
| [[Slika:Octahemioctahedron.png|75px]][[Slika:Octahemioctahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[oktahemioktaeder]]
| [[Slika:Hexahemioctacron.png|75px]]<BR>[[oktahemioktakron]]
|- valign="top"
! rowspan="2"|p=<br/>q=
| [[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|75px]][[Slika:Small icosihemidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[mali ikozihemidodekaeder]]
| [[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|75px]]<BR>[[mali ikozihemidodekakron]]
|- valign="top"
| [[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|75px]][[Slika:Small dodecahemidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[mali dodekahemidodekaeder]]
| [[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|75px]]<BR>[[mali dodekahemidodekakron]]
|}
Znanih je tudi 12 teles, ki nastanejo iz [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovih poliedrov]], vključno s štirimi poliedri:
{| class="wikitable"
|-
! oblika
! pravilni
! dualni pravilni
! kvazipravilni
! kvazipravilni dual
|-
! [[Wythoffov simbol]]
! q | 2 p
! p | 2 q
! 2 | p q
!
|-
! [[konfiguracija oglišča]]
! p<sup>q</sup>
! q<sup>p</sup>
! p.q.p.q
!
|- valign=top
! rowspan="3"|p=5/2<BR>q=3
| rowspan="3"|[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|75px]][[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[veliki zvezdni dodekaeder]]<BR>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,3}<P>{{CDD|node_1|5|rat|d2|node}}{{CDD|3|node}}<BR>3 | 2 5/2
| rowspan="3" valign=top|[[Slika:Great icosahedron.png|75px]][[Slika:Great icosahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki ikozaeder]]<BR>{3,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}<P>{{CDD|node}}{{CDD|5|rat|d2|node}}{{CDD|3|node_1}}<BR>5/2 | 2 3
| [[Slika:Great icosidodecahedron.png|75px]][[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki ikozidodekaeder]]<BR> <BR>{{CDD|node}}{{CDD|5|rat|d2|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 5/2
| [[Slika:DU54 great rhombic triacontahedron.png|75px]]<BR>[[veliki rombski triakontaeder]]
|- valign=top
| [[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|75px]][[Slika:Great icosihemidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki ikozihemidodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|75px]]<BR>[[veliki ikozihemidodekakron]]
|- valign="top"
| [[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|75px]][[Slika:Great dodecahemidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki dodekahemidodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|75px]]<BR>[[veliki dodekahemidodekakron]]
|- valign=top
! rowspan="3"|p=5/2<BR>q=5
| rowspan="3"|[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|75px]][[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,5}<P>{{CDD|node_1|5|rat|d2|node}}{{CDD|5|node}}<BR>5 | 2 5/2
| rowspan="3"|[[Slika:Great dodecahedron.png|75px]][[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[veliki dodekaeder]]<BR>{5,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}<P>{{CDD|node}}{{CDD|5|rat|d2|node}}{{CDD|5||node_1}}<BR>5/2 | 2 5
| [[Slika:Dodecadodecahedron.png|75px]][[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[dodekadodekaeder]]<BR> <BR>{{CDD|node}}{{CDD|5|rat|d2|node_1|5|node}}<BR>2 | 5 5/2
| [[Slika:DU36 medial rhombic triacontahedron.png|75px]]<BR>[[srednji rombski triakontaeder]]
|- valign="top"
| [[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|75px]][[Slika:Small dodecahemicosahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[mali ikozihemidodekaeder]]
| [[Slika:Small dodecahemicosacron.png|75px]]<BR>[[mali dodekahemiikozakron]]
|- valign="top"
| [[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|75px]][[Slika:Great dodecahemicosahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki dodekahemidodekaeder]]
| [[Slika:Small dodecahemicosacron.png|75px]]<BR>[[veliki dodekahemiikozakron]]
|}
Obstajajo še trije kvazipravilni zvezdni poliedri (3 | p q) in njihovi duali:
{| class="wikitable" width=320
|-
! kvazipravilni
! kvazipravilni dual
|-
! 3 | p q
!
|- valign=top
| [[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|75px]][[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>3/2 | 3 5<BR>{{CDD|3|node|d3|rat|d2|node|5|node_1|3}}
| [[Slika:DU47 great triambic icosahedron.png|75px]]<BR>[[veliki triambski ikozaeder]]
|-
| [[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|75px]][[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[ditrigonalni dodekadodekaeder]]<BR>3 | 5/3 5<BR>{{CDD|3|node}}{{CDD|5|rat|d3|node_1|5|node}}{{CDD|3}}
| [[Slika:DU41 medial triambic icosahedron.png|75px]]<BR>[[srednji triambskiikozaeder]]
|-
| [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|75px]][[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>3 | 5/2 3<BR>{{CDD|3|node}}{{CDD|5|rat|d2|node_1|3|node}}{{CDD|3}}
| [[Slika:DU30 small triambic icosahedron.png|75px]]<BR>[[mali triambski ikozaeder]]
|}
== Izotoksalna tlakovanja v evklidski ravnini ==
Znanih je pet izotoksalnih poligonalnih tlakovanj evklidske ravnine. (sebi dualno ''kvadratno tlakovanje'' ponovno samo seba v vseh štirih oblikah.)
{| class="wikitable" width=320
! pravilno
! dualno pravilno
! kvazipravilno
! kvazipravilni dual
|- valign=top
| [[Slika:Uniform tiling 63-t0.svg|75px]]<BR>[[šestkotno tlakovanje]]<BR>{6,4}<BR>{{CDD|node|6|node|3|node_1}}<BR>6 | 2 3
| [[Slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|75px]]<BR>[[trikotno tlakovanje]]<BR>{3,6}<BR>{{CDD|node_1|6|node|3|node|3}}<BR>3 | 2 3
| [[Slika:Uniform tiling 63-t1.svg|75px]]<BR>[[trišestkotno tlakovanje]]<BR>{{CDD|node|6|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 6
| [[Slika:Star rhombic lattice.png|75px]]<BR>[[rombilsko tlakovanje]]
|- valign=top
| [[Slika:Uniform tiling 44-t0.svg|75px]]<BR>[[kvadratno tlakovanje]]<BR>{4,4}<BR>{{CDD|node|4|node|4|node_1}}<BR>4 | 2 4
| [[Slika:Uniform tiling 44-t2.svg|75px]]<BR>[[kvadratno tlakovanje]]<BR>{4,4}<BR>{{CDD|node_1|4|node|4|node}}<BR>2 | 4 4
| [[Slika:Uniform tiling 44-t1-1.svg|75px]]<BR>[[kvadratno tlakovanje]]<BR>{4,4}<BR>{{CDD|node|4|node_1|4|node}}<BR>4 | 2 4
| [[Slika:Uniform tiling 44-t0.svg|75px]]<BR>[[kvadratno tlakovanje]]<BR>{4,4}
|}
== Izotoksalna tlakovanja hiperbolične ravnine ==
Obstaja neskončno veliko izotoksalnih poligonalnih tlakovanj hiperbolične ravnine. Sem vključujemo tudi Wythoffove konstrukcije [[Seznam pravilnih politopov#Hiperbolična tlakovanja|pravilna hiperbolična tlakovanja]] {p,q} in neprave (p q r) grupe.
Znane so 4 (p q 2) družine, vsaka ima dve pravilni obliki in eno kvazipravilno obliko. Vse imajo rombske duale kvazipravilnih oblik. Prikazana pa je samo ena oblika:
{| class="wikitable"
|-
! [p,q]
! {p,q}
! {q,p}
! t1{p,q}
! dual t1{p,q}
|-
! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkin]]
! {{CDD|node_1|p|node|q|node}}
! {{CDD|node|p|node|q|node_1}}
! {{CDD|node|p|node_1|q|node}}
|- align=center
| [5,4]
| [[Slika:Uniform tiling 54-t0.png|64px]]<BR>{5,4}
| [[Slika:Uniform tiling 54-t2.png|64px]]<BR>{4,5}
| [[Slika:Uniform tiling 54-t1.png|64px]]<BR>t1{5,4}
|- align=center
| [5,5]
| [[Slika:Uniform tiling 552-t0.png|64px]]<BR>{5,5}
| [[Slika:Uniform tiling 552-t2.png|64px]]<BR>{5,5}
| [[Slika:Uniform tiling 552-t1.png|64px]]<BR>t1{5,5}
|- align=center
| [7,3]
| [[Slika:Uniform tiling 73-t0.png|64px]]<BR>[[ sedemkotno tlakovanje reda 3|{7,3}]]
| [[Slika:Uniform tiling 73-t2.png|64px]]<BR>[[trikotno tlakovanje reda 7|{3,7}]]
| [[Slika:Uniform tiling 73-t1.png|64px]]<BR>[[trisedemkotno tlakovanje|t1{7,3}]]
| [[Slika:Order73 qreg rhombic til.png|64px]]
|- align=center
| [8,3]
| [[Slika:Uniform tiling 83-t0.png|64px]]<BR>[[ osemkotno tlakovanje reda 3|{8,3}]]
| [[Slika:Uniform tiling 83-t2.png|64px]]<BR>[[ trikotno tlakovanje reda 8|{3,8}]]
| [[Slika:Uniform tiling 83-t1.png|64px]]<BR>[[triosemkotno tlakovanje|t1{8,3}]]
|}
V nadaljevanju so 3 primeri družin (p q r), ki imajo po tri kvazipravilne oblike.
{| class="wikitable"
! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkin]]
! {{CDD|3|node_1|p|node|q|node|r}}
! {{CDD|3|node|p|node_1|q|node|r}}
! {{CDD|3|node|p|node|q|node_1|r}}
|-
| (4 3 3)
| [[Slika:Uniform tiling 433-t0.png|64px]]<BR>3 | 4 3
| [[Slika:Uniform tiling 433-t1.png|64px]]<BR>3 | 4 3
| [[Slika:Uniform tiling 433-t2.png|64px]]<BR>4 | 3 3
|-
| (4 4 3)
| [[Slika:Uniform tiling 443-t0.png|64px]]<BR>4 | 4 3
| [[Slika:Uniform tiling 443-t1.png|64px]]<BR>3 | 4 4
| [[Slika:Uniform tiling 443-t2.png|64px]]<BR>4 | 4 3
|-
| (4 4 4)
| [[Slika:Uniform tiling 444-t0.png|64px]]<BR>4 | 4 4
| [[Slika:Uniform tiling 44-t1-1.svg|64px]]<BR>4 | 4 4
| [[Slika:Uniform tiling 444-t2.png|64px]]<BR>4 | 4 4
|}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Poliedri]]
[[Kategorija:Teselacija]]
[[Kategorija:Matematični seznami]]
8asv6bomxgcdlx9sfcrj77ysr05idlh
Veliki dodekaeder
0
336883
6761962
6510576
2026-10-07T22:57:08Z
Д.Ильин
115952
6761962
wikitext
text/x-wiki
{| class="wikitable" align="right" style="margin-left:10px" width="250"
!bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|veliki dodekaeder
|-
|bgcolor=#ffffff align=center colspan=2|[[Slika:Great dodecahedron.png|250px
]]
|-
|bgcolor=#e7dcc3|vrsta|| [[Kepler-Poinsotov polieder]]
|-
|bgcolor=#e7dcc3|jedro [[stelacija|stelacije]]||[[dodekaeder]]
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Eulerjeva karakteristika|elementi]]||F=12, E=30 <br>V=12, <math> \chi \,</math>= -6
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[stranska ploskev|stranske ploskve]] po straneh||12{5}
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Schläflijev simbol]]||{5, 5/2}
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Wythoffov simbol]]||5/2|2 5
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Coxeter-Dinkinov diagram]]|| {{CDD|node_1|5|node|5|rat|d2|node}}
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[simetrijska grupa]]||[[ikozaederska simetrija|I<sub>h</sub>]], H<sub>3</sub>, [5, 3], (<sup>*</sup>532)
|-
|bgcolor=#e7dcc3 |[[uniformni polieder|sklici]]||[[uniformni polieder|U]]<sub>53</sub>, [[Harold Scott MacDonald Coxeter|C]]<sub>69</sub>, [[Seznam Wenningerjevih modelov poliedrov|W]]<sub>41</sub>
|-
|bgcolor=#e7dcc3|značilnosti||[[pravilni polieder|pravilen]] [[nekonveksni polieder|nekonveksen]]
|-
|<center>[[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|50px]]<br>
([[slika oglišč]])</center>
| <center>[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|50px]] <br>[[mali stelirani dodekaeder]]<br>([[dualni polieder]])</center>
|}
'''Veliki dodekaeder''' je [[Kepler-Poinsotov polieder]] s [[Schläflijev simbol|Schläflijevim simbolom]] {5,5/2} in [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinovim diagramom]] {{CDD|node_1|5|node|5|rat|d2|node}}. Je eden izmed štirih [[kompleksni mnogokotnik|nekonveksnih]] [[pravilni polieder|pravilnih poliedrov]]. Sestavljen je iz petkotnih stranskih ploskev oziroma iz šestih parov vzporednih petkotnikov. Pet petkotnikov se sreča v vsakem oglišču, kjer se sekajo in tvorijo [[pentagram|pentagramsko]] pot.
== Slike ==
{| class=wikitable width=480
!Prosojni model
![[Sferno tlakovanje]]
|-
|[[Slika:GreatDodecahedron.jpg|240px]]<BR> ([[Media:GreatDodecahedron.gif|animacija]])
|[[Slika:Great dodecahedron tiling.svg|240px]]<BR>Polieder predstavlja [[sferno tlakovanje]] z gostoto 3. (Prikazana je samo ena petkotna ploskev v rumeni barvi)
|-
![[mreže telesa|mreža]]
![[stelacija]]
|-
|[[Slika:Second stellation of dodecahderon net.svg|200px]]<BR>Mreža za površino
|[[Slika:Second stellation of dodecahedron facets.svg|240px]]<BR>Lahko se konstruira kot druga od treh [[stelacija|stelacij]] dodekaedra in se obravnava kot [[Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov#Stelacije dodekaedra|Wenningerjev model [W21]]].
|}
== Sorodni poliedri ==
Imajo enako [[ Slika oglišč#Ureditev robov|ureditev robov]] kot konveksni pravilni [[ikozaeder]].
{| class="wikitable" width=500
!Name
![[mali stelirani dodekaeder]]
![[prisekani mali stelirani dodekaeder]]
![[dodekadodekaeder]]
![[prisekani veliki dodekaeder|Prisekani<BR>veliki<BR>dodekaeder]]
![[veliki dodekaeder|veliki<BR>dodekaeder]]
|- align=center
![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov<BR>diagram]]
|{{CDD|node|5|node|5|rat|d2|node_1}}
|{{CDD|node|5|node_1|5|rat|d2|node_1}}
|{{CDD|node|5|node_1|5|rat|d2|node}}
|{{CDD|node_1|5|node_1|5|rat|d2|node}}
|{{CDD|node_1|5|node|5|rat|d2|node}}
|- align=center
!Slika
|[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]
|[[Slika:Dodecahedron.png|100px]]
|[[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]
|[[Slika:Great truncated dodecahedron.png|100px]]
|[[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]
|}
== Glej tudi ==
* [[sestava malega steliranega dodekaedra in velikega dodekaedra]]
{| class=wikitable width=500 align=center
|-
|colspan="7" align="center" |'''[[Stelacije dodekaedra]]'''
|- align=center
|[[Platonsko telo|Platonska telesa]]
|colspan=3| [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovo telo]]
|- align=center
![[dodekaeder]]
![[mali stelirani dodekaeder]]
![[veliki dodekaeder]]
![[veliki stelirani dodekaeder]]
|- align=center
|[[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron.svg|100px]]
|[[Slika:First stellation of dodecahedron.svg|100px]]
|[[Slika:Second stellation of dodecahedron.svg|100px]]
|[[Slika:Third stellation of dodecahedron.png|100px]]
|- align=center
|[[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron facets.png|100px]]
|[[Slika:First stellation of dodecahedron facets.png|100px]]
|[[Slika:Second stellation of dodecahedron facets.png|100px]]
|[[Slika:Third stellation of dodecahedron facets.png|100px]]
|}<noinclude>
== Zunanje povezave ==
* [http://mathworld.wolfram.com/GreatDodecahedron.html Veliki dodekaeder na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://mathworld.wolfram.com/GreatDodecahedron.html Stelacije dodekaedra] {{ikona en}}
* [http://gratrix.net/polyhedra/uniform/summary/ Uniformni poliedri] {{ikona en}}
[[Kategorija:Kepler-Poinsotovi poliedri]]
[[Kategorija:Pravilni poliedri]]
[[Kategorija:Poliederska stelacija]]
[[Kategorija:Toroidni poliedri]]
888hu05cw0qofduhkes5p600rpuyjce
Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov
0
337983
6761963
6748440
2026-10-07T22:57:25Z
Д.Ильин
115952
6761963
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov''' vsebuje uniformne in stelirane poliedre iz knjige ''Polyhedron Models'' (''Modeli poliedrov''), katere avtor je [[Magnus Wenninger]] (rojen 1919).
==[[Platonsko telo|Platonska telesa]] (pravilna) W1 do W5==
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! slika
! ime duala
! slika duala
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|slika oglišč]]<br>in [[Schläflijev simbol]]
! simetrijska grupa
! U#
! K#
! V
! E
! F
! vrsta stranskih ploskev
|-
| 1
| [[tetraeder]]
| [[Slika:tetrahedron.png|80px]]
| [[tetraeder]]
| [[Slika:tetrahedron.png|80px]]
| 3|2 3
| [[Slika:tetrahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,3}
| T<sub>d</sub>
| U01
| K06
| 4
| 6
| 4
| 4{3}
|-
| 2
| [[oktaeder]]
| [[Slika:octahedron.png|80px]]
| [[heksaeder]]
| [[Slika:hexahedron.png|80px]]
| 4|2 3
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,4}
| O<sub>h</sub>
| U05
| K10
| 6
| 12
| 8
| 8{3}
|-
| 3
| [[heksaeder]] (kocka)
| [[Slika:hexahedron.png|80px]]
| [[oktaeder]]
| [[Slika:octahedron.png|80px]]
| 3|2 4
| [[Slika:Cube vertfig svg.svg|80px]]<br>{4,3}
| O<sub>h</sub>
| U06
| K11
| 8
| 12
| 6
| 6{4}
|-
| 4
| [[ikozaeder]]
| [[Slika:icosahedron.png|80px]]
| [[dodekaeder]]
| [[Slika:dodecahedron.png|80px]]
| 5|2 3
| [[Slika:icosahedron vertfig.png|80px]]<br>{3,5}
| I<sub>h</sub>
| U22
| K27
| 12
| 30
| 20
| 20{3}
|-
| 5
| [[dodekaeder]]
| [[Slika:dodecahedron.png|80px]]
| [[ikozaeder]]
| [[Slika:icosahedron.png|80px]]
| 3|2 5
| [[Slika:dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>{5,3}
| I<sub>h</sub>
| U23
| K28
| 20
| 30
| 12
| 12{5}
|}
==[[Arhimedsko telo| Arhimedska telesa]] (polpravilna) W6 do W18==
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! slika
! ime duala
! slika duala
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfuguracija oglišča |slika oglišča]]
! simetrijska grupa
! U#
! K#
! V
! E
! F
! vrsta stranskih ploskev
|-
| 6
| [[prisekani tetraeder]]
| [[Slika:Truncated tetrahedron.png|80px]]
| [[triakisni tetraeder]] || [[Slika:triakis tetrahedron.png|80px|Triakis tetrahedron]]
| 2 3|3
| [[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.6.6
| T<sub>d</sub>
| U02
| K07
| 12
| 18
| 8
| 4{3} + 4{6}
|-
| 7
| [[prisekani oktaeder]]
| [[Slika:Truncated octahedron.png|80px]]
| [[tetrakisni heksaeder]]|| [[Slika:tetrakis cube.png|80px|Tetrakis hexahedron]]
| 2 4|3
| [[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.6
| O<sub>h</sub>
| U08
| K13
| 24
| 36
| 14
| 6{4} + 8{6}
|-
| 8
| [[prisekana kocka|prisekani heksaeder]]
| [[Slika:Truncated hexahedron.png|80px]]
| [[triakisni oktaeder]] || [[Slika:triakis octahedron.png|80px|Triakis octahedron]]
| 2 3|4
| [[Slika:Truncated cube vertfig.svg|80px]]<br>3.8.8
| O<sub>h</sub>
| U09
| K14
| 24
| 36
| 14
| 8{3} + 6{8}
|-
| 9
| [[prisekani ikozaeder]]
| [[Slika:Truncated icosahedron.png|80px]]
| [[pentakisni dodekaeder]] || [[Slika:pentakis dodecahedron.png|80px|Pentakis dodecahedron]]
| 2 5|3
| [[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.6.6
| I<sub>h</sub>
| U25
| K30
| 60
| 90
| 32
| 12{5} + 20{6}
|-
| 10
| [[prisekani dodekaeder]]
| [[Slika:Truncated dodecahedron.png|80px]]
| [[triakisni ikozaeder]] || [[Slika:triakis icosahedron.png|80px|Triakis icosahedron]]
| 2 3|5
| [[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.10.10
| I<sub>h</sub>
| U26
| K31
| 60
| 90
| 32
| 20{3} + 12{10}
|-
| 11
| [[kubootaeder]]
| [[Slika:Cuboctahedron.png|80px]]
| [[rombski dodekaeder]] || [[Slika:rhombic dodecahedron.png|80px|Rhombic dodecahedron]]
| 2|3 4
| [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.3.4
| O<sub>h</sub>
| U07
| K12
| 12
| 24
| 14
| 8{3} + 6{4}
|-
| 12
| [[ikozododekaeder]]
| [[Slika:Icosidodecahedron.png|80px]]
| [[rombski triakontaeder]] || [[Slika:rhombic triacontahedron.png|80px|Rhombic triacontahedron]]
| 2|3 5
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.5.3.5
| I<sub>h</sub>
| U24
| K29
| 30
| 60
| 32
| 20{3} + 12{5}
|-
| 13
| [[mali rombokubooktaeder]]
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron.png|80px]]
| [[deltoidni ikozitetraeder]]|| [[Slika:Strombic icositetrahedron.png|80px|Deltoidal icositetrahedron]]
| 3 4|2
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.4.4
| O<sub>h</sub>
| U10
| K15
| 24
| 48
| 26
| 8{3}+(6+12){4}
|-
| 14
| [[mali rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| [[deltoidni heksekontaeder]] || [[Slika:Strombic hexecontahedron.png|80px|Deltoidal hexecontahedron]]
| 3 5|2
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.5.4
| I<sub>h</sub>
| U27
| K32
| 60
| 120
| 62
| 20{3} + 30{4} + 12{5}
|-
| 15
| [[veliki rombikubooktaeder]]<br>(rombiprisekani kubooktaeder)<br>(prisekanikubooktaeder)
| [[Slika:Great rhombicuboctahedron.png|80px]]
| [[disdiakisni dodekaeder]]|| [[Slika:disdyakis dodecahedron.png|80px|Disdyakis dodecahedron]]
| 2 3 4|
| [[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.8
| O<sub>h</sub>
| U11
| K16
| 48
| 72
| 26
| 12{4} + 8{6} + 6{8}
|-
| 16
| [[veliki rombiikozidodekaeder]]<br>(rombiprisekaniikozidodekaeder)<br>(prisekani ikozidodekaeder)
|[[Slika:Great rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| [[disdiakisni triakontaeder]]|| [[Slika:disdyakis triacontahedron.png|80px|Disdyakis triacontahedron]]
| 2 3 5|
| [[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.10
| I<sub>h</sub>
| U28
| K33
| 120
| 180
| 62
| 30{4} + 20{6} + 12{10}
|-
| 17
| [[prirezana kocka]]
| [[Slika:Snub hexahedron.png|80px]]
| [[pentagonalni ikozitetraeder]] || [[Slika:pentagonal icositetrahedron.png|80px|Pentagonal icositetrahedron]]
| |2 3 4
| [[Slika:Snub cube vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.4
| O
| U12
| K17
| 24
| 60
| 38
| (8 + 24){3} + 6{4}
|-
| 18
| [[prirezani dodekaeder]]
| [[Slika:Snub dodecahedron ccw.png|80px]]
| [[pentagonalni heksekontaeder]] || [[Slika:Pentagonal_hexecontahedron.png|80px|Pentagonal hexecontahedron]]
| |2 3 5
| [[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.5
| I
| U29
| K34
| 60
| 150
| 92
| (20 + 60){3} + 12{5}
|}
==[[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]] (pravilni [[zvezdni polieder|zvezdni poliedri]]) W20, W21, W22 in W41==
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! slika
! dualno ime
! dualna slika
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|slika oglišča]]<br>in [[Schläflijev simbol]]
! simetrijska grupa
! U#
! K#
! V
! E
! F
! vrsta facete
|-
| 20
| [[mali stelirani dodekaeder]]
| [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|80px]]
| [[veliki dodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecahedron.png|80px]]
| 5|2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>
| [[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,5}
| I<sub>h</sub>
| U34
| K39
| 12
| 30
| 12
| 12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
| 21
| [[veliki dodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecahedron.png|80px]]
| [[mali stelirani dodekaeder]]
| [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|80px]]
| <sup>5</sup>/<sub>2</sub>|2 5
| [[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{5,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
| I<sub>h</sub>
| U35
| K40
| 12
| 30
| 12
| 12{5}
|-
| 22
| [[veliki stelirani dodekaeder]]
| [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|80px]]
| [[veliki ikozaeder]]
| [[Slika:Great icosahedron.png|80px]]
| 3|2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>
| [[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,3}
| I<sub>h</sub>
| U52
| K57
| 20
| 30
| 12
| 12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
| 41
| [[veliki ikozaeder]]<br>(16. Stelacija ikozaedra)
| [[Slika:Great icosahedron.png|80px]]
| [[veliki stelirani dodekaeder]]
| [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|80px]]
| <sup>5</sup>/<sub>2</sub>|2 3
| [[Slika:Great icosahedron vertfig.png|80px]]<br>{3,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
| I<sub>h</sub>
| U53
| K58
| 12
| 30
| 20
| 20{3}
|}
<small>Pojasnila:
* U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80)
* K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 – K80)
V je število oglišč
E je število robov
F je število stranskih ploskev
</small>
== Stelacije: modeli W19 do W66==
=== Stelacije oktaedra ===
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! grupa simetrije
! slika
! facete
|-
| 2
| [[oktaeder]]<br>(pravilni)
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of octahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of octahedron facets.svg|100px]]
|-
| 19
| [[stelirani oktaeder]]<br>(zgrajen iz dveh tetraedrov)
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of octahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Stellation of octahedron facets.svg|100px]]
|}
=== Stelacije dodekaedra ===
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! simetrijska grupa
! slika
! facete
|-
| 5
| [[dodekaeder]] (pravilni)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron facets.svg|100px]]
|-
| 20
| [[mali stelirani dodekaeder]] (regular)<br>(prva stelacija dodekaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of dodecahedron.svg|100px]]
| [[Slika:First stellation of dodecahedron facets.svg|100px]]
|-
| 21
| [[veliki dodekaeder]] (regular)<br>(druga stelacija dodekaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Second stellation of dodecahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Second stellation of dodecahedron facets.svg|100px]]
|-
| 22
| [[veliki zvezdni dodekaeder]] (pravilni)<br>(tretja stelacija dodekaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Third stellation of dodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of dodecahedron facets.svg|100px]]
|}
=== Stelacije ikozaedra ===
{| class="wikitable" width=640
! zap. štev.
! ime
! grupa simetrije
! slika
! facete
|-
| 4
| [[ikozaeder]] (pravilni)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of icosahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 23
| [[sestav petih oktaedrov]]<br>(prva sestavljena stelacija ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:First compound stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:First compound stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 24
| [[sestav petih tetraedrov]]<br>(druga sestavljena stelacija ikozaedra)
| I
| [[Slika:Second compound stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second compound stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 25
| [[sestav desetih tetraedrov]]<br>(tretja sestavljena stelacija ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Third compound stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Third compound stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 26
| [[mali triambski ikozaeder]]<br>(prva stelacija ikozaedra)<br>(''triakisni ikozaeder'')
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 27
| [[druga stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Second stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 28
| [[izkopani dodekaeder]]<br>(tretja stelacija ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Third stellation of icosahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Third stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 29
| [[četrta stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fourth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 30
| [[peta stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fifth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fifth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 31
| [[šesta stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Sixth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Sixth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 32
| [[sedma stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Seventh stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Seventh stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 33
| [[osma stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Eighth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Wenninger I8 stellation facets.svg|100px]]
|-
| 34
| deveta stelacija ikozaedra<br>[[veliki triambski ikozaeder]]<br>
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Ninth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Ninth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 35
| [[deseta stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Tenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Tenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 36
| [[enajsta stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Eleventh stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Eleventh stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 37
| [[dvanajsta stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Twelfth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Twelfth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 38
| [[trinajsta stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 39
| [[štirinajska stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 40
| [[petnajsta stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 41
| [[veliki ikozaeder]] (pravilni)<br>(šestnajsta stelacija ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron facets.svg|100px]]
|-
| 42
| [[končna stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|}
=== Stelacije kubooktaedra ===
{| class="wikitable" width=720
! zap.štev
! ime
! grupa simetrije
! slika
! facete (oktaederske ravnine)
! facete (ravnine kocke)
|-
| 11
| [[kubooktaeder]] (pravilni)
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|-
| 43
| [[sestav kocke in oktaedra]]<br>(prva stelacija kubooktaedra)
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of cuboctahedron.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|-
| 44
| [[druga stelacija kubooktaedra]]
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Second stellation of cuboctahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|-
| 45
| [[tretja stelacija kubooktaedra]]
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Third stellation of cuboctahedron.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|-
| 46
| [[četrta stelacija kubooktaedra]]
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|}
=== Stelacije ikozidodekaedra ===
{| class="wikitable" width=720
! zap. štev.
! ime
! simetrijska grupa
! slika
! facete (ikozaederske ravnine)
! facete (dodekaederske ravnine)
|-
| 12
| [[ikozidodekaeder]]<br>(pravilni)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 47
| (prva stelacija ikozidodekaedra)<br>[[sestav dodekaedra in ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 48
| [[druga stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 49
| [[tretja stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 50
| [[četrta stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav malega steliranega dodekaedra<br>in triakisnega ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 51
| [[peta stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav malega steliranega dodekaedra<br>in petih oktaedrov)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 52
| [[šesta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 53
| [[sedma stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 54
| [[osma stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav petih tetraedrov<br>in velikega dodekaedra)
| I
| [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 55
| [[deveta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 56
| [[deseta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 57
| [[enajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 58
| [[dvanajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 59
| [[trinajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 60
| [[štirinajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 61
| [[sestav velikega steliranega dodekaedra in velikega ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 62
| [[petnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 63
| [[šestnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 64
| [[sedemnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 65
| [[osemnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 66
| [[devetnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|}
== Uniformna nekonveksna telesa W67 do W119==
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! slika
! dualno ime
! dualna slika
! [[Wythoffov simbol]]
! [[slika oglišč]]
! simetrijska grupa
! U#
! K#
! V
! E
! F
! vrste stranskih ploskev
|-
||67||[[tetrahemiheksaeder]]||[[Slika:Tetrahemihexahedron.png|80px]]||[[tetrahemiheksakron]]||[[Slika:Tetrahemihexacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3|2||[[Slika:Tetrahemihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.4.3||T<sub>d</sub>||U04||K09||6||12||7||4{3}+3{4}
|-
||68||[[oktahemioktaeder]]||[[Slika:Octahemioctahedron.png|80px]]||[[oktahemioktakron]]||[[Slika:Hexahemioctacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3|3||[[Slika:Octahemioctahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.6.3||O<sub>h</sub>||U03||K08||12||24||12||8{3}+4{6}
|-
||69||[[mali kubikubooktaeder]]||[[Slika:Small cubicuboctahedron.png|80px]]||[[mali heksakronski ikozitetraeder]]||[[Slika:DU13 small hexacronic icositetrahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>4|4||[[Slika:Small cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br>8.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.8.4||O<sub>h</sub>||U13||K18||24||48||20||8{3}+6{4}+6{8}
|-
||70||[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]||[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|80px]]||[[mali triambski ikozaeder]]||[[Slika:DU30 small triambic icosahedron.png|80px]]||3|<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3)<sup>3</sup>||I<sub>h</sub>||U30||K35||20||60||32||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||71||[[mali ikozikozidodekaeder]]||[[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali ikozakronskihexekontaeder]]||[[Slika:DU31 small icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3|3||[[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.6.3||I<sub>h</sub>||U31||K36||60||120||52||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+20{6}
|-
||72||[[mali dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali dodekakronski hexekontaeder]]||[[Slika:DU33 small dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>5|5||[[Slika:Small dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.10.5</TD>||I<sub>h</sub>||U33||K38||60||120||44||20{3}+12{5}+12{10}
|-
||73||[[dodekadodekaeder]]||[[Slika:Dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji rombski triakontaeder]]||[[Slika:DU36 medial rhombic triacontahedron.png|80px]]||2|<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5||[[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.5)<sup>2</sup>||I<sub>h</sub>||U36||K41||30||60||24||12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||74||[[mali rombidodekaeder]]||[[Slika:Small rhombidodecahedron.png|80px]]||[[mali rombidodekakron]]||[[Slika:DU39 small rhombidodecacron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5|||[[Slika:Small rhombidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.4.<sup>10</sup>/<sub>9</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||I<sub>h</sub>||U39||K44||60||120||42||30{4}+12{10}
|-
||75||[[prisekani veliki dodekaeder]]||[[Slika:Great truncated dodecahedron.png|80px]]||[[mali stelapentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU37 small stellapentakisdodecahedron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>|5||[[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.10.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U37||K42||60||90||24||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{10}
|-
||76||[[rombidodekadodekaeder]]||[[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji deltoidni heksekontaeder]]||[[Slika:DU38 medial trapezoidal hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5|2||[[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.4.5||I<sub>h</sub>||U38||K43||60||120||54||30{4}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||77||[[veliki kubikubooktaeder]]||[[Slika:Great cubicuboctahedron.png|80px]]||[[veliki heksakroničniikozitetraeder]]||[[Slika:DU14 great hexacronic icositetrahedron.png|80px]]||3 4|<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.4||O<sub>h</sub>||U14||K19||24||48||20||8{3}+6{4}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||78||[[kubohemioktaeder]]||[[Slika:Cubohemioctahedron.png|80px]]||[[heksahemioktakron]]||[[Slika:Hexahemioctacron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>4|3||[[Slika:Cubohemioctahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.6.4||O<sub>h</sub>||U15||K20||12||24||10||6{4}+4{6}
|-
||79||[[kubiprisekanikoboooktaeder]]<br>(kuboprisekani kubooktaeder)||[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|80px]]||[[tetradiakisni heksaeder]]||[[Slika:DU16 tetradyakishexahedron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>3 4|||[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.6.8||O<sub>h</sub>||U16||K21||48||72||20||8{6}+6{8}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||80||[[Ditrigonal dodecadodecahedron]]||[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji triambski ikozaeder]]||[[Slika:DU41 medial triambic icosahedron.png|80px]]||3|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>5||[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.5)<sup>3</sup>||I<sub>h</sub>||U41||K46||20||60||24||12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>
|-
||81||[[veliki ditrigonalnidodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ditrigonalni dodekakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU42 great ditrigonal dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||3 5|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.5||I<sub>h</sub>||U42||K47||60||120||44||20{3}+12{5}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||82||[[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali ditrigonalni dodekakronični helsekontaeder]]||[[Slika:DU43 Small ditrigonal dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3|5||[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.10.3||I<sub>h</sub>||U43||K48||60||120||44||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{10}
|-
||83||[[ikozidodekaeder]]||[[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji izakronski heksekontaeder]]||[[Slika:DU44 medial icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5|3||[[Slika:Icosidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.5||I<sub>h</sub>||U44||K49||60||120||44||12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
|-
||84||[[ikoziprisekanidodekadodekaeder]]<br>(ikozidokekaprisekani ikozidodekaeder)||[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|80px]]||[[tridiakisni ikozaeder]]||[[Slika:DU45 tridyakisicosahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3 5|||[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.6.10||I<sub>h</sub>||U45||K50||120||180||44||20{6}+12{10}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||85||[[nekoveksni veliki rombikubooktaeder]]<br>(kvazirombokubooktaeder)||[[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|80px]]||[[veliki deltoidni ikozitetraeder]]||[[Slika:DU17 great strombic icositetrahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>4|2||[[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.4.4||O<sub>h</sub>||U17||K22||24||48||26||8{3}+(6+12){4}
|-
||86||[[mali rombiheksaeder]]||[[Slika:Small rhombihexahedron.png|80px]]||[[mali rombiheksakron]]||[[Slika:DU18 small rhombihexacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>2 4|||[[Slika:Small rhombihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.8.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.8||O<sub>h</sub>||U18||K23||24||48||18||12{4}+6{8}
|-
||87||[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki triambskiikozaeder]]||[[Slika:DU47 great triambic icosahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>|3 5||[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(5.3.5.3.5.3)/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U47||K52||20||60||32||20{3}+12{5}
|-
||88||[[veliki ikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ikozakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU48 great icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>5|3||[[Slika:Great icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.6.5||I<sub>h</sub>||U48||K53||60||120||52||20{3}+12{5}+20{6}
|-
||89||[[mali ikozihemidodekaeder]]||[[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|80px]]||[[mali ikozihemidodekakron]]||[[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3|5||[[Slika:Small icosihemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.10.3||I<sub>h</sub>||U49||K54||30||60||26||20{3}+6{10}
|-
||90||[[mali dodeciikozaeder]]||[[Slika:Small dodecicosahedron.png|80px]]||[[mali dodeciikozakron]]||[[Slika:DU50 small dodecicosacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3 5|||[[Slika:Small dodecicosahedron vertfig.png|80px]]<br>10.6.<sup>10</sup>/<sub>9</sub>.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>||I<sub>h</sub>||U50||K55||60||120||32||20{6}+12{10}
|-
||91||[[mali dodekahemidodekaeder]]||[[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|80px]]||[[mali dodekahemidodekakron]]||[[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>4</sub>5|5||[[Slika:Small dodecahemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>5</sup>/<sub>4</sub>.10.5||I<sub>h</sub>||U51||K56||30||60||18||12{5}+6{10}
|-
||92||[[stelirani prisekani heksaeder]]<br>(kvaziprisekani heksaeder)||[[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|80px]]||[[veliki trikisni oktaeder]]||[[Slika:DU19 great triakisoctahedron.png|80px]]||2 3|<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.3||O<sub>h</sub>||U19||K24||24||36||14||8{3}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||93||[[veliki prisekani kubooktaeder]]<br>(kvaziprisekani kubooktaeder)||[[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|80px]]||[[veliki disdiakisnidodekaeder]]||[[Slika:DU20 great disdyakisdodecahedron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>2 3|||[[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.4.6||O<sub>h</sub>||U20||K25||48||72||26||12{4}+8{6}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||94||[[veliki ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki rombski triakontaeder]]||[[Slika:DU54 great rhombic triacontahedron.png|80px]]||2|<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3)<sup>2</sup>||I<sub>h</sub>||U54||K59||30||60||32||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||95||[[prisekani veliki ikozaeder]]||[[Slika:Great truncated icosahedron.png|80px]]||[[veliki stelapentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU55 great stellapentakisdodecahedron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>|3||[[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U55||K60||60||90||32||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+20{6}
|-
||96||[[rombiikozaeder]]||[[Slika:Rhombicosahedron.png|80px]]||[[Rhombicosacron]]||[[Slika:DU56 rhombicosacron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3|||[[Slika:Rhombicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.4.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||I<sub>h</sub>||U56||K61||60||120||50||30{4}+20{6}
|-
||97||[[mali stelirani prisekani dodekaeder]]<br>(kvaziprisekani mali stelirani dodekaeder)||[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU58 great pentakisdodecahedron.png|80px]]||2 5|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.5||I<sub>h</sub>||U58||K63||60||90||24||12{5}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||98||[[prisekani dodekadodekaeder]]<br>(kvaziprisekani dodekaeder)||[[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji disdiakisni triakontaeder]]||[[Slika:DU59 medial disdyakistriacontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 5|||[[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.4.10||I<sub>h</sub>||U59||K64||120||180||54||30{4}+12{10}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||99||[[veliki dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU61 great dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U61||K66||60||120||44||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub> }
|-
||100||[[Small dodecahemicosahedron]]||[[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|80px]]||[[mali dodekahemiikozakron]]||[[Slika:Small dodecahemicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>|3||[[Slika:Small dodecahemicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U62||K67||30||60||22||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+10{6}
|-
||101||[[veliki dodeciikozieder]]||[[Slika:Great dodecicosahedron.png|80px]]||[[veliki dodecikosakron]]||[[Slika:DU63 great dodecicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>3|||[[Slika:Great dodecicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>.<sup>10</sup>/<sub>7</sub>||I<sub>h</sub>||U63||K68||60||120||32||20{6}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||102||[[veliki dodekahemiikozaeder]]||[[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|80px]]||[[veliki dodekahemikosakron]]||[[Slika:Small dodecahemicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>4</sub>5|3||[[Slika:Great dodecahemicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>4</sub>.6.5||I<sub>h</sub>||U65||K70||30||60||22||12{5}+10{6}
|-
||103||[[veliki rombiheksaeder]]||[[Slika:Great rhombihexahedron.png|80px]]||[[veliki rombiheksakron]]||[[Slika:DU21 great rhombihexacron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub><sup>3</sup>/<sub>2</sub>2|||[[Slika:Great rhombihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.<sup>8</sup>/<sub>5</sub>||O<sub>h</sub>||U21||K26||24||48||18||12{4}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||104||[[veliki stelirani prisekani dodekaeder]]<br>(kvazoprisekani veliki stelirani dodekaeder)||[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|80px]]||[[veliki triakisni ikozaeder]]||[[Slika:DU66 great triakisicosahedron.png|80px]]||2 3|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U66||K71||60||90||32||20{3}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||105||[[nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder]]<br>(kvazirombiikozidodekaeder)||[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki deltoidni heksekontaeder]]||[[Slika:DU67 great strombic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3|2||[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.4.3||I<sub>h</sub>||U67||K72||60||120||62||20{3}+30{4}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||106||[[veliki ikozihemidodekaeder]]||[[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ikozihemidodekakron]]||[[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|80px]]||3 3|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great icosihemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U71||K76||30||60||26||20{3}+6{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||107||[[veliki dodekahemidodekaeder]]]||[[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekahemidodekakron]]||[[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great dodecahemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U70||K75||30||60||18||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+6{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||108||[[veliki prisekaniikozidodekaeder]]<br>(veliki kvaziprisekani ikozidodekaeder)||[[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki disdiakisnitriakontaeder]]||[[Slika:DU68 great disdyakistriacontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 3|||[[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.4.6||I<sub>h</sub>||U68||K73||120||180||62||30{4}+20{6}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||109||[[veliki rombidodekaeder]]||[[Slika:Great rhombidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekakron]]||[[Slika:DU73 great rhombidodecacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>2|||[[Slika:Great rhombidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>7</sub>||I<sub>h</sub>||U73||K78||60||120||42||30{4}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||110||[[mali prirezaniikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Small snub icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali heksagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU32 small hexagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3 3||[[Slika:Small snub icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U32||K37||60||180||112||(40+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||111||[[prirezani dodekadodekaeder]]||[[Slika:Snub dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU40 medial pentagonal hexecontahedron.png|80px]]|||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5||[[Slika:Snub dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3.5||I||U40||K45||60||150||84||60{3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||112||[[prirezani ikozidodekadodekaeder]]||[[Slika:Snub icosidodecadodecahedron.png|80px]]||[[Medial hexagonal hexecontahedron]]||[[Slika:DU46 medial hexagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3 5||[[Slika:Snub icosidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.5.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||I||U46||K51||60||180||104||(20+6){3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||113||[[veliki obrnjeni prirezani ikozododekaeder]]||[[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki obrnjeni pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU69 great inverted pentagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 3||[[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||I||U69||K74||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||114||[[obrnjeni prirezani dodekadokekaeder]]||[[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji obrnjeni pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU60 medial inverted pentagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 5||[[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.3.3.5||I||U60||K65||60||150||84||60{3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||115||[[veliki prirezani dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki heksagonalniheksekontaeder]]||[[Slika:DU64 great hexagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3.3||I||U64||K69||60||180||104||(20+60){3}+(12+12){<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||116||[[veliki prirezani ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great snub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU57 great pentagonal hexecontahedron (2).png|80px]]|||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Great snub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I||U57||K62||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||117||[[veliki retroprirezani ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentagramski heksekontaeder]]||[[Slika:DU74 great pentagrammic hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>2||[[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>)/<sub>2</sub>||I||U74||K79||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||118||[[mali retroprirezani ikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali heksegramski heksekontaeder]]||[[Slika:DU72 small hexagrammic hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(3.3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>)/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U72||K77||180||60||112||(40+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||119||[[veliki dirombiikozidodekaeder]]||[[Slika:Great dirhombicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dirombiikozidodekakron]]||[[Slika:Great_dirhombicosidodecacron.png|80px]]|||<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>3<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Great dirhombicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><SMALL>(4.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.4.3.4.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>)/<sub>2</sub></SMALL>||I<sub>h</sub>||U75||K80||60||240||124||40{3}+60{4}+24{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|}
* W# pomeni številko, ki jo je uporabil [[Američani|ameriški]] matematik [[Magnus J. Wenninger]] (rojen 1919)
:za različne oblike poliedrov z oznakami W001 - W119
** 1 -18 za 5 konveksnih pravilnih in 13 konveksnih poliedrov polpravilnih
** 20 – 22, 41 za 4 nekonveksne pravilne poliedre
** 19 – 66 za specialnih 48 stelacij (nepravilni niso v tem seznamu)
** 67 – 119 za 53 nekonveksnih uniformnih poliedrov
* U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80)
* K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 – K80)
V je število oglišč
E je število robov
F je število stranskih ploskev
</small>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.software3d.com/Stella.php Stella navigator po poliedrih] {{ikona en}}
* [http://www.steelpillow.com/polyhedra/index.htm Guyjeva stran za poliedre] {{ikona en}}
* [http://bulatov.org/polyhedra/stellation_applet/ Aplet stelacij poliedrov Vladimirja Bulatova] {{ikona en}}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Poliedri]]
[[kategorija:Stelacija poliedrov]]
[[Kategorija:Matematični seznami]]
[[Kategorija:Matematične knjige]]
nrhx1f304gn50zxwfxmstkbjko9bz3c
6761973
6761963
2026-10-08T00:45:58Z
Д.Ильин
115952
6761973
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov''' vsebuje uniformne in stelirane poliedre iz knjige ''Polyhedron Models'' (''Modeli poliedrov''), katere avtor je [[Magnus Wenninger]] (rojen 1919).
==[[Platonsko telo|Platonska telesa]] (pravilna) W1 do W5==
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! slika
! ime duala
! slika duala
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|slika oglišč]]<br>in [[Schläflijev simbol]]
! simetrijska grupa
! U#
! K#
! V
! E
! F
! vrsta stranskih ploskev
|-
| 1
| [[tetraeder]]
| [[Slika:tetrahedron.png|80px]]
| [[tetraeder]]
| [[Slika:tetrahedron.png|80px]]
| 3|2 3
| [[Slika:tetrahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,3}
| T<sub>d</sub>
| U01
| K06
| 4
| 6
| 4
| 4{3}
|-
| 2
| [[oktaeder]]
| [[Slika:octahedron.png|80px]]
| [[heksaeder]]
| [[Slika:hexahedron.png|80px]]
| 4|2 3
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,4}
| O<sub>h</sub>
| U05
| K10
| 6
| 12
| 8
| 8{3}
|-
| 3
| [[heksaeder]] (kocka)
| [[Slika:hexahedron.png|80px]]
| [[oktaeder]]
| [[Slika:octahedron.png|80px]]
| 3|2 4
| [[Slika:Cube vertfig svg.svg|80px]]<br>{4,3}
| O<sub>h</sub>
| U06
| K11
| 8
| 12
| 6
| 6{4}
|-
| 4
| [[ikozaeder]]
| [[Slika:icosahedron.png|80px]]
| [[dodekaeder]]
| [[Slika:dodecahedron.png|80px]]
| 5|2 3
| [[Slika:icosahedron vertfig.png|80px]]<br>{3,5}
| I<sub>h</sub>
| U22
| K27
| 12
| 30
| 20
| 20{3}
|-
| 5
| [[dodekaeder]]
| [[Slika:dodecahedron.png|80px]]
| [[ikozaeder]]
| [[Slika:icosahedron.png|80px]]
| 3|2 5
| [[Slika:dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{5,3}
| I<sub>h</sub>
| U23
| K28
| 20
| 30
| 12
| 12{5}
|}
==[[Arhimedsko telo| Arhimedska telesa]] (polpravilna) W6 do W18==
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! slika
! ime duala
! slika duala
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfuguracija oglišča |slika oglišča]]
! simetrijska grupa
! U#
! K#
! V
! E
! F
! vrsta stranskih ploskev
|-
| 6
| [[prisekani tetraeder]]
| [[Slika:Truncated tetrahedron.png|80px]]
| [[triakisni tetraeder]] || [[Slika:triakis tetrahedron.png|80px|Triakis tetrahedron]]
| 2 3|3
| [[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.6.6
| T<sub>d</sub>
| U02
| K07
| 12
| 18
| 8
| 4{3} + 4{6}
|-
| 7
| [[prisekani oktaeder]]
| [[Slika:Truncated octahedron.png|80px]]
| [[tetrakisni heksaeder]]|| [[Slika:tetrakis cube.png|80px|Tetrakis hexahedron]]
| 2 4|3
| [[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.6
| O<sub>h</sub>
| U08
| K13
| 24
| 36
| 14
| 6{4} + 8{6}
|-
| 8
| [[prisekana kocka|prisekani heksaeder]]
| [[Slika:Truncated hexahedron.png|80px]]
| [[triakisni oktaeder]] || [[Slika:triakis octahedron.png|80px|Triakis octahedron]]
| 2 3|4
| [[Slika:Truncated cube vertfig.svg|80px]]<br>3.8.8
| O<sub>h</sub>
| U09
| K14
| 24
| 36
| 14
| 8{3} + 6{8}
|-
| 9
| [[prisekani ikozaeder]]
| [[Slika:Truncated icosahedron.png|80px]]
| [[pentakisni dodekaeder]] || [[Slika:pentakis dodecahedron.png|80px|Pentakis dodecahedron]]
| 2 5|3
| [[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.6.6
| I<sub>h</sub>
| U25
| K30
| 60
| 90
| 32
| 12{5} + 20{6}
|-
| 10
| [[prisekani dodekaeder]]
| [[Slika:Truncated dodecahedron.png|80px]]
| [[triakisni ikozaeder]] || [[Slika:triakis icosahedron.png|80px|Triakis icosahedron]]
| 2 3|5
| [[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.10.10
| I<sub>h</sub>
| U26
| K31
| 60
| 90
| 32
| 20{3} + 12{10}
|-
| 11
| [[kubootaeder]]
| [[Slika:Cuboctahedron.png|80px]]
| [[rombski dodekaeder]] || [[Slika:rhombic dodecahedron.png|80px|Rhombic dodecahedron]]
| 2|3 4
| [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.3.4
| O<sub>h</sub>
| U07
| K12
| 12
| 24
| 14
| 8{3} + 6{4}
|-
| 12
| [[ikozododekaeder]]
| [[Slika:Icosidodecahedron.png|80px]]
| [[rombski triakontaeder]] || [[Slika:rhombic triacontahedron.png|80px|Rhombic triacontahedron]]
| 2|3 5
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.5.3.5
| I<sub>h</sub>
| U24
| K29
| 30
| 60
| 32
| 20{3} + 12{5}
|-
| 13
| [[mali rombokubooktaeder]]
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron.png|80px]]
| [[deltoidni ikozitetraeder]]|| [[Slika:Strombic icositetrahedron.png|80px|Deltoidal icositetrahedron]]
| 3 4|2
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.4.4
| O<sub>h</sub>
| U10
| K15
| 24
| 48
| 26
| 8{3}+(6+12){4}
|-
| 14
| [[mali rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| [[deltoidni heksekontaeder]] || [[Slika:Strombic hexecontahedron.png|80px|Deltoidal hexecontahedron]]
| 3 5|2
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.5.4
| I<sub>h</sub>
| U27
| K32
| 60
| 120
| 62
| 20{3} + 30{4} + 12{5}
|-
| 15
| [[veliki rombikubooktaeder]]<br>(rombiprisekani kubooktaeder)<br>(prisekanikubooktaeder)
| [[Slika:Great rhombicuboctahedron.png|80px]]
| [[disdiakisni dodekaeder]]|| [[Slika:disdyakis dodecahedron.png|80px|Disdyakis dodecahedron]]
| 2 3 4|
| [[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.8
| O<sub>h</sub>
| U11
| K16
| 48
| 72
| 26
| 12{4} + 8{6} + 6{8}
|-
| 16
| [[veliki rombiikozidodekaeder]]<br>(rombiprisekaniikozidodekaeder)<br>(prisekani ikozidodekaeder)
|[[Slika:Great rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| [[disdiakisni triakontaeder]]|| [[Slika:disdyakis triacontahedron.png|80px|Disdyakis triacontahedron]]
| 2 3 5|
| [[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.10
| I<sub>h</sub>
| U28
| K33
| 120
| 180
| 62
| 30{4} + 20{6} + 12{10}
|-
| 17
| [[prirezana kocka]]
| [[Slika:Snub hexahedron.png|80px]]
| [[pentagonalni ikozitetraeder]] || [[Slika:pentagonal icositetrahedron.png|80px|Pentagonal icositetrahedron]]
| |2 3 4
| [[Slika:Snub cube vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.4
| O
| U12
| K17
| 24
| 60
| 38
| (8 + 24){3} + 6{4}
|-
| 18
| [[prirezani dodekaeder]]
| [[Slika:Snub dodecahedron ccw.png|80px]]
| [[pentagonalni heksekontaeder]] || [[Slika:Pentagonal_hexecontahedron.png|80px|Pentagonal hexecontahedron]]
| |2 3 5
| [[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.5
| I
| U29
| K34
| 60
| 150
| 92
| (20 + 60){3} + 12{5}
|}
==[[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]] (pravilni [[zvezdni polieder|zvezdni poliedri]]) W20, W21, W22 in W41==
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! slika
! dualno ime
! dualna slika
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|slika oglišča]]<br>in [[Schläflijev simbol]]
! simetrijska grupa
! U#
! K#
! V
! E
! F
! vrsta facete
|-
| 20
| [[mali stelirani dodekaeder]]
| [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|80px]]
| [[veliki dodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecahedron.png|80px]]
| 5|2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>
| [[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,5}
| I<sub>h</sub>
| U34
| K39
| 12
| 30
| 12
| 12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
| 21
| [[veliki dodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecahedron.png|80px]]
| [[mali stelirani dodekaeder]]
| [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|80px]]
| <sup>5</sup>/<sub>2</sub>|2 5
| [[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{5,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
| I<sub>h</sub>
| U35
| K40
| 12
| 30
| 12
| 12{5}
|-
| 22
| [[veliki stelirani dodekaeder]]
| [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|80px]]
| [[veliki ikozaeder]]
| [[Slika:Great icosahedron.png|80px]]
| 3|2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>
| [[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,3}
| I<sub>h</sub>
| U52
| K57
| 20
| 30
| 12
| 12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
| 41
| [[veliki ikozaeder]]<br>(16. Stelacija ikozaedra)
| [[Slika:Great icosahedron.png|80px]]
| [[veliki stelirani dodekaeder]]
| [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|80px]]
| <sup>5</sup>/<sub>2</sub>|2 3
| [[Slika:Great icosahedron vertfig.png|80px]]<br>{3,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
| I<sub>h</sub>
| U53
| K58
| 12
| 30
| 20
| 20{3}
|}
<small>Pojasnila:
* U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80)
* K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 – K80)
V je število oglišč
E je število robov
F je število stranskih ploskev
</small>
== Stelacije: modeli W19 do W66==
=== Stelacije oktaedra ===
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! grupa simetrije
! slika
! facete
|-
| 2
| [[oktaeder]]<br>(pravilni)
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of octahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of octahedron facets.svg|100px]]
|-
| 19
| [[stelirani oktaeder]]<br>(zgrajen iz dveh tetraedrov)
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of octahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Stellation of octahedron facets.svg|100px]]
|}
=== Stelacije dodekaedra ===
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! simetrijska grupa
! slika
! facete
|-
| 5
| [[dodekaeder]] (pravilni)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron facets.svg|100px]]
|-
| 20
| [[mali stelirani dodekaeder]] (regular)<br>(prva stelacija dodekaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of dodecahedron.svg|100px]]
| [[Slika:First stellation of dodecahedron facets.svg|100px]]
|-
| 21
| [[veliki dodekaeder]] (regular)<br>(druga stelacija dodekaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Second stellation of dodecahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Second stellation of dodecahedron facets.svg|100px]]
|-
| 22
| [[veliki zvezdni dodekaeder]] (pravilni)<br>(tretja stelacija dodekaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Third stellation of dodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of dodecahedron facets.svg|100px]]
|}
=== Stelacije ikozaedra ===
{| class="wikitable" width=640
! zap. štev.
! ime
! grupa simetrije
! slika
! facete
|-
| 4
| [[ikozaeder]] (pravilni)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of icosahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 23
| [[sestav petih oktaedrov]]<br>(prva sestavljena stelacija ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:First compound stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:First compound stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 24
| [[sestav petih tetraedrov]]<br>(druga sestavljena stelacija ikozaedra)
| I
| [[Slika:Second compound stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second compound stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 25
| [[sestav desetih tetraedrov]]<br>(tretja sestavljena stelacija ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Third compound stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Third compound stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 26
| [[mali triambski ikozaeder]]<br>(prva stelacija ikozaedra)<br>(''triakisni ikozaeder'')
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 27
| [[druga stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Second stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 28
| [[izkopani dodekaeder]]<br>(tretja stelacija ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Third stellation of icosahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Third stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 29
| [[četrta stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fourth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 30
| [[peta stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fifth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fifth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 31
| [[šesta stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Sixth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Sixth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 32
| [[sedma stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Seventh stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Seventh stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 33
| [[osma stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Eighth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Wenninger I8 stellation facets.svg|100px]]
|-
| 34
| deveta stelacija ikozaedra<br>[[veliki triambski ikozaeder]]<br>
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Ninth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Ninth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 35
| [[deseta stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Tenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Tenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 36
| [[enajsta stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Eleventh stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Eleventh stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 37
| [[dvanajsta stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Twelfth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Twelfth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 38
| [[trinajsta stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 39
| [[štirinajska stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 40
| [[petnajsta stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 41
| [[veliki ikozaeder]] (pravilni)<br>(šestnajsta stelacija ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron facets.svg|100px]]
|-
| 42
| [[končna stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|}
=== Stelacije kubooktaedra ===
{| class="wikitable" width=720
! zap.štev
! ime
! grupa simetrije
! slika
! facete (oktaederske ravnine)
! facete (ravnine kocke)
|-
| 11
| [[kubooktaeder]] (pravilni)
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|-
| 43
| [[sestav kocke in oktaedra]]<br>(prva stelacija kubooktaedra)
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of cuboctahedron.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|-
| 44
| [[druga stelacija kubooktaedra]]
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Second stellation of cuboctahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|-
| 45
| [[tretja stelacija kubooktaedra]]
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Third stellation of cuboctahedron.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|-
| 46
| [[četrta stelacija kubooktaedra]]
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|}
=== Stelacije ikozidodekaedra ===
{| class="wikitable" width=720
! zap. štev.
! ime
! simetrijska grupa
! slika
! facete (ikozaederske ravnine)
! facete (dodekaederske ravnine)
|-
| 12
| [[ikozidodekaeder]]<br>(pravilni)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 47
| (prva stelacija ikozidodekaedra)<br>[[sestav dodekaedra in ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 48
| [[druga stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 49
| [[tretja stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 50
| [[četrta stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav malega steliranega dodekaedra<br>in triakisnega ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 51
| [[peta stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav malega steliranega dodekaedra<br>in petih oktaedrov)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 52
| [[šesta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 53
| [[sedma stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 54
| [[osma stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav petih tetraedrov<br>in velikega dodekaedra)
| I
| [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 55
| [[deveta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 56
| [[deseta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 57
| [[enajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 58
| [[dvanajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 59
| [[trinajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 60
| [[štirinajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 61
| [[sestav velikega steliranega dodekaedra in velikega ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 62
| [[petnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 63
| [[šestnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 64
| [[sedemnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 65
| [[osemnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 66
| [[devetnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|}
== Uniformna nekonveksna telesa W67 do W119==
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! slika
! dualno ime
! dualna slika
! [[Wythoffov simbol]]
! [[slika oglišč]]
! simetrijska grupa
! U#
! K#
! V
! E
! F
! vrste stranskih ploskev
|-
||67||[[tetrahemiheksaeder]]||[[Slika:Tetrahemihexahedron.png|80px]]||[[tetrahemiheksakron]]||[[Slika:Tetrahemihexacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3|2||[[Slika:Tetrahemihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.4.3||T<sub>d</sub>||U04||K09||6||12||7||4{3}+3{4}
|-
||68||[[oktahemioktaeder]]||[[Slika:Octahemioctahedron.png|80px]]||[[oktahemioktakron]]||[[Slika:Hexahemioctacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3|3||[[Slika:Octahemioctahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.6.3||O<sub>h</sub>||U03||K08||12||24||12||8{3}+4{6}
|-
||69||[[mali kubikubooktaeder]]||[[Slika:Small cubicuboctahedron.png|80px]]||[[mali heksakronski ikozitetraeder]]||[[Slika:DU13 small hexacronic icositetrahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>4|4||[[Slika:Small cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br>8.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.8.4||O<sub>h</sub>||U13||K18||24||48||20||8{3}+6{4}+6{8}
|-
||70||[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]||[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|80px]]||[[mali triambski ikozaeder]]||[[Slika:DU30 small triambic icosahedron.png|80px]]||3|<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3)<sup>3</sup>||I<sub>h</sub>||U30||K35||20||60||32||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||71||[[mali ikozikozidodekaeder]]||[[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali ikozakronskihexekontaeder]]||[[Slika:DU31 small icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3|3||[[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.6.3||I<sub>h</sub>||U31||K36||60||120||52||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+20{6}
|-
||72||[[mali dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali dodekakronski hexekontaeder]]||[[Slika:DU33 small dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>5|5||[[Slika:Small dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.10.5</TD>||I<sub>h</sub>||U33||K38||60||120||44||20{3}+12{5}+12{10}
|-
||73||[[dodekadodekaeder]]||[[Slika:Dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji rombski triakontaeder]]||[[Slika:DU36 medial rhombic triacontahedron.png|80px]]||2|<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5||[[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.5)<sup>2</sup>||I<sub>h</sub>||U36||K41||30||60||24||12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||74||[[mali rombidodekaeder]]||[[Slika:Small rhombidodecahedron.png|80px]]||[[mali rombidodekakron]]||[[Slika:DU39 small rhombidodecacron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5|||[[Slika:Small rhombidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.4.<sup>10</sup>/<sub>9</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||I<sub>h</sub>||U39||K44||60||120||42||30{4}+12{10}
|-
||75||[[prisekani veliki dodekaeder]]||[[Slika:Great truncated dodecahedron.png|80px]]||[[mali stelapentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU37 small stellapentakisdodecahedron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>|5||[[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.10.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U37||K42||60||90||24||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{10}
|-
||76||[[rombidodekadodekaeder]]||[[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji deltoidni heksekontaeder]]||[[Slika:DU38 medial trapezoidal hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5|2||[[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.4.5||I<sub>h</sub>||U38||K43||60||120||54||30{4}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||77||[[veliki kubikubooktaeder]]||[[Slika:Great cubicuboctahedron.png|80px]]||[[veliki heksakroničniikozitetraeder]]||[[Slika:DU14 great hexacronic icositetrahedron.png|80px]]||3 4|<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.4||O<sub>h</sub>||U14||K19||24||48||20||8{3}+6{4}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||78||[[kubohemioktaeder]]||[[Slika:Cubohemioctahedron.png|80px]]||[[heksahemioktakron]]||[[Slika:Hexahemioctacron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>4|3||[[Slika:Cubohemioctahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.6.4||O<sub>h</sub>||U15||K20||12||24||10||6{4}+4{6}
|-
||79||[[kubiprisekanikoboooktaeder]]<br>(kuboprisekani kubooktaeder)||[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|80px]]||[[tetradiakisni heksaeder]]||[[Slika:DU16 tetradyakishexahedron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>3 4|||[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.6.8||O<sub>h</sub>||U16||K21||48||72||20||8{6}+6{8}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||80||[[Ditrigonal dodecadodecahedron]]||[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji triambski ikozaeder]]||[[Slika:DU41 medial triambic icosahedron.png|80px]]||3|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>5||[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.5)<sup>3</sup>||I<sub>h</sub>||U41||K46||20||60||24||12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>
|-
||81||[[veliki ditrigonalnidodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ditrigonalni dodekakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU42 great ditrigonal dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||3 5|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.5||I<sub>h</sub>||U42||K47||60||120||44||20{3}+12{5}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||82||[[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali ditrigonalni dodekakronični helsekontaeder]]||[[Slika:DU43 Small ditrigonal dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3|5||[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.10.3||I<sub>h</sub>||U43||K48||60||120||44||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{10}
|-
||83||[[ikozidodekaeder]]||[[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji izakronski heksekontaeder]]||[[Slika:DU44 medial icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5|3||[[Slika:Icosidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.5||I<sub>h</sub>||U44||K49||60||120||44||12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
|-
||84||[[ikoziprisekanidodekadodekaeder]]<br>(ikozidokekaprisekani ikozidodekaeder)||[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|80px]]||[[tridiakisni ikozaeder]]||[[Slika:DU45 tridyakisicosahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3 5|||[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.6.10||I<sub>h</sub>||U45||K50||120||180||44||20{6}+12{10}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||85||[[nekoveksni veliki rombikubooktaeder]]<br>(kvazirombokubooktaeder)||[[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|80px]]||[[veliki deltoidni ikozitetraeder]]||[[Slika:DU17 great strombic icositetrahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>4|2||[[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.4.4||O<sub>h</sub>||U17||K22||24||48||26||8{3}+(6+12){4}
|-
||86||[[mali rombiheksaeder]]||[[Slika:Small rhombihexahedron.png|80px]]||[[mali rombiheksakron]]||[[Slika:DU18 small rhombihexacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>2 4|||[[Slika:Small rhombihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.8.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.8||O<sub>h</sub>||U18||K23||24||48||18||12{4}+6{8}
|-
||87||[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki triambskiikozaeder]]||[[Slika:DU47 great triambic icosahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>|3 5||[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(5.3.5.3.5.3)/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U47||K52||20||60||32||20{3}+12{5}
|-
||88||[[veliki ikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ikozakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU48 great icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>5|3||[[Slika:Great icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.6.5||I<sub>h</sub>||U48||K53||60||120||52||20{3}+12{5}+20{6}
|-
||89||[[mali ikozihemidodekaeder]]||[[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|80px]]||[[mali ikozihemidodekakron]]||[[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3|5||[[Slika:Small icosihemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.10.3||I<sub>h</sub>||U49||K54||30||60||26||20{3}+6{10}
|-
||90||[[mali dodeciikozaeder]]||[[Slika:Small dodecicosahedron.png|80px]]||[[mali dodeciikozakron]]||[[Slika:DU50 small dodecicosacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3 5|||[[Slika:Small dodecicosahedron vertfig.png|80px]]<br>10.6.<sup>10</sup>/<sub>9</sub>.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>||I<sub>h</sub>||U50||K55||60||120||32||20{6}+12{10}
|-
||91||[[mali dodekahemidodekaeder]]||[[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|80px]]||[[mali dodekahemidodekakron]]||[[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>4</sub>5|5||[[Slika:Small dodecahemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>5</sup>/<sub>4</sub>.10.5||I<sub>h</sub>||U51||K56||30||60||18||12{5}+6{10}
|-
||92||[[stelirani prisekani heksaeder]]<br>(kvaziprisekani heksaeder)||[[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|80px]]||[[veliki trikisni oktaeder]]||[[Slika:DU19 great triakisoctahedron.png|80px]]||2 3|<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.3||O<sub>h</sub>||U19||K24||24||36||14||8{3}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||93||[[veliki prisekani kubooktaeder]]<br>(kvaziprisekani kubooktaeder)||[[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|80px]]||[[veliki disdiakisnidodekaeder]]||[[Slika:DU20 great disdyakisdodecahedron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>2 3|||[[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.4.6||O<sub>h</sub>||U20||K25||48||72||26||12{4}+8{6}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||94||[[veliki ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki rombski triakontaeder]]||[[Slika:DU54 great rhombic triacontahedron.png|80px]]||2|<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3)<sup>2</sup>||I<sub>h</sub>||U54||K59||30||60||32||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||95||[[prisekani veliki ikozaeder]]||[[Slika:Great truncated icosahedron.png|80px]]||[[veliki stelapentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU55 great stellapentakisdodecahedron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>|3||[[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U55||K60||60||90||32||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+20{6}
|-
||96||[[rombiikozaeder]]||[[Slika:Rhombicosahedron.png|80px]]||[[Rhombicosacron]]||[[Slika:DU56 rhombicosacron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3|||[[Slika:Rhombicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.4.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||I<sub>h</sub>||U56||K61||60||120||50||30{4}+20{6}
|-
||97||[[mali stelirani prisekani dodekaeder]]<br>(kvaziprisekani mali stelirani dodekaeder)||[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU58 great pentakisdodecahedron.png|80px]]||2 5|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.5||I<sub>h</sub>||U58||K63||60||90||24||12{5}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||98||[[prisekani dodekadodekaeder]]<br>(kvaziprisekani dodekaeder)||[[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji disdiakisni triakontaeder]]||[[Slika:DU59 medial disdyakistriacontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 5|||[[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.4.10||I<sub>h</sub>||U59||K64||120||180||54||30{4}+12{10}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||99||[[veliki dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU61 great dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U61||K66||60||120||44||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub> }
|-
||100||[[Small dodecahemicosahedron]]||[[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|80px]]||[[mali dodekahemiikozakron]]||[[Slika:Small dodecahemicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>|3||[[Slika:Small dodecahemicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U62||K67||30||60||22||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+10{6}
|-
||101||[[veliki dodeciikozieder]]||[[Slika:Great dodecicosahedron.png|80px]]||[[veliki dodecikosakron]]||[[Slika:DU63 great dodecicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>3|||[[Slika:Great dodecicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>.<sup>10</sup>/<sub>7</sub>||I<sub>h</sub>||U63||K68||60||120||32||20{6}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||102||[[veliki dodekahemiikozaeder]]||[[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|80px]]||[[veliki dodekahemikosakron]]||[[Slika:Small dodecahemicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>4</sub>5|3||[[Slika:Great dodecahemicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>4</sub>.6.5||I<sub>h</sub>||U65||K70||30||60||22||12{5}+10{6}
|-
||103||[[veliki rombiheksaeder]]||[[Slika:Great rhombihexahedron.png|80px]]||[[veliki rombiheksakron]]||[[Slika:DU21 great rhombihexacron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub><sup>3</sup>/<sub>2</sub>2|||[[Slika:Great rhombihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.<sup>8</sup>/<sub>5</sub>||O<sub>h</sub>||U21||K26||24||48||18||12{4}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||104||[[veliki stelirani prisekani dodekaeder]]<br>(kvazoprisekani veliki stelirani dodekaeder)||[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|80px]]||[[veliki triakisni ikozaeder]]||[[Slika:DU66 great triakisicosahedron.png|80px]]||2 3|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U66||K71||60||90||32||20{3}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||105||[[nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder]]<br>(kvazirombiikozidodekaeder)||[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki deltoidni heksekontaeder]]||[[Slika:DU67 great strombic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3|2||[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.4.3||I<sub>h</sub>||U67||K72||60||120||62||20{3}+30{4}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||106||[[veliki ikozihemidodekaeder]]||[[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ikozihemidodekakron]]||[[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|80px]]||3 3|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great icosihemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U71||K76||30||60||26||20{3}+6{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||107||[[veliki dodekahemidodekaeder]]]||[[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekahemidodekakron]]||[[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great dodecahemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U70||K75||30||60||18||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+6{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||108||[[veliki prisekaniikozidodekaeder]]<br>(veliki kvaziprisekani ikozidodekaeder)||[[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki disdiakisnitriakontaeder]]||[[Slika:DU68 great disdyakistriacontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 3|||[[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.4.6||I<sub>h</sub>||U68||K73||120||180||62||30{4}+20{6}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||109||[[veliki rombidodekaeder]]||[[Slika:Great rhombidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekakron]]||[[Slika:DU73 great rhombidodecacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>2|||[[Slika:Great rhombidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>7</sub>||I<sub>h</sub>||U73||K78||60||120||42||30{4}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||110||[[mali prirezaniikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Small snub icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali heksagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU32 small hexagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3 3||[[Slika:Small snub icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U32||K37||60||180||112||(40+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||111||[[prirezani dodekadodekaeder]]||[[Slika:Snub dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU40 medial pentagonal hexecontahedron.png|80px]]|||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5||[[Slika:Snub dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3.5||I||U40||K45||60||150||84||60{3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||112||[[prirezani ikozidodekadodekaeder]]||[[Slika:Snub icosidodecadodecahedron.png|80px]]||[[Medial hexagonal hexecontahedron]]||[[Slika:DU46 medial hexagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3 5||[[Slika:Snub icosidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.5.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||I||U46||K51||60||180||104||(20+6){3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||113||[[veliki obrnjeni prirezani ikozododekaeder]]||[[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki obrnjeni pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU69 great inverted pentagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 3||[[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||I||U69||K74||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||114||[[obrnjeni prirezani dodekadokekaeder]]||[[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji obrnjeni pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU60 medial inverted pentagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 5||[[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.3.3.5||I||U60||K65||60||150||84||60{3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||115||[[veliki prirezani dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki heksagonalniheksekontaeder]]||[[Slika:DU64 great hexagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3.3||I||U64||K69||60||180||104||(20+60){3}+(12+12){<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||116||[[veliki prirezani ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great snub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU57 great pentagonal hexecontahedron (2).png|80px]]|||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Great snub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I||U57||K62||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||117||[[veliki retroprirezani ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentagramski heksekontaeder]]||[[Slika:DU74 great pentagrammic hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>2||[[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>)/<sub>2</sub>||I||U74||K79||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||118||[[mali retroprirezani ikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali heksegramski heksekontaeder]]||[[Slika:DU72 small hexagrammic hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(3.3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>)/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U72||K77||180||60||112||(40+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||119||[[veliki dirombiikozidodekaeder]]||[[Slika:Great dirhombicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dirombiikozidodekakron]]||[[Slika:Great_dirhombicosidodecacron.png|80px]]|||<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>3<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Great dirhombicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><SMALL>(4.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.4.3.4.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>)/<sub>2</sub></SMALL>||I<sub>h</sub>||U75||K80||60||240||124||40{3}+60{4}+24{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|}
* W# pomeni številko, ki jo je uporabil [[Američani|ameriški]] matematik [[Magnus J. Wenninger]] (rojen 1919)
:za različne oblike poliedrov z oznakami W001 - W119
** 1 -18 za 5 konveksnih pravilnih in 13 konveksnih poliedrov polpravilnih
** 20 – 22, 41 za 4 nekonveksne pravilne poliedre
** 19 – 66 za specialnih 48 stelacij (nepravilni niso v tem seznamu)
** 67 – 119 za 53 nekonveksnih uniformnih poliedrov
* U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80)
* K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 – K80)
V je število oglišč
E je število robov
F je število stranskih ploskev
</small>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.software3d.com/Stella.php Stella navigator po poliedrih] {{ikona en}}
* [http://www.steelpillow.com/polyhedra/index.htm Guyjeva stran za poliedre] {{ikona en}}
* [http://bulatov.org/polyhedra/stellation_applet/ Aplet stelacij poliedrov Vladimirja Bulatova] {{ikona en}}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Poliedri]]
[[kategorija:Stelacija poliedrov]]
[[Kategorija:Matematični seznami]]
[[Kategorija:Matematične knjige]]
2vitswppeph9tuet1rckhqkmy1dq6lw
6761987
6761973
2026-10-08T05:08:40Z
Д.Ильин
115952
6761987
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov''' vsebuje uniformne in stelirane poliedre iz knjige ''Polyhedron Models'' (''Modeli poliedrov''), katere avtor je [[Magnus Wenninger]] (rojen 1919).
==[[Platonsko telo|Platonska telesa]] (pravilna) W1 do W5==
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! slika
! ime duala
! slika duala
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|slika oglišč]]<br>in [[Schläflijev simbol]]
! simetrijska grupa
! U#
! K#
! V
! E
! F
! vrsta stranskih ploskev
|-
| 1
| [[tetraeder]]
| [[Slika:tetrahedron.png|80px]]
| [[tetraeder]]
| [[Slika:tetrahedron.png|80px]]
| 3|2 3
| [[Slika:tetrahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,3}
| T<sub>d</sub>
| U01
| K06
| 4
| 6
| 4
| 4{3}
|-
| 2
| [[oktaeder]]
| [[Slika:octahedron.png|80px]]
| [[heksaeder]]
| [[Slika:hexahedron.png|80px]]
| 4|2 3
| [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,4}
| O<sub>h</sub>
| U05
| K10
| 6
| 12
| 8
| 8{3}
|-
| 3
| [[heksaeder]] (kocka)
| [[Slika:hexahedron.png|80px]]
| [[oktaeder]]
| [[Slika:octahedron.png|80px]]
| 3|2 4
| [[Slika:Cube vertfig svg.svg|80px]]<br>{4,3}
| O<sub>h</sub>
| U06
| K11
| 8
| 12
| 6
| 6{4}
|-
| 4
| [[ikozaeder]]
| [[Slika:icosahedron.png|80px]]
| [[dodekaeder]]
| [[Slika:dodecahedron.png|80px]]
| 5|2 3
| [[Slika:icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,5}
| I<sub>h</sub>
| U22
| K27
| 12
| 30
| 20
| 20{3}
|-
| 5
| [[dodekaeder]]
| [[Slika:dodecahedron.png|80px]]
| [[ikozaeder]]
| [[Slika:icosahedron.png|80px]]
| 3|2 5
| [[Slika:dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{5,3}
| I<sub>h</sub>
| U23
| K28
| 20
| 30
| 12
| 12{5}
|}
==[[Arhimedsko telo| Arhimedska telesa]] (polpravilna) W6 do W18==
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! slika
! ime duala
! slika duala
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfuguracija oglišča |slika oglišča]]
! simetrijska grupa
! U#
! K#
! V
! E
! F
! vrsta stranskih ploskev
|-
| 6
| [[prisekani tetraeder]]
| [[Slika:Truncated tetrahedron.png|80px]]
| [[triakisni tetraeder]] || [[Slika:triakis tetrahedron.png|80px|Triakis tetrahedron]]
| 2 3|3
| [[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.6.6
| T<sub>d</sub>
| U02
| K07
| 12
| 18
| 8
| 4{3} + 4{6}
|-
| 7
| [[prisekani oktaeder]]
| [[Slika:Truncated octahedron.png|80px]]
| [[tetrakisni heksaeder]]|| [[Slika:tetrakis cube.png|80px|Tetrakis hexahedron]]
| 2 4|3
| [[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.6
| O<sub>h</sub>
| U08
| K13
| 24
| 36
| 14
| 6{4} + 8{6}
|-
| 8
| [[prisekana kocka|prisekani heksaeder]]
| [[Slika:Truncated hexahedron.png|80px]]
| [[triakisni oktaeder]] || [[Slika:triakis octahedron.png|80px|Triakis octahedron]]
| 2 3|4
| [[Slika:Truncated cube vertfig.svg|80px]]<br>3.8.8
| O<sub>h</sub>
| U09
| K14
| 24
| 36
| 14
| 8{3} + 6{8}
|-
| 9
| [[prisekani ikozaeder]]
| [[Slika:Truncated icosahedron.png|80px]]
| [[pentakisni dodekaeder]] || [[Slika:pentakis dodecahedron.png|80px|Pentakis dodecahedron]]
| 2 5|3
| [[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.6.6
| I<sub>h</sub>
| U25
| K30
| 60
| 90
| 32
| 12{5} + 20{6}
|-
| 10
| [[prisekani dodekaeder]]
| [[Slika:Truncated dodecahedron.png|80px]]
| [[triakisni ikozaeder]] || [[Slika:triakis icosahedron.png|80px|Triakis icosahedron]]
| 2 3|5
| [[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.10.10
| I<sub>h</sub>
| U26
| K31
| 60
| 90
| 32
| 20{3} + 12{10}
|-
| 11
| [[kubootaeder]]
| [[Slika:Cuboctahedron.png|80px]]
| [[rombski dodekaeder]] || [[Slika:rhombic dodecahedron.png|80px|Rhombic dodecahedron]]
| 2|3 4
| [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.3.4
| O<sub>h</sub>
| U07
| K12
| 12
| 24
| 14
| 8{3} + 6{4}
|-
| 12
| [[ikozododekaeder]]
| [[Slika:Icosidodecahedron.png|80px]]
| [[rombski triakontaeder]] || [[Slika:rhombic triacontahedron.png|80px|Rhombic triacontahedron]]
| 2|3 5
| [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.5.3.5
| I<sub>h</sub>
| U24
| K29
| 30
| 60
| 32
| 20{3} + 12{5}
|-
| 13
| [[mali rombokubooktaeder]]
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron.png|80px]]
| [[deltoidni ikozitetraeder]]|| [[Slika:Strombic icositetrahedron.png|80px|Deltoidal icositetrahedron]]
| 3 4|2
| [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.4.4
| O<sub>h</sub>
| U10
| K15
| 24
| 48
| 26
| 8{3}+(6+12){4}
|-
| 14
| [[mali rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| [[deltoidni heksekontaeder]] || [[Slika:Strombic hexecontahedron.png|80px|Deltoidal hexecontahedron]]
| 3 5|2
| [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.5.4
| I<sub>h</sub>
| U27
| K32
| 60
| 120
| 62
| 20{3} + 30{4} + 12{5}
|-
| 15
| [[veliki rombikubooktaeder]]<br>(rombiprisekani kubooktaeder)<br>(prisekanikubooktaeder)
| [[Slika:Great rhombicuboctahedron.png|80px]]
| [[disdiakisni dodekaeder]]|| [[Slika:disdyakis dodecahedron.png|80px|Disdyakis dodecahedron]]
| 2 3 4|
| [[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.8
| O<sub>h</sub>
| U11
| K16
| 48
| 72
| 26
| 12{4} + 8{6} + 6{8}
|-
| 16
| [[veliki rombiikozidodekaeder]]<br>(rombiprisekaniikozidodekaeder)<br>(prisekani ikozidodekaeder)
|[[Slika:Great rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| [[disdiakisni triakontaeder]]|| [[Slika:disdyakis triacontahedron.png|80px|Disdyakis triacontahedron]]
| 2 3 5|
| [[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.10
| I<sub>h</sub>
| U28
| K33
| 120
| 180
| 62
| 30{4} + 20{6} + 12{10}
|-
| 17
| [[prirezana kocka]]
| [[Slika:Snub hexahedron.png|80px]]
| [[pentagonalni ikozitetraeder]] || [[Slika:pentagonal icositetrahedron.png|80px|Pentagonal icositetrahedron]]
| |2 3 4
| [[Slika:Snub cube vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.4
| O
| U12
| K17
| 24
| 60
| 38
| (8 + 24){3} + 6{4}
|-
| 18
| [[prirezani dodekaeder]]
| [[Slika:Snub dodecahedron ccw.png|80px]]
| [[pentagonalni heksekontaeder]] || [[Slika:Pentagonal_hexecontahedron.png|80px|Pentagonal hexecontahedron]]
| |2 3 5
| [[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.5
| I
| U29
| K34
| 60
| 150
| 92
| (20 + 60){3} + 12{5}
|}
==[[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]] (pravilni [[zvezdni polieder|zvezdni poliedri]]) W20, W21, W22 in W41==
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! slika
! dualno ime
! dualna slika
! [[Wythoffov simbol]]
! [[konfiguracija oglišča|slika oglišča]]<br>in [[Schläflijev simbol]]
! simetrijska grupa
! U#
! K#
! V
! E
! F
! vrsta facete
|-
| 20
| [[mali stelirani dodekaeder]]
| [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|80px]]
| [[veliki dodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecahedron.png|80px]]
| 5|2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>
| [[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,5}
| I<sub>h</sub>
| U34
| K39
| 12
| 30
| 12
| 12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
| 21
| [[veliki dodekaeder]]
| [[Slika:Great dodecahedron.png|80px]]
| [[mali stelirani dodekaeder]]
| [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|80px]]
| <sup>5</sup>/<sub>2</sub>|2 5
| [[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{5,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
| I<sub>h</sub>
| U35
| K40
| 12
| 30
| 12
| 12{5}
|-
| 22
| [[veliki stelirani dodekaeder]]
| [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|80px]]
| [[veliki ikozaeder]]
| [[Slika:Great icosahedron.png|80px]]
| 3|2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>
| [[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,3}
| I<sub>h</sub>
| U52
| K57
| 20
| 30
| 12
| 12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
| 41
| [[veliki ikozaeder]]<br>(16. Stelacija ikozaedra)
| [[Slika:Great icosahedron.png|80px]]
| [[veliki stelirani dodekaeder]]
| [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|80px]]
| <sup>5</sup>/<sub>2</sub>|2 3
| [[Slika:Great icosahedron vertfig.png|80px]]<br>{3,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
| I<sub>h</sub>
| U53
| K58
| 12
| 30
| 20
| 20{3}
|}
<small>Pojasnila:
* U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80)
* K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 – K80)
V je število oglišč
E je število robov
F je število stranskih ploskev
</small>
== Stelacije: modeli W19 do W66==
=== Stelacije oktaedra ===
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! grupa simetrije
! slika
! facete
|-
| 2
| [[oktaeder]]<br>(pravilni)
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of octahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of octahedron facets.svg|100px]]
|-
| 19
| [[stelirani oktaeder]]<br>(zgrajen iz dveh tetraedrov)
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of octahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Stellation of octahedron facets.svg|100px]]
|}
=== Stelacije dodekaedra ===
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! simetrijska grupa
! slika
! facete
|-
| 5
| [[dodekaeder]] (pravilni)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron facets.svg|100px]]
|-
| 20
| [[mali stelirani dodekaeder]] (regular)<br>(prva stelacija dodekaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of dodecahedron.svg|100px]]
| [[Slika:First stellation of dodecahedron facets.svg|100px]]
|-
| 21
| [[veliki dodekaeder]] (regular)<br>(druga stelacija dodekaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Second stellation of dodecahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Second stellation of dodecahedron facets.svg|100px]]
|-
| 22
| [[veliki zvezdni dodekaeder]] (pravilni)<br>(tretja stelacija dodekaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Third stellation of dodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of dodecahedron facets.svg|100px]]
|}
=== Stelacije ikozaedra ===
{| class="wikitable" width=640
! zap. štev.
! ime
! grupa simetrije
! slika
! facete
|-
| 4
| [[ikozaeder]] (pravilni)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of icosahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 23
| [[sestav petih oktaedrov]]<br>(prva sestavljena stelacija ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:First compound stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:First compound stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 24
| [[sestav petih tetraedrov]]<br>(druga sestavljena stelacija ikozaedra)
| I
| [[Slika:Second compound stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second compound stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 25
| [[sestav desetih tetraedrov]]<br>(tretja sestavljena stelacija ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Third compound stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Third compound stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 26
| [[mali triambski ikozaeder]]<br>(prva stelacija ikozaedra)<br>(''triakisni ikozaeder'')
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 27
| [[druga stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Second stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 28
| [[izkopani dodekaeder]]<br>(tretja stelacija ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Third stellation of icosahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Third stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 29
| [[četrta stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fourth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 30
| [[peta stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fifth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fifth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 31
| [[šesta stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Sixth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Sixth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 32
| [[sedma stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Seventh stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Seventh stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 33
| [[osma stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Eighth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Wenninger I8 stellation facets.svg|100px]]
|-
| 34
| deveta stelacija ikozaedra<br>[[veliki triambski ikozaeder]]<br>
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Ninth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Ninth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 35
| [[deseta stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Tenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Tenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 36
| [[enajsta stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Eleventh stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Eleventh stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 37
| [[dvanajsta stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Twelfth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Twelfth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 38
| [[trinajsta stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 39
| [[štirinajska stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 40
| [[petnajsta stelacija ikozaedra]]
| I
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|-
| 41
| [[veliki ikozaeder]] (pravilni)<br>(šestnajsta stelacija ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron facets.svg|100px]]
|-
| 42
| [[končna stelacija ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron.png|100px]]
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron facets.png|100px]]
|}
=== Stelacije kubooktaedra ===
{| class="wikitable" width=720
! zap.štev
! ime
! grupa simetrije
! slika
! facete (oktaederske ravnine)
! facete (ravnine kocke)
|-
| 11
| [[kubooktaeder]] (pravilni)
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron.svg|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|-
| 43
| [[sestav kocke in oktaedra]]<br>(prva stelacija kubooktaedra)
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of cuboctahedron.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|-
| 44
| [[druga stelacija kubooktaedra]]
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Second stellation of cuboctahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|-
| 45
| [[tretja stelacija kubooktaedra]]
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Third stellation of cuboctahedron.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|-
| 46
| [[četrta stelacija kubooktaedra]]
| O<sub>h</sub>
| [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]]
|}
=== Stelacije ikozidodekaedra ===
{| class="wikitable" width=720
! zap. štev.
! ime
! simetrijska grupa
! slika
! facete (ikozaederske ravnine)
! facete (dodekaederske ravnine)
|-
| 12
| [[ikozidodekaeder]]<br>(pravilni)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron trifacets.png|100px]]
| [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 47
| (prva stelacija ikozidodekaedra)<br>[[sestav dodekaedra in ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:First stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:First stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 48
| [[druga stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 49
| [[tretja stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 50
| [[četrta stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav malega steliranega dodekaedra<br>in triakisnega ikozaedra)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 51
| [[peta stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav malega steliranega dodekaedra<br>in petih oktaedrov)
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 52
| [[šesta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 53
| [[sedma stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 54
| [[osma stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav petih tetraedrov<br>in velikega dodekaedra)
| I
| [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 55
| [[deveta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 56
| [[deseta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 57
| [[enajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 58
| [[dvanajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 59
| [[trinajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 60
| [[štirinajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 61
| [[sestav velikega steliranega dodekaedra in velikega ikozaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 62
| [[petnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 63
| [[šestnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 64
| [[sedemnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 65
| [[osemnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|-
| 66
| [[devetnajsta stelacija ikozidodekaedra]]
| I<sub>h</sub>
| [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]]
| [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]]
| [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]]
|}
== Uniformna nekonveksna telesa W67 do W119==
{| class="wikitable"
! zap. štev.
! ime
! slika
! dualno ime
! dualna slika
! [[Wythoffov simbol]]
! [[slika oglišč]]
! simetrijska grupa
! U#
! K#
! V
! E
! F
! vrste stranskih ploskev
|-
||67||[[tetrahemiheksaeder]]||[[Slika:Tetrahemihexahedron.png|80px]]||[[tetrahemiheksakron]]||[[Slika:Tetrahemihexacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3|2||[[Slika:Tetrahemihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.4.3||T<sub>d</sub>||U04||K09||6||12||7||4{3}+3{4}
|-
||68||[[oktahemioktaeder]]||[[Slika:Octahemioctahedron.png|80px]]||[[oktahemioktakron]]||[[Slika:Hexahemioctacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3|3||[[Slika:Octahemioctahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.6.3||O<sub>h</sub>||U03||K08||12||24||12||8{3}+4{6}
|-
||69||[[mali kubikubooktaeder]]||[[Slika:Small cubicuboctahedron.png|80px]]||[[mali heksakronski ikozitetraeder]]||[[Slika:DU13 small hexacronic icositetrahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>4|4||[[Slika:Small cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br>8.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.8.4||O<sub>h</sub>||U13||K18||24||48||20||8{3}+6{4}+6{8}
|-
||70||[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]||[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|80px]]||[[mali triambski ikozaeder]]||[[Slika:DU30 small triambic icosahedron.png|80px]]||3|<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3)<sup>3</sup>||I<sub>h</sub>||U30||K35||20||60||32||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||71||[[mali ikozikozidodekaeder]]||[[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali ikozakronskihexekontaeder]]||[[Slika:DU31 small icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3|3||[[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.6.3||I<sub>h</sub>||U31||K36||60||120||52||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+20{6}
|-
||72||[[mali dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali dodekakronski hexekontaeder]]||[[Slika:DU33 small dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>5|5||[[Slika:Small dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.10.5</TD>||I<sub>h</sub>||U33||K38||60||120||44||20{3}+12{5}+12{10}
|-
||73||[[dodekadodekaeder]]||[[Slika:Dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji rombski triakontaeder]]||[[Slika:DU36 medial rhombic triacontahedron.png|80px]]||2|<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5||[[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.5)<sup>2</sup>||I<sub>h</sub>||U36||K41||30||60||24||12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||74||[[mali rombidodekaeder]]||[[Slika:Small rhombidodecahedron.png|80px]]||[[mali rombidodekakron]]||[[Slika:DU39 small rhombidodecacron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5|||[[Slika:Small rhombidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.4.<sup>10</sup>/<sub>9</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||I<sub>h</sub>||U39||K44||60||120||42||30{4}+12{10}
|-
||75||[[prisekani veliki dodekaeder]]||[[Slika:Great truncated dodecahedron.png|80px]]||[[mali stelapentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU37 small stellapentakisdodecahedron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>|5||[[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.10.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U37||K42||60||90||24||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{10}
|-
||76||[[rombidodekadodekaeder]]||[[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji deltoidni heksekontaeder]]||[[Slika:DU38 medial trapezoidal hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5|2||[[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.4.5||I<sub>h</sub>||U38||K43||60||120||54||30{4}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||77||[[veliki kubikubooktaeder]]||[[Slika:Great cubicuboctahedron.png|80px]]||[[veliki heksakroničniikozitetraeder]]||[[Slika:DU14 great hexacronic icositetrahedron.png|80px]]||3 4|<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.4||O<sub>h</sub>||U14||K19||24||48||20||8{3}+6{4}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||78||[[kubohemioktaeder]]||[[Slika:Cubohemioctahedron.png|80px]]||[[heksahemioktakron]]||[[Slika:Hexahemioctacron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>4|3||[[Slika:Cubohemioctahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.6.4||O<sub>h</sub>||U15||K20||12||24||10||6{4}+4{6}
|-
||79||[[kubiprisekanikoboooktaeder]]<br>(kuboprisekani kubooktaeder)||[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|80px]]||[[tetradiakisni heksaeder]]||[[Slika:DU16 tetradyakishexahedron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>3 4|||[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.6.8||O<sub>h</sub>||U16||K21||48||72||20||8{6}+6{8}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||80||[[Ditrigonal dodecadodecahedron]]||[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji triambski ikozaeder]]||[[Slika:DU41 medial triambic icosahedron.png|80px]]||3|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>5||[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.5)<sup>3</sup>||I<sub>h</sub>||U41||K46||20||60||24||12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>
|-
||81||[[veliki ditrigonalnidodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ditrigonalni dodekakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU42 great ditrigonal dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||3 5|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.5||I<sub>h</sub>||U42||K47||60||120||44||20{3}+12{5}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||82||[[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali ditrigonalni dodekakronični helsekontaeder]]||[[Slika:DU43 Small ditrigonal dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3|5||[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.10.3||I<sub>h</sub>||U43||K48||60||120||44||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{10}
|-
||83||[[ikozidodekaeder]]||[[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji izakronski heksekontaeder]]||[[Slika:DU44 medial icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5|3||[[Slika:Icosidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.5||I<sub>h</sub>||U44||K49||60||120||44||12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6}
|-
||84||[[ikoziprisekanidodekadodekaeder]]<br>(ikozidokekaprisekani ikozidodekaeder)||[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|80px]]||[[tridiakisni ikozaeder]]||[[Slika:DU45 tridyakisicosahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3 5|||[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.6.10||I<sub>h</sub>||U45||K50||120||180||44||20{6}+12{10}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||85||[[nekoveksni veliki rombikubooktaeder]]<br>(kvazirombokubooktaeder)||[[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|80px]]||[[veliki deltoidni ikozitetraeder]]||[[Slika:DU17 great strombic icositetrahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>4|2||[[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.4.4||O<sub>h</sub>||U17||K22||24||48||26||8{3}+(6+12){4}
|-
||86||[[mali rombiheksaeder]]||[[Slika:Small rhombihexahedron.png|80px]]||[[mali rombiheksakron]]||[[Slika:DU18 small rhombihexacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>2 4|||[[Slika:Small rhombihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.8.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.8||O<sub>h</sub>||U18||K23||24||48||18||12{4}+6{8}
|-
||87||[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki triambskiikozaeder]]||[[Slika:DU47 great triambic icosahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>|3 5||[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(5.3.5.3.5.3)/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U47||K52||20||60||32||20{3}+12{5}
|-
||88||[[veliki ikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ikozakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU48 great icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>5|3||[[Slika:Great icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.6.5||I<sub>h</sub>||U48||K53||60||120||52||20{3}+12{5}+20{6}
|-
||89||[[mali ikozihemidodekaeder]]||[[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|80px]]||[[mali ikozihemidodekakron]]||[[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3|5||[[Slika:Small icosihemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.10.3||I<sub>h</sub>||U49||K54||30||60||26||20{3}+6{10}
|-
||90||[[mali dodeciikozaeder]]||[[Slika:Small dodecicosahedron.png|80px]]||[[mali dodeciikozakron]]||[[Slika:DU50 small dodecicosacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3 5|||[[Slika:Small dodecicosahedron vertfig.png|80px]]<br>10.6.<sup>10</sup>/<sub>9</sub>.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>||I<sub>h</sub>||U50||K55||60||120||32||20{6}+12{10}
|-
||91||[[mali dodekahemidodekaeder]]||[[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|80px]]||[[mali dodekahemidodekakron]]||[[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>4</sub>5|5||[[Slika:Small dodecahemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>5</sup>/<sub>4</sub>.10.5||I<sub>h</sub>||U51||K56||30||60||18||12{5}+6{10}
|-
||92||[[stelirani prisekani heksaeder]]<br>(kvaziprisekani heksaeder)||[[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|80px]]||[[veliki trikisni oktaeder]]||[[Slika:DU19 great triakisoctahedron.png|80px]]||2 3|<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.3||O<sub>h</sub>||U19||K24||24||36||14||8{3}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||93||[[veliki prisekani kubooktaeder]]<br>(kvaziprisekani kubooktaeder)||[[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|80px]]||[[veliki disdiakisnidodekaeder]]||[[Slika:DU20 great disdyakisdodecahedron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>2 3|||[[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.4.6||O<sub>h</sub>||U20||K25||48||72||26||12{4}+8{6}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||94||[[veliki ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki rombski triakontaeder]]||[[Slika:DU54 great rhombic triacontahedron.png|80px]]||2|<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3)<sup>2</sup>||I<sub>h</sub>||U54||K59||30||60||32||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||95||[[prisekani veliki ikozaeder]]||[[Slika:Great truncated icosahedron.png|80px]]||[[veliki stelapentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU55 great stellapentakisdodecahedron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>|3||[[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U55||K60||60||90||32||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+20{6}
|-
||96||[[rombiikozaeder]]||[[Slika:Rhombicosahedron.png|80px]]||[[Rhombicosacron]]||[[Slika:DU56 rhombicosacron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3|||[[Slika:Rhombicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.4.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||I<sub>h</sub>||U56||K61||60||120||50||30{4}+20{6}
|-
||97||[[mali stelirani prisekani dodekaeder]]<br>(kvaziprisekani mali stelirani dodekaeder)||[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU58 great pentakisdodecahedron.png|80px]]||2 5|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.5||I<sub>h</sub>||U58||K63||60||90||24||12{5}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||98||[[prisekani dodekadodekaeder]]<br>(kvaziprisekani dodekaeder)||[[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji disdiakisni triakontaeder]]||[[Slika:DU59 medial disdyakistriacontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 5|||[[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.4.10||I<sub>h</sub>||U59||K64||120||180||54||30{4}+12{10}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||99||[[veliki dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU61 great dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U61||K66||60||120||44||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub> }
|-
||100||[[Small dodecahemicosahedron]]||[[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|80px]]||[[mali dodekahemiikozakron]]||[[Slika:Small dodecahemicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>|3||[[Slika:Small dodecahemicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U62||K67||30||60||22||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+10{6}
|-
||101||[[veliki dodeciikozieder]]||[[Slika:Great dodecicosahedron.png|80px]]||[[veliki dodecikosakron]]||[[Slika:DU63 great dodecicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>3|||[[Slika:Great dodecicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>.<sup>10</sup>/<sub>7</sub>||I<sub>h</sub>||U63||K68||60||120||32||20{6}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||102||[[veliki dodekahemiikozaeder]]||[[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|80px]]||[[veliki dodekahemikosakron]]||[[Slika:Small dodecahemicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>4</sub>5|3||[[Slika:Great dodecahemicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>4</sub>.6.5||I<sub>h</sub>||U65||K70||30||60||22||12{5}+10{6}
|-
||103||[[veliki rombiheksaeder]]||[[Slika:Great rhombihexahedron.png|80px]]||[[veliki rombiheksakron]]||[[Slika:DU21 great rhombihexacron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub><sup>3</sup>/<sub>2</sub>2|||[[Slika:Great rhombihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.<sup>8</sup>/<sub>5</sub>||O<sub>h</sub>||U21||K26||24||48||18||12{4}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||104||[[veliki stelirani prisekani dodekaeder]]<br>(kvazoprisekani veliki stelirani dodekaeder)||[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|80px]]||[[veliki triakisni ikozaeder]]||[[Slika:DU66 great triakisicosahedron.png|80px]]||2 3|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U66||K71||60||90||32||20{3}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||105||[[nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder]]<br>(kvazirombiikozidodekaeder)||[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki deltoidni heksekontaeder]]||[[Slika:DU67 great strombic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3|2||[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.4.3||I<sub>h</sub>||U67||K72||60||120||62||20{3}+30{4}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||106||[[veliki ikozihemidodekaeder]]||[[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ikozihemidodekakron]]||[[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|80px]]||3 3|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great icosihemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U71||K76||30||60||26||20{3}+6{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||107||[[veliki dodekahemidodekaeder]]]||[[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekahemidodekakron]]||[[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>|<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great dodecahemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U70||K75||30||60||18||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+6{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||108||[[veliki prisekaniikozidodekaeder]]<br>(veliki kvaziprisekani ikozidodekaeder)||[[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki disdiakisnitriakontaeder]]||[[Slika:DU68 great disdyakistriacontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 3|||[[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.4.6||I<sub>h</sub>||U68||K73||120||180||62||30{4}+20{6}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||109||[[veliki rombidodekaeder]]||[[Slika:Great rhombidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekakron]]||[[Slika:DU73 great rhombidodecacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>2|||[[Slika:Great rhombidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>7</sub>||I<sub>h</sub>||U73||K78||60||120||42||30{4}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>}
|-
||110||[[mali prirezaniikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Small snub icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali heksagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU32 small hexagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3 3||[[Slika:Small snub icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U32||K37||60||180||112||(40+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||111||[[prirezani dodekadodekaeder]]||[[Slika:Snub dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU40 medial pentagonal hexecontahedron.png|80px]]|||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5||[[Slika:Snub dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3.5||I||U40||K45||60||150||84||60{3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||112||[[prirezani ikozidodekadodekaeder]]||[[Slika:Snub icosidodecadodecahedron.png|80px]]||[[Medial hexagonal hexecontahedron]]||[[Slika:DU46 medial hexagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3 5||[[Slika:Snub icosidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.5.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||I||U46||K51||60||180||104||(20+6){3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||113||[[veliki obrnjeni prirezani ikozododekaeder]]||[[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki obrnjeni pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU69 great inverted pentagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 3||[[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||I||U69||K74||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||114||[[obrnjeni prirezani dodekadokekaeder]]||[[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji obrnjeni pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU60 medial inverted pentagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 5||[[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.3.3.5||I||U60||K65||60||150||84||60{3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||115||[[veliki prirezani dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki heksagonalniheksekontaeder]]||[[Slika:DU64 great hexagonal hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3.3||I||U64||K69||60||180||104||(20+60){3}+(12+12){<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||116||[[veliki prirezani ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great snub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU57 great pentagonal hexecontahedron (2).png|80px]]|||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Great snub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I||U57||K62||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||117||[[veliki retroprirezani ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentagramski heksekontaeder]]||[[Slika:DU74 great pentagrammic hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>2||[[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>)/<sub>2</sub>||I||U74||K79||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||118||[[mali retroprirezani ikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali heksegramski heksekontaeder]]||[[Slika:DU72 small hexagrammic hexecontahedron.png|80px]]|||<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(3.3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>)/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U72||K77||180||60||112||(40+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|-
||119||[[veliki dirombiikozidodekaeder]]||[[Slika:Great dirhombicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dirombiikozidodekakron]]||[[Slika:Great_dirhombicosidodecacron.png|80px]]|||<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>3<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Great dirhombicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><SMALL>(4.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.4.3.4.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>)/<sub>2</sub></SMALL>||I<sub>h</sub>||U75||K80||60||240||124||40{3}+60{4}+24{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}
|}
* W# pomeni številko, ki jo je uporabil [[Američani|ameriški]] matematik [[Magnus J. Wenninger]] (rojen 1919)
:za različne oblike poliedrov z oznakami W001 - W119
** 1 -18 za 5 konveksnih pravilnih in 13 konveksnih poliedrov polpravilnih
** 20 – 22, 41 za 4 nekonveksne pravilne poliedre
** 19 – 66 za specialnih 48 stelacij (nepravilni niso v tem seznamu)
** 67 – 119 za 53 nekonveksnih uniformnih poliedrov
* U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80)
* K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 – K80)
V je število oglišč
E je število robov
F je število stranskih ploskev
</small>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.software3d.com/Stella.php Stella navigator po poliedrih] {{ikona en}}
* [http://www.steelpillow.com/polyhedra/index.htm Guyjeva stran za poliedre] {{ikona en}}
* [http://bulatov.org/polyhedra/stellation_applet/ Aplet stelacij poliedrov Vladimirja Bulatova] {{ikona en}}
{{-}}
{{poliedri}}
[[Kategorija:Poliedri]]
[[kategorija:Stelacija poliedrov]]
[[Kategorija:Matematični seznami]]
[[Kategorija:Matematične knjige]]
fr04u0xbkqwbh4zh4oisytn71eefwqb
Primož Roglič
0
347252
6761804
6760379
2026-10-07T15:04:52Z
Sportomanokin
14776
/* Reprezentanca */
6761804
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Kolesar
| name = Primož Roglič
| image = <!-- WD -->
| nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref>
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
| height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref>
| weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref>
| currentteam = {{ct|BOH}}
| discipline = cesta
| role = kolesar
| ridertype = vsestranski
| amateuryears1 =
| amateurteam1 =
| proyears1 = 2013–2015
| proteam1 = {{ct|ADR|2013}}
| proyears2 = 2016–2023
| proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref>
| proyears3 = 2024–
| proteam3 = {{ct|BOH|2024a}}
| majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]'''
:{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]])
'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]])
: '''[[Dirka po Italiji]]'''
::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]])
::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]])
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}}
::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]])
::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]])
'''Enotedenske dirke'''
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021)
:[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022)
:{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024)
:[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025)
:{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023)
:{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]])
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017)
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019)
'''Enodnevne dirke'''
:'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020)
:[[Tre Valli Varesine]] (2019)
:[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023)
:[[Milano–Torino]] (2021)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016, 2026)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}}
'''Ostalo''' <br />
:Skupaj 75 tednov #1 na svetu
:UCI letna lestvica (2019, 2020)
:UCI Europe Tour (2019, 2020)
:[[Zlato kolo]] (2020)
| medaltemplates =
{{MedalCountry|{{SLO}}}}
{{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}}
{{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}}
{{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}}
{{MedalOlympic}}
{{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}}
{{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}}
{{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}}
}}
'''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]].
Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag.
Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]].
Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno.
Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu.
Primož Roglič in [[Tadej Pogačar]] sta edina kolesarja v zgodovini, ki sta zmagala na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, Rogliču v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]].
Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020).
Med letoma 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]].
== Kariera ==
=== Smučarski skoki ===
Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku.
Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom.
== Kolesarstvo ==
===<big>Adria Mobil (2013–2015)</big>===
Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti.
Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je dosegel prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu, in osvojil tretje mesto na [[Dirka po Sibiuju|Dirki po Sibiuju]]. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]].
===<big>Jumbo–Visma (2016–2023)</big>===
====<big>2016</big>====
Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]].
====<big>2017</big>====
Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru.
====<big>2018</big>====
Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji.
====<big>2019</big>====
Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja.
Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti.
Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini.
Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja.
====<big>2020</big>====
[[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]]
Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti.
Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije.
Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom.
Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki.
====<big>2021</big>====
sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]].
Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja.
Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu.
Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi.
Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu.
====<big>2022</big>====
Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom.
Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil.
Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni.
====<big>2023</big>====
[[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]]
Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela.
Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po 9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji.
Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom.
Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri.
Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom.
=== <big>BORA-hansgroe (2024-)</big> ===
==== <big>2024</big> ====
Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago.
Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti.
Naslednja dirka je znova bila Vuelta, kjer je startal kot glavni favorit. Dirko je dobro odprl z kronometrom, kjer je bil najboljši med favoriti. Rdečo majico je prevzel v 4.etapi, kjer je v sprintu v klanec, v zadnjih metrih prehitel Van Eetvelta, ki je prehitro začel proslavljati. Potem pa se je v 6. etapi zgodil preobrat. [[Ben O`Connor]] je po spektakularnem napadu i dnevnega pobega v cilj prišel z kar 6 minutami in pol prednosti pred glavnino in za 5 minut prevzel rdečo majico. Zdaj je moral Roglič v preostanku dirke to prednost stopiti, O`Connor pa ni slab hribolazec.<ref>{{Navedi splet|title=Rogličevi biki predali rdečo majico drznemu O'Connorju|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglicevi-biki-predali-rdeco-majico-drznemu-o-connorju/718685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. J. , To|last=G}}</ref>Roglič pa ga je že v 8 etapi na strmem zaključku z napadi zlomil in pobral etapno zma0go ter O`Connorju odščipnil skoraj minuto prednosti. Naslednjič je v 11. etapi na koncu pobegnil z skupinico favoritov in pridobil še 37 sekund.<ref>{{Navedi splet|title=Roglič izkoristil zadnji klanec in O'Connorju odščipnil 37 sekund|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglic-izkoristil-zadnji-klanec-in-o-connorju-odscipnil-37-sekund/719246|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To G. , T.|last=O}}</ref> Zdaj je zaostajal še dobre 3 minute. Veliko je ponovno pridobil v 13. etapi, kjer je na strmem zaključnem klancu strl vse favorite in proti O`Connorju pridobil skoraj 2 minuti ter spravil skupni zaostanek pod 2 minuti.<ref>{{Navedi splet|title=Juriš Rogliča, ki je za dve minuti zmanjšal zaostanek za rdečo majico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/juris-roglica-ki-je-za-dve-minuti-zmanjsal-zaostanek-za-rdeco-majico/719467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To|last=G}}</ref>Še 18 sekund je pridobil v 15. etapi. Zdaj je bilo samo še okoli minuto razlike med njima. V naslednji je dobil še 58 sekund in bil samo še 5 sekund zadaj. Odločil pa je v 19. etapi, kjer je z izjemnim ekipnim napadom pobegnil vsem favoritom in zanesljivo zmagal in prevzel rdečo majico.
Do konca sezone je nastopil še na nekaj enodnevnih dirkah, vendar ni dosegel vidnejšega rezultata. Sezono je končal kot 8. na [[UCI lestvica|UCI lestvici]].
'''<big>2025</big>'''
Začel je na [[Dirka po Algarveju|Dirki po Algarveju]], kjer je dirkal solidno in končal kot skupno 8. Nadaljeval je na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], kjer je pokazal da še vedno lahko dirka na najvišjem levelu. Zmagal je 4. etapo in se po času izenačil z [[Juan Ayuso|Juanom Ayusom]]. Ta ga je zaradi letečega cilja potem prehitel za 1 sekundo. Roglič je potem v 7. etapi presenetljivo pobegnil že 20km pred ciljem in uspel ubraniti slabih 20 sekund prednosti ter pobrati skupno zmago.
Nadaljeval je na 1. velikem cilju sezone, [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]. Začel je odlično saj se mu je na kronometru v 2. etapi zmaga izmaknila samo za 1 sekundo, je pa prevzel skupno vodstvo. Tega je naslednji dan izgubil proti sprinterju Pedersenu. Vodstvo je znova prevzel po 4 mestu v 1.gorski etapi s 4 sekundami prednosti pred Ayusom. Nato pa je vse šlo po zlu, ko je v makadamski 9.etapi padel in izgubil več kot minuto proti drugim favoritom ter bil vidno ranjen in z močnimi odrgninami<ref>{{Navedi splet|title=Van Aertu etapa, del Toru rožnata majica, Roglič izgubil več kot minuto proti Ayusu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/van-aertu-etapa-del-toru-roznata-majica-roglic-izgubil-vec-kot-minuto-proti-ayusu/746046|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Toni|last=Gruden}}</ref>. Nekaj sekund je pridobil na kronometru, toda nato je v 15. etapi ponovno izgubil veliko časa in naslednji dan je odstopil.
Čez nekaj časa je napovedal nastop na Dirki po Franciji. Nanjo je prišel nepopolno pripravljen in je skozi dirko dirkal dobro, ves čas je bil v deseterici in se je pred 19. etapo celo potegoval za stopničke. Nato pa je v zadnji gorski etapi povsem popustil in padel na 8. mesto. Proti koncu dirke je tudi zmeraj bolj bil v vlogi pomočnika Florianu Lipowitzu, ki je na koncu končal na odličnem 3. mestu.
Proti koncu sezone je ponovno nastopil na še nekaj enodnevnih dirkah. Edini večji rezultat je bilo 5.mesto na [[Dirka po Emiliji|Dirki po Emiliji.]]<ref>{{Navedi splet|title=Mehiški bikec del Toro premočen za Pidcocka, Roglič peti|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mehiski-bikec-del-toro-premocen-za-pidcocka-roglic-peti/759720|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=To|last=G}}</ref>
V tej sezoni se je videlo, da Roglič počasi izgublja svoj doslej neomajen status kapetana in enega najboljših kolesarjev na svetu ter počasi postaja bolj pomočnik za sotekmovalce v ekipi.
==Pomembnejša tekmovanja ==
=== Grand Tour ===
[[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]]
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| [[Dirka po Italiji 2016|58]]
| —
| —
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]'''
| —
| —
| —
| style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]'''
| —
| [[Dirka po Italiji 2025|DNF]]
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Franciji 2017|38]]
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]]
| —
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]'''
| [[Dirka po Franciji 2021|DNF]]
| [[Dirka po Franciji 2022|DNF]]
| —
| [[Dirka po Franciji 2024|DNF]]
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]]
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]'''
| [[Dirka po Španiji 2022|DNF]]
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]'''
| —
| style="background:silver;" |'''[[Dirka po Španiji 2026|2]]'''
|}
=== Velike enotedenske dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 15
| style="background:yellow;" |'''1'''
| —
| style="background:#ddf;" |10
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| 52
| style="background:#ddf;" |4
| 29
| style="background:dodgerblue;" |'''1'''
|style="background:#ddf;" |4
| —
| —
| style="background:dodgerblue;" |'''1'''
| —
| —
|style="background:#ddf;" |5
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| 44
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=3|NH
| —
| —
| style="background:white; border:2px solid green;" |'''1'''
| —
| style="background:white; border:2px solid green;" |'''1'''
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |5
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| style="background:#ddf;" |8
| —
| DNF
| —
| 16
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |'''3'''
| style="background:yellow;"|'''1'''
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| 18
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |8
|}
=== Enodnevne dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| —
| 67
| —
| —
| —
| —
| 17
| —
| —
| —
| 37
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| 13
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| 40
| 17
| style="background:#ddf;" |7
| —
| style="background:#ddf;" |4
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
| —
| 22
| —
|- style="background:#EEEEEE;"
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style="border-top-width:6px"|2013
! style="border-top-width:6px"|2014
! style="border-top-width:6px"|2015
! style="border-top-width:6px"|2016
! style="border-top-width:6px"|2017
! style="border-top-width:6px"|2018
! style="border-top-width:6px"|2019
! style="border-top-width:6px"|2020
! style="border-top-width:6px"|2021
! style="border-top-width:6px"|2022
! style="border-top-width:6px"|2023
! style="border-top-width:6px"|2024
! style="border-top-width:6px"|2025
! style="border-top-width:6px"|2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| 74
| 35
| 48
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| 66
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;"|NH
| 69
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C0C0C0;" |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| 21
| DNF
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| 22
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |7
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| DNF
| 5
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| DNF
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 22
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| style="background:#ddf;" |4
| style="color:#ccc;"|NR
| 13
| —
|}
=== Domača dirka ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px|Dirka
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| [[Dirka po Sloveniji 2013|15]]
| [[Dirka po Sloveniji 2014|25]]
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']]
| —
| —
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']]
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|}
=== Reprezentanca ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]]
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| 26
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| 28
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
| —
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| style="background:#ddf;" |10
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]]
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| 121
| 34
| DNF
| style="background:#ddf;"|6
| 48
| —
| —
| 64
| 11
| 21
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| 24
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| 12
| —
| —
| —
| —
| 12
| —
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |10
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| style="background:#ddf;" |7
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]]
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style="background:#ddf;"|10
| style="background:#ddf;"|4
| style="background:#ddf;"|7
| style="background:#ddf;"|5
| style="background:#ddf;"|5
| —
| style="background:#ddf;"|4
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;"|4
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
|}
== Odlikovanja ==
Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet
| title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref>
== Profesionalne zmage (92) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Leto
! scope="col" width=40px|Zmaga
! scope="col" width=250px|Dirka
! scope="col" width=100px| Opomba
! scope="col" width=135px| Serija
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2014
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015
| align=center style="border-top-width:6px"|2.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| style="border-top-width:6px"|2. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|3.
| align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|4.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|5.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|6.
| align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]]
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016
| align=center style="border-top-width:6px"|7.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT)
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|8.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017
| align=center style="border-top-width:6px"|9.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve'''
| style="border-top-width:6px"|'''Skupno'''
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|11.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|12.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|13.
| align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer
| 1. etapa (prolog)
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018
| align=center style="border-top-width:6px"|15.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style="border-top-width:6px"|3. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|16.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|18.
| align=left| {{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|4. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|5. etapa (ITT)
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019
| align=center style="border-top-width:6px"|23.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style="border-top-width:6px"|6. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|24.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|25.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|26.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|27.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|28.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|29.
| align=left| {{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|30.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|31.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 9. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|32.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|33.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|34.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|35.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020
| align=center style="border-top-width:6px"|36.
| align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center|37.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|38.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 3l etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|39.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|40.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|41.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|42.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|43.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|44.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|45.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|46.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 13. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|47.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021
| align=center style="border-top-width:6px"|48.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|49.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|50.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|51.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|52.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|53.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Olimpijske igre
|- style="text-align:center;"
| align=center|54.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|55.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 11. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|56.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|57.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 21. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|58.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|59.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|60.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022
| align=center style="border-top-width:6px"|61.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style="border-top-width:6px"|7. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|62.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|63.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|64.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|65.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023
| align=center style="border-top-width:6px"|66.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|67.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|68.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|69.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|70.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|71.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|72.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|73.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| 20. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|74.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|75.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 3. etapa (ITT)
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|76.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 5. etapa
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|77.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|78.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|79.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|80.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024
| align=center style="border-top-width:6px"|81.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT)
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|82.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|83.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|84.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|85.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|86.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|87.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|88.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025
| align=center style="border-top-width:6px"|89.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|90.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|91.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px"|2026
| align=center style="border-top-width:6px"|92.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo
|}
== Oglaševanje ==
S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref>
== Dobrodelnost ==
Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>.
== Zasebno ==
Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref>
== Večna lestvica ==
Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=52px|Uvrstitev
! scope="col" width=135px|Lestvica
! scope="col" width=80px|Točke
! scope="col"|
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.'''
| align=center|procyclingstats.com
| align=center|1.280,8
| <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''27.'''
| align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com
| align=center style="border-top-width:3px"|29.435
| style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref>
|}
==Sklici==
{{refsez}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174961238 Primož Roglič, zmagovalec kolesarske dirke po Italiji - ime maja]. Ime tedna (29. maj 2023). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174803175 Ime tedna je Primož Roglič]. Ime tedna (6. september 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174795345 Primož Roglič, kolesar, ki je na olimpijskem kronometru osvojil zlato medaljo]. Ime tedna (2. avgust 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174730985 Primož Roglič, zmagovalec Vuelte 2020]. Ime tedna (9. november 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174716334 Primož Roglič, prvi Slovenec z rumeno majico na Tour de France]. Ime tedna (7. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174638241 Primož Rogljič, zmagovalec tritedenske kolesarske dirke Grand Tour]. Ime tedna (16. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija).
{{Olimpijski prvaki v kronometru}}
{{Slovenski športnik leta}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}}
[[Kategorija:Trboveljčani]]
[[Kategorija:Zagorjani]]
[[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]]
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Športniki več športov]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
a6zmvn7rzygxvao5cdq0fbpqvj5o81w
6761867
6761804
2026-10-07T18:30:14Z
Sportomanokin
14776
/* Reprezentanca */
6761867
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Kolesar
| name = Primož Roglič
| image = <!-- WD -->
| nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref>
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
| height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref>
| weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref>
| currentteam = {{ct|BOH}}
| discipline = cesta
| role = kolesar
| ridertype = vsestranski
| amateuryears1 =
| amateurteam1 =
| proyears1 = 2013–2015
| proteam1 = {{ct|ADR|2013}}
| proyears2 = 2016–2023
| proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref>
| proyears3 = 2024–
| proteam3 = {{ct|BOH|2024a}}
| majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]'''
:{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]])
'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]])
: '''[[Dirka po Italiji]]'''
::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]])
::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]])
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}}
::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]])
::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]])
'''Enotedenske dirke'''
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021)
:[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022)
:{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024)
:[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025)
:{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023)
:{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]])
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017)
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019)
'''Enodnevne dirke'''
:'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020)
:[[Tre Valli Varesine]] (2019)
:[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023)
:[[Milano–Torino]] (2021)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016, 2026)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}}
'''Ostalo''' <br />
:Skupaj 75 tednov #1 na svetu
:UCI letna lestvica (2019, 2020)
:UCI Europe Tour (2019, 2020)
:[[Zlato kolo]] (2020)
| medaltemplates =
{{MedalCountry|{{SLO}}}}
{{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}}
{{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}}
{{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}}
{{MedalOlympic}}
{{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}}
{{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}}
{{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}}
}}
'''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]].
Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag.
Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]].
Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno.
Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu.
Primož Roglič in [[Tadej Pogačar]] sta edina kolesarja v zgodovini, ki sta zmagala na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, Rogliču v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]].
Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020).
Med letoma 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]].
== Kariera ==
=== Smučarski skoki ===
Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku.
Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom.
== Kolesarstvo ==
===<big>Adria Mobil (2013–2015)</big>===
Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti.
Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je dosegel prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu, in osvojil tretje mesto na [[Dirka po Sibiuju|Dirki po Sibiuju]]. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]].
===<big>Jumbo–Visma (2016–2023)</big>===
====<big>2016</big>====
Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]].
====<big>2017</big>====
Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru.
====<big>2018</big>====
Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji.
====<big>2019</big>====
Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja.
Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti.
Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini.
Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja.
====<big>2020</big>====
[[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]]
Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti.
Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije.
Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom.
Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki.
====<big>2021</big>====
sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]].
Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja.
Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu.
Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi.
Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu.
====<big>2022</big>====
Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom.
Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil.
Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni.
====<big>2023</big>====
[[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]]
Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela.
Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po 9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji.
Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom.
Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri.
Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom.
=== <big>BORA-hansgroe (2024-)</big> ===
==== <big>2024</big> ====
Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago.
Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti.
Naslednja dirka je znova bila Vuelta, kjer je startal kot glavni favorit. Dirko je dobro odprl z kronometrom, kjer je bil najboljši med favoriti. Rdečo majico je prevzel v 4.etapi, kjer je v sprintu v klanec, v zadnjih metrih prehitel Van Eetvelta, ki je prehitro začel proslavljati. Potem pa se je v 6. etapi zgodil preobrat. [[Ben O`Connor]] je po spektakularnem napadu i dnevnega pobega v cilj prišel z kar 6 minutami in pol prednosti pred glavnino in za 5 minut prevzel rdečo majico. Zdaj je moral Roglič v preostanku dirke to prednost stopiti, O`Connor pa ni slab hribolazec.<ref>{{Navedi splet|title=Rogličevi biki predali rdečo majico drznemu O'Connorju|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglicevi-biki-predali-rdeco-majico-drznemu-o-connorju/718685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. J. , To|last=G}}</ref>Roglič pa ga je že v 8 etapi na strmem zaključku z napadi zlomil in pobral etapno zma0go ter O`Connorju odščipnil skoraj minuto prednosti. Naslednjič je v 11. etapi na koncu pobegnil z skupinico favoritov in pridobil še 37 sekund.<ref>{{Navedi splet|title=Roglič izkoristil zadnji klanec in O'Connorju odščipnil 37 sekund|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglic-izkoristil-zadnji-klanec-in-o-connorju-odscipnil-37-sekund/719246|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To G. , T.|last=O}}</ref> Zdaj je zaostajal še dobre 3 minute. Veliko je ponovno pridobil v 13. etapi, kjer je na strmem zaključnem klancu strl vse favorite in proti O`Connorju pridobil skoraj 2 minuti ter spravil skupni zaostanek pod 2 minuti.<ref>{{Navedi splet|title=Juriš Rogliča, ki je za dve minuti zmanjšal zaostanek za rdečo majico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/juris-roglica-ki-je-za-dve-minuti-zmanjsal-zaostanek-za-rdeco-majico/719467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To|last=G}}</ref>Še 18 sekund je pridobil v 15. etapi. Zdaj je bilo samo še okoli minuto razlike med njima. V naslednji je dobil še 58 sekund in bil samo še 5 sekund zadaj. Odločil pa je v 19. etapi, kjer je z izjemnim ekipnim napadom pobegnil vsem favoritom in zanesljivo zmagal in prevzel rdečo majico.
Do konca sezone je nastopil še na nekaj enodnevnih dirkah, vendar ni dosegel vidnejšega rezultata. Sezono je končal kot 8. na [[UCI lestvica|UCI lestvici]].
'''<big>2025</big>'''
Začel je na [[Dirka po Algarveju|Dirki po Algarveju]], kjer je dirkal solidno in končal kot skupno 8. Nadaljeval je na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], kjer je pokazal da še vedno lahko dirka na najvišjem levelu. Zmagal je 4. etapo in se po času izenačil z [[Juan Ayuso|Juanom Ayusom]]. Ta ga je zaradi letečega cilja potem prehitel za 1 sekundo. Roglič je potem v 7. etapi presenetljivo pobegnil že 20km pred ciljem in uspel ubraniti slabih 20 sekund prednosti ter pobrati skupno zmago.
Nadaljeval je na 1. velikem cilju sezone, [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]. Začel je odlično saj se mu je na kronometru v 2. etapi zmaga izmaknila samo za 1 sekundo, je pa prevzel skupno vodstvo. Tega je naslednji dan izgubil proti sprinterju Pedersenu. Vodstvo je znova prevzel po 4 mestu v 1.gorski etapi s 4 sekundami prednosti pred Ayusom. Nato pa je vse šlo po zlu, ko je v makadamski 9.etapi padel in izgubil več kot minuto proti drugim favoritom ter bil vidno ranjen in z močnimi odrgninami<ref>{{Navedi splet|title=Van Aertu etapa, del Toru rožnata majica, Roglič izgubil več kot minuto proti Ayusu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/van-aertu-etapa-del-toru-roznata-majica-roglic-izgubil-vec-kot-minuto-proti-ayusu/746046|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Toni|last=Gruden}}</ref>. Nekaj sekund je pridobil na kronometru, toda nato je v 15. etapi ponovno izgubil veliko časa in naslednji dan je odstopil.
Čez nekaj časa je napovedal nastop na Dirki po Franciji. Nanjo je prišel nepopolno pripravljen in je skozi dirko dirkal dobro, ves čas je bil v deseterici in se je pred 19. etapo celo potegoval za stopničke. Nato pa je v zadnji gorski etapi povsem popustil in padel na 8. mesto. Proti koncu dirke je tudi zmeraj bolj bil v vlogi pomočnika Florianu Lipowitzu, ki je na koncu končal na odličnem 3. mestu.
Proti koncu sezone je ponovno nastopil na še nekaj enodnevnih dirkah. Edini večji rezultat je bilo 5.mesto na [[Dirka po Emiliji|Dirki po Emiliji.]]<ref>{{Navedi splet|title=Mehiški bikec del Toro premočen za Pidcocka, Roglič peti|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mehiski-bikec-del-toro-premocen-za-pidcocka-roglic-peti/759720|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=To|last=G}}</ref>
V tej sezoni se je videlo, da Roglič počasi izgublja svoj doslej neomajen status kapetana in enega najboljših kolesarjev na svetu ter počasi postaja bolj pomočnik za sotekmovalce v ekipi.
==Pomembnejša tekmovanja ==
=== Grand Tour ===
[[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]]
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| [[Dirka po Italiji 2016|58]]
| —
| —
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]'''
| —
| —
| —
| style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]'''
| —
| [[Dirka po Italiji 2025|DNF]]
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Franciji 2017|38]]
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]]
| —
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]'''
| [[Dirka po Franciji 2021|DNF]]
| [[Dirka po Franciji 2022|DNF]]
| —
| [[Dirka po Franciji 2024|DNF]]
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]]
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]'''
| [[Dirka po Španiji 2022|DNF]]
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]'''
| —
| style="background:silver;" |'''[[Dirka po Španiji 2026|2]]'''
|}
=== Velike enotedenske dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 15
| style="background:yellow;" |'''1'''
| —
| style="background:#ddf;" |10
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| 52
| style="background:#ddf;" |4
| 29
| style="background:dodgerblue;" |'''1'''
|style="background:#ddf;" |4
| —
| —
| style="background:dodgerblue;" |'''1'''
| —
| —
|style="background:#ddf;" |5
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| 44
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=3|NH
| —
| —
| style="background:white; border:2px solid green;" |'''1'''
| —
| style="background:white; border:2px solid green;" |'''1'''
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |5
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| style="background:#ddf;" |8
| —
| DNF
| —
| 16
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |'''3'''
| style="background:yellow;"|'''1'''
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| 18
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |8
|}
=== Enodnevne dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| —
| 67
| —
| —
| —
| —
| 17
| —
| —
| —
| 37
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| 13
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| 40
| 17
| style="background:#ddf;" |7
| —
| style="background:#ddf;" |4
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
| —
| 22
| —
|- style="background:#EEEEEE;"
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style="border-top-width:6px"|2013
! style="border-top-width:6px"|2014
! style="border-top-width:6px"|2015
! style="border-top-width:6px"|2016
! style="border-top-width:6px"|2017
! style="border-top-width:6px"|2018
! style="border-top-width:6px"|2019
! style="border-top-width:6px"|2020
! style="border-top-width:6px"|2021
! style="border-top-width:6px"|2022
! style="border-top-width:6px"|2023
! style="border-top-width:6px"|2024
! style="border-top-width:6px"|2025
! style="border-top-width:6px"|2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| 74
| 35
| 48
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| 66
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;"|NH
| 69
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C0C0C0;" |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| 21
| DNF
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| 22
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |7
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| DNF
| 5
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| DNF
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 22
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| style="background:#ddf;" |4
| style="color:#ccc;"|NR
| 13
| —
|}
=== Domača dirka ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px|Dirka
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| [[Dirka po Sloveniji 2013|15]]
| [[Dirka po Sloveniji 2014|25]]
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']]
| —
| —
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']]
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|}
=== Reprezentanca ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]]
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| 26
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| 28
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
| —
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| style="background:#ddf;" |10
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]]
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| 121
| 34
| DNF
| style="background:#ddf;"|6
| 48
| —
| —
| 64
| 11
| 21
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| 24
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| 12
| —
| —
| —
| —
| 12
| —
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |10
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| style="background:#ddf;" |7
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]]
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style="background:#ddf;"|10
| style="background:#ddf;"|4
| style="background:#ddf;"|7
| style="background:#ddf;"|5
| style="background:#ddf;"|5
| —
| style="background:#ddf;"|4
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;"|4
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
|}
== Odlikovanja ==
Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet
| title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref>
== Profesionalne zmage (92) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Leto
! scope="col" width=40px|Zmaga
! scope="col" width=250px|Dirka
! scope="col" width=100px| Opomba
! scope="col" width=135px| Serija
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2014
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015
| align=center style="border-top-width:6px"|2.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| style="border-top-width:6px"|2. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|3.
| align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|4.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|5.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|6.
| align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]]
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016
| align=center style="border-top-width:6px"|7.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT)
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|8.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017
| align=center style="border-top-width:6px"|9.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve'''
| style="border-top-width:6px"|'''Skupno'''
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|11.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|12.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|13.
| align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer
| 1. etapa (prolog)
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018
| align=center style="border-top-width:6px"|15.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style="border-top-width:6px"|3. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|16.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|18.
| align=left| {{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|4. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|5. etapa (ITT)
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019
| align=center style="border-top-width:6px"|23.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style="border-top-width:6px"|6. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|24.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|25.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|26.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|27.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|28.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|29.
| align=left| {{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|30.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|31.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 9. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|32.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|33.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|34.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|35.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020
| align=center style="border-top-width:6px"|36.
| align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center|37.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|38.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 3l etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|39.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|40.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|41.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|42.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|43.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|44.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|45.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|46.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 13. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|47.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021
| align=center style="border-top-width:6px"|48.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|49.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|50.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|51.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|52.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|53.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Olimpijske igre
|- style="text-align:center;"
| align=center|54.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|55.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 11. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|56.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|57.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 21. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|58.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|59.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|60.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022
| align=center style="border-top-width:6px"|61.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style="border-top-width:6px"|7. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|62.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|63.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|64.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|65.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023
| align=center style="border-top-width:6px"|66.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|67.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|68.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|69.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|70.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|71.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|72.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|73.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| 20. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|74.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|75.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 3. etapa (ITT)
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|76.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 5. etapa
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|77.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|78.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|79.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|80.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024
| align=center style="border-top-width:6px"|81.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT)
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|82.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|83.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|84.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|85.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|86.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|87.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|88.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025
| align=center style="border-top-width:6px"|89.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|90.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|91.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px"|2026
| align=center style="border-top-width:6px"|92.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo
|}
== Oglaševanje ==
S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref>
== Dobrodelnost ==
Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>.
== Zasebno ==
Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref>
== Večna lestvica ==
Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=52px|Uvrstitev
! scope="col" width=135px|Lestvica
! scope="col" width=80px|Točke
! scope="col"|
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.'''
| align=center|procyclingstats.com
| align=center|1.280,8
| <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''27.'''
| align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com
| align=center style="border-top-width:3px"|29.435
| style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref>
|}
==Sklici==
{{refsez}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174961238 Primož Roglič, zmagovalec kolesarske dirke po Italiji - ime maja]. Ime tedna (29. maj 2023). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174803175 Ime tedna je Primož Roglič]. Ime tedna (6. september 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174795345 Primož Roglič, kolesar, ki je na olimpijskem kronometru osvojil zlato medaljo]. Ime tedna (2. avgust 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174730985 Primož Roglič, zmagovalec Vuelte 2020]. Ime tedna (9. november 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174716334 Primož Roglič, prvi Slovenec z rumeno majico na Tour de France]. Ime tedna (7. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174638241 Primož Rogljič, zmagovalec tritedenske kolesarske dirke Grand Tour]. Ime tedna (16. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija).
{{Olimpijski prvaki v kronometru}}
{{Slovenski športnik leta}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}}
[[Kategorija:Trboveljčani]]
[[Kategorija:Zagorjani]]
[[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]]
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Športniki več športov]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
bsjeus0tgtxjhx77mudgripgogfbzt2
6761869
6761867
2026-10-07T18:42:19Z
Sportomanokin
14776
/* Profesionalne zmage (92) */
6761869
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Kolesar
| name = Primož Roglič
| image = <!-- WD -->
| nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref>
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
| height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref>
| weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref>
| currentteam = {{ct|BOH}}
| discipline = cesta
| role = kolesar
| ridertype = vsestranski
| amateuryears1 =
| amateurteam1 =
| proyears1 = 2013–2015
| proteam1 = {{ct|ADR|2013}}
| proyears2 = 2016–2023
| proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref>
| proyears3 = 2024–
| proteam3 = {{ct|BOH|2024a}}
| majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]'''
:{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]])
'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]])
: '''[[Dirka po Italiji]]'''
::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]])
::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]])
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}}
::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]])
::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]])
'''Enotedenske dirke'''
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021)
:[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022)
:{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024)
:[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025)
:{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023)
:{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]])
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017)
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019)
'''Enodnevne dirke'''
:'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020)
:[[Tre Valli Varesine]] (2019)
:[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023)
:[[Milano–Torino]] (2021)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016, 2026)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}}
'''Ostalo''' <br />
:Skupaj 75 tednov #1 na svetu
:UCI letna lestvica (2019, 2020)
:UCI Europe Tour (2019, 2020)
:[[Zlato kolo]] (2020)
| medaltemplates =
{{MedalCountry|{{SLO}}}}
{{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}}
{{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}}
{{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}}
{{MedalOlympic}}
{{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}}
{{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}}
{{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}}
}}
'''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]].
Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag.
Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]].
Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno.
Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu.
Primož Roglič in [[Tadej Pogačar]] sta edina kolesarja v zgodovini, ki sta zmagala na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, Rogliču v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]].
Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020).
Med letoma 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]].
== Kariera ==
=== Smučarski skoki ===
Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku.
Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom.
== Kolesarstvo ==
===<big>Adria Mobil (2013–2015)</big>===
Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti.
Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je dosegel prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu, in osvojil tretje mesto na [[Dirka po Sibiuju|Dirki po Sibiuju]]. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]].
===<big>Jumbo–Visma (2016–2023)</big>===
====<big>2016</big>====
Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]].
====<big>2017</big>====
Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru.
====<big>2018</big>====
Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji.
====<big>2019</big>====
Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja.
Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti.
Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini.
Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja.
====<big>2020</big>====
[[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]]
Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti.
Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije.
Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom.
Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki.
====<big>2021</big>====
sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]].
Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja.
Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu.
Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi.
Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu.
====<big>2022</big>====
Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom.
Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil.
Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni.
====<big>2023</big>====
[[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]]
Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela.
Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po 9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji.
Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom.
Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri.
Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom.
=== <big>BORA-hansgroe (2024-)</big> ===
==== <big>2024</big> ====
Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago.
Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti.
Naslednja dirka je znova bila Vuelta, kjer je startal kot glavni favorit. Dirko je dobro odprl z kronometrom, kjer je bil najboljši med favoriti. Rdečo majico je prevzel v 4.etapi, kjer je v sprintu v klanec, v zadnjih metrih prehitel Van Eetvelta, ki je prehitro začel proslavljati. Potem pa se je v 6. etapi zgodil preobrat. [[Ben O`Connor]] je po spektakularnem napadu i dnevnega pobega v cilj prišel z kar 6 minutami in pol prednosti pred glavnino in za 5 minut prevzel rdečo majico. Zdaj je moral Roglič v preostanku dirke to prednost stopiti, O`Connor pa ni slab hribolazec.<ref>{{Navedi splet|title=Rogličevi biki predali rdečo majico drznemu O'Connorju|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglicevi-biki-predali-rdeco-majico-drznemu-o-connorju/718685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. J. , To|last=G}}</ref>Roglič pa ga je že v 8 etapi na strmem zaključku z napadi zlomil in pobral etapno zma0go ter O`Connorju odščipnil skoraj minuto prednosti. Naslednjič je v 11. etapi na koncu pobegnil z skupinico favoritov in pridobil še 37 sekund.<ref>{{Navedi splet|title=Roglič izkoristil zadnji klanec in O'Connorju odščipnil 37 sekund|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglic-izkoristil-zadnji-klanec-in-o-connorju-odscipnil-37-sekund/719246|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To G. , T.|last=O}}</ref> Zdaj je zaostajal še dobre 3 minute. Veliko je ponovno pridobil v 13. etapi, kjer je na strmem zaključnem klancu strl vse favorite in proti O`Connorju pridobil skoraj 2 minuti ter spravil skupni zaostanek pod 2 minuti.<ref>{{Navedi splet|title=Juriš Rogliča, ki je za dve minuti zmanjšal zaostanek za rdečo majico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/juris-roglica-ki-je-za-dve-minuti-zmanjsal-zaostanek-za-rdeco-majico/719467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To|last=G}}</ref>Še 18 sekund je pridobil v 15. etapi. Zdaj je bilo samo še okoli minuto razlike med njima. V naslednji je dobil še 58 sekund in bil samo še 5 sekund zadaj. Odločil pa je v 19. etapi, kjer je z izjemnim ekipnim napadom pobegnil vsem favoritom in zanesljivo zmagal in prevzel rdečo majico.
Do konca sezone je nastopil še na nekaj enodnevnih dirkah, vendar ni dosegel vidnejšega rezultata. Sezono je končal kot 8. na [[UCI lestvica|UCI lestvici]].
'''<big>2025</big>'''
Začel je na [[Dirka po Algarveju|Dirki po Algarveju]], kjer je dirkal solidno in končal kot skupno 8. Nadaljeval je na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], kjer je pokazal da še vedno lahko dirka na najvišjem levelu. Zmagal je 4. etapo in se po času izenačil z [[Juan Ayuso|Juanom Ayusom]]. Ta ga je zaradi letečega cilja potem prehitel za 1 sekundo. Roglič je potem v 7. etapi presenetljivo pobegnil že 20km pred ciljem in uspel ubraniti slabih 20 sekund prednosti ter pobrati skupno zmago.
Nadaljeval je na 1. velikem cilju sezone, [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]. Začel je odlično saj se mu je na kronometru v 2. etapi zmaga izmaknila samo za 1 sekundo, je pa prevzel skupno vodstvo. Tega je naslednji dan izgubil proti sprinterju Pedersenu. Vodstvo je znova prevzel po 4 mestu v 1.gorski etapi s 4 sekundami prednosti pred Ayusom. Nato pa je vse šlo po zlu, ko je v makadamski 9.etapi padel in izgubil več kot minuto proti drugim favoritom ter bil vidno ranjen in z močnimi odrgninami<ref>{{Navedi splet|title=Van Aertu etapa, del Toru rožnata majica, Roglič izgubil več kot minuto proti Ayusu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/van-aertu-etapa-del-toru-roznata-majica-roglic-izgubil-vec-kot-minuto-proti-ayusu/746046|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Toni|last=Gruden}}</ref>. Nekaj sekund je pridobil na kronometru, toda nato je v 15. etapi ponovno izgubil veliko časa in naslednji dan je odstopil.
Čez nekaj časa je napovedal nastop na Dirki po Franciji. Nanjo je prišel nepopolno pripravljen in je skozi dirko dirkal dobro, ves čas je bil v deseterici in se je pred 19. etapo celo potegoval za stopničke. Nato pa je v zadnji gorski etapi povsem popustil in padel na 8. mesto. Proti koncu dirke je tudi zmeraj bolj bil v vlogi pomočnika Florianu Lipowitzu, ki je na koncu končal na odličnem 3. mestu.
Proti koncu sezone je ponovno nastopil na še nekaj enodnevnih dirkah. Edini večji rezultat je bilo 5.mesto na [[Dirka po Emiliji|Dirki po Emiliji.]]<ref>{{Navedi splet|title=Mehiški bikec del Toro premočen za Pidcocka, Roglič peti|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mehiski-bikec-del-toro-premocen-za-pidcocka-roglic-peti/759720|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=To|last=G}}</ref>
V tej sezoni se je videlo, da Roglič počasi izgublja svoj doslej neomajen status kapetana in enega najboljših kolesarjev na svetu ter počasi postaja bolj pomočnik za sotekmovalce v ekipi.
==Pomembnejša tekmovanja ==
=== Grand Tour ===
[[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]]
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| [[Dirka po Italiji 2016|58]]
| —
| —
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]'''
| —
| —
| —
| style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]'''
| —
| [[Dirka po Italiji 2025|DNF]]
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Franciji 2017|38]]
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]]
| —
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]'''
| [[Dirka po Franciji 2021|DNF]]
| [[Dirka po Franciji 2022|DNF]]
| —
| [[Dirka po Franciji 2024|DNF]]
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]]
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]'''
| [[Dirka po Španiji 2022|DNF]]
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]'''
| —
| style="background:silver;" |'''[[Dirka po Španiji 2026|2]]'''
|}
=== Velike enotedenske dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 15
| style="background:yellow;" |'''1'''
| —
| style="background:#ddf;" |10
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| 52
| style="background:#ddf;" |4
| 29
| style="background:dodgerblue;" |'''1'''
|style="background:#ddf;" |4
| —
| —
| style="background:dodgerblue;" |'''1'''
| —
| —
|style="background:#ddf;" |5
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| 44
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=3|NH
| —
| —
| style="background:white; border:2px solid green;" |'''1'''
| —
| style="background:white; border:2px solid green;" |'''1'''
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |5
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| style="background:#ddf;" |8
| —
| DNF
| —
| 16
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |'''3'''
| style="background:yellow;"|'''1'''
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| 18
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |8
|}
=== Enodnevne dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| —
| 67
| —
| —
| —
| —
| 17
| —
| —
| —
| 37
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| 13
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| 40
| 17
| style="background:#ddf;" |7
| —
| style="background:#ddf;" |4
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
| —
| 22
| —
|- style="background:#EEEEEE;"
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style="border-top-width:6px"|2013
! style="border-top-width:6px"|2014
! style="border-top-width:6px"|2015
! style="border-top-width:6px"|2016
! style="border-top-width:6px"|2017
! style="border-top-width:6px"|2018
! style="border-top-width:6px"|2019
! style="border-top-width:6px"|2020
! style="border-top-width:6px"|2021
! style="border-top-width:6px"|2022
! style="border-top-width:6px"|2023
! style="border-top-width:6px"|2024
! style="border-top-width:6px"|2025
! style="border-top-width:6px"|2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| 74
| 35
| 48
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| 66
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;"|NH
| 69
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C0C0C0;" |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| 21
| DNF
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| 22
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |7
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| DNF
| 5
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| DNF
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 22
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| style="background:#ddf;" |4
| style="color:#ccc;"|NR
| 13
| —
|}
=== Domača dirka ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px|Dirka
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| [[Dirka po Sloveniji 2013|15]]
| [[Dirka po Sloveniji 2014|25]]
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']]
| —
| —
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']]
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|}
=== Reprezentanca ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]]
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| 26
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| 28
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
| —
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| style="background:#ddf;" |10
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]]
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| 121
| 34
| DNF
| style="background:#ddf;"|6
| 48
| —
| —
| 64
| 11
| 21
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| 24
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| 12
| —
| —
| —
| —
| 12
| —
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |10
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| style="background:#ddf;" |7
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]]
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style="background:#ddf;"|10
| style="background:#ddf;"|4
| style="background:#ddf;"|7
| style="background:#ddf;"|5
| style="background:#ddf;"|5
| —
| style="background:#ddf;"|4
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;"|4
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
|}
== Odlikovanja ==
Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet
| title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref>
== Profesionalne zmage (93) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Leto
! scope="col" width=40px|Zmaga
! scope="col" width=250px|Dirka
! scope="col" width=100px| Opomba
! scope="col" width=135px| Serija
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2014
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015
| align=center style="border-top-width:6px"|2.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| style="border-top-width:6px"|2. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|3.
| align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|4.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|5.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|6.
| align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]]
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016
| align=center style="border-top-width:6px"|7.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT)
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|8.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017
| align=center style="border-top-width:6px"|9.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve'''
| style="border-top-width:6px"|'''Skupno'''
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|11.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|12.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|13.
| align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer
| 1. etapa (prolog)
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018
| align=center style="border-top-width:6px"|15.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style="border-top-width:6px"|3. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|16.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|18.
| align=left| {{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|4. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|5. etapa (ITT)
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019
| align=center style="border-top-width:6px"|23.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style="border-top-width:6px"|6. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|24.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|25.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|26.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|27.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|28.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|29.
| align=left| {{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|30.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|31.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 9. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|32.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|33.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|34.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|35.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020
| align=center style="border-top-width:6px"|36.
| align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center|37.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|38.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 3l etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|39.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|40.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|41.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|42.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|43.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|44.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|45.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|46.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 13. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|47.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021
| align=center style="border-top-width:6px"|48.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|49.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|50.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|51.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|52.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|53.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Olimpijske igre
|- style="text-align:center;"
| align=center|54.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|55.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 11. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|56.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|57.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 21. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|58.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|59.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|60.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022
| align=center style="border-top-width:6px"|61.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style="border-top-width:6px"|7. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|62.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|63.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|64.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|65.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023
| align=center style="border-top-width:6px"|66.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|67.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|68.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|69.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|70.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|71.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|72.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|73.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| 20. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|74.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|75.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 3. etapa (ITT)
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|76.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 5. etapa
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|77.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|78.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|79.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|80.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024
| align=center style="border-top-width:6px"|81.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT)
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|82.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|83.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|84.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|85.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|86.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|87.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|88.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025
| align=center style="border-top-width:6px"|89.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|90.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|91.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px" rowspan=2|2026
| align=center style="border-top-width:6px"|92.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center|93.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Evropsko prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]]
|}
== Oglaševanje ==
S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref>
== Dobrodelnost ==
Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>.
== Zasebno ==
Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref>
== Večna lestvica ==
Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=52px|Uvrstitev
! scope="col" width=135px|Lestvica
! scope="col" width=80px|Točke
! scope="col"|
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.'''
| align=center|procyclingstats.com
| align=center|1.280,8
| <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''27.'''
| align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com
| align=center style="border-top-width:3px"|29.435
| style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref>
|}
==Sklici==
{{refsez}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174961238 Primož Roglič, zmagovalec kolesarske dirke po Italiji - ime maja]. Ime tedna (29. maj 2023). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174803175 Ime tedna je Primož Roglič]. Ime tedna (6. september 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174795345 Primož Roglič, kolesar, ki je na olimpijskem kronometru osvojil zlato medaljo]. Ime tedna (2. avgust 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174730985 Primož Roglič, zmagovalec Vuelte 2020]. Ime tedna (9. november 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174716334 Primož Roglič, prvi Slovenec z rumeno majico na Tour de France]. Ime tedna (7. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174638241 Primož Rogljič, zmagovalec tritedenske kolesarske dirke Grand Tour]. Ime tedna (16. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija).
{{Olimpijski prvaki v kronometru}}
{{Slovenski športnik leta}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}}
[[Kategorija:Trboveljčani]]
[[Kategorija:Zagorjani]]
[[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]]
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Športniki več športov]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
mvshog01w0nme5wpxgrm4rx9djxn87h
6762083
6761869
2026-10-08T09:30:00Z
Sportomanokin
14776
6762083
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Kolesar
| name = Primož Roglič
| image = <!-- WD -->
| nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref>
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
| height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref>
| weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref>
| currentteam = {{ct|BOH}}
| discipline = cesta
| role = kolesar
| ridertype = vsestranski
| amateuryears1 =
| amateurteam1 =
| proyears1 = 2013–2015
| proteam1 = {{ct|ADR|2013}}
| proyears2 = 2016–2023
| proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref>
| proyears3 = 2024–
| proteam3 = {{ct|BOH|2024a}}
| majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]'''
:{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]])
'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]])
: '''[[Dirka po Italiji]]'''
::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]])
::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]])
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}}
::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]])
::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]])
'''Enotedenske dirke'''
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021)
:[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022)
:{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024)
:[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025)
:{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023)
:{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]])
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017)
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019)
'''Enodnevne dirke'''
:'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020)
:[[Tre Valli Varesine]] (2019)
:[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023)
:[[Milano–Torino]] (2021)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016, 2026)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}}
'''Ostalo''' <br />
:Skupaj 75 tednov #1 na svetu
:UCI letna lestvica (2019, 2020)
:UCI Europe Tour (2019, 2020)
:[[Zlato kolo]] (2020)
| medaltemplates =
{{MedalCountry|{{SLO}}}}
{{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}}
{{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}}
{{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}}
{{MedalOlympic}}
{{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}}
{{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}}
{{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}}
{{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v kolesarstvu}}
{{Zlata medalja |[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Ljubljana 2026]]|kronometer}}
}}
'''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]].
Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag.
Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]].
Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno.
Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu.
Primož Roglič in [[Tadej Pogačar]] sta edina kolesarja v zgodovini, ki sta zmagala na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, Rogliču v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]].
Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020).
Med letoma 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]].
== Kariera ==
=== Smučarski skoki ===
Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku.
Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom.
== Kolesarstvo ==
===<big>Adria Mobil (2013–2015)</big>===
Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti.
Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je dosegel prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu, in osvojil tretje mesto na [[Dirka po Sibiuju|Dirki po Sibiuju]]. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]].
===<big>Jumbo–Visma (2016–2023)</big>===
====<big>2016</big>====
Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]].
====<big>2017</big>====
Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru.
====<big>2018</big>====
Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji.
====<big>2019</big>====
Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja.
Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti.
Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini.
Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja.
====<big>2020</big>====
[[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]]
Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti.
Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije.
Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom.
Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki.
====<big>2021</big>====
sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]].
Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja.
Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu.
Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi.
Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu.
====<big>2022</big>====
Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom.
Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil.
Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni.
====<big>2023</big>====
[[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]]
Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela.
Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po 9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji.
Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom.
Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri.
Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom.
=== <big>BORA-hansgroe (2024-)</big> ===
==== <big>2024</big> ====
Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago.
Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti.
Naslednja dirka je znova bila Vuelta, kjer je startal kot glavni favorit. Dirko je dobro odprl z kronometrom, kjer je bil najboljši med favoriti. Rdečo majico je prevzel v 4.etapi, kjer je v sprintu v klanec, v zadnjih metrih prehitel Van Eetvelta, ki je prehitro začel proslavljati. Potem pa se je v 6. etapi zgodil preobrat. [[Ben O`Connor]] je po spektakularnem napadu i dnevnega pobega v cilj prišel z kar 6 minutami in pol prednosti pred glavnino in za 5 minut prevzel rdečo majico. Zdaj je moral Roglič v preostanku dirke to prednost stopiti, O`Connor pa ni slab hribolazec.<ref>{{Navedi splet|title=Rogličevi biki predali rdečo majico drznemu O'Connorju|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglicevi-biki-predali-rdeco-majico-drznemu-o-connorju/718685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. J. , To|last=G}}</ref>Roglič pa ga je že v 8 etapi na strmem zaključku z napadi zlomil in pobral etapno zma0go ter O`Connorju odščipnil skoraj minuto prednosti. Naslednjič je v 11. etapi na koncu pobegnil z skupinico favoritov in pridobil še 37 sekund.<ref>{{Navedi splet|title=Roglič izkoristil zadnji klanec in O'Connorju odščipnil 37 sekund|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglic-izkoristil-zadnji-klanec-in-o-connorju-odscipnil-37-sekund/719246|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To G. , T.|last=O}}</ref> Zdaj je zaostajal še dobre 3 minute. Veliko je ponovno pridobil v 13. etapi, kjer je na strmem zaključnem klancu strl vse favorite in proti O`Connorju pridobil skoraj 2 minuti ter spravil skupni zaostanek pod 2 minuti.<ref>{{Navedi splet|title=Juriš Rogliča, ki je za dve minuti zmanjšal zaostanek za rdečo majico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/juris-roglica-ki-je-za-dve-minuti-zmanjsal-zaostanek-za-rdeco-majico/719467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To|last=G}}</ref>Še 18 sekund je pridobil v 15. etapi. Zdaj je bilo samo še okoli minuto razlike med njima. V naslednji je dobil še 58 sekund in bil samo še 5 sekund zadaj. Odločil pa je v 19. etapi, kjer je z izjemnim ekipnim napadom pobegnil vsem favoritom in zanesljivo zmagal in prevzel rdečo majico.
Do konca sezone je nastopil še na nekaj enodnevnih dirkah, vendar ni dosegel vidnejšega rezultata. Sezono je končal kot 8. na [[UCI lestvica|UCI lestvici]].
'''<big>2025</big>'''
Začel je na [[Dirka po Algarveju|Dirki po Algarveju]], kjer je dirkal solidno in končal kot skupno 8. Nadaljeval je na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], kjer je pokazal da še vedno lahko dirka na najvišjem levelu. Zmagal je 4. etapo in se po času izenačil z [[Juan Ayuso|Juanom Ayusom]]. Ta ga je zaradi letečega cilja potem prehitel za 1 sekundo. Roglič je potem v 7. etapi presenetljivo pobegnil že 20km pred ciljem in uspel ubraniti slabih 20 sekund prednosti ter pobrati skupno zmago.
Nadaljeval je na 1. velikem cilju sezone, [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]. Začel je odlično saj se mu je na kronometru v 2. etapi zmaga izmaknila samo za 1 sekundo, je pa prevzel skupno vodstvo. Tega je naslednji dan izgubil proti sprinterju Pedersenu. Vodstvo je znova prevzel po 4 mestu v 1.gorski etapi s 4 sekundami prednosti pred Ayusom. Nato pa je vse šlo po zlu, ko je v makadamski 9.etapi padel in izgubil več kot minuto proti drugim favoritom ter bil vidno ranjen in z močnimi odrgninami<ref>{{Navedi splet|title=Van Aertu etapa, del Toru rožnata majica, Roglič izgubil več kot minuto proti Ayusu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/van-aertu-etapa-del-toru-roznata-majica-roglic-izgubil-vec-kot-minuto-proti-ayusu/746046|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Toni|last=Gruden}}</ref>. Nekaj sekund je pridobil na kronometru, toda nato je v 15. etapi ponovno izgubil veliko časa in naslednji dan je odstopil.
Čez nekaj časa je napovedal nastop na Dirki po Franciji. Nanjo je prišel nepopolno pripravljen in je skozi dirko dirkal dobro, ves čas je bil v deseterici in se je pred 19. etapo celo potegoval za stopničke. Nato pa je v zadnji gorski etapi povsem popustil in padel na 8. mesto. Proti koncu dirke je tudi zmeraj bolj bil v vlogi pomočnika Florianu Lipowitzu, ki je na koncu končal na odličnem 3. mestu.
Proti koncu sezone je ponovno nastopil na še nekaj enodnevnih dirkah. Edini večji rezultat je bilo 5.mesto na [[Dirka po Emiliji|Dirki po Emiliji.]]<ref>{{Navedi splet|title=Mehiški bikec del Toro premočen za Pidcocka, Roglič peti|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mehiski-bikec-del-toro-premocen-za-pidcocka-roglic-peti/759720|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=To|last=G}}</ref>
V tej sezoni se je videlo, da Roglič počasi izgublja svoj doslej neomajen status kapetana in enega najboljših kolesarjev na svetu ter počasi postaja bolj pomočnik za sotekmovalce v ekipi.
==Pomembnejša tekmovanja ==
=== Grand Tour ===
[[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]]
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| [[Dirka po Italiji 2016|58]]
| —
| —
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]'''
| —
| —
| —
| style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]'''
| —
| [[Dirka po Italiji 2025|DNF]]
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Franciji 2017|38]]
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]]
| —
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]'''
| [[Dirka po Franciji 2021|DNF]]
| [[Dirka po Franciji 2022|DNF]]
| —
| [[Dirka po Franciji 2024|DNF]]
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]]
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]'''
| [[Dirka po Španiji 2022|DNF]]
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]'''
| —
| style="background:silver;" |'''[[Dirka po Španiji 2026|2]]'''
|}
=== Velike enotedenske dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 15
| style="background:yellow;" |'''1'''
| —
| style="background:#ddf;" |10
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| 52
| style="background:#ddf;" |4
| 29
| style="background:dodgerblue;" |'''1'''
|style="background:#ddf;" |4
| —
| —
| style="background:dodgerblue;" |'''1'''
| —
| —
|style="background:#ddf;" |5
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| 44
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=3|NH
| —
| —
| style="background:white; border:2px solid green;" |'''1'''
| —
| style="background:white; border:2px solid green;" |'''1'''
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |5
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| style="background:#ddf;" |8
| —
| DNF
| —
| 16
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |'''3'''
| style="background:yellow;"|'''1'''
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| 18
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |8
|}
=== Enodnevne dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| —
| 67
| —
| —
| —
| —
| 17
| —
| —
| —
| 37
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| 13
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| 40
| 17
| style="background:#ddf;" |7
| —
| style="background:#ddf;" |4
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
| —
| 22
| —
|- style="background:#EEEEEE;"
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style="border-top-width:6px"|2013
! style="border-top-width:6px"|2014
! style="border-top-width:6px"|2015
! style="border-top-width:6px"|2016
! style="border-top-width:6px"|2017
! style="border-top-width:6px"|2018
! style="border-top-width:6px"|2019
! style="border-top-width:6px"|2020
! style="border-top-width:6px"|2021
! style="border-top-width:6px"|2022
! style="border-top-width:6px"|2023
! style="border-top-width:6px"|2024
! style="border-top-width:6px"|2025
! style="border-top-width:6px"|2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| 74
| 35
| 48
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| 66
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;"|NH
| 69
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C0C0C0;" |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| 21
| DNF
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| 22
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |7
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| DNF
| 5
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| DNF
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 22
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| style="background:#ddf;" |4
| style="color:#ccc;"|NR
| 13
| —
|}
=== Domača dirka ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px|Dirka
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| [[Dirka po Sloveniji 2013|15]]
| [[Dirka po Sloveniji 2014|25]]
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']]
| —
| —
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']]
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|}
=== Reprezentanca ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]]
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| 26
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| 28
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
| —
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| style="background:#ddf;" |10
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]]
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| 121
| 34
| DNF
| style="background:#ddf;"|6
| 48
| —
| —
| 64
| 11
| 21
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| 24
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| 12
| —
| —
| —
| —
| 12
| —
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |10
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| style="background:#ddf;" |7
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]]
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style="background:#ddf;"|10
| style="background:#ddf;"|4
| style="background:#ddf;"|7
| style="background:#ddf;"|5
| style="background:#ddf;"|5
| —
| style="background:#ddf;"|4
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;"|4
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
|}
== Odlikovanja ==
Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet
| title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref>
== Profesionalne zmage (93) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Leto
! scope="col" width=40px|Zmaga
! scope="col" width=250px|Dirka
! scope="col" width=100px| Opomba
! scope="col" width=135px| Serija
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2014
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015
| align=center style="border-top-width:6px"|2.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| style="border-top-width:6px"|2. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|3.
| align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|4.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|5.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|6.
| align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]]
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016
| align=center style="border-top-width:6px"|7.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT)
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|8.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017
| align=center style="border-top-width:6px"|9.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve'''
| style="border-top-width:6px"|'''Skupno'''
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|11.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|12.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|13.
| align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer
| 1. etapa (prolog)
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018
| align=center style="border-top-width:6px"|15.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style="border-top-width:6px"|3. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|16.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|18.
| align=left| {{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|4. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|5. etapa (ITT)
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019
| align=center style="border-top-width:6px"|23.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style="border-top-width:6px"|6. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|24.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|25.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|26.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|27.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|28.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|29.
| align=left| {{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|30.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|31.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 9. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|32.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|33.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|34.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|35.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020
| align=center style="border-top-width:6px"|36.
| align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center|37.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|38.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 3l etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|39.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|40.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|41.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|42.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|43.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|44.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|45.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|46.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 13. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|47.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021
| align=center style="border-top-width:6px"|48.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|49.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|50.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|51.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|52.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|53.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Olimpijske igre
|- style="text-align:center;"
| align=center|54.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|55.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 11. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|56.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|57.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 21. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|58.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|59.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|60.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022
| align=center style="border-top-width:6px"|61.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style="border-top-width:6px"|7. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|62.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|63.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|64.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|65.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023
| align=center style="border-top-width:6px"|66.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|67.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|68.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|69.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|70.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|71.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|72.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|73.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| 20. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|74.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|75.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 3. etapa (ITT)
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|76.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 5. etapa
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|77.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|78.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|79.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|80.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024
| align=center style="border-top-width:6px"|81.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT)
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|82.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|83.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|84.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|85.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|86.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|87.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|88.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025
| align=center style="border-top-width:6px"|89.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|90.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|91.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px" rowspan=2|2026
| align=center style="border-top-width:6px"|92.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center|93.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Evropsko prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]]
|}
== Oglaševanje ==
S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref>
== Dobrodelnost ==
Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>.
== Zasebno ==
Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref>
== Večna lestvica ==
Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=52px|Uvrstitev
! scope="col" width=135px|Lestvica
! scope="col" width=80px|Točke
! scope="col"|
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.'''
| align=center|procyclingstats.com
| align=center|1.280,8
| <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''27.'''
| align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com
| align=center style="border-top-width:3px"|29.435
| style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref>
|}
==Sklici==
{{refsez}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174961238 Primož Roglič, zmagovalec kolesarske dirke po Italiji - ime maja]. Ime tedna (29. maj 2023). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174803175 Ime tedna je Primož Roglič]. Ime tedna (6. september 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174795345 Primož Roglič, kolesar, ki je na olimpijskem kronometru osvojil zlato medaljo]. Ime tedna (2. avgust 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174730985 Primož Roglič, zmagovalec Vuelte 2020]. Ime tedna (9. november 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174716334 Primož Roglič, prvi Slovenec z rumeno majico na Tour de France]. Ime tedna (7. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174638241 Primož Rogljič, zmagovalec tritedenske kolesarske dirke Grand Tour]. Ime tedna (16. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija).
{{Olimpijski prvaki v kronometru}}
{{Slovenski športnik leta}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}}
[[Kategorija:Trboveljčani]]
[[Kategorija:Zagorjani]]
[[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]]
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Športniki več športov]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
kl2qmo7r66b9y0y774w10th8sqbz532
6762084
6762083
2026-10-08T09:40:32Z
Sportomanokin
14776
6762084
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Kolesar
| name = Primož Roglič
| image = <!-- WD -->
| nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref>
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
| height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref>
| weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref>
| currentteam = {{ct|BOH}}
| discipline = cesta
| role = kolesar
| ridertype = vsestranski
| amateuryears1 =
| amateurteam1 =
| proyears1 = 2013–2015
| proteam1 = {{ct|ADR|2013}}
| proyears2 = 2016–2023
| proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref>
| proyears3 = 2024–
| proteam3 = {{ct|BOH|2024a}}
| majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]'''
:{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]])
'''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]]'''
:{{gold01}} Kronometer ([[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Ljubljana 2026]])
'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]])
: '''[[Dirka po Italiji]]'''
::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]])
::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]])
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}}
::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]])
::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]])
'''Enotedenske dirke'''
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021)
:[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022)
:{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024)
:[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025)
:{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023)
:{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]])
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017)
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019)
'''Enodnevne dirke'''
:'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020)
:[[Tre Valli Varesine]] (2019)
:[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023)
:[[Milano–Torino]] (2021)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016, 2026)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}}
'''Ostalo''' <br />
:Skupaj 75 tednov #1 na svetu
:UCI letna lestvica (2019, 2020)
:UCI Europe Tour (2019, 2020)
:[[Zlato kolo]] (2020)
| medaltemplates =
{{MedalCountry|{{SLO}}}}
{{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}}
{{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}}
{{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}}
{{MedalOlympic}}
{{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}}
{{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}}
{{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}}
{{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v kolesarstvu}}
{{Zlata medalja |[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Ljubljana 2026]]|kronometer}}
}}
'''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]].
Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski]] in [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|evropski prvak]] v kronometru (ter [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]]); je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 93 profesionalnih zmag.
Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]].
Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno.
Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu.
Primož Roglič in [[Tadej Pogačar]] sta edina kolesarja v zgodovini, ki sta zmagala na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, Rogliču v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]].
Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020).
Med letoma 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]].
== Kariera ==
=== Smučarski skoki ===
Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku.
Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom.
== Kolesarstvo ==
===<big>Adria Mobil (2013–2015)</big>===
Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti.
Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je dosegel prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu, in osvojil tretje mesto na [[Dirka po Sibiuju|Dirki po Sibiuju]]. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]].
===<big>Jumbo–Visma (2016–2023)</big>===
====<big>2016</big>====
Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]].
====<big>2017</big>====
Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru.
====<big>2018</big>====
Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji.
====<big>2019</big>====
Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja.
Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti.
Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini.
Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja.
====<big>2020</big>====
[[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]]
Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti.
Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije.
Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom.
Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki.
====<big>2021</big>====
sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]].
Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja.
Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu.
Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi.
Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu.
====<big>2022</big>====
Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom.
Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil.
Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni.
====<big>2023</big>====
[[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]]
Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela.
Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po 9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji.
Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom.
Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri.
Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom.
=== <big>BORA-hansgroe (2024-)</big> ===
==== <big>2024</big> ====
Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago.
Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti.
Naslednja dirka je znova bila Vuelta, kjer je startal kot glavni favorit. Dirko je dobro odprl z kronometrom, kjer je bil najboljši med favoriti. Rdečo majico je prevzel v 4.etapi, kjer je v sprintu v klanec, v zadnjih metrih prehitel Van Eetvelta, ki je prehitro začel proslavljati. Potem pa se je v 6. etapi zgodil preobrat. [[Ben O`Connor]] je po spektakularnem napadu i dnevnega pobega v cilj prišel z kar 6 minutami in pol prednosti pred glavnino in za 5 minut prevzel rdečo majico. Zdaj je moral Roglič v preostanku dirke to prednost stopiti, O`Connor pa ni slab hribolazec.<ref>{{Navedi splet|title=Rogličevi biki predali rdečo majico drznemu O'Connorju|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglicevi-biki-predali-rdeco-majico-drznemu-o-connorju/718685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. J. , To|last=G}}</ref>Roglič pa ga je že v 8 etapi na strmem zaključku z napadi zlomil in pobral etapno zma0go ter O`Connorju odščipnil skoraj minuto prednosti. Naslednjič je v 11. etapi na koncu pobegnil z skupinico favoritov in pridobil še 37 sekund.<ref>{{Navedi splet|title=Roglič izkoristil zadnji klanec in O'Connorju odščipnil 37 sekund|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglic-izkoristil-zadnji-klanec-in-o-connorju-odscipnil-37-sekund/719246|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To G. , T.|last=O}}</ref> Zdaj je zaostajal še dobre 3 minute. Veliko je ponovno pridobil v 13. etapi, kjer je na strmem zaključnem klancu strl vse favorite in proti O`Connorju pridobil skoraj 2 minuti ter spravil skupni zaostanek pod 2 minuti.<ref>{{Navedi splet|title=Juriš Rogliča, ki je za dve minuti zmanjšal zaostanek za rdečo majico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/juris-roglica-ki-je-za-dve-minuti-zmanjsal-zaostanek-za-rdeco-majico/719467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To|last=G}}</ref>Še 18 sekund je pridobil v 15. etapi. Zdaj je bilo samo še okoli minuto razlike med njima. V naslednji je dobil še 58 sekund in bil samo še 5 sekund zadaj. Odločil pa je v 19. etapi, kjer je z izjemnim ekipnim napadom pobegnil vsem favoritom in zanesljivo zmagal in prevzel rdečo majico.
Do konca sezone je nastopil še na nekaj enodnevnih dirkah, vendar ni dosegel vidnejšega rezultata. Sezono je končal kot 8. na [[UCI lestvica|UCI lestvici]].
'''<big>2025</big>'''
Začel je na [[Dirka po Algarveju|Dirki po Algarveju]], kjer je dirkal solidno in končal kot skupno 8. Nadaljeval je na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], kjer je pokazal da še vedno lahko dirka na najvišjem levelu. Zmagal je 4. etapo in se po času izenačil z [[Juan Ayuso|Juanom Ayusom]]. Ta ga je zaradi letečega cilja potem prehitel za 1 sekundo. Roglič je potem v 7. etapi presenetljivo pobegnil že 20km pred ciljem in uspel ubraniti slabih 20 sekund prednosti ter pobrati skupno zmago.
Nadaljeval je na 1. velikem cilju sezone, [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]. Začel je odlično saj se mu je na kronometru v 2. etapi zmaga izmaknila samo za 1 sekundo, je pa prevzel skupno vodstvo. Tega je naslednji dan izgubil proti sprinterju Pedersenu. Vodstvo je znova prevzel po 4 mestu v 1.gorski etapi s 4 sekundami prednosti pred Ayusom. Nato pa je vse šlo po zlu, ko je v makadamski 9.etapi padel in izgubil več kot minuto proti drugim favoritom ter bil vidno ranjen in z močnimi odrgninami<ref>{{Navedi splet|title=Van Aertu etapa, del Toru rožnata majica, Roglič izgubil več kot minuto proti Ayusu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/van-aertu-etapa-del-toru-roznata-majica-roglic-izgubil-vec-kot-minuto-proti-ayusu/746046|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Toni|last=Gruden}}</ref>. Nekaj sekund je pridobil na kronometru, toda nato je v 15. etapi ponovno izgubil veliko časa in naslednji dan je odstopil.
Čez nekaj časa je napovedal nastop na Dirki po Franciji. Nanjo je prišel nepopolno pripravljen in je skozi dirko dirkal dobro, ves čas je bil v deseterici in se je pred 19. etapo celo potegoval za stopničke. Nato pa je v zadnji gorski etapi povsem popustil in padel na 8. mesto. Proti koncu dirke je tudi zmeraj bolj bil v vlogi pomočnika Florianu Lipowitzu, ki je na koncu končal na odličnem 3. mestu.
Proti koncu sezone je ponovno nastopil na še nekaj enodnevnih dirkah. Edini večji rezultat je bilo 5.mesto na [[Dirka po Emiliji|Dirki po Emiliji.]]<ref>{{Navedi splet|title=Mehiški bikec del Toro premočen za Pidcocka, Roglič peti|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mehiski-bikec-del-toro-premocen-za-pidcocka-roglic-peti/759720|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=To|last=G}}</ref>
V tej sezoni se je videlo, da Roglič počasi izgublja svoj doslej neomajen status kapetana in enega najboljših kolesarjev na svetu ter počasi postaja bolj pomočnik za sotekmovalce v ekipi.
==Pomembnejša tekmovanja ==
=== Grand Tour ===
[[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]]
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| [[Dirka po Italiji 2016|58]]
| —
| —
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]'''
| —
| —
| —
| style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]'''
| —
| [[Dirka po Italiji 2025|DNF]]
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Franciji 2017|38]]
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]]
| —
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]'''
| [[Dirka po Franciji 2021|DNF]]
| [[Dirka po Franciji 2022|DNF]]
| —
| [[Dirka po Franciji 2024|DNF]]
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]]
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]'''
| [[Dirka po Španiji 2022|DNF]]
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]'''
| —
| style="background:silver;" |'''[[Dirka po Španiji 2026|2]]'''
|}
=== Velike enotedenske dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 15
| style="background:yellow;" |'''1'''
| —
| style="background:#ddf;" |10
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| 52
| style="background:#ddf;" |4
| 29
| style="background:dodgerblue;" |'''1'''
|style="background:#ddf;" |4
| —
| —
| style="background:dodgerblue;" |'''1'''
| —
| —
|style="background:#ddf;" |5
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| 44
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=3|NH
| —
| —
| style="background:white; border:2px solid green;" |'''1'''
| —
| style="background:white; border:2px solid green;" |'''1'''
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |5
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| style="background:#ddf;" |8
| —
| DNF
| —
| 16
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |'''3'''
| style="background:yellow;"|'''1'''
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| 18
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |8
|}
=== Enodnevne dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| —
| 67
| —
| —
| —
| —
| 17
| —
| —
| —
| 37
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| 13
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| 40
| 17
| style="background:#ddf;" |7
| —
| style="background:#ddf;" |4
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
| —
| 22
| —
|- style="background:#EEEEEE;"
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style="border-top-width:6px"|2013
! style="border-top-width:6px"|2014
! style="border-top-width:6px"|2015
! style="border-top-width:6px"|2016
! style="border-top-width:6px"|2017
! style="border-top-width:6px"|2018
! style="border-top-width:6px"|2019
! style="border-top-width:6px"|2020
! style="border-top-width:6px"|2021
! style="border-top-width:6px"|2022
! style="border-top-width:6px"|2023
! style="border-top-width:6px"|2024
! style="border-top-width:6px"|2025
! style="border-top-width:6px"|2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| 74
| 35
| 48
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| 66
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;"|NH
| 69
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C0C0C0;" |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| 21
| DNF
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| 22
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |7
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| DNF
| 5
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| DNF
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 22
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| style="background:#ddf;" |4
| style="color:#ccc;"|NR
| 13
| —
|}
=== Domača dirka ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px|Dirka
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| [[Dirka po Sloveniji 2013|15]]
| [[Dirka po Sloveniji 2014|25]]
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']]
| —
| —
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']]
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|}
=== Reprezentanca ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]]
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| 26
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| 28
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
| —
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| style="background:#ddf;" |10
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]]
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| 121
| 34
| DNF
| style="background:#ddf;"|6
| 48
| —
| —
| 64
| 11
| 21
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| 24
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| 12
| —
| —
| —
| —
| 12
| —
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |10
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| style="background:#ddf;" |7
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]]
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style="background:#ddf;"|10
| style="background:#ddf;"|4
| style="background:#ddf;"|7
| style="background:#ddf;"|5
| style="background:#ddf;"|5
| —
| style="background:#ddf;"|4
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;"|4
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
|}
== Odlikovanja ==
Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet
| title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref>
== Profesionalne zmage (93) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Leto
! scope="col" width=40px|Zmaga
! scope="col" width=250px|Dirka
! scope="col" width=100px| Opomba
! scope="col" width=135px| Serija
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2014
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015
| align=center style="border-top-width:6px"|2.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| style="border-top-width:6px"|2. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|3.
| align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|4.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|5.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|6.
| align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]]
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016
| align=center style="border-top-width:6px"|7.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT)
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|8.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017
| align=center style="border-top-width:6px"|9.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve'''
| style="border-top-width:6px"|'''Skupno'''
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|11.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|12.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|13.
| align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer
| 1. etapa (prolog)
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018
| align=center style="border-top-width:6px"|15.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style="border-top-width:6px"|3. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|16.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|18.
| align=left| {{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|4. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|5. etapa (ITT)
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019
| align=center style="border-top-width:6px"|23.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style="border-top-width:6px"|6. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|24.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|25.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|26.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|27.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|28.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|29.
| align=left| {{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|30.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|31.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 9. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|32.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|33.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|34.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|35.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020
| align=center style="border-top-width:6px"|36.
| align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center|37.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|38.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 3l etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|39.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|40.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|41.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|42.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|43.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|44.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|45.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|46.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 13. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|47.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021
| align=center style="border-top-width:6px"|48.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|49.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|50.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|51.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|52.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|53.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Olimpijske igre
|- style="text-align:center;"
| align=center|54.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|55.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 11. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|56.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|57.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 21. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|58.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|59.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|60.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022
| align=center style="border-top-width:6px"|61.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style="border-top-width:6px"|7. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|62.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|63.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|64.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|65.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023
| align=center style="border-top-width:6px"|66.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|67.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|68.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|69.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|70.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|71.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|72.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|73.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| 20. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|74.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|75.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 3. etapa (ITT)
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|76.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 5. etapa
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|77.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|78.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|79.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|80.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024
| align=center style="border-top-width:6px"|81.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT)
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|82.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|83.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|84.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|85.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|86.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|87.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|88.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025
| align=center style="border-top-width:6px"|89.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|90.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|91.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px" rowspan=2|2026
| align=center style="border-top-width:6px"|92.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center|93.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Evropsko prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]]
|}
== Oglaševanje ==
S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref>
== Dobrodelnost ==
Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>.
== Zasebno ==
Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref>
== Večna lestvica ==
Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=52px|Uvrstitev
! scope="col" width=135px|Lestvica
! scope="col" width=80px|Točke
! scope="col"|
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.'''
| align=center|procyclingstats.com
| align=center|1.280,8
| <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''27.'''
| align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com
| align=center style="border-top-width:3px"|29.435
| style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref>
|}
==Sklici==
{{refsez}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174961238 Primož Roglič, zmagovalec kolesarske dirke po Italiji - ime maja]. Ime tedna (29. maj 2023). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174803175 Ime tedna je Primož Roglič]. Ime tedna (6. september 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174795345 Primož Roglič, kolesar, ki je na olimpijskem kronometru osvojil zlato medaljo]. Ime tedna (2. avgust 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174730985 Primož Roglič, zmagovalec Vuelte 2020]. Ime tedna (9. november 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174716334 Primož Roglič, prvi Slovenec z rumeno majico na Tour de France]. Ime tedna (7. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174638241 Primož Rogljič, zmagovalec tritedenske kolesarske dirke Grand Tour]. Ime tedna (16. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija).
{{Olimpijski prvaki v kronometru}}
{{Slovenski športnik leta}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}}
[[Kategorija:Trboveljčani]]
[[Kategorija:Zagorjani]]
[[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]]
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Športniki več športov]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
il2fc9jzo37zzihfmxgh1ix7ik4gmxj
6762085
6762084
2026-10-08T09:42:01Z
Sportomanokin
14776
/* Večna lestvica */
6762085
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Kolesar
| name = Primož Roglič
| image = <!-- WD -->
| nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref>
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
| height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref>
| weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref>
| currentteam = {{ct|BOH}}
| discipline = cesta
| role = kolesar
| ridertype = vsestranski
| amateuryears1 =
| amateurteam1 =
| proyears1 = 2013–2015
| proteam1 = {{ct|ADR|2013}}
| proyears2 = 2016–2023
| proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref>
| proyears3 = 2024–
| proteam3 = {{ct|BOH|2024a}}
| majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]'''
:{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]])
'''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]]'''
:{{gold01}} Kronometer ([[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Ljubljana 2026]])
'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]])
: '''[[Dirka po Italiji]]'''
::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]])
::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]])
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}}
::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]])
::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]])
'''Enotedenske dirke'''
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021)
:[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022)
:{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024)
:[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025)
:{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023)
:{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]])
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017)
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019)
'''Enodnevne dirke'''
:'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020)
:[[Tre Valli Varesine]] (2019)
:[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023)
:[[Milano–Torino]] (2021)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016, 2026)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}}
'''Ostalo''' <br />
:Skupaj 75 tednov #1 na svetu
:UCI letna lestvica (2019, 2020)
:UCI Europe Tour (2019, 2020)
:[[Zlato kolo]] (2020)
| medaltemplates =
{{MedalCountry|{{SLO}}}}
{{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}}
{{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}}
{{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}}
{{MedalOlympic}}
{{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}}
{{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}}
{{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}}
{{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v kolesarstvu}}
{{Zlata medalja |[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Ljubljana 2026]]|kronometer}}
}}
'''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]].
Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski]] in [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|evropski prvak]] v kronometru (ter [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]]); je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 93 profesionalnih zmag.
Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]].
Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno.
Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu.
Primož Roglič in [[Tadej Pogačar]] sta edina kolesarja v zgodovini, ki sta zmagala na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, Rogliču v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]].
Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020).
Med letoma 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]].
== Kariera ==
=== Smučarski skoki ===
Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku.
Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom.
== Kolesarstvo ==
===<big>Adria Mobil (2013–2015)</big>===
Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti.
Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je dosegel prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu, in osvojil tretje mesto na [[Dirka po Sibiuju|Dirki po Sibiuju]]. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]].
===<big>Jumbo–Visma (2016–2023)</big>===
====<big>2016</big>====
Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]].
====<big>2017</big>====
Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru.
====<big>2018</big>====
Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji.
====<big>2019</big>====
Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja.
Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti.
Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini.
Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja.
====<big>2020</big>====
[[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]]
Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti.
Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije.
Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom.
Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki.
====<big>2021</big>====
sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]].
Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja.
Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu.
Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi.
Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu.
====<big>2022</big>====
Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom.
Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil.
Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni.
====<big>2023</big>====
[[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]]
Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela.
Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po 9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji.
Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom.
Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri.
Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom.
=== <big>BORA-hansgroe (2024-)</big> ===
==== <big>2024</big> ====
Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago.
Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti.
Naslednja dirka je znova bila Vuelta, kjer je startal kot glavni favorit. Dirko je dobro odprl z kronometrom, kjer je bil najboljši med favoriti. Rdečo majico je prevzel v 4.etapi, kjer je v sprintu v klanec, v zadnjih metrih prehitel Van Eetvelta, ki je prehitro začel proslavljati. Potem pa se je v 6. etapi zgodil preobrat. [[Ben O`Connor]] je po spektakularnem napadu i dnevnega pobega v cilj prišel z kar 6 minutami in pol prednosti pred glavnino in za 5 minut prevzel rdečo majico. Zdaj je moral Roglič v preostanku dirke to prednost stopiti, O`Connor pa ni slab hribolazec.<ref>{{Navedi splet|title=Rogličevi biki predali rdečo majico drznemu O'Connorju|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglicevi-biki-predali-rdeco-majico-drznemu-o-connorju/718685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. J. , To|last=G}}</ref>Roglič pa ga je že v 8 etapi na strmem zaključku z napadi zlomil in pobral etapno zma0go ter O`Connorju odščipnil skoraj minuto prednosti. Naslednjič je v 11. etapi na koncu pobegnil z skupinico favoritov in pridobil še 37 sekund.<ref>{{Navedi splet|title=Roglič izkoristil zadnji klanec in O'Connorju odščipnil 37 sekund|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglic-izkoristil-zadnji-klanec-in-o-connorju-odscipnil-37-sekund/719246|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To G. , T.|last=O}}</ref> Zdaj je zaostajal še dobre 3 minute. Veliko je ponovno pridobil v 13. etapi, kjer je na strmem zaključnem klancu strl vse favorite in proti O`Connorju pridobil skoraj 2 minuti ter spravil skupni zaostanek pod 2 minuti.<ref>{{Navedi splet|title=Juriš Rogliča, ki je za dve minuti zmanjšal zaostanek za rdečo majico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/juris-roglica-ki-je-za-dve-minuti-zmanjsal-zaostanek-za-rdeco-majico/719467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To|last=G}}</ref>Še 18 sekund je pridobil v 15. etapi. Zdaj je bilo samo še okoli minuto razlike med njima. V naslednji je dobil še 58 sekund in bil samo še 5 sekund zadaj. Odločil pa je v 19. etapi, kjer je z izjemnim ekipnim napadom pobegnil vsem favoritom in zanesljivo zmagal in prevzel rdečo majico.
Do konca sezone je nastopil še na nekaj enodnevnih dirkah, vendar ni dosegel vidnejšega rezultata. Sezono je končal kot 8. na [[UCI lestvica|UCI lestvici]].
'''<big>2025</big>'''
Začel je na [[Dirka po Algarveju|Dirki po Algarveju]], kjer je dirkal solidno in končal kot skupno 8. Nadaljeval je na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], kjer je pokazal da še vedno lahko dirka na najvišjem levelu. Zmagal je 4. etapo in se po času izenačil z [[Juan Ayuso|Juanom Ayusom]]. Ta ga je zaradi letečega cilja potem prehitel za 1 sekundo. Roglič je potem v 7. etapi presenetljivo pobegnil že 20km pred ciljem in uspel ubraniti slabih 20 sekund prednosti ter pobrati skupno zmago.
Nadaljeval je na 1. velikem cilju sezone, [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]. Začel je odlično saj se mu je na kronometru v 2. etapi zmaga izmaknila samo za 1 sekundo, je pa prevzel skupno vodstvo. Tega je naslednji dan izgubil proti sprinterju Pedersenu. Vodstvo je znova prevzel po 4 mestu v 1.gorski etapi s 4 sekundami prednosti pred Ayusom. Nato pa je vse šlo po zlu, ko je v makadamski 9.etapi padel in izgubil več kot minuto proti drugim favoritom ter bil vidno ranjen in z močnimi odrgninami<ref>{{Navedi splet|title=Van Aertu etapa, del Toru rožnata majica, Roglič izgubil več kot minuto proti Ayusu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/van-aertu-etapa-del-toru-roznata-majica-roglic-izgubil-vec-kot-minuto-proti-ayusu/746046|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Toni|last=Gruden}}</ref>. Nekaj sekund je pridobil na kronometru, toda nato je v 15. etapi ponovno izgubil veliko časa in naslednji dan je odstopil.
Čez nekaj časa je napovedal nastop na Dirki po Franciji. Nanjo je prišel nepopolno pripravljen in je skozi dirko dirkal dobro, ves čas je bil v deseterici in se je pred 19. etapo celo potegoval za stopničke. Nato pa je v zadnji gorski etapi povsem popustil in padel na 8. mesto. Proti koncu dirke je tudi zmeraj bolj bil v vlogi pomočnika Florianu Lipowitzu, ki je na koncu končal na odličnem 3. mestu.
Proti koncu sezone je ponovno nastopil na še nekaj enodnevnih dirkah. Edini večji rezultat je bilo 5.mesto na [[Dirka po Emiliji|Dirki po Emiliji.]]<ref>{{Navedi splet|title=Mehiški bikec del Toro premočen za Pidcocka, Roglič peti|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mehiski-bikec-del-toro-premocen-za-pidcocka-roglic-peti/759720|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=To|last=G}}</ref>
V tej sezoni se je videlo, da Roglič počasi izgublja svoj doslej neomajen status kapetana in enega najboljših kolesarjev na svetu ter počasi postaja bolj pomočnik za sotekmovalce v ekipi.
==Pomembnejša tekmovanja ==
=== Grand Tour ===
[[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]]
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| [[Dirka po Italiji 2016|58]]
| —
| —
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]'''
| —
| —
| —
| style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]'''
| —
| [[Dirka po Italiji 2025|DNF]]
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Franciji 2017|38]]
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]]
| —
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]'''
| [[Dirka po Franciji 2021|DNF]]
| [[Dirka po Franciji 2022|DNF]]
| —
| [[Dirka po Franciji 2024|DNF]]
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]]
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]'''
| [[Dirka po Španiji 2022|DNF]]
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]'''
| —
| style="background:silver;" |'''[[Dirka po Španiji 2026|2]]'''
|}
=== Velike enotedenske dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 15
| style="background:yellow;" |'''1'''
| —
| style="background:#ddf;" |10
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| 52
| style="background:#ddf;" |4
| 29
| style="background:dodgerblue;" |'''1'''
|style="background:#ddf;" |4
| —
| —
| style="background:dodgerblue;" |'''1'''
| —
| —
|style="background:#ddf;" |5
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| 44
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=3|NH
| —
| —
| style="background:white; border:2px solid green;" |'''1'''
| —
| style="background:white; border:2px solid green;" |'''1'''
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |5
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| style="background:#ddf;" |8
| —
| DNF
| —
| 16
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |'''3'''
| style="background:yellow;"|'''1'''
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| 18
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |8
|}
=== Enodnevne dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| —
| 67
| —
| —
| —
| —
| 17
| —
| —
| —
| 37
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| 13
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| 40
| 17
| style="background:#ddf;" |7
| —
| style="background:#ddf;" |4
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
| —
| 22
| —
|- style="background:#EEEEEE;"
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style="border-top-width:6px"|2013
! style="border-top-width:6px"|2014
! style="border-top-width:6px"|2015
! style="border-top-width:6px"|2016
! style="border-top-width:6px"|2017
! style="border-top-width:6px"|2018
! style="border-top-width:6px"|2019
! style="border-top-width:6px"|2020
! style="border-top-width:6px"|2021
! style="border-top-width:6px"|2022
! style="border-top-width:6px"|2023
! style="border-top-width:6px"|2024
! style="border-top-width:6px"|2025
! style="border-top-width:6px"|2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| 74
| 35
| 48
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| 66
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;"|NH
| 69
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C0C0C0;" |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| 21
| DNF
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| 22
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |7
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| DNF
| 5
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| DNF
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 22
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| style="background:#ddf;" |4
| style="color:#ccc;"|NR
| 13
| —
|}
=== Domača dirka ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px|Dirka
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| [[Dirka po Sloveniji 2013|15]]
| [[Dirka po Sloveniji 2014|25]]
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']]
| —
| —
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']]
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|}
=== Reprezentanca ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]]
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| 26
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| 28
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
| —
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| style="background:#ddf;" |10
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]]
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| 121
| 34
| DNF
| style="background:#ddf;"|6
| 48
| —
| —
| 64
| 11
| 21
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| 24
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| 12
| —
| —
| —
| —
| 12
| —
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |10
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| style="background:#ddf;" |7
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]]
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style="background:#ddf;"|10
| style="background:#ddf;"|4
| style="background:#ddf;"|7
| style="background:#ddf;"|5
| style="background:#ddf;"|5
| —
| style="background:#ddf;"|4
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;"|4
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
|}
== Odlikovanja ==
Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet
| title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref>
== Profesionalne zmage (93) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Leto
! scope="col" width=40px|Zmaga
! scope="col" width=250px|Dirka
! scope="col" width=100px| Opomba
! scope="col" width=135px| Serija
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2014
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015
| align=center style="border-top-width:6px"|2.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| style="border-top-width:6px"|2. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|3.
| align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|4.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|5.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|6.
| align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]]
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016
| align=center style="border-top-width:6px"|7.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT)
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|8.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017
| align=center style="border-top-width:6px"|9.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve'''
| style="border-top-width:6px"|'''Skupno'''
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|11.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|12.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|13.
| align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer
| 1. etapa (prolog)
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018
| align=center style="border-top-width:6px"|15.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style="border-top-width:6px"|3. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|16.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|18.
| align=left| {{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|4. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|5. etapa (ITT)
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019
| align=center style="border-top-width:6px"|23.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style="border-top-width:6px"|6. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|24.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|25.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|26.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|27.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|28.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|29.
| align=left| {{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|30.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|31.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 9. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|32.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|33.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|34.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|35.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020
| align=center style="border-top-width:6px"|36.
| align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center|37.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|38.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 3l etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|39.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|40.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|41.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|42.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|43.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|44.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|45.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|46.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 13. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|47.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021
| align=center style="border-top-width:6px"|48.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|49.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|50.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|51.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|52.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|53.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Olimpijske igre
|- style="text-align:center;"
| align=center|54.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|55.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 11. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|56.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|57.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 21. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|58.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|59.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|60.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022
| align=center style="border-top-width:6px"|61.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style="border-top-width:6px"|7. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|62.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|63.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|64.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|65.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023
| align=center style="border-top-width:6px"|66.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|67.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|68.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|69.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|70.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|71.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|72.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|73.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| 20. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|74.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|75.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 3. etapa (ITT)
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|76.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 5. etapa
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|77.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|78.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|79.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|80.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024
| align=center style="border-top-width:6px"|81.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT)
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|82.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|83.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|84.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|85.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|86.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|87.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|88.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025
| align=center style="border-top-width:6px"|89.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|90.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|91.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px" rowspan=2|2026
| align=center style="border-top-width:6px"|92.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center|93.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Evropsko prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]]
|}
== Oglaševanje ==
S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref>
== Dobrodelnost ==
Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>.
== Zasebno ==
Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref>
== Večna lestvica ==
Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=52px|Uvrstitev
! scope="col" width=135px|Lestvica
! scope="col" width=80px|Točke
! scope="col"|
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#EEDC82|'''19.'''
| align=center|procyclingstats.com
| align=center|1.296,8
| <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''23.'''
| align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com
| align=center style="border-top-width:3px"|31.303
| style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref>
|}
==Sklici==
{{refsez}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174961238 Primož Roglič, zmagovalec kolesarske dirke po Italiji - ime maja]. Ime tedna (29. maj 2023). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174803175 Ime tedna je Primož Roglič]. Ime tedna (6. september 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174795345 Primož Roglič, kolesar, ki je na olimpijskem kronometru osvojil zlato medaljo]. Ime tedna (2. avgust 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174730985 Primož Roglič, zmagovalec Vuelte 2020]. Ime tedna (9. november 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174716334 Primož Roglič, prvi Slovenec z rumeno majico na Tour de France]. Ime tedna (7. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174638241 Primož Rogljič, zmagovalec tritedenske kolesarske dirke Grand Tour]. Ime tedna (16. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija).
{{Olimpijski prvaki v kronometru}}
{{Slovenski športnik leta}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}}
[[Kategorija:Trboveljčani]]
[[Kategorija:Zagorjani]]
[[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]]
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Športniki več športov]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
h6kt73p2kdlmswho0yr55xfukc1tini
6762086
6762085
2026-10-08T09:50:12Z
Sportomanokin
14776
6762086
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Kolesar
| name = Primož Roglič
| image = <!-- WD -->
| nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref>
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
| height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref>
| weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref>
| currentteam = {{ct|BOH}}
| discipline = cesta
| role = kolesar
| ridertype = vsestranski
| amateuryears1 =
| amateurteam1 =
| proyears1 = 2013–2015
| proteam1 = {{ct|ADR|2013}}
| proyears2 = 2016–2023
| proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref>
| proyears3 = 2024–
| proteam3 = {{ct|BOH|2024a}}
| majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]'''
:{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]])
'''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]]'''
:{{gold01}} Kronometer ([[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Ljubljana 2026]])
'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]])
: '''[[Dirka po Italiji]]'''
::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]])
::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]])
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}}
::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]])
::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]])
'''Enotedenske dirke'''
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021)
:[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022)
:{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024)
:[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025)
:{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023)
:{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]])
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017)
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019)
'''Enodnevne dirke'''
:'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020)
:[[Tre Valli Varesine]] (2019)
:[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023)
:[[Milano–Torino]] (2021)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016, 2026)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}}
'''Ostalo''' <br />
:Skupaj 75 tednov #1 na svetu
:UCI letna lestvica (2019, 2020)
:UCI Europe Tour (2019, 2020)
:[[Zlato kolo]] (2020)
| medaltemplates =
{{MedalCountry|{{SLO}}}}
{{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}}
{{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}}
{{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}}
{{MedalOlympic}}
{{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}}
{{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}}
{{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}}
{{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v kolesarstvu}}
{{Zlata medalja |[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Ljubljana 2026]]|kronometer}}
}}
'''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]].
Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski]] in [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|evropski prvak]] v kronometru (ter [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]]); je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 93 profesionalnih zmag.
Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]].
Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno.
Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu.
Primož Roglič in [[Tadej Pogačar]] sta edina kolesarja v zgodovini, ki sta zmagala na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, Rogliču v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]].
Dvakrat v svoji karieri je dobil [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je tudi dvakratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016, 2026) in državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020).
Med letoma 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]].
== Kariera ==
=== Smučarski skoki ===
Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku.
Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom.
== Kolesarstvo ==
===<big>Adria Mobil (2013–2015)</big>===
Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti.
Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je dosegel prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu, in osvojil tretje mesto na [[Dirka po Sibiuju|Dirki po Sibiuju]]. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]].
===<big>Jumbo–Visma (2016–2023)</big>===
====<big>2016</big>====
Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]].
====<big>2017</big>====
Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru.
====<big>2018</big>====
Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji.
====<big>2019</big>====
Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja.
Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti.
Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini.
Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja.
====<big>2020</big>====
[[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]]
Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti.
Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije.
Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom.
Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki.
====<big>2021</big>====
sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]].
Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja.
Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu.
Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi.
Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu.
====<big>2022</big>====
Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom.
Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil.
Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni.
====<big>2023</big>====
[[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]]
Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela.
Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po 9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji.
Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom.
Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri.
Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom.
=== <big>BORA-hansgroe (2024-)</big> ===
==== <big>2024</big> ====
Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago.
Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti.
Naslednja dirka je znova bila Vuelta, kjer je startal kot glavni favorit. Dirko je dobro odprl z kronometrom, kjer je bil najboljši med favoriti. Rdečo majico je prevzel v 4.etapi, kjer je v sprintu v klanec, v zadnjih metrih prehitel Van Eetvelta, ki je prehitro začel proslavljati. Potem pa se je v 6. etapi zgodil preobrat. [[Ben O`Connor]] je po spektakularnem napadu i dnevnega pobega v cilj prišel z kar 6 minutami in pol prednosti pred glavnino in za 5 minut prevzel rdečo majico. Zdaj je moral Roglič v preostanku dirke to prednost stopiti, O`Connor pa ni slab hribolazec.<ref>{{Navedi splet|title=Rogličevi biki predali rdečo majico drznemu O'Connorju|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglicevi-biki-predali-rdeco-majico-drznemu-o-connorju/718685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. J. , To|last=G}}</ref>Roglič pa ga je že v 8 etapi na strmem zaključku z napadi zlomil in pobral etapno zma0go ter O`Connorju odščipnil skoraj minuto prednosti. Naslednjič je v 11. etapi na koncu pobegnil z skupinico favoritov in pridobil še 37 sekund.<ref>{{Navedi splet|title=Roglič izkoristil zadnji klanec in O'Connorju odščipnil 37 sekund|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglic-izkoristil-zadnji-klanec-in-o-connorju-odscipnil-37-sekund/719246|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To G. , T.|last=O}}</ref> Zdaj je zaostajal še dobre 3 minute. Veliko je ponovno pridobil v 13. etapi, kjer je na strmem zaključnem klancu strl vse favorite in proti O`Connorju pridobil skoraj 2 minuti ter spravil skupni zaostanek pod 2 minuti.<ref>{{Navedi splet|title=Juriš Rogliča, ki je za dve minuti zmanjšal zaostanek za rdečo majico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/juris-roglica-ki-je-za-dve-minuti-zmanjsal-zaostanek-za-rdeco-majico/719467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To|last=G}}</ref>Še 18 sekund je pridobil v 15. etapi. Zdaj je bilo samo še okoli minuto razlike med njima. V naslednji je dobil še 58 sekund in bil samo še 5 sekund zadaj. Odločil pa je v 19. etapi, kjer je z izjemnim ekipnim napadom pobegnil vsem favoritom in zanesljivo zmagal in prevzel rdečo majico.
Do konca sezone je nastopil še na nekaj enodnevnih dirkah, vendar ni dosegel vidnejšega rezultata. Sezono je končal kot 8. na [[UCI lestvica|UCI lestvici]].
'''<big>2025</big>'''
Začel je na [[Dirka po Algarveju|Dirki po Algarveju]], kjer je dirkal solidno in končal kot skupno 8. Nadaljeval je na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], kjer je pokazal da še vedno lahko dirka na najvišjem levelu. Zmagal je 4. etapo in se po času izenačil z [[Juan Ayuso|Juanom Ayusom]]. Ta ga je zaradi letečega cilja potem prehitel za 1 sekundo. Roglič je potem v 7. etapi presenetljivo pobegnil že 20km pred ciljem in uspel ubraniti slabih 20 sekund prednosti ter pobrati skupno zmago.
Nadaljeval je na 1. velikem cilju sezone, [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]. Začel je odlično saj se mu je na kronometru v 2. etapi zmaga izmaknila samo za 1 sekundo, je pa prevzel skupno vodstvo. Tega je naslednji dan izgubil proti sprinterju Pedersenu. Vodstvo je znova prevzel po 4 mestu v 1.gorski etapi s 4 sekundami prednosti pred Ayusom. Nato pa je vse šlo po zlu, ko je v makadamski 9.etapi padel in izgubil več kot minuto proti drugim favoritom ter bil vidno ranjen in z močnimi odrgninami<ref>{{Navedi splet|title=Van Aertu etapa, del Toru rožnata majica, Roglič izgubil več kot minuto proti Ayusu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/van-aertu-etapa-del-toru-roznata-majica-roglic-izgubil-vec-kot-minuto-proti-ayusu/746046|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Toni|last=Gruden}}</ref>. Nekaj sekund je pridobil na kronometru, toda nato je v 15. etapi ponovno izgubil veliko časa in naslednji dan je odstopil.
Čez nekaj časa je napovedal nastop na Dirki po Franciji. Nanjo je prišel nepopolno pripravljen in je skozi dirko dirkal dobro, ves čas je bil v deseterici in se je pred 19. etapo celo potegoval za stopničke. Nato pa je v zadnji gorski etapi povsem popustil in padel na 8. mesto. Proti koncu dirke je tudi zmeraj bolj bil v vlogi pomočnika Florianu Lipowitzu, ki je na koncu končal na odličnem 3. mestu.
Proti koncu sezone je ponovno nastopil na še nekaj enodnevnih dirkah. Edini večji rezultat je bilo 5.mesto na [[Dirka po Emiliji|Dirki po Emiliji.]]<ref>{{Navedi splet|title=Mehiški bikec del Toro premočen za Pidcocka, Roglič peti|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mehiski-bikec-del-toro-premocen-za-pidcocka-roglic-peti/759720|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=To|last=G}}</ref>
V tej sezoni se je videlo, da Roglič počasi izgublja svoj doslej neomajen status kapetana in enega najboljših kolesarjev na svetu ter počasi postaja bolj pomočnik za sotekmovalce v ekipi.
==Pomembnejša tekmovanja ==
=== Grand Tour ===
[[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]]
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| [[Dirka po Italiji 2016|58]]
| —
| —
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]'''
| —
| —
| —
| style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]'''
| —
| [[Dirka po Italiji 2025|DNF]]
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Franciji 2017|38]]
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]]
| —
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]'''
| [[Dirka po Franciji 2021|DNF]]
| [[Dirka po Franciji 2022|DNF]]
| —
| [[Dirka po Franciji 2024|DNF]]
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]]
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]'''
| [[Dirka po Španiji 2022|DNF]]
| style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]'''
| style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]'''
| —
| style="background:silver;" |'''[[Dirka po Španiji 2026|2]]'''
|}
=== Velike enotedenske dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 15
| style="background:yellow;" |'''1'''
| —
| style="background:#ddf;" |10
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| 52
| style="background:#ddf;" |4
| 29
| style="background:dodgerblue;" |'''1'''
|style="background:#ddf;" |4
| —
| —
| style="background:dodgerblue;" |'''1'''
| —
| —
|style="background:#ddf;" |5
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| 44
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=3|NH
| —
| —
| style="background:white; border:2px solid green;" |'''1'''
| —
| style="background:white; border:2px solid green;" |'''1'''
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |5
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| style="background:#ddf;" |8
| —
| DNF
| —
| 16
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |'''3'''
| style="background:yellow;"|'''1'''
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| 18
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| style="background:yellow;"|'''1'''
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |8
|}
=== Enodnevne dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| —
| 67
| —
| —
| —
| —
| 17
| —
| —
| —
| 37
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| 13
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| 40
| 17
| style="background:#ddf;" |7
| —
| style="background:#ddf;" |4
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
| —
| 22
| —
|- style="background:#EEEEEE;"
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style="border-top-width:6px"|2013
! style="border-top-width:6px"|2014
! style="border-top-width:6px"|2015
! style="border-top-width:6px"|2016
! style="border-top-width:6px"|2017
! style="border-top-width:6px"|2018
! style="border-top-width:6px"|2019
! style="border-top-width:6px"|2020
! style="border-top-width:6px"|2021
! style="border-top-width:6px"|2022
! style="border-top-width:6px"|2023
! style="border-top-width:6px"|2024
! style="border-top-width:6px"|2025
! style="border-top-width:6px"|2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| 74
| 35
| 48
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| 66
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;"|NH
| 69
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C0C0C0;" |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| 21
| DNF
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| 22
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |7
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| DNF
| 5
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| DNF
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 22
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| style="background:#ddf;" |4
| style="color:#ccc;"|NR
| 13
| —
|}
=== Domača dirka ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px|Dirka
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| [[Dirka po Sloveniji 2013|15]]
| [[Dirka po Sloveniji 2014|25]]
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']]
| —
| —
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']]
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|}
=== Reprezentanca ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]]
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| 26
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| 28
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
| —
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| style="background:#ddf;" |10
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]]
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| 121
| 34
| DNF
| style="background:#ddf;"|6
| 48
| —
| —
| 64
| 11
| 21
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| 24
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| 12
| —
| —
| —
| —
| 12
| —
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |10
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| style="background:#ddf;" |7
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]]
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style="background:#ddf;"|10
| style="background:#ddf;"|4
| style="background:#ddf;"|7
| style="background:#ddf;"|5
| style="background:#ddf;"|5
| —
| style="background:#ddf;"|4
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;"|4
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
| —
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
|}
== Odlikovanja ==
Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet
| title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref>
== Profesionalne zmage (93) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Leto
! scope="col" width=40px|Zmaga
! scope="col" width=250px|Dirka
! scope="col" width=100px| Opomba
! scope="col" width=135px| Serija
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2014
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015
| align=center style="border-top-width:6px"|2.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| style="border-top-width:6px"|2. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|3.
| align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|4.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|5.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|6.
| align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]]
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016
| align=center style="border-top-width:6px"|7.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT)
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|8.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017
| align=center style="border-top-width:6px"|9.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve'''
| style="border-top-width:6px"|'''Skupno'''
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|11.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|12.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|13.
| align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer
| 1. etapa (prolog)
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018
| align=center style="border-top-width:6px"|15.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style="border-top-width:6px"|3. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|16.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|18.
| align=left| {{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|4. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|5. etapa (ITT)
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019
| align=center style="border-top-width:6px"|23.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style="border-top-width:6px"|6. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|24.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|25.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|26.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|27.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|28.
| align=left| {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|29.
| align=left| {{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|30.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|31.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 9. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|32.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|33.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|34.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|35.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020
| align=center style="border-top-width:6px"|36.
| align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center|37.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|38.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 3l etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|39.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|40.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|41.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|42.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|43.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|44.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|45.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|46.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 13. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|47.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021
| align=center style="border-top-width:6px"|48.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|49.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|50.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|51.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|52.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|53.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Olimpijske igre
|- style="text-align:center;"
| align=center|54.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|55.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 11. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|56.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|57.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 21. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|58.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|59.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|60.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022
| align=center style="border-top-width:6px"|61.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style="border-top-width:6px"|7. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|62.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|63.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|64.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|65.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023
| align=center style="border-top-width:6px"|66.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|67.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|68.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|69.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|70.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|71.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|72.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|73.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| 20. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|74.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|75.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 3. etapa (ITT)
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|76.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 5. etapa
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|77.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|78.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|79.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|80.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024
| align=center style="border-top-width:6px"|81.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT)
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|82.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|83.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|84.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|85.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|86.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|87.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|88.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025
| align=center style="border-top-width:6px"|89.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| style="border-top-width:6px"|4. etapa
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|90.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|91.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px" rowspan=2|2026
| align=center style="border-top-width:6px"|92.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center|93.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Evropsko prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]]
|}
== Oglaševanje ==
S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref>
== Dobrodelnost ==
Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>.
== Zasebno ==
Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref>
== Večna lestvica ==
Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=52px|Uvrstitev
! scope="col" width=135px|Lestvica
! scope="col" width=80px|Točke
! scope="col"|
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#EEDC82|'''19.'''
| align=center|procyclingstats.com
| align=center|1.296,8
| <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''23.'''
| align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com
| align=center style="border-top-width:3px"|31.303
| style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref>
|}
==Sklici==
{{refsez}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174961238 Primož Roglič, zmagovalec kolesarske dirke po Italiji - ime maja]. Ime tedna (29. maj 2023). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174803175 Ime tedna je Primož Roglič]. Ime tedna (6. september 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174795345 Primož Roglič, kolesar, ki je na olimpijskem kronometru osvojil zlato medaljo]. Ime tedna (2. avgust 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174730985 Primož Roglič, zmagovalec Vuelte 2020]. Ime tedna (9. november 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174716334 Primož Roglič, prvi Slovenec z rumeno majico na Tour de France]. Ime tedna (7. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174638241 Primož Rogljič, zmagovalec tritedenske kolesarske dirke Grand Tour]. Ime tedna (16. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija).
{{Olimpijski prvaki v kronometru}}
{{Slovenski športnik leta}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}}
[[Kategorija:Trboveljčani]]
[[Kategorija:Zagorjani]]
[[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]]
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Športniki več športov]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
eo89f4cizjcmugzjacw18557pifcfzy
Adolf Gruden
0
347769
6761886
6608802
2026-10-07T20:03:06Z
Yerpo
8417
/* Življenje in delo */ tn
6761886
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Adolf Gruden''' (tudi ''Adi Gruden''), [[Slovenci|slovenski]] [[Banka|bančni]] uslužbenec in [[Društvo|društveni]] [[delavec]], * [[9. maj]] [[1905]], [[Idrija]], † [[28. december]] [[1976]], [[Karlovec]].
== Življenje in delo ==
Rodil se je v družini [[rudnik|rudniškega]] čuvaja Janeza in gospodinje Marije Gruden rojene Pavlič. V rojstnem kraju je končal ljudsko šolo in 5. razredov gimnazije. Zaradi uvajanja [[Kraljevina Italija|italijanskega]] šolstva je šolanje prekinil in se v [[Gorica|Gorici]] leta 1923 ali 1924 zaposlil v Goriški banki, kjer je delal do leta 1928, ko je zaradi [[Fašizem|fašističnega]] nasilja odšel v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] ter se zaposlil v Ljubljanski banki v [[Zagreb]]u. Leta 1947 se je z družino preselil v Karlovec in bil tu do upokojitve uradnik v Narodni banki.<ref name =Leksikon>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref>
Gruden je že v Gorici aktivno sodeloval v društvu Mladika. To svoje delovanje je kasneje nadaljeval v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. V Karlovcu je leta 1948 obnovil slovensko prosvetno društvo »Slovenski dom Triglav«, ki je štelo okoli 200 članov in imelo [[pevski zbor]], [[orkester]] [[harmonikar]]jev in folklorno skupino ter nastopali so po [[Hrvaška|Hrvaški]], Sloveniji, zamejstvu in tujini. Gruden je bil predsednik društva vse do pomladi 1976, ko so ga s te funkcije razrešili, mu podelili naslov častnega predsednika in ga predlagali za državno [[odlikovanje]] [[red bratstva in enotnosti]], saj je s svojim delom prispeval velik delež k utrjevanju vezi med prebivalci Slovenije, [[Hrvaška|Hrvaške]] in zahodne [[Bosna|Bosne]].<ref name =Leksikon/>
== Sklici==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Gruden, Adolf}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1905]]
[[Kategorija:Umrli leta 1976]]
[[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]]
935h7kb7mpkgcgcm7fpdm7tv8z96z6s
Pogovor:Portalna vena
1
351727
6761758
3986618
2026-10-07T12:31:15Z
TadejM
738
--{{WPMED}}
6761758
wikitext
text/x-wiki
phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1
Ribič Pepe
0
360830
6762020
6157298
2026-10-08T07:17:27Z
~2026-54399-22
266986
/* Epizode */
6762020
wikitext
text/x-wiki
{{brez virov|datum=avgust 2013}}
{{Infopolje TV-serija
| naslov_serije = Ribič Pepe
| žanr = Otroška nanizanka
| stvaritelj = [[Igor Ribič]], [[Jože Potrebuješ]]
| glavni_igralci = [[Igor Ribič]] <br> [[Lucija Ćirović]]
| država = {{SLO}}
| glasba = [[Jože Potrebuješ]]
| jezik = [[slovenščina]]
| število_predvajanih sezon = 15
| število_predvajanih epizod = 315
| released = oktober 2008
| čas_trajanja = 20-30 minut
| company = [[RTV Slovenija]]
| channel = [[RTV Slovenija]]
| začetek/konec_predvajanja = oktober 2008 - 24. december 2022
|produkcijska_hiša=Imprimo}}
'''Ribič Pepe''' je bila slovenska otroška [[TV-serija]], predvajana na prvem programu [[TV Slovenija]] med letoma 2008 do 2023. Režiser prvih nekaj sezon je bil [[Miha Tozon]] (1.-3. sezona), nato pa ga je zamenjal [[Tugo Štiglic]] (4.-5. sezona). Avtorja serije sta slovenski kitarist [[Jože Potrebuješ]] ([[Čuki]]) in ilustrator ter nekdanji klaviaturist skupine [[Gu-gu]] [[Igor Ribič]].
==Opis==
Oddaja je zgodba o starem mornarju Ribiču Pepetu in njegovem najboljšem prijatelju, ptiču Kakaduduju. Ribič Pepe in Kakadudu sta v neprestanem lovu na lisjaka Foksnerja, gusarja, ki skriva zaklad. Med iskanjem Foksnerja in njegovega zaklada Pepe in Kakadudu spoznavata nove stvari in se veliko koristnega naučita. Poleg tega pa na poti za Foksnerjem Pepe otroke uči risati, slikati in izdelovati.
== Igralci ==
{| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;"
|- bgcolor="#CCCCCC" align="center"
! '''Igralec''' || '''Vloga''' ||'''Čas igranja (sezone)'''
|-
| [[Igor Ribič]] || Ribič Pepe || 1-5
|-
| [[Lucija Ćirović]] || Kakadudu || 1-5
|-
| [[Lucija Ćirović]] || lisjak Foksner || 1-5
|-
|}
== Epizode ==
{| class="wikitable" style="text-align: center;"
|-
! style="padding: 0 8px;" colspan="2" rowspan="2"| Sezona
! style="padding: 0 8px;" rowspan="2"| Epizode
! colspan="2"| Originalno predvajanje
|-
! Začetek sezone
! style="padding: 0 8px;"| Konec sezone
|-
|style="background: #007dbd;"|
|1
|style="padding: 0 8px;"|36
|20. oktober 2008
|22. junij 2009
|-
|style="background: #db7d86;"|
|2
|37
|28. september 2009
|7. junij 2010
|-
|style="background: #ffd700;"|
|3
|30
|27. september 2010
|28. april 2011
|-
|style="background: #ff8c00;"|
|4
|22
|1. oktober 2011
|25. februar 2012
|-
|style="background: #A4C639;"|
|5
|22
|20. oktober 2012
|16. marec 2013
|-
|style="background: #CD9575;"|
|6
|18
|jeseni 2013
|2014
|}
== Zunanje povezave ==
* {{official|http://ribicpepe.si}}
[[Kategorija:Mladinske televizijske oddaje]]
[[Kategorija:Televizijske oddaje Radiotelevizije Slovenija]]
ojscra4rbgq4jb7jfucyk6z5609xuui
6762022
6762020
2026-10-08T07:21:38Z
~2026-54399-22
266986
začetek in konec 6. sezone
6762022
wikitext
text/x-wiki
{{brez virov|datum=avgust 2013}}
{{Infopolje TV-serija
| naslov_serije = Ribič Pepe
| žanr = Otroška nanizanka
| stvaritelj = [[Igor Ribič]], [[Jože Potrebuješ]]
| glavni_igralci = [[Igor Ribič]] <br> [[Lucija Ćirović]]
| država = {{SLO}}
| glasba = [[Jože Potrebuješ]]
| jezik = [[slovenščina]]
| število_predvajanih sezon = 15
| število_predvajanih epizod = 315
| released = oktober 2008
| čas_trajanja = 20-30 minut
| company = [[RTV Slovenija]]
| channel = [[RTV Slovenija]]
| začetek/konec_predvajanja = oktober 2008 - 24. december 2022
|produkcijska_hiša=Imprimo}}
'''Ribič Pepe''' je bila slovenska otroška [[TV-serija]], predvajana na prvem programu [[TV Slovenija]] med letoma 2008 do 2023. Režiser prvih nekaj sezon je bil [[Miha Tozon]] (1.-3. sezona), nato pa ga je zamenjal [[Tugo Štiglic]] (4.-5. sezona). Avtorja serije sta slovenski kitarist [[Jože Potrebuješ]] ([[Čuki]]) in ilustrator ter nekdanji klaviaturist skupine [[Gu-gu]] [[Igor Ribič]].
==Opis==
Oddaja je zgodba o starem mornarju Ribiču Pepetu in njegovem najboljšem prijatelju, ptiču Kakaduduju. Ribič Pepe in Kakadudu sta v neprestanem lovu na lisjaka Foksnerja, gusarja, ki skriva zaklad. Med iskanjem Foksnerja in njegovega zaklada Pepe in Kakadudu spoznavata nove stvari in se veliko koristnega naučita. Poleg tega pa na poti za Foksnerjem Pepe otroke uči risati, slikati in izdelovati.
== Igralci ==
{| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;"
|- bgcolor="#CCCCCC" align="center"
! '''Igralec''' || '''Vloga''' ||'''Čas igranja (sezone)'''
|-
| [[Igor Ribič]] || Ribič Pepe || 1-5
|-
| [[Lucija Ćirović]] || Kakadudu || 1-5
|-
| [[Lucija Ćirović]] || lisjak Foksner || 1-5
|-
|}
== Epizode ==
{| class="wikitable" style="text-align: center;"
|-
! style="padding: 0 8px;" colspan="2" rowspan="2"| Sezona
! style="padding: 0 8px;" rowspan="2"| Epizode
! colspan="2"| Originalno predvajanje
|-
! Začetek sezone
! style="padding: 0 8px;"| Konec sezone
|-
|style="background: #007dbd;"|
|1
|style="padding: 0 8px;"|36
|20. oktober 2008
|22. junij 2009
|-
|style="background: #db7d86;"|
|2
|37
|28. september 2009
|7. junij 2010
|-
|style="background: #ffd700;"|
|3
|30
|27. september 2010
|28. april 2011
|-
|style="background: #ff8c00;"|
|4
|22
|1. oktober 2011
|25. februar 2012
|-
|style="background: #A4C639;"|
|5
|22
|20. oktober 2012
|16. marec 2013
|-
|style="background: #CD9575;"|
|6
|18
|5. oktober 2013
|1. februar 2014
|}
== Zunanje povezave ==
* {{official|http://ribicpepe.si}}
[[Kategorija:Mladinske televizijske oddaje]]
[[Kategorija:Televizijske oddaje Radiotelevizije Slovenija]]
412yievuj7yak5dtlcbcdqtsp6sbjpb
Razredni sovražnik
0
363463
6762049
6737121
2026-10-08T08:16:22Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762049
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Razredni sovražnik
| image = razredni-sovraznik_poster.jpg
| caption = Igor Samobor na plakatu
| director = [[Rok Biček]]
| producer = Aiken Veronika Prosenc<br>[[Janez Lapajne]]
| screenplay = [[Nejc Gazvoda]]<br>Rok Biček<br>Janez Lapajne
| narrator =
| music = [[Frédéric Chopin]]
| cinematography = Fabio Stoll
| editing = Janez Lapajne<br>Rok Biček
| studio = [[Triglav film (2001)|Triglav film]]
| distributor = Fivia <small>(Slovenija)</small><br>trigon-film <small>(Švica, Avstrija, Liechtenstein)</small>
| released = 30. avgust 2013 <small>(Beneški teden kritike)</small><br>12. september 2013 <small>(Slovenija)</small>
| runtime = 112 min
| country = Slovenija
| language = slovenščina<br>nemščina
| budget = 565.024 €
}}
'''''Razredni sovražnik''''' je [[Slovenija|slovenski]] igrani dramski film iz leta [[2013]]. Za režiserja Bička je to celovečerni prvenec.
''Razredni sovražnik''<span> je po </span>''[[Šelestenje|Šelestenju]]'' (2002), ki je prav tako nastal pod okriljem Triglav filma, šele drugi film, ki se je v dosedanji zgodovini [[Festival slovenskega filma|Festivala slovenskega filma]] ovenčal tako z vesno za najboljši film kot z nagradama kritikov in občinstva. Leta 2013 je bil [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za kandidata za oskarja za najboljši tujejezični film]], vendar ni prišel v ožji izbor.[.
=== Zgodba ===
Ljubečo razredničarko Nušo, ki ob odhodu izrazi sočutje z Lukom, ki je ravnokar izgubil mater, na porodniškem dopustu nadomešča Robert, osorni in redkobesedni učitelj nemščine ter ljubitelj [[Thomas Mann|Thomasa Manna]], ki Sabino, vase zaprto dijakinjo, ki jo je videl igrati Chopina na klavirju, po neuspešnem ustnem preverjanju v svojem kabinetu označi za potencialno zgubo in jo tako spravi v jok. Dekle naredi samomor, kar pove Robert. Njeni sošolci iz 4.C se na to odzovejo z uporom, tudi prek šolskega radia, z nošenjem mask s Sabinino podobo na pustni dan in prižigom sveč na stopnišču. Dijaka Chang, ki ga Špela zaslišuje zaradi neudeležbe na Sabininem pogrebu, in štrebarski Primož se počutita izključena. Robert zavrne koketno učiteljico telovadbe, ki mu je najbolj naklonjena.
Starši krivijo ravnateljico. Ravnateljica, ki se boji za ugled šole, dijake označi za tirane in meni, da je bilo včasih bolje. Robert krivi pretirano liberalen učiteljski zbor. Sabinina mama krivi sebe in moža. Razredničarka da novorojeni hčeri ime po pokojnem dekletu.
Na koncu Robert odide, dijaki pa gredo na končni izlet s [[Trajekt|trajektom]] v [[Grčija|Grčijo]].
== Financiranje in produkcija ==
=== Proračun ===
Projekt je ocenjen na 565.024 evrov.<ref name=":0">[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2019/09/13/01_Filmska_produkcija_celove%C4%8Dernih_filmov.pdf Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995 a) Večinsko financiranje s strani Filmskega sklada RS/ Slovenskega filmskega centra]. SFC. pridobljeno 8. julija 2021</ref> Podprl ga je Slovenski filmski center (380.000 evrov).<ref>[https://www.film-center.si/media/tenders/2015/04/07/prvenci.pdf Rezultati javnega razpisa za sofinanciranje realizacije projektov slovenskih celovečernih prvencev za leto 2011 (UL 62/11 z dne 5.8.2011)]. SFC. pridobljeno 8. julija 2021</ref>
=== Izbira igralcev ===
Mladi igralci so bili poiskani po srednjih šolah s strani režiserja in asistentov [[Yulia Roschina|Yulie Roschine]] in Simona Intiharja, končni izbor pa je potekal v studiu [[Viba film]] v drugi polovici april 2012 ob prisotnosti producentov ter scenarista Gazvode. V vlogi psihologinje nastopa Estera Dvornik, mama filmskega režiserja [[Klemen Dvornik|Klemna Dvornika]] in psihologinja v resničnem življenju.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.kolosej.si/filmi/film/razredni-sovraznik/|title=Razredni sovražnik|accessdate=8. julij 2021|website=Kolosej}}</ref>
=== Snemanje ===
Snemanje filma je potekalo julija in avgusta 2012 na [[Gimnazija Novo mesto|Gimnaziji Novo mesto]] in na severnem Jadranu (med [[Piran|Piranom]] in [[Benetke|Benetkami]]).<ref name=":1" />
=== Biček o filmu ===
Zanj glavna tematika ni bila samomor, ampak revolucije, ki so zmeraj bile in so še zmeraj obsojene na propad. Samomor dijaka, obvestilo po radiu, sveče na stopnišču in napornega profesorja (v njegovem primeru matematike) je potegnil iz svojih neprijetnih izkušenj dijaka 1. letnika srednje šole. Za zgled je imel filme ''Razred'' (''Entre les murs'', 2008) [[Laurent Cantet|Laurenta Canteta]], ''Skrito'' (''Caché'', 2005) in ''Adžami'' (''Ajami'', 2009). Pogovor o delu z naturščiki z režiserjem slednjega, Shanijem, je imel nanj velik vpliv. Po Cantetovem zgledu je z razredom prikazal širše družbene razmere. Naturščike je manipuliral z zbujanjem občutka krivde. Za predsednika razreda je izbral fanta, ki je bil do svoje razredničarke in njega zelo nesramen. Za vloge učiteljev ni izbral naturščikov zaradi težjega prebijanja zidu zadržanosti. Na snemanju ga je branje izraza zguba iz nemškega slovarja presenetilo. V notranjosti je snemal zaradi učinka na gledalca in nižjih stroškov. Nemškega snemalca je spoznal v Franciji kot diplomant. Nemščina je bila izbrana na prvo žogo, da izzove nalepko nacista, ki je po njegovem mnenju kar pogosta. Z izbiro Chopina je naslikal izmuzljivo Sabino. V prizoru potovanja v Grčijo vidi očiščenje in pot v prihodnost. Menil je, da je problem likov dijakov v tem, da se ne poznajo in da je bilo v preteklosti več takih profesorjev, kot Robert. Primerjal ga je z [[Janez Rugelj|Janezom Rugljem]], ki ga ima za modrega in nerazumljenega. O likih dijakov je povedal še, da so agresivni, nesposobni postaviti se zase in zadušeni od lastnih staršev.<ref>{{Navedi splet|title=Rok Biček: Gimnazijski razred je mikrokozmos sveta|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/rok-bicek-gimnazijski-razred-je-mikrokozmos-sveta.html|website=old.delo.si|date=2013-09-13|accessdate=2021-07-08|language=sl-si|first=Vesna|last=Milek}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razredni sovražnik je vsaj srednjeevropska zgodba|url=https://pogledi.delo.si/ljudje/razredni-sovraznik-je-vsaj-srednjeevropska-zgodba|website=pogledi.si - spletna stran ni ažurirana|accessdate=2021-07-08|date=13. september 2013|last=Barlič|first=Špela}}</ref>
== Odziv kritikov in gledalcev ==
=== Kritiki ===
[[Marcel Štefančič jr.]] je napisal, da je pravični profesor Robert žrtev neumnih dijakov, ki mahajo z oznako nacista, čeprav je ne razumejo. Njihovo razredničarko je označil za permisivno kvazidemokratinjo. Na koncu je napisal, da je Sabina edina, ki se je odločila, da nihče ne ve, zakaj se je ubila in se vprašal, zakaj samomora niso storili tudi drugi. Omenil je Cantetov ''Razred'' in [[Kenneth Lonergan|Lonerganovo]] ''Margaret'' (ocena: »zelo za«).<ref>Marcel Štefančič jr.. [https://web.archive.org/web/20130926184658/http://www.mladina.si/148271/razredni-sovraznik Razredni sovražnik]. 13. september 2013. arhivirano 26. septembra 2013 s [http://www.mladina.si/148271/razredni-sovraznik prvotnega spletišča]</ref> V svoji knjigi ''Slovenski film 2.0'' je film uvrstil v kategorijo Nebesa.<ref>SLOVENSKI FILM 2.0. Uvodnik in kazalo. https://www.bukla.si/doc/product/slovenski-film-20.pdf</ref>
[[Zdenko Vrdlovec]] je napisal, da so najbolj glasni v razredu izkoristili Sabinino stisko in jim v resnici ni bilo mar zanjo. Film po njegovem pove tudi to, da se ne ve, kaj je samomor povzročilo. Menil je, da Bičkov film ni slabši od francoskega, z [[Filmski festival v Cannesu|zlato palmo]] nagrajenega filma ''Razred'' Laurenta Canteta. Pohvalil je igralsko zasedbo.<ref>{{Navedi splet|title=Za dober začetek: Razredni sovražnik|url=https://www.dnevnik.si/1042605635|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-08|date=12. september 2013|last=Vrdlovec|first=Zdenko|archive-date=2021-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709190616/https://www.dnevnik.si/1042605635|url-status=dead}}</ref>
[[Andrej Gustinčič]] je pohvalil vzoren scenarij, učinkovit filmski jezik, vodenje amaterskih igralcev in like staršev, zrcalne podobe svojih otrok. Napisal je še, da mu je Robertov način vzgoje zaradi šolanja v [[New York|New Yorku]] blizu ter da ga razume kot žrtev.<ref>{{Navedi splet|title=Mladi so še: Razredni sovražnik Roka Bička|url=https://www.rtvslo.si/kolumne/mladi-so-se-razredni-sovraznik-roka-bicka/318399|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-09|language=sl|date=23. september 2013|last=Gustinčič|first=Andrej}}</ref>
Nika Mahnič je za [[Radio Študent]] napisala, da je lik Zupana, ki ga igra odlični Samobor, upornik proti sistemu, ki v dijaku vidi le denar in da bi jih rad naučil razmišljati. Kot bivša dijakinja je v obrazih v sistem ujetih teles prepoznala disfunkcionalnost trenutnega izobraževalnega sistema. Njihov upor je razglasila za narcisoiden.<ref>{{Navedi splet|title=Razredni sovražnik|url=https://radiostudent.si/kultura/kinobar/razredni-sovražnik|website=Radio Študent|accessdate=2021-07-08|language=sl|date=3. oktober 2013|last=Mahnič|first=Nika}}</ref>
=== O dijaškem samomoru na splošno ===
[[Tina Košir]] je film uporabila kot iztočnico za pogovor s strokovnjaki in predstavniki dijakov o samomoru med dijaki. Njeno vabilo so zavrnile vse štiri povabljene gimnazijske svetovalne službe. Od svojih sogovornikov je izvedela, da se od mladih pričakuje nečustvenost ter pretirano učinkovitost in ubogljivost, da so njihove interesne dejavnosti vredne le, če se točkujejo za štipendijo in vpis na fakulteto, da pritisk povzroča tudi nedovoljeno vrednotenje gimnazij glede na uspeh na maturi, da se diskriminira tiste, ki nimajo talenta za naravoslovje, da učitelji in starši ne najdejo stika, da je samomor tabu in da je psihološko svetovanje nadstandardna storitev. Koširjeva je na koncu omenila film ''Abeceda'', ki kitajske otroke prikazuje kot papirnate zmaje, ki jih usmerjajo njihovi starši in učitelji. Napisala je, da tisti, ki se v zahodni kvazisvobodni družbi zgražajo nad to oblastjo staršev in učiteljev nad otroci, sebi niso nastavili ogledala. Meni, da smo tudi sami začeli iz svojih otrok delati papirnate zmaje in da potem, ko kakšen od njih pregori, ali drugače pade z neba, ne iščemo vzrokov, ampak raje preusmerimo pozornost na tiste, ki še otopelo plavajo po nebu.<ref>{{Navedi splet|title=Dijaški samomori|url=https://radiostudent.si/univerza/kaj-pa-univerza/dijaški-samomori|website=Radio Študent|accessdate=2021-07-08|language=sl|date=6. junij 2014|last=Košir|first=Tina}}</ref>
=== Obisk v kinu ===
Film je videlo 57.096 gledalcev.<ref name=":0" />
==Zasedba==
{{Col-begin}}
{{Col-2}}'''Zaposleni na šoli'''
* [[Igor Samobor]]: '''prof. nemščine Robert Zupan'''
* [[Nataša Barbara Gračner]]: '''ravnateljica prof. Zdenka'''
* [[Maša Derganc]]: '''razredničarka prof. nemščine Nuša'''
* [[Tjaša Železnik]]: '''prof. telovadbe Saša'''
* [[Robert Prebil]]: '''prof. Matjaž'''
* Estera Dvornik: '''šolska psihologinja Sonja'''
* Peter Teichmeister: '''hišnik'''
{{Col-2}}'''Dijaki'''
* [[Voranc Boh]]: '''Luka'''
* Jan Zupančič: '''Tadej'''
* Daša Cupevski: '''Sabina'''
* [[Doroteja Nadrah]]: '''Mojca'''
* Špela Novak: '''Špela'''
* Pia Korbar: '''Maruša'''
* Dan David Mrevlje Natlačen: '''Primož'''
* Jan Vrhovnik: '''Nik'''
* Kangjing Qiu: '''Chang'''
{{Col-end}}
==Ekipa==
* '''scenografija:''' Danijel Modrej
* '''kostumografija:''' Bistra Borak
* '''oblikovanje maske:''' Petra Hartman
* '''oblikovanje zvoka:''' Julij Zornik
==Nagrade==
* dve zlati roli za nadpovprečno število gledalcev (podeljujeta Kolosej in Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev)
* [[Nagrada Franceta Štiglica|Štigličev pogled za režijo]] (podeljuje [[Društvo slovenskih režiserjev]])
*gong ustvarjalnosti: Rok Biček (podeljujejo uredniki ''[[Delo (časopis)|Delove]]'' priloge ''Vikend'')<ref>{{Navedi splet|title=Vikendovi gongi - 144.000 glasov za najljubše medijske obraze|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/vikendovi-gongi-144-000-glasov-za-najljubse-medijske-obraze.html|website=old.delo.si|date=2013-11-29|accessdate=2021-07-08|language=sl-si|first=T. R.|last=Vikend}}</ref>
=== Festivali ===
{{Col-begin}}
{{Col-2}}
[[Festival slovenskega filma 2013|'''16. Festival slovenskega filma 2013''']]
* vesna za najboljši celovečerni film
* vesna za najboljšega glavnega igralca: Igor Samobor
* vesna za najboljšo stransko igralko: Nataša Barbara Gračner
* vesna za najboljšo fotografijo
* vesna za najboljšo kostumografijo
* nagrada filmskih kritikov za najboljši film FIPRESCI
* Teleking nagrada občinstva
* Stopov igralec leta: Igor Samobor
'''28. beneški filmski festival 2013 – mednarodni teden kritike'''
* nagrada Združenja evropskih in sredozemskih filmskih kritikov: FEDEORA
'''Athens Panorama of European Cinema 2013'''
* nagrada FIPRESCI
{{Col-2}}
'''Bratislavski mednarodni filmski festival 2013'''
* nagrada za najboljšega igralca (Igor Samobor)
* nagrada FIPRESCI
* Grand Prix
'''Castellinaria International Festival of Young Cinema 2013'''
* nagrada »trije gradovi«
'''Mannheim-heidelberški mednarodni filmski festival 2013'''
* priporočilo lastnikov kina
'''Bradfordski mednarodni filmski festival 2014'''
* nagrada za najboljši celovečerni film
'''Angers European First Film Festival 2014'''
* nagrada občinstva
{{Col-end}}
=== Nominacije ===
* finalist nagrade Lux (podeljuje [[Evropski parlament]])<ref>{{Navedi splet|title=Razredni sovražnik med finalisti|url=https://www.dnevnik.si/1042676044|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-08|date=25. julij 2014|archive-date=2021-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709185347/https://www.dnevnik.si/1042676044|url-status=dead}}</ref>
*nominacija za leva prihodnosti (beneški filmski festival)<ref>{{Navedi splet|title=Razredni sovražnik – film z visoko napetostjo|url=https://old.delo.si/kultura/film-tv/razredni-sovraznik-ndash-film-z-visoko-napetostjo.html|website=old.delo.si|date=2013-09-02|accessdate=2021-07-08|language=|first=Jožica|last=Grgič|archive-date=2021-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709193937/https://old.delo.si/kultura/film-tv/razredni-sovraznik-ndash-film-z-visoko-napetostjo.html|url-status=dead}}</ref>
== Izdaje na nosilcih ==
* Razredni sovražnik. video DVD. Vojnik : Fivia, 2014
==Sklici==
{{sklici|30em}}
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=3187076}}
* {{BSF|id=razredni-sovraznik}}
{{Vesna na najboljši slovenski film}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
[[Kategorija:Filmi leta 2013]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Srednješolski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o samomoru]]
[[Kategorija:Filmi Triglav filma (2001)]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Roka Bička]]
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
31rbukuuvuyq0bn95bktnyx1xypy2q6
Žrelnica
0
364810
6761799
5815860
2026-10-07T14:48:02Z
TadejM
738
Infopolje Anatomija -> Infopolje Limfa
6761799
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Limfa |
Name = Žrelnica |
Latin = tonsilla pharyngea |
GraySubject = |
GrayPage = |
Image = Gray994-adenoid.png |
Caption = Lega žrelnice (označeno z zeleno) |
Image2 = |
Caption2 = |
Precursor = |
System = |[[limfatićni sistem]]
Artery = |
Vein = |
Nerve = |
Lymph = |
}}
'''Žrêlnica''' ali '''faringeálna tonzíla''' je [[tonzila]] v svodu žrela.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=%C5%BErelnica {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131111203852/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=%C5%BErelnica |date=2013-11-11 }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 11. 2013.</ref>
== Anatomija ==
Žrelnica je [[limfno tkivo]], podobno [[nebnica|nebnici]] (mandeljnu), ki se nahaja visoko na zadnji steni [[žrelo|žrela]], takoj za [[nosna votlina|nosno votlino]]. Žrelnica ima podobno vlogo kot mandlja. Le-ta je največja v zgodnjem otroštvu, kasneje pa se precej zmanjša.<ref>http://www.otorinolaringolog.si/zrelnica/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131111203602/http://www.otorinolaringolog.si/zrelnica/ |date=2013-11-11 }}, vpogled: 11. 11. 2013.</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{anatomy-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Limfatični sistem]]
ehv8gkb2ano87pl2hyo9fbq595vjn9u
Matej Mohorič
0
368701
6761805
6760374
2026-10-07T15:06:11Z
Sportomanokin
14776
/* Enodnevne dirke */
6761805
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Kolesar
| ridername = Matej Mohorič
| nickname =
| dateofbirth = <!--WD-->
| country = {{SLO}}
| height = 1,86 m
| weight = 64 kg
| currentteam = {{ct|TBM}}
| discipline = cesta
| role = kolesar
| ridertype = Puncheur
| amateurteams = [[Sava (kolesarski klub)|Sava]]
| amateuryears = 2013
| proyears1 = 2014
| proteam1 = {{ct|CAN|2014}}
| proyears2 = 2015
| proteam2 = {{ct|GRS|2015}}
| proyears3 = 2016–2017
| proteam3 = {{ct|LAM|2016}}
| proyears4 = 2018–
| proteam4 = {{ct|TBM|2018}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|title=Bahrain Merida Pro Cycling Team|work=[[Merida Bikes]]|publisher=Merida Industry Co., Ltd.|access-date=1 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190101111509/https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|archive-date=1 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/features/2020-team-preview-bahrain-mclaren/|title=2020 Team Preview: Bahrain McLaren|first=Daniel|last=Ostanek|work=[[Cyclingnews.com]]|date=26 December 2019|access-date=1 January 2020}}</ref>
| majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]])
:'''[[Dirka po Italiji]]'''
::1 etapna zmaga ([[Dirka po Italiji 2018|2018]])
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2017|2017]])
'''Enotedenske dirke'''
:[[File:Jersey green.svg|20px]] [[BinckBank Tour]] (2018)
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Nemčiji]] (2018)
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Hrvaški]] (2022)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Poljski]] (2023)
'''Enodnevne dirke'''
:'''[[Milano–San Remo]]''' (2022)
:[[GP Industria & Artigianato di Larciano|GP Industria & Artigianato]] (2018)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2018, 2021)
| medaltemplates =
{{MedalCountry| {{SLO}} }}
{{MedalSport| [[Cestno kolesarstvo]] }}
{{MedalCompetition|Svetovno mladinsko prvenstvo}}
{{MedalGold |Valkenburg 2012|Cestna dirka}}
{{MedalSilver |Valkenburg 2012|Kronometer}}
{{MedalCompetition|Svetovno prvenstvo do 23 let}}
{{MedalGold |[[2013 UCI Road World Championships|Tuscany 2013]]|do 23 let}}
}}
'''Matej Mohorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[1994]], [[Slovenija]].
==Kariera==
===Moštva===
Kariero je začel v klubu [[Sava (kolesarski klub)|Sava]], leta 2014 je prestopil v svojo prvo profesionalno ekipo [[Cannondale Pro Cycling Team|Cannondale]], leti 2016 in 2017 je prevozil v klubu Lampre - Merida, od sezone 2018 pa je v klubu Bahrain Merida.
===2012 do 2014===
Leta 2012 je postal svet. mladinski prvak na cestni dirki in drugi v kronometru, leta 2013 pa še svetovni prvak do 23 let. Leta 2014 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben mednarodni športni dosežek«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/bloudkove-nagrade-hitiju-margucu-vilfanu-in-remihu/328579 |title=Bloudkove nagrade Hitiju, Marguču, Vilfanu in Remihu |accessdate=29. januarja 2014 |date=28. januar 2014 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
'''<big>2016</big>'''
Leta 2016 je prestopil v italijansko ekipo Lampre-Merida. Šlo mu je bolje kot prejšnja leta, saj je končal svoj 1. Grand tour. Pozneje v sezoni je tudi dosegel svojo 1. zmago med profesionalci, na Dirki po Hainanu je zmagal 6. etapo.
===2017===
Leta 2017 je nadaljeval kot pomočnik, na [[Dirka po Španiji 2017|Dirki po Španiji 2017]] pa mu je ekipa dala možnost dirkanja na lasten rezultat. To je dobro izkoristil in zmagal sedmo etapo (Lliria– Cuenca, 207 km). V oktobru je zmagal še dirko Hong Kong Challenge.
===2018 ===
Leta 2018 je prestopil v ekipo Bahrain Victorius. Svojo 1. zmago sezone je dosegel na dirki GP Industria & Artigianato, ko je napadel na spustu in prednost zadržal vse do cilja. Dobro mu je šlo tudi na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], na kateri le eno etapo ni končal v deseterici. Maja je nastopil na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/matej-mohoric-zmagovalec-najdaljse-etape-gira/455004 |title=Matej Mohorič zmagovalec najdaljše etape Gira! |accessdate=15. maja 2018 |date=15. maj 2018 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, kjer je v 10. etapi vsprintu dvojice ugnal Nica Denza. Kasneje v sezoni je dobil etapno [[Dirka po Beneluksu|Dirko po Beneluksu]] in [[Nemčiji po Beneluksu|Dirko po Nemčiji]], kjer je zmagal tudi v 3. etapi.
===2021===
Leta 2021 je postal v [[Koper|Kopru]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak v cestni dirki]]<ref>{{Navedi splet|title=Matej Mohorič drugič v karieri državni prvak|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/kolesarstvo-drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-21|language=sl}}</ref>. Julija je nastopil na [[Dirka po Franciji 2021|Dirki po Franciji]], kjer je v sedmi etapi dosegel svojo prvo zmago na tej dirki, nato pa v 19. etapi s 25km dolgim pobegom ponovil dosežek inkot drugi slovenski kolesar dosegel etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah. Avgusta je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je zaradi izubljenega časa v kronometru 6. etape bil drugi, ter na Dirki po Beneluksu, kjer je zmagal zadnjo etapo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoric-slavil-v-pikcasti-majici-roglic-izlocen-iz-boja-za-skupno-zmago/586335 |title=Mohorič slavil v pikčasti majici, Roglič izločen iz boja za skupno zmago |accessdate=2021-08-21 |date=2021-07-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
===2022===
Leta 2022 se je osredotočil na klasični [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] [[Milano–San Remo]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/matej-mohoric-z-vrazjim-spustom-osvojil-klasiko-vseh-klasik/616283 |title=Matej Mohorič z vražjim spustom osvojil klasiko vseh klasik! |accessdate=2022-03-19 |date=2022-03-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Pozimi je testiral potopno sedežno oporo, ki je bila njegovo "skrivno orožje". Nadirki de mu je vse poklopilo in s vražjim spustom, kjer je nekajkrat skoraj zletel s ceste, je slavil zmago. Spomladi je na spomeniku [[Pariz–Roubaix]] s petim mestom dosegel najboljši slovenski dosežek na tej dirki. Jeseni je s neverjatnim preobratom v zadnji etapi dobil [[Dirka po Hrvaški|Dirko po Hrvaški]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/malo-verjetni-preobrat-mohoric-dobil-dirko-po-hrvaski/642271 |title=Malo verjetni preobrat: Mohorič dobil Dirko po Hrvaški |accessdate=2022-10-02 |date=2022-10-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
===2023===
Leta 2023 Mohoriču na začetku ni šlo tako kot si je žele. Sicer je bil v desetirici na kar nekaj klasikah(6. na [[Strade Bianche]], 8. na [[Milano–San Remo|Milano- San Remo]]....), toda ni prišel do rezultatov ki si jih je res želel. Nato pa je na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] presenetil, ko je na spustu s [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] proti favoritom pridobil minuto. Z zmago v zadnji etapi pa je končal na 2. mestu. Na [[Dirka po Franciji 2023|Dirki po Franciji 2023]] je v 9. etapi na sloviti [[Puy-de-Dôme|Puy de Dome]] bil 3. V 19. etapi je bil v begu dneva. 32 km pred ciljem seje iz skupine olepila trojica z Mohoričem, ki je nato v sprintu za nekaj cm ugnal Kasperja Asgreena<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoricu-uspel-veliki-met-z-izjemnim-pobegom-in-sprintom-tretjic-zmagovalec-etape-na-touru/675754 |title=Mohoriču uspel veliki met: z izjemnim pobegom in sprintom tretjič zmagovalec etape na Touru |accessdate=2023-07-21 |date=2023-07-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Kasneje je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je z zmago v 2. etapi dobil tudi skupni seštevek. Kasneje je dobil še 5. etapo Dirke po Beneluksu, 4. etapo [[Dirka po Hrvaški|Dirke po Hrvaški]] in postal svetovni prvak na makadamu.
== Profesionalne zmage (24) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne.
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Leto
! scope="col" width=40px|Zmaga
! scope="col" width=225px|Dirka
! scope="col" width=100px| Opomba
! scope="col" width=132px| Serija
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2016
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|KIT}} Dirka po Hainanu
| align=center|6. etapa
| align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2017
| align=center style="border-top-width:6px"|2.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| style="border-top-width:6px"|2. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|3.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|KIT}} Sun Hung Hong Kong Challenge
| align=center|Enodnevna
| align=left|UCI Asia Tour <small>(1.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=7 style="border-top-width:6px"|2018
| align=center style="border-top-width:6px"|4.
| align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} GP Industria & Artigianato
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|5.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| align=center|10. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|6.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center|7.
| align=left|{{flagicon|AUT}} [[Dirka po Avstriji]]
| align=center|1. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|8.
| align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} '''BinckBank Tour'''
| align=center|'''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|9.
| align=left|{{flagicon|GER}} Dirka po Nemčiji
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|GER}} '''Dirka po Nemčiji'''
| align=center|'''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px"|2019
| align=center style="border-top-width:6px"|11.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]]
| style="border-top-width:6px"|7. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=4 style="border-top-width:6px"|2021
| align=center style="border-top-width:6px"|12.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| style="border-top-width:6px"|Enodnevna
| align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center|13.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|15.
| align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Dirka po Beneluksu
| align=center|7. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2022
| align=center style="border-top-width:6px"|16.
| align=left bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| style="border-top-width:6px" bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2023
| align=center style="border-top-width:6px"|18.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2023|Dirka po Sloveniji]]
| style="border-top-width:6px"|5. etapa
| style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|POL}} '''[[Dirka po Poljski]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Renewi Tour
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI World Tour <small>(2)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center|23.
| align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]'''
| 4. etapa
| align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small>
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2024
| align=center style="border-top-width:6px"|24.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana
| style="border-top-width:6px"|2. etapa
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI ProSeries <small>(2)</small>
|}
==Pomembnejša tekmovanja==
=== Grand Tour ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=35px|Od
! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| [[Dirka po Italiji 2016|98]]
| [[Dirka po Italiji 2017|135]]
| [[Dirka po Italiji 2018|30]]
| —
| —
| [[Dirka po Italiji 2021|DNF]]
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Franciji 2019|119]]
| [[Dirka po Franciji 2020|76]]
| [[Dirka po Franciji 2021|31]]
| [[Dirka po Franciji 2022|85]]
| [[Dirka po Franciji 2023|72]]
| [[Dirka po Franciji 2024|127]]
| [[Dirka po Franciji 2025|126]]
| [[Dirka po Franciji 2026|92]]
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| [[Dirka po Španiji 2015|DNF]]
| —
| [[Dirka po Španiji 2017|30]]
| —
| —
| [[Dirka po Španiji 2020|DNF]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|}
=== Velike enotedenske dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=35px|Od
! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| 73
| —
| 17
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| 117
| —
| 20
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=3|NH
| 50
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| 87
| —
| 87
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| DNF
| —
| 62
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 55
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| 73
| —
| 58
| —
| 62
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| 63
| —
|}
=== Enodnevne dirke ===
[[Slika:Séptima etapa de La Vuelta Ciclista a España - 36402096640.jpg|thumb|right|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] (2017)]]
[[Slika:20220424 Liege Bastogne Liege187 croped.jpg|thumb|right|105px|[[Liège–Bastogne–Liège|LBL]] (2022)]]
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=35px|Od
! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| —
| 57
| 25
| style="background:#ddf;" |5
| style="background:#ddf;" |10
| 11
| style="background:gold;" | '''1'''
| style="background:#ddf;"|8
| style="background:#ddf;" |6
| 100
| 15
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 41
| —
| —
| 21
| DNF
| DNF
| 21
| style="background:#ddf;"|8
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 70
| style="color:#ccc;" |NH
| DNF
| style="background:#ddf;" |5
| 29
| —
| DNF
| DNF
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| 127
| DNF
| —
| 93
| —
| 36
| style="background:#ddf;" |4
| style="background:#ddf;" |10
| 37
| 40
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 56
| —
| —
| DNF
| 61
| —
| 111
| —
| —
|- style="background:#EEEEEE;"
! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style="border-top-width:6px"|2013
! style="border-top-width:6px"|2014
! style="border-top-width:6px"|2015
! style="border-top-width:6px"|2016
! style="border-top-width:6px"|2017
! style="border-top-width:6px"|2018
! style="border-top-width:6px"|2019
! style="border-top-width:6px"|2020
! style="border-top-width:6px"|2021
! style="border-top-width:6px"|2022
! style="border-top-width:6px"|2023
! style="border-top-width:6px"|2024
! style="border-top-width:6px"|2025
! style="border-top-width:6px"|2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 17
| 21
| 24
| 152
| DNF
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 50
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
| 79
| DNF
| 27
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| —
| 80
| 11
| —
| 19
| 56
| DNF
| style="background:#ddf;"|6
| style="background:#ddf;"|5
| DNS
| 24
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1977
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1958
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 27
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| style="background:#ddf;" |4
| style="background:#ddf;"|7
| 15
| DNF
| 56
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1934
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#ddf;" |9
| —
| —
| style="background:#ddf;" |9
| 43
| 13
| DNF
| 32
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 15
| style="color:#ccc;" |NH
| —
| —
| —
| —
| 49
| 18
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1961
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| —
| —
| 91
| —
| —
| —
| —
| —
| 37
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| 112
| DNF
| 99
| 86
| —
| 46
| style="color:#ccc;" |NH
| style="background:#ddf;" |9
| 13
| 33
| —
| —
| 60
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| 137
| DNF
| —
| 127
| —
| 49
| 25
| 57
| —
| 23
| —
| —
| 66
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 11
| style="color:#ccc;"|NH
| —
| —
| —
| —
| 67
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1893
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]]
| —
| —
| —
| 24
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| style="background:silver;" |'''2'''
| DNF
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1996
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]]
| —
| —
| —
| 70
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" colspan=2|NH
| —
| —
| —
| DNF
| 17
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1931
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]]
| —
| —
| —
| 116
| —
| —
| 11
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 100
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]]
| —
| 78
| —
| 86
| —
| 22
| 36
| style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH
| 54
| style="background:#ddf;"|5
| 30
| 5
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]]
| —
| 62
| —
| 28
| —
| 41
| 26
| DNF
| 18
| DNF
| DNF
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| —
| DNF
| —
| —
| —
| 20
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;" rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="color:#ccc;"|NR
| —
| 87
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1906
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style="background:#C0C0C0;"|'''2'''
| —
| style="background:#ddf;"|10
| DNF
|
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|}
=== Domača dirka ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=35px|Od
! scope="col" width=185px|Dirka
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| [[Dirka po Sloveniji 2013|26]]
| [[Dirka po Sloveniji 2014|63]]
| —
| [[Dirka po Sloveniji 2016|46]]
| —
| style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''3''']]
| —
| style="color:#ccc;" |NH
| style="background:#ddf;" |[[Dirka po Sloveniji 2021|7]]
| [[Dirka po Sloveniji 2022|15]]
| style="background:silver;" |[[Dirka po Sloveniji 2023|'''2''']]
| [[Dirka po Sloveniji 2024|36]]
| —
| —
|}
=== Reprezentanca ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=35px|<s>Od</s>
! scope="col" width=180px colspan=2| Olimpijske igre
! scope="col" | 2013
! scope="col" | 2014
! scope="col" | 2015
! scope="col" | 2016
! scope="col" | 2017
! scope="col" | 2018
! scope="col" | 2019
! scope="col" | 2020
! scope="col" | 2021
! scope="col" | 2022
! scope="col" | 2023
! scope="col" | 2024
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]]
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| DNF
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| —
| colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH
| DNF
| rowspan="2" colspan="2" style="color:#ccc;" |NH
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| —
| —
| —
|-
! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]]
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| 91
| DNF
| DNF
| —
| 14
| —
| —
| —
| DNF
| DNF
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| 56
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 33
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|-
! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]]
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style="background:#ddf;" |4
| 15
| style="background:#ddf;" |5
| style="background:#ddf;" |7
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
| style="background:gold;" |'''1'''
| style="background:#ddf;" |5
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
| DNS
| —
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| style="background:#ddf;" |5
| —
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| —
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| —
| style="background:silver;" |'''2'''
| —
| style="background:gold;" |'''1'''
| —
| —
|}
==Sklici==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina o kolesarju}}
{{DEFAULTSORT:Mohorič, Matej}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2024]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
o5pdgfig9zxkihdi6glpfshwfz0uy52
TAI Hürkuş
0
401055
6761862
6571036
2026-10-07T18:18:41Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761862
wikitext
text/x-wiki
{|{{Infobox Aircraft Begin
|name = Hürkuş
|image = TAI, TC-VCI, TAI-HURKUS-B (35293000810).jpg
|caption =
}}{{Infobox Aircraft Type
|type = Turbopropelerski trenažer/[[lahki jurišnik]]
|national origin=[[Turčija]]
|manufacturer = [[Turkish Aerospace Industries]] (TAI)
|designer =
|first flight = 29. avgust 2013<ref name="autogenerated1">{{navedi splet|url=http://www.aa.com.tr/tr/manset/221409--hurkus-ilk-ucusunu-gerceklestirdi |title=HÜRKUŞ ilk uçuşunu gerçekleştirdi - Anadolu Ajansı |publisher=Aa.com.tr |date= |accessdate=2013-08-29}}</ref>
|introduced =
|retired =
|number built = 2 prototipa
|status = Testiranje
|unit cost =
|primary user =
|developed from =
|variants with their own articles =
}}
|}
'''TAI Hürkuş'''<ref>{{navedi splet|url=http://www.flightglobal.com/news/articles/turkey-grounds-t-37-fleet-for-safety-checks-367952/ |title=Turkey grounds T-37 fleet for safety checks |publisher=Flightglobal.com |date=2012-02-08 |accessdate=2013-01-25}}</ref> je enomotorno turbopropelersko [[šolsko vojaško letalo]] turškega proizvajalca [[Turkish Aerospace Industries]] (TAI). Lahko se uporablja tudi kot [[lahki jurišnik]] in izvidniško letalo.<ref name="İşte Hürkuş">{{navedi splet|url = http://www.hurriyet.com.tr/gundem/14221260.asp|title = İşte Hürkuş|accessdate = 22 August 2010|last = Hürriyet - Doğan Yayın Holding|authorlink = |year = 2010|archive-url = https://web.archive.org/web/20100330083143/http://www.hurriyet.com.tr/gundem/14221260.asp|archive-date = 2010-03-30|url-status = dead}}</ref><ref name="TAIparis">{{navedi splet|url = http://www.tai.com.tr/news.aspx?contentDefID=63|title = TAI'S Turkish Primary and Basic Trainer Aircraft(Hurkis) To be Displayed at 47th Paris Airshow|accessdate = 22 August 2010|last = [[Turkish Aerospace Industries]]|authorlink = |year = 2008|archive-date = 2011-07-22|archive-url = https://web.archive.org/web/20110722123743/http://www.tai.com.tr/news.aspx?contentDefID=63|url-status = dead}}</ref><ref name="Undersecretaries ">{{navedi splet|url = http://www.ssm.gov.tr/home/projects/air/Aircraft/Sayfalar/HURKUS.aspx|title = Turkish Primary and Basic Trainer Aircraft (HÜRKUŞ) Development Program|accessdate = 22 August 2010|last = Undersecretariat for Defense Industries|authorlink = |date=February 2010}}</ref>Letalo je poimenovano po [[Vecihi Hürkuş]]u - turškem pionirju letalstva in prvem turškem proizvajalcu letal. <ref name="OriginOfName">{{navedi splet|url = http://www.tai.com.tr/press.aspx?contentDefID=35|title = Aviation Week - Show News - Turkey's New Trainer Gets Old Name: Hurkis|accessdate = 22 August 2010|last = [[Turkish Aerospace Industries]]|authorlink = |date = June 2007|archive-date = 2011-07-22|archive-url = https://web.archive.org/web/20110722124028/http://www.tai.com.tr/press.aspx?contentDefID=35|url-status = dead}}</ref>
Po izgledu je podoben [[Pilatus PC-9|Pilatusu PC-9]].
==Specifikacije (Hürkuş)==
{{Aircraft specs
|ref=TAI and Airforce Technology
|prime units?=met<!-- imp or kts first for US aircraft, and UK aircraft pre-metrification,
met(ric) first for all others. You MUST choose a format, or no specifications will show -->
<!--
General characteristics
-->
|genhide=
|crew=2
|capacity=
|length m=11,17
|length ft=
|length in=
|length note=
|span m=9,96
|span ft=
|span in=
|span note=
|height m=3,70
|height ft=
|height in=
|height note=
|wing area sqm=
|wing area sqft=
|wing area note=
|aspect ratio=<!-- sailplanes -->
|airfoil=
|empty weight kg=
|empty weight lb=
|empty weight note=
|gross weight kg=
|gross weight lb=
|gross weight note=
|max takeoff weight kg=
|max takeoff weight lb=
|max takeoff weight note=
|fuel capacity=
|more general=
<!--
Powerplant
-->
|eng1 number=1
|eng1 name=[[Pratt & Whitney Canada PT6|Pratt & Whitney Canada PT6A-68T]]
|eng1 type=[[turboprop]]
|eng1 kw=<!-- prop engines -->
|eng1 hp=<!-- prop engines -->
|eng1 shp=1600<!-- prop engines -->
|prop blade number=5<!-- propeller aircraft -->
|prop name=[[Hartzell Propeller]] HC-B5MA-3
|prop dia m=<!-- propeller aircraft -->
|prop dia ft=<!-- propeller aircraft -->
|prop dia in=<!-- propeller aircraft -->
|prop dia note=
<!--
Performance
-->
|perfhide=
|max speed kmh=574
|max speed mph=
|max speed kts=
|max speed note=
|cruise speed kmh=463
|cruise speed mph=
|cruise speed kts=
|cruise speed note=
|stall speed kmh=143
|stall speed mph=
|stall speed kts=77
|stall speed note=
|never exceed speed kmh=
|never exceed speed mph=
|never exceed speed kts=
|never exceed speed note=
|range km=1478
|range miles=
|range nmi=
|range note= na višini 15000 ft (4572 m)
|combat range km=
|combat range miles=
|combat range nmi=
|combat range note=
|ferry range km=
|ferry range miles=
|ferry range nmi=
|ferry range note=
|endurance=4,25 ur na višini 15000 ft (4572 m)
|ceiling m=10577
|ceiling ft=
|ceiling note=
|g limits=+7/-3,5
|roll rate=<!-- aerobatic -->
|glide ratio=<!-- sailplanes -->
|climb rate ms=22
|climb rate ftmin=3000
|climb rate note=
|time to altitude=
|lift to drag=
|wing loading kg/m2=
|wing loading lb/sqft=
|wing loading note=
|fuel consumption kg/km=
|fuel consumption lb/mi=
|power/mass=
|thrust/weight=
|more performance=
<!--
Armament
-->
|armahide=
|guns= 12.7mm storjnice in 20mm top
|bombs= [[Mark 81|Mk-81]], [[Mk-82]], [[Tübitak SAGE HGK-3 (82)]], Tübitak SAGE KGK-82, BDU33 in MK106
|rockets= [[Roketsan Cirit]] 2,75 inčne rakete
|missiles= [[UMTAS|Roketsan UMTAS]]
|hardpoints=
|hardpoint capacity=
|hardpoint rockets=
|hardpoint missiles=
|hardpoint bombs=
|hardpoint other= 70 galonski zunanji rezervoar
|avionics=
}}
== Glej tudi ==
* [[Beechcraft T-6 Texan II]]
* [[Embraer EMB 314 Super Tucano]]
* [[Grob G 120TP]]
* [[KAI KT-1 Woongbi]]
* [[Pilatus PC-21]]
* [[Utva Kobac]]
==Reference==
{{sklici|30em}}
==Zunanje povezave==
* [http://www.tai.com.tr/en/project/hurkus Uradna stran]
{{TAI aircraft}}
{{Šolska vojaška letala}}
[[Kategorija:Letala TAI]]
[[Kategorija:Turbopropelerska letala]]
[[Kategorija:Šolska vojaška letala]]
[[Kategorija:Lahki jurišniki]]
hxn3z10r5t1lq2ob1lbjfkk632dmfbi
Damijan Kracina
0
401376
6762010
6703416
2026-10-08T06:57:30Z
G-Cup
10746
/* Delo */
6762010
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{slog}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Damijan Kracina''', rojen 1970 v Kobaridu, Slovenija. Je akademski kipar in videast.
== Življenjepis==
Študiral je na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje]], Univerze v Ljubljani. Leta 1996 je diplomiral iz kiparstva in leta 1999 še iz videa in končal kiparsko specialko.<ref>Umetnikova spletna stran[http://www.kracina.com/]</ref> V nadaljevanju študija in dela se je izpopolnjeval v tujini. Leta 1998 je ustvarjal kot gostujoči umetnik v Werkstadt Graz/Gradec, v Avstriji. Leta 2000 je bil v New Yorku s štipendijo Ministrstva za kulturo RS; leta 2002 je bil na Tamarid Institute v Albuquerqueu, Nova Mehika, ZDA. Dodatno je leta 2004 delal na Santa Fe Art Institute, Santa Fe, NM, ZDA.{{Citation needed|date=May 2022}}
== Delo==
Bil je član in soustanovitelj skupine Provokart. Je ustanovitelj in bil v letih 1997−2000 umetniški vodja Artilerie Kluže. Je tudi ustanovni član Društva za domače raziskave.
Leta 2018/19 je po natečajni zmagi ustvaril par kipov za niši vhodnega pročelja Narodnega doma - Narodne galerije v Ljubljani. Za tem je s svojimi kipi okrasil park v mestu Chengduju na Kitajskem, ki je pobrateno z Ljubljano.
==Nagrade==
Dobitnik CEC ArtsLink nagrade za neodvisne projekte leta 2003. V letu 2004 je dobitnik delovne štipendije Ministrstva za kulturo RS.
==Vir==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* http://www.dolenjskilist.si/2013/06/02/98313/novice/posavje/Razstavlja_Damijan_Kracina/
* http://www.e-arhiv.org/diva/index.php?opt=work&id=361
* http://metinalista.si/si-kar-beres-in-to-smo-mi-damijan-kracina-alenka-pirman-jani-pirnat
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175035605 Damijan Kracina: "Že od začetkov do zdaj se ukvarjam s podobnimi temami"]. Naši umetniki pred mikrofonom (6. april 2024). RTV Slovenija.
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kracina, Damijan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1970]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski kiparji]]
[[Kategorija:Slovenski video umetniki]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Kracina, Damijan]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Kracina, Damijan]]
mhrd8ra86es84wnnvkf07vba30q2fty
Maksimum karta
0
405209
6761850
6761698
2026-10-07T18:00:53Z
Shabicht
3554
/* Viri */
6761850
wikitext
text/x-wiki
'''Maksimum karta''' je vrsta [[filatelija|filatelističnega materiala]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.filatelija.com/mk.htm |title=Osnovni pojmi: Maksimum karta |accessdate=5. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Dejansko je to [[Razglednica|razglednica]] z [[poštna znamka|znamko]] in [[Poštni žig|žigom]] na slikovni strani, ki naj bi bila v kar največji meri usklajena z vsebino izdane znamke. Prav tako mora biti usklajen [[poštni žig]].
Originalne maksimum karte izdaja poštna uprava, ki jih opremi s [[poštni žig|žigom prvega dne]] izida znamke. Pri maksimum kartah je cilj filatelistov doseči kar največjo skladnost (konkordanco) med tremi sestavnimi elementi: poštno znamko, motivom na razglednici in [[poštni žig|poštnim žigom]]. Za vsakega od navedenih elementov v filateliji veljajo pravila [[Mednarodna filatelistična zveza|Mednarodne filatelistične zveze]] (FIPA).
[[Slika:2009 Russia Maximum Card Nikolai Gogol 01(front).jpg|thumb|250px|desno|Ruska maksimum karta, izdana ob 200-letnici rojstva [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaja Gogolja]]]]
[[Slika:Ludwig van Beethoven. 1770-1827 - Maximum card (2020).jpg|250px|thumb|desno|Ukrajinska maksimum karta (2020)]]
== Etimologija ==
Beseda maksimum izhaja iz [[Latinščina|latinščine]] in pomeni najbolj oz. največ. Dejavnost zbiranja maksimum kart se imenuje [[maksimafilija]].
== Značilnosti maksimum kart ==
=== Dimenzije ===
Dimenzije maksimum karte so točno določene s strani Mednarodne filatelistične zveze (FIPA).
Mere razglednic morajo ustrezati velikostim, ki so sprejemljive za »Splošno poštno konvencijo«. Vendar so dovoljene tudi razglednice kvadratne ali pravokotne oblike, ki so na razpolago na trgu, pod pogojem, da je mogoče postaviti na list formata A4 (210 x 297 mm) po dve maksimum karti naenkrat. Ostale oblike (na primer okrogle) so izključene. Strogo prepovedano je tudi zmanjšati velikost razglednic z obrezovanjem.
=== Poštna znamka ===
Samo ena z motivom maksimum karte identična [[poštna znamka]] je lahko prilepljena na slikovni strani tako, da ne prekriva pomembnih delov motiva. Pri tistih maksimum kartah, ki so bile izdelane pred sprejetjem »Mednarodnega statuta za maksimafilijo« leta 1978, je bilo še dovoljeno več poštnih znamk, če je bila ena od njih skladna z motivom. Izjema so tiste maksimum karte, na katerih so vse poštne znamke skladne z motivom in skupaj tvorijo usklajeno celoto. Če je torej isti motiv prikazan na več skupaj se držečih znamkah, kot panoramski pogled, so lahko vse skupaj na eni maksimum karti.
=== Motiv ===
Razglednice z več slikami, kakor tudi tiste s hologrami so prepovedane. Za maksimum karte ni mogoče uporabiti kolažev, izrezkov, zasebnih [[fotografija|fotografij]] na fotografskem [[Papir|papirju]], barvnih ali črno-belih fotokopij, fotomontaž, risb in dokumentov, posebej pripravljenih za izdajo znamke ter tiskanih na fotografskem papirju s pomočjo [[Računalnik|računalnika]].
V kolikor ni motiv na razglednici usklajen z motivom na poštni znamki, ne gre za s strani FIPA priznano maksimum karto. Predvsem pri izdajah [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], pa tudi nekaterih drugih držav, je tega veliko.
=== Poštni žig ===
[[Poštni žig]] mora odtisniti izključno pooblaščena poštna uprava. Slikovna (grafična) oblika žiga in /ali teksta kakor tudi kraj žiga (ime poštnega urada) morajo imeti povezavo z motivom na poštni znamki in motivom razglednice ali z namenom izdaje, največkrat gre za žig prvega dne izdaje znamke. Vsekakor so sprejemljivi tudi filatelistični žigi pod pogojem, da se spoštuje skladnost kraja žiga. Žigi, ki jih odtisnejo filatelistične službe majhnih držav, na katerih je le ime države, so sprejemljivi. Žig mora biti odtisnjen v času veljavnosti pošte in čim bližje datumu izdaje znamke. Žig, iz katerega je razviden kraj in datum uporabe, mora biti čitljiv, cel in odtisnjen tako, da je delno na znamki in delno na razglednici, kar velja tako za ročne kot strojne žige.
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Viri ==
* {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2018 |title=Maksimum karta |journal=Nova filatelija: glasilo Filatelistične zveze Slovenije |volume=2/2018 |issue=2/2018 |pages= |publisher=Filatelistična zveza Slovenije |doi= |url= |isbn=1408-0303 |cobiss=8804106 |= }}
== Zunanje povezave ==
*[http://bridge-maximumcard.blogspot.com/ Maksimum karte kitajskih mostov]
*[https://www.f-i-p.ch/wp-content/uploads/Maximaphily.pdf Pravilo mednarodne filatelistične zveze za maksimafilijo (v angleščini)]
[[Kategorija:Filatelija]]
{{normativna kontrola}}
{{kategorija v Zbirki|Maximum card|Maksimum karta}}
k5gxx0yyoydjxpt0a7i65wo0s495t7s
6761852
6761850
2026-10-07T18:02:10Z
Shabicht
3554
/* Viri */
6761852
wikitext
text/x-wiki
'''Maksimum karta''' je vrsta [[filatelija|filatelističnega materiala]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.filatelija.com/mk.htm |title=Osnovni pojmi: Maksimum karta |accessdate=5. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Dejansko je to [[Razglednica|razglednica]] z [[poštna znamka|znamko]] in [[Poštni žig|žigom]] na slikovni strani, ki naj bi bila v kar največji meri usklajena z vsebino izdane znamke. Prav tako mora biti usklajen [[poštni žig]].
Originalne maksimum karte izdaja poštna uprava, ki jih opremi s [[poštni žig|žigom prvega dne]] izida znamke. Pri maksimum kartah je cilj filatelistov doseči kar največjo skladnost (konkordanco) med tremi sestavnimi elementi: poštno znamko, motivom na razglednici in [[poštni žig|poštnim žigom]]. Za vsakega od navedenih elementov v filateliji veljajo pravila [[Mednarodna filatelistična zveza|Mednarodne filatelistične zveze]] (FIPA).
[[Slika:2009 Russia Maximum Card Nikolai Gogol 01(front).jpg|thumb|250px|desno|Ruska maksimum karta, izdana ob 200-letnici rojstva [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaja Gogolja]]]]
[[Slika:Ludwig van Beethoven. 1770-1827 - Maximum card (2020).jpg|250px|thumb|desno|Ukrajinska maksimum karta (2020)]]
== Etimologija ==
Beseda maksimum izhaja iz [[Latinščina|latinščine]] in pomeni najbolj oz. največ. Dejavnost zbiranja maksimum kart se imenuje [[maksimafilija]].
== Značilnosti maksimum kart ==
=== Dimenzije ===
Dimenzije maksimum karte so točno določene s strani Mednarodne filatelistične zveze (FIPA).
Mere razglednic morajo ustrezati velikostim, ki so sprejemljive za »Splošno poštno konvencijo«. Vendar so dovoljene tudi razglednice kvadratne ali pravokotne oblike, ki so na razpolago na trgu, pod pogojem, da je mogoče postaviti na list formata A4 (210 x 297 mm) po dve maksimum karti naenkrat. Ostale oblike (na primer okrogle) so izključene. Strogo prepovedano je tudi zmanjšati velikost razglednic z obrezovanjem.
=== Poštna znamka ===
Samo ena z motivom maksimum karte identična [[poštna znamka]] je lahko prilepljena na slikovni strani tako, da ne prekriva pomembnih delov motiva. Pri tistih maksimum kartah, ki so bile izdelane pred sprejetjem »Mednarodnega statuta za maksimafilijo« leta 1978, je bilo še dovoljeno več poštnih znamk, če je bila ena od njih skladna z motivom. Izjema so tiste maksimum karte, na katerih so vse poštne znamke skladne z motivom in skupaj tvorijo usklajeno celoto. Če je torej isti motiv prikazan na več skupaj se držečih znamkah, kot panoramski pogled, so lahko vse skupaj na eni maksimum karti.
=== Motiv ===
Razglednice z več slikami, kakor tudi tiste s hologrami so prepovedane. Za maksimum karte ni mogoče uporabiti kolažev, izrezkov, zasebnih [[fotografija|fotografij]] na fotografskem [[Papir|papirju]], barvnih ali črno-belih fotokopij, fotomontaž, risb in dokumentov, posebej pripravljenih za izdajo znamke ter tiskanih na fotografskem papirju s pomočjo [[Računalnik|računalnika]].
V kolikor ni motiv na razglednici usklajen z motivom na poštni znamki, ne gre za s strani FIPA priznano maksimum karto. Predvsem pri izdajah [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], pa tudi nekaterih drugih držav, je tega veliko.
=== Poštni žig ===
[[Poštni žig]] mora odtisniti izključno pooblaščena poštna uprava. Slikovna (grafična) oblika žiga in /ali teksta kakor tudi kraj žiga (ime poštnega urada) morajo imeti povezavo z motivom na poštni znamki in motivom razglednice ali z namenom izdaje, največkrat gre za žig prvega dne izdaje znamke. Vsekakor so sprejemljivi tudi filatelistični žigi pod pogojem, da se spoštuje skladnost kraja žiga. Žigi, ki jih odtisnejo filatelistične službe majhnih držav, na katerih je le ime države, so sprejemljivi. Žig mora biti odtisnjen v času veljavnosti pošte in čim bližje datumu izdaje znamke. Žig, iz katerega je razviden kraj in datum uporabe, mora biti čitljiv, cel in odtisnjen tako, da je delno na znamki in delno na razglednici, kar velja tako za ročne kot strojne žige.
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Viri ==
* {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2018 |title=Maksimum karta |journal=Nova filatelija: glasilo Filatelistične zveze Slovenije |volume=2/2018 |issue=2/2018 |pages= |publisher=Filatelistična zveza Slovenije |doi= |url=https://fzs.si/nova-filatelija/ |isbn=|cobiss=8804106 |= }}
== Zunanje povezave ==
*[http://bridge-maximumcard.blogspot.com/ Maksimum karte kitajskih mostov]
*[https://www.f-i-p.ch/wp-content/uploads/Maximaphily.pdf Pravilo mednarodne filatelistične zveze za maksimafilijo (v angleščini)]
[[Kategorija:Filatelija]]
{{normativna kontrola}}
{{kategorija v Zbirki|Maximum card|Maksimum karta}}
09mrk4e1bdh084nbswlej86yws7nion
6761854
6761852
2026-10-07T18:03:08Z
Shabicht
3554
/* Viri */
6761854
wikitext
text/x-wiki
'''Maksimum karta''' je vrsta [[filatelija|filatelističnega materiala]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.filatelija.com/mk.htm |title=Osnovni pojmi: Maksimum karta |accessdate=5. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Dejansko je to [[Razglednica|razglednica]] z [[poštna znamka|znamko]] in [[Poštni žig|žigom]] na slikovni strani, ki naj bi bila v kar največji meri usklajena z vsebino izdane znamke. Prav tako mora biti usklajen [[poštni žig]].
Originalne maksimum karte izdaja poštna uprava, ki jih opremi s [[poštni žig|žigom prvega dne]] izida znamke. Pri maksimum kartah je cilj filatelistov doseči kar največjo skladnost (konkordanco) med tremi sestavnimi elementi: poštno znamko, motivom na razglednici in [[poštni žig|poštnim žigom]]. Za vsakega od navedenih elementov v filateliji veljajo pravila [[Mednarodna filatelistična zveza|Mednarodne filatelistične zveze]] (FIPA).
[[Slika:2009 Russia Maximum Card Nikolai Gogol 01(front).jpg|thumb|250px|desno|Ruska maksimum karta, izdana ob 200-letnici rojstva [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaja Gogolja]]]]
[[Slika:Ludwig van Beethoven. 1770-1827 - Maximum card (2020).jpg|250px|thumb|desno|Ukrajinska maksimum karta (2020)]]
== Etimologija ==
Beseda maksimum izhaja iz [[Latinščina|latinščine]] in pomeni najbolj oz. največ. Dejavnost zbiranja maksimum kart se imenuje [[maksimafilija]].
== Značilnosti maksimum kart ==
=== Dimenzije ===
Dimenzije maksimum karte so točno določene s strani Mednarodne filatelistične zveze (FIPA).
Mere razglednic morajo ustrezati velikostim, ki so sprejemljive za »Splošno poštno konvencijo«. Vendar so dovoljene tudi razglednice kvadratne ali pravokotne oblike, ki so na razpolago na trgu, pod pogojem, da je mogoče postaviti na list formata A4 (210 x 297 mm) po dve maksimum karti naenkrat. Ostale oblike (na primer okrogle) so izključene. Strogo prepovedano je tudi zmanjšati velikost razglednic z obrezovanjem.
=== Poštna znamka ===
Samo ena z motivom maksimum karte identična [[poštna znamka]] je lahko prilepljena na slikovni strani tako, da ne prekriva pomembnih delov motiva. Pri tistih maksimum kartah, ki so bile izdelane pred sprejetjem »Mednarodnega statuta za maksimafilijo« leta 1978, je bilo še dovoljeno več poštnih znamk, če je bila ena od njih skladna z motivom. Izjema so tiste maksimum karte, na katerih so vse poštne znamke skladne z motivom in skupaj tvorijo usklajeno celoto. Če je torej isti motiv prikazan na več skupaj se držečih znamkah, kot panoramski pogled, so lahko vse skupaj na eni maksimum karti.
=== Motiv ===
Razglednice z več slikami, kakor tudi tiste s hologrami so prepovedane. Za maksimum karte ni mogoče uporabiti kolažev, izrezkov, zasebnih [[fotografija|fotografij]] na fotografskem [[Papir|papirju]], barvnih ali črno-belih fotokopij, fotomontaž, risb in dokumentov, posebej pripravljenih za izdajo znamke ter tiskanih na fotografskem papirju s pomočjo [[Računalnik|računalnika]].
V kolikor ni motiv na razglednici usklajen z motivom na poštni znamki, ne gre za s strani FIPA priznano maksimum karto. Predvsem pri izdajah [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], pa tudi nekaterih drugih držav, je tega veliko.
=== Poštni žig ===
[[Poštni žig]] mora odtisniti izključno pooblaščena poštna uprava. Slikovna (grafična) oblika žiga in /ali teksta kakor tudi kraj žiga (ime poštnega urada) morajo imeti povezavo z motivom na poštni znamki in motivom razglednice ali z namenom izdaje, največkrat gre za žig prvega dne izdaje znamke. Vsekakor so sprejemljivi tudi filatelistični žigi pod pogojem, da se spoštuje skladnost kraja žiga. Žigi, ki jih odtisnejo filatelistične službe majhnih držav, na katerih je le ime države, so sprejemljivi. Žig mora biti odtisnjen v času veljavnosti pošte in čim bližje datumu izdaje znamke. Žig, iz katerega je razviden kraj in datum uporabe, mora biti čitljiv, cel in odtisnjen tako, da je delno na znamki in delno na razglednici, kar velja tako za ročne kot strojne žige.
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Viri ==
* {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2018 |title=Maksimum karta |journal=Nova filatelija: glasilo Filatelistične zveze Slovenije |volume= |issue=2/2018 |pages= |publisher=Filatelistična zveza Slovenije |doi= |url=https://fzs.si/nova-filatelija/ |isbn=|cobiss=8804106 |= }}
== Zunanje povezave ==
*[http://bridge-maximumcard.blogspot.com/ Maksimum karte kitajskih mostov]
*[https://www.f-i-p.ch/wp-content/uploads/Maximaphily.pdf Pravilo mednarodne filatelistične zveze za maksimafilijo (v angleščini)]
[[Kategorija:Filatelija]]
{{normativna kontrola}}
{{kategorija v Zbirki|Maximum card|Maksimum karta}}
7d9cqe9lpxaoqan3yf1we7fitlljduu
6761855
6761854
2026-10-07T18:07:43Z
Shabicht
3554
/* Viri */
6761855
wikitext
text/x-wiki
'''Maksimum karta''' je vrsta [[filatelija|filatelističnega materiala]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.filatelija.com/mk.htm |title=Osnovni pojmi: Maksimum karta |accessdate=5. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Dejansko je to [[Razglednica|razglednica]] z [[poštna znamka|znamko]] in [[Poštni žig|žigom]] na slikovni strani, ki naj bi bila v kar največji meri usklajena z vsebino izdane znamke. Prav tako mora biti usklajen [[poštni žig]].
Originalne maksimum karte izdaja poštna uprava, ki jih opremi s [[poštni žig|žigom prvega dne]] izida znamke. Pri maksimum kartah je cilj filatelistov doseči kar največjo skladnost (konkordanco) med tremi sestavnimi elementi: poštno znamko, motivom na razglednici in [[poštni žig|poštnim žigom]]. Za vsakega od navedenih elementov v filateliji veljajo pravila [[Mednarodna filatelistična zveza|Mednarodne filatelistične zveze]] (FIPA).
[[Slika:2009 Russia Maximum Card Nikolai Gogol 01(front).jpg|thumb|250px|desno|Ruska maksimum karta, izdana ob 200-letnici rojstva [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaja Gogolja]]]]
[[Slika:Ludwig van Beethoven. 1770-1827 - Maximum card (2020).jpg|250px|thumb|desno|Ukrajinska maksimum karta (2020)]]
== Etimologija ==
Beseda maksimum izhaja iz [[Latinščina|latinščine]] in pomeni najbolj oz. največ. Dejavnost zbiranja maksimum kart se imenuje [[maksimafilija]].
== Značilnosti maksimum kart ==
=== Dimenzije ===
Dimenzije maksimum karte so točno določene s strani Mednarodne filatelistične zveze (FIPA).
Mere razglednic morajo ustrezati velikostim, ki so sprejemljive za »Splošno poštno konvencijo«. Vendar so dovoljene tudi razglednice kvadratne ali pravokotne oblike, ki so na razpolago na trgu, pod pogojem, da je mogoče postaviti na list formata A4 (210 x 297 mm) po dve maksimum karti naenkrat. Ostale oblike (na primer okrogle) so izključene. Strogo prepovedano je tudi zmanjšati velikost razglednic z obrezovanjem.
=== Poštna znamka ===
Samo ena z motivom maksimum karte identična [[poštna znamka]] je lahko prilepljena na slikovni strani tako, da ne prekriva pomembnih delov motiva. Pri tistih maksimum kartah, ki so bile izdelane pred sprejetjem »Mednarodnega statuta za maksimafilijo« leta 1978, je bilo še dovoljeno več poštnih znamk, če je bila ena od njih skladna z motivom. Izjema so tiste maksimum karte, na katerih so vse poštne znamke skladne z motivom in skupaj tvorijo usklajeno celoto. Če je torej isti motiv prikazan na več skupaj se držečih znamkah, kot panoramski pogled, so lahko vse skupaj na eni maksimum karti.
=== Motiv ===
Razglednice z več slikami, kakor tudi tiste s hologrami so prepovedane. Za maksimum karte ni mogoče uporabiti kolažev, izrezkov, zasebnih [[fotografija|fotografij]] na fotografskem [[Papir|papirju]], barvnih ali črno-belih fotokopij, fotomontaž, risb in dokumentov, posebej pripravljenih za izdajo znamke ter tiskanih na fotografskem papirju s pomočjo [[Računalnik|računalnika]].
V kolikor ni motiv na razglednici usklajen z motivom na poštni znamki, ne gre za s strani FIPA priznano maksimum karto. Predvsem pri izdajah [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], pa tudi nekaterih drugih držav, je tega veliko.
=== Poštni žig ===
[[Poštni žig]] mora odtisniti izključno pooblaščena poštna uprava. Slikovna (grafična) oblika žiga in /ali teksta kakor tudi kraj žiga (ime poštnega urada) morajo imeti povezavo z motivom na poštni znamki in motivom razglednice ali z namenom izdaje, največkrat gre za žig prvega dne izdaje znamke. Vsekakor so sprejemljivi tudi filatelistični žigi pod pogojem, da se spoštuje skladnost kraja žiga. Žigi, ki jih odtisnejo filatelistične službe majhnih držav, na katerih je le ime države, so sprejemljivi. Žig mora biti odtisnjen v času veljavnosti pošte in čim bližje datumu izdaje znamke. Žig, iz katerega je razviden kraj in datum uporabe, mora biti čitljiv, cel in odtisnjen tako, da je delno na znamki in delno na razglednici, kar velja tako za ročne kot strojne žige.
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Viri ==
* <ref>{{navedi knjigo |author= |year=2018 |title=Nova filatelija, glasilo Filatelistične zveze Slovenije 2/2018: Maksimum karta |publisher=Filatelistična zveza Slovenije ||url=https://fzs.si/nova-filatelija/ |cobiss=8804106 |pages=}}</ref>
== Zunanje povezave ==
*[http://bridge-maximumcard.blogspot.com/ Maksimum karte kitajskih mostov]
*[https://www.f-i-p.ch/wp-content/uploads/Maximaphily.pdf Pravilo mednarodne filatelistične zveze za maksimafilijo (v angleščini)]
[[Kategorija:Filatelija]]
{{normativna kontrola}}
{{kategorija v Zbirki|Maximum card|Maksimum karta}}
4jkdkeq8vmvszkh8o25b0syih0ulqd7
6761856
6761855
2026-10-07T18:08:41Z
Shabicht
3554
/* Viri */
6761856
wikitext
text/x-wiki
'''Maksimum karta''' je vrsta [[filatelija|filatelističnega materiala]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.filatelija.com/mk.htm |title=Osnovni pojmi: Maksimum karta |accessdate=5. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Dejansko je to [[Razglednica|razglednica]] z [[poštna znamka|znamko]] in [[Poštni žig|žigom]] na slikovni strani, ki naj bi bila v kar največji meri usklajena z vsebino izdane znamke. Prav tako mora biti usklajen [[poštni žig]].
Originalne maksimum karte izdaja poštna uprava, ki jih opremi s [[poštni žig|žigom prvega dne]] izida znamke. Pri maksimum kartah je cilj filatelistov doseči kar največjo skladnost (konkordanco) med tremi sestavnimi elementi: poštno znamko, motivom na razglednici in [[poštni žig|poštnim žigom]]. Za vsakega od navedenih elementov v filateliji veljajo pravila [[Mednarodna filatelistična zveza|Mednarodne filatelistične zveze]] (FIPA).
[[Slika:2009 Russia Maximum Card Nikolai Gogol 01(front).jpg|thumb|250px|desno|Ruska maksimum karta, izdana ob 200-letnici rojstva [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaja Gogolja]]]]
[[Slika:Ludwig van Beethoven. 1770-1827 - Maximum card (2020).jpg|250px|thumb|desno|Ukrajinska maksimum karta (2020)]]
== Etimologija ==
Beseda maksimum izhaja iz [[Latinščina|latinščine]] in pomeni najbolj oz. največ. Dejavnost zbiranja maksimum kart se imenuje [[maksimafilija]].
== Značilnosti maksimum kart ==
=== Dimenzije ===
Dimenzije maksimum karte so točno določene s strani Mednarodne filatelistične zveze (FIPA).
Mere razglednic morajo ustrezati velikostim, ki so sprejemljive za »Splošno poštno konvencijo«. Vendar so dovoljene tudi razglednice kvadratne ali pravokotne oblike, ki so na razpolago na trgu, pod pogojem, da je mogoče postaviti na list formata A4 (210 x 297 mm) po dve maksimum karti naenkrat. Ostale oblike (na primer okrogle) so izključene. Strogo prepovedano je tudi zmanjšati velikost razglednic z obrezovanjem.
=== Poštna znamka ===
Samo ena z motivom maksimum karte identična [[poštna znamka]] je lahko prilepljena na slikovni strani tako, da ne prekriva pomembnih delov motiva. Pri tistih maksimum kartah, ki so bile izdelane pred sprejetjem »Mednarodnega statuta za maksimafilijo« leta 1978, je bilo še dovoljeno več poštnih znamk, če je bila ena od njih skladna z motivom. Izjema so tiste maksimum karte, na katerih so vse poštne znamke skladne z motivom in skupaj tvorijo usklajeno celoto. Če je torej isti motiv prikazan na več skupaj se držečih znamkah, kot panoramski pogled, so lahko vse skupaj na eni maksimum karti.
=== Motiv ===
Razglednice z več slikami, kakor tudi tiste s hologrami so prepovedane. Za maksimum karte ni mogoče uporabiti kolažev, izrezkov, zasebnih [[fotografija|fotografij]] na fotografskem [[Papir|papirju]], barvnih ali črno-belih fotokopij, fotomontaž, risb in dokumentov, posebej pripravljenih za izdajo znamke ter tiskanih na fotografskem papirju s pomočjo [[Računalnik|računalnika]].
V kolikor ni motiv na razglednici usklajen z motivom na poštni znamki, ne gre za s strani FIPA priznano maksimum karto. Predvsem pri izdajah [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], pa tudi nekaterih drugih držav, je tega veliko.
=== Poštni žig ===
[[Poštni žig]] mora odtisniti izključno pooblaščena poštna uprava. Slikovna (grafična) oblika žiga in /ali teksta kakor tudi kraj žiga (ime poštnega urada) morajo imeti povezavo z motivom na poštni znamki in motivom razglednice ali z namenom izdaje, največkrat gre za žig prvega dne izdaje znamke. Vsekakor so sprejemljivi tudi filatelistični žigi pod pogojem, da se spoštuje skladnost kraja žiga. Žigi, ki jih odtisnejo filatelistične službe majhnih držav, na katerih je le ime države, so sprejemljivi. Žig mora biti odtisnjen v času veljavnosti pošte in čim bližje datumu izdaje znamke. Žig, iz katerega je razviden kraj in datum uporabe, mora biti čitljiv, cel in odtisnjen tako, da je delno na znamki in delno na razglednici, kar velja tako za ročne kot strojne žige.
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author= |year=2018 |title=Nova filatelija, glasilo Filatelistične zveze Slovenije 2/2018: Maksimum karta |publisher=Filatelistična zveza Slovenije ||url=https://fzs.si/nova-filatelija/ |cobiss=8804106 |pages=}}
== Zunanje povezave ==
*[http://bridge-maximumcard.blogspot.com/ Maksimum karte kitajskih mostov]
*[https://www.f-i-p.ch/wp-content/uploads/Maximaphily.pdf Pravilo mednarodne filatelistične zveze za maksimafilijo (v angleščini)]
[[Kategorija:Filatelija]]
{{normativna kontrola}}
{{kategorija v Zbirki|Maximum card|Maksimum karta}}
ld6eosbg4e9jnuwt4wzfq1qg8n5a1ug
6761861
6761856
2026-10-07T18:18:17Z
Shabicht
3554
/* Viri */
6761861
wikitext
text/x-wiki
'''Maksimum karta''' je vrsta [[filatelija|filatelističnega materiala]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.filatelija.com/mk.htm |title=Osnovni pojmi: Maksimum karta |accessdate=5. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Dejansko je to [[Razglednica|razglednica]] z [[poštna znamka|znamko]] in [[Poštni žig|žigom]] na slikovni strani, ki naj bi bila v kar največji meri usklajena z vsebino izdane znamke. Prav tako mora biti usklajen [[poštni žig]].
Originalne maksimum karte izdaja poštna uprava, ki jih opremi s [[poštni žig|žigom prvega dne]] izida znamke. Pri maksimum kartah je cilj filatelistov doseči kar največjo skladnost (konkordanco) med tremi sestavnimi elementi: poštno znamko, motivom na razglednici in [[poštni žig|poštnim žigom]]. Za vsakega od navedenih elementov v filateliji veljajo pravila [[Mednarodna filatelistična zveza|Mednarodne filatelistične zveze]] (FIPA).
[[Slika:2009 Russia Maximum Card Nikolai Gogol 01(front).jpg|thumb|250px|desno|Ruska maksimum karta, izdana ob 200-letnici rojstva [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaja Gogolja]]]]
[[Slika:Ludwig van Beethoven. 1770-1827 - Maximum card (2020).jpg|250px|thumb|desno|Ukrajinska maksimum karta (2020)]]
== Etimologija ==
Beseda maksimum izhaja iz [[Latinščina|latinščine]] in pomeni najbolj oz. največ. Dejavnost zbiranja maksimum kart se imenuje [[maksimafilija]].
== Značilnosti maksimum kart ==
=== Dimenzije ===
Dimenzije maksimum karte so točno določene s strani Mednarodne filatelistične zveze (FIPA).
Mere razglednic morajo ustrezati velikostim, ki so sprejemljive za »Splošno poštno konvencijo«. Vendar so dovoljene tudi razglednice kvadratne ali pravokotne oblike, ki so na razpolago na trgu, pod pogojem, da je mogoče postaviti na list formata A4 (210 x 297 mm) po dve maksimum karti naenkrat. Ostale oblike (na primer okrogle) so izključene. Strogo prepovedano je tudi zmanjšati velikost razglednic z obrezovanjem.
=== Poštna znamka ===
Samo ena z motivom maksimum karte identična [[poštna znamka]] je lahko prilepljena na slikovni strani tako, da ne prekriva pomembnih delov motiva. Pri tistih maksimum kartah, ki so bile izdelane pred sprejetjem »Mednarodnega statuta za maksimafilijo« leta 1978, je bilo še dovoljeno več poštnih znamk, če je bila ena od njih skladna z motivom. Izjema so tiste maksimum karte, na katerih so vse poštne znamke skladne z motivom in skupaj tvorijo usklajeno celoto. Če je torej isti motiv prikazan na več skupaj se držečih znamkah, kot panoramski pogled, so lahko vse skupaj na eni maksimum karti.
=== Motiv ===
Razglednice z več slikami, kakor tudi tiste s hologrami so prepovedane. Za maksimum karte ni mogoče uporabiti kolažev, izrezkov, zasebnih [[fotografija|fotografij]] na fotografskem [[Papir|papirju]], barvnih ali črno-belih fotokopij, fotomontaž, risb in dokumentov, posebej pripravljenih za izdajo znamke ter tiskanih na fotografskem papirju s pomočjo [[Računalnik|računalnika]].
V kolikor ni motiv na razglednici usklajen z motivom na poštni znamki, ne gre za s strani FIPA priznano maksimum karto. Predvsem pri izdajah [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], pa tudi nekaterih drugih držav, je tega veliko.
=== Poštni žig ===
[[Poštni žig]] mora odtisniti izključno pooblaščena poštna uprava. Slikovna (grafična) oblika žiga in /ali teksta kakor tudi kraj žiga (ime poštnega urada) morajo imeti povezavo z motivom na poštni znamki in motivom razglednice ali z namenom izdaje, največkrat gre za žig prvega dne izdaje znamke. Vsekakor so sprejemljivi tudi filatelistični žigi pod pogojem, da se spoštuje skladnost kraja žiga. Žigi, ki jih odtisnejo filatelistične službe majhnih držav, na katerih je le ime države, so sprejemljivi. Žig mora biti odtisnjen v času veljavnosti pošte in čim bližje datumu izdaje znamke. Žig, iz katerega je razviden kraj in datum uporabe, mora biti čitljiv, cel in odtisnjen tako, da je delno na znamki in delno na razglednici, kar velja tako za ročne kot strojne žige.
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Petauer, Boštjan |year=2018 |title=Nova filatelija, glasilo Filatelistične zveze Slovenije 2/2018: Čudoviti svet maksimum kart (I.) |publisher=Filatelistična zveza Slovenije ||url=https://fzs.si/nova-filatelija/ |cobiss=8804106 |pages=27}}
== Zunanje povezave ==
*[http://bridge-maximumcard.blogspot.com/ Maksimum karte kitajskih mostov]
*[https://www.f-i-p.ch/wp-content/uploads/Maximaphily.pdf Pravilo mednarodne filatelistične zveze za maksimafilijo (v angleščini)]
[[Kategorija:Filatelija]]
{{normativna kontrola}}
{{kategorija v Zbirki|Maximum card|Maksimum karta}}
7u595qqsrm2md1lvaaaq4r30y6crkl0
6761863
6761861
2026-10-07T18:19:03Z
Shabicht
3554
/* Viri */
6761863
wikitext
text/x-wiki
'''Maksimum karta''' je vrsta [[filatelija|filatelističnega materiala]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.filatelija.com/mk.htm |title=Osnovni pojmi: Maksimum karta |accessdate=5. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Dejansko je to [[Razglednica|razglednica]] z [[poštna znamka|znamko]] in [[Poštni žig|žigom]] na slikovni strani, ki naj bi bila v kar največji meri usklajena z vsebino izdane znamke. Prav tako mora biti usklajen [[poštni žig]].
Originalne maksimum karte izdaja poštna uprava, ki jih opremi s [[poštni žig|žigom prvega dne]] izida znamke. Pri maksimum kartah je cilj filatelistov doseči kar največjo skladnost (konkordanco) med tremi sestavnimi elementi: poštno znamko, motivom na razglednici in [[poštni žig|poštnim žigom]]. Za vsakega od navedenih elementov v filateliji veljajo pravila [[Mednarodna filatelistična zveza|Mednarodne filatelistične zveze]] (FIPA).
[[Slika:2009 Russia Maximum Card Nikolai Gogol 01(front).jpg|thumb|250px|desno|Ruska maksimum karta, izdana ob 200-letnici rojstva [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaja Gogolja]]]]
[[Slika:Ludwig van Beethoven. 1770-1827 - Maximum card (2020).jpg|250px|thumb|desno|Ukrajinska maksimum karta (2020)]]
== Etimologija ==
Beseda maksimum izhaja iz [[Latinščina|latinščine]] in pomeni najbolj oz. največ. Dejavnost zbiranja maksimum kart se imenuje [[maksimafilija]].
== Značilnosti maksimum kart ==
=== Dimenzije ===
Dimenzije maksimum karte so točno določene s strani Mednarodne filatelistične zveze (FIPA).
Mere razglednic morajo ustrezati velikostim, ki so sprejemljive za »Splošno poštno konvencijo«. Vendar so dovoljene tudi razglednice kvadratne ali pravokotne oblike, ki so na razpolago na trgu, pod pogojem, da je mogoče postaviti na list formata A4 (210 x 297 mm) po dve maksimum karti naenkrat. Ostale oblike (na primer okrogle) so izključene. Strogo prepovedano je tudi zmanjšati velikost razglednic z obrezovanjem.
=== Poštna znamka ===
Samo ena z motivom maksimum karte identična [[poštna znamka]] je lahko prilepljena na slikovni strani tako, da ne prekriva pomembnih delov motiva. Pri tistih maksimum kartah, ki so bile izdelane pred sprejetjem »Mednarodnega statuta za maksimafilijo« leta 1978, je bilo še dovoljeno več poštnih znamk, če je bila ena od njih skladna z motivom. Izjema so tiste maksimum karte, na katerih so vse poštne znamke skladne z motivom in skupaj tvorijo usklajeno celoto. Če je torej isti motiv prikazan na več skupaj se držečih znamkah, kot panoramski pogled, so lahko vse skupaj na eni maksimum karti.
=== Motiv ===
Razglednice z več slikami, kakor tudi tiste s hologrami so prepovedane. Za maksimum karte ni mogoče uporabiti kolažev, izrezkov, zasebnih [[fotografija|fotografij]] na fotografskem [[Papir|papirju]], barvnih ali črno-belih fotokopij, fotomontaž, risb in dokumentov, posebej pripravljenih za izdajo znamke ter tiskanih na fotografskem papirju s pomočjo [[Računalnik|računalnika]].
V kolikor ni motiv na razglednici usklajen z motivom na poštni znamki, ne gre za s strani FIPA priznano maksimum karto. Predvsem pri izdajah [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], pa tudi nekaterih drugih držav, je tega veliko.
=== Poštni žig ===
[[Poštni žig]] mora odtisniti izključno pooblaščena poštna uprava. Slikovna (grafična) oblika žiga in /ali teksta kakor tudi kraj žiga (ime poštnega urada) morajo imeti povezavo z motivom na poštni znamki in motivom razglednice ali z namenom izdaje, največkrat gre za žig prvega dne izdaje znamke. Vsekakor so sprejemljivi tudi filatelistični žigi pod pogojem, da se spoštuje skladnost kraja žiga. Žigi, ki jih odtisnejo filatelistične službe majhnih držav, na katerih je le ime države, so sprejemljivi. Žig mora biti odtisnjen v času veljavnosti pošte in čim bližje datumu izdaje znamke. Žig, iz katerega je razviden kraj in datum uporabe, mora biti čitljiv, cel in odtisnjen tako, da je delno na znamki in delno na razglednici, kar velja tako za ročne kot strojne žige.
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Petauer, Boštjan |year=2018 |title=Nova filatelija, glasilo Filatelistične zveze Slovenije 2/2018: Čudoviti svet maksimum kart (I.) |publisher=Filatelistična zveza Slovenije |url=https://fzs.si/nova-filatelija/ |cobiss=8804106 |pages=27}}
== Zunanje povezave ==
*[http://bridge-maximumcard.blogspot.com/ Maksimum karte kitajskih mostov]
*[https://www.f-i-p.ch/wp-content/uploads/Maximaphily.pdf Pravilo mednarodne filatelistične zveze za maksimafilijo (v angleščini)]
[[Kategorija:Filatelija]]
{{normativna kontrola}}
{{kategorija v Zbirki|Maximum card|Maksimum karta}}
tqbehi5m3wx8er5in5pfg2zhuz6apkp
6761864
6761863
2026-10-07T18:20:53Z
Shabicht
3554
/* Viri */
6761864
wikitext
text/x-wiki
'''Maksimum karta''' je vrsta [[filatelija|filatelističnega materiala]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.filatelija.com/mk.htm |title=Osnovni pojmi: Maksimum karta |accessdate=5. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Dejansko je to [[Razglednica|razglednica]] z [[poštna znamka|znamko]] in [[Poštni žig|žigom]] na slikovni strani, ki naj bi bila v kar največji meri usklajena z vsebino izdane znamke. Prav tako mora biti usklajen [[poštni žig]].
Originalne maksimum karte izdaja poštna uprava, ki jih opremi s [[poštni žig|žigom prvega dne]] izida znamke. Pri maksimum kartah je cilj filatelistov doseči kar največjo skladnost (konkordanco) med tremi sestavnimi elementi: poštno znamko, motivom na razglednici in [[poštni žig|poštnim žigom]]. Za vsakega od navedenih elementov v filateliji veljajo pravila [[Mednarodna filatelistična zveza|Mednarodne filatelistične zveze]] (FIPA).
[[Slika:2009 Russia Maximum Card Nikolai Gogol 01(front).jpg|thumb|250px|desno|Ruska maksimum karta, izdana ob 200-letnici rojstva [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaja Gogolja]]]]
[[Slika:Ludwig van Beethoven. 1770-1827 - Maximum card (2020).jpg|250px|thumb|desno|Ukrajinska maksimum karta (2020)]]
== Etimologija ==
Beseda maksimum izhaja iz [[Latinščina|latinščine]] in pomeni najbolj oz. največ. Dejavnost zbiranja maksimum kart se imenuje [[maksimafilija]].
== Značilnosti maksimum kart ==
=== Dimenzije ===
Dimenzije maksimum karte so točno določene s strani Mednarodne filatelistične zveze (FIPA).
Mere razglednic morajo ustrezati velikostim, ki so sprejemljive za »Splošno poštno konvencijo«. Vendar so dovoljene tudi razglednice kvadratne ali pravokotne oblike, ki so na razpolago na trgu, pod pogojem, da je mogoče postaviti na list formata A4 (210 x 297 mm) po dve maksimum karti naenkrat. Ostale oblike (na primer okrogle) so izključene. Strogo prepovedano je tudi zmanjšati velikost razglednic z obrezovanjem.
=== Poštna znamka ===
Samo ena z motivom maksimum karte identična [[poštna znamka]] je lahko prilepljena na slikovni strani tako, da ne prekriva pomembnih delov motiva. Pri tistih maksimum kartah, ki so bile izdelane pred sprejetjem »Mednarodnega statuta za maksimafilijo« leta 1978, je bilo še dovoljeno več poštnih znamk, če je bila ena od njih skladna z motivom. Izjema so tiste maksimum karte, na katerih so vse poštne znamke skladne z motivom in skupaj tvorijo usklajeno celoto. Če je torej isti motiv prikazan na več skupaj se držečih znamkah, kot panoramski pogled, so lahko vse skupaj na eni maksimum karti.
=== Motiv ===
Razglednice z več slikami, kakor tudi tiste s hologrami so prepovedane. Za maksimum karte ni mogoče uporabiti kolažev, izrezkov, zasebnih [[fotografija|fotografij]] na fotografskem [[Papir|papirju]], barvnih ali črno-belih fotokopij, fotomontaž, risb in dokumentov, posebej pripravljenih za izdajo znamke ter tiskanih na fotografskem papirju s pomočjo [[Računalnik|računalnika]].
V kolikor ni motiv na razglednici usklajen z motivom na poštni znamki, ne gre za s strani FIPA priznano maksimum karto. Predvsem pri izdajah [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], pa tudi nekaterih drugih držav, je tega veliko.
=== Poštni žig ===
[[Poštni žig]] mora odtisniti izključno pooblaščena poštna uprava. Slikovna (grafična) oblika žiga in /ali teksta kakor tudi kraj žiga (ime poštnega urada) morajo imeti povezavo z motivom na poštni znamki in motivom razglednice ali z namenom izdaje, največkrat gre za žig prvega dne izdaje znamke. Vsekakor so sprejemljivi tudi filatelistični žigi pod pogojem, da se spoštuje skladnost kraja žiga. Žigi, ki jih odtisnejo filatelistične službe majhnih držav, na katerih je le ime države, so sprejemljivi. Žig mora biti odtisnjen v času veljavnosti pošte in čim bližje datumu izdaje znamke. Žig, iz katerega je razviden kraj in datum uporabe, mora biti čitljiv, cel in odtisnjen tako, da je delno na znamki in delno na razglednici, kar velja tako za ročne kot strojne žige.
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Petauer, Boštjan |year=2018 |title=Nova filatelija, glasilo Filatelistične zveze Slovenije 2/2018: Čudoviti svet maksimum kart (I.) |publisher=Filatelistična zveza Slovenije |url=https://fzs.si/nova-filatelija/ |cobiss=8804106 |pages=27}}
* {{navedi knjigo |author=Petauer, Boštjan |year=2018 |title=Nova filatelija, glasilo Filatelistične zveze Slovenije 3/2018: Čudoviti svet maksimum kart (II.) |publisher=Filatelistična zveza Slovenije |url=https://fzs.si/nova-filatelija/ |cobiss=8804106 |pages=27}}
== Zunanje povezave ==
*[http://bridge-maximumcard.blogspot.com/ Maksimum karte kitajskih mostov]
*[https://www.f-i-p.ch/wp-content/uploads/Maximaphily.pdf Pravilo mednarodne filatelistične zveze za maksimafilijo (v angleščini)]
[[Kategorija:Filatelija]]
{{normativna kontrola}}
{{kategorija v Zbirki|Maximum card|Maksimum karta}}
1ky8zme0x4la3ij2xt59d49emi500el
6761865
6761864
2026-10-07T18:23:11Z
Shabicht
3554
/* Viri */
6761865
wikitext
text/x-wiki
'''Maksimum karta''' je vrsta [[filatelija|filatelističnega materiala]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.filatelija.com/mk.htm |title=Osnovni pojmi: Maksimum karta |accessdate=5. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Dejansko je to [[Razglednica|razglednica]] z [[poštna znamka|znamko]] in [[Poštni žig|žigom]] na slikovni strani, ki naj bi bila v kar največji meri usklajena z vsebino izdane znamke. Prav tako mora biti usklajen [[poštni žig]].
Originalne maksimum karte izdaja poštna uprava, ki jih opremi s [[poštni žig|žigom prvega dne]] izida znamke. Pri maksimum kartah je cilj filatelistov doseči kar največjo skladnost (konkordanco) med tremi sestavnimi elementi: poštno znamko, motivom na razglednici in [[poštni žig|poštnim žigom]]. Za vsakega od navedenih elementov v filateliji veljajo pravila [[Mednarodna filatelistična zveza|Mednarodne filatelistične zveze]] (FIPA).
[[Slika:2009 Russia Maximum Card Nikolai Gogol 01(front).jpg|thumb|250px|desno|Ruska maksimum karta, izdana ob 200-letnici rojstva [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaja Gogolja]]]]
[[Slika:Ludwig van Beethoven. 1770-1827 - Maximum card (2020).jpg|250px|thumb|desno|Ukrajinska maksimum karta (2020)]]
== Etimologija ==
Beseda maksimum izhaja iz [[Latinščina|latinščine]] in pomeni najbolj oz. največ. Dejavnost zbiranja maksimum kart se imenuje [[maksimafilija]].
== Značilnosti maksimum kart ==
=== Dimenzije ===
Dimenzije maksimum karte so točno določene s strani Mednarodne filatelistične zveze (FIPA).
Mere razglednic morajo ustrezati velikostim, ki so sprejemljive za »Splošno poštno konvencijo«. Vendar so dovoljene tudi razglednice kvadratne ali pravokotne oblike, ki so na razpolago na trgu, pod pogojem, da je mogoče postaviti na list formata A4 (210 x 297 mm) po dve maksimum karti naenkrat. Ostale oblike (na primer okrogle) so izključene. Strogo prepovedano je tudi zmanjšati velikost razglednic z obrezovanjem.
=== Poštna znamka ===
Samo ena z motivom maksimum karte identična [[poštna znamka]] je lahko prilepljena na slikovni strani tako, da ne prekriva pomembnih delov motiva. Pri tistih maksimum kartah, ki so bile izdelane pred sprejetjem »Mednarodnega statuta za maksimafilijo« leta 1978, je bilo še dovoljeno več poštnih znamk, če je bila ena od njih skladna z motivom. Izjema so tiste maksimum karte, na katerih so vse poštne znamke skladne z motivom in skupaj tvorijo usklajeno celoto. Če je torej isti motiv prikazan na več skupaj se držečih znamkah, kot panoramski pogled, so lahko vse skupaj na eni maksimum karti.
=== Motiv ===
Razglednice z več slikami, kakor tudi tiste s hologrami so prepovedane. Za maksimum karte ni mogoče uporabiti kolažev, izrezkov, zasebnih [[fotografija|fotografij]] na fotografskem [[Papir|papirju]], barvnih ali črno-belih fotokopij, fotomontaž, risb in dokumentov, posebej pripravljenih za izdajo znamke ter tiskanih na fotografskem papirju s pomočjo [[Računalnik|računalnika]].
V kolikor ni motiv na razglednici usklajen z motivom na poštni znamki, ne gre za s strani FIPA priznano maksimum karto. Predvsem pri izdajah [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], pa tudi nekaterih drugih držav, je tega veliko.
=== Poštni žig ===
[[Poštni žig]] mora odtisniti izključno pooblaščena poštna uprava. Slikovna (grafična) oblika žiga in /ali teksta kakor tudi kraj žiga (ime poštnega urada) morajo imeti povezavo z motivom na poštni znamki in motivom razglednice ali z namenom izdaje, največkrat gre za žig prvega dne izdaje znamke. Vsekakor so sprejemljivi tudi filatelistični žigi pod pogojem, da se spoštuje skladnost kraja žiga. Žigi, ki jih odtisnejo filatelistične službe majhnih držav, na katerih je le ime države, so sprejemljivi. Žig mora biti odtisnjen v času veljavnosti pošte in čim bližje datumu izdaje znamke. Žig, iz katerega je razviden kraj in datum uporabe, mora biti čitljiv, cel in odtisnjen tako, da je delno na znamki in delno na razglednici, kar velja tako za ročne kot strojne žige.
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Petauer, Boštjan |year=2018 |title=Nova filatelija, glasilo Filatelistične zveze Slovenije 2/2018: Čudoviti svet maksimum kart (I.) |publisher=Filatelistična zveza Slovenije |url=https://fzs.si/nova-filatelija/ |cobiss=8804106 |pages=27}}
* {{navedi knjigo |author=Petauer, Boštjan |year=2018 |title=Nova filatelija, glasilo Filatelistične zveze Slovenije 3/2018: Čudoviti svet maksimum kart (II.) |publisher=Filatelistična zveza Slovenije |url=https://fzs.si/nova-filatelija/ |cobiss=8804106 |pages=18}}
== Zunanje povezave ==
*[http://bridge-maximumcard.blogspot.com/ Maksimum karte kitajskih mostov]
*[https://www.f-i-p.ch/wp-content/uploads/Maximaphily.pdf Pravilo mednarodne filatelistične zveze za maksimafilijo (v angleščini)]
[[Kategorija:Filatelija]]
{{normativna kontrola}}
{{kategorija v Zbirki|Maximum card|Maksimum karta}}
nhfo2buqli8b5g6ud5qdter65pfmq1y
Sonja Norveška
0
412402
6761769
6759436
2026-10-07T12:54:22Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761769
wikitext
text/x-wiki
{{infopolje Kraljevska oseba|consort=yes
| name =Sonja
| image =<!-- Wikidata -->
| caption =Kraljica Sonja v [[Stavanger]]ju leta 2007
| succession =Kraljica soproga Norveške
| reign =17. januar 1991 – danes
| coronation =23. junij 1991<ref>Kronanje je zavrgel ustavni amandma leta 1908. Harald V. je prisegel Kraljevo prisego v [[parlament]]u 21. januarja 1991 in prejel blagoslov v [[Katedrala Nidaros|Nidaroški katedrali]] 23. junija 1991. [http://www.aftenposten.no/fakta/olav/article451304.ece Norveški tisk Aftenposten na kraljevi blagoslov]</ref>
| cor-type =Posvetitev
| spouse =[[Harald V. Norveški]]
| issue =[[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise]]<br />[[Haakon, norveški prestolonaslednik|Prestolonaslednik Haakon]]
| father =Karl August Haraldsen
| mother =Dagny Haraldsen
| birth_date =<!--Wikidata-->
| birth_place =<!--Wikidata-->
| death_date =
| death_place =
| religion = [[Norveška cerkev]]
|}}
{{Norveška kraljevska družina}}
'''Sonja Norveška''' (rojena '''Sonja Haraldsen'''), [[kraljica]] [[Norveška|Norveške]], * [[4. julij]] [[1937]].
== Pred poroko ==
Sonja se je rodila v [[Oslo|Oslu]] 4. julija 1937 kot hčerka trgovca z oblačili Karla Augusta Haraldsena (1889–1959) in Dagny Ulrichsen (1898–1994).<ref name="kongehuset.no"/>
Odrasla je v Tuengen Allé 1Bv okrožju [[Vinderen]] v [[Oslo|Oslu]] in je končala svojo spodnjo sekundarno izobraževanje leta 1954. Prejela je diplomo v šiviljstvu in krojenju na poklicni šoli v Oslo in diplomo na obrtniški šoli École Professionnelle des Jeunes Filles v [[Lausanne]]u v [[Švica|Švici]]. Tam je študirala računovodstvo, modno oblikovanje in socialno znanost. Na Norveško se je vrnila za nadaljnji študij in je prejela dodiplomski naziv ([[francoščina]], [[angleščina]] in [[umetnostna zgodovina]]) na Univerzi v Oslu.<ref name="kongehuset.no"/>
== Kot prestolonaslednica ==
Sonja se je s takratnim prestolonaslednikom Haraldom zaročila marca 1968. Hodila sta že devet let, vendar je bilo njuno razmerje skrivno zaradi njenega ne-kraljevskega statusa.<ref name="kongehuset.no"/> Prestolonaslednik je očetu kralju [[Olaf V. Norveški|Olafu V.]] izjasnil, da bo ostal neporočen do konca življenja, razen če bi se lahko poročil z njo. To bi dejansko odpravilo vladavino njegove družine in verjetnost ostanka monarhije na Norveškem, saj je bil Harald edini dedič prestola. Ker je bil soočen z izbiro enega od njegovih sorodnikov iz [[Danska kraljevska družina|danske kraljeve družine]] ali od vojvod Schleswig-Holsteina ali celo velikih vojvod Oldenburga za svojega novega dediča namesto svojega sina, se je Olaf V. posvetoval z vlado za nasvet in kot rezultat se je bil par poročil 29. avgusta 1968 v katedrali v Oslu. Ona je tako pridobila slog ''kraljevske visokosti'' in naziv prestolonaslednica Norveške.<ref name="kongehuset.no"/>
Kmalu po poroki je nova prestolonaslednica začela opravljati kraljevske dolžnosti, potovala je obširno na Norveškem in v tujini. Leta 1972 je bila sodelovala v ustanovitvi sklada princese Märthe Louise, ki zagotavlja pomoč invalidnim otrokom na Norveškem. Prevzela je aktivno vlogo pri obsežnih pobudah za zbiranje sredstev za mednarodne begunce in nekaj časa je v 1970-ih preživela na vietnamski begunski ladji v [[Malezija|Maleziji]].<ref name="kongehuset.no">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|title=Njeno veličanstvo kraljice Sonja: Biografija|publisher=kongehuset.no|accessdate=26. december 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303230702/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|archive-date=2016-03-03|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref>
Od leta 1987 do 1990 je prestolonaslednica Sonja služila kot podpredsednica norveškega Rdečega križa. Bila je odgovorna za mednarodne dejavnosti organizacije. Leta 1989 je sodelovala pri delegaciji Rdečega križa v [[Bocvana|Bocvani]] in [[Zimbabve]]ju.<ref name="kongehuset.no"/>
=== Mednarodno glasbeno tekmovanje Kraljica Sonja ===
Tedanja prestolonaslednica Sonja je leta 1988 ustanovila Mednarodno glasbeno tekmovanje kraljice Sonje. Tekmovanje je bilo prvotno za pianiste, toda leta 1995 je tekmovanje postalo samo za pevce. Žirija je sestavljena iz različnih uglednih osebnosti v operi in zmagovalci prejmejo denarni znesek in prestižne posle v norveških glasbenih ustanovah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=93481&sek=93480|title=The Queen Sonja International Music Competition|publisher=kongehuset.no|accessdate=26. december 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304194528/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=93481&sek=93480|archive-date=2016-03-04|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref>
== Kot kraljica ==
[[Slika:Royal Monogram of Queen Sonja of Norway.svg|thumb|100px|Kraljevi monogram]]
Po smrti [[Olaf V. Norveški|kralja Olafa V.]] 17. januarja 1991 je Sonja postala prva kraljica Norveške v 53. letih.<ref name="kongehuset.no"/> Kraljica Sonja je [[Harald V. Norveški|kralja Haralda V.]] spremljala 21. januarja 1991, ko je prisegel zaprisego, da bo podpiral ustavo v parlamentu. To je bilo prvič v 69. letih, ko je bila na seji parlamenta prisotna norveška kraljica. Kraljica Sonja je spremljala kralja na uradni otvoritvi jesenskega zasedanja parlamenta in v od njegovega pristopa na prestol je bila prisotna branju govora iz njegovega prestola.<ref name="kongehuset.no"/>
V skladu z njunima željama sta bila kralj in kraljica posvečena 23. junija 1991 v Nidaroški katedrali v Trondheimu.<ref name="kongehuset.no"/> Po posvetitvi sta kralj in kraljica izvedla desetdnevno turnejo po južni Norveški. Leta 1992 je celotna kraljevska družina izvedla dvaindvajsetdnevno turnejo po najbolj severnih štirih okrožjih Norveške.<ref name="kongehuset.no"/>
Kraljica spremlja kralja na uradnih državniških obiskih v tujini. Ko tuji voditelji držav uradno obiščejo Norveško, ona deluje kot hostesa.<ref name="kongehuset.no"/>
Leta 2005 je kraljica Sonja postala prva kraljica, ki je kdaj obiskala [[Antarktika|Antarktiko]]. Kraljica je tam odprla norveško raziskovalno postajo Troll v antarktični neodvisni državi, [[Zemlja kraljice Maud|Zemlji kraljice Maud]].<ref name="kongehuset.no"/>
[[Slika:Harald V and Sonja of Norway in Slovenia in 2011 (4).jpg|thumb|left|Kralj Harald V. s svojo ženo Sonjo ter [[Danilo Türk|Danilom Türkom]] in [[Barbara Miklič Türk|Barbara Türk]] leta 2011]]
Sonja je s Haraldom leta 2011 obiskala Slovenijo, kjer ju je sprejel takratni predsednik [[Danilo Türk]] skupaj s svojo ženo [[Barbara Miklič Türk|Barbaro Türk]].
Kraljica je imenovana za kontraadmirala v kraljevi norveški mornarici in brigadirja v norveški vojski. Prestala je osnovno usposabljanje za častnika in je sodelovala na vajah.<ref>{{navedi splet|url=http://www1.nrk.no/nett-tv/klipp/247969|title=Vaja v Trøndelagu|quote=Video iz NRK o Sonjo, ki sodeluje v zimskih vajah|accessdate=26. december 2015}} {{ikona no}}</ref>
=== Šolska nagrada kraljice Sonje ===
Šolska nagrada kraljice Sonje je bila ustanovljena leta 2006 in so podeljuje šolam, ki so "izkazale odličnost pri svojih prizadevanjih za spodbujanje vključenosti in enakosti".<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=93852&sek=93851|title=Queen Sonja’s School Award|publisher=kongehuset.no|accessdate=26. december 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160331162817/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=93852&sek=93851|archive-date=2016-03-31|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref>
== Umetnost ==
Kraljica je dolgoletna navdušena fotografinja in jo zanima umetnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dagbladet.no/2011/10/27/kultur/kunst/dronning_sonja/kongefamilien/kongelige/18778114/|title=Her er dronning Sonjas egne kunstverk|author=Jan Thomas Holmlund|date=27. oktober 2011|accessdate=26. december 2015}} {{ikona no}}</ref> Je tiskarka in je imela razstave z umetnikoma Kjellom Nupenom in Ørnulfom Opdahlom leta 2011 in 2013.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10111988|title=De tre musketêrer|publisher=Verdens Gang|author=Lars Elton|date=6. julij 2013|accessdate=26. december 2015}} {{ikona no}}</ref>
Nordijska nagrada za umetnost kraljice Sonje je bila ustanovljena leta 2011 s Tiino Kivinen iz Finske, ki je bila prva prejemnica leta 2012. Nagrada bo podeljena vsako drugo leto.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=92424&sek=92423|title=H.M. Dronning Sonjas kunstnerstipend|publisher=kongehuset.no|accessdate=26. december 2015}} {{ikona no}}</ref>
== Potomci ==
* ''Njena visokost'' [[Marta Ludovika Norveška|princesa '''Märtha Louise''']], rojena 22. septembra 1971. 24. maja 2002 se je poročila z Arijem Behnijem. Skupaj imata tri hčerke:
** Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003
** Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005
** Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008
* ''Njegova kraljeva visokost'' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|'''Haakon''' Magnus, norveški prestolonaslednik]], rojen 20. julija 1973. 25. avgusta 2001 se je poročil z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki ima iz prejšnjega razmerja sina Mariusa Borga Høibyja (roj. 13. januar 1997). Haakon in Mette-Marit imata 2 otroka:
** ''Njena kraljeva visokost'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa Ingrid Alexandra]], rojena 21. januarja 2004, bodoča norveška prestolonaslednica
** ''Njegova visokost'' [[Sverre Magnus Norveški|princ Sverre Magnus]], rojen 3. decembra 2005
== Sklici ==
{{sklici|1}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.kongehuset.no/c27272/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28737 Spletna stran norveške kraljevske hiše: Njeno veličanstvo kraljica Sonja]
* [http://www.holmenkollen-worldcup.no/index.aspx?article=92639&mid=92639 2007 Holmenkollen medalists announced] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070506034308/http://www.holmenkollen-worldcup.no/index.aspx?article=92639&mid=92639 |date=2007-05-06 }}
* [http://pub.tv2.no/nettavisen/sport/vinter/article937464.ece Holmenkollen medal presented to Estil and Hjelmeset] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070828011235/http://pub.tv2.no/nettavisen/sport/vinter/article937464.ece |date=2007-08-28 }}
{{s-start}}
{{s-roy|no}}
|-
{{s-vac|last=[[Matilda Valižanska]]}}
{{s-ttl|title=Kraljica soproga Norveške|years=17. januar 1991 – danes}}
{{s-inc}}
{{s-end}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1937]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Norveške kraljice soproge]]
[[Kategorija:Nosilci velereda kraljice Jelene]]
[[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]]
4s6yiyzq3yntotdc0tj3lw8kdt7cbyr
Timothy B. Schmit
0
414270
6761908
6253447
2026-10-07T21:02:08Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761908
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
|Background = solo_singer
|Alias =
|Instrument = vokali, bas kitara, kitara
|Genre = [[rock]], [[country rock]]
|Years_active = 1960–danes
|Label =
|Associated_acts = [[Eagles]], [[Poco]], [[Ringo Starr & His All-Starr Band]], [[Toto (glasbena skupina)|Toto]], [[Steely Dan]], Twisted Sister, [[Poison]]
|Notable_instruments = [[Fender Jazz Bass]]<br>[[Fender Precision Bass]]<br>[[Rickenbacker 4001]]
}}
'''Timothy Bruce Schmit''', [[američani|ameriški]] [[pevec]], [[bas kitarist]], studijski glasbenik in [[skladatelj]], * [[30. oktober]] [[1947]], [[Oakland]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]].
Timothy B. Schmit je [[Američani|ameriški]] glasbenik, [[pevec]] in [[skladatelj]]. Najbolj je znan kot bas kitarist in pevec v skupini Poco in [[Eagles]]. Schmit je prav tako delal kot studijski glasbenik in solist. Leta 1998 je bil kot član skupine Eagles sprejet v [[Hram slavnih rokenrola]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/videos/flashback-all-the-eagles-unite-for-rock-and-roll-hall-of-fame-induction-20130207|title=Flashback: All the Eagles Unite for Rock and Roll Hall of Fame Induction|author=|work=[[Rolling Stone]]|accessdate=4. februar 2016}}</ref>
== Biografija ==
Schmit se je rodil v [[Oakland|Oaklandu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref name="tim_all">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/timothy-b-schmit-mn0000604940|title=Timothy B. Schmit - Biography|author=Eder, Bruce|work=[[AllMusic]]|accessdate=4. februar 2016}}</ref> Odraščal je v [[Sacramento|Sacramentu]], pri 15. letih je začel igrati v folk skupini »Tim, Tom & Ron«.<ref name="tim_all"/> Skupina se je preoblikoval v skupino »Contenders«, kasneje pa se je skupina preimenovala v »New Breed« (tudi »The Breed«). Skupina je leta 1965 izdala skladbo »Green Eyed Woman«, ki je postala velik radijski hit. Skupina je leta 1968 pod imenom »Glad« izdala album ''Feelin' Glad''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.discogs.com/Glad-Feelin-Glad/release/3995483|title=Glad: Feelin' Glad|author=|work=Discogs|accessdate=4. februar 2016}}</ref>
Leta 1968 je Schmit opravil avdicijo za skupino Poco, vendar na željo ustanovnega člana [[Randy Meisner|Randyja Meisnerja]] ni postal član skupine. Ko je leta 1970 Meisner zapustil skupino, ga je nadomestil Schmit, ki je postal bas kitarist in pevec skupine.<ref name="tim_all"/> Schmit je napisal in odpel skladbo »Keep on Tryin'«, ki je postal največji hit skupine Poco. Singl je leta 1975 dosegel 50. mesto na lestvici [[Billboard Hot 100]]. Poleg skupine Poco je Schmit sodeloval tudi s skupino »Firefall« in je prispeval vokal pri njihovem hitu »Just Remember I Love You«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/luna-sea-mw0000178811|title=Firefall: Luna Sea|author=|work=[[AllMusic]]|accessdate=4. februar 2016}}</ref>
Schmit je igral bas kitaro in prispeval spremljevalne vokale na albumih ''Pretzel Logic'', ''The Royal Scam'' in ''Aja'' skupine [[Steely Dan]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.steelydan.com/citizentracks.html|title=Steely Dan: Citizen tracks|author=|work=steelydan.com|accessdate=4. februar 2016|archive-date=2018-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180302152607/http://www.steelydan.com/citizentracks.html|url-status=dead}}</ref> Skupaj z [[Brock Walsh|Brockom Walshem]], [[J. D. Souther|J. D. Southerjem]] in [[Freddie Mercury|Freddiejem Mercuryjem]] je Schmit prispeval spremljevalne vokale pri skladbi »Never Let Her Slip Away« [[Andrew Gold|Andrewa Golda]], ki je leta 1978 postala top 5 hit v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/8564373/Andrew-Gold.html|title=Andrew Gold|date=8. junij 2011|work=telegraph.co.uk|accessdate=4. februar 2016}}</ref>
== Eagles ==
{{Glej tudi|Eagles}}
Leta 1977 se je Schmit po turneji »Hotel California« pridružil skupini [[Eagles]], kjer je zopet zamenjal Randyja Meisnerja na bas kitari in vokalih. Čeprav je skupina Eagles [[Kalifornija|kalifornijska]] skupina, je Schmit edini član skupine, ki prihaja iz Kalifornije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.timothybschmitonline.com/biography.htm|title=Biography|author=|work=timothybschmitonline.com|accessdate=4. februar 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://lancasteronline.com/features/entertainment/timothy-b-schmit-went-from-envying-the-eagles-to-becoming/article_53c3e0f1-f458-5aa0-9d6c-8282e7d75d3a.html|title=Timothy B. Schmit went from envying the Eagles to becoming one|author=Ferguson, Jon|date=24. maj 2012|work=lancasteronline.com|accessdate=4. februar 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20210907222526/https://lancasteronline.com/features/entertainment/timothy-b-schmit-went-from-envying-the-eagles-to-becoming/article_53c3e0f1-f458-5aa0-9d6c-8282e7d75d3a.html|archive-date=2021-09-07|url-status=dead}}</ref>
Na albumu ''[[The Long Run]]'' iz leta 1979 je Schmit soavtor in glavni pevec skladbe »I Can't Tell You Why«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-long-run-mw0000650104|title=Eagles: The Long Run|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|accessdate=8. junij 2016}}</ref> Skupina je leta 1980 propadla in se ponovno združila leta 1994. Na albumu ''[[Hell Freezes Over]]'' je Schmit prispeval glavni vokal pri skladbi »Love Will Keep Us Alive«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/hell-freezes-over-mw0000122816|title=Eagles: Hell Freezes Over|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|accessdate=4. februar 2016}}</ref>
Leta 2007 je skupina izdala nov album ''[[Long Road Out of Eden]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/long-road-out-of-eden-mw0000497545|title=Eagles: Long Road Out of Eden|author=Erlewine, Stephen Thomas|work=[[AllMusic]]|accessdate=8. junij 2016}}</ref> Trenutno zasedbo skupine sestavljajo Schmit, [[Don Henley]] in [[Joe Walsh]].
==Kariera po razpadu Eaglesov==
Po razpadu Eaglesov je Schmit začel s solo kariero, prav tako pa je deloval kot studijski glasbenik. Kot studijski vokalist je prispeval vokale pri številnih skladbah vključno s skladbo »Fire Lake« [[Bob Seger|Boba Segerja]], »Look What You've Done To Me« [[Boz Scaggs|Boza Scaggsa]], »Heavy Metal (Takin' A Ride)« [[Don Felder|Dona Felderja]] in »Southern Cross« skupine [[Crosby, Stills and Nash]]. Poleg tega je sodeloval pri [[Don Henley|Don Henleyjevih]] skladbah »Dirty Laundry« in »You Don't Know Me at All«.
Skupaj s svojim predhodnikom pri skupinah Poco in Eagles, Randyjem Meisnerjem in [[Joe Walsh|Joejem Walshem]] je prispeval spremljevalne vokale pri skladbi »Should've Known Better« [[Richard Marx|Richarda Marxa]], ki je leta 1987 postala hit. Schmit je prav tako prispeval spremljevalne vokale pri skladbah »[[I Won't Hold You Back]]« in »[[Africa (Toto)|Africa]]« skupine [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.toto99.com/blog2010/index.php?/archives/863-SCHMIDT,-TIMOTHY-B.html|title=SCHMIDT, TIMOTHY B|author=|work=toto99.com|accessdate=8. junij 2016}}</ref> ter »Everything in Between« skupine [[Jars of Clay]]. Leta 1983 je igral na solo albumu [[Glenn Shorrock|Glenna Shorrocka]]. Leta 1991 je Schmit priredil skladbo »I Only Have Eyes for You« za glasbo iz filma ''Don't Tell Mom the Babysitter's Dead''. Leta 1988 je prispeval spremljevalne vokale pri albumu ''The Lover in Me'' [[Sheena Easton|Sheene Easton]], leto kasneje pa je Schmit prispeval spremljevalne vokale pri singlu »Heartbeat« [[Stacey Q]].
Schmit je leta 1982 odšel na turnejo skupaj s skupino [[Toto (glasbena skupina)|Toto]], leta 1983 in 1984 skupaj z [[Jimmy Buffett|Jimmyjem Buffettom]], leta 1985 pa kot član skupine [[Coral Reefer Band]]. Leta 1992 je bil tudi član skupine [[Ringo Starr & His All-Starr Band]]. Leta 1993 je prispeval spremljevalne vokale na albumu ''No Time to Kill'' [[Clint Black|Clinta Blacka]]. Leta 1996 je pel priredbo skladbe »Caroline, No« skupine [[The Beach Boys]], ki je izšla na njihovem albumu ''Stars and Stripes Vol. 1''. Leta 2000 je šel na turnejo skupaj z [[Dan Fogelberg|Danom Fogelbergom]], na kateri je posnel [[album v živo]] '' Dan Fogelberg Live''. Schmit je tudi prispeval harmonije pri skladbi »Because I Can« [[Katy Rose]].
Schmitov zadnji album ''Expando'' je izšel 20. oktobra 2009.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/expando-mw0000831019|title=Timothy B. Schmit: Expando|author=Erlewine, Stephen Thomas|work=[[AllMusic]]|accessdate=4. februar 2016}}</ref>
== Zasebno življenje ==
Schmit je oče treh otrok: hčerke od prve žene in hčerke in sina od njegove sedanje žene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.timothybschmitonline.com/funfacts.htm|title= Fun Facts About Timothy B. Schmit|author=|work=timothybschmitonline.com|accessdate=4. februar 2016}}</ref>
== Diskografija ==
=== Solo ===
* ''Playin' It Cool'' (1984)
* ''Timothy B'' (1987)
* ''Tell Me the Truth'' (1990)
* ''Feed the Fire'' (2001)
* ''Expando'' (2009)
* ''Leap of Faith'' (2016)
=== S skupino Eagles ===
* ''[[The Long Run]]'' (1979)
* ''[[Eagles Live]]'' (1980)
* ''[[Eagles Greatest Hits, Vol. 2]]'' (1982)
* ''[[Hell Freezes Over]]'' (1994)
* ''[[The Very Best of the Eagles]]'' (1994)
* ''[[Selected Works: 1972–1999]]'' (2000)
* ''[[The Very Best Of (album, Eagles)|The Very Best Of]]'' (2003)
* ''[[Eagles (box set)|Eagles]]'' (2005)
* ''[[Long Road Out of Eden]]'' (2007)
=== S skupino Poco ===
* ''Poco'' (1970)
* ''From the Inside'' (1980)
* ''A Good Feelin' to Know'' (1972)
* ''Crazy Eyes'' (1973)
* ''Seven'' (1974)
* ''Cantamos'' (1974)
* ''Head over Heels'' (1975)
* ''Rose of Cimarron'' (1976)
* ''Indian Summer'' (1977)
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
{{commons category}}
* {{official|http://timothybschmit.com}}
* {{discogs artist}}
* {{Allmusic|class=artist|id=mn0000604940}}
{{Eagles}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Schmit, Timothy B.}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški pevci]]
[[Kategorija:Ameriški bas kitaristi]]
[[Kategorija:Ameriški studijski glasbeniki]]
[[Kategorija:Člani skupine Eagles]]
[[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]]
adjyiqnnhqw9p9r5k2xjip2vjt53kyl
Seznam japonskih kemikov
0
416863
6761765
6678155
2026-10-07T12:36:45Z
~2026-45085-22
264465
/* S */
6761765
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Japonci|japonskih]] [[kemik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Japoncev|Japonska|Japonskih}}
{{CompactTOC2}}
== F ==
*[[Keniči Fukui]]
== I ==
*[[Kikunae Ikeda]]
== J ==
* [[Šinja Jamanaka]] (nobel. n. /fiziol.&medicino 2012)
== K ==
* [[Susumu Kitagawa]] (1951 –) (nobelova n. 2025)
== N ==
*[[Nagajoši Nagai]]
*[[Iiči Negiši]]
*[[Ryoji Noyori]] (1938 –) (nobelova n. 2001)
*[[Hitoshi Nozaki]] (1922 – 2019)
== S ==
*[[Kenso Soai]]
*[[Akira Suzuki (kemik)|Akira Suzuki]]
== Š ==
*[[Hideki Shirakawa]]
*[[Osamu Šimomura]]
== T ==
*[[Džokiči Takamine]]
*[[Koiči Tanaka]] (nobelova n. 2002)
{{seznami narodov po poklicu|kemikov}}
[[Kategorija:Seznami Japoncev|Kemiki]]
[[Kategorija:Japonski kemiki|*]]
sa9x4m97o962dm1879y55c85ig4cki1
6761787
6761765
2026-10-07T14:26:06Z
~2026-45085-22
264465
6761787
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Japonci|japonskih]] [[kemik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Japoncev|Japonska|Japonskih}}
{{CompactTOC2}}
== F ==
*[[Keniči Fukui]]
== I ==
*[[Kikunae Ikeda]]
== J ==
* [[Šinja Jamanaka]] (nobel. n. /fiziol.&medicino 2012)
== K ==
* [[Susumu Kitagawa]] (1951 –) (nobelova n. 2025)
== N ==
*[[Nagajoši Nagai]]
*[[Iiči Negiši]]
*[[Ryoji Noyori]] (1938 –) (nobelova n. 2001)
*[[Hitoshi Nozaki]] (1922 – 2019)
== S ==
*[[Kenso Soai]] (nobelova n. 2026)
*[[Akira Suzuki (kemik)|Akira Suzuki]]
== Š ==
*[[Hideki Shirakawa]]
*[[Osamu Šimomura]]
== T ==
*[[Džokiči Takamine]]
*[[Koiči Tanaka]] (nobelova n. 2002)
{{seznami narodov po poklicu|kemikov}}
[[Kategorija:Seznami Japoncev|Kemiki]]
[[Kategorija:Japonski kemiki|*]]
s7zuyx1ouceb9vewcvqjzpwsgs2vx1t
Houston, imamo problem!
0
417899
6762054
6637185
2026-10-08T08:18:38Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762054
wikitext
text/x-wiki
{{drugi pomeni|Houston, We Have a Problem!}}
{{Infopolje Film
| name = Houston, imamo problem!
| image = Houston, We Have a Problem! official movie poster.jpg
| caption = Uradni plakat za film
| director = Žiga Virc
| producer = Boštjan Virc
| writer = Boštjan Virc, Žiga Virc
| cinematography = Andrej Virc
| released = 5. maj 2016 (Slovenija)
| runtime = 88 minut
| country = {{flagicon|Slovenija}} Slovenija<br>{{flagicon|Hrvaška}} Hrvaška<br>{{flagicon|Nemčija}} Nemčija<br>{{flagicon|Češka}} Češka<br>{{flagicon|Katar}} Katar
| language = slovenščina, angleščina, hrvaščina, srbščina
}}
'''''Houston, imamo problem!''''' ([[angleščina|angleško]] ''Houston, We Have a Problem!'') je [[Slovenija|slovensko]]-[[Hrvaška|hrvaško]]-[[Češka|češko]]-[[katar]]ski dokumentarno-fikcijski [[film]] režiserja [[Žiga Virc|Žige Virca]] iz leta [[2016]]. Film je svojo svetovno premiero doživel na Tribeca Film Festivalu v [[New York]]u, 16. aprila 2016.<ref>{{Navedi splet|title=Houston, We Have a Problem! {{!}} 2016 Tribeca Festival|url=https://tribecafilm.com/films/houston-we-have-a-problem-2016|website=Tribeca|accessdate=2021-10-03|archive-date=2023-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20231201003834/https://tribecafilm.com/films/houston-we-have-a-problem-2016|url-status=dead}}</ref>
== Zgodba ==
V filmu se prepletajo osebno pričevanje Ivana Pavića, inženirja v jugoslovanskem vesoljskem programu, in sveži, do zdaj javnosti neznani arhivski posnetki.
[[Slika:Main character closeup.jpg|sličica|left|Ivan Pavić, inženir v NASI]]
[[Slika:Ziga Virc na rdeci preprogi pred svetovno premiero filma na Tribeca Film Festivalu v New Yorku 16.4. 2016.JPG|sličica|Žiga Virc na rdeči preprogi festivala Tribeca, pred premiero filma, 16. aprila 2016.]]
[[Slika:Entrance to the underground space facilities Object 505 - 2.jpg|right|sličica|Utrinek iz filma, vhod v bazo 505.]]
Po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je jugoslovanska obveščevalna služba predsedniku [[Josip Broz - Tito|Titu]] odkrila domnevno izgubljene načrte [[Herman Potočnik|Hermana Potočnika Noordunga]] za vesoljsko tehnologijo. Tito, ujet med [[Vzhodni blok|vzhodom]] in zahodom, se odloči izkoristiti priložnost in izda ukaz za začetek razvoja ambicioznega jugoslovanskega vesoljskega programa. Marca 1961 je program prodan Združenim državam Amerike. Dva meseca kasneje predsednik je [[John F. Kennedy]] napovedal, da bodo Američani poslali človeka na Luno. Mnogi verjamejo, da se je to res zgodilo in da sta ta dva dogodka povezana. Ivan se vrne v domovino 50 let po tem, ko ga je vojaška varnostna služba poslala v ZDA, kjer je delal za NASO. Zdaj prvič v življenju sreča svojo hčerko, ki je ni nikoli videl. V filmu skupaj s Francem, upokojenim generalom JLA, ki je bil zadolžen za tajnost jugoslovanskega vesoljskega programa, razkrivata kompleksno mrežo skrivnosti, laži, manipulacij in umazanih političnih iger. Film prikazuje tudi nekdaj največji podzemni kompleks v Evropi, [[Objekt 505]], nekdanjo strogo varovano bazo jugoslovanskega vojnega letalstva pri [[Bihač]]u, ki je jugoslovanska različica bolj znanega ameriškega poligona za testiranje različne tajne vojaške tehnologije, imenovanega Področje 51 (originalno: [[Area 51]]).
=== Zgodovinska izhodišča ===
Gre za žanrski film, ki skozi svojo narativo prepleta realne (zgodovinske) ter fiktivne elemente. Realna zgodovinska izhodišča filma.<ref>{{Navedi splet|url=https://bsf.si/sl/film/houston-imamo-problem/|title=Houston, imamo problem!|website=Baza slovenskih filmov}}</ref>
* [[Herman Potočnik|Herman Potočnik Noordung]]; Špekulacije o Noordonguvi drugi knjigi, ki so jo našli ameriški vohuni, niso nikoli potihnile, kot tudi obstoj knjige ni bil nikoli dokazan ali ovržen.
* Finančna podpora s strani ZDA; Zgodovinsko izpričano dejstvo, da je Jugoslavija od leta 1960 dobivala finančno pomoč od Združenih držav Amerike.<ref>PREBILIČ, Vladimir in GUŠTIN, Damijan, 2010, Politične in varnostne razsežnosti informbiroja. Teorija in praksa [na spletu]. 2010. Vol. 47, no. 4, p. 866–882. [Dostopano 12 maj 2016]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/TiP20104_Prebilic_Gustin.pdf</ref> Čeprav je znano, da so ZDA finančno pomagale Jugoslaviji, vzrok za to pomoč ni znan. Pomoč se je začela s predsednikom [[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerjem]] in nadaljevala tudi ko je predsedovanje prevzel Kennedy. Josip Broz Tito je tudi zadnji državnik, ki se je s predsednikom Kennedyjem uradno srečal, preden je bil na [[Atentat na Johna Kennedyja|Kennedya izveden atentat]].
* Tehnološke zmožnosti Jugoslavije; Kljub restrikcijam in slabem ekonomskem položaju, je bila Jugoslavija na področju razvoja vojaške industrije zelo napredna, saj je razvijala in izdelovala bojna letala in podmornice, domnevno pa se je lotila tudi razvoja atomske bombe. Vodilni na področju tehnološkega razvoja je bil Vojno-tehnični inštitut v Beogradu,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vgi.mod.gov.rs/index_lat.html|title=Vojnogeografski institut, Beograd, Republika Srbija|date=12.5.2016|accessdate=|website=Vojnogeografski institut|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160607174717/http://www.vgi.mod.gov.rs/index_lat.html|archivedate=7. junij 2016}}</ref> ki je v sodelovanju z drugimi inštituti razvil reaktivno letalo "Novi avion".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.militaryfactory.com/aircraft/detail.asp?aircraft_id=749|title=Novi Avion: Multirole 4th Generation Aircraft Proposal (1992)|date=20.5.2016|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref>
* Znanstveno sodelovanje med ZDA in Jugoslavijo; Sodelovanje jugoslovanskih in ameriških znanstvenikov je potekalo več let in bilo tudi izredno pomembno. Leta 1967 so tako v Beogradu organizirali mednarodni simpozij ''First steps toward space'', leta 1968 je sledil drugi simpozij na isto temo, v New Yorku. Leta 1971 je bila v Beogradu razstava vesoljske tehnologije.
* Jugoslovanski inženirji v NASA, najbolj poznani med njimi Milojko Vucelić. Prav tako pomembno vlogo v NASI je imel slovenski inženir [[Anton Mavretič]].
* Jugoslovanska zastava na [[Luna|Mesecu]]. Posadka [[Apollo 11|Apolla 11]] je ob [[Pristanek na Luni|pristanku na Luni]], 20. julija 1969, s seboj nosila tudi zastavo SFRJ. Astronavti so tako zastavo, kot tudi kamen z meseca, ob obisku Jugoslavije<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aparchive.com/metadata/youtube/5910f1828df01bdee642af3663b02a64|title=YUGOSLAVIA ASTRONAUTS VISIT|date=20.5.2016|accessdate=|website=AP ARCHIVE|publisher=|last=|first=}}</ref> prinesli Titu, še danes pa sta hranjena v Muzeju zgodovine Jugoslavije<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mij.rs/|title=Muzej istorije Jugoslavije|date=20.5.2016|accessdate=|website=MIJ.rs|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160604135106/http://www.mij.rs/|archivedate=4. junij 2016}}</ref> v Beogradu.
[[Slika:Houston - Kennedy in galeb.webm|sličica|Posnetek iz filma, [[Galeb (ladja)|ladja Galeb]].]]
== Slog in teme ==
Igrano-dokumentarni film se giblje med resničnostjo in izmišljenim, skozi katerega prikazuje polpreteklo zgodovino in jo zaplete v še eno izmed teorij zarot. Za tovrstne filme se je uveljavil tudi izraz "docu-fiction"; žanr (ki ga imenujemo tudi pripovedni film) prikazuje v svoji svojstveno obliki tako resnične vsebine (zgodovinska dejstva, resnične osebe itn.), v filmsko pripoved pa vnese tudi izmišljene elemente, ki služijo kot avtorski izraz ali pa za podkrepitev zgodbe.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.euronews.com/2016/04/14/houston-we-have-a-problem-docu-fiction-explores-space-race/|title=‘Houston, We Have a Problem!’ – docu-fiction explores space race|accessdate=2016-05-03|website=euronews|date=14. april 2016}}</ref>
Film prikazuje "fiktivno verzijo" ali »dober vic« o propadu Jugoslavije. Ta verzija delno spominja na film ''[[Propad (film)|Der Untergang]]'' (film o zadnjih dnevih [[Adolf Hitler|Hitlerja]]), seveda le s svojim sporočilom, ki hoče reči (in to ne le s kletvico, ki jo »raketni inženir« pljune na Titov grob), da je za propad države kriv sam njen šef."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042734690|title=Kritika filma Houston, imamo problem!|date=28. april 2016|accessdate=3.5.2016|website=Dnevnik|publisher=|last=Vrdlovec|first=Zdenko|archive-date=2016-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20160531080548/https://www.dnevnik.si/1042734690|url-status=dead}}</ref>
Skozi spremno besedo slovenskega [[filozof]]a [[Slavoj Žižek|Slavoja Žižka]], ki v svojem slogu preigrava pojme [[mit]]a, družbeno dogovorjenih laži ter pojma zgodovine ter filma, film preigrava podajanje zgodovinskih dejstev, tako realnih kot umetno ustvarjenih dogodkov. Gledalcu film ne ponudi dokončnih odgovorov, pač pa ga napeljuje na lastno razmišljanje o zgodovini.{{Navedi vir}}
== Sprejem in kritike ==
Film, ki je bil premierno predvajan na newyorškem Tribeca festivalu, v regiji pa imel slovensko premiero 25. aprila 2016, hrvaško premiero 27. aprila 2016, srbsko pa 14. maja 2016, je bil tako pri gledalcih, kot pri kritikih dobro sprejet. Film je bil prav tako uvrščen na nekaj lestvic najboljših na festivalu, tako npr. Daily Free Press<ref>{{Navedi splet|url=http://dailyfreepress.com/2016/04/22/tribeca-film-festival-15-film-review/|title=REVIEW: Tribeca Film Festival celebrates 15 years, showcases best of industry|date=22. april 2016|accessdate=|website=The Daily Free Press|publisher=|last=Bloom|first=Bronsen|language=en}}</ref> ter Blouin Artinfo.<ref>{{Navedi splet|url=http://blogs.artinfo.com/outtakes/2016/04/24/tribeca-parting-thoughts/|title=Tribeca – Parting Thoughts|date=24. april 2016|accessdate=|website=|publisher=|last=D'Arcy|first=David|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160629030122/http://blogs.artinfo.com/outtakes/2016/04/24/tribeca-parting-thoughts/|archivedate=24. april 2016|language=en}}</ref>
[[Matic Majcen]], ki piše za slovenski časnik [[Večer (časopis)|''Večer'']], je film ocenil kot enega "najinteligentnejših slovenskih filmov nasploh"<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.vecer.com/laz-ki-razkrije-resnico-6219846|title=Laž, ki razkrije resnico|date=7. Maj 2016|accessdate=12.6. 2015|website=VEČER|publisher=|last=Majcen|first=Matic|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160507122302/http://www.vecer.com/laz-ki-razkrije-resnico-6219846|archivedate=7. maj 2016}}</ref> in ga primerjal s filmom ''Cinema Komunisto'' ter o pristopu k režiji povedal:
"[...] pristop je tu izrazito posodobljen, saj ni niti preprosto afirmativen niti preprosto ironičen, temveč se umešča v današnjo dominantno popkulturno logiko postironije, v kateri se za komičnim in norčavim tonom skriva globoka simpatija, celo melanholija do nekega minulega časa, do njegovih naivnih ambicij in seveda - njegovih nesojenih, nerealiziranih veličin."<ref name=":0" />
Prav tako za ''Večer'' je kritik Samo Trtnik zapisal, da film prinaša "Kritični razmislek. Razmislek o svetu okoli nas, o navidezni resničnosti, o neverjetnih možnostih manipuliranja in o tem, kako lahko je izreči teorijo zarote in jo podkrepiti z dokazi, za katere ni nujno, da to so. Kritični razmislek o tem, kaj je res in kaj mi pravijo, da je res."<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vecer.com/ne-houston-mi-imamo-problem-6216378|title=Ne Houston, mi imamo problem|date=26. April 2016|accessdate=12.5. 2016|website=VEČER|publisher=|last=Trtnik|first=Samo|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160427141038/http://www.vecer.com/ne-houston-mi-imamo-problem-6216378|archivedate=27. april 2016}}</ref>
[[Marcel Štefančič jr.|Marcel Štefančič Jr.]] je v Filmskem dnevniku 18, za revijo ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'', filmu dal oceno "ZA": "Virčev film, prerokovalec preteklosti, [[Jugonostalgija|jugonostalgijo]] ironizira in legitimira."<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/174063/houston-imamo-problem/|title=Houston, imamo problem!|date=6. maj 2016|accessdate=12.5. 2016|website=MLADINA|publisher=|last=Štefančič jr.|first=Marcel|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170702042334/https://www.mladina.si/174063/houston-imamo-problem/|archivedate=2. julij 2017}}</ref>
Film je prejel tudi pohvale za uporabo potujoče kamere, uporabe ptičje perspektive, spretno montažo med arhivskimi ter realnimi posnetki ter postavitve kadrov s Slavojem Žižkom. Uporabljena je bila tipična, tudi precej klišejska glasbena scenografija.<ref>{{Navedi splet|url=http://koridor-ku.si/recenzije/houston-imamo-problem-houston-problem/|title=Houston, imamo problem! (Houston, We Have a Problem!)|date=10. maj 2016|accessdate=12.5. 2016|website=koridor-ku.si|publisher=|last=Konič|first=Eva}}</ref>
Film so opazili tudi tuji mediji, med drugimi spletni portal ''The Wrap'', ki je zapisal, da je film zmedel gledalce na svetovni premieri, kar je tudi njegov namen.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.thewrap.com/docu-fiction-movie-confuses-tribeca-film-festival-audience-and-thats-the-point/|title=‘Docu-Fiction’ Movie Confuses Tribeca Film Festival Audience – and That’s the Point|date=16. april 2016|accessdate=12.5. 2016|website=thewrap.com|publisher=|last=Pond|first=Steve|language=en}}</ref> ''[[Scientific American]]'' film navede kot primer, kako zlahka se znanstveni dosežki zlorabijo za grajenje identitete naroda, hkrati pa gledalce svari, da v filmu ne bodo našli veliko tehničnih podatkov o hladni vojni.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.scientificamerican.com/article/science-at-the-2016-tribeca-film-festival-and-beyond/|title=Science at the 2016 Tribeca Film Festival and Beyond|date=15. april 2016|accessdate=12.5. 2016|website=Scientific American|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref>
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Literatura ==
* Frederick C Durant; George S James; International Academy of Astronautics (1974): [http://www.worldcat.org/title/first-steps-toward-space-proceedings-of-the-first-and-second-history-symposia-of-the-international-academy-of-astronautics-at-belgrade-yugoslavia-26-september-1967-and-new-york-usa-16-october-1968/oclc/714239 First steps toward space; proceedings of the first and second History Symposia of the International Academy of Astronautics at Belgrade, Yugoslavia, 26 September 1967, and New York, U.S.A., 16 October 1968], Washington, Smithsonian Institution Press.
== Zunanje povezave ==
* {{official|http://www.houstonfilm.net/}}
* [https://bsf.si/sl/film/houston-imamo-problem/ Houston, imamo problem] v [[Baza slovenskih filmov|Bazi slovenskih filmov]]
* {{IMDb title|id=5518022|title=Houston, imamo problem!}}
* [http://www.kolosej.si/filmi/film/houston-imamo-problem/ Houston,imamo problem! Houston, imamo problem!] na straneh Koloseja
{{Vesna na najboljši slovenski film}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
[[Kategorija:Psevdodokumentarni filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 2016]]
[[Kategorija:Slovenski dokumentarni filmi]]
[[Kategorija:Hrvaški filmi]]
[[Kategorija:Nemški filmi]]
[[Kategorija:Češki filmi]]
[[Kategorija:Katarski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o vesoljskem programu]]
[[Kategorija:Filmi o ameriških predsednikih]]
[[Kategorija:Filmi o Josipu Brozu - Titu]]
b7nyp1xm44ubv33v5i8pi3zwxi5snjo
Kruh in mleko
0
422884
6762037
6481870
2026-10-08T08:13:12Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762037
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Kruh in mleko
| image =
| caption =
| director = [[Jan Cvitkovič]]
| producer = [[Danijel Hočevar]]
| writer = Jan Cvitkovič
| starring = [[Peter Musevski]]<br>[[Sonja Savič]]<br>[[Tadej Troha]]
| music =
| cinematography =
| editing =
| distributor = [[Vertigo (studio)|Vertigo]]<br>[[E-Motion film]]
| released = 22. november 2001
| runtime = 68 minut
| country = Slovenija
| language = slovenski
| budget =
}}
'''''Kruh in mleko''''' je slovenski [[črno-beli film|črno-beli]] [[dramski film]] iz leta 2001 v režiji [[Jan Cvitkovič|Jana Cvitkoviča]]. Film je bil izbran za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za najboljši tujejezični film]] na 74. izboru [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], vendar ni prišel v ožji izbor.<ref name="51Submissions">{{navedi splet |url=http://www.oscars.org/press/pressreleases/2001/01.11.19.html |title=51 Countries In Race For Oscar |publisher=[[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik]] |date=2001-11-19 |accessdate=2008-08-12 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080704083351/http://www.oscars.org/press/pressreleases/2001/01.11.19.html |archivedate=2008-07-04 }}</ref><ref name="74thNomineesWinners">{{navedi splet|url=http://www.oscars.org/74academyawards/nomswins.html|title=74th Academy Awards - Nominees and Winners|publisher=[[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik]]|accessdate=2008-08-07 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080622045915/http://www.oscars.org/74academyawards/nomswins.html <!-- Bot retrieved archive --> |archivedate = 2008-06-22}}</ref>
Film je leta 2001 prejel tudi prestižno nagrado na Beneškem mednarodnem filmskem festivalu '''(''Mostra Internazionale d'Arte Cinematografica'')''' in sicer nagrado Lev prihodnosti (Leone del Futuro) za najboljši prvenec. <ref>{{Citat|title=Kruh in mleko (2001)|url=https://bsf.si/sl/film/kruh-in-mleko/|accessdate=2025-07-23|language=sl}}</ref>
==[[Sklici]]==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=0288092}}
* {{BSF|id=kruh-in-mleko}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{Jan Cvitkovič}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Filmi leta 2001]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Slovenski črno-beli filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Jana Cvitkoviča]]
[[Kategorija:Filmi E-Motion filma]]
[[Kategorija:Filmi Vertiga]]
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
[[Kategorija:Filmi o alkoholizmu]]
ip5wxaq56l5g8hpwcyfni74tva66u49
Pod njenim oknom
0
422889
6762040
6458216
2026-10-08T08:13:55Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762040
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Pod njenim oknom
| image = pod_njenim_oknom-poster.jpg
| caption = Filmski poster
| director = [[Metod Pevec]]
| producer = [[Danijel Hočevar]]
| writer = Metod Pevec
| starring = [[Polona Juh]]<br>[[Marijana Brecelj]]<br>[[Saša Tabaković]]
| music =
| cinematography =
| editing =
| distributor =
| released = 30. oktober 2003
| runtime = 91 minut
| country = Slovenija
| language = slovenski
| budget =
}}
'''''Pod njenim oknom''''' je slovenski [[dramski film|dramsko]]-[[romantični film]] iz leta 2003 v režiji [[Metod Pevec|Metoda Pevca]]. Film je bil izbran za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za najboljši tujejezični film]] na [[77. podelitev oskarjev|77. izboru]] [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], vendar ni prišel v ožji izbor.<ref name="AMPASSubmissionList">{{navedi splet |url=http://www.oscars.org/press/pressreleases/2004/04.10.22.html |title=50 Countries in Competition for Oscar |publisher=[[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik]] |date=2004-10-22 |accessdate=2008-07-09 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070611123725/http://www.oscars.org/press/pressreleases/2004/04.10.22.html |archivedate=2007-06-11 }}</ref><ref name="YahooMoviesNomineeList">{{navedi splet|url=http://movies.yahoo.com/feature/osc_03nominees.html|title=2005 Oscars 77th Academy Awards Nominees|publisher=[[Yahoo! Movies]]|date=2005-01-25|accessdate=2008-07-09}}</ref> Glavno vlogo je odigrala [[Polona Juh]].
== Igralci ==
* [[Polona Juh]] - Duša
* [[Marijana Brecelj]] - mati Vanda
* [[Saša Tabaković]] - Jasha
* [[Robert Prebil]] - Boris
* [[Zlatko Šugman]] - dedek
* [[Jožica Avbelj]] - Joži
* [[Andrej Nahtigal]] - Mirko
* [[Primož Petkovšek]] - Tone
* [[Tijana Zinajić]] - Meta
* [[Lotos Vincenc Šparovec]] - astrolog
==Sklici==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=0389281}}
* {{BSF|id=pod-njenim-oknom}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{Metod Pevec}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Filmi leta 2003]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Slovenski romantični filmi]]
[[Kategorija:Romantično dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Metoda Pevca]]
8szlmx8ksmj5cxbvy5m4wzub7w2ida7
Felix (film)
0
422906
6762035
6636988
2026-10-08T08:12:48Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762035
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Felix
| image =
| caption =
| director = [[Božo Šprajc]]
| producer =
| screenplay = Božo Šprajc<br>[[Dušan Jovanović]]
| music = [[Slavko Avsenik ml.]]
| cinematography = [[Goran Trbuljak]]
| editing = [[Andrija Zafranović]]
| studio = Oko film<br>Visio d.o.o.
| released = 1996
| runtime = 90 minut
| country = Slovenija<br>Severna Makedonija<br>Hrvaška<br>Francija
| language = slovenski
| budget = 206.549.475 SIT (861.915 €)
}}
'''''Felix''''' je [[Slovenija|slovenski]] dramski film iz leta [[1996]].
Je prvi slovenski film, ki se je ukvarjal z [[Vojna za Slovenijo|vojno za Slovenijo]] in tudi prvi, ki je dobil podporo Filmskega sklada RS. S strani potencialnih tujih distributerjev je bil označen za otroškega.<ref name=":0">LORENČIČ, Danaja, 2007, Fenomen „balkanske kulture“ v slovenskih filmih po letu 1991 : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 22 julij 2021]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Lorencic-Danaja.PDF</ref><ref name=":2" /> Režiser Šprajc je zanikal, da bi film učil o vojni v Sloveniji. Hotel je pokazati reakcijo ljudi na vojno in pa to, da se ni zgodila samo v Sloveniji, ampak tudi v [[Evropa|Evropi]].<ref name=":6" />
Film je bil [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film]] na 69. podelitvi [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]].<ref name=":3">{{Citat|title=Felix (1995)|url=https://bsf.si/sl/film/felix/|accessdate=2021-07-22|language=sl}}. BSF</ref>
Redno kinodistribucijo so po enih virih preprečili mednarodni vlagatelji zaradi neplačevanja,<ref name=":0" /> po drugih pa [[Dušan Jovanović]], ki je v imenu avtorske ekipe od producenta zahteval izpolnitev pogodbenih obveznosti.<ref name=":1" /> Film je bil prikazan le na nekaterih festivalih, nato pa je izginil.<ref>{{Navedi splet|title=Nova knjiga Marcela Štefančiča jr.: Slovenski film ni le to, kar vidite v kinu|url=https://www.dnevnik.si/1042741466|website=Dnevnik|accessdate=2021-07-21|date=23. junij 2016|archive-date=2021-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210722003618/https://www.dnevnik.si/1042741466|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ŠPRAJC, Božo|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sprajc-bozo/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-07-22|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Temeljno delo|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/temeljno-delo-0|website=pogledi.si - spletna stran ni ažurirana|accessdate=2021-07-22|date=4. oktober 2013|last=Barlič|first=Špela}}</ref> Na predstavitvi na ljubljanskem festivalu [[Ljubljanski mednarodni filmski festival|Film Art Fest]] leta 1996 je bil izžvižgan.<ref>Bratož, Tomaž. Film Art Fest končan. str. 22. Dolenjski list (21.11.1996), letnik 47, številka 47. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-E3L6HVSW}}</ref>
=== Zgodba ===
Civilisti se 26. junija 1991 znajdejo ujeti na visoki kraški planoti zaradi nasprotnih vojska in prevrnjene cisterne turškega tovornjaka. Med njimi so šolski avtobus z enajstletnim dečkom Felixom, njegovimi sošolci in učiteljico Jasno, ki se vračajo z izleta v Postojnski jami ter primitivnim nacionalističnim šoferjem Janezom, madžarski cirkusanti s temnopolto prostitutko, histerična štajerska družina z nosečo hčerjo, ki hiti na poroko v [[Maribor]], prepotentni [[Italijani|italijanski]] lovec, romunski tovornjakarji, pobožna družina [[Baskija|Baskov]], ki gre s hromim dekletom v [[Medžugorje]], tiha dunajska znanstvenica s [[Človeška ribica|človeško ribico]] v hladilni torbi, slovenski oficir [[Jugoslovanska vojska|Jugoslovanske vojske]] s panično ženo, neodločni poveljnik [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] in JLA-jev mačo. Čas si krajšajo s cirkuškimi zabavami, seksom, ježo konjev, peko odojka in plesom. Med Feliksom, Jasno in dreserjem Miletom se spletejo čustvene vezi. Na koncu kolono napade letalo in med žrtvami sta tudi Jasna in Mile.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name=":5">Drama mladega Felixa. str. 10. Novi tednik NT&RC (03.08.1995), letnik 49, številka 31. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VRDS3O2N}}</ref><ref name=":6" />
== Financiranje in produkcija ==
Projekt je ocenjen na 206.549.475 tolarjev (861.916 evrov). Producirala sta ga Oko film in Visio v koprodukciji s pariškim Compagnie des films, skopskim Vardar filmom in zagrebškim Jadran filmom.<ref>[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2019/09/13/01_Filmska_produkcija_celove%C4%8Dernih_filmov.pdf Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995. a) Večinsko financiranje s strani Filmskega sklada RS/ Slovenskega filmskega centra]. SFC. pridobljeno 22. julija 2021</ref><ref name=":1">Leiler, Ženja. Abstraktne šablone humanizma. str. 13. Delo (20.11.1996), letnik 38, številka 268. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LIQYMFW0}}</ref> Filmski sklad RS je prispeval približno 70 odstotkov, ostalo francoski koproducent, makedonski in hrvaški koproducent pa sta prispevala predvsem tehnično opremo in kamermane.<ref name=":6" />
Film je bil posnet leta 1995, večinoma na [[Nanos|Nanosu]]. Med lokacijami so omenjali še Dunaj, Trst, Koper, Postojnsko jamo in Ljubljano. Za snemanje so v desetih dneh postavili provizorično kraško kmetijo z orodjem in kokošmi, ki jo uniči bombni napad. Pritrdili so jo z žicami, da je ni odpihnila burja. Bila je iz stiropora in lesa, streha pa iz plastike. Mraz je motil igralce, ki so morali biti glede na zgodbo v poletnih oblačilih.<ref name=":6">[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1995_67_L.pdf str. 16-17]. ''Gorenjski Glas''. 25. avgust 1995. l. 48. št. 67</ref>
== Kritike ==
[[Ženja Leiler]] (''[[Delo (časopis)|Delo]]'') je filmu očitala, da ne govori o slovenski osamosvojitveni vojni ali o pogledu nedolžnega otroka na absurdnost vojne, da nima vojnega ali protivojnega sporočila ter da sploh ne ve, o čem bi bil. Like je označila za klovnijado, polno klišejev in diletantskih poenostavitev. Zdelo se ji je, da dogodka ne jemljejo resno in se obnašajo, kot da je cesta zaprta zaradi cestnih popravil. Epizodne parodije je videla kot ponesrečen poskus preseganja prazne dramaturške šablone, saj se sprevržejo v mučno grotesko, ki jo generirata nasilna predozacija [[Federico Fellini|fellinijevske]] atmosfere in razpadajoča zgodba. Letalski napad se ji ni zdel utemeljen. Žal ji je bilo za igralce, ki iz stereotipnih likov niso mogli ustvariti pravih vlog. Glasbo, ki je posnemala francoske harmonikarske kabarejske viže, je označila za šablonsko. Med neumne prizore je uvrstila dunajsko znanstvenico, ki na začetku filma na zemljevidu s povečevalnim steklom išče Postojnsko jamo, in pa »antologijsko« smrt Jasne, ki se v maniri [[Komsomol|komsomolskega]] patosa, v rdeči obleki in s krvjo na trpečem obrazu, teatralično vrže na tla.<ref name=":1" />
[[Simon Popek]] (''Delo'') je film raztrgal kot nevrednega pozornosti in oznake »film«. Pozval je h kritični presoji dela komisij, ki podpirajo slabe projekte. Boža Šprajca je označil za genija, ker je kljub svoji nesposobnosti dobival denar za filmske projekte, na koncu pa še kandidaturo za oskarja. Sam bi mu dal oskarja za najboljšo prevaro.<ref name=":2">Še petkrat o Felixu. str. 13. Delo (20.11.1996), letnik 38, številka 268. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LIQYMFW0}}</ref>
[[Živa Emeršič]] (takratna urednica oddaje ''Gremo v kino'' na Radiu Slovenija) je filmu očitala pretencioznost, dramaturško zmedenost, banalne in naključno nanizane epizode, obrtniško revščino, nedomišljen scenarij in votlo režijo. Namesto cirkuške šlamastike si je želela videti človeško stisko ob soočenju z vojno. Ugotovila je, da ustanovitev sklada ni rešila ničesar in da za nekatere še vedno veljajo stara pravila.<ref name=":2" />
[[Max Modic]] se je posmehoval trditvi režiserja Šprajca, da je njegov film civilizacijski dosežek. Označil ga je za klinično mrtvega, stupidnost, potrato dveh milijonov mark davkoplačevalskega denarja, »prosti spis iz tovarniškega filma, ki sanja o Prešernovi nagradi za najboljši roman«, »topoumno manifestacijo prevzetnosti in pristranosti samozvanih filmskih avtorjev, mastodontov socialistično samoupravnega pristopa do snemanja filmov« in »najbolj gnojno rano na patološko nesposobnem telesu domačega filma, ki že dolgo vpije po radikalni terapiji«. Bal se je, da je prihodnost slovenske kinematografije na psu. Institucijam, ki so ta film podprle, je očital naivnost. Spraševal se je, kako lahko kdo pričakuje, da bo film, ki ne spoštuje davkoplačevalcev in gledalcev, spoštoval udeležence desetdnevne vojne.<ref name=":2" />
[[Matjaž Zajec]] (takratni urednik tujih igranih programov na [[TVSLO|TVS]]) je napisal, da film ni neponovljiv in enkraten prikaz osamosvojitvene vojne, da ni več koprodukcija ter da mu politika ni bila nenaklonjena. Označil ga je za rezultat producentske nekompetentnosti in ustvarjalne trme. Menil je, da je ''Felix'' najboljši film režiserja Šprajca, kar pa je premalo, da bi zadostilo napihnjeni pretencioznosti, ki se je oprijela tega filma.<ref name=":2" />
==Zasedba==
* Feliks Žnidarčič: '''učenec Felix<small><ref name=":1" /></small>'''
*[[Milena Zupančič]]: '''učiteljica Jasna<small><ref name=":1" /></small>'''
*Meto Jovanovski: '''cirkuški dreser Mile Konj<small><ref name=":1" /><ref name=":6" /></small>'''
*[[Jernej Šugman]]: '''šofer Janez<small><ref name=":1" /></small>'''
*Erika Sajgál: '''Marinka<small><ref name=":1" /></small>'''
*[[Judita Zidar]]<small><ref name=":1" /></small>
*[[Janez Hočevar - Rifle]]: '''Mariborčan'''<small><ref name=":6" /><ref name=":1" /></small>
*[[Polona Juh]]<small><ref name=":1" /></small>
*Debrei Denes<small><ref name=":1" /></small>
*Zoltan Karacsonyi<small><ref name=":1" /></small>
*Petar Mirčevski<small><ref name=":1" /></small>
*[[Metka Trdin]]: '''prostitutka'''<small><ref name=":1" /></small>
*[[Lucija Šerbedžija]]<small>'''<ref name=":1" />'''</small>
*[[Danilo Benedičič]]<small><ref name=":1" /></small>
*[[Jure Ivanušič]]<small><ref>{{Navedi splet|title=Jure Ivanusic Actor|url=https://www.e-talenta.eu/members/profile/jure-ivanusic|website=e-talenta|accessdate=2021-07-22|language=en}}</ref></small>
== Ekipa ==
* '''fotografija:''' Goran Trbuljak
* '''glasba:''' [[Slavko Avsenik ml.]]
* '''montaža:''' Andrija Zafranović
* '''scenografija:''' France Kveder
* '''kostumografija:''' Irena Felicijan
* '''maska:''' Zora Lemajič<small><ref name=":1" /></small>
== Festivali ==
* Film Art Fest. 15. november 1996<small><ref name=":1" /></small>
*Slovenski filmski maraton 1997
*Festival avtorskega filma Beograd 1997<ref>{{Navedi splet|title=STA: Slovenski film Feliks na festivalu avtorskega filma v Beogradu|url=https://www.sta.si/311409/slovenski-film-feliks-na-festivalu-avtorskega-filma-v-beogradu|website=www.sta.si|accessdate=2021-07-22|date=26. november 1997}}</ref><ref name=":4" />
== Nagrade ==
* Slovenski filmski maraton 1997: nagrada za '''kostumografijo''' (obrazložitev: »Tipološko, značajsko, poklicno in nacionalno pisana druščina likov, ki se znajdejo ujeti med uniformirance dveh vojsk, je s kostumografskimi rešitvami opredeljena že na prvi pogled. Barvitost kostumov je skrbno usklajena in ima tudi simbolni pomen.«)<ref>Filmski sklad RS. [https://web.archive.org/web/19990219190123fw_/http://www.film-sklad.si/nagrade.html Nagrade 6. slovenskega filmskega maratona]. pridobljeno 22. julija 2021. arhivirano 20. februarja 1999 s [http://www.film-sklad.si/nagrade.html prvotnega spletišča] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20001204202500/http://www.film-sklad.si/nagrade.html |date=2000-12-04 }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|30em}}
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=0116292|title=Felix}}
* {{BSF|id=felix|title=Felix}}
*''[https://web.archive.org/web/19990422144613fw_/http://www.film-sklad.si/3111311.html Felix]'' na spletnih straneh Filmskega sklada RS (web.archive.org)
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{Božo Šprajc}}
[[Kategorija:Filmi leta 1996]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Slovenski vojni filmi]]
[[Kategorija:Slovenski mladinski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o smrti]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Boža Šprajca]]
flddt2ff3uo3fz4eqath9tf3dvpbwae
Odgrobadogroba
0
422925
6762043
6347229
2026-10-08T08:14:37Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762043
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Odgrobadogroba
| image =
| caption =
| director = [[Jan Cvitkovič]]
| producer = [[Janez Burger]]<br>Jan Cvitkovič
| writer = Jan Cvitkovič
| starring = [[Gregor Baković]]<br>[[Drago Milinović]]<br>[[Sonja Savić]]
| music =
| cinematography =
| editing =
| distributor =
| released = 2005
| runtime = 104 minut
| country = Slovenija
| language = slovenski
| budget =
}}
'''''Odgrobadogroba''''' je slovenski [[komični filmi|komično]]-[[dramski film]] iz leta 2005 v režiji [[Jan Cvitkovič|Jana Cvitkoviča]]. Film je bil izbran za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za najboljši tujejezični film]] na [[79. podelitev oskarjev|74. izboru]] [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], vendar ni prišel v ožji izbor.<ref name="VarietySubmissionList">{{navedi splet|url=http://www.variety.com/awardcentral_article/VR1117952315.html?nav=news&categoryid=1985&cs=1|title=Oscar race counts 61 countries|publisher=[[Variety (magazine)|Variety]]|author=Sneider, Jeff|date=2006-10-19|accessdate=2008-06-22}}</ref><ref name="NZHeraldShortlist">{{navedi splet|url=http://www.nzherald.co.nz/location/story.cfm?l_id=34&objectid=10419560|title=Foreign language Oscar nominees announced|publisher=[[The New Zealand Herald]]|date=2007-01-17|accessdate=2008-06-22}}</ref>
==Sklici==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=0476323}}
* {{BSF|id=odgrobadogroba}}
{{Vesna na najboljši slovenski film}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{Jan Cvitkovič}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Filmi leta 2005]]
[[Kategorija:Slovenski komično-dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o smrti]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Jana Cvitkoviča]]
147g2dm266hi86xmod22bcrs0r69trr
Morana (film)
0
422934
6762034
6572485
2026-10-08T08:12:37Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762034
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Morana}}
{{Infopolje Film
| name = Morana
| image =
| caption =
| director = [[Aleš Verbič]]
| producer = Jurij Košak
| screenplay = [[Samo Kuščer]]
| music = [[Slavko Avsenik ml.]]
| cinematography = Valentin Perko
| editing = Stanko Kostanjevec
| studio = Studio 37 Ljubljana
| distributor =
| released = 1993
| runtime = 104 minute
| country = Slovenija
| language = slovenščina
| budget =
}}
'''''Morana''''' je [[Slovenija|slovenska]] [[grozljivka]] iz leta [[1993]]. Za režiserja oglasov Verbiča je bil to celovečerni prvenec.<ref name=":0">Hrastar, Mateja. Filmsko umetnost bodo odkrili drugi. str. 30. Sobotna priloga (20.11.1993), letnik 35, številka 270. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CKVDFA91}}</ref>
Skupina treh mladih parov in treh posameznikov gre v gore z dvema džipoma in kros motorjem. Enega za drugim pobira nasilna smrt.
Ob izidu filma je scenarist Kuščer scenarij izdal v obliki istoimenske kratke proze pri Mladina filmu (Ljudska pravica). Njegovo sporočilo je bilo, da moramo biti kljub tehnološkemu napredku ponižni pred naravo.<ref>Markelj, Milan. Morana. str. 14. Dolenjski list (25.11.1993), letnik 44, številka 47. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-USR2NOTM}}</ref>
Film je bil [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za kandidata za oskarja najboljši tujejezični film]].
=== Zgodba ===
Za motorista Rada je jesenski mlaj najboljši čas za izzivanje [[Triglav|Triglavske]] [[Morana|Morane]], saj je takrat najmočnejša. S prijatelji se odpelje v gore in naletijo na priletnega samotarja Vladimirja, ki živi v koči, polni knjig, in ima kravo. Rado mu ukrade zvezek z zgodbo o Morani, ki jo prebere in jim tako nakoplje prekletstvo, saj se začne uresničevati. Na koncu preživita Rado in Vesna (boginja pomladi). Ana, v katero je šinila Morana, pade čez steno, vendar dobi le manjše odrgnine.
== Financiranje in produkcija ==
Realizacijo filma je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS. Producent je bil ljubljanski Studio 37, sodelovali so še Jadran Film Zagreb, Magyar Film Laboratorium Vallalat in Mafilm Audio K.F.T. Budapest.
Film je bil posnet leta 1992 v okolici [[Kranjska Gora|Kranjske gore]].<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_79_L.pdf En dan v življenju Morane]. str. 11. ''Gorenjski Glas''. 9. oktober 1992. l. 45. št. 79</ref>
== Ustvarjalci o filmu ==
=== Aleš Verbič ===
Verbič je ob izidu ''Morane'' dejal, da bi morali pri tujcih upoštevati tudi tujo B produkcijo, ne le smetane. Film je naredil za ljudi, ne za poznavalce. Menil je, da ni pretenciozen. [[Slovanska mitologija]] je bila uporabljena zaradi slovenskega okolja in ker gredo liki na Triglav. Posamezniki v filmu so, tako kot Verbič, mladi in športno aktivni ljudje, ki so si že vse povedali.<ref name=":0" />
== Odziv kritikov in gledalcev ==
=== Kritiki ===
Vesna Marinčič je napisala, da je motorist Rado, junak zgodbe in sprožilec dogajanja, prazen, zaupanja nevreden in sterilen, zato ji ni jasno, zakaj rinejo vsi za njim v smrt. Kaznovanje s smrtjo za izrečene besede se ji je zdelo kruto. Njeno napeto pričakovanje se je končalo s smrtjo prvega člana ekspedicije, postalo ji je dolgčas in ni čutila stiske protagonistov kljub trudu slike, glasbe in ritma. Zmotilo jo je, da težave junakov ne silijo v prepir in kazanje pravega jaza. Liki so se ji zdeli brez osebnosti in brezbrižni drug do drugega, zato ji ni bilo mar zanje, Morana pa je ni prestrašila. Verbiča je označila za sposobnega režiserja, ki je postal žrtev nedodelanega scenarija.<ref>Marinčič, Vesna R.. Oj Triglav, moj dom : Morana - nov slovenski film. str. 7. Delo (30.10.1993), letnik 35, številka 253. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-T5U3F7Q7}}</ref>
Peter Kolšek je napisal, da ima ''Morana'' nizko gledanost, kot povprečen slovenski film zadnjih desetih let, vendar ni ostala tako neopažena. Pohvalil je obrtniško plat, zgodba pa se mu je zdela trapasta. Spraševal se je, če gre res za ljubezen do starodavne mitologije, ne pa za neposrečeno lovljenje newagevskih trendov.<ref>Kolšek, Peter. V posteljo z Morano. str. 27. Sobotna priloga (31.12.1993), letnik 35, številka 304. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DCI8S4HZ}}</ref>
=== Obisk v kinu ===
Film je videlo 5155 gledalcev.<ref>BILODJERIČ, Jan, 2005, Analiza slovenske kinematografije : diplomsko delo [na [http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Bilodjeric-Jan.PDF spletu]]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . Dostopano 1 julij 2021</ref>
==Zasedba==
{{Col-begin}}
{{Col-2}}
* [[Vojko Zidar]]: Rado
*[[Urška Hlebec]]: Vesna
*[[Nataša Tič Ralijan]]: Ana - Morana
*[[Branko Završan]]: Gorazd
*[[Borut Veselko]]: Črt
{{Col-2}}
*[[Zoran More]]: Samo
*[[Tanja Dimitrievska]]: Mojca
*[[Pavle Ravnohrib]]: Borut
* Damjana Grašič: Milena
* [[Iztok Jereb]]: Vladimir
{{Col-end}}
== Ekipa ==
{{Col-begin}}
{{Col-2}}
* '''fotografija:''' [[Valentin Perko]] in [[Rado Likon]] (trik)
* '''glasba:''' [[Slavko Avsenik ml.]]
* '''montaža:''' Stanko Kostanjevec
* '''scenografija:''' Janez Kovič
* '''kostumografija:''' Barbara Stupica
* '''maska:''' Aljana Hajdinjak (kreatorka maske), [[Milan Gačanovič|Milan Gačanovič - Turbo]] (masker) in [[Berta Meglič]] (trik)
*'''tonski mojster:''' Marjan Horvat
{{Col-2}}
*'''oblikovanje statue Triglav:''' arh. Stane Kovič
*'''oblikovanje hieroglifov in simbolov:''' Matjaž Požlep
*'''oblikovanje pentakla Morana:''' Jurij Košak
*'''gorski reševalci:''' Angel Ozebek, Janko Ažman, Zoran Matič, Jože Martinjak in Miha Smolej
*'''voznika dvojnika:''' Alfred Leyrer - Kuki (KTM) in Franc Krnc - Frane (Toyota in Land Rover)
*'''plezalca v steni - dvojnika:''' Brane Pečar in Erika Brojan
{{Col-end}}
== Nagrade ==
* Slovenski filmski maraton 1993 Portorož: srebrna nagrada Metod Badjura za režijo
== Izdaje na nosilcih ==
* Morana. [[videokaseta]]. [Ljubljana] : Mladina film, 1994
==Sklici in viri==
{{sklici}}
* [https://www.youtube.com/watch?v=GvJnFTY6mNM Odjavna špica]. ''Morana 1993''. YouTube. nal. BestMovieMoments 17. nov. 2015. pridobljeno 2. julija 2021
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=0110564|title=Morana}}
* {{BSF|id=morana|title=Morana}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
[[Kategorija:Filmi leta 1993]]
[[Kategorija:Slovenske grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi Studia 37]]
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
7j4df1uobqz0ouq376h74e9guz1mp5v
Pokrajina št. 2 (film)
0
422938
6762052
6334947
2026-10-08T08:18:04Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762052
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Pokrajina št. 2
| image =
| caption =
| director = [[Vinko Möderndorfer]]
| producer = [[Eva Rohrman]]
| writer = Vinko Möderndorfer
| starring = [[Marko Mandić]]<br>[[Janez Hočevar - Rifle]]<br>[[Slobodan Ćustić]]
| music =
| cinematography =
| editing =
| distributor = Forum Ljubljana
| released = 28. avgust 2008
| runtime = 90 minut
| country = Slovenija
| language = slovenščina
| budget =
| gross =
}}
'''''Pokrajina št. 2''''' je slovenski [[filmski triler]] iz leta 2008 v režiji [[Vinko Möderndorfer|Vinka Möderndorferja]] po lastnem [[Pokrajina št. 2|istoimenskem romanu]]. Film je bil izbran za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za najboljši tujejezični film]] na 82. izboru [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], vendar ni prišel v ožji izbor. Prikazan je bil na 65. [[Beneški filmski festival|Beneškem filmskem festivalu]] in bil izbran za najboljši film na 11. [[Festival slovenskega filma|Festivalu slovenskega filma]].<ref>[http://www.slovenija.si/whats_new/200810/2008102709380149 Landscape No. 2 Sweeps Awards at Slovenian Film Festival]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
==Sklici==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=1288482|title=Pokrajina št. 2}}
* {{BSF|id=pokrajina-st-2|title=Pokrajina št. 2}}
*[http://www.pokrajina-st2.org/ Uradna spletna stran]
{{Vesna na najboljši slovenski film}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Filmi leta 2008]]
[[Kategorija:Slovenski filmski trilerji]]
[[Kategorija:Slovenski kriminalni filmi]]
[[Kategorija:Erotični filmi]]
iestnlb7zp13gzsi4kljoy26t2rxet0
Zapelji me
0
422940
6762050
6641962
2026-10-08T08:16:38Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762050
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Zapelji me
| director = [[Marko Šantić]]
| producer =
| writer = Marko Šantić
| music = Davor Herceg
| cinematography = Marko Kočevar
| distributor = Karantanija Cinemas
| released = 16. oktober 2014 (Kolosej Ljubljana)
| runtime = 89 minut
| country = Slovenija
| language = slovenščina
}}
'''''Zapelji me''''' je [[Slovenija|slovenski]] dramski film iz leta [[2014]]. Napisal in režiral ga je [[Marko Šantić]], ki se je naslonil na motive iz knjige ''Gosposka, mater si ozka'' (1996) Orlanda Uršiča.<ref name=":0" /> Zanj je to celovečerni prvenec.
Film je bil izbran za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za najboljši tujejezični film]] na 87. izboru [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], vendar ni prišel v ožji izbor.<ref name="Slovenia">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/novice/na-amerisko-filmsko-akademijo-posiljamo-santicev-zapelji-me/346441|title=Na Ameriško filmsko akademijo pošiljamo Šantićev Zapelji me|accessdate=16 September 2014|work=[[MMC RTV-SLO]]|date=15. september 2014}}</ref>
=== Zgodba ===
Luka gre po posredovanju socialne delavke iz mladinskega doma za podnajemnika k neki starejši ženski in za čistilca v predelovalnico mesa. Tam se zaljubi v sodelavko Ajdo. Vidi sodelavce, kako kradejo meso. Ugotovi, da mu je mama lagala o tem, da je oče umrl v prometni nesreči, saj je ta še živ.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Zapelji me|url=http://www.mladina.si/160788/zapelji-me/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-11|date=3. oktober 2014|publisher=ZAHTEVANA NAROČNINA|last=Štefančič mlajši|first=Marcel}}</ref>
=== Produkcija ===
Šantić se je med pripravo scenarija pogovarjal z mladimi iz mladinskih domov. Film je nastal v produkciji Igranega programa [[RTV SLO]]. Posnet je bil v 28 snemalnih dneh na različnih lokacijah v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Košaki|Košakih]] in Podpeči.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=FOTO: Po filmu par mesecev ni mogla jesti mesa|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/po-filmu-par-mesecev-ni-mogla-jesti-mesa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-11|date=26. september 2014}}</ref>
== Sprejem pri kritikih in gledalcih ==
=== Kritiki ===
Za [[Marcel Štefančič jr.|Marcela Štefančiča jr.]] je lik Luke še en slovenskemu filmu lasten dolgočasnež in enoličnež, ki ni mesar, ampak zgolj čistilec, in na katerega je naložen kup nesreč, ki jih pasivno sprejema. Primerjal ga je z Maretom iz ''[[Inferno (slovenski film)|Inferna]]''. Mamino skrivanje živega očeta, njeno ignoriranje sina in očetov odziv na sinov prihod so se mu zdeli neumni, prav tako Lukovo jadikovanje ob dejstvu, da hoče dekle z njim prehitro v posteljo.<ref name=":1" />
[[Peter Kolšek]] je ''Zapelji me'' označil za tipičen TV film, ki najde svojo oporo v odnosu med fantom in dekletom, zaradi katerega mu lahko oprosti fabulativne improvizacije in preprosto metaforiko. Dovolj sprejemljiva podoba skrbniških inštitucij po njegovem ublaži negativnost družbe, ki je izražena v neobzirni stanodajalki, zaradi česar se film izogne ceneni tendecioznosti. Všeč mu je, da upanje, ki ga film zbuja, ni lažna poziviteta.<ref>{{Navedi splet|title=Ocenjujemo: Zapelji me|url=https://old.delo.si/kultura/ocene/ocenjujemo-zapelji-me.html|website=old.delo.si|date=2014-10-24|accessdate=2021-06-11|first=Peter|last=Kolšek}}</ref>
Denis Valič je imel rad scenarij, z vesno nagrajena Šantićeva režija pa ga ni prepričala, saj zaradi preveč prisiljenih mizanscenskih rešitev film ni stekel. Mi maral tudi šibke argumentacije razlogov, ki so usmerjali dejanja likov (mamin molk o živem očetu).<ref>{{Navedi splet|title=Filmska recenzija: Zapelji me|url=https://www.rtvslo.si/kultura/ocenjujemo/filmska-recenzija-zapelji-me/349024|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-11|language=sl|date=18. oktober 2014|last=Valič|first=Denis}}</ref>
=== Obisk v kinu ===
Najprej je bil v kinih izdan za en teden (25. september 2014), da je zadostil pravilom ameriške akademije, nato pa je šel čez nekaj tednov še v redno predvajanje.<ref>{{Navedi splet|title=Od televizije do Los Angelesa|url=https://www.dnevnik.si/1042689648|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-11|date=1. december 2014|archive-date=2021-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210611052323/https://www.dnevnik.si/1042689648|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/novice/foto-premiera-filma-zapelji-me-novega-upa-slovenske-kinematografije/347329|title=Foto: Premiera filma Zapelji me - novega upa slovenske kinematografije|date=26. september 2014|accessdate=11. junij 2021|website=rtvslo.si}}</ref> Videlo ga je 1094 gledalcev.<ref>{{Navedi splet|title=BOX OFFICE - DISTRIBUCIJA SLOVENIJA / 2014|url=http://www.cinemania-group.si/distribucija.asp?leto=2014|website=www.cinemania-group.si|accessdate=2021-06-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=BOX OFFICE - DISTRIBUCIJA SLOVENIJA / 2015|url=http://www.cinemania-group.si/distribucija.asp?leto=2015|website=www.cinemania-group.si|accessdate=2021-06-11}}</ref>
==Zasedba==
*[[Janko Mandić]] kot Luka
* [[Nina Rakovec]] kot Ajda
*[[Nataša Barbara Gračner]] kot Lukova mati
* [[Peter Musevski]] kot nadzornik
* [[Dario Varga]] kot Milan
*[[Primož Pirnat]] kot Blaž
* [[Grega Zorc]] kot Stane
* [[Ljerka Belak]] kot Milena
*[[Igor Žužek]] kot stric Franci
* [[Igor Samobor]] kot Lukov oče
* Maja Gal Štromar kot Irma
== Ekipa ==
* fotografija: Marko Kočevar
* glasba: Davor Herceg
* scenografija: Marco Juratovec
* kostumografija: Jurij Moškon
* zvok: Samo Kozlevčar
== Nagrade ==
=== [[Festival slovenskega filma 2013|16. Festival slovenskega filma 2013]] ===
* vesna za režijo
==Sklici==
{{sklici|30em}}
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=3158116}}
* {{BSF|id=zapelji-me}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
[[Kategorija:Filmi leta 2014]]
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o disfunkcionalni družini]]
[[Kategorija:Filmi RTV Slovenija]]
lh1bqkgq9oivsn5hjy0wmx9i61ekv7g
Kratki stiki
0
422941
6762045
6748537
2026-10-08T08:15:07Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762045
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Kratki stiki
| image =
| caption =
| director = [[Janez Lapajne]]
| producer = [[Aiken Veronika Prosenc]]<br>Janez Lapajne
| writer = Janez Lapajne
| starring = [[Tjaša Železnik]]<br>[[Grega Zorc]]<br>[[Jernej Šugman]]<br>[[Sebastijan Cavazza]]<br>[[Boris Cavazza]]
| music = [[Uroš Rakovec]]
| cinematography = [[Matej Križnik]]
| editing = Janez Lapajne
| studio = [[Triglav film (2001)|Triglav film]]
| distributor = Triglav film<br>[[Cinemania Group]]<br>[[Fivia]]
| released = 11. september 2006
| runtime = 105 minut
| country = Slovenija
| language = slovenski
| budget =
}}
'''''Kratki stiki''''' je slovenski [[dramski film]] iz leta 2006 v režiji [[Janez Lapajne|Janeza Lapajneta]], ki je v pogojih gverilske produkcije nastal pod okriljem Triglav filma. Postal je absolutni zmagovalec 9. festivala slovenskega filma 2006, kjer je prejel osem vesen, vključno za najboljši film, režijo, scenarij in najboljšo glavno igralko (Tjaša Železnik v treh vlogah), ter nagrado revije Stop za igralca leta (Jernej Šugman). Film je bil posnet med novembrom in decembrom 2005 ter prikazan v tekmovalnih sporedih številnih mednarodnih festivalov širom po svetu, na EuroFestu v kanadskem Montrealu leta 2008 pa je prejel kristalno oko za najboljši film. Film je bil tudi izbran za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenskega kandidata za najboljši tujejezični film]] na 80. izboru [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], vendar ni prišel v ožji izbor.<ref name="YahooMoviesSubmissions">{{navedi splet |url=http://oscars.movies.yahoo.com/news/iw/20071018/1355.html |title=A Record 63 Countries Vying For Best Foreign-Language Oscar Nod |publisher=[[Yahoo! Movies]] |date=2007-10-17 |accessdate=2008-06-23 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080926200107/http://oscars.movies.yahoo.com/news/iw/20071018/1355.html |archivedate=2008-09-26 }}</ref><ref name="VarietyShortlist">{{navedi splet|url=http://www.variety.com/awardcentral_article/VR1117979064.html?nav=news&categoryid=1982&cs=1|title=Oscar's foreign film race heats up|publisher=[[Variety (magazine)|Variety]]|author=Gaydos, Steven|author2=McCarthy, Libby |date=2008-01-15|accessdate=2008-06-23}}</ref>
==Sklici==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* Kratki stiki - uradna spletna stran: http://www.triglavfilm.si/kratkistiki/
* {{IMDb title|id=1085445}}
* {{BSF|id=kratki-stiki}}
{{Vesna na najboljši slovenski film}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Filmi leta 2006]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi Triglav filma (2001)]]
3fgd4jh03y4v1s0ksxlgim38g9f1yl5
Drevo (film)
0
422944
6762053
6636669
2026-10-08T08:18:24Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762053
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Drevo
| image =
| caption =
| director = [[Sonja Prosenc]]
| producer = Rok Sečen<br>Sandra Ržen<br>Sonja Prosenc
| screenplay = Sonja Prosenc<br>Mitja Ličen
| music = [[Janez Dovč]]
| cinematography = Mitja Ličen
| editing = Miloš Kalusek
| studio = Monoo
| distributor = Monoo (Slovenija)
| released = 28. oktober 2014 (Slovenija)
| runtime = 90 minut
| country = Slovenija
| language = slovenščina<br>albanščina
| budget = 490.437 €
}}
'''''Drevo''''' je [[Slovenija|slovenski]] igrani dramski film iz leta [[2014]]. Režirala ga je [[Sonja Prosenc]], za katero je to celovečerni prvenec. Film je bil [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za kandidaturo za oskarja za tujejezični film]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja je Drevo|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-nominacijo-za-tujejezicnega-oskarja-je-drevo/373623|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-28|language=sl|date=9. september 2015}}</ref>
=== Zgodba ===
Družina se znajde v primežu grožnje. Njen dom in dvorišče, obdano z belim zidom, se spremenita v zapor. Mlajši sin te razmere težko sprejema. Ena od definicij te abstraktne, ciklične in brezčasne zgodbe navaja krvno maščevanje s strani družine smrtno ponesrečenega albanskega fanta, ki je padel z drevesa, kamor sta se za pogovor vzpela z Alekom, druga pa Alekova nezmožnost, da bi sprejemal pomembne življenjske odločitve ter tako odrešil sebe in bližnje. V središču zgodbe je občutek ujetosti in tesnobe pri nemočnih žrtvah. Družina govori slovensko, mama pa v pogovoru s takstistom uporablja [[Albanščina|albanščino]]. [[Modra]] je prevladujoča barva.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Slovenski film|url=https://radiostudent.si/kultura/kinobar/slovenski-film-0|website=Radio Študent|accessdate=2021-06-28|language=sl|date=31. oktober 2014|last=Kuret|first=Robert}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tesnoba znotraj zidu|url=https://www.dnevnik.si/1042673307|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-28|date=7. julij 2014|archive-date=2021-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210628212506/https://www.dnevnik.si/1042673307|url-status=dead}}</ref>
== Financiranje in produkcija ==
Projekt je ocenjen na 490.437 evrov. Producent je bil zavod Mono O, koproducenti pa [[RTV Slovenija]] (71.500 evrov),<ref>[https://img.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2013/rez_jav_razp_za_izd_fil_neod_prod_za_jav_kin_predv_v_l2012.pdf Rezultati javnega razpisa za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje v letu 2012]. 14. avgust 2013. RTV SLO. pridobljeno 28. junija 2021</ref> Staragara (Miha Černec) in Nuframe (Teo Rižnar).<ref name=":2">[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2019/09/13/01_Filmska_produkcija_celove%C4%8Dernih_filmov.pdf Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995 a) Večinsko financiranje s strani Filmskega sklada RS/ Slovenskega filmskega centra]. SFC. pridobljeno 28. junija 2021</ref> Film je finančno podprl tudi Slovenski filmski center (228.000 evrov). Tehnične storitve je nudil [[Viba film]] (78.170 evrov).<ref>[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2015/01/14/Statistika_SFC_2008-2011.pdf statistični podatki SFC 2008 -2011]. julij 2012. pridobljeno 28. junija 2021</ref>
Film je bil posnet v 26 dneh.<ref>{{Navedi splet|title=Večkrat nagrajeno Drevo|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/veckrat-nagrajeno-drevo/381531|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-28|language=sl|date=19. december 2015}}</ref> Stegnarjevo je Prosenčeva izbrala med pisanjem scenarija, igralca za lika njenih sinov pa na avdiciji.<ref name=":0" /> Producentka Rženova je na avdicijo povabila Kogovška. Prosenčeva se ni navdihovala pri antični tragediji. Ven je zmetala stvari, ki bi film naredila preveč anglosaškega. Zdelo se ji je pomembno, da film ljudje vidijo, saj so festivali zanjo le način pridobivanja bodočih koproducentov.<ref>{{Navedi splet|title=Sonja Prosenc: "Film se mora zažreti vate"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/sonja-prosenc-film-se-mora-zazreti-vate/350191|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-28|language=sl|date=3. november 2014|last=Jurc|first=Ana}}</ref><ref name=":3">[https://web.archive.org/web/20160821023625/https://www.mladina.si/165485/sonja-prosenc-jasen-in-odlocen-ne-zgodbastvu/ Sonja Prosenc: Jasen in odločen ne zgodbaštvu!]. Jure Aleksič. 3. april 2015. ''mladina.si''. arhivirano 21. avgusta 2016 s [https://www.mladina.si/165485/sonja-prosenc-jasen-in-odlocen-ne-zgodbastvu/ prvotnega spletišča]. pridobljeno 28. junija 2021</ref>
== Odziv pri ocenjevalcih in gledalcih ==
=== Selektorji festivalov ===
Selektorji cannske sekcije Teden kritike so odgovorili, da so jim določene stvari sicer všeč, da pa je film ''Drevo'' preveč fragilen, kar pomeni, da je to art film iz male države z neznanimi ustvarjalci in producenti. Prosenčeva je glede tega povedala, da bo poskusila zvišati budžet za igralce.<ref name=":3" />
=== Kritiki ===
[[Peter Kolšek]] je pohvalil atmosfero uvodnega dela in kamero Mitje Lična, zmotilo pa ga je raztegovanje kratke zgodbe na celovečerni format. Mladeničeva smrt na koncu se mu je zdela nepotreben dodatek. ''Drevo'' je označil za prisiljen artistični izdelek za predvajanje na drugorazrednih festivalih.<ref>{{Navedi splet|title=Ocenjujemo: Drevo|url=https://old.delo.si/kultura/ocene/ocenjujemo-drevo.html|website=old.delo.si|date=2014-11-04|accessdate=2021-06-28|language=sl-si|first=Peter|last=Kolšek}}</ref>
Robert Kuret je za [[Radio Študent]] napisal, da je ''Drevo'' zgodba o cincanju Aleka, tipične slovenske zgube, glede skupnega življenja z dekletom Liri in odhodom od posesivne, žrtvujoče se matere. Ko se Liri in Alek primeta za roke, se namreč sliši pasji lajež, Alek se v nekem prizoru v zlikani srajci uleže poleg matere in je kaznovan za poskus intimnosti z Liri. Po Kuretovem mnenju Alekov odhod od matere torej pomeni smrt in mu preostane le to, da z njo občuje in za vedno ostane skupaj. Kureta je presenetilo, da Prosenčeva ni naredila nabuhlega prvenca o problemih svoje generacije.<ref name=":1" />
''[[The Hollywood Reporter]]'' je povedal, da je film za svoje dobro morda preveč minimalističen in bi lahko predstavljal gledalski izziv tudi za ljubitelje arthouse kinematografije.<ref>{{Navedi splet|title=‘The Tree’: Cairo Review|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/general-news/tree-cairo-review-753667/|website=The Hollywood Reporter|date=2014-12-03|accessdate=2021-06-28|language=en-US|last=THR Staff}}</ref>
=== Obisk v kinu ===
Film je videlo 808 gledalcev.<ref name=":2" />
== Zasedba ==
* [[Katarina Stegnar]]: '''vdova in mama Milena'''
* [[Jernej Kogovšek]]: '''starejši sin Alek'''
* Lukas Matija Rosas Uršič: '''mlajši sin Veli'''
* [[Saša Pavlin Stošić]]: '''Liri, Alekovo dekle'''
* Suad Fazli: '''Dritan, Lirijin starejši brat in Alekov najboljši prijatelj'''
* Osmani Valdet: '''taksist'''
== Ekipa ==
* '''fotografija:''' Mitja Ličen
* '''montaža:''' Miloš Kalusek
* '''glasba:''' [[Janez Dovč]]
* '''scenografija:''' Vasja Kokelj
* '''kostumografija:''' Emil Cerar
* '''maska:''' Mojca Gorogranc Petrushevska
* '''zvok:''' [[Julij Zornik]]
== Nagrade ==
=== [[Festival slovenskega filma 2014]] ===
* vesna za fotografijo
* vesna za glavno vlogo
* vesna za glasbo
* nagrada slovenskih filmskih kritikov Fipresci
== Sklici ==
{{sklici|30em}}
==Zunanje povezave==
* [https://web.archive.org/web/20160305015602/http://www.thetree-film.si/ Uradna spletna stran] <small>(arhivirano 5. mar. 2016 na web.archive.org) (angleščina)</small>
*{{IMDb title|id=3826814|title=Drevo}}
* {{BSF|id=drevo|title=Drevo}}
*[http://monoo.si/index.php/portfolio-item/thetree/ Podatki o filmu na spletni strani producenta Mono O]
*[http://www.staragara.com/si/filmska/?v=drevo Podatki o filmu na spletni strani koproducenta Staragara] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210628212508/http://www.staragara.com/si/filmska/?v=drevo |date=2021-06-28 }}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
[[Kategorija:Filmi leta 2014]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
lq1y704cg1y86sji15w85y4csodh6c4
Izlet (film)
0
422946
6762048
6347232
2026-10-08T08:16:06Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762048
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Izlet
| image =
| caption =
| director = [[Nejc Gazvoda]]
| producer =
| writer = Nejc Gazvoda
| starring = [[Nina Rakovec]]<br>[[Jure Henigman]]<br>[[Luka Cimprič]]
| music =
| cinematography = [[Marko Brdar]]
| editing =
| distributor =
| released = 19. januar 2012
| runtime = 81 minut
| country = Slovenija
| language = slovenščina
| budget =
}}
'''''Izlet''''' je slovenski [[dramski film]] iz leta 2012 v režiji [[Nejc Gazvoda|Nejca Gazvode]]. Film je bil izbran za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za najboljši tujejezični film]] na 85. izboru [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], vendar ni prišel v ožji izbor..<ref name="Oscars">{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/slovenski-kandidat-za-tujejezicnega-oskarja-bo-izlet/291462 |title=Slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja bo Izlet |accessdate=14 September 2012 |date=14 September 2012 |work=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref>
==Igralci==
* [[Luka Cimprič]] kot Andrej
* [[Jure Henigman]] kot Gregor
* [[Nina Rakovec]] kot Živa
==Sklici==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=1956534|title=Izlet}}
* {{BSF|id=izlet|title=Izlet}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Filmi leta 2012]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Cestni filmi]]
41cs0s87chvrnlfk2zgfzwcxrt0y7pc
Ko zaprem oči
0
422948
6762033
5549641
2026-10-08T08:12:24Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762033
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Ko zaprem oči
| image =
| caption =
| director = [[Franci Slak]]
| producer = Franci Slak
| screenplay = Franci Slak<br>[[Silvan Furlan]]
| starring =
| music = [[Mitja Vrhovnik Smrekar]]
| cinematography = Sven Pepeonik
| editing = [[Neva Fajon]]
| studio = Bindweed Soundvision<br>TV Slovenija
| distributor =
| released = 1993
| runtime = 103 minut
| country = Slovenija
| language = slovenščina
| budget =
}}
'''''Ko zaprem oči''''' je [[Slovenija|slovenski]] kriminalni romantični triler iz leta [[1993]].
Film je bil [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za kandidaturo za oskarja za najboljši tujejezični film]] na 66. izboru [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]]. Slovenija, Slovaška in Vietnam so tisto leto prvič poslali svoj predlog.<ref>John Evan Frook. [https://web.archive.org/web/20160118051440/http://variety.com/1993/film/news/acad-inks-cates-unveils-foreign-language-entries-116185/ Acad inks Cates, unveils foreign-language entries]. 29. november 1993. Variety. (angleščina). arhivirano s [http://variety.com/1993/film/news/acad-inks-cates-unveils-foreign-language-entries-116185/ prvotnega spletišča] 18. jan. 2016. pridobljeno 2. julija 2021</ref>
=== Zgodba ===
Ana na neki manjši pošti nadomešča kolegico. Od njenega šefa gledalec izve, da je bila v poboljševalnici. Kot otrok je v gozdu našla truplo svojega očeta poštarja, pribitega na drevo, in grozo ob tem izrazila tako, da je zaprla oči. Njegova smrt nikoli ni pojasnjena.
Nekega dne njeno poslovalnico oropa mladenič, v katerega se zaljubi. Ana zase zadrži denar, ki ga ropar ni odnesel. Naslednje jutro v časopisu išče novico o ropu. Fotografijo roparja izreže in postavi na nočno omarico. Roparja ne najdejo.
Ana pa začne delati na občini. Njena teta, pri kateri živi, nenadoma izgine in jo najdejo v umobolnici. Tik pred smrtjo v pismu napiše, da je bil Anin oče sovražni agent. Na občini se pojavi ropar. Ana vzame njegove podatke in ga ne prijavi policiji. V pismu ga povabi na srečanje. Anin nesojeni ljubimec, kriminalist Ivan, nanj nameri pištolo, Ana pa nanj.
== Financiranje in produkcija ==
Franci Slak je film v produkciji TV Slovenija posnel na super 16 mm trak, povečavo na 35 mm v madžarskem laboratoriju pa je plačalo Ministrstvo za kulturo RS.<ref name=":0">Marinčič, Vesna R.. Ko zaprem oči, vse vidim : nov film Francija Slaka. str. 7. Delo (11.03.1993), letnik 35, številka 57. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-THLVTCIN}}</ref> Umeščene tržne znamke so bile ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', ''Republika'' in ''[[Slovenske novice]]''.<ref>BIZJAK, Mateja, 2006, Pozicioniranje tržnih znamk v slovenske filme : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 2 julij 2021]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Bizjak-Mateja.PDF</ref>
== Odziv kritikov in gledalcev ==
=== Kritiki ===
Vesna Marinčič je napisala, da je leta 1991 Slak prepozno poslal scenarij na njeno komisijo na Ministrstvu za kulturo in da se ji je zdel zanič ter da je ob ogledu filma ugotovila, da ga ni izboljšal. Film se ji je zdel prazen in nevznemirljiv z izjemo trupla na začetku in ustreljenega mladeniča v spalnici na koncu. Opazila je, da ljudje v filmu veliko uporabljajo [[taksi]] ter da so njihovi dialogi redki in pusti. Pohvalila je igro Govčeve, zvok [[Hanna Preuss|Hanne Preuss]], glasbo Vrhovnika in fotografijo Pepeonika. Pri filmu je zaradi prizaneslivosti do slovenskih filmarjev, ki jim takrat ni bilo lahko, poiskala dobre plati, in sicer to, da gre za prvo slovensko izvirno kriminalko, da ni tipičnega nasilja, ter da sta dogajalni kraj in čas univerzalna. Kritiko je zaključila s pozivom politikom, naj prisluhnejo filmarjem, in s pozivom filmarjem, naj si vzamejo premor, da ne bodo spet posneli tako praznega izdelka.<ref name=":0" />
=== Obisk v kinu ===
Film si je ogledalo 1.962 gledalcev.<ref>BILODJERIČ, Jan, 2005, Analiza slovenske kinematografije : diplomsko delo [na [http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Bilodjeric-Jan.PDF spletu]]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 2 julij 2021].</ref>
==Zasedba==
* [[Petra Govc]]: Ana
*[[Mario Šelih]]: ropar pošte
*[[Dušan Jovanović]]: Anin šef
*[[Mira Sardoč]]: Anina teta
* [[Pavle Ravnohrib]]: policijski inšpektor
* [[Valter Dragan]]: kriminalist Ivan
*Petra Rehar: Ana kot otrok
== Ekipa ==
* '''fotografija:''' [[Sven Pepeonik]]
* '''glasba:''' [[Mitja Vrhovnik Smrekar]]
* '''montaža:''' [[Neva Fajon]]
* '''scenografija:''' Tomaž Marolt
* '''kostumografija:''' Suzana Šišernik in [[Dunja Zupančič]]
* '''maska:''' [[Alenka Nahtigal]]
== Nagrade ==
* Slovenski filmski maraton 1993: Stopova nagrada za igralca leta: Pavle Ravnohrib
== Izdaje na nosilcih ==
* Ko zaprem oči : glasba iz filma. zvočni CD. [Ljubljana] : Mladina film, 1993. [[Simfonični orkester RTV Ljubljana]] ; dirigent Yossi Gutman
==Sklici==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=0107334}}
* {{BSF|id=ko-zaprem-oci}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{Franci Slak}}
[[Kategorija:Filmi leta 1993]]
[[Kategorija:Slovenski romantični filmi]]
[[Kategorija:Slovenski filmski trilerji]]
[[Kategorija:Slovenski kriminalni filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Francija Slaka]]
[[Kategorija:Filmi RTV Slovenija]]
[[Kategorija:Filmi o umorih]]
tdm13szc0h446hs25zqj89rgfbtlydi
Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film
0
423037
6762032
6748310
2026-10-08T08:11:56Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762032
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film''' navaja [[film]]e, ki jih je [[Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev]] (DSFU) uradno predlagalo [[Ameriška filmska akademija|Ameriški filmski akademiji]] kot kandidate za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|oskarja v kategoriji mednarodnih celovečernih filmov]].
Akademija sprejme po en predlog iz vsake države od pooblaščene organizacije (v [[Slovenija|Sloveniji]] je to DSFU),<ref name="Drevo">{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/slovenski-kandidat-za-nominacijo-za-tujejezicnega-oskarja-je-drevo/373623 |title=Slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja je Drevo |date=2015-09-09 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2016-08-05}}</ref> žirija pa izmed predlogov izbere pet filmov, ki so nato nominirani za oskarja v tej kategoriji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oscars.org/sites/oscars/files/89aa_rules.pdf |title=89th annual Academy Awards of merit for achievements during 2016 |publisher=Ameriška filmska akademija |accessdate=5.8.2016}}</ref> DSFU od leta 1993 predlaga [[seznam slovenskih filmov|slovenske filme]], od katerih pa še noben ni prejel nominacije ali nagrade. Pred letom 1993 je slovenska filmska produkcija kandidirala v sklopu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanske]].
Leta 1960 izdani hrvaški film ''[[Deveti krog]]'' je bil nominiran na podelitvi oskarjev tistega leta. Njegov režiser [[France Štiglic]] je do zdaj edini slovenski režiser, čigar film je bil v ožjem izboru za to priznanje.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/projekcija-devetega-kroga-ob-dnevu-holokavsta/157969 |title=Projekcija Devetega kroga ob dnevu holokavsta |date=2009-01-29 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2016-08-05}}</ref>
== Seznam ==
{{Poravnava tabele}}
{|class="wikitable sortable col1center col2center"
! Leto
! Pode<br>litev
! Naslov
! Naslov za nominacijo
! Režija
! Rezultat
|-
| 1993
| [[66. podelitev oskarjev|66.]]
| ''[[Ko zaprem oči]]''
| ''When I Close My Eyes''
| {{sortname|Franci|Slak}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 1994
| [[67. podelitev oskarjev|67.]]
| ''[[Morana (film)|Morana]]''
| ''Morana''
| {{sortname|Aleš|Verbič}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 1996
| [[69. podelitev oskarjev|69.]]
| ''[[Felix (film)|Felix]]''
| ''Felix''
| {{sortname|Božo|Šprajc}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 1997
| [[70. podelitev oskarjev|70.]]
| ''[[Outsider]]''
| ''Outsider''
| {{sortname|Andrej|Košak}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2001
| [[74. podelitev oskarjev|74.]]
| ''[[Kruh in mleko]]''
| ''Bread and Milk''
| {{sortname|Jan|Cvitkovič}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2002
| [[75. podelitev oskarjev|75.]]
| ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]''
| ''Headnoise''
| {{sortname|Andrej|Košak}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2003
| [[76. podelitev oskarjev|76.]]
| ''[[Rezervni deli]]''
| ''Spare Parts''
| {{sortname|Damjan|Kozole}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2004
| [[77. podelitev oskarjev|77.]]
| ''[[Pod njenim oknom]]''
| ''Beneath Her Window''
| {{sortname|Metod|Pevec}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2005
| [[78. podelitev oskarjev|78.]]
| ''[[Ruševine (film, 2004)|Ruševine]]''
| ''The Ruins''
| {{sortname|Janez|Burger}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2006
| [[79. podelitev oskarjev|79.]]
| ''[[Odgrobadogroba]]''
| ''Gravehopping''
| {{sortname|Jan|Cvitkovič}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2007
| [[80. podelitev oskarjev|80.]]
| ''[[Kratki stiki]]''
| ''Short Circuits''
| {{sortname|Janez|Lapajne}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2008
| [[81. podelitev oskarjev|81.]]
| ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]''
| ''Rooster's Breakfast''
| {{sortname|Marko|Naberšnik}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2009
| [[82. podelitev oskarjev|82.]]
| ''[[Pokrajina št. 2]]''
| ''Landscape No. 2''
| {{sortname|Vinko|Möderndorfer}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2010
| [[83. podelitev oskarjev|83.]]
| ''[[9:06]]''
| ''9:06''
| {{sortname|Igor|Šterk}}
| {{nom|ni bil nominiran}}<ref name="Oscar Shortlist">{{navedi splet |url=http://www.oscars.org/press/pressreleases/2011/20110119.html |title=9 Foreign Language Films Continue to Oscar Race |accessdate=2011-01-19|work=oscars.org}}</ref>
|-
| 2011
| [[84. podelitev oskarjev|84.]]
| ''[[Circus Fantasticus]]''
| ''Silent Sonata''
| {{sortname|Janez|Burger}}
| {{no|diskvalificiran}}<ref>{{navedi novice |title=Slovenija iz boja za oskarja izpadla, ker smo film pozabili prijaviti |date=2011-10-14 |url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/slovenija-iz-boja-za-oskarja-izpadla-ker-smo-film-pozabili-prijaviti/268447 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2011-10-15}}</ref>
|-
| 2012
| [[85. podelitev oskarjev|85.]]
| ''[[Izlet (film)|Izlet]]<ref name="85th2">{{navedi novice|url=http://www.times.si/kultura/slovenski-kandidat-za-tujejezicnega-oskarja-bo-izlet--36933c02fb-a7fb3c3580.html|title=Slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja bo Izlet|accessdate=2012-09-14|date=2012-09-14|work=Times.si|archive-date=2013-01-13|archive-url=https://archive.today/20130113183843/http://www.times.si/kultura/slovenski-kandidat-za-tujejezicnega-oskarja-bo-izlet--36933c02fb-a7fb3c3580.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://archive.today/20130113183843/http://www.times.si/kultura/slovenski-kandidat-za-tujejezicnega-oskarja-bo-izlet--36933c02fb-a7fb3c3580.html |date=2013-01-13 }}</ref>''
| ''A Trip''
| {{sortname|Nejc|Gazvoda}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2013
| [[86. podelitev oskarjev|86.]]
| ''[[Razredni sovražnik]]<ref name="86th2">{{navedi splet|url=http://www.film-center.si/index.php?module=news&op=show&newsID=984|title=Razredni sovražnik je letošnji slovenski kandidat za oskarja|accessdate=2013-09-25|work=Slovenski filmski center|archive-date=2013-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927192137/http://www.film-center.si/index.php?module=news&op=show&newsID=984|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927192137/http://www.film-center.si/index.php?module=news&op=show&newsID=984 |date=2013-09-27 }}</ref>''
| ''Class Enemy''
| {{sortname|Rok|Biček}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2014
| [[87. podelitev oskarjev|87.]]
| ''[[Zapelji me]]<ref name="87th2">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/novice/na-amerisko-filmsko-akademijo-posiljamo-santicev-zapelji-me/346441|date=2014-09-15|title=Na Ameriško filmsko akademijo pošiljamo Šantićev Zapelji me|accessdate=2014-09-16|work=MMC RTV-SLO}}</ref>''
| ''Seduce Me''
| {{sortname|Marko|Šantić}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2015
| [[88. podelitev oskarjev|88.]]
| ''[[Drevo (film)|Drevo]]<ref name="Drevo2">{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/slovenski-kandidat-za-nominacijo-za-tujejezicnega-oskarja-je-drevo/373623|title=Slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja je Drevo|date=2015-09-09|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2016-08-05}}</ref>''
| ''The Tree''
| {{sortname|Sonja|Prosenc}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2016
| [[89. podelitev oskarjev|89.]]
| ''[[Houston, imamo problem!]]<ref name="Houston2">{{navedi novice|url=http://www.vecer.com/houston-imamo-problem-slovenski-kandidat-za-nominacijo-za-tujejezicnega-oskarja-6258335|title=Houston, imamo problem! slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja|work=Večer|date=2016-09-20|accessdate=2016-11-01}}</ref>''
| ''Houston, we have a problem!''
| {{sortname|Žiga|Virc}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2017
| [[90. podelitev oskarjev|90.]]
| ''[[Rudar (film)|Rudar]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/kultura/film/za-oskarja-se-bo-potegoval-rudar-hanne-slak.html|title=Za oskarja se bo potegoval Rudar Hanne Slak|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=2017-09-19|accessdate=2017-09-22|archive-date=2017-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170922195659/http://www.delo.si/kultura/film/za-oskarja-se-bo-potegoval-rudar-hanne-slak.html|url-status=dead}}</ref>''
| ''Miner''
| {{sortname|Hanna|Slak}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2018
| [[91. podelitev oskarjev|91.]]
| ''[[Ivan (film, 2017)|Ivan]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/v-boj-za-nominacijo-za-tujejezicnega-oskarja-posiljamo-film-ivan/466198|title=V boj za nominacijo za tujejezičnega oskarja pošiljamo film Ivan|work=MMC RTV-SLO|date=2018-09-17|accessdate=2019-06-28}}</ref>''
| ''Ivan''
| {{sortname|Janez|Burger}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2019
| [[92. podelitev oskarjev|92.]]
| ''[[Zgodovina ljubezni]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/slovenski-oskarjevski-kandidat-bo-zgodovina-ljubezni/499079|title=Slovenski oskarjevski kandidat bo Zgodovina ljubezni|work=MMC RTV-SLO|date=2019-09-09|accessdate=2020-01-07}}</ref>''
| ''History of Love''
| {{sortname|Sonja|Prosenc}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2020
| [[93. podelitev oskarjev|93.]]
| ''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-so-zgodbe-iz-kostanjevih-gozdov/540642|title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja so Zgodbe iz kostanjevih gozdov|work=MMC RTV-SLO|date=2020-10-29|accessdate=2020-11-06}}</ref>''
| ''Stories from the Chestnut Woods''
| {{sortname|Gregor|Božič}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2021
| [[94. podelitev oskarjev|94.]]
| ''[[Sanremo (film)|Sanremo]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-je-sanremo/594706|title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja je Sanremo|work=MMC RTV-SLO|date=2021-09-21|accessdate=2021-09-21}}</ref>''
| ''Sanremo''
| {{sortname|Miroslav|Mandić}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2022
| [[95. podelitev oskarjev|95.]]
| ''[[Orkester (film)|Orkester]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-oskarja-je-orkester-matevza-luzarja/639781|title=Slovenski kandidat za oskarja je Orkester Matevža Luzarja|date=2022-09-08|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-09-08}}</ref>''
| ''Orchestra''
| {{sortname|Matevž|Luzar}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2023
| [[96. podelitev oskarjev|96.]]
| ''[[Jezdeca]]<ref>{{navedi splet|url=https://bsf.si/sl/film/jezdeca/|title=Jezdeca (2022)|work=Baza slovenskih filmov|accessdate=2024-09-11}}</ref>''
| ''Riders''
| {{sortname|Dominik|Mencej}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2024
| [[97. podelitev oskarjev|97.]]
| ''[[Odrešitev za začetnike]]''<ref>{{navedi novice | title=Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc po nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni film | work=MMC RTV-SLO | date=2024-09-11 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/odresitev-za-zacetnike-sonje-prosenc-po-nominacijo-za-oskarja-za-najboljsi-mednarodni-film/720673 | access-date=2024-09-11}}</ref>
| ''Family Therapy''
| {{sortname|Sonja|Prosenc}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2025
| [[98. podelitev oskarjev|98.]]
| ''[[Kaj ti je deklica]]''<ref>{{navedi novice |title=Slovenski kandidat za oskarja za mednarodni film je Kaj ti je deklica |work=MMC RTV-SLO |date=2025-09-09 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-oskarja-za-mednarodni-film-je-kaj-ti-je-deklica/757018 |access-date=2025-09-09}}</ref>
| ''Little Trouble Girls''
| {{sortname|Urška|Djukić}}
| {{nom|ni bil nominiran}}
|-
| 2026
| [[99. podelitev oskarjev|99.]]
| ''[[Fantasy]]''<ref>{{navedi novice |title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja bo Fantasy |work=MMC RTV-SLO |date=2026-09-08 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-bo-fantasy/793167 |access-date=2026-09-09}}</ref>
| ''Fantasy''
| [[Kukla]]
|
|}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih filmov]]
== Zunanje povezave ==
* http://awardsdatabase.oscars.org/ Podatkovna zbirka nagrad Ameriške filmske akademije
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
[[Kategorija:Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski]]
[[Kategorija:Seznami slovenskih filmov|Oskar]]
e8imsxsomwvi1vu87qda2w6dwnnxpja
Rezervni deli
0
423038
6762039
5535703
2026-10-08T08:13:42Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762039
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Rezervni deli
| image =
| caption =
| director = [[Damjan Kozole]]
| producer = [[Danijel Hočevar]]
| writer = Damjan Kozole
| starring = [[Peter Musevski]]<br>[[Aleksandra Balmazović]]<br>[[Valter Dragan]]<br>[[Aljoša Kovačič]]<br>[[Primož Petkovšek]]
| music =
| cinematography =
| editing =
| distributor =
| released = 5. februar 2003
| runtime = 87 minut
| country = Slovenija
| language = slovenščina
| budget =
}}
'''''Rezervni deli''''' je slovenski [[dramski film]] iz leta 2003 v režiji [[Damjan Kozole|Damjana Kozoleta]]. Zgodba o dveh tihotapcih ilegalnih prebežnikov. V glavnih vlogah igrata [[Peter Musevski]] in [[Aljoša Kovačič]]. Film je bil premierno predvajan v tekmovalnem programu berlinskega festivala 2003, bil je v kinodistribuciji v 20-ih državah in predvajan na več kot 40-ih TV postajah po svetu. V ZDA in v Veliki Britaniji je izšel tudi na DVD-ju. Film je bil izbran za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za najboljši tujejezični film]] na 76. izboru [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], vendar ni prišel v ožji izbor. Angleški ''Guardian'' ga je ocenil s petimi zvezdicami in zapisal, da gre za "enega najmočnejših in najbolj provokativnih filmov leta", ''Sight and Sound'' pa je ga je leta 2008 uvrstil med deset najpomembnejših filmov nove Evrope. Leta 2014 so ga mednarodni kritiki na dunajskem festivalu LET'S CEE izbrali za najboljši slovenski film zadnjih 25 let.
==Igralci==
* [[Peter Musevski]] kot Ludvik
* [[Aljoša Kovačič]] kot Rudi
* [[Primož Petkovšek]] kot Rajc
* [[Valter Dragan]] kot Drago
* [[Aleksandra Balmazović]] kot Angela
* [[Vlado Vlaškalič]] kot Geri
* [[Verica Nedeska]] kot Ilinka
* [[Matija Vastl]] kot Marcelo
==Nagrade==
* nominacija za zlatega medveda, Berlin IFF, 2003
* nagrada žirije, Sarajevo Film Festival, 2003
* Vesna za najboljši slovenski film, FSF Celje, 2003
* Vesna za najboljšo moško vlogo (Peter Musevski), FSF Celje, 2003
* Stopova nagrada za najboljšo moško vlogo (Peter Musevski), FSF Celje, 2003
* nagrada za najboljšo fotografijo (Radislav Gonzo Jovanov), FSF Celje, 2003
* nagrada za najboljšo glasbo (Igor Leonardi), FSF Celje, 2003
* Prix Nova, Montpellier IFF, 2003
* Prix Titra, Montpellier IFF, 2003
* Evropska filmska akademija, izbor za evropsko filmsko nagrado, Berlin, 2004
* "special mention", Alpe Adria Cinema Trst, 2004
==Glej tudi==
* [[Seznam slovenskih filmov]]
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=0334237}}
* {{BSF|id=rezervni-deli}}
* [https://www.theguardian.com/film/News_Story/Critic_Review/Guardian_review/0,,1167230,00.html The Guardian, Spare Parts Review]
* [http://www.bfi.org.uk/news-opinion/news-bfi/lists/10-great-films-balkans BFI, 10 great films from the Balkans]
* [http://www.delo.si/kultura/rezervni-deli-med-najpomembnejsimi-filmi-nove-evrope.html Delo, Rezervni deli med najpomembnejšimi filmi nove Evrope]
* [http://www.letsceefilmfestival.com/news-detail-en/items/250.html Several renowned film critics from all over the world...]
{{Vesna na najboljši slovenski film}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{Damjan Kozole}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Filmi leta 2003]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o priseljevanju]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Damjana Kozoleta]]
9oe24fed2jvgmp50s24kr8xvshitapz
Ruševine (film, 2004)
0
423039
6762042
6347234
2026-10-08T08:14:09Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762042
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Ruševine
| image =
| caption =
| director = [[Janez Burger]]
| producer = [[Danijel Hočevar]]
| writer = Janez Burger<br>[[Ana Lasić]]
| starring = [[Darko Rundek]]<br>[[Nataša Matjašec]]<br>[[Matjaž Tribušon]]
| music =
| cinematography =
| editing =
| distributor =
| released = 2004
| runtime = 100 minut
| country = Slovenija
| language = slovenščina
| budget =
}}
'''''Ruševine''''' je slovenski [[dramski film]] iz leta 2004 v režiji [[Janez Burger|Janeza Burgerja]]. Film je bil izbran za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za najboljši tujejezični film]] na 78. izboru [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], vendar ni prišel v ožji izbor.
==Igralci==
* [[Nataša Burger]] kot Ema
* [[Vesna Jevnikar]] kot Marjana
* [[Nataša Matjašec]] kot Žana
* [[Darko Rundek]] kot Herman
* [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] kot Miloš
* [[Milan Štefe]] kot Vojko
* [[Matjaž Tribušon]] kot Gregor
==Glej tudi==
* [[Seznam slovenskih filmov]]
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=0334267|title=Ruševine}}
* {{BSF|id=rusevine|title=Ruševine}}
{{Vesna na najboljši slovenski film}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{Janez Burger}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Filmi leta 2004]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Janeza Burgerja]]
[[Kategorija:Filmi o književnikih]]
qenhgiqwyar69n5b5odxinajy1u98p4
Predloga:Vesna za najboljši slovenski film
10
423149
6762055
6532002
2026-10-08T08:19:31Z
Sporti
5955
pnp
6762055
wikitext
text/x-wiki
{{Navbox
|name = Vesna za najboljši slovenski film
|title = [[Festival slovenskega filma|Vesna za najboljši slovenski film]]
|listclass = hlist
|list1 =
* ''[[Socializacija bika?]]'' (1998)
* ''[[V leru]]'' (1999)
* ''[[Porno film]]'' (2000)
* ''[[Sladke sanje]]'' (2001)
* ''[[Šelestenje]]'' (2002)
* ''[[Rezervni deli]]'' (2003)
* ''[[Ruševine (film, 2004)|Ruševine]]'' (2004)
* ''[[Odgrobadogroba]]'' (2005)
* ''[[Kratki stiki]]'' (2005)
* ''[[Otroci s Petrička]]'' (2007)
* ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008)
* ''[[9:06]]'' (2009)
* ''[[Circus Fantasticus]]'' (2010)
* ''[[Arheo]]'' (2011)
* ''[[Hvala za Sunderland]]'' (2012)
* ''[[Razredni sovražnik]]'' (2013)
* ''[[Boj za]]'' (2014)
* ''[[Idila (film)|Idila]]'' (2015)
* ''[[Houston, imamo problem!]]'' (2016)
* ''[[Družina (dokumentarni film)|Družina]]'' (2017)
* ''[[Ne bom več luzerka]]'' (2018)
* ''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]'' (2019)
* ''[[Prasica, slabšalni izraz za žensko]]'' (2021)
* ''[[Orkester (film)|Orkester]]'' (2022)
* ''[[Ne misli, da bo kdaj mimo]]'' (2023)
* ''[[Odrešitev za začetnike]]'' (2024)
* ''[[Kaj ti je deklica]]'' (2025)
}}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za filmske nagrade]]</noinclude>
pfspupil7xjft9snnvqalbn9emjyx7j
Kvantna bioenergija
0
423959
6761945
6610948
2026-10-07T21:50:08Z
~2026-54092-52
266974
/* */
6761945
wikitext
text/x-wiki
{{Brisanje|Razlog: Tema je izrazita fringe teorija in psevdoznanost, ki krši pravila WP:FRINGE in WP:MEDRS. Nima neodvisnih, znanstvenih sekundarnih virov.}}{{Več sklicev}}
'''Kvantna bioenergija''' (ang. ''Quantum Bioenergetics<sup>TM</sup>'') je duhovna tehnologija , ki jo je na osnovi [[ponovna povezava|ponovne povezave]] [[Eric Pearl|Erica Pearla]] razvila Melissa Hocking Huges.<ref>Hocking, Melissa (2009). ''A Healing Initiation: Recognize the Healer Within.'' Melissa Hocking Pty. Ltd. Str. 40-42, 45, 48, 50-51, 53, 57, 77, 101, 127.</ref><ref name="SD">Spencer, Deidre (2014). ''I Believe in Miracles.'' Balboa Press, ZDA. 337.</ref> Svoj sistem Melissa Hocking Huges poučuje preko izobraževalne skupnosti Quantum Bioenergetics International ali QBI.<ref>Hocking, M. (2009): str. 129, 322.</ref> Kvantna bioenergija vsebuje več programov. Podobna zdravljenju s ponovno povezavo je tehnika uravnovešanja s kvantno bioenergijo (''Quantum BioEnergetics Balancing Technique''). Tehniko uravnovešanja s kvantno bioenergijo je mogoče primerjati med napredne zdravilske tehnike.<ref name="SD" /> Tehnika se običajno izvaja s klientom na ležalni mizi, okrog katere hodi praktik, ki klientu bodisi z gibanjem rok, ki se ne dotikajo klientovega telesa, bodisi s svojim [[oko|zrenjem]] pomaga prebuditi zdravilno silo.<ref>Hocking, M. (2009): str. 21, 209, 227-229.</ref> Tehnika se pri samozdravljenju nekoliko razlikuje od Pearlovega pristopa, saj se uvodoma osredotočamo na področja glave, ne pa na dlani in stopala.<ref>Hocking, M. (2009): str. 272-273.</ref><ref>Pearl, Eric (2010). ''Ponovna povezava: zdravi druge, zdravi sebe.'' Založba Karantanija, Ljubljana. ISBN 978-961-226-983-8. Str. 266-267.</ref> S Pearlovo ponovno povezavo, ki pomeni [[Aksiatonalna linija|aksiatonalno]] povezavo, je primerljiva tehnika aksialne iniciacije (''Axial Initiation''). <ref>Hocking, M. (2009): str. 64, 193-194.</ref>
==Glej tudi==
* [[aksiatonalna linija]]
* [[J.J. Hurtak]]
* [[ponovna povezava ]]
* [[Tesla metamorfoza]]
==Opombe==
{{sklici|2}}
[[Kategorija:Aksiatonalna linija]]
[[Kategorija:Zdravilstvo]]
[[Kategorija:Duhovnost]]
[[Kategorija:Psevdoznanost]]
r7bfhr7vuicjpxk1igj50obysw7ceil
Luka Dončić
0
428189
6762023
6746943
2026-10-08T07:32:21Z
Jakobenedik
253093
/* Zasebno */
6762023
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Košarkar
| name = Luka Dončić
| image = <!-- WD -->
| caption = ''Luka Dončić (2021)''
| number = 77
| position = [[Organizator (košarka)|Organizator]]
| league = [[NBA]]
| team = Los Angeles Lakers
| team_link =
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]
| draft_year = 2018
| draft_round = 1.
| draft_pick = 3
| draft_team = [[Atlanta Hawks]]
| career_start = 2014
| career_end =
| letter =
| bbr =
| width = 250
| height = 203 cm<ref name="NBA">{{Navedi splet|url=https://www.nba.com/players/luka/doncic/1629029|title=Luka Doncic|date=|accessdate=2. oktober 2019|website=[[NBA|www.nba.com]]|publisher=|last=|first=}}</ref>
| weight = 104 kg<ref name="NBA" />
| years1 = 2014–15
| team1 = Real Madrid B
| years2 = 2014–18
| team2 = Real Madrid
| team3 = [[Dallas Mavericks]]
| years3 = {{nbay|2018|start}}–2025
| highlights =
| awards=
* 5x izbran na Tekmo vseh zvezd lige NBA (2020–2024)
* 5x izbran v idealno peterko lige NBA (2020–2024)
* novinec leta lige NBA (2019)
* izbor v prvo peterko novincev lige NBA (2019)
* prvak [[Evroliga|Evrolige]] (2018)
* MVP finala [[Evroliga|Evrolige]] (2018)
* izbor v prvo peterko Evrolige (2018)
* vzhajajoča zvezda [[Evroliga|Evrolige]] (2017, 2018)
* izbor v prvo peterko na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|EP 2017]]
* najboljši igralec v Evroligi meseca oktobra (2017)
* nagrada Euroscar za najboljšega evropskega košarkarja (2019)
* slovenski športnik leta (2018)
| medaltemplates =
{{MedalSport|Košarka}}
{{MedalCountry|Slovenija {{flagicon|SLO}}}}
{{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v košarki]]}}
{{Medal|Gold|[[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|2017]]|}}
|team4=[[Los Angeles Lakers]]|years4=2025–danes}}
'''Luka Dončić,''' [[Slovenci|slovenski]] [[košarkar]], * [[28. februar]] [[1999]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].
Dončić je 203 cm<ref name="NBA" /> visok profesionalni igralec [[košarka|košarke]], ki lahko igra na različnih igralnih položajih. Prvenstveno je [[Organizator (košarka)|organizator]], lahko je [[Branilec (košarka)|branilec]], njegova višina pa mu omogoča igranje na položaju [[krilo (košarka)|krila]] in celo [[krilni center (košarka)|krilnega centra]], saj je dovolj visok in izjemno močan. Tako lahko igra daleč od obroča kot tudi pod njim. Posledično ne nabira samo točk kot strelec. Rad je organizator akcij, ki deli asistence in obenem zbira skoke v igri blizu obroča. Vse to mu omogočajo njegova tehnika in znanje ter izvrsten pregled nad igro. Hvalijo ga kot vsestranskega košarkarja, izstopa pa po izrednem pregledu nad igro in dogajanjem v njej.
Že v njegovih najstniških letih so mu strokovnjaki priznavali, da je eden največjih slovenskih in evropskih talentov.<ref>{{navedi splet |url= http://www.kosarka.si/luka-doncic-po-poti-gorana-dragica-in-rasa-nesterovica/|title= Luka Dončić po poti Gorana Dragića in Raša Nesterovića|accessdate= 9. januar 2017|date= 9. januar 2015|format= |work= kosarka.si}}</ref> Zelo mlad je zaigral za Real Madrid v močni španski ligi in tudi v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju, [[Evroliga|Evroligi]] in v obeh še mladoleten osvajal posamične in klubske nagrade. Leta 2018 je bil v 1. krogu in s 3. izborom v NBA naboru izbran s strani [[Atlanta Hawks|Atalanta Hawks]] (kasneje poslan v [[Dallas Mavericks]] v zameno za [[Trae Young|Traea Younga]]). S tem je postal najvišje uvrščeni Slovenec v zgodovini NBA nabora. Hkrati je postal dvanajsti slovenski košarkar izbran v ligo NBA. Zaradi njegove vsestranskosti in številnih odlik ga mediji hvalijo.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/kosarka/luka-doncic-tako-mlad-pa-ze-tako-dober.html|title= Luka Dončić - tako mlad, pa že tako dober|accessdate= 9. januar 2017|date= 11. december 2016|format= |work= delo.si|archive-date= 2016-12-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20161213175238/http://www.delo.si/sport/kosarka/luka-doncic-tako-mlad-pa-ze-tako-dober.html|url-status= dead}}</ref>
== Zgodnja leta kariere ==
[[Slika:Luka Doncic 2016 (cropped).jpg|sličica|441x441_pik|Luka Dončić leta 2016]]
Svojo košarkarsko pot je začel na [[Osnovna šola Mirana Jarca Ljubljana|OŠ Mirana Jarca]] v Ljubljani. Njegov prvi klub pa je bil [[Košarkarski klub Union Olimpija|Union Olimpija]], kjer je obiskoval košarkarsko šolo za mlade.
Že zgodaj je zelo izstopal v igri in zato postal tarča Realovih oglednikov, ki so ga leta 2012 zvabili v Madrid pri njegovi starosti komaj 13 let.<ref>{{navedi splet|url= https://dnevnik.si/1042552333|title= 13-letni Luka Dončić odhaja v Real: Igral bo le za sladoled in kokakolo|accessdate= 9. januar 2017|date= 18. september 2012|format= |work= dnevnik.si}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
== Profesionalna kariera ==
=== Real Madrid (2015–2018) ===
==== Začetki ====
V prvi španski ligi je 30. aprila 2015 opravil krstni nastop v starosti 16 let, 2 meseca in 2 dni. Pri tem je enkrat zadel za tri točke. S tem je postal tretji najmlajši igralec v zgodovini prve španske lige, ki je zaigral v njej in najmlajši iz madridskega Reala.<ref>{{navedi splet |url= http://www.realmadrid.com/en/news/2015/04/doncic-youngest-player-to-make-debut-for-real-madrid|title= Doncic, youngest player to make debut for Real Madrid|accessdate= 9. januar 2017|date= 30. april 2015|format= |work= realmadrid.com|language=en}}</ref>
V sezoni 2015-16 so postali igralci Reala prvaki španskega prvenstva, potem ko so v finalu premagali Barcelono. Dončić je v tej sezoni igral na 31 tekmah španske prve lige, v igro je vstopal s klopi kot rezervist, in v povprečno 14 minutah igranja dosegal 4.9 točke, 2.8 skoka in 2 asistenci na tekmo. Naknadno se je vpisal v zgodovino kot najmlajši zmagovalec finala, star je bil vsega 17 let in 115 dni.<ref>{{navedi splet |url= http://ekipa24.si/clanek/kosarka/slovenci-v-tujini/576b8be70373a/doncic-naslov-spanskega-prvaka-proslavil-odet-v-slovensko-zastavo-foto|title= Real prvak, s tribun pa odmevalo "Luka, Luka, Dončić, Dončić"|accessdate= 9. januar 2017|date= 23. junij 2016|format= |work= ekipa24.si}}</ref>
==== 2016–17: sezona preboja ====
V pripravljalnem obdobju pred začetkom sezone 2016-17 je prikazal velik napredek. Tako je na dveh septembrskih prijateljskih srečanjih prvič zaigral v Realovi prvi peterki in s številnimi dobrimi predstavami dokazoval svoj talent ter bil prvič prvi strelec svoje ekipe.<ref>{{navedi splet|url= http://www.planet.si/sport/kosarka/video-doncic-ze-dvometras-na-pripravah-prvi-strelec-reala.html|title= Dončić že dvometraš, na pripravah prvi strelec Reala|accessdate= 9. januar 2017|date= 22. september 2016|format= |work= planet.si|archive-date= 2016-09-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20160924054524/http://www.planet.si/sport/kosarka/video-doncic-ze-dvometras-na-pripravah-prvi-strelec-reala.html|url-status= dead}}</ref>
Na tej podlagi se je uspel prebiti med stalne člane prve peterke, posebej, ko se je poškodoval prvi organizator Llull. Redkeje je vstopal v igro kot eden prvih rezervistov. Posledično je začel dobivati večjo igralno minutažo in s tem več možnosti za dokazovanje.
Decembra 2016 je prvič zablestel tudi v Evroligi. Najprej je 8. decembra na domači tekmi proti litovskemu Žalgirisu dosegel 17 točk, od tega osem v odločilnih zadnjih minutah ves čas izenačene tekme in bil najzaslužnejši za tesno zmago z 80 proti 78. Poleg točk je imel še po štiri skoke in asistence ter s tem dosegel skupni indeks 24.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/kosarka/evroliga-razpolozeni-doncic-poskrbel-da-je-zalgiris-v-madridu-ostal-praznih-rok.html|title= Evroliga: razpoloženi Dončić poskrbel, da je Žalgiris v Madridu ostal praznih rok|accessdate= 9. januar 2017|date= 8. december 2016|format= |work= delo.si|archive-date= 2017-01-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20170131194305/http://www.delo.si/sport/kosarka/evroliga-razpolozeni-doncic-poskrbel-da-je-zalgiris-v-madridu-ostal-praznih-rok.html|url-status= dead}}</ref> Zatem je bil tudi izbran za najboljšega igralca 13. kroga Evrolige in pri 17 letih tako postal najmlajši igralec, ki mu je to uspelo. Zasluga gre njegovemu nastopu na tekmi 20. decembra proti nemškemu Bambergu, kjer je zbral 16 točk, 6 skokov, 5 podaj in imel še tri ukradene žoge. Vse to ob statističnemu indeksu 25.<ref>{{navedi splet|url= http://www.sport-tv.si/d223132/Kosarka/Evropa/Luka_Doncic_najmlajsi_MVP_kroga_v_evroligi.html|title= Luka Dončić najmlajši MVP kroga v evroligi|accessdate= 9. januar 2017|date= 22. december 2016|format= |work= sport-tv.si|archive-date= 2017-01-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20170131190955/http://www.sport-tv.si/d223132/Kosarka/Evropa/Luka_Doncic_najmlajsi_MVP_kroga_v_evroligi.html|url-status= dead}}</ref> Še boljši je bil na zadnji tekmi koledarskega leta 2016, pri zmagi na gostovanju v Istanbulu proti Anadolu Efesu, ko je dosegel indeks 31, to za zbranih 17 točk, 5 skokov in 9 asistenc ter bil ponovno najboljši strelec tekme.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/kosarka/evroliga-doncic-kljucni-igralec-reala-pri-zmagi-v-istanbulu.html|title= Evroliga: Dončić ključni igralec Reala pri zmagi v Istanbulu|accessdate= 9. januar 2017|date= 29. december 2016|format= |work= delo.si|archive-date= 2016-12-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20161230050151/http://www.delo.si/sport/kosarka/evroliga-doncic-kljucni-igralec-reala-pri-zmagi-v-istanbulu.html|url-status= dead}}</ref>
Zatem je bil 13. januarja ponovno, že drugič, najboljši igralec evroligaškega kroga, tokrat v 17. kolu, in obenem dosegel svoj dotedanji najvišji indeks statistične učinkovitosti, ta je znašal 32. To je bilo na tekmi proti izraelskemu Maccabiju, kjer je ob Realovi zmagi z 80 proti 75 zabeležil 10 točk, 11 skokov in 8 podaj.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/donciceva-predstava-za-naziv-mvp-kroga/412421|title= Dončićeva predstava za naziv MVP kroga|accessdate= 19. januar 2017|date= 13. januar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> S tem je postal četrti slovenski košarkar, ki mu je to uspelo doseči več kot enkrat. Pred njim so to bili [[Jaka Lakovič]], [[Matjaž Smodiš]] in [[Erazem Lorbek]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-najprej-po-izpit-za-avto-nato-pa-po-lovorike/412549|title= Dončić najprej po izpit za avto, nato pa po lovorike|accessdate= 19. januar 2017|date= 16. januar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
Sredi februarja je tik pred polnoletnostjo prišel na seznam petnajstih najbolj izstopajočih igralcev Evrolige, ki kandidirajo za naslov najkoristnejšega košarkarja v tem tekmovanju. Med vsemi temi je bil prav Dončić najmlajši. Poleg tega je bil v ozkem krogu za izbor tako imenovane vzhajajoče zvezde Evrolige, ki se podeljuje najobetavnejšim mladim igralcem starosti do 22 let.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-ne-le-vzhajajoca-zvezda-ampak-celo-kandidat-za-mvp-ja/415257|title= Dončić ne le vzhajajoča zvezda, ampak celo kandidat za MVP-ja|accessdate= 11. april 2017|date= 17. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
Februarja je uspešno nastopil v španskem kraljevem pokalnem tekmovanju imenovanem ''Copa del Rey'' in se veselil osvojitve dragocene pokalne lovorike. Igral je na treh tekmah, najučinkovitejši je bil 18. februarja na polfinalnem srečanju proti Baskoniji, kjer je za zmago s 103-99 in uvrstitev v finale zbral 23 točk, 6 skokov in tri podaje ter bil skupaj s [[Sergio Llull|Sergiom Llullom]] najboljši strelec Madridčanov.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-in-llull-popeljala-real-v-finale-spanskega-pokala/415395|title= Dončić in Llull popeljala Real v finale španskega pokala|accessdate= 21. februar 2017|date= 18. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Zatem je 20. februarja v finalu prispeval 9 točk in skupaj s soigralci slavil četrti zaporedni tovrstni naslov za Real in drugi zanj osebno.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/spanski-turski-in-italijanski-pokali-tudi-v-slovenskih-rokah/415412|title= Španski, turški in italijanski pokali tudi v slovenskih rokah|accessdate= 21. februar 2017|date= 20. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
Izkazal se je tudi v španskem prvenstvu. Tako je bil igralec tekme 9. aprila na derbiju 28. kroga proti Baskoniji, ki so jo dobili s 86 proti 82. Dončić je igral 30 minut in pri tem bil s 15 točkami prvi strelec Reala, zbral pa je še rekordnih 13 skokov, 4 asistence in še kar štiri ukradene žoge, vse to ob zelo visokem statističnem indeksu 32. Poleg same statistike je navdušil tudi z nekaj atraktivnimi vložki, ki ga krasijo ob odličnih predstavah.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/video-doncic-znova-osupnil-kosarkarsko-evropo/419419|title= Dončić znova osupnil košarkarsko Evropo|accessdate= 11. april 2017|date= 9. april 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
Aprila je v evroligaških četrtfinalnih srečanjih proti Darüšafaki bil dvakrat zaporedoma izbran za najboljšega igralca kroga. Najprej je to bilo 27. aprila na tretji tekmi, ki jo je zaključil s 13 točkami, 8 skoki in dvema asistencama ter si naziv najboljšega razdelil s soigralcem Gustavom Ayonom in Bryantom Dunstonom iz Anadolu Efesa, ki sta prav tako imela indeks 23.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-ze-tretjic-letos-najkoristnejsi-igralec-kroga-v-evroligi/420895|title= Dončić že tretjič letos najkoristnejši igralec kroga v Evroligi|accessdate= 30. april 2017|date= 27. april 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Drugič si je ta naziv priboril na naslednji tekmi, na kateri je zbral 11 točk in dodal še pet skokov ter sedem asistenc za statistični indeks 21. To sta bili zadnji, odločilni tekmi proti Darüšafaki in zmagi sta prinesli uvrstitev na zaključni turnir četverice najboljših.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/real-z-doncicem-na-celu-prek-carigrada-v-carigrad/420993|title= Real z Dončićem na čelu prek Carigrada v Carigrad|accessdate= 30. april 2017|date= 28. april 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Za Dončića sta to bila tretji in četrti tovrstni naziv in z njima je postal najuspešnejši Slovenec v tem segmentu.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-s-stirimi-nazivi-mvp-ja-kroga-ze-najuspesnejsi-slovenec/421035|title= Dončić s štirimi nazivi MVP-ja kroga že najuspešnejši Slovenec|accessdate= 30. april 2017|date= 29. april 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
10. maja je bil tudi individualno nagrajen. Takrat si je prislužil prestižni naziv '''vzhajajoča zvezda Evrolige''' (angleško: ''Rising star trophy''). Nagrado so mu priskrbeli soglasno z glasovanjem trenerji ekip, ki vodijo moštva v tem tekmovanju in jo enkrat letno podeljujejo igralcem v starostni kategoriji do 22 let. Dončić je bil pri svojih osemnajstih letih najmlajši igralec do tedaj, ki je prejel omenjeno nagrado. S tem je postal drugi slovenski košarkar, ki mu je to uspelo, pred njim je v sezoni 2004-05 to dosegel Erazem Lorbek, ki je bil takrat sploh prvi, ki mu je bila nagrada podeljena.<ref>{{navedi splet |url= http://www.euroleague.net/news/i/7ssonijxmjl9vexx|title= Rising Star Trophy: Madrid's Doncic is unanimous winner|accessdate= 12. maj 2017|date= 10. maj 2017|format= |work= euroleague.net|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/trenerji-v-en-glas-luka-doncic-je-vzhajajoca-zvezda-evrolige/421905|title= Trenerji v en glas: Luka Dončić je vzhajajoča zvezda Evrolige|accessdate= 12. maj 2017|date= 10. maj 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
==== 2017–18: na vrhu Evrope ====
Evroligaško sezono 2017-18 je začel odlično. 12. oktobra, manj kot mesec dni po reprezentančnem zlatu, se je v prvem krogu nove sezone vrnil v istanbulsko areno Sinana Erdema in tam v tekmi proti domačemu Anadolu Efesu za Realovo zmago prispeval 27 točk in s tem vknjižil svoj dotedanji strelski rekord. Ob tem je izenačil svoj najvišji statistični indeks učinkovitosti, ta znaša 32, njegov prejšnji najvišji evroligaški točkovni dosežek pa je bil 17 točk.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/donciceva-carigrajska-zlata-mrzlica-ne-pojenja/435025|title= Dončićeva carigrajska (zlata) mrzlica ne pojenja|accessdate= 14. oktober 2017|date= 12. oktober 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Zgolj dva tedna kasneje, 24. oktobra proti Olimpiji Milano, je ponovil strelski dosežek in ob tem še dodal 8 skokov, pet asistenc in tri ukradene žoge, kar mu je prineslo nov rekordno visok statistični indeks, ki je znašal kar 41 in že peti naziv najkoristnejšega igralca kroga, prvega v novi sezoni.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/znova-odlicni-doncic-real-popeljal-do-tretje-zmage/436081|title= Znova odlični Dončić Real popeljal do tretje zmage|accessdate= 1. november 2017|date= 24. oktober 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Le dva dni kasneje je za zmago v gosteh proti litovskemu Žalgirisu točkovni dosežek še izboljšal, zbral 28 točk, od tega 24 v odločilnem drugem polčasu, in še 9 skokov in štiri podaje. Vse to za statistični indeks 35.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/nov-strelski-rekord-doncica-v-evroligi-zalgirisu-nasul-28-tock/436240|title= Nov strelski rekord Dončića v Evroligi - Žalgirisu nasul 28 točk|accessdate= 1. november 2017|date= 26. oktober 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Z zadnjima dvema dosežkoma je postal prvi košarkar, ki je bil v enem evroligaškem tednu dvakrat najkoristnejši igralec kroga. Poleg tega pa si je prislužil še naslov najboljšega posameznika meseca oktobra, njegov prvi v karieri in s tem postal najmlajši, ki mu je to uspelo v dotedanji zgodovini evroligaških tekmovanj. Tako je v mesecu oktobru v štirih tekmah madridski Real popeljal do štirih zmag in pri tem dosegal povprečno 24 točk, 6,8 skoka in 3,8 podaje na tekmo ter izjemno visok povprečni statistični indeks 32,2.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/video-luka-doncic-zbiralec-nazivov-mvp/436435|title= Luka Dončić, zbiralec nazivov MVP|accessdate= 1. november 2017|date= 30. oktober 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Njegove izjemne predstave so tudi razlog, da ga pogosto obravnavajo v medijskih zapisih.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/hokej/luka-doncic-obozuje-vse-kar-je-povezano-s-kosarko.html|title= Luka Dončić obožuje vse, kar je povezano s košarko|accessdate= 1. november 2017|date= 29. oktober 2017|format= |work= delo.si|archive-date= 2017-10-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20171031171924/http://www.delo.si/sport/hokej/luka-doncic-obozuje-vse-kar-je-povezano-s-kosarko.html|url-status= dead}}</ref>
Nadaljeval je podobno uspešno, pa če je pri tem njegov klub zmagal ali ne. Tako je 8. decembra prišel nov strelski rekord. Ob porazu po podaljšku v 11. evroligaškem krogu na gostovanju pri grškem Olympiacosu je dosegel 33 točk in dodal še 6 skokov in 4 podaje. Ponovno je bil košarkar z najvišjim statističnim indeksom, znašal je kar 36, toda ker se naslov najboljšega podeljuje le tistim iz zmagovalnih moštev, mu je naziv MVP kroga ušel.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/33-tock-izjemnega-doncica-premalo-printezis-odlocil-v-podaljsku/440053|title= 33 točk izjemnega Dončića premalo, Printezis odločil v podaljšku|accessdate= 9. december 2017|date= 8. december 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
Posebej je navdušil 14. decembra v 12. krogu Evrolige, ko se je njegov klub pomeril z večnim tekmecem Barcelono. Na tej tekmi je bil ponovno najboljši posameznik, dosegel je 16 točk in še 6 skokov ter 7 podaj za indeks 26 in tako veliko prispeval k prepričljivi Realovi zmagi s 87-75. Toda poleg zelo dobre statistike sta posebne omembe vredni akciji v drugem polčasu, ki sta obe takoj obšle svet preko posnetkov v medijih. Najprej je ob izteku tretje četrtine zadel neverjetni met preko celega igrišča.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/videodneva/luka-doncic-s-kosa-na-kos/23256|title= Video dneva: Luka Dončić "s koša na koš"|accessdate= 16. december 2017|date= 16. december 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=TAGcE4fdpwI|title= Real Madrid-Barcelona : Doncic amazing full court shot|accessdate= 16. december 2017|date= 14. december 2017|format= |work= youtube.com}}</ref> Potem pa je še v napadalni akciji s preigravanjem vrgel iz ravnotežja obrambnega igralca in asistiral soigralcu za lahek koš. To potezo so poimenovali »Double ankle breaker crossover« (dvakratni lomilec gležnja v vrtiljaku)!<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=06j-Mv4q1y0|title= Luka Doncic DOUBLE Ankle Breaker CROSSOVER|accessdate= 16. december 2017|date= 14. december 2017|format= |work= youtube.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/poigravanje-doncica-trojka-cez-celo-igrisce-in-vrtiljak-za-claverja/440554|title= Poigravanje Dončića – trojka čez celo igrišče in vrtiljak za Claverja|accessdate= 16. december 2017|date= 14. december 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/kosarka/evroliga-doncic-s-cudeznim-metom-pokopal-barcelono-video.html|title= Evroliga: Dončić s čudežnim metom pokopal Barcelono|accessdate= 16. december 2017|date= 14. december 2017|format= |work= delo.si|archive-date= 2017-12-16|archive-url= https://web.archive.org/web/20171216201514/http://www.delo.si/sport/kosarka/evroliga-doncic-s-cudeznim-metom-pokopal-barcelono-video.html|url-status= dead}}</ref>
Leto 2017 je zaključil z novim rekordom. V španskem državnem prvenstvu je bil imenovan za najboljšega igralca meseca decembra, kar mu je pri 18 letih in desetih mesecih uspelo kot najmlajšemu do tedaj. V tem mesecu je dosegel povprečje 16,7 točke, šest skokov, 4,7 podaje, 1,2 ukradeni žogi in imel povprečni indeks 24 v prav toliko igralnih minutah. Prejšnji rekord Rudyja Fernandeza je le ta dosegel pri 22 letih, tako da je mejo Dončić postavil močno navzdol.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-v-novo-leto-z-novo-nagrado-in-novim-rekordom/441935|title= Dončić v novo leto z novo nagrado in novim rekordom|accessdate= 27. januar 2018|date= 2. januar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
Februarja 2018 se je skupaj z [[Goran Dragić|Goranom Dragićem]] znašel med prestižnimi nagrajenci za tri najboljše evropske košarkarje leta 2017. Nagrado na podlagi glasovanja podeljuje sloviti italijanski športni časopis ''La Gazzetta dello Sport''. Dragić je bil izbran za najboljšega, Dončić pa kot drugi za njim. Skupaj sta postala sploh prva Slovenca, ki jima je bila podarjena omenjena nagrada.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/goran-dragic-najboljsi-evropski-igralec-drugi-luka-doncic/445603|title= Goran Dragić najboljši evropski igralec, drugi Luka Dončić|accessdate= 13. februar 2018|date= 10. februar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
30. marca je v 29. evroligaškem krogu na gostovanju v Beogradu proti Crveni zvezdi ponovno blestel. V izenačeni končnici tekme je z metom v zadnji sekundi dosegel zmagoviti koš in odločil tekmo v Realovo korist. Vsega skupaj je dosegel 24 točk, devet skokov, štiri podaje in imel štiri ukradene ter sedem izgubljenih žog. Vse to za statistični indeks 35, kar je bilo dovolj za nov naziv MVP kroga. To je bil že njegov šesti v karieri in četrti v zadnji sezoni.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-s-trojko-ob-izteku-tekme-iznicil-izjemen-prispevek-omica/450515|title= Dončić s trojko ob izteku tekme izničil izjemen prispevek Omića|accessdate= 1. april 2018|date= 30. marec 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
V začetku aprila se je končal redni del Evrolige, ki ga je Dončič končal kot najvišje ocenjeni košarkar. Najboljši po rednem delu je postal z indeksom 22,7, potem ko je v 30 krogih predtekmovanja in 27 nastopih, imel povprečje 16,9 točke, 4,8 skoka, 4,6 podaje in 1,2 pridobljene žoge na tekmo. Obenem je bil pri komaj 19 letih najmlajši, ki mu je to uspelo ter sploh prvi Slovenec. Za to pa ni prejel nobenega priznanja saj Evroliga le tega ne podeljuje, obstaja le priznanje za najboljšega v celi sezoni. Poleg tega je redni del končal kot tretji strelec po številu doseženih točk.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/evroliga/doncic-najboljsi-igralec-rednega-dela-evrolige/451214|title= Dončić najboljši igralec rednega dela Evrolige|accessdate= 15. april 2018|date= 7. april 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
Aprila je odigral štiri četrtfinalne tekme proti grškemu Panathinaikosu na katerih je njegov klub slavil s 3 proti 1 v zmagah. Na prvih treh tekmah ni blestel, je pa na zadnji kot najboljši v moštvu Reala dosegel 17 točk, dodal še štiri skoke in pet podaj ter bil z indeksom 24 najkoristnejši posameznik tekme. S tem se je uspel drugič zapored uvrstiti na zaključni turnir Evrolige.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-pred-naborom-lige-nba-se-po-naslov-v-evroligi/453367|title= Dončić pred naborom Lige NBA še po naslov v Evroligi|accessdate= 28. april 2018|date= 27. april 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
V začetku maja je bil soglasno izglasovan za vzhajajočo zvezdo Evrolige in s tem je drugič zapored dobil tovrstno nagrado imenovano ''Rising star Trophy''. Te je bil deležen po prikazanem v rednem delu Evrolige, ki ga je končal kot najvišje ocenjeni košarkar med vsemi in kot četrti strelec s povprečjem 16,1 točke na tekmo.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncicu-pricakovano-se-eno-laskavo-priznanje/454279|title= Dončiću pričakovano še eno laskavo priznanje|accessdate= 8. maj 2018|date= 8. maj 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
Devetega maja je v 33. kolu španskega prvenstva prvič v karieri dosegel trojni dvojček. Njegov Real je doma gostil Real Betis in slavil s 104 proti 89. Dončič je pri tem igral 22 minut in 33 sekund ter dosegel 17 točk in dodal še po deset skokov in podaj. Dosežek je posebej omembe vreden saj je to šele sedmi trojni dvojček v zgodovini španskega prvenstva in prvi dosežen po dolgih enajstih letih. Poleg tega je to bilo sploh prvič, da ga je dosegel najstnik in Dončić je s tem najmlajši, ki ga je uspel doseči in med vsemi je za to potreboval najmanj časa. Ob vsem tem pa je to celo dosegel ob nezgrešljivem metu, enkrat je bil natančen za dve točki, trikrat za tri in šestkrat iz prostih metov.<ref>{{navedi splet|url= https://www.dnevnik.si/1042821414/sport/kosarka/video-doncic-s-trojnim-dvojckom-v-22-minutah-za-zgodovino|title= Dončić s trojnim dvojčkom v 22 minutah za zgodovino|accessdate= 10. maj 2018|date= 10. maj 2018|format= |work= dnevnik.si|archive-date= 2018-05-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20180511012831/https://www.dnevnik.si/1042821414/sport/kosarka/video-doncic-s-trojnim-dvojckom-v-22-minutah-za-zgodovino|url-status= dead}}</ref>
Pred zaključnim turnirjem Evrolige je sledil še izbor v idealno peterko tega tekmovanja, ki je bilo izvedeno na podlagi glasovanja, in sicer se je upoštevalo 75 odstotkov glasov novinarjev in 25 odstotkov glasov navijačev. Ob Dončiću so bili izbrani člani idealne peterke še Nick Calathes (Panathinaikos Atene), Nando De Colo (CSKA Moskva), Tornike Šengelia (Baskonia Vitoria Gasteiz) in Jan Vesely (Fenerbahče Istanbul).<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/kosarka/novo-veliko-priznanje-za-luko-doncica-video-49508.html|title= Novo veliko priznanje za Luko Dončića |accessdate= 11. maj 2018|date= 10. maj 2018|format= |work= delo.si}}</ref>
=== 2018–2025: Dallas Mavericks ===
21. junija 2018 je Dončića kot 3. na naboru NBA 2018 izbral klub [[Atlanta Hawks]] in ga zatem poslal v [[Dallas Mavericks|Dallas]] v zameno za njihov 5. izbor, s katerim je bil izbran [[Trae Young]], in zaščiteni izbor v prvem krogu nabora 2019.<ref>{{navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/story/_/id/23867178/2018-nba-draft-dallas-mavericks-acquire-luke-doncic-send-draft-rights-trae-young-atlanta-hawks|title=Luka Doncic headed to Mavs, Trae Young to Hawks after teams swap picks|date=21. junij 2018|accessdate=22. junij 2018|publisher=ESPN.com|language=en}}</ref> S tem je postal dvanajsti Slovenec izbran v ligo NBA in do sedaj najvišje rangirani v naboru. Pred njim je bil najvišje izbrani [[Boštjan Nachbar]], ki ga je leta 2002 kot petnajstega vzelo moštvo Houston Rockets. V Dallasu se je med drugimi pridružil evropski in NBA legendi, [[Dirk Nowitzki|Dirku Nowitzkemu]], ki je tam pustil največji pečat med vsemi Evropejci do sedaj.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/nowitzki-z-doncicem-dobil-pravega-naslednika-v-dallasu/458731|title= Nowitzki z Dončićem dobil pravega naslednika v Dallasu|accessdate= 22. junij 2018|date= 22. junij 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
9. julija 2018 je z novim klubom podpisal pogodbo za novince (''rookie contract''), ki mu je v prvi sezoni prinesla 5.5 milijona [[Ameriški dolar|dolarjev]], v drugi pa 6.4 milijona.<ref>{{navedi splet |url= http://www.nba.com/article/2018/07/10/dallas-mavericks-luka-doncic-signs-rookie-contract|title= Luka Doncic officially signs rookie contract with Dallas Mavericks|accessdate= 11. november 2018|date= 10. julij 2018|format= |work= nba.com| language=en }}</ref> V celoti je pogodba veljala za tri leta in po njej je v tem času prejel skupno 18,5 milijona.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/news-in-english/luka-doncic-signs-an-18-5-million-contract-with-dallas/460332|title= Luka Dončić signs an 18,5 million contract with Dallas|accessdate= 11. november 2018|date= 10. julij 2018|format= |work= rtvslo.si/news-in-english| language=en }}</ref>
==== 2018-19: ====
[[Slika:LukaDoncicVsTrailBlazers2018.jpg|thumb|Pred tekmo Dallas Mavericks s Portland Trail Blazers, decembra 2018]]
V novem dresu je prvič zaigral 29. septembra na prvi tekmi predsezone proti kitajskemu moštvu Beijing Ducks in za zmago 116-63 prispeval 16 točk ter bil s tem najboljši strelec moštva. Dodal je še 6 skokov, dve podaji in tri blokade ob štirih izgubljenih žogah.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/liga-nba/video-doncic-navdusil-ob-debiju-in-bil-ze-prvi-strelec-dallasa/467412|title= Dončić navdušil ob debiju in bil že prvi strelec Dallasa|accessdate= 21. oktober 2018|date= 30. september 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Potem je 5. oktobra prvič nastopil proti moštvu iz lige NBA. Na prijateljski tekmi z Philadelphia 76ers je ob porazu s 114-120 igral 30 minut in zbral 11 točk, 6 skokov, 3 podaje, 3 blokade in dve ukradeni žogi.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-dvomesten-tudi-na-drugi-tekmi-predsezone/467936|title= Dončić dvomesten tudi na drugi tekmi predsezone|accessdate= 21. oktober 2018|date= 5. oktober 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
17. oktobra je prvič zaigral na uradni NBA tekmi. To je bilo na gostovanju proti moštvu Phoenix Suns, kljub porazu s kar 121-100 je Dončić pri tem v statistiko vpisal 10 točk, 8 skokov in 4 podaje.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/odlicni-dragic-solidni-doncic-a-oba-s-parketa-sklonjenih-glav/469183|title= Odlični Dragić, solidni Dončić, a oba s parketa sklonjenih glav|accessdate= 21. oktober 2018|date= 18. oktober 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Kljub solidni predstavi je izjavil, da je igral slabo in da si želi zmagovati.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-igral-sem-slabo-res-slabo/469207|title= Dončić: Igral sem slabo, res slabo|accessdate= 21. oktober 2018|date= 18. oktober 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Zatem je na svoji drugi tekmi zaigral veliko bolje in na svoji prvi domači tekmi v Dallasu proti ekipi Minnesota Timberwolves za zmago s 140-136 dosegel 26 točk in bil najboljši strelec svojega moštva. K temu je dodal še 6 skokov, 3 podaje in 2 ukradeni žogi v 36 minutah na parketu. S tem je postal drugi najmlajši košarkar v zgodovini Lige NBA, ki je na eni izmed svojih prvih dveh tekem v ligi dosegel vsaj 25 točk, 5 skokov in 3 podaje. Boljši in mlajši od njega je bil le [[LeBron James]], ki je leta 2003 že na svoji prvi tekmi dosegel 25 točk v starosti 18 let in 303 dni. Obenem je postal najmlajši igralec v zgodovini Dallasa, ki je na eni tekmi dosegel vsaj 20 točk.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-po-odlicni-predstavi-pritiska-sem-se-znebil-ze-dolgo-nazaj/469494|title= Dončić po odlični predstavi: Pritiska sem se znebil že dolgo nazaj|accessdate= 21. oktober 2018|date= 21. oktober 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
29. oktobra je na sedmi tekmi sezone prvič presegel mejo 30 doseženih točk na tekmo. Na gostovanju pri San Antonio Spursih je zabeležil 31 točk, k temu dodal še 8 skokov ter 4 asistence, sicer tekmo izgubil s 108-113 po podaljšku, toda pri tem že tretjič končal kot najboljši strelec svojega moštva.<ref>{{navedi splet|url= https://watch.nba.com/game/20181029/DALSAS|title= NBA Games: Maverics at Spurs, Oct 29|accessdate= 11. november 2018|date= 29. oktober 2018|format= |work= nba.com|language= en|archive-date= 2019-10-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20191009182309/https://watch.nba.com/game/20181029/DALSAS|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=xr5fyUIO0so|title= Luka Doncic Full Highlights 2018.10.29 Mavs vs Spurs - 31 Pts, 8 Rebs, 4 Asts! |accessdate= 11. november 2018|date= 29. oktober 2018|format= |work= youtube.com - FreeDawkins}}</ref>
17. novembra je bil glavni igralec za zmago Dallas Mavericks' nad aktualnimi prvaki Golden State Warriors, ki so jih premagali s 112-109. Pri tem je Dončić dosegel 24 točk, 9 skokov in 4 podaje, ter predvsem blestel v zaključku tekme, ko je bil najbolj zbran in odločilen za dosego zmage, ki je ob tem že četrta zaporedna za njegovo moštvo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kosarka/izjemni-doncic-dallas-vodil-do-zmage-nad-prvaki-nba-114514.html|title= Izjemni Dončić Dallas vodil do zmage nad prvaki NBA |accessdate= 19. november 2018|date= 18. november 2018|format= |work= delo.si}}</ref> Za Dallas je bila s tem prekinjena serija desetih zaporednih porazov v obračunih proti Golden State-u; najboljšemu NBA moštvu zadnjih let. Še posebej je omembe vreden podatek, da je Dončić s tem odigral prvih petnajst tekem v najmočnejši ligi, bil sedemkrat najboljši strelec svoje ekipe in pri tem dosegel skupno 292 točk s povprečjem 19,5 točke na tekmo; dosežek, ki ga ni dosegel še noben najstnik pred njim.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/video-padli-prvaki-durantu-se-je-zatresla-roka-doncicu-ne/472161|title= Padli prvaki - Durantu se je zatresla roka, Dončiću ne|accessdate= 19. november 2018|date= 18. november 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
19. novembra je na gostovanju v [[Memphis]]u ob porazu z 88-98 dosegel svoj prvi [[dvojni dvojček]] v ligi NBA. Zabeležil je 15 točk, 10 skokov in dodal še tri asistence toda vse to ob slabem izkoristku meta iz igre, ko je metal zgolj 6 od 20. Tako je na svoji šestnajsti tekmi prvič uspel doseči dve dvojni statistiki, potem ko je na prejšnjih tekmah vedno bil dvojni v točkah toda v skoku mu je že trikrat manjkal le eden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kosarka/dvojni-dvojcek-doncica-premalo-za-izvrstne-grizlije-video-115111.html|title= Dvojni dvojček Dončića premalo za izvrstne Grizlije|accessdate= 24. november 2018|date= 20. november 2018|format= |work= delo.si}}</ref>
Zaradi izjemnih predstav že na začetku sezone je bil 3. decembra izbran za najboljšega novinca prvega meseca (oktober/november veljata za prvi mesec), zahodne konference lige NBA. To si je prislužil z igrami na prvih dvajset tekmah v katerih je zabeležil povprečje 18.5 točke, 6.5 skoka, 4.3 podaje in 1.1 ukradene žoge na tekmo. Predvsem pa je bila pomembna njegova strelska učinkovitost, metal je 44.3 odstotno iz igre in 38.2 odstotno za tri točke.<ref>{{navedi splet|url= https://www.mavs.com/luka-doncic-named-western-conference-rookie-of-the-month-for-november/|title= Luka Doncic named Western Conference Rookie of the Month for October/November|accessdate= 4. december 2018|date= 3. december 2018|format= |work= mavs.com|language= en|archive-date= 2018-12-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20181204101912/https://www.mavs.com/luka-doncic-named-western-conference-rookie-of-the-month-for-november/|url-status= dead}}</ref>
8. decembra je bil mož odločitve na domači tekmi proti ekipi Houston Rockets, ki so jo premagali s 107 proti 104. Predvsem je bil ponovno zbran v odločilnih trenutkih tekme, ki je bila pred tem zelo izenačena saj sta se moštvi dvajsetkrat zamenjali v vodstvu. V zadnji četrtini, potem ko je Dallas zaostal za osem točk, je Dončić prevzel odgovornost v svoje roke in v manj kot dveh minutah dosegel enajst zaporednih točk in s tem zagotovil zmago za svoje moštvo. Vsega skupaj je dosegel 21 točk in k njim dodal še 7 skokov, eno podajo ter še ukradel tri žoge.<ref>{{navedi splet|url= https://www.dnevnik.si/1042849584/sport/kosarka/foto-video-doncic-v-zadnjih-dveh-minutah-tekme-z-enajstimi-tockami-do-zmage|title= Dončić v zadnjih dveh minutah tekme z enajstimi točkami do zmage|accessdate= 9. december 2018|date= 9. december 2018|format= |work= dnevnik.si|archive-date= 2018-12-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20181209165504/https://www.dnevnik.si/1042849584/sport/kosarka/foto-video-doncic-v-zadnjih-dveh-minutah-tekme-z-enajstimi-tockami-do-zmage|url-status= dead}}</ref> Pred tem dosežkom je bila že večkrat kakšna od njegovih izrednih akcij uvrščena med deset najlepših večera, ponavadi v drugi polovici uvrščenih. Tokrat pa je bilo prvič, da se je znašel med najboljšimi tremi. Šlo je za zadeto trojko, ki jo je Dončić dosegel proti koncu tekme, potem ko se je lepo izognil branilcu in vrgel na koš. Ta akcija je bila izbrana za tretjo najlepšo večera.<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=m4-EoZgpAnU|title= NBA Top 10 Plays of the Night - December 8, 2018|accessdate= 9. december 2018|date= 9. december 2018|format= |work= youtube.com - NBA|language=en}}</ref> Nov osebni strelski rekord je postavil 20. decembra na gostovanju proti ekipi Los Angeles Clippers, ko je ob porazu s 121-125 dosegel 32 točk. Poleg tega je zbral še 4 skoke, pet podaj in tudi za nov osebni rekord ukradel štiri žoge. Vse to ob 50 odstotnem metu iz igre in ob dejstvu, da sta ga pokrivala dva od najboljših branilcev lige Patrick Beverley in Avery Bradley.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kosarka/tudi-32-tock-izvrstnega-doncica-premalo-za-zmago-v-los-angelesu-video-132673.html|title= Tudi 32 točk razigranega Dončića premalo za zmago v Los Angelesu|accessdate= 21. december 2018|date= 21. december 2018|format= |work= delo.si}}</ref> Naslednji mejnik je postavil 28. decembra ob porazu s 112-114 proti New Orleans Pelicans, ko je popravil osebni strelski izkupiček na 34 točk. Poleg tega pa je postal najmlajši igralec v zgodovini lige NBA z doseženimi sedmimi trojkami na enem srečanju.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kosarka/dvakrat-rekordno-sedem-trojk-in-34-tock-neustavljivega-luke-doncica-video-134156.html|title= Dvakrat rekordno: sedem trojk in 34 točk neustavljivega Luke Dončića|accessdate= 29. december 2018|date= 29. december 2018|format= |work= delo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=YgK8oPzATKk|title= Luka Dončić 7 THREE Pointers vs Pelicans; NBA YOUNGEST TO ACHIVE THAT RECORD!|accessdate= 29. december 2018|date= 29. december 2018|format= |work= youtube.com - G Sevsek |language=en }}</ref>
V januarju je nadaljeval z uspešnimi predstavami. Tako je najprej izenačil strelski dosežek, ko je zabeležil najmanj 25 točk na petih zaporednih srečanjih. S tem je postal prvi novinec po letu 2010, ki mu je uspelo napraviti kaj takega (nazadnje je to uspelo Stephenu Curryju).<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/dallas-po-sanjskem-zacetku-popolnoma-popustil-doncic-ponovil-dosezek-curryja/477549|title= Dallas po sanjskem začetku popolnoma popustil, Dončić ponovil dosežek Curryja|accessdate= 28. januar 2018|date= 17. januar 2019|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Sledil je prvi [[trojni dvojček]], ki ga je dosegel 21. januarja na gostovanju proti ekipi Milwaukeeja. Tam je vpisal v svojo statistiko 18 točk, 11 skokov in 10 podaj, kar pa ni bilo dovolj za zmago proti eni od najmočnejših ekip lige, ki jih je premagala s 116-106.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/prvi-trojni-dvojcek-doncica-v-ligi-nba-dallas-porazen-cetrtic-zapored/477962|title= Prvi trojni dvojček Dončića v Ligi NBA, Dallas poražen četrtič zapored|accessdate= 28. januar 2018|date= 21. januar 2019|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Že slab teden dni kasneje, 27. januarja, je sledil nov trojni dvojček, ki ga je dosegel istočasno ob svojem novem strelskem rekordu. Ob porazu proti Torontu s 120-123 je zabeležil 35 točk, 12 skokov in 10 asistenc. S tem je pri še vedno 19 letih postal prvi najstnik v zgodovini Lige NBA z dvema trojnima dvojčkoma in istočasno najmlajši, ki ga je dosegel z več kot tridesetimi točkami.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/strelski-rekord-in-drugi-trojni-dvojcek-doncica-s-katerim-je-izbrisal-lebrona/478494|title= Strelski rekord in drugi trojni dvojček Dončića, s katerim je izbrisal LeBrona|accessdate= 28. januar 2018|date= 28. januar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=7NO1mlbavAk|title= Luka Doncic Triple-Double 2019.01.27 Mavs vs Raptors - 35-12-10! - FreeDawkins|accessdate= 28. januar 2018|date= 28. januar 2018|format= |work= youtube.com - FreeDawkins |language=en }}</ref> Po krajši odsotnosti zaradi poškodbe je znova zablestel s trojnim dvojčkom ob koncu februarja, nekaj dni pred svojim dvajsetim rojstnim dnevom. Skupaj je pred svojim dvajsetim rojstnim dnem dosegel 4 trojne dvojčke in postal edini najstnik v zgodovini lige, ki je dosegel več kot enega.
Do konca svoje krstne sezone je dosegel 8 trojnih dvojčkov in s tem prehitel Magica Johnsona na tretjem mestu liste novincev. Pred njim sta ostala samo Oscar Robertson in Ben Simmons. V svoji prvi sezoni v ligi NBA je Dončić dosegel povprečje 21,2 točk, 7,8 skokov, 6,0 podaj in 1,1 ukradene žoge na tekmo. Boljše številke v vseh navedenih statističnih kategorijah sta dosegla zgolj dva igralca v ligi, LeBron James in Russell Westbrook. Kljub temu je njegov klub ob številnih menjavah igralcev, ko so zamenjali vse ostale igralce prve peterke z izjemo Dončića, zaostal in zamudil možnost za uvrstitev v končnico.
=== Reprezentanca ===
=== Kadeti ===
Decembra 2014 je nastopil na prijateljskem turnirju v Szekesfehervarju na Madžarskem za selekcijo Slovenije v starostni kategoriji do 16 let. Tam je v treh srečanjih, igrali so proti Romuniji, Češki in Poljski, dosegal povprečno 35,3 točke in 7,6 skoka ter imel 81 odstoten met za dve in 57 odstoten met za tri točke. Največ točk, 45, je dosegel proti Poljakom.<ref>{{navedi splet|url= http://www.fiba.com/news/slovenian-luka-doncic-already-a-big-name-at-just-16|title= Slovenian Luka Doncic already a big name at just 16|accessdate= 9. januar 2017|date= 23. april 2015|format= |work= fiba.com|language= en|archive-date= 2016-05-18|archive-url= https://web.archive.org/web/20160518091325/http://www.fiba.com/news/slovenian-luka-doncic-already-a-big-name-at-just-16|url-status= dead}}</ref>
==== Člani ====
Zaradi njegovega velikega talenta ga je poskušala pridobiti v svoje vrste [[Španska košarkarska reprezentanca|španska reprezentanca]].<ref>{{navedi splet |url= http://ekipa24.si/clanek/kosarka/reprezentancna-kosarka/567d5e0813259/spanski-potni-list|title= Španski potni list?|accessdate= 9. januar 2017|date= 25. december 2015|format= |work= ekipa24.si}}</ref> Tako nekaj časa ni bilo jasno, za koga bo nastopil, dokler se septembra 2016 ni dokončno izjasnil, da bo vendarle igral za [[Slovenska košarkarska reprezentanca|Slovenijo.]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.kosarka.si/luka-doncic-hvala-spaniji-slovenija-je-moja-izbira/|title= LUKA DONČIĆ: “Hvala Španiji, Slovenija je moja izbira!”|accessdate= 9. januar 2017|date= 22. september 2016|format= |work= kosarka.si}}</ref> Januarja 2017 je ob svojem prvem intervjuju za slovenske medije, v tem primeru za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]], ponovno zagotovil svoj namen igrati za izbrano vrsto Slovenije, češ da je bil res vabljen v špansko in tudi [[Srbska košarkarska reprezentanca|srbsko]] selekcijo, a da si je želel igrati za Slovenijo.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/glede-doncicevega-igranja-za-slovenijo-nikoli-ni-bilo-dvomov/413807|title= Glede Dončićevega igranja za Slovenijo nikoli ni bilo dvomov|accessdate= 1. februar 2017|date= 31. januar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Ob tem je izpostavil, da ima namen boriti se za medaljo že na svojem prvem tekmovanju, to je na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|EP 2017]], ko naj bi bil ob bratoma Dragić glavni adut.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-na-evropskem-prvenstvu-gremo-po-medaljo/413818|title= Dončić: Na evropskem prvenstvu gremo po medaljo|accessdate= 1. februar 2017|date= 30. januar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Povedal je tudi, da je njegova največja želja postati svetovni ali evropski prvak s Slovenijo.
[[Slika:EuroBasket 2017 Finland vs Slovenia 66.jpg|sličica|436x436_pik|Dončić na Evropskem prvenstvu v košarki, 2017.]]
===== EP 2017: naslov prvakov in izbor v prvo peterko =====
V četrtek 31. avgusta 2017 je odigral prvo uradno tekmo za slovensko člansko reprezentanco. To je bila prva tekma na EP 2017, ki jo je Slovenija proti poljski selekciji dobila z 90 proti 81. Dončić je bil pri tem od Slovencev največ časa na parketu, dobrih 30 minut igranja, in zabeležil 11 točk (drugi strelec), 8 skokov (prvi skakalec) in 6 podaj (prvi asistent), vse to ob le eni izgubljeni žogi in dveh ukradenih.<ref>{{navedi splet |url= http://www.fiba.basketball/eurobasket/2017/3108/Slovenia-Poland#tab=boxscore |title= EuroBasket 2017: Group phase: Slovenia vs Poland|accessdate= 23. september 2017|date= 31. avgust 2017|format= |work=fiba.basketball|language=en }}</ref> V nadaljevanju turnirja je nadaljeval z odličnimi predstavami in bil med najzaslužnejšimi za veliki končni uspeh, ko so uspeli se prebiti vse do finala, tudi tam slavili in se na koncu veselili naslova prvakov. Veličastna je bila njegova predstava, ko je bil s 27 točkami prvi strelec ekipe na četrtfinalni tekmi proti zelo dobri Latviji. Dve zaporedoma zadeti trojki v odločilnih trenutkih srečanja sta veliko prispevali k zmagi in s tem se je Slovenija drugič v zgodovini prebila v polfinale. Tam so se srečali s favorizirano Španijo, ki so jo odpravili s 92-72 in si prvič zagotovili nastop v finalu in medaljo. Na tej polfinalni tekmi, ki je bila odigrana 14. septembra, je bil Dončić ponovno odličen, povsem se je približal tako imenovanemu trojnemu dvojčku, ko je dosegel 11 točk, 12 skokov in 8 asistenc. In vse to brez ene same izgubljene žoge.<ref>{{navedi splet |url= http://www.fiba.basketball/eurobasket/2017/1409/Spain-Slovenia#tab=boxscore |title= EuroBasket 2017: Semi-finals: Slovenia vs Spain|accessdate= 23. september 2017|date= 14. september 2017|format= |work=fiba.basketball|language=en }}</ref> Tako je v nedeljo 17. septembra zaigral na svojem prvem finalu. Nasprotnik je bila [[Srbska košarkarska reprezentanca|Srbija]]. Tam se je poškodoval v tretji četrtini in ni mogel odigrati v končnih trenutkih tekme, ki pa so jo njegovi soigralci vseeno dobili in se skupaj veselili osvojene zlate medalje in naslova evropskih prvakov.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/ep-v-kosarki-2017/zlati-fantje-car-j-igrada-sampioni-sampioni/432777|title= ZLATI FANTJE CAR(J)IGRADA, ŠAMPIONI, ŠAMPIONI!|accessdate= 23. september 2017|date= 17. september 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/ep-v-kosarki-2017/mmc-na-prizoriscu/luka-doncic-zlato-medaljo-posveca-celi-sloveniji/432823|title= Luka Dončić zlato medaljo posveča celi Sloveniji|accessdate= 23. september 2017|date= 18. september 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Poleg tega je bil Dončić izbran v prvo peterko prvenstva kjer je mesto najboljšim igralcem in kjer je bil za najkoristnejšega imenovan njegov soigralec [[Goran Dragić]]. S tem izborom je postal drugi najmlajši košarkar, ki mu je to uspelo. Mlajši od njega je bil le znameniti litovski [[Center (košarka)|center]] [[Arvidas Sabonis]], ki je bil leta [[Evropsko prvenstvo v košarki 1983|1983]] ob svojem izboru mlajši za mesec dni.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/doncic-v-druzbi-sabonisa-petrovica-cosica/432809|title= Dončić v družbi Sabonisa, Petrovića, Ćosića ...|accessdate= 23. september 2017|date= 18. september 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
== Zasebno ==
Lukova starša sta [[Ločitev|ločena]]. Njegov oče je [[Saša Dončić]], slovenski košarkarski reprezentant srbskih korenin, ki je tekmoval od leta 1993 do 2010 in je trener.
Njegova mama je kozmetičarka [[Mirjam Poterbin]].<ref>{{Navedi splet|title=Mirjam Poterbin o Lukovi zgodbi: Ne vem, ali bi šla še enkrat čez to #intervju|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/mirjam-poterbin-o-lukovi-zgodbi-ne-vem-ce-bi-sla-se-enkrat-cez-to-intervju-496441|website=siol.net|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=2. maj 2019|publisher=|last=Doljak|first=Eva}}</ref> Poterbinova je bila najprej plesalka in model,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Onaplus - Mirjam Poterbin: Jaz kar naprej jočem|url=https://onaplus.delo.si/mirjam-poterbin-jaz-kar-naprej-jocem|website=onaplus.delo.si|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=16. oktober 2019|publisher=|last=Zuccato|first=Taja}}</ref> kasneje je imela svoj kozmetično-frizerski salon, ki je zdaj od njene mame Milene, ki ji je že prej vodila frizerski del posla.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Mirjam Poterbin, mama za milijon dolarjev|url=https://www.vecer.com/mirjam-poterbin-mama-za-milijon-dolarjev-6509746|website=www.vecer.com|date=2018-06-30|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|publisher=|last=Živčec|first=Denis}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.stop-neplacniki.si/salon-mirjam-mirjam-poterbin-sp/|website=www.stop-neplacniki.si|accessdate=2020-03-28|title=SALON MIRJAM, MIRJAM POTERBIN s.p., Topniška ulica 29A, 1000 Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SALON MIRJAM, Milena Poterbin s.p., Topniška ulica 29A, 1000 Ljubljana, Slovenija|url=http://www.companywall.si/podjetje/salon-mirjam-milena-poterbin-sp/MMA9qW3D/osnovno|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-28}}</ref> Tudi Mirjam je otrok ločenih staršev.<ref>''Za svojega sina bi naredila vse'', Cah, Katja (3. oktober 2017), ''OnaPlus'', letnik 7, št. 8</ref>
Lukovo selitev v [[Madrid]] sta podprla oba starša,<ref>{{Navedi splet|title=Na stari celini počasi zmanjkuje pokalov in kolajn za Dončića, nebo je zanj edina meja|url=https://www.delo.si/sport/kosarka/luka-bi-se-rad-samo-dobro-zabaval-52837.html|website=www.delo.si|date=2018-05-22|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Eduardo|last=Brozovič}}</ref> ki sta ga tudi izmenično obiskovala.<ref>{{Navedi splet|title=Tace stran od čudežnega dečka!|url=https://www.slovenskenovice.si/sport/drugi-sporti/tace-stran-od-cudeznega-decka|website=www.slovenskenovice.si|date=2014-11-30|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Drago|last=Perko}}</ref> Kasneje je Mirjam na ljubljanskem sodišču dobila skrbništvo nad njim in prevzela vajeti nad njegovo kariero, Saša pa je izgubil stike.<ref>{{Navedi splet|title=RAZKRIVAMO! Kako se je začela zgodba, ki je privedla do ponarejanja podpisov za zamenjavo agenta LUKE DONČIĆA|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/kosarka/slovenci-v-tujini/5b7eddd2072d6/razkrivamo-kako-se-je-zacela-zgodba-ki-je-privedla-do-ponarejanja-podpisov-za-zamenjavo-agenta-luke-doncica|website=Ekipa24.si|accessdate=2020-03-28|language=sl|date=23. avgust 2018|publisher=|last=Završnik|first=Jurij}}</ref>
Lastnica podjetja LD7 d.o.o., ki od [[20. november|20. novembra]] [[2018]] dalje trži in prodaja izdelke pod Dončićevo blagovno znamko LD7,<ref>{{Navedi splet|title=Luka Dončić - URADNA LD7 SPLETNA TRGOVINA|url=https://www.lukadoncic.com/sl/|website=www.lukadoncic.com|accessdate=2020-03-28|archive-date=2020-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200328130921/https://www.lukadoncic.com/sl/|url-status=dead}}</ref> je njegova mama (60 odstotna lastnica je [[Mirjam Poterbin]], 40 odstotni lastnik pa njeno sladoledno podjetje Lumi7).<ref>{{Navedi splet|title=LD7 d.o.o.|url=http://www.companywall.si/podjetje/ld7-doo/MMA0iBAC/osnovno|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-28}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=LUMI7 d.o.o.|url=http://www.companywall.si/podjetje/lumi7-doo/MM70fuB0|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-03-28|language=sl}}</ref> Ob koncu leta 2018 so začeli tržiti prvi produkt, Luka Dončić koledar za leto 2019, ki so ga ponudili na v istem času ustvarjeni spletni strani ''lukadoncic.com''.<ref>{{Navedi splet|title=Koledar Luka Dončić LD7|url=https://www.lukadoncic.com/sl/izdelek/koledar-luka-doncic-ld7|website=www.lukadoncic.com|accessdate=2020-03-28|archive-date=2020-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200328130923/https://www.lukadoncic.com/sl/izdelek/koledar-luka-doncic-ld7|url-status=dead}}</ref>
Z dolgoletno partnerko Anamario Goltes je od 7. julija 2023 zaročen. 1. decembra 2023 se jima je rodila hči Gabrijela.<ref>{{Navedi splet|title=Luka Dončić se je razveselil prvorojenke Gabriele {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/luka-doncic-se-je-razveselil-prvorojenke-gabriele.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-01-01|language=sl}}</ref> Prav tako v decembru (4.12.2025), le dve leti kasneje, je na svet prišla Olivia, druga hči. V nasprotju s prvo, ki se je rodila v [[Dallas|Dallas]]u, je Olivia rojena v Sloveniji, v [[Trbovlje|Trbovljah]].<ref name="">{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/znani/doncic-svetu-predstavil-hcerkico-olivio/766409|title= Dončić svetu predstavil hčerkico Olivio|accessdate= 7. december 2025|date= 6. december 2025|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
== Dončić v medijih ==
Zaradi številnih izjemnih dosežkov je bil že zgodaj opažen in pogosto spremljan v številnih slovenskih in svetovnih medijih. Tako mu je v starosti komaj 16 let španski časnik ''Marca'' nadel naziv ''El Nino Maravilla'' - ''The Wonder Boy'' po angleško. Ta naziv ga je potem spremljal v Evropi za časa igranja za madridski Real.<ref>{{navedi splet |url= http://www.fiba.basketball/news/slovenian-luka-doncic-already-a-big-name-at-just-16|title= Slovenian Luka Doncic already a big name at just 16|accessdate= 3. december 2018|date= 23. april 2015|format= |work= fiba.basketball|language=en}}</ref>
Novembra 2018 mu je bila na 15. konferenci Sporto podeljena nagrada za najboljšo slovensko športno znamko oziroma brand leta 2018 med moškimi športniki. Družbo sta mu delala [[Ilka Štuhec]] med ženskami in med ekipami [[Nogometni klub Maribor]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/novice/sportniki-s-presezno-vrednostjo-luka-ilka-nk-maribor/472637|title= Športniki s presežno vrednostjo: Luka, Ilka, NK Maribor|accessdate= 3. december 2018|date= 22. november 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
Konec oktobra 2018, torej takoj po prvih odigranih NBA tekmah, je postal prvi slovenski športnik, ki je imel na družbenem omrežju [[Instagram]] 1 milijon sledilcev.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/luka-doncic-na-instagramu-presegel-prvi-mejnik-milijon-sledilcev/469677|title= Luka Dončić na Instagramu presegel (prvi) mejnik - milijon sledilcev|accessdate= 3. december 2018|date= 23. oktober 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> V začetku leta 2021 je število sledilcev preseglo 5 in pol milijonov pristašev.
V ZDA je hitro postal priljubljen. Tako je komaj dober mesec dni po začetku igranja čez lužo dobil pesem, ki mu je bila posvečena. Šlo je za predelavo stare uspešnice legendarnega kanadskega glasbenika [[Leonard Cohen|Leonarda Cohena]] ''Hallelujah''. Pesem je sproducirala spletna stran ''The Ringer'' in nosi naslov ''Halleluka - oda Luki Dončiću'' (angleško: ''Halleluka: An Ode to Luka Doncic'').<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/video-ko-aleluja-postane-halleluka-oda-luki-doncicu/473244|title= Ko aleluja postane Halleluka - oda Luki Dončiću|accessdate= 11. december 2018|date= 29. november 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Pesem je v prvih dveh tednih pritegnila več kot četrt milijona ogledov.<ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=JE23ajVX930|title= Halleluka: An Ode to Luka Doncic (Official Music Video) - The Ringer|accessdate= 11. december 2018|date= 27. november 2018|format= |work= youtube.com - The Ringer|language=en}}</ref> Ameriški mediji našega košarkarja pogosto tudi kritizirajo zaradi njegove teže in vzkipljivosti. Ob izboru NBA za tekmo zvezd januarja 2022 mu noben novinar ni dodelil točk, ki bi mu omogočile uvrstitev v prvo peterko. Tja so uvrstili igralca enake višine A. Wigginsa, ki ima v vseh košarkarskih statistikah (točke, skoki, asistence) bistveno slabše rezultate.
== Dosežki ==
=== Individualne nagrade ===
* 2012: izbran za najboljšega igralca na turnirju mladih ''Lido di Roma'' v kategoriji do 13 let, z Union Olimpijo
* 2013: izbran za najboljšega igralca na mladinskem turnirju ''Ciutat de l’Hospitalet'' v kategoriji do 14 let
* 2014: najboljši igralec španskega kadetskega prvenstva v kategoriji do 16 let<ref>{{navedi splet |url= http://www.solobasket.com/competiciones-feb/ce-cadete-2014-fc-barcelona-se-proclama-campeon-y-dejan-al-mvp-luka-doncic-sin|title= CE Cadete 2014: FC Barcelona se proclama campeón y dejan al MVP Luka Doncic sin título|accessdate= 9. januar 2017|date= 2014|format= |work= solobasket.com|language=es}}</ref>
* 2015: izbran v najboljšo peterko mladinskega turnirja ''Ciutat de l’Hospitalet'' (ANGT: ''Adidas Next Generation Tournament'')<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenska-kosarka.si/index.php?option=com_content&view=article&id=7978:mesicek-mvp-spa&catid=35:novice&Itemid=83|title= Blaž Mesiček MVP turnirja v Španiji, v najboljši peterki tudi Luka Dončić|accessdate= 9. januar 2017|date= 6. januar 2015|format= |work= slovenska-kosarka.si}}</ref>
* 2015: najboljši igralec španskega mladinskega prvenstva v kategoriji do 18 let<ref>{{navedi splet |url= http://sport.blic.rs/kosarka/evropska-kosarka/srbin-iz-slovenije-zari-i-pali-u-realu-doncic-briljirao-na-juniorskom-prvenstvu/mfpwxxs|title= Srbin iz Slovenije žari i pali u Realu: Dončić briljirao na juniorskom prvenstvu Španije|accessdate= 9. januar 2017|date= 10. maj 2015|format= |work= sport.blic.rs|language=sr}}</ref>
* 2017: izglasovan za naziv vzhajajoča zvezda evrolige (angleško: ''Rising Star Trophy'')<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/kosarka/luka-doncic-vzhajajoca-zvezda-evrolige.html|title= Luka Dončić vzhajajoča zvezda evrolige|accessdate= 12. maj 2015|date= 10. maj 2015|format= |work= delo.si|archive-date= 2017-05-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20170513072447/http://www.delo.si/sport/kosarka/luka-doncic-vzhajajoca-zvezda-evrolige.html|url-status= dead}}</ref>
* 2017: izbran v prvo peterko turnirja ''Eurobasket 2017''
* 2017: najboljši igralec v Evroligi meseca oktobra
* 2017: najboljši igralec španske lige v mesecu decembru
* 2018: drugi najboljši evropski košarkar leta 2017 po izboru italijanske ''La Gazzetta dello Sport''
* 2018: drugič zapored izglasovan za vzhajajočo zvezdo evrolige (angleško: ''Rising Star Trophy'')
* 2018: izbor v prvo peterko Evrolige za sezono 2017-18 (angleško: ''All Euroleague first team'')
* 2018: izbran za najkoristnejšega igralca v Evroligi za sezono 2017-18 (angleško: ''2017-18 Euroleague MVP'')
* 2018: izbran za najkoristnejšega igralca zaključnega turnirja Evrolige (angleško: ''2017-18 Euroleague Final Four MVP'')
* 2018: izbran za najkoristnejšega igralca rednega dela španskega državnega prvenstva sezone 2017-18
* 2018: izbran za najboljšega novinca zahodne konference NBA prvega meseca, oktober-november 2018<ref>{{navedi splet |url= http://global.nba.com/news/doncic-young-named-nba-rookies-of-the-month/|title= Doncic, Young Named NBA Rookies Of The Month|accessdate= 4. december 2018|date= 3. december 2018|format= |work= nba.com|language=en }}</ref>
* 2018: izbran za slovenskega športnika leta 2018<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/novice/najboljsa-sportnika-slovenije-v-letu-2018-19-letna-luka-doncic-in-janja-garnbret/475143|title= Najboljša športnika Slovenije v letu 2018 - 19-letna Luka Dončić in Janja Garnbret|accessdate= 19. december 2018|date= 19. december 2018 | format= |work= rtvslo.si}}</ref>
* 2019: izbran za najboljšega novinca zahodne konference lige NBA za mesec december 2018<ref>{{navedi splet|url= https://www.mavs.com/doncic-named-western-conference-rookie-of-the-month-for-the-second-month-in-a-row/|title= Doncic wins monthly honor, and would be an All-Star starter if the voting ended today|accessdate= 5. januar 2019|date= 3. januar 2019|format= |work= mavs.com|language= en|archive-date= 2019-01-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20190104175558/https://www.mavs.com/doncic-named-western-conference-rookie-of-the-month-for-the-second-month-in-a-row/|url-status= dead}}</ref>
* 2019: izbran za najboljšega novinca zahodne konference lige NBA za mesec januar 2019<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/doncic-tretjic-zapored-novinec-meseca/478994|title= Dončić tretjič zapored novinec meseca|accessdate= 3. februar 2019 |date= 1. februar 2019|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
* 2019: izbran za najboljšega novinca zahodne konference lige NBA za mesec februar 2019<ref>{{navedi splet |url= https://www.mavs.com/luka-doncic-wins-his-fourth-straight-rookie-of-the-month-award/|title= Luka Doncic wins his fourth straight Rookie of the Month award|accessdate= 9. maj 2019|date= 1. marec 2019|format= |work= mavs.com |language=en }}</ref>
* 2019: izbran za najboljšega novinca zahodne konference lige NBA za meseca marec-april 2019<ref>{{navedi splet|url= https://www.mavs.com/donic-makes-it-a-clean-sweep-wins-western-conference-rookie-of-the-month-for-the-sixth-time/|title= Doncic makes it a clean sweep, wins Western Conference Rookie of the Month for the sixth time|accessdate= 9. maj 2019|date= 11. april 2019|format= |work= mavs.com|language= en|archive-date= 2019-04-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20190414054732/https://www.mavs.com/donic-makes-it-a-clean-sweep-wins-western-conference-rookie-of-the-month-for-the-sixth-time/|url-status= dead}}</ref>
* 2019: izbran za najboljšega novinca leta (angl. ''Rookie of the Year '') za NBA sezono 2018-19<ref>{{navedi splet |url= https://www.cbssports.com/nba/news/2018-19-nba-awards-mavericks-sensation-luka-doncic-named-rookie-of-the-year/|title= 2018-19 NBA Awards: Mavericks sensation Luka Doncic named Rookie of the Year|accessdate= 25. junij 2019|date= 25. junij 2019|format= |work= CBSsports.com|language=en }}</ref>
* 2020: izbran na Tekmo vseh zvezd lige NBA v prvi postavi (All star 2020)<ref>{{navedi splet|url=https://www.nba.com/article/2020/01/23/2020-all-star-starters-official-release|title= 2020 all star starters|accessdate=24. januar 2020|date=23. januar 2020|format=|work=nba.com|language=en}}</ref>
* 2020: izbran v idealno peterko lige NBA<ref>{{navedi splet|url=https://www.nba.com/news/nba-2019-20-all-nba-teams-official-release|title=Giannis Antetokounmpo, LeBron James unanimously selected to 2019-20 All-NBA First Team|accessdate=16. junij 2021|date=16. september 2020|format=|work=nba.com|language=en}}</ref>
* 2020: Nagrada Marjana Rožanca za »izjemne športne dosežke« (Mestna občina Ljubljana)<ref>{{Navedi splet|title=Nagrajenci 2020|url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/priznanja-in-nagrade-mol/podeljujemo-priznanja/zupanciceva-nagrada-2/nagrada-marjana-rozanca/nagrajenci/nagrajenci-2020/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-01-03|language=sl|archive-date=2021-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210303063433/https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/priznanja-in-nagrade-mol/podeljujemo-priznanja/zupanciceva-nagrada-2/nagrada-marjana-rozanca/nagrajenci/nagrajenci-2020/|url-status=dead}}</ref>
* 2021: izbran za najboljšega košarkarja tedna zahodne konference lige NBA, 4. - 10. januar 2021<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/liga-nba/doncic-izbran-za-najboljsega-kosarkarja-tretjega-tedna-na-zahodu/548641|title= Dončić izbran za najboljšega košarkarja tretjega tedna na Zahodu|accessdate= 18. januar 2021|date= 11. januar 2021|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
* 2021: izbran na Tekmo vseh zvezd lige NBA v prvi postavi (All star 2021), drugič v karieri<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kosarka/luka-doncic-na-drugacni-tekmi-vseh-zvezd/|title= Luka Dončić na drugačni tekmi vseh zvezd|accessdate= 3. junij 2021|date= 5. marec 2021|format= |work= delo.si}}</ref>
* 2021: izbran za najboljšega košarkarja tedna zahodne konference lige NBA, 29. marec - 4. april 2021
* 2021: izbran za najboljšega košarkarja tedna zahodne konference lige NBA, 19. - 25. april 2021<ref>{{navedi splet |url= https://sportklub.si/kosarka/nba/doncic-tretjic-izbran-za-igralca-tedna-zahodne-konference/|title= Dončić tretjič izbran za igralca tedna zahodne konference|accessdate= 3. junij 2021|date= 26. april 2021|format= |work=sportklub.si }}</ref>
* 2021: izbran v idealno peterko lige NBA<ref>{{navedi splet|url=https://www.nba.com/news/nikola-jokic-giannis-antetokounmpo-stephen-curry-lead-2020-21-all-nba-first-team|title=Nikola Jokic, Giannis Antetokounmpo, Stephen Curry lead 2020-21 All-NBA First Team|accessdate=16. junij 2021|date=16. junij 2021|format=|work=nba.com|language=en}}</ref>
* 2021: izbran v prvo peterko turnirja na olimpijskih igrah v Tokiju<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/oi-2020/sporti/kosarka/doncic-v-idealni-peterki-olimpijskega-turnirja/590127|title= Dončić v idealni peterki olimpijskega turnirja|accessdate= 8. avgust 2021|date= 8. avgust 2021|format= |work= rtvslo.si}}</ref>
* 2022: izbran za igralca tedna zahodne konference, februar
* 2022: izbran v idealno peterko lige NBA<ref>{{navedi splet|url=https://www.nba.com/news/antetokounmpo-jokic-doncic-2021-22-kia-all-nba-first-team|title=Giannis Antetokounmpo, Nikola Jokic, Luka Doncic lead 2021-22 Kia All-NBA 1st Team|accessdate=25. maj 2022|date=25. maj 2022|format=|work=nba.com|language=en}}</ref>
=== Klubske ===
==== Real Madrid ====
* prvaki Španije - Liga ACB: 2015, 2016, 2018
* španski pokal - Copa del Rey: 2016, 2017<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/kosarka/gasper-vidmar-in-edo-muric-z-banvitom-do-pokala-turcije.html|title= Pokala v Turčiji in v Španiji v slovenskih rokah|accessdate= 20. februar 2017|date= 19. februar 2017|format= |work= delo.si|archive-date= 2017-02-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20170221005805/http://www.delo.si/sport/kosarka/gasper-vidmar-in-edo-muric-z-banvitom-do-pokala-turcije.html|url-status= dead}}</ref>
* prvaki Evrolige 2017-18
=== Reprezentančne ===
==== Slovenija ====
* 2017: naslov prvaka in zlata medalja, ''Eurobasket 2017''
== Viri ==
=== Reference ===
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
{{Novinec NBA}}
{{Slovenski športnik leta}}
{{Slovenija na EuroBasketu 2017}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Dončić, Luka}}
[[Kategorija:Slovenski košarkarji]]
[[Kategorija:Slovenski košarkarski reprezentanti]]
[[Kategorija:Slovenski Srbi]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Organizatorji (košarka)]]
[[Kategorija:Branilci (košarka)]]
[[Kategorija:Krila (košarka)]]
[[Kategorija:Košarkarji Dallas Mavericks]]
[[Kategorija:Košarkarji Los Angeles Lakers]]
ldovsdxdq0vigw901lf9rzvq1f104ej
Mezgovnica
0
429803
6761776
6755410
2026-10-07T13:37:18Z
TadejM
738
infopolje: sestav: mezgovni sestav -> limfna obtočila; po SMedS
6761776
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox anatomy
| Name = Mezgovnica
| Latin = vas lymphaticum
| Image = Illu lymph capillary.jpg
| Caption = Limfne kapilare v tkivu.
| Image2 = Gray599.png
| Caption2 = [[Torakalni duktus]] in [[desni limfni duktus]].
| System = [[limfna obtočila]]
}}
'''Mezgôvnica'''<!--Naglas glede na SSKJ2 in Pravopis; v SSK1 in Medicinskem slovarju je zapis mezgóvnica--> (tudi '''limfni vod''', '''limfna žila''', '''mezgovna žila''') je vsaka od [[žila|žil]], po katerih teče [[limfa]] (mezga) od [[tkivo|tkiv]] v [[kri]].<ref name=MS>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526810/mezgovnice?sl=61&dictionaries=95&query=mezgovnica&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 2. 2017.</ref> Mezgovnice, vključno z mezgovnimi lasnicami in mezgovodi, tvorijo '''mezgovna (limfna) obtočila'''.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529821/obtocila?sl=61&dictionaries=95&query=obto%C4%8Dila&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 2. 2017.</ref>
Tako kot kri potuje po telesu po mrežju [[krvna žila|krvnih žil]], potuje limfa oziroma mezga po mezgovnicah. Po mezgovnicah se limfa drenira iz tkiv ter se prenaša do [[bezgavka|bezgavk]], ki delujejo kot filtri za [[bakterije]] in druge tujke. Nato se po večjih mezgovnicah limfa vrača v krvožilni sestav, in sicer se steka v [[zgornja votla vena|zgornjo votlo veno]].<ref>https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0072575/ {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, vpogled: 14. 2. 2017.</ref> Tako ločimo dovodne (aferentne) mezgovnice, po katerih limfa doteka v bezgavke iz telesnih tkiv, in odvodne (eferentne) bezgavke, po katerih limfa odteka iz bezgavke,<ref name=MS/> bodisi v naslednjo bezgavko, v večje mezgovnice ali pa naposled v venski sistem.<ref>http://www.ehealthstar.com/anatomy/lymphatic-vessels, vpogled: 14. 2. 2017.</ref>
== Zgradba mezgovnih obtočil ==
Mezgovna obtočila se začnejo kot slepi konci najmanjših mezgovnic – mezgovnih lasnic (limfnih kapilar). Njihov [[endotelij]] je zelo prepusten in vanje intersticijska tekočina kot limfa vdira iz okolnega tkiva, če je tlak v tkivnem [[intersticij]]u dovolj visok.<ref name=baluk>{{cite journal |last= Baluk|first= Peter |author2=Jonas Fuxe |author3=Hiroya Hashizume |author4=Talia Romano |author5=Erin Lashnits |author6=Stefan Butz |author7=Dietmar Vestweber |author8=Monica Corad |author9=Cinzia Molendini |author10=Elisabetta Dejana |author11=Donald M. McDonald|date= 10. 9. 2007|title= Functionally specialized junctions between endothelial cells of lymphatic vessels |journal= Journal of Experimental Medicine|volume= 204|issue= 10|pages= 2349–2362|url= http://www.jem.org/cgi/content/full/204/10/2349|pmid=17846148|accessdate=7. 7. 2008 |quote=|doi= 10.1084/jem.20062596 |pmc= 2118470 }}</ref> Med celicami endotela limfnih kapilar so [[Medcelični stik|medcelični stiki]], navidez podobni gumbkom, ki sestojijo iz beljakovinskih filamentov in ki omogočajo vtok limfe iz tkiva. Ko prostornina intersticijske tekočine naraste, se pore med endotelijskimi celicami zaradi raztezanja povečajo, zato lahko več tekočine vstopi v kapilaro.<ref name=Shayan2006/> Poseben sistem zaklopk, podobno kot v venah, je odgovoren za pretok limfe v želeno smer in preprečuje njeno vračanje v tkivo.<ref name=baluk/> Mezgovne lasnice imajo med seboj številne povezave ([[anastomoza|anastomoze]]) in tako tvorijo zelo fino mrežje.<ref name=hollinshead/>
Limfa se iz lasnic izteka v večje mezgovnice, v katerih so zaklopke in žilna stena iz [[gladka mišičnina|gladke mišičnine]] in so krčljive oziroma kontraktilne.<ref name=Shayan2006/> Gre za aferentne mezgovnice, v katerih se vzdolž njene dolžine zbira limfa iz več in več mezgovnih lasnic ter naposled doseže bezgavko. Limfa zapusti bezgavko po eferentni mezgovnici, ki vodi bodisi do naslednje bezgavke (kot aferentna mezgovnica dotične druge bezgavke) ali pa na koncu v veliki mezgovnici oziroma mezgovoda, po katerih se steka v venski sestav.<ref name=hollinshead>{{navedi knjigo |last= Rosse|first= Cornelius|author2=Penelope Gaddum-Rosse |title= Hollinshead's Textbook of Anatomy|year= 1997|url= https://archive.org/details/hollinsheadstext0000ross|edition= Fifth|publisher= Lippincott-Raven|location= Philadelphia|isbn= 0-397-51256-2|pages= [https://archive.org/details/hollinsheadstext0000ross/page/72 72]–73|chapter= The Cardiovascular System (Chapter 8)}}</ref> Mezgovoda sta dva, desni mezgovod (desni limfni vod) in prsni mezgovod (torakalni limfni duktus). Desni mezgovod zbira limfo iz desne polovice [[glava|glave]] in [[vrat]]u, [[desne roka|roke]] in desne strani [[prsni koš|prsnega koša]] in praviloma nastane z združitvijo desnega jugularnega trunkusa, desnega subklavijskega trunkusa in desnega bronhomediastinalnega trunkusa ter se izliva v desni [[venski kot]]. Prsni mezgovod je največja mezgovnica v telesu; začne se s hilusno cisterno in vodi limfo iz [[spodnji ud|spodnjih udov]], organov v [[trebušna votlina|trebušni votlini]] in [[medenica|medenici]], iz levega dela prsnega koša, levega zgornjega uda in levega dela glave in vratu. Izliva se v levi venski kot.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5512757/duktus?sl=61&dictionaries=95&query=duktus&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 2. 2017.</ref>
Za razliko od krvnih obtočil mezgovna obtočila niso zaprt sistem in nimajo osrednje črpalke. Kljub nizkemu tlaku limfe se le-ta v mezgovnicah pretaka zaradi [[peristaltika|peristaltike]] (ki je posledica izmenjujočih se kontrakcij in relaksacij gladke mišičnine v stenah), prisotnosti zaklopk ter pritiskanja nanje s strani sosednjih skeletnih mišic in pulzirajočih [[arterija|arterij]].<ref name=Shayan2006>{{cite journal |author1=Shayan, Ramin |author2=Achen, Marc G. |author3=Stacker, Steven A. | year = 2006 | title = Lymphatic vessels in cancer metastasis: bridging the gaps | volume = 27 | issue = 9 | pages = 1729–38 | doi = 10.1093/carcin/bgl031 | url = http://carcin.oxfordjournals.org/cgi/content/full/27/9/1729 | pmid = 16597644 | journal = Carcinogenesis }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Limfatični sistem]]
{{normativna kontrola}}
d0ql96llxv8oam56mumqulbzh1jy8mk
Teofilakt I. Tuskulski
0
431385
6761880
6350235
2026-10-07T19:44:35Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761880
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Teofilakt}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Teofilakt I''' (* pred 864 – †924/925) je bil [[srednji vek|srednjeveški]] [[Tuskulski grofje|tuskulski (tudi tuskulanski) grof]], ki je bil stvarni vladar [[Rim]]a od okoli 905 do smrti 924. Njegovi potomci so obvladovali [[papeštvo]] skozi naslednjih 100 let.
== Zgodovina ==
[[File:Torre Cajetani vista da Trivigliano - panoramio.jpg|right|thumb|260x260px |Torre Cajetani – pogled iz [[Trivigliano|Trivigliana]] – nekdaj last [[Teofilakt I. Tuskulski|Teofilaktove]] rodovine<ref>{{navedi revijo |last1=Motta |first1=R. |last2= |first2= |year= |title=Torre (danes Torre Cajetani) |journal= |volume= |issue= |pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref>]]
[[Patriciji (plemstvo)|Patricij]] Teofilakt je pripadal srenji rimskih [[Optimates|Optimatov]], bogatih zemljiških posestnikov, cerkvenih in drugih uradnikov. Začenši s 7. stoletjem – v obdobju [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] – pa vse do 11. stoletja, so si prilastili službe [[rimski senat|rimskega senata]] z novim imenom ''Ordo senatorius'' <ref>Girolamo Arnaldi: ''Le Origini dello Stato della Chiesa'', Torino, UTET Libreria, 1987; Valeria Beolchini, ''Tusculum II: Tuscolo, una roccaforte dinastica a controllo della valle Latina'', str. 31-35</ref>.
Teofilakt je bil sin ''Gregorja Nomenclatorja'' (''Gregorius Nomenclator''), ki je omenjen med letoma 875-885; njegov oče je okoli 826 tudi omenjen kot ''nomenclator'': ''Nomenclator Theophylaktus''.
Prvič ga listine omenjajo 901 kot palatinskega sodnika pod cesarjem [[Ludvik Slepi|Ludvikom Slepim]] <ref>Ludvik III., imenovan tudi Slepi (882-928), je bil kralj Provanse od 887, kralj Italije (900-905) in [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski cesar]] (901-905) </ref>. Pridobil si je celo vrsto častnih in stvarnih naslovov, ki so bili povezani z vplivom, ki ga je omogočala oblast in bogastvo: ''vestararius'' ali ''vestiarius'', kar pomeni vrhovnega papeškega upravnika, vojvoda, ter ''magister militum'', ki označuje vrhovnega poveljnika. Pomembni za njegovo veliko oblast so tudi naslovi kot ''dominus urbis'' (''gospod (rimskega) mesta''), ''senator'' in ''konzul'', kar vse mu pripisujejo takratni viri.<br>
Na plan je stopil pri vrnitvi [[papež Sergij III.|Sergija III.]], ki je bil verjetno njegov sorodnik. Kot papeški ''vestararius'' (''zakladničar'') in ''magister militum'' (''vojaški poveljnik'') je imel kot voditelj rimskega plemstva velik vpliv na papeško politiko, zlasti po svoji ženi [[Teodora I. Tuskulska|Teodori]] in po hčerki [[Marozija|Maroziji]]. Tej je pripisal [[Liutprand Kremonski|Liutprand]] bližnjo zvezo s papežem Sergijem III., iz katere naj bi izhajal poznejši [[papež Janez XI.]]. Od 905 je nosil Teofilakt tudi naslova ''dux'' in ''senator Romanorum'' (''voditelj, knez'' ter ''rimski senator''). <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/teofilatto_%28Enciclopedia-Italiana%29/|title=Teofilatto|publisher= Enciclopedia Italiana di Raffaello Morghen |date=1937 |accessdate=21. marec 2017}}</ref>
Priimek oziroma ime [[Teofilakt]] izhaja iz grščine in je vzeto najbrž iz slovesne velikonočne zdravice [[Ton Despoten]] v pomenu ''O Bog, ohrani ga!'' <ref>''Kirie filate'' oziroma ''Theo filate'' - ''Gospod, ohrani ga'' oziroma ''Bog, ohrani ga''</ref>. Drugi izvajajo ime iz grškega {{lang-el| Θεός φυλακτεός – Theos filakteos}}, kar bi pomenilo po [[slovenščina|slovensko]]: ''Bog mu je prijazen''; pozneje je ime latinizirano ({{lang-la|Theophylactus}}) oziroma poitaljančeno ({{lang-it|Teofilatto}}) in se je prav prilegalo prvemu pomembnemu predstavniku in začetniku velike [[Lacij|lacijske]] rodovine, ki je bila določena za udejanjanje svojega mogočnega vpliva na [[papeštvo]] skozi celo 10. stoletje. Vse od odstavitve cesarja [[Karel III. Debeli|Karla Debelega]] <ref>Karel Debeli (839–888), tudi Karel III., je bil frankovski cesar od 881 do 888. Najmlajši sin Ludvika Nemškega in Heme, je bil Karel vnuk Karlomana in zadnji Karoling, ki je vladal nad kratko zedinjenim cesarstvom</ref> 887 je Rim zapadel v zmešnjavo in je postal tarča notranjih bojev med plemiškimi družinami za nadzor nad mestom, kakor tudi za čim večji vpliv na Sedež [[sveti Peter|svetega Petra]]. Med njimi se je dvignila rodovina senatorja Teofilakta, ki je osnoval dinastijo, ki je imela ključni nadzor nad mestno upravo, kakor tudi nad papeškimi volitvami skozi stoletja. To je pomenilo izredno moč: nadzorovanje Apostolskega sedeža je pomenilo pravzaprav časno gospodovanje nad celim Lacijem, a na neki način posedovanje zakonodajne oblasti in upravljanja z vsemi evropskimi vladarji. <ref>{{navedi splet|url=http://www.italiamedievale.org/portale/teofilatti-i-padroni-di-roma/|title=Teofilatti. I padroni di Roma|publisher=Lorenzo Benedetti v: Italia Medievale|date=15. November 2016|accessdate=21. marec 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170322111552/http://www.italiamedievale.org/portale/teofilatti-i-padroni-di-roma/|archive-date=2017-03-22|url-status=dead}}</ref>
=== [[Gariljanska bitka (915)|Gariljanska bitka]] ===
Po smrti papeža Sergija III. je Teofilakt vsestransko podpiral zvezo [[papež Janez X.|papeža Janeza X.]] z južnimi sosednimi knezi in vojvodi zoper [[muslimani|muslimanske]] [[Saraceni|Saracene]], ki so zasedli področje okoli [[Garigliano (reka)|reke Garigliano]] med [[Rim]]om in [[Neapelj|Neapljem]], od koder so napadali obalna in podeželska področja ter požigali cerkve in samostane. Avgusta 915 je zvezna krščanska vojska, ki ji je (poleg osebnega sodelovanja papeža Janeza in bizantinskega ladjevja) poveljeval Teofilakt in njegov zet [[Alberik I. Spoletski|Alberik]], porazila vsiljivce in jih za vselej pregnala iz [[Italija|Italije]]. Zgodovinarji njemu in njegovi rodovini pripisujejo tudi prizadevanja za versko obnovo v Cerkvi, ki je dosegla vrhunec v [[gregorijanska reforma|gregorijanski reformi]]. Teofilakt je torej začetnik Tuskulske grofovske plemiške rodovine, ki je imela sedež v mestu Tuskulu (Tusculum). <ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/08425b.htm |title=Pope John X|publisher= Catholic Encyclopedia, New Advent|date=1910|accessdate=16. marec 2017}}</ref>
== Teofilaktov rodovnik ==
{{familytree/start}}
{{familytree | | | | | | | | Tpl |v| The |The=[[Teodora I. Tuskulska|Teodora]] |Tpl=[[Teofilakt I. Tuskulski|Teofilakt I., tuskulski grof]]<br />864–924}}
{{familytree | | | | | | | | | | |!|}}
{{familytree | Hui | | Al1 |v|-| Maz |-|v| Se3 |Al1=[[Alberik I. Spoletski|Alberik I. Spoletski (grof)]]<br />d. 925 |Maz=[[Marozija]]<br />890–937 |Se3='''[[Papež Sergij III.|Sergij III. (papež)]]'''<br />904–911 |Hui=[[Hugo Italijanski]]<br />887-924-948<br />(tudi poročen z Marozio)}}
{{familytree | |!| | | |,|-|^|-|.| | | |!|}}
{{familytree | Ald |v| Al2 | | unk | | J11 |Al2=[[Alberik II. Spoletski]]<br />905–954 |Ald=Alda Viennska |J11='''[[Papež Janez XI.|Janez XI. (papež)]]'''<br />931–935 |unk=''David'' ali ''Deodat''}}
{{familytree | |,|-|^|-|.| | | |!|}}
{{familytree | Ge1 | | J12 | | Be7 |Ge1=[[Gregor I. Tuskulski|Gregor I. Tuskulski (grof)]] |J12='''[[papež Janez XII.|Janez XII. (papež)]]'''<br />955–964 |Be7='''[[papež Benedikt VII.|Benedikt VII. (papež)]]'''<br />974-983}}
{{familytree | |)|-|-|-|v|-|-|-|.|}}
{{familytree | Be8 | | Al3 | | J19 |Al3=[[Alberik III. Tuskulski|Alberik III. Tuskulski (grof)]]<br />u. 1044 |J19='''[[papež Janez XIX.|Janez XIX. (papež)]]'''<br />papež 1024–1032 |Be8='''[[papež Benedikt VIII.|Benedikt VIII. (papež)]]'''<br />papež 1012–1024}}
{{familytree | |,|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|.|}}
{{familytree |P1 | |Ga | |Oc | |Be9 |P1=[[Peter Rimski (vojvoda) | vojvoda Peter Rimski]] |Ga=Gaius |Oc=Octavianus |Be9='''[[Papež Benedikt IX.|Benedikt IX. (papež)]]'''<br />1032–1048}}
{{familytree/end}}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Glej tudi ==
* [[Tuskulski grofje]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Seznam protipapežev]]
*[[Papeška država]]
*[[Sveto rimsko cesarstvo]]
*[[Gregorijanska reforma]]
*[[Srednji vek]]
*[[Seznam vladarjev]]
*[[Mračno stoletje]]
== Nadaljnje branje ==
*F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909.
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Theophylactus|Teofilakt}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Theophylactus}}
;{{ikona en}}
*[http://historywarsweapons.com/battle-of-garigliano-of-915/ History Wars Weapons Battle of Garigliano of 915. Author: Thor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170319112430/http://historywarsweapons.com/battle-of-garigliano-of-915/ |date=2017-03-19 }}
*[http://www.historyfiles.co.uk/KingListsEurope/ItalyNaples.htm European Kingdoms – Kingdom of Naples]
*[http://greekhistoryandprehistory.blogspot.rs/2017/01/the-battle-of-garigliano-915-ad-great.html Greek History and Prehistory (Ιστολόγιο για την Ελληνική Ιστορία και Προϊστορία) The Battle of Garigliano (915 AD)]
;{{ikona it}}
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/teofilatto_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Teofilatto. Enciclopedia Italiana (1937) di Raffaello Morghen]
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/teofilatto_%28Dizionario-di-Storia%29/ Teofilatto Dizionario di Storia (2011)]
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/teofilatto/ Teofilatto. Enciclopedie on line]
*[http://www.italiamedievale.org/portale/teofilatti-i-padroni-di-roma/ Lorenzo Benedetti: Teofilatti. I padroni di Roma]
*[http://zweilawyer.com/2012/08/27/scontri-dimenticati-la-battaglia-del-garigliano-915/ Scontri Dimenticati: La Battaglia del Garigliano (915) Zweilawyer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170319195616/http://zweilawyer.com/2012/08/27/scontri-dimenticati-la-battaglia-del-garigliano-915/ |date=2017-03-19 }}
*[http://archeologialazio.beniculturali.it/getFile.php?id=772 Nuove ricerche sull’insediamento islamico presso il Garigliano (883–915) Marco Di Branco – Gianmatteo Matullo – Kordula Wolf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170319113700/http://archeologialazio.beniculturali.it/getFile.php?id=772 |date=2017-03-19 }}
*[https://www.scribd.com/document/102009922/1899-FEDELE-Garigliano-915-AD-Christian-League-destroys-the-Saracen-Stronghold-near-Rome# 1899 P. Fedele: Garigliano 915 AD: Christian League destroys the Saracen Stronghold near Rome. Uploaded by Virgilio_Ilari]
*[http://www.instoria.it/home/battaglia_garigliano_915.htm 915: Battaglia del Garigliano Cristiani VS Saraceni di Matteo Liberti]
[[Kategorija:Plemiške rodbine]]
[[Kategorija:Papeštvo mračnega stoletja]]
[[Kategorija:Papeštvo]]
[[Kategorija:Tuskulski grofje]]
bwsi69b9hzu2li8jhq9x5571qbub8fq
Rakova jelša
0
434063
6761755
6761225
2026-10-07T12:28:04Z
~2026-53909-11
266954
6761755
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=
| latd = 46 | latm = 01 | lats = 46 | latNS = N
| longd = 14 | longm = 30 | longs = 11 | longEW = E
|image=Panoramski posnetek roba ljubljanskega Barja.jpg
|nadmorska= 289
|povrsina= 1,43
|prebivalstvo=
|postna= 1115
|posta= Ljubljana - Trnovo
|obcina= Ljubljana
|pokrajina= Dolenjska
|regija= Osrednjeslovenska
}}
'''Rakova jelša''' je predel [[Ljubljana|Ljubljane]] v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] oziroma [[Četrtna skupnost Trnovo|Četrtni skupnosti Trnovo]].
== Etimologija ==
[[Slika:Aliso común (Alnus glutinosa), espacio natural protegido Dunarea Veche, Macin, Rumanía, 2016-05-28, DD 102.jpg|thumb|left|200px|[[Črna jelša]] (''Alnus glutinosa'') je značilno drevo [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]]]
Ime Rakova jelša je povezano z naravnimi značilnostmi območja na severnem robu Ljubljanskega barja. Ime je sestavljeno iz pridevnika rakova in samostalnika jelša. Jelše so značilne za vlažna in močvirna tla ter so bile nekdaj pogoste ob barjanskih jarkih in vodotokih na območju današnje Rakove jelše. V strokovni literaturi je območje opisano kot nekdanje hidrološko močno zaznamovano barjansko zemljišče, na katerem so rasla jelševja in barjanski travniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gozdis.si/f/docs/publikacije/1_Atlas_gozdih_tal.pdf|title=Atlas gozdnih tal Slovenije|date=2005|accessdate=|website=|publisher=Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarski vestnik in Gozdarski inštitut Slovenije|last=|first=}}</ref>
Po eni od lokalnih razlag naj bi drugi del imena, rakova, izhajal iz rakov, ki so živeli v številnih jarkih. V spominskem zapisu o zgodovini Rakove jelše je opisano, da je bilo območje nekoč prepredeno z jarki z razmeroma čisto vodo, v katerih so živeli raki in ribe. Ob jarkih je rasla jelša, zato naj bi povezava med raki in jelšami dala ime naselju. Razlaga je v viru navedena kot možnost in je ni mogoče šteti za dokončno dokazano etimologijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/publication/6273/glasilo-ljubljana-2011-3-internet.pdf|title=Ljubljana|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Glasilo Ljubljana|last=|first=}}</ref>
== Prebivalstvo ==
Rakova jelša je edina soseska v Ljubljani z večinskim neslovenskim prebivalstvom. Nastala je s priseljevanjem prebivalstva iz območja nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od sedemdesetih let dalje. Proces priseljevanja prebivalstva iz nekdanje Jugoslavije v Slovenijo in Ljubljano ter nastajanje etničnih četrti kot je Rakova jelša je zanimivo iz socioekonomskega vidika značilnosti prebivalstva. Anketiranje lokalnega prebivalstva razkriva tudi zadovoljstvo s kvaliteto bivalnega okolja a hkrati nakazuje problematiko integracije priseljencev v novo okolje.<ref>{{Navedi splet|url=http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/viewFile/dela.44.1.63-84/5461|title=RAKOVA JELŠA AND SIBIRIJA – ETHNIC NEIGHBORHOODS IN TRANSFORMATION|date=2015|accessdate=|website=|publisher=Dejan Rebernik, PhD|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
== Izobraževanje ==
=== Predšolska vzgoja ===
Predšolska vzgoja prebivalcev Rakove jelše poteka predvsem v vrtcih na širšem območju [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovega]] in [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnika]]. V samem naselju ni vrtca, pomanjkanje predšolskih zmogljivosti pa je bilo v preteklosti večkrat izpostavljeno kot ena izmed potreb območja. Raziskava Rakove jelše iz druge polovice 20. stoletja je med drugim izpostavila potrebo prebivalcev po vrtcu in drugih družbenih storitvah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DQBKUM5U/2701334c-8c0c-41be-a596-12af4421c35a/PDF|title=Rakova Jelša and Sibirija - ethnic neighborhoods in transformation|date=2015|accessdate=|website=|publisher=Dejan Rebernik, PhD.|last=|first=}}</ref>
=== Osnovnošolska vzgoja ===
Osrednja osnovnošolska izobraževalna ustanova za območje je Osnovna šola Livada, ki ima sedež na Ulici Dušana Kraigherja 2 v Ljubljani. Šola je bila ustanovljena leta 1992, njen šolski okoliš pa obsega območje Rakove jelše ter dele območij Barja in Zelenega loga.
V bližini Rakove jelše deluje tudi Francoska mednarodna šola v Ljubljani (''Ecole Française internationale de Ljubljana''), ki izvaja pouk v francoskem jeziku. Namenjena je predvsem otrokom francosko govorečih družin in otrokom mednarodne skupnosti v Ljubljani. Šola s svojo mednarodno usmeritvijo prispeva k večkulturnemu značaju območja.<ref>{{Navedi splet|url=https://efljubljana.com/our-school/about-us/|title=École Française internationale de Ljubljana|date=2026|accessdate=|website=|publisher=École Française internationale de Ljubljana|last=|first=}}</ref>
=== Knjižnična dejavnost ===
Rakova jelša nima lastne stacionarne enote [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], vendar je vključena v mrežo njene bibliobusne službe. Na območju je urejeno bibliobusno postajališče Rakova Jelša, ki se nahaja v bližini Kusoldove ulice 2. Bibliobus prebivalcem omogoča izposojo knjižničnega gradiva ter dostop do drugih knjižničnih storitev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mklj.si/postajalisce/bibliobusno-postajalisce-rakova-jelsa/|title=Bibliobusno postajališče Rakova Jelša|date=|accessdate=|website=|publisher=Mestna knjižnjica Ljubljana|last=|first=}}</ref>
== Prometna infrastruktura ==
Javni prevoz v naselju Rakova jelša zagotavljata mestni avtobusni liniji '''[[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|9]]''' in '''[[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|16]]'''. Na južnem robu naselja je obračališče avtobusne linije 9 in parkirišče P+R, ki omogoča prestopanje med osebnim avtomobilom in javnim prevozom. Naselje je z avtobusnimi povezavami povezano z drugimi deli Ljubljane, do železniškega omrežja pa je mogoče dostopati s prestopanjem.
== Mestni park Rakova jelša ==
Mestni park je bil zastavljen po načrtih absolventov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani: Klara Bohinc, Andraž Keršič, Martin Kruh, Aljoša Lipolt, Dino Mujič, Tamara Németh. Krajinska arhitektura je bila narejena po načrtih absolventov krajinske arhitekture: Gašper Habjanič, Nika Benčina in Tina Zaponšek.
Mentorji so bili Rok Žnidaršič ter Tatjana Capuder Vidmar, Mateja Kregar.<ref>{{Navedi splet|url=http://outsider.si/mestni-park-rakova-jelsa/|title=MESTNI PARK RAKOVA JELŠA|date=|accessdate=|website=|publisher=Alja Košir|last=|first=}}</ref>
Projekt je bil izveden v več fazah, zadnja je bila končana leta 2015.
2023 je bila v bližini naselja odprta 3 km dolga tematska pot – Pot med jelšami.
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Četrtna skupnost Trnovo]]
fbam6cgcx3enc9cdbk1pg7k7jodkvq7
Seid Memić
0
438237
6761878
6010997
2026-10-07T19:41:11Z
Shabicht
3554
6761878
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = Seid Memić
| image =
| caption =
| background = person
| birth_name =
| alias = Vajta
| birth_date = <!--wikidata-->
| birth_place = <!--wikidata-->
| death_date =
| death_place =
| origin =
| instrument =
| genre = pop, rock
| occupation =
| years_active = 1973–danes
| label = [[Jugoton]], [[Diskoton]], [[Croatia Records]]
| website = <!--wikidata-->
}}
'''Seid Memić''', z umetniškim imenom '''Vajta''', [[Bosanci|bosanski]] pevec; *[[8. marec]] 1950, [[Travnik]], [[Bosna in Hercegovina]] (takrat [[Jugoslavija]]).
Leta [[1981]] je s pesmijo »Lejla« zastopal [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije|Jugoslavijo]] na [[Pesem Evrovizije 1981|Pesmi Evrovizije]] in zasedel 15. mesto.<ref>{{navedi splet |url=http://www.esc-history.com/details.asp?key=456 |title=Yugoslavia 1981 |journal=ESC History |accessdate=18.1.2011 |archive-date=3.10.2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003114054/https://www.esc-history.com/details.asp?key=456 |url-status=dead}}</ref>
Po začetku [[Vojne jugoslovanskega nasledstva|vojne v Bosni in Hercegovini]] se je preselil v [[Hamburg]] v Nemčiji, kjer živi še danes. Še vedno se ukvarja z glasbo.<ref name= "sc">{{navedi splet |url=http://secanja.com/2012/seid-memic-vajta/?tubepress_page=2 |title= Seid Memić Vajta: biografija i pesme |journal=Sećanja.com |series=Domaća muzika |accessdate=17.1.2023}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Memić, Seid}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]]
[[Kategorija:Predstavniki Jugoslavije na Pesmi Evrovizije]]
f7rm7axeijiyt8ai7zx6j01bidhdhe9
6761881
6761878
2026-10-07T19:45:09Z
Shabicht
3554
6761881
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = Seid Memić
| image =
| caption =
| background = person
| birth_name =
| alias = Vajta
| birth_date = <!--wikidata-->
| birth_place = <!--wikidata-->
| death_date =
| death_place =
| origin =
| instrument =
| genre = pop, rock
| occupation =
| years_active = 1973–danes
| label = [[Jugoton]], [[Diskoton]], [[Croatia Records]]
| website = <!--wikidata-->
}}
'''Seid Memić''', z umetniškim imenom '''Vajta''', [[Bosanci|bosanski]] pevec; *[[8. marec]] 1950, [[Travnik]], [[Bosna in Hercegovina]] (takrat [[Jugoslavija]]).
Leta [[1981]] je s pesmijo »Lejla« zastopal [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije|Jugoslavijo]] na [[Pesem Evrovizije 1981|Pesmi Evrovizije]] in zasedel 15. mesto.<ref>{{navedi splet |url=http://www.esc-history.com/details.asp?key=456 |title=Yugoslavia 1981 |journal=ESC History |accessdate=18.1.2011 |archive-date=3.10.2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003114054/https://www.esc-history.com/details.asp?key=456 |url-status=dead}}</ref>
Po začetku [[Vojne jugoslovanskega nasledstva|vojne v Bosni in Hercegovini]] se je preselil v [[Hamburg]] v Nemčiji, zatem pa v [[Pulj]],<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/kultura/glazba/seid-memic-vajta-milijuni-prodanih-izdanja-skitnja-i-skromna-mirovina-pula-15713643|title=Imao je milijune fanova, bio superstar u Jugoslaviji, a danas prima 200 eura penzije i živi skromno u Puli|date=2026-05-30|website=Jutarnji list|language=hr-HR|access-date=2026-05-30}}</ref>
kjer živi še danes. Še vedno se ukvarja z glasbo.<ref name= "sc">{{navedi splet |url=http://secanja.com/2012/seid-memic-vajta/?tubepress_page=2 |title= Seid Memić Vajta: biografija i pesme |journal=Sećanja.com |series=Domaća muzika |accessdate=17.1.2023}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Memić, Seid}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]]
[[Kategorija:Predstavniki Jugoslavije na Pesmi Evrovizije]]
7tib2qkjzi9gffeaf3o3zul7m6nlby3
6761882
6761881
2026-10-07T19:51:39Z
Shabicht
3554
6761882
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = Seid Memić
| image =
| caption =
| background = person
| birth_name =
| alias = Vajta
| birth_date = <!--wikidata-->
| birth_place = <!--wikidata-->
| death_date =
| death_place =
| origin =
| instrument =
| genre = pop, rock
| occupation =
| years_active = 1973–danes
| label = [[Jugoton]], [[Diskoton]], [[Croatia Records]]
| website = <!--wikidata-->
}}
'''Seid Memić''', z umetniškim imenom '''Vajta''', [[Bosanci|bosanski]] pevec; *[[8. marec]] 1950, [[Travnik]], [[Bosna in Hercegovina]] (takrat [[Jugoslavija]]).
Leta 1973 se je Vajta preselil v [[Sarajevo]], kjer se je njegova glasbena kariera zares začela. Med letoma 1975 in 1976 je bil pevec rock skupine Teška industrija, ki je dosegla velik komercialni uspeh na Balkanu, vendar je kasneje prenehala delovati.
Vajta je kmalu zapustil skupino in začel solo kariero pop pevca. V obdobju med letoma 1979 in 1985 so ga albumi Zlatna ribica, Vajta 2 – Ponoćni valcer, Tebi pjevam in Kad bulbuli pjevaju popeljali na vrh priljubljenosti po vsej nekdanji Jugoslaviji in ga naredili za splošno prepoznavno ime.
Leta [[1981]] je s pesmijo »Lejla« zastopal [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije|Jugoslavijo]] na [[Pesem Evrovizije 1981|Pesmi Evrovizije]] in zasedel 15. mesto.<ref>{{navedi splet |url=http://www.esc-history.com/details.asp?key=456 |title=Yugoslavia 1981 |journal=ESC History |accessdate=18.1.2011 |archive-date=3.10.2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003114054/https://www.esc-history.com/details.asp?key=456 |url-status=dead}}</ref>
Po začetku [[Vojne jugoslovanskega nasledstva|vojne v Bosni in Hercegovini]] se je preselil v [[Hamburg]] v Nemčiji, zatem pa v [[Pulj]],<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/kultura/glazba/seid-memic-vajta-milijuni-prodanih-izdanja-skitnja-i-skromna-mirovina-pula-15713643|title=Imao je milijune fanova, bio superstar u Jugoslaviji, a danas prima 200 eura penzije i živi skromno u Puli|date=2026-05-30|website=Jutarnji list|language=hr-HR|access-date=2026-05-30}}</ref>
kjer živi še danes. Še vedno se ukvarja z glasbo.<ref name= "sc">{{navedi splet |url=http://secanja.com/2012/seid-memic-vajta/?tubepress_page=2 |title= Seid Memić Vajta: biografija i pesme |journal=Sećanja.com |series=Domaća muzika |accessdate=17.1.2023}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Memić, Seid}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]]
[[Kategorija:Predstavniki Jugoslavije na Pesmi Evrovizije]]
9ys6dzp91kttfr94fun297abgbomh7e
6761883
6761882
2026-10-07T19:54:34Z
Shabicht
3554
6761883
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = Seid Memić
| image =
| caption =
| background = person
| birth_name =
| alias = Vajta
| birth_date = <!--wikidata-->
| birth_place = <!--wikidata-->
| death_date =
| death_place =
| origin =
| instrument =
| genre = pop, rock
| occupation =
| years_active = 1973–danes
| label = [[Jugoton]], [[Diskoton]], [[Croatia Records]]
| website = <!--wikidata-->
}}
'''Seid Memić''', z umetniškim imenom '''Vajta''', [[Bosanci|bosanski]] pevec; *[[8. marec]] 1950, [[Travnik]], [[Bosna in Hercegovina]] (takrat [[Jugoslavija]]).
Leta 1973 se je Vajta preselil v [[Sarajevo]], kjer se je njegova glasbena kariera zares začela. Med letoma 1975 in 1976 je bil pevec rock skupine Teška industrija, ki je dosegla velik komercialni uspeh na Balkanu, vendar je kasneje prenehala delovati.
Vajta je kmalu zapustil skupino in začel solo kariero pop pevca. V obdobju med letoma 1979 in 1985 so ga albumi Zlatna ribica, Vajta 2 – Ponoćni valcer, Tebi pjevam in Kad bulbuli pjevaju popeljali na vrh priljubljenosti po vsej nekdanji Jugoslaviji in ga naredili za splošno prepoznavno ime.
Leta [[1981]] je s pesmijo »Lejla« zastopal [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije|Jugoslavijo]] na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] in zasedel 15. mesto.<ref>{{navedi splet |url=http://www.esc-history.com/details.asp?key=456 |title=Yugoslavia 1981 |journal=ESC History |accessdate=18.1.2011 |archive-date=3.10.2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003114054/https://www.esc-history.com/details.asp?key=456 |url-status=dead}}</ref>
Po začetku [[Vojne jugoslovanskega nasledstva|vojne v Bosni in Hercegovini]] se je preselil v [[Hamburg]] v Nemčiji, zatem pa v [[Pulj]],<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/kultura/glazba/seid-memic-vajta-milijuni-prodanih-izdanja-skitnja-i-skromna-mirovina-pula-15713643|title=Imao je milijune fanova, bio superstar u Jugoslaviji, a danas prima 200 eura penzije i živi skromno u Puli|date=2026-05-30|website=Jutarnji list|language=hr-HR|access-date=2026-05-30}}</ref>
kjer živi še danes. Še vedno se ukvarja z glasbo.<ref name= "sc">{{navedi splet |url=http://secanja.com/2012/seid-memic-vajta/?tubepress_page=2 |title= Seid Memić Vajta: biografija i pesme |journal=Sećanja.com |series=Domaća muzika |accessdate=17.1.2023}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Memić, Seid}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]]
[[Kategorija:Predstavniki Jugoslavije na Pesmi Evrovizije]]
2r453zdx3b7zeauzfmqk42ch8yrn6ed
6761889
6761883
2026-10-07T20:08:32Z
Shabicht
3554
6761889
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = Seid Memić
| image =
| caption =
| background = person
| birth_name =
| alias = Vajta
| birth_date = <!--wikidata-->
| birth_place = <!--wikidata-->
| death_date =
| death_place =
| origin =
| instrument =
| genre = pop, rock
| occupation =
| years_active = 1973–danes
| label = [[Jugoton]], [[Diskoton]], [[Croatia Records]]
| website = <!--wikidata-->
}}
'''Seid Memić''', z umetniškim imenom '''Vajta''', [[Bosanci|bosanski]] pevec; *[[8. marec]] 1950, [[Travnik]], [[Bosna in Hercegovina]] (takrat [[Jugoslavija]]).
Leta 1973 se je Vajta preselil v [[Sarajevo]], kjer se je njegova glasbena kariera zares začela. Med letoma 1975 in 1976 je bil pevec rock skupine Teška industrija, ki je dosegla velik komercialni uspeh na Balkanu, vendar je kasneje prenehala delovati.
Vajta je kmalu zapustil skupino in začel solo kariero pop pevca. V obdobju med letoma 1979 in 1985 so ga albumi Zlatna ribica, Vajta 2 – Ponoćni valcer, Tebi pjevam in Kad bulbuli pjevaju popeljali na vrh priljubljenosti po vsej nekdanji Jugoslaviji in ga naredili za splošno prepoznavno ime.
Leta [[1981]] je s pesmijo »Lejla« v [[Dublin|Dublinu]] zastopal [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije|Jugoslavijo]] na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] in zasedel 15. mesto.<ref>{{navedi splet |url=http://www.esc-history.com/details.asp?key=456 |title=Yugoslavia 1981 |journal=ESC History |accessdate=18.1.2011 |archive-date=3.10.2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003114054/https://www.esc-history.com/details.asp?key=456 |url-status=dead}}</ref>
Po začetku [[Vojne jugoslovanskega nasledstva|vojne v Bosni in Hercegovini]] se je preselil v [[Hamburg]] v Nemčiji, zatem pa v [[Pulj]],<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/kultura/glazba/seid-memic-vajta-milijuni-prodanih-izdanja-skitnja-i-skromna-mirovina-pula-15713643|title=Imao je milijune fanova, bio superstar u Jugoslaviji, a danas prima 200 eura penzije i živi skromno u Puli|date=2026-05-30|website=Jutarnji list|language=hr-HR|access-date=2026-05-30}}</ref>
kjer živi še danes. Še vedno se ukvarja z glasbo.<ref name= "sc">{{navedi splet |url=http://secanja.com/2012/seid-memic-vajta/?tubepress_page=2 |title= Seid Memić Vajta: biografija i pesme |journal=Sećanja.com |series=Domaća muzika |accessdate=17.1.2023}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Memić, Seid}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]]
[[Kategorija:Predstavniki Jugoslavije na Pesmi Evrovizije]]
t50k5m3zfg5sqcafq1izczwe7eslloj
Rudar (film)
0
439086
6762056
6573034
2026-10-08T08:19:42Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762056
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Rudar
| director = [[Hanna Slak]]
| producer = [[Miha Knific]]<br>Siniša Juričić
| screenplay = Hanna Slak
| based on = ''Nihče'' (Mehmedalija Alić)
| music = Amélie Legrand
| cinematography = Matthias Pilz
| editing = Vladimir Gojun
| studio = Nukleus film
| distributor = 2i Film
| released = 28. september 2017
| runtime = 102 minut
| country = Slovenija
| language = slovenščina<br>bosanščina
| budget = 772.000 €
}}
'''''Rudar''''' je [[Slovenija|slovenski]] dramski film iz leta [[2017]]. Napisala in režirala ga je [[Hanna Slak]]. Film govori o odkritju množičnega grobišča v starem rudniku [[Barbara rov]] v [[Huda Jama|Hudi Jami]], žrtev povojnih pobojev, katere so [[Josip Broz - Tito|Titovi]] partizani leta 1945 pobili in živo zakopali v rudnik.
Film je bil posnet po avtobiografskem romanu ''Nihče'' Mehmedalije Alića, ki je izšel leta 2013 pri [[Cankarjeva založba|Cankarjevi založbi]]. Bil je edini prijavljeni na izboru za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski predlog za oskarja za najboljši tujejezični film]]. Žirija ga je soglasno podprla.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja je film RUDAR|url=https://www.dsr.si/2017/09/19/slovenski-kandidat-za-tujejezicnega-oskarja-je-film-rudar/|accessdate=2021-06-24|language=sl-SI|date=19. september 2017|website=Društvo slovenskih režiserjev|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624205552/https://www.dsr.si/2017/09/19/slovenski-kandidat-za-tujejezicnega-oskarja-je-film-rudar/|url-status=dead}}</ref>
=== Zgodba ===
Zasavski rudnik je naprodaj in Alija mora raziskati rov, ki je zaprt že od konca [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] ter napisati poročilo, da v njem ni ničesar. Odkrije zid, sledove [[Kri|krvi]], nato pa brezno [[Človeški skelet|okostij]], ter nadaljuje z delom kljub opozorilu direktorja [[rudnik]]a, saj je slišal govorice okoliških prebivalcev, da so tam zakopane žrtve [[Povojni poboji|povojnih pobojev]]. Njegov sogovornik je domačin Lojze, ki je v pobojih izgubil očeta. S sabo v rudnik jemlje najstniškega vajenca, ki mu ga je dodelil menedžer rudnika. Mladenič ga tožari. Alija se sooča tudi z neizanteresiranimi policisti in malomarnimi forenziki.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Poslušni ljudje so hujši od politikov|url=https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/poslusni-ljudje-so-hujsi-od-politikov?Open|website=www.Družina.si|accessdate=2021-06-24|date=28. september 2017|last=Cingerle|first=Katja}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Zakopane narodne travme|url=https://ekran.si/rudar/|website=Revija Ekran|date=2018-05-10|accessdate=2021-06-24|language=sl-SI|first=Jernej|last=Trebežnik|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624211710/https://ekran.si/rudar/|url-status=dead}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Rudar|url=https://radiostudent.si/kultura/kinobar/rudar|website=Radio Študent|accessdate=2021-06-24|language=sl|date=2. oktober 2017|last=Hočuršćak|first=Mateo}}</ref>
Film prikaže še Alijev odhod iz domače bosanske vasi in njegovo slovo od sestre ter omeni njeno izginotje ob [[Srebreniški pokol|pobojih v Srebrenici]] in Alijev [[Izbrisani|izbris]]. Zgodba se zaključi s splošno stavko in Alijevo odpustitvijo, o kateri mu pove brezposelna žena, ki ga čaka na železniški postaji. Sprevodnik ga pokliče in mu seže v roko.<ref name=":3" /><ref name=":5" />
== Financiranje in produkcija ==
Projekt je ocenjen na 772.000 evrov.<ref name=":0">[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2019/09/13/01_Filmska_produkcija_celove%C4%8Dernih_filmov.pdf Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995 a) Večinsko financiranje s strani Filmskega sklada RS/ Slovenskega filmskega centra]. 13. september 2019. SFC. pridobljeno 23. junija 2021</ref> Podprl ga je Slovenski filmski center (396.000 evrov). Tehnične storitve je nudil [[Viba film|FS Viba film]] (196.889 evrov).<ref>str. 63. [https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2018/04/18/Program_dela_2018.pdf Program dela za leto 2018]. SFC. pridobljeno 23. junija 2021</ref>
Druga avdicija je potekala 6. novembra 2015 med 14. in 16. uro v gostinskem prostoru Društva upokojencev Trbovlje. Iskali so moške in ženske med 20. in 60. letom, tudi za vloge delavskih, rudarskih ljudi. Prva avdicija je potekala konec oktobra, na njej so izbrali okoli 30 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Iščejo igralce za srhljivo rudarsko dramo|url=https://zon.si/iscejo-igralce-za-srhljivo-rudarsko-dramo/|website=ZON|date=2015-11-05|accessdate=2021-06-24|language=sl-SI}}</ref>
Snemali so naprej v Zasavju, in sicer v prostorih zgradbe rudnika, na rudniškem dvorišču, v trboveljski gostilni društva upokojencev, na ulici ter na [[Železniška postaja Zidani Most|železniški postaji Zidani Most]]. Prvi kadri so nastali pod tuši v [[Hrastnik|hrastniški]] »vašhavi«. Vhod v rudnik je bil posnet pri vhodu v Pustov rov na [[Dol pri Hrastniku|Dolu pri Hrastniku]]. Na tem koncu Slovenije so s snemanjem končali konec novembra 2015, nato pa so se preselili še v [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Škofja Loka|Škofjo Loko]].<ref>{{Navedi splet|title=Film Rudar snemali v Zasavju|url=https://savus.si/film-rudar-snemali-v-zasavju/|website=Savus|date=2015-11-29|accessdate=2021-06-24}}</ref> Rudniški prizori so bili posneti v [[Rudnik Mežica|mežiškem rudniku]].<ref name=":3" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Intervju: Hanna Slak|url=https://ekran.si/intervju-hanna-slak/|website=Revija Ekran|date=2017-09-05|accessdate=2021-06-24|language=sl-SI|first=Varja|last=Močnik|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624204312/https://ekran.si/intervju-hanna-slak/|url-status=dead}}</ref>
[[Hanna Slak]] je v šali povedala, da je v film vložila sedem let dela, na koncu pa nič zaslužila, zaradi česar bi ji v [[Nemčija|Nemčiji]], kjer živi, davčna uprava svetovala prešolanje. Za snemanje filma se je odločila po branju članka ''Usoda'' [[Boštjan Videmšek|Boštjana Videmška]] v ''[[Delo (časopis)|Delu]]'' julija 2010. Pripomogla je k izdaji Alićeve knjige in obiskala njegove rodne kraje. Zgodbo je morala za potrebe filma močno prirediti. Leon Lučev je imel zaradi dela z režiserko [[Jasmila Žbanić|Jasmilo Žbanić]] že znanje bošnjaškega jezika, migrantske slovenščine pa ga je učila ženska, ki je odraščala v priseljenski družini. Za ekipo se je odločil producent Knific, montažer Gojun pa je predlagal glasbo [[Damir Imamović|Damirja Imamovića]] in [[Tomaž Pengov|Tomaža Pengova]].<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=V kakšnega boga verjameš? Jaz verjamem vate|url=https://old.delo.si/sobotna/v-kaksnega-boga-verjames-jaz-verjamem-vate.html|website=old.delo.si|date=2015-12-18|accessdate=2021-06-24|language=sl-si|first=Boštjan|last=Videmšek}}</ref>
== Odziv medijev, kritikov in gledalcev ==
=== Mediji ===
[[Roman Vodeb]], rojeni [[Trbovlje|Trboveljčan]], je napisal, da si je preobčutljivi Alić v svoji spodleteli knjigi pripisal preveliko vlogo, kar je utemeljil s tem, da se je [[Barbara rov]] odprl s sredstvi, pridobljenimi na razpisu, da je bil Alić slučajno zraven in da ena sama, neusposobljena oseba ne bi mogla varno odpreti dlje časa zaprtega jamskega prostora zaradi prisotnosti nevarnih plinov, ki lahko povzročijo zadušitev, zastrupitev ali [[Eksplozija|eksplozijo]]. Opozoril je še, da dijaki oz. civili ne hodijo v rudnik, da je bil Alić rudarski nadzornik, ne pa pravi [[rudar]], da je postal presežni delavec zaradi poslovnih razlogov ter da so mu delodajalci omogočili upokojitev pod ugodnejšimi pogoji. Zanikal je, da bi vodstvo [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|Rudnika Trbovlje - Hrastnik]] komurkoli metalo polena pod noge.<ref>{{Navedi splet|title=Film »Rudar« – I. del|url=https://publishwall.si/roman.vodeb/post/436266/film-rudar-i-del|website=publishwall.si|accessdate=2021-06-24|date=18. november 2018|last=Vodeb|first=Roman}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je tukaj nor?! – ali: film »Rudar« (II. del)|url=https://publishwall.si/roman.vodeb/post/436629/kdo-je-tukaj-nor-ali-film-rudar-ii-del|website=publishwall.si|accessdate=2021-06-24|date=20. november 2018|last=Vodeb|first=Roman}}</ref>
Katoliški časopis ''[[Družina (časopis)|Družina]]'' je pohvalil pogumno držo Alije in njegovih otrok.<ref name=":2" /> Filmu je podporo izrazil tudi Dejan Steinbuch s spletnega portala [[Portal Plus]], ki je poboje v hudi jami primerjal z nacističnimi plinskimi celicami, kamboškimi polji smrti in pokolom v Srebenici.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.portalplus.si/2438/nihce?desktop=1|title=Zločin brez kazni, 1. del: Mehmedalija Alić, dobri človek v jami hudega imena|date=30. oktober 2017|accessdate=24. junij 2021|website=Portal Plus|last=Steinbuch|first=Dejan|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624205543/https://www.portalplus.si/2438/nihce?desktop=1|url-status=dead}}</ref>
=== Kritiki ===
Jernej Trebežnik je pohvalil lahkotni lik vajenca, tekočo montažo, napeto zgodbo in nizko osvetlitev, ki prikaže osamljenost v rudniku in tesnobo zaostalega Zasavja. Povezava med povojnimi poboji in Srebrenico se mu je zdela prešibka, liku nenaklonjenega Alijevega šefa pa je očital pomanjkanje potrebnega konteksta. Mestoma je za oznako resnične zgodbe pogrešal bolj surov ter manj stiliziran in preprost prikaz.<ref name=":3" />
[[Marcel Štefančič jr.]] je napisal, da bošnjak Alija s svojim dobrotništvom priseljencev ne bo rešil pred sovraštvom ter da bo ta mlačni film s svojimi primerjavami navdušil le bralce desničarskih medijev. Pričakoval je, da bo gledalce in same like odkritje grobišča šokiralo, ne pa da vse skupaj izgleda kot poročilo vladne komisije (ocena: »zadržan«).<ref>[https://web.archive.org/web/20171214061550/https://www.mladina.si/182101/rudar/ Rudar]. Marcel Štefančič. 29. september 2017. ''mladina.si''. arhivirano s [https://www.mladina.si/182101/rudar/ prvotnega spletišča] 14. decembra 2017. pridobljeno 24. junija 2021</ref>
Denis Valič je pohvalil film, ker se je izognil dnevnopolitičnim manipulacijam in se osredotočil na zgodbo Alije.<ref>{{Navedi splet|title=Filmska recenzija: Rudar|url=https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/filmska-recenzija-rudar/433913|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-24|language=sl|date=30. september 2017|publisher=Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS)|last=Valič|first=Denis}}</ref>
Mateo Hočuršćak je napisal, da je Slakova negativna lika vajenca in menedžerja sestavila iz več oseb, zato izpadeta prisiljeno. Lik nadutega menedžerja v obleki in z avtom znamke [[Smart (avtomobil)|Smart]] se mu je zdel tudi preveč stereotipen. Pretirano poenostavljanje je videl še v sovpadanju pokopa srebreniških žrtev in Bašićeve nove zadolžitve. Zmotili so ga tudi pretirani solistični kitarski vložki, vendar je pohvalil preprost in poveden naslov, sanjske sekvence, prikaz Alijevega vsakodnevnega življenja in grenko-sladek konec, ki si ga lahko vsak razloži po svoje.<ref name=":5" />
=== Obisk v kinu ===
Film je videlo 2492 gledalcev.<ref name=":0" />
==Zasedba==
* [[Leon Lučev]]: Alija Bašić
* Marina Redžepović: Fuada Bašić, Alijeva žena
* Zala Đurić Ribič: Elma Bašić, njuna hči
* Tin Marn: Samir Bašić, njun sin
* [[Boris Cavazza]]: domačin Lojze
* Nikolaj Burger: vajenec Tom
* [[Jure Henigman]]: menedžer Kamnik
* [[Boris Petkovič]]: Faruk
== Ekipa ==
* '''fotografija:''' Matthias Pilz
* '''glasba:''' Amélie Legrand
* '''montaža:''' Vladimir Gojun
* '''scenografija:''' Marco Juratovec
* '''kostumografija:''' Tina Bonča
* '''maska:''' Tina Lasič Andrejević
* '''zvok:''' Gabor Ripli
== Nagrade ==
* 2018: [[Nagrada Franceta Štiglica|Štigličev pogled za režijo]] (podeljuje [[Društvo slovenskih režiserjev]])
=== [[Festival slovenskega filma 2017]] ===
* vesna za režijo
* vesna za montažo
* vesna za glavno vlogo
== Izdaje na nosilcih ==
* Rudar. video DVD. Logatec : Go Partner, 2019
==Sklici==
{{sklici|30em}}
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=6213994|title=Rudar}}
* {{BSF|id=rudar|title=Rudar}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
[[Kategorija:Filmi leta 2017]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Biografski filmi]]
qmo74va4h7m4oz5ybl7fogak60iz1i9
Anabel (pevka)
0
444904
6762024
6700840
2026-10-08T07:36:13Z
Anzet
118843
6762024
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| honorific_prefix =
| name = Anabel
| honorific_suffix =
| image =
| image_size =
| landscape = yes
| alt =
| caption =
| background = solo_singer
| native_name =
| native_name_lang =
| birth_name = Ana Teržan
| alias =
| origin = [[Liboje]]
| genre = pop
| occupation = {{hlist|pevka|pesmopiska}}
| instrument =
| years_active = 2017–danes
| label = Nika
| associated_acts =
| website = <!-- Wikidata -->
| notable_instruments =
| module =
| module2 =
| module3 =
}}
'''Anabel''' (s pravim imenom '''Ana Teržan''') [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|pevka]], pesmopiska in radijska voditeljica, * [[29. april]] [[1999]],<ref>{{navedi splet |url= https://novice.svet24.si/clanek/zabava/58fdeecf7ecfa/pticji-kakec-ob-kavi-ji-je-prinesel-sreco|title=Ptičji kakec ob kavi ji je prinesel srečo |accessdate=20. 4. 2023 |date=24. 4. 2017 |format= |work= }}</ref> [[Celje]]<ref name=":0" />
==Življenjepis in kariera==
Rojena je bila v [[Celje|Celju]], prihaja pa iz [[Liboje|Liboj]].<ref name=":0">{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=2d5qYiXfnL4|title=Dobro jutro: Korajža velja - Ana & Tilen Teržan, TV Maribor 28.12.2012 |accessdate=30. 1. 2018 |date=29. 12. 2012 |format= |work= }}</ref> Prvih 5 razredov osnovne šole je opravila v Libojah, nato pa je nadaljevala s šolanjem v Osnovni šoli Griže. Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljevala na Ekonomski šoli Celje. Ima brata dvojčka Tilna.
S svojo prvo skladbo »Ob kavi« je zmagala na festivalu [[Dnevi_slovenske_zabavne_glasbe_2017#Poprock|Poprock 2017]] (Dnevi slovenske zabavne glasbe). »Ob kavi« je več tednov preživela na lestvici [[SloTop50 2017|SloTop50]] (najvišja uvrstitev: 21.), Anabel pa je postala najbolj predvajana »nova izvajalka« leta 2017.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/emine-razglednice-anabel-lea-sirk-marina-martensson-nuska-drascek/444876|title=Emine razglednice: Anabel, Lea Sirk, Marina Martensson, Nuška Drašček |accessdate=20. 4. 2023 |date=6. 2. 2018 |format= |work= }}</ref> Pol leta po zmagi je pesem dobila še [[Acapella|a capella]] različico, pri kateri je sodelovala zasedba Bassless.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nt-rc.si/radio-celje/anabel-feat-bassless-ob-kavi/ |title=Anabel feat. Bassless – Ob kavi |accessdate=30. 1. 2018 |date=20. 10. 2017 |format= |work= |archive-date=2018-01-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180130210137/http://www.nt-rc.si/radio-celje/anabel-feat-bassless-ob-kavi/ |url-status=dead }}</ref> »Ob kavi« je bila na drugi podelitvi [[Žarometi (nagrada)|žarometov]] ([[Žarometi 2017]]) nominirana za pesem leta. Na [[EMA|Emi]] je doslej nastopila dvakrat: leta [[EMA 2018|2018]] (»Pozitiva«) in [[EMA 2022|2022]] (»Tendency«).
Pri svojih prvih štirih pesmih je sodelovala s producentom in glasbenikom [[Nino Ošlak|Ninom Ošlakom]], od leta 2021 pa za produkcijo skrbi [[Žan Serčič]]. Je avtorica ali soavtorica glasbe in besedil (izjema je »Pozitiva«).
Med letoma 2020 in 2023 je bila voditeljica na [[Radio Center|Hitradiu Center]], kjer je od jeseni 2020 vodila (predvsem) jutranji program, sprva z Alenom Podlesnikom, nato pa z Maticem Meškom.<ref>{{navedi splet |url= https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/se-avdicu-ze-tresejo-hlace-prihaja-novi-radijski-sov-foto/|title=Se Avdiću že tresejo hlače? Prihaja novi radijski šov |accessdate=19. 4. 2023 |date=2. 9. 2020 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/to-pa-je-sok-nasa-pevka-anabel-sporocila-da-je-konec-404728|title=To pa je šok: Naša pevka Anabel sporočila, da je konec |accessdate=19. 4. 2023 |date=18. 4. 2023 |format= |work= }}</ref>
Leta 2024 je sodelovala na [[Melodije morja in sonca 2024|Melodijah morja in sonca]] s pesmijo »Bilo bi lepo«. Dosegla je 8 točk in se uvrstila na 12. mesto. <ref>{{Navedi splet|title=Zmagovalno skladbo Neznano zapel Žan Videc, žirija nagradila dva izvajalca|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/melodije-morja-in-sonca/zmagovalno-skladbo-neznano-zapel-zan-videc-zirija-nagradila-dva-izvajalca/714071|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-31|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref>
== Diskografija ==
===Albumi===
* ''Na polici'' (2026)
===Singli===
{| class="wikitable"
! Leto !! Naslov
|-
| 2017 || Ob kavi
|-
| rowspan=2|2018 || Pozitiva
|-
| Klic stran
|-
| 2019 || Mama
|-
| 2021 || Moj si
|-
| 2022 || Tendency
|-
| rowspan=2|2023 || To je to
|-
| Milano
|-
| 2024 || Bilo bi lepo
|-
| rowspan=2|2026 || April
|-
| 20 let
|}
;Kot gostujoča izvajalka
* 2021: Rada − [[Žan Serčič]] ft. Anabel
==Sklici in viri==
{{sklici|1}}
* {{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/anabel-dej-poklici-me-ce-bos-imel-kdaj-cas-da-kavo-spijeva.html |title=Anabel: Dej pokliči me, če boš imel kdaj čas, da kavo spijeva |accessdate=30. 1. 2018 |date=25. 4. 2017 |format= |work=}}
* {{navedi splet |url=https://govori.se/traci/domaci-traci/mlada-pevka-anabel-sola-ostaja-na-prvem-mestu/ |title=Mlada pevka Anabel: Šola ostaja na prvem mestu |accessdate=30. 1. 2018 |date=22. 5. 2017 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/anabel-zmaga-na-tem-festivalu-je-odlicna-odskocna-deska/420441 |title=Anabel: Zmaga na tem festivalu je odlična odskočna deska |accessdate=30. 1. 2018 |date=22. 4. 2017 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=http://www.evrovizija.com/kdo-je-skrivnostna-anabel-ki-je-ob-kavi-osvojila-poprock-vecer-3940 |title=Kdo je skrivnostna Anabel, ki je ob kavi osvojila Poprock večer? |accessdate=30. 1. 2018 |date=22. 4. 2017 |format= |work= |archive-date=2018-01-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180130205447/http://www.evrovizija.com/kdo-je-skrivnostna-anabel-ki-je-ob-kavi-osvojila-poprock-vecer-3940 |url-status=dead }}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pop pevci]]
[[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Poprocku (DSZG)]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]]
2a9nm090s7jpcyc6lcj5fdg0iklaglb
Poulnabronski dolmen
0
446357
6761798
6277224
2026-10-07T14:44:27Z
CommonsDelinker
5156
[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Poulnabrone_2011-09-14.jpg z [[c:File:Poulnabrone,_2011.jpg|Poulnabrone,_2011.jpg]]
6761798
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox ancient site
|name = Poulnabronski dolmen
|alternate_name = Poll na mBrón
|image = Paulnabrone.jpg
|caption =
|alt =
| map_type = Irska
| map_alt =
| map_caption =
| map_size = 280
| relief = 1
| area =
|location = župnija Kilcorney, [[Burren]]
|region = Irska
|latd = 53.048842
|longd = -9.139953
|coordinates_display = inline, title
|type = portalna grobnica
|epochs = [[neolitik]]
|cultures =
|excavations = 1986, 1988
|archaeologists =
|public_access = da
|condition =
|website =
| designation1 = Irish National Monument
| designation1_offname =
| designation1_date =
| designation1_number = 632<ref>[https://web.archive.org/web/20140201175616/http://www.archaeology.ie/media/archeologyie/PDFS/FileDownload,296,en.pdf National Monuments in County Clare]</ref>
}}
'''Poulnabronski dolmen''' (''Poll na mBrón'' v irščini pomeni 'luknja v mlinskem kamnu', ''bró'' v irščini) je portalna grobnica, ena od približno 172 na Irskem, v pokrajini [[Burren]] v grofiji Clare, [[Irska]]. Izvira iz obdobja [[neolitik]]a, verjetno med 4200 pr. n. št. in 2900 pr. n. št. Je 8 km južno od Ballyvaughana in 9,6 km severozahodno od Kilnaboya. <ref name="WE">{{navedi knjigo | last=Weir, A| year=1980 |title=Early Ireland. A Field Guide | publisher=Blackstaff Press | location=Belfast | page=110}}</ref>
== Lokacija ==
Grobnica stoji na kamnitem polju v katastrski občini Poulnabrone civilne županije Kilcorney blizu ceste R480 južno od Ballyvaughana v grofiji Clare.
== Ime ==
Poulnabrone se včasih napačno prevede kot "luknja žalosti" (npr. v Googlovih zemljevidih), vendar pa "brone" izhaja iz irskega ''bró'', kar pomeni 'mlinski'. <ref name="journey">{{navedi knjigo | last=Cunningham| first= George| year=1978 |title=Burren Journey | publisher=Shannonside Mid Western Regional Tourism Organisation | location=| page=}}</ref>
== Značilnosti ==
[[Image:Poulnabrone, 2011.jpg|thumb|upright=1.4|left|Poulnabronski dolmen]]
Dolmen je sestavljen iz 12 čevljev tankega, ploščatega, vodoravnega kamna, ki ga podpirata dve skupini vitkih pokončnih vzporednih portalnih kamnov na višini 1,8 m od tal, kar ustvarja komoro v 9 m nizkem kupu kamenja. Ta kup je pomagal stabilizirati grobnico in v neolitiku ni bila večja. Vhod je obrnjen proti severu in ga prečka nizek kamnit prag.
== Izkopavanja ==
[[Image:poulnabrone.jpg|thumb|upright=1.4|Poulnabrone]]
V vzhodnem portalnem kamnu so leta 1985 odkrili razpoke. Po propadu je bil dolmen razstavljen in razpokan kamen zamenjan. Z izkopavanjem (1986, 1988) so ugotovili, da je pod spomenikom pokopanih 33 ljudi, odraslih in otrok. Osebni predmeti, pokopani z mrtvimi, so bili polirana kamnita sekira, kostni obesek, kremenčevi kristali, orožje in keramika.
Nobenega nedotaknjenega skeleta ni bilo, kar nakazuje, da kraj ni bil pogrebno mesto v smislu, da so bila telesa dana sem takoj po smrti. Kosti so bile najdene v originalnih slojih, vendar so jih kronološko premešali, zato niso zaporedno pokopane. Zdi se, da je samo eden od odraslih prebival več kot 40 let, veliko kosti je imelo znake artritisa v zgornjem delu telesa. Otroci so imeli zobe, ki kažejo znake bolezni in podhranjenosti. Dve okostji sta imeli poškodbe: lobanja in rebra z globokimi zlomi, ki so jih zdravili pred smrtjo, in odrasla moška kost, prebodena s konico kamnitega izstrelka in nezaceljena, kar pomeni, da je poškodba nastala precej pred smrtjo. Tisti, ki so bili izbrani za pokop tu, so bili očitno člani elite. Njihova telesa so pustili drugje, da so se razgradila, na zaščitenem kraju, ker nobena od kosti ne kaže nobenih znakov zobnih oznak. Nato so bile tu odložene zgolj gole kosti. Ker nekateri od njih kažejo ožganine, so bili morda že prej obredno očiščeni z zažigom.
Po radiokarbonski dataciji se je grob verjetno uporabljal med 3800 in 3200 pr. n. št. Ostanki so zdaj v Clarskem muzeju v Ennisu, sposojeni iz Narodnega muzeja Irske. <ref name="lib">{{navedi splet| url = http://www.clarelibrary.ie/eolas/claremuseum/projects/poulnabrone_collection.htm| title = Poulnabrone Collection| accessdate = 7 February 2015| archive-date = 2017-11-16| archive-url = https://web.archive.org/web/20171116051533/http://www.clarelibrary.ie/eolas/claremuseum/projects/poulnabrone_collection.htm| url-status = dead}}</ref><ref name="Arch">{{navedi knjigo|last=Carthy|first=Hugh|title=Burren Archaeology|url=https://archive.org/details/burrenarchaeolog0000cart|publisher=The Collins Press|year=2011|isbn=9781848891050|page=}}</ref>
V [[bronasta doba|bronasti dobi]] (od leta 1750 do 1420 pr. n. št.) je bil v portiku tik pred vhodom pokopan novorojenček.
Prevladujoča podoba grobnice v [[apnenec|apnenčasti]] pokrajini [[Burren]] kaže, da je bila verjetno središče obredov vse do bronaste dobe. Morda je bila tudi teritorialna oznaka v neolitski pokrajini na pomembni poti sever−jug od zaliva Ballyvaughan do Kilnaboya. Morda so jo prebivalci obsežnih naselij blizu Kilnaboya zgradili za označitev severne meje svojega ozemlja.
== Turizem ==
Dolmen je priljubljena turistična znamenitost. Obdan je z vrvjo, ki ga loči od turistov, da bi ohranili starodavne kamne. Leta 2007 je grofijski svet Clara odprl veliko parkirišče zaradi težav s prometom, ki so ga povzročali avtomobili ali avtobusi, parkirani na ozki cesti. Po oceni je bilo leta 2005 200 000 obiskovalcev. <ref name="CP">{{navedi splet| url = http://www.burrengeopark.ie/geopark-life/conservation/traffic-management/| title = Poulnabrone Dolmen Car Park - Traffic Management| accessdate = 7 February 2015| archive-date = 2015-02-09| archive-url = https://web.archive.org/web/20150209184912/http://www.burrengeopark.ie/geopark-life/conservation/traffic-management/| url-status = dead}}</ref>
== Astronomija ==
Ker tu ni bilo svetlobnega onesnaženja in zaradi oddaljene lege Poulnabrona je parkirišče uporabljal Astronomski klub Shannonside <ref>{{navedi splet | url = http://www.shannonsideastronomyclub.com/ | title = Shannonside Astronomy Club | accessdate = 10 April 2013 | archive-date = 2018-04-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180421081046/https://shannonsideastronomyclub.com/ | url-status = dead }}</ref> kot neuradno javno opazovalno mesto. Aprila 2013 je klub tu organiziral opazovanje kometa PanSTARRS [[C/2011 L4]].
== Galerija ==
<gallery>
File:Poulnabrone portal tomb 1.jpg |
File:Poulnabrone portal tomb 2.jpg |
File:Poulnabrone portal tomb 3.jpg |
File:Poulnabrone portal tomb 4.jpg |
File:Milky Way Photo of Poulnabrone Dolmen, The Burren, Co Clare,3, Pic By Frank Chandler (2).jpg
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* [http://www.clarelibrary.ie/eolas/coclare/archaeology/CL009-03401-.htm Poulnabrone at the Clare County Library website]
*[http://www.irisharchaeology.ie/2013/06/poulnabrone-tomb-life-and-death-in-the-burren/ The History of Poulnabrone on the Irish Archaeology website]
{{commons category|Poulnabrone}}
[[Kategorija:Megalitski spomeniki]]
[[Kategorija:Prazgodovina]]
[[Kategorija:Neolitik]]
[[Kategorija:Megalitski spomeniki na Irskem]]
t9pq26pr1ay7yt0h6lbqtpztveya5jm
Spodnja votla vena
0
446518
6761764
6716951
2026-10-07T12:35:39Z
TadejM
738
dodano infopolje; --gt
6761764
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vena
| Name = Spodnja votla vena
| Latin = vena cava inferior
| Image = {{Heart diagram 250px}}
| Caption = Anteriorni (frontalni) pogled na odprto srce. Bele puščice označujejo običajni pretok krvi.
| Image2 = Gray577.png
| Caption2 = Zgornja votla vena, spodnja votla vena, vena azigos in njihove veje
| DrainsFrom =
| Source = [[skupna iliakalna vena]]<br/>[[lumbalne vene]]<br/>[[testikularna vena]]<br/>[[renalna vena]]<br/>[[suprarenalna vena]]<br/>[[hepatična vena]]
| DrainsTo = [[desni preddvor]]
| Artery = [[abdominalna aorta]]
| Acronym = IVC
}}
'''Spodnja votla vena''' ({{jezik-la|vena cava inferior}}), tudi '''velika spodnja dovodnica,'''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5543682/vena?query=vena&SearchIn=All|title=Slovenski medicinski e-slovar|date=|accessdate=19. 3. 2018|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> je velika [[vena]], ki nosi deoksigenirano [[kri]] iz spodnega in srednjega dela telesa v desni [[Srčni preddvor|preddvor]] srca. Stene so rigidne in ima zaklopke, ki preprečujejo retrogradni tok krvi. Navadno nastane z združitvijo desne in leve [[Skupna črevnična vena|skupne črevnične vene]] (''venae iliace communis'') na višini petega ledvenega [[Vretence|vretenca]].
Izmed obeh votlih ven je spodnja votla vena nižja. Votli veni sta dve veliki žili, ki prenašata deoksigenirano kri iz telesa v srce: spodnja votla vena prinaša kri iz spodnje polovice telesa, medtem ko [[zgornja votla vena]] (latinsko ''vena cava superior'') iz zgornje polovice.
Je velika retroperitoneala vena, ki leži posteriorno za abdnominalno votlino in teče desno od [[Hrbtenica|hrbtenice]]. V desni preddvor vstopa na spodnji desni zadajšnji strani srca.
Ime izhaja iz [[Latinščina|latinščine]]: vena –žila, cavus – prazen.
== Struktura ==
Spodnja votla vena nastane z združitvijo leve in desne skupne črevnične vene na višini vretenca L5 in prinaša zbrano kri v desni preddvor srca. Pridružita se ji tudi [[vena azygos]] (ki teče po desni strani hrbtenice) in venozni pletež hrbtenjače.
Diafragmo prehaja skozi foramen venae cavae na višini vretenca T8.
=== Pritoki ===
Posebni pritoki so:
{| class="wikitable" style="margin-bottom: 10px;"
| '''Raven'''
| '''Vena'''
|-
| T8
|[[Hepatic veins|<nowiki/>]] Vv. hepaticae, V. phrenica inferior
|-
|L1
|V. suprarenalis dextra, Vv. renalis
|-
| L2
| desna [[Gonadal vein|gonadna ven]]<nowiki/>a
|-
| L1–L5
| [[Lumbar veins|ledvene žile]]
|-
| L5
|Vv. iliacae communis
|}
Ker spodnja votla vena leži desno od sredine, pritoki niso vedno simetrični. Z desne se neposredno drenirajo gonadne vene in suprarenalne vene. Z leve se drenirajo posrendo preko renalne vene, ki se zliva v spodnjo votlo veno. Lumbalne vene in jetrne vene se navadno drenirajo neposredno v spodnjo votlo veno.
=== Razvoj ===
V zarodku sta spodnja votla vena in desni preddvor srca ločena z zaklopko spodnje votle vene, znano tudi kot Evstahijeva zaklopka. Pri odrastlih je ta zaklopka zakrni ali pa ostane majhna duplikatura endokardija.
=== Variabilnost ===
Spodnja votla vena redko varira v velikosti in položaju. V transpoziciji velikih žil lahko leži levo od hrbtenice. Lahko jo nadomeščata tudi dve žili, ki potekata pod nivojem ledvičnih.
== Funkcija ==
Spodnja votla vena je vena, ki prenaša deoksigenirano kri iz spodnje polovice telesa v desni preddvor srca.
<ref name="GRAYS40TH">{{Navedi knjigo|title=Gray's anatomy : the anatomical basis of clinical practice|url=https://archive.org/details/graysanatomyanat0000unse_c5d4|date=2008|publisher=Churchill Livingstone|isbn=978-0-8089-2371-8|editor-last=Susan Standring|edition=40|location=London|ref={{harvid|Gray's Anatomy|2008}}}}</ref>
Analogna žila, ki prenaša kri iz zgornje polovice telesa, je zgornja votla vena.
== Klinični pomen ==
Zdravstvene težave povezane s spodnjo votlo veno so ponavadi povezane s stiski žile (rupture so redke zaradi nizkega intraluminalnega pritiska). Tipični vzroki zunanjih pritiskov so povečana aorta (abdominalna aortna anevrizma), nosečnost (aortokavalni kompresijski sindrom) in abdominalna maligna obolenja, kot so rak debelega črevesja, rak ledvičnih celic ter rak jajčnikov.
Zapora spodnje votle vene je redka in se jo obravnava kot za življenje ogrožujoče stanje. Povezujemo jo z globoko vensko trombozo, IVC filtri, presaditvijo jeter in kirurškimi postopki kot je vstavitev katetra v femoralno veno.
[[Slika:Major_Veins.png|sličica|Veje spodnje votle vene]]
Poškodbe spodnje votle vene so običajno usodne zaradi prekomerne krvavitve.
== Dodatne slike ==
<gallery>
Slika:Inferiorvenacava.png|Inferior vena cava
Slika:Slide10bek.JPG|Spodnja votla vena pogled od spredaj
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Vene]]
ap1602nhacl6kstn8dqh16gy4v4xsu1
Zgornja votla vena
0
446961
6761770
6573207
2026-10-07T13:06:50Z
TadejM
738
dodano infopolje
6761770
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vena
| Name = Zgornja votla vena
| Latin = vena cava superior, vena maxima
| Caption = Zgornja votla vena drenira kri iz leve in desne brahiocefalne vene v [[desni preddvor]]
| Image = File:Gray505.png
| DrainsFrom = leva in desna [[brahiocefalna vena]]
| Source = [[brahiocefalna vena]], [[vena azigos]]
| DrainsTo = [[desni preddvor]]
| Artery =
| Precursor = [[skupna kardinalna vena|skupni kardinalni veni]]
|Image2=Opening of superior vena cava.png}}
'''Zgornja votla vena''' (latinsko ''vena cava superior'') ali '''velika zgornja dovodnica'''<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5543682/vena?query=vena&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 4. 2018.</ref> je zgornja izmed dveh [[votla vena|votlih ven]] venskega sistema, ki dovaja deoksigenirano [[kri]] iz zgornje polovice sistemskega obtoka v desni [[srčni preddvor]]. Je krajša od [[Spodnja votla vena|spodnje votle vene]] in v najširšem delu meri njen premer 24 mm. Leži v sprednjem desnem zgornjem [[Medpljučje|medpljučju]].
== Zgradba in potek zgornje votle vene ==
Zgornja votla vena nastane za spodnjim robom prvega desnega rebernega hrustanca z združitvijo leve in desne brahiocefalične vene, ki drenirata kri iz zgornjih okončin, oči in vratu. Poteka vertikalno navzdol za prvim medrebrnim prostorom. Pred izlitjem v srce za drugim desnim rebernim hrustancem se ji pridruži še [[vena azygos]].
Med zgornjo votlo veno in desnim preddvorom ni zaklopk zato se lahko pulzni val desnega preddvora in desnega [[srčni prekat|prekata]] širi tudi po venskem sistemu vse do [[notranja jugularna vena|notranje jugularne vene]] – preko mišice sternocleidomastoideus ga lahko vidimo kot jugularni venski pritisk.
== Klinični pomen ==
Zapora zgornje votle vene je lahko delna ali popolna. Navadno jo povezujemo z rakavimi obolenji, kot so [[rak pljuč]], razsuti (metastatski) rak ali [[limfom]]. Zapora lahko vodi do povečanih ven v glavi in vratu. Lahko se pojavijo zadihanost, [[kašelj]], bolečine v prsih in težave s [[požiranje]]m. Pembertonov znak je lahko pozitiven.*
Pri regurgitaciji [[trilistna zaklopka|trilistne (trikuspidalne) zaklopke]] so pulzacije v venah lahko zelo močne.
''*Članek je le informativne narave – če se vam pojavljajo ti simptomi, obiščite zdravnika.''
== Dodatne slike ==
<gallery>
Slika:Gray480.png|Diagram, ki prikazuje parietalni venski sistem.
Slika:Gray490.png|Pogled od spredaj srca in pljuč.
Slika:Gray494.png|Pogled na srce od zgoraj
Slika:Slide1eeee.JPG|Zgornja votla vena (označeno z zelenim napisom Superior vena cava)
Slika:Gray503.png|Prečni presek prsnega koša, ki prikazuje odnose med pljučnimi žilami.
Slika:Gray505.png|Aortni lok v odnosu na druge žile.
Slika:Gray577.png|Brahicefalične žile, zgornja votla vena, spodnja votla vena, vena azygos in njihovi pritoki.
</gallery>
== Glej tudi ==
* [[spodnja votla vena]]
== Viri ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Vene]]
p2dre4kvp4oowcmrt38xpnujl33hok0
6761771
6761770
2026-10-07T13:09:27Z
TadejM
738
--disclaimer
6761771
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vena
| Name = Zgornja votla vena
| Latin = vena cava superior, vena maxima
| Caption = Zgornja votla vena drenira kri iz leve in desne brahiocefalne vene v [[desni preddvor]]
| Image = File:Gray505.png
| DrainsFrom = leva in desna [[brahiocefalna vena]]
| Source = [[brahiocefalna vena]], [[vena azigos]]
| DrainsTo = [[desni preddvor]]
| Artery =
| Precursor = [[skupna kardinalna vena|skupni kardinalni veni]]
|Image2=Opening of superior vena cava.png}}
'''Zgornja votla vena''' (latinsko ''vena cava superior'') ali '''velika zgornja dovodnica'''<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5543682/vena?query=vena&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 4. 2018.</ref> je zgornja izmed dveh [[votla vena|votlih ven]] venskega sistema, ki dovaja deoksigenirano [[kri]] iz zgornje polovice sistemskega obtoka v desni [[srčni preddvor]]. Je krajša od [[Spodnja votla vena|spodnje votle vene]] in v najširšem delu meri njen premer 24 mm. Leži v sprednjem desnem zgornjem [[Medpljučje|medpljučju]].
== Zgradba in potek zgornje votle vene ==
Zgornja votla vena nastane za spodnjim robom prvega desnega rebernega hrustanca z združitvijo leve in desne brahiocefalične vene, ki drenirata kri iz zgornjih okončin, oči in vratu. Poteka vertikalno navzdol za prvim medrebrnim prostorom. Pred izlitjem v srce za drugim desnim rebernim hrustancem se ji pridruži še [[vena azygos]].
Med zgornjo votlo veno in desnim preddvorom ni zaklopk zato se lahko pulzni val desnega preddvora in desnega [[srčni prekat|prekata]] širi tudi po venskem sistemu vse do [[notranja jugularna vena|notranje jugularne vene]] – preko mišice sternocleidomastoideus ga lahko vidimo kot jugularni venski pritisk.
== Klinični pomen ==
Zapora zgornje votle vene je lahko delna ali popolna. Navadno jo povezujemo z rakavimi obolenji, kot so [[rak pljuč]], razsuti (metastatski) rak ali [[limfom]]. Zapora lahko vodi do povečanih ven v glavi in vratu. Lahko se pojavijo zadihanost, [[kašelj]], bolečine v prsih in težave s [[požiranje]]m. Pembertonov znak je lahko pozitiven.*
Pri regurgitaciji [[trilistna zaklopka|trilistne (trikuspidalne) zaklopke]] so pulzacije v venah lahko zelo močne.
== Dodatne slike ==
<gallery>
Slika:Gray480.png|Diagram, ki prikazuje parietalni venski sistem.
Slika:Gray490.png|Pogled od spredaj srca in pljuč.
Slika:Gray494.png|Pogled na srce od zgoraj
Slika:Slide1eeee.JPG|Zgornja votla vena (označeno z zelenim napisom Superior vena cava)
Slika:Gray503.png|Prečni presek prsnega koša, ki prikazuje odnose med pljučnimi žilami.
Slika:Gray505.png|Aortni lok v odnosu na druge žile.
Slika:Gray577.png|Brahicefalične žile, zgornja votla vena, spodnja votla vena, vena azygos in njihovi pritoki.
</gallery>
== Glej tudi ==
* [[spodnja votla vena]]
== Viri ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Vene]]
p61g73s83qyn2tpnd1xgatcz3efaiyy
Osaški zaliv
0
448778
6762082
6723323
2026-10-08T09:13:32Z
Sakai Yayoi
264908
/* Industrijska cona in prihodnost */
6762082
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Wfm_kansai_overview.jpg|desno|sličica|200x200_pik|Satelitski posnetek severnega dela Osaškega zaliva]]
[[Slika:Rokko_Tenrandai_Night_View.jpg|desno|sličica|200x200_pik|Panoramski noč pogled na urbano območje, ki obkroža Osaka Bay]]
'''Osaški zaliv''' (大阪湾 ''Osaka-van'') je zaliv na zahodu [[Japonska|Japonske]]. Je na vzhodnem delu [[Notranje morje Seto|notranjega morja Seto]]. Od [[Tihi ocean|Tihega oceana]] ga loči [[preliv Kii]], od zahodnega dela notranjega morja pa [[preliv Akaši]]. Preliv prečka [[Most Akaši-Kaikjo]], skoraj štiri kilometre dolg viseči most ki povezuje mesto [[Kobe]] (glavno mesto [[Prefektura Hjogo|prefekture Hjogo]]) na otoku Honšu z Ivajo na otoku Avadži (tudi znotraj prefekture Hjogo). Njegov najdaljši razpon meri skoraj dva kilometra. Po 10 letih gradnje je bil odprt za promet 5. aprila 1998. V času odprtja je bil to najdaljši viseči most na svetu.
Zahodni del zaliva omejuje [[Avadži (otok)|otok Avadži]], severne in vzhodne obale pa so del metropole [[Keihanšin]].
Večja pristanišča ob Osaškem zalivu so [[Osaka]], [[Kobe]], [[Nišinomija]], [[Sakaj]], [[Amagasaki]] in [[Hannan]]. V zadnjih desetletjih so v zalivu zgradili več novih umetnih otokov, ki gostijo med drugim tudi [[Mednarodno letališče Kansai]], drugi pa so še Pristaniški otok in otok Rokko.
Več otokov na južnem delu Osaškega zaliva je del [[Narodni park Setonaikai|narodnega parka Setonaikai]].
Okoli zaliva je veliko industrije, saj je tu veliko usposobljene delovne sile, veliko pristanišč in letališč ter pomembnih povezav z manjšimi, srednjimi in večjimi podjetji. Veliko je dobrih transportnih povezav (Mednarodno letališče Kansai, Letališče v Kobeju, hitra železnica ''[[šinkansen]]''), prostora za širitev (umetni otoki) in tudi trg je velik (9 milijonov ljudi). V zadnjem času je zatonila težka industrija, kot je jeklarska. Pojavila so se nova tehnološka podjetja in kvartarna industrija - raziskovanje, razvoj in informacijske tehnologije. Zaradi gradnje tehnoloških parkov in novih prometnic je podeželje ob zalivu skoraj izginilo.
== Naravno okolje ==
Drugo ime Osake, »Naniva«, je že dolgo znano kot morsko območje, bogato z morskimi sadeži, tako zelo, da obstaja teorija, da izvira iz »ribjega vrta«. Reke, ki se izlivajo na to območje, kot so reke Mukogava, Inagava, Jodo, Jamato in Ocu, prinašajo hranila na območje, hitri tokovi v prelivu Akaši pa omogočajo ulov številnih rib, tako da je obalni ribolov vedno cvetel. Ker je bila pogosto ulovljena riba orada, je ''Činu'' (茅渟) drugo ime za orado.
Osaški zaliv je zaprto vodno telo, ki meji na metropolitansko območje in okoljski problemi, kot je poslabšanje kakovosti vode, so se pojavili že v relativno zgodnji fazi. Obalni razvoj in urbanizacija, ki sta napredovala po drugi svetovni vojni, sta pripeljala do izginotja naravnih obal in povečanega onesnaženja vode, vključno s pogostim pojavom rdeče plime v južnem delu regije, v okrožju Suma in Tarumi v mestu Kobe. Na vzhodni obali otoka Avadži so plaže, ki so relativno naravne in rekreacijska območja, kot so plaže in ribiška pristanišča, ki so priljubljena za ribolov in morske športe. Vendar je bil opazen tudi vpliv uničevanja okolja na življenjski prostor rib in školjk, kar je povzročilo zmanjšanje skupne količine ulovljenih rib in močan upad vrst, kot so polži in mahovi.
Preden je uničenje ekosistemov in okolja postalo resno, so bili kiti, japonski morski levi, morske želve in velike ribe razširjeni po [[Notranje morje Seto|Notranjem morju Seto]], vključno z zalivom Osaka.
Celo v zadnjih letih je bilo odkrito, da se je naravni spomenik indo-pacifiška brezplavuta pliskavka (''neophocaena phocaenoides'')<ref>{{navedi splet|author=|date=2023-05-21|url=https://www3.nhk.or.jp/kansai-news/20230531/2000074117.html |title=大阪湾のスナメリ 調査に密着|work=関西 NEWS WEB|website=日本放送協会|access-date=2023-11-16}}</ref> začela naseljevati okoli mednarodnega letališča Kansai in obstaja več gnezdišč za morske želve,<ref>{{navedi splet|author=|date=2007-08-26|url=https://www.pa.kkr.mlit.go.jp/kobeport/pdf/news/event/20070826.pdf |title=大阪湾周辺のウミガメの現状―産卵や砂浜の環境について― |work=みなとまちづくり生涯学習講座シリーズ うみ ふね みなと〔第４回〕|website=国土交通省 近畿地方整備局 港湾空港部|access-date=2023-11-16}}</ref> obstajajo pa tudi občasna gnezdišča za kratkokljunega navadnega delfina (''Delphinus delphis'') in indo-pacifiško brezplavuto pliskavko.<ref>{{navedi splet|author=加戸靖史|date=2019-01-07|url=https://www.asahi.com/articles/ASM1455LLM14PPTB00G.html|title=大阪）泉佐野沖にイルカの群れ 夏から大阪湾で目撃|work=|website=朝日新聞デジタル|access-date=2023-11-16|archive-date=2023-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20231116051611/https://www.asahi.com/articles/ASM1455LLM14PPTB00G.html|url-status=dead}}</ref> Poleg tega, čeprav je običajna selitev v Notranje morje Seto zdaj izginila, so v sodobnem času kiti, [[orka|orke]], [[morski psi]], Pacifiški modroplavuti tun in indo-pacifiške jadrnice (''Istiophorus platypterus'') nadaljevala selitev v Notranje morje Seto. Obstajajo tudi potrjeni primeri, kot je pahljačasta mečarica.
Poleg tega sta reki Otari in Ocu znani kot habitata rakov goslačev, ptic kljunačev in plovcev.
== Slikovite točke ==
Južno od reke Yodogawa se razprostirajo neskončni odseki peščenih plaž z belim peskom in zelenimi borovci, kot sta Sumijošihama in Takašihama, ki sta bili v številnih ''waka'' pesmih predstavljeni kot slikoviti točki. Obstaja pesem, ki jo je napisal sin cesarja Tendžija, najstarejši princ, o čudovitem razgledu na planjavo Harepine na plaži Sumijoši, ki velja za enega tipičnih scenskih oblik in temelji na pokrajini pred svetiščem Sumijoši Taiša.
Južno od Sakaija je bilo po obdobju Meidži ustanovljenih veliko plaž, ki so bile priljubljene kot obmorska letovišča, vendar so skoraj izginile zaradi poslabšanja kakovosti vode in melioracije zemljišč zaradi industrializacije v obdobju visoke gospodarske rasti.
Kar zadeva trenutno slikovito točko, je Kikuseidai v gorovju Rokko, ki ponuja pogled na zaliv Osaka iz ptičje perspektive, splošno znan kot eden izmed treh najboljših nočnih razgledov na Japonskem.
== Industrijska cona in prihodnost ==
[[File:Sakai-Senboku Coastal Industrial Zone.jpg|thumb|Obrežna industrijska cona Sakai Senboku]]
Zalivi okoli Osake in Kobeja so bili industrijski območji že pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in so bili dolgo največja koncentracija težke industrije na Japonskem, vendar so številne tovarne zastarele in izgubile status baznih tovarn za nove industrijske komplekse na različnih lokacijah. Poleg tega razmeroma novi, težki, veliki industrijski kompleksi, kot so tisti v obrežnem industrijskem območju Sakai Senboku, niso mogli dohajati sprememb v industrijski strukturi od 1980-ih.
Trenutno se pripravljajo načrti za oživitev zaliva prek javno-zasebnega sodelovanja, pri čemer Sharp gradi tovarno LCD plošč v nekdanjem plavžu Nippon Steel Sakai Works v Sakai Ward, Sakai City, Panasonic pa gradi tovarno plazemskih plošč v Amagasaki Cityju. Poleg tega Panasonic gradi tovarno litij-ionskih baterij na mestu nekdanje elektrarne Kansai Electric Power Osaka v Suminoe Ward v mestu Osaka, Sanyo Electric pa gradi tovarno litij-ionskih baterij v mestu Kaizuka.
Območje okoli mesta Sakai je tudi razvojna baza za novo energijo, saj Bioethanol Japan Kansai deluje, veliko sončno elektrarno pa gradi podjetje Kansai Electric Power Company v okrožju Nishi v mestu Sakai.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{commons category|Osaka Bay}}
* [http://kouwan.pa.kkr.mlit.go.jp/kankyo-db/ 大阪湾環境データベース] - 国土交通省近畿地方整備局
* [https://www.kaiho.mlit.go.jp/05kanku/ 第五管区海上保安本部]
** [https://www1.kaiho.mlit.go.jp/KAN5/kankyo/kankyotop.htm 大阪湾環境保全調査] - 第五管区海上保安本部
* [https://www.kkr.mlit.go.jp/plan/suishin/ 大阪湾再生推進会議]
* [http://www.o-bay.or.jp/ 一般財団法人大阪湾ベイエリア開発推進機構]
* [https://www.osaka-wan.jp/ 大阪湾環境保全協議会]
* [http://www.pref.osaka.lg.jp/bu_kowan/ 大阪港湾局] - 大阪府
* [http://www.kannousuiken-osaka.or.jp/shisetsu/suisan/ 大阪府水産技術センター] - 大阪府立環境農林水産総合研究所
* [https://www.city.kobe.lg.jp/a74134/shise/about/construction/soshiki/1700/index.html 港湾局] - 神戸市
* [http://www.osakawan.or.jp/ 大阪湾沿岸域環境創造研究センター]
* [https://laws.e-gov.go.jp/document?lawid=404AC1000000110 大阪湾臨海地域開発整備法（平成四年法律第百十号）] <!-- 1998年6月2日公布、2000年4月1日施行版を閲覧。-->
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Geografija Japonske]]
[[Kategorija:Zalivi]]
atvo93usqpmkad9ydh6qxjl7a4a23p8
Ivan (film, 2017)
0
452463
6762057
6735535
2026-10-08T08:20:00Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762057
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Ivan
| director = [[Janez Burger]]
| producer = [[Miha Černec]]
| screenplay = Janez Burger<br>Srdjan Koljević<br>Melina Pota Koljević<br>[[Aleš Čar]]
| music = Damir Avdić
| cinematography = Marko Brdar
| editing = Miloš Kalusek
| studio = Staragara
| distributor = Fivia
| released = 7. december 2017 (Slovenija)
| runtime = 95 minut
| country = Slovenija<br>Hrvaška
| language = slovenščina<br>italijanščina
| budget = 1.478.500 €
}}
'''''Ivan''''' je [[Slovenija|slovenski]] celovečerni dramski film iz leta [[2017]]. Režiral ga je [[Janez Burger]]. Bil je [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|slovenski predlog za kandidaturo za tujejezičnega oskarja]].<ref>[https://www.film-center.si/sl/novice/7645/kandidat-za-tujejezicnega-oskarja-je-ivan/ Kandidat za tujejezičnega oskarja je IVAN]. SFC. 17. september 2018. vpogled: 18. 9. 2018.</ref>
=== Zgodba ===
Film se začne z rojstvom dečka Ivana, ki ga rodi mlada Mara. Njegov oče je Rok, poročen starejši poslovnež, ki ob porodu ni prisoten in se Mari v porodnišnici ne oglasi na telefon. Na poti iz porodnišnice Mara ugotovi, da je obtožen gospodarskega kriminala. Poišče ga in ob srečanju njegova žena izve za Ivana. Maro, ki živi v nekem Rokovem stanovanju, obiščejo sodelavci Rokove žene in jo brutalno pretepejo. Stanovanje mora zapustiti. Z otrokom se zateče v varno hišo, vendar od tam zbeži in vsi trije, Mara, Rok in Ivan, se napotijo z avtom na pot. Izkaže se, da bežijo v tujino. Na poti jim sledijo in Ivan ostane v avtomobilu na bencinski črpalki, Mara in Rok pa s tovornjakarjem zbežita v Italijo. Mara se je ob tem znašla pred nemogočo izbiro med svojo ljubeznijo in svojim otrokom. Rok in Mara se odpeljeta do italijanskega mesta Merano, kjer ima Rok v bančnem trezorju veliko vsoto denarja. Trezor se zapre, preden prispeta, zato morata ostati čez noč. V tem času socialna služba Ivana preda v rejniško družino. Mara in Rok se vrneta v Ljubljano po Ivana, vendar sprva socialna delavka Mari, ki je bila tudi sama rejenka, ne želi vrniti otroka. Po Rokovem posredovanju oziroma podkupnini prejmeta naslov rejniške družine in se z avtom napotita po Ivana. Med potjo Mara namenoma vključi mobilnik in se s tem zaveda, da ju bodo lahko izsledili. Na poti Rok ustavi in obišče lekarno, Mara pa z avtom zbeži in poišče Ivana.
== Financiranje in produkcija ==
Projekt je ocenjen na 1.478.500 evrov.<ref name=":0">[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2019/09/13/01_Filmska_produkcija_celove%C4%8Dernih_filmov.pdf Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995 a) Večinsko financiranje s strani Filmskega sklada RS/ Slovenskega filmskega centra]. SFC. 13. september 2019. pridobljeno 23. junija 2021</ref> Podprli so ga Slovenski filmski center (575.000 evrov),<ref>[https://www.film-center.si/media/tenders/2016/04/04/rezultati-realizacija.pdf Rezultati rednega letnega javnega razpisaza sofinanciranje realizacije slovenskih kratkometražnih, srednjemetražnih in celovečernih filmskih projektov]. SFC. 2013. pridobljeno 23. junija 2021</ref> [[RTV Slovenija]] (195.800 evrov),<ref>[https://img.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2014/2014_06_23-rezultati_jr_kino_2013.pdf Rezultati javnega razpisa za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje v letu 2013]. RTV SLO. 18. junij 2014. pridobljeno 23. junija 2021</ref> Hrvaški avdiovizualni center (755.870 kn ali pribl. 99.358 evrov)<ref>[https://www.havc.hr/img/newsletter/files/REZULTATI%20manjinske%202015%20-%202.%20rok.pdf Javni poziv za poticanje audiovizualnih djelatnosti i stvaralaštva -kategorija: POTICANJE FILMSKIH KOPRODUKCIJA S MANJINSKIM HRVATSKIM UDJELOM u 2015. -2. ROK -24.4.2015]. HAVC. (hrvaščina). pridobljeno 23. junija 2021</ref> in Eurimages (167.426 evrov).<ref>{{Navedi splet|title=Co-production funding in 2015|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/co-production-funding-in-2015|website=EURIMAGES|accessdate=2021-06-23|language=en-GB}}</ref> Tehnične storitve je nudil [[Viba film|FS Viba film]] (191.350 evrov).<ref>[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2015/06/01/FN2015_SFC-specifikacija_transferjev_ZzvOKlN.pdf Program dela in finančni načrt za leto 2015 - PRILOGA D: SPECIFIKACIJA TEKOČIH TRANSFERJEV V LETU 2015 V EUR] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210428160509/https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2015/06/01/FN2015_SFC-specifikacija_transferjev_ZzvOKlN.pdf |date=2021-04-28 }}. 12, februar 2015. SFC. pridobljeno 23. junija 2021</ref>
Porabili so okoli 40 snemalnih dni. Ivana je upodobilo štiri ali pet dojenčkov (eden od njih je bila deklica), ter dve različni lutki.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Janeza Burgerja: radikalna zgodba ženske, kakršne slovenski film ne pomni|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/ivan-janeza-burgerja-radikalna-zgodba-zenske-kakrsne-slovenski-film-ne-pomni/432505|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-23|language=sl|date=14. september 2017}}</ref> Prizadevali so si za nelepo, dramatično in hladno fotografijo. Proteze na delih telesa Majerjeve so vizualno obdelali na računalniku. Videz telesa porodnice so dosegli s pomočjo maskerke. Glasbo je Burger začel delati z [[Drago Ivanuša|Dragom Ivanušo]], vendar ni bil zadovoljen, zato je prešel na Damirja Avdića. Za scenarista Koljevića in Pota Koljevićevo se je odločil Černec. Majerjevo je Burger izbral zaradi dobrih izkušenj z njo pri prejšnjem filmu.<ref>{{Navedi splet|title=Intervju: Janez Burger|url=https://ekran.si/intervju-janez-burger/|website=Revija Ekran|date=2017-12-22|accessdate=2021-06-23|language=sl-SI|first=Varja|last=Močnik|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624205046/https://ekran.si/intervju-janez-burger/|url-status=dead}}</ref>
== Odziv kritikov in gledalcev ==
=== Kritiki ===
[[Matic Majcen]] je prizor nove matere v bolnišnici primerjal s prizorom iz filma ''[[Tri barve: modra]]'', v katerem se lik Juliette Binoche sooča s pravkaršnjo izgubo družine v prometni nesreči. Zaradi Majerjeve se mu je zdela surova upodobitev njenega lika prepričljiva, vendar je pripomnil, da je drugi vidiki filma ne dosegajo. Manjkal mu je negativec, ki bi ji pariral, glasba se mu je zdela generična, vizualna podoba pa »video« sterilna. Filmu je očital povprečnost in nezmožnost kosanja z Burgerjevimi bolj prepričljivimi in svežimi zgodnejšimi deli, kot sta ''[[V leru]]'' (1999) in ''[[Ruševine (film, 2004)|Ruševine]]'' (2004).<ref>[https://web.archive.org/web/20171125080437/https://www.vecer.com/mati-6354459 Mati!]. Matic Majcen. 25. november 2017. arhivirano 25. nov. 2017 s [https://www.vecer.com/mati-6354459 prvotnega spletišča]. pridobljeno 23. junija 2021</ref>
[[Marcel Štefančič jr.]] je napisal, da je film le resna verzija ''[[Avtošola (slovenski film)|Avtošole]]'' in da preveč diši po ''[[Anina provizija|Anini proviziji]]''. Burgerju je očital, da je slabo kopiral iz boljših evropskih socialnih dram, zraven pa je s scenaristi pustil vse neumnosti slovenskih filmov, kot so npr. prazen lik tajkuna, njegove obljube Mari, odsotnost pojasnila o tem, kaj so pravzaprav njegova kazniva dejanja, reja namesto posvojitve, zmenkovanje na vlakih v slogu ''[[Carmen (film, 1995)|Carmen]]'' in tlačenje vseh možnih tem, ki na koncu ostanejo slabo obdelane. Posmehnil se je tudi neverjetno slabemu avtu, ki ga junaka vozita, in pa nenadnemu socialnemu propadu uspešnega poslovneža (ocena: »zadržan«).<ref>[https://web.archive.org/web/20171216000507/https://www.mladina.si/182911/ivan/ Ivan]. Marcel Štefančič jr. 24. november 2017. arhivirano 16. dec. 2017 s [https://www.mladina.si/182911/ivan/ prvotnega spletišča]. pridobljeno 23. junija 2021</ref>
=== Obisk v kinu ===
Film je videlo 5106 gledalcev.<ref name=":0" /><ref>[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2020/11/09/Statistika_2019.pdf Statistični podatki za leto 2019]. SFC. pridobljeno 23. junija 2021</ref>
== Zasedba ==
* [[Maruša Majer]]: Mara
* [[Matjaž Tribušon]]: Rok Kratohvil
* [[Nataša Barbara Gračner]]: socialna delavka
* [[Polona Juh]]: Karmen, Rokova žena
*[[Branko Šturbej]]
* [[Leon Lučev]]: Bane
* [[Mojca Funkl]]: prostovoljka Katja
*[[Mateja Pucko]]: Kata
== Ekipa ==
* '''fotografija:''' [[Marko Brdar]]
* '''montaža:''' Miloš Kalusek
* '''glasba:''' [[Damir Avdić]]
* '''scenografija:''' Vasja Kokelj
* '''kostumografija:''' Ana Savić Gecan
* '''maska:''' [[Alenka Nahtigal]]
* '''zvok:''' [[Julij Zornik]]
== Nagrade ==
* 2018: [[Nagrada Franceta Štiglica|Štigličev pogled za režijo]] ([[Društvo slovenskih režiserjev]])
* 2018: iris za fotografijo (Združenje filmskih snemalcev Slovenije)
* 2019: [[nagrada Prešernovega sklada]] za igro: Maruša Majer
=== [[Festival slovenskega filma 2017]] ===
* vesna za igrani film
* vesna za glavno vlogo: Maruša Majer
* vesna za scenarij
* vesna za fotografijo
* vesna za glasbo
* vesna za masko
* nagrada Žirije slovenskih filmskih kritikov in kritičark
* Teleking nagrada za igrani film
* nagrada Art kino mreže Slovenije
== Izdaje na nosilcih ==
* Ivan. video DVD. Vojnik : Fivia, [2018]
== Sklici ==
{{sklici|30em}}
== Zunanje povezave ==
* {{IMDb-naslov|id=6061558|title=Ivan}}
* {{BSF|title=Ivan|id=ivan}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{Janez Burger}}
[[Kategorija:Filmi leta 2017]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Janeza Burgerja]]
ibbs116auhe7voxkj3472r8p2acy7xy
Zgodbe iz kostanjevih gozdov
0
470475
6762060
6314542
2026-10-08T08:20:29Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762060
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Zgodbe iz kostanjevih gozdov
| image =
| caption =
| director = [[Gregor Božič]]
| producer = [[Marina Gumzi]]
| writer = [[Gregor Božič]]<br>[[Marina Gumzi]]
| starring = [[Massimo De Francovich]]<br>[[Ivana Roščić]]
| music =
| cinematography = [[Ferran Paredes Rubio]]
| editing = [[Gregor Božič]]<br>[[Benjamin Mirguet]]<br>[[Beppe Leonetti]]
| distributor = [[Zavod Nosorogi]]
| released = 25. november 2019
| runtime = 81 minut
| country = Slovenija
| language = slovenski
| budget =
}}
'''''Zgodbe iz kostanjevih gozdov''''' je slovenski celovečerni [[dramski film]] iz leta 2019, režijski prvenec [[Gregor Božič|Gregorja Božiča]], po scenariju Božiča in [[Marina Gumzi|Marine Gumzi]].
Na [[Festival slovenskega filma 2019|22. festivalu slovenskega filma]] je prejel vesno za najboljši celovečerni film, ob tem pa še vesne za najboljšo režijo, glavno moško vlogo, fotografijo, izvirno glasbo, montažo, scenografijo, kostumografijo, masko in zvok. Leta 2020 je bil nato izbran kot [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-so-zgodbe-iz-kostanjevih-gozdov/540642 |title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja so Zgodbe iz kostanjevih gozdov |work=MMC RTV-SLO |date=2020-10-29 |accessdate=2020-11-06}}</ref>
==Nastopajoči==
* [[Massimo De Francovich]] kot Mario
* [[Ivana Roščić]] kot Marta
* [[Renzo Gariup]] kot Germano (zvok)
* [[Tomi Janežič]]
* [[Nataša Keser]]
* [[Anita Kravos]]
* [[Giusi Merli]]
* [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]]
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|id=5905336}}
* {{BSF|id=zgodbe-iz-kostanjevih-gozdov}}
{{Vesna na najboljši slovenski film}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Filmi leta 2019]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
qejh2wcxfdym7xaptthzu5ws799p4p3
Limfatični obroč
0
473397
6761790
5680758
2026-10-07T14:36:01Z
TadejM
738
dodano infopolje
6761790
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Limfa
| Name = Limfatični obroč
| Latin = anulus lymphoideus pharyngis
| Image = Lymph_node_regions.svg
| Caption =
}}
'''Waldeyerjev limfatični obroč''' ('''žrelni limfatični obroč''' ali '''tonzilarni obroč''') sestavljajo krožno razporejeni skupki limfatičnega tkiva v [[žrelo|žrelu]].
Obroč obkroža nosni del žrela (lat. ''nasopharynx'' ali ''epipharynx'') in ustni del žrela (lat. ''oropharynx'' ali ''mesopharynx'') ter deluje kot prvi zid obrambe pri vnosu mikroorganizmov skozi nos oziroma usta. Sestavljajo ga: [[žrelnica]] (''tonsilla pharyngea''), dve tubarni tonzili (''tonsilla tubaria''), dve [[nebnica|nebnici]] (''tonsilla palatina'') in jezična tonzila (''tonsilla lingualis'').
Struktura je dobila ime po nemškem anatomu iz 19. stoletja [[Heinrich Wilhelm Gottfried von Waldeyer-Hartz|Heinrichu von Waldeyer-Hartzu]].
== Sestavni deli ==
=== Žrelnica ===
Žrelnica, ''tonsilla pharyngea'' ali adenoida se nahaja v zgornjem delu nosnega dela žrela pod bazo lobanje v ''fornix pharyngeus''.
Oživčuje jo druga veja [[Trivejni živec|5. možganskega živca]], ''nervus trigeminus'' (V) − [[maksilarni živec]] (''nervus maxillaris'').
=== Tubarni tonzili ===
Tubarna tonzila (''tonsilla tubaria'') se nahaja ob spodnjem robu žrelne odprtine [[Evstahijeva cev|Evstahijeve cevi]] (lat. ''tuba auditiva'').
Oživčuje jo druga veja 5. možganskega živca, ''nervus trigeminus'' (V) − [[maksilarni živec]] (''nervus maxillaris'').
=== Nebnici ===
Nebnica ali ''tonsilla palatina'' (pogovorno tudi mandelj) se nahaja na prehodu [[ustna votlina|ustne votline]] v žrelo (lat. ''isthmus faucium''). Goltna loka ''arcus palatopharyngeus'' (lat.) in ''arcus palatoglossus'' (lat.) z zadnjo tretjino [[jezik (organ)|jezika]] oklepata tonzilarno jamico (lat. ''fossa tonsillaris'') v katerem leži nebnica. Goltna loka se nahajata na obeh straneh žrela, torej imamo tudi dve nebnici.
Oživčujejo jo ''rami tonsillares'', ki jih oddaja [[9. možganski živec]], [[jezično-žrelni živec]] (''nervus glossopharyngeus'') (IX).
=== Jezična tonzila ===
Jezična tonzila (''tonsilla lingualis'') je enotno ime za skupke limfatičnega tkiva, ki se nahajajo na korenu jezika (lat. ''radix linguae'').
Oživčujejo jo ''rami linguales'', ki jih oddaja 9. možganski živec, ''nervus glossopharyngeus'' (IX).
=== Dodatno ===
[[Limforetikularno tkivo v sluznici]] (ang. ''mucosa-associated lymphatic tissue'' ali ''MALT'') se nahaja tudi v sluznici nosnega in ustnega dela žrela med zgoraj naštetimi območji − intertonzilarno.
== Klinični pomen ==
Pri otrocih in mlajših mladostnikih lahko ob [[vnetje|vnetju]] močno nabreknejo in tako zožijo dihalno pot, kar se kaže kot oteženo dihanje. Vnetje tonzil se imenuje [[tonzilitis]], pri večjih in ponavljajočih težavah pa se ta lahko tudi odstrani, največkrat nebnica in žrelnica. Operacijski poseg odstranitve se imenuje [[tonzilektomija]].
[[Kategorija:Limfatični sistem]]
oa66um2alcft3he8i6txb25oihjnka2
6761791
6761790
2026-10-07T14:36:46Z
TadejM
738
TadejM je prestavil stran [[Waldeyerjev limfatični obroč]] na [[Limfatični obroč]]: po SMedS
6761790
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Limfa
| Name = Limfatični obroč
| Latin = anulus lymphoideus pharyngis
| Image = Lymph_node_regions.svg
| Caption =
}}
'''Waldeyerjev limfatični obroč''' ('''žrelni limfatični obroč''' ali '''tonzilarni obroč''') sestavljajo krožno razporejeni skupki limfatičnega tkiva v [[žrelo|žrelu]].
Obroč obkroža nosni del žrela (lat. ''nasopharynx'' ali ''epipharynx'') in ustni del žrela (lat. ''oropharynx'' ali ''mesopharynx'') ter deluje kot prvi zid obrambe pri vnosu mikroorganizmov skozi nos oziroma usta. Sestavljajo ga: [[žrelnica]] (''tonsilla pharyngea''), dve tubarni tonzili (''tonsilla tubaria''), dve [[nebnica|nebnici]] (''tonsilla palatina'') in jezična tonzila (''tonsilla lingualis'').
Struktura je dobila ime po nemškem anatomu iz 19. stoletja [[Heinrich Wilhelm Gottfried von Waldeyer-Hartz|Heinrichu von Waldeyer-Hartzu]].
== Sestavni deli ==
=== Žrelnica ===
Žrelnica, ''tonsilla pharyngea'' ali adenoida se nahaja v zgornjem delu nosnega dela žrela pod bazo lobanje v ''fornix pharyngeus''.
Oživčuje jo druga veja [[Trivejni živec|5. možganskega živca]], ''nervus trigeminus'' (V) − [[maksilarni živec]] (''nervus maxillaris'').
=== Tubarni tonzili ===
Tubarna tonzila (''tonsilla tubaria'') se nahaja ob spodnjem robu žrelne odprtine [[Evstahijeva cev|Evstahijeve cevi]] (lat. ''tuba auditiva'').
Oživčuje jo druga veja 5. možganskega živca, ''nervus trigeminus'' (V) − [[maksilarni živec]] (''nervus maxillaris'').
=== Nebnici ===
Nebnica ali ''tonsilla palatina'' (pogovorno tudi mandelj) se nahaja na prehodu [[ustna votlina|ustne votline]] v žrelo (lat. ''isthmus faucium''). Goltna loka ''arcus palatopharyngeus'' (lat.) in ''arcus palatoglossus'' (lat.) z zadnjo tretjino [[jezik (organ)|jezika]] oklepata tonzilarno jamico (lat. ''fossa tonsillaris'') v katerem leži nebnica. Goltna loka se nahajata na obeh straneh žrela, torej imamo tudi dve nebnici.
Oživčujejo jo ''rami tonsillares'', ki jih oddaja [[9. možganski živec]], [[jezično-žrelni živec]] (''nervus glossopharyngeus'') (IX).
=== Jezična tonzila ===
Jezična tonzila (''tonsilla lingualis'') je enotno ime za skupke limfatičnega tkiva, ki se nahajajo na korenu jezika (lat. ''radix linguae'').
Oživčujejo jo ''rami linguales'', ki jih oddaja 9. možganski živec, ''nervus glossopharyngeus'' (IX).
=== Dodatno ===
[[Limforetikularno tkivo v sluznici]] (ang. ''mucosa-associated lymphatic tissue'' ali ''MALT'') se nahaja tudi v sluznici nosnega in ustnega dela žrela med zgoraj naštetimi območji − intertonzilarno.
== Klinični pomen ==
Pri otrocih in mlajših mladostnikih lahko ob [[vnetje|vnetju]] močno nabreknejo in tako zožijo dihalno pot, kar se kaže kot oteženo dihanje. Vnetje tonzil se imenuje [[tonzilitis]], pri večjih in ponavljajočih težavah pa se ta lahko tudi odstrani, največkrat nebnica in žrelnica. Operacijski poseg odstranitve se imenuje [[tonzilektomija]].
[[Kategorija:Limfatični sistem]]
oa66um2alcft3he8i6txb25oihjnka2
6761795
6761791
2026-10-07T14:38:48Z
TadejM
738
popravek imena
6761795
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Limfa
| Name = Limfatični obroč
| Latin = anulus lymphoideus pharyngis
| Image = Lymph_node_regions.svg
| Caption =
}}
'''Limfatični obroč''' ('''Waldeyerjev obroč''', '''žrelni limfatični obroč''' ali '''tonzilarni obroč''') sestavljajo krožno razporejeni skupki limfatičnega tkiva v [[žrelo|žrelu]].
Obroč obkroža nosni del žrela (lat. ''nasopharynx'' ali ''epipharynx'') in ustni del žrela (lat. ''oropharynx'' ali ''mesopharynx'') ter deluje kot prvi zid obrambe pri vnosu mikroorganizmov skozi nos oziroma usta. Sestavljajo ga: [[žrelnica]] (''tonsilla pharyngea''), dve tubarni tonzili (''tonsilla tubaria''), dve [[nebnica|nebnici]] (''tonsilla palatina'') in jezična tonzila (''tonsilla lingualis'').
Struktura je dobila ime po nemškem anatomu iz 19. stoletja [[Heinrich Wilhelm Gottfried von Waldeyer-Hartz|Heinrichu von Waldeyer-Hartzu]].
== Sestavni deli ==
=== Žrelnica ===
Žrelnica, ''tonsilla pharyngea'' ali adenoida se nahaja v zgornjem delu nosnega dela žrela pod bazo lobanje v ''fornix pharyngeus''.
Oživčuje jo druga veja [[Trivejni živec|5. možganskega živca]], ''nervus trigeminus'' (V) − [[maksilarni živec]] (''nervus maxillaris'').
=== Tubarni tonzili ===
Tubarna tonzila (''tonsilla tubaria'') se nahaja ob spodnjem robu žrelne odprtine [[Evstahijeva cev|Evstahijeve cevi]] (lat. ''tuba auditiva'').
Oživčuje jo druga veja 5. možganskega živca, ''nervus trigeminus'' (V) − [[maksilarni živec]] (''nervus maxillaris'').
=== Nebnici ===
Nebnica ali ''tonsilla palatina'' (pogovorno tudi mandelj) se nahaja na prehodu [[ustna votlina|ustne votline]] v žrelo (lat. ''isthmus faucium''). Goltna loka ''arcus palatopharyngeus'' (lat.) in ''arcus palatoglossus'' (lat.) z zadnjo tretjino [[jezik (organ)|jezika]] oklepata tonzilarno jamico (lat. ''fossa tonsillaris'') v katerem leži nebnica. Goltna loka se nahajata na obeh straneh žrela, torej imamo tudi dve nebnici.
Oživčujejo jo ''rami tonsillares'', ki jih oddaja [[9. možganski živec]], [[jezično-žrelni živec]] (''nervus glossopharyngeus'') (IX).
=== Jezična tonzila ===
Jezična tonzila (''tonsilla lingualis'') je enotno ime za skupke limfatičnega tkiva, ki se nahajajo na korenu jezika (lat. ''radix linguae'').
Oživčujejo jo ''rami linguales'', ki jih oddaja 9. možganski živec, ''nervus glossopharyngeus'' (IX).
=== Dodatno ===
[[Limforetikularno tkivo v sluznici]] (ang. ''mucosa-associated lymphatic tissue'' ali ''MALT'') se nahaja tudi v sluznici nosnega in ustnega dela žrela med zgoraj naštetimi območji − intertonzilarno.
== Klinični pomen ==
Pri otrocih in mlajših mladostnikih lahko ob [[vnetje|vnetju]] močno nabreknejo in tako zožijo dihalno pot, kar se kaže kot oteženo dihanje. Vnetje tonzil se imenuje [[tonzilitis]], pri večjih in ponavljajočih težavah pa se ta lahko tudi odstrani, največkrat nebnica in žrelnica. Operacijski poseg odstranitve se imenuje [[tonzilektomija]].
[[Kategorija:Limfatični sistem]]
0zf8g4h4uv9va827uyo6a0wrg1pmb8g
6761796
6761795
2026-10-07T14:41:29Z
TadejM
738
infopolje: dodan param. caption
6761796
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Limfa
| Name = Limfatični obroč
| Latin = anulus lymphoideus pharyngis
| Image = Lymph_node_regions.svg
| Caption = Regionalna limfna tkiva; Waldeyerjev obroč je označen zgoraj v sredini
}}
'''Limfatični obroč''' ('''Waldeyerjev obroč''', '''žrelni limfatični obroč''' ali '''tonzilarni obroč''') sestavljajo krožno razporejeni skupki limfatičnega tkiva v [[žrelo|žrelu]].
Obroč obkroža nosni del žrela (lat. ''nasopharynx'' ali ''epipharynx'') in ustni del žrela (lat. ''oropharynx'' ali ''mesopharynx'') ter deluje kot prvi zid obrambe pri vnosu mikroorganizmov skozi nos oziroma usta. Sestavljajo ga: [[žrelnica]] (''tonsilla pharyngea''), dve tubarni tonzili (''tonsilla tubaria''), dve [[nebnica|nebnici]] (''tonsilla palatina'') in jezična tonzila (''tonsilla lingualis'').
Struktura je dobila ime po nemškem anatomu iz 19. stoletja [[Heinrich Wilhelm Gottfried von Waldeyer-Hartz|Heinrichu von Waldeyer-Hartzu]].
== Sestavni deli ==
=== Žrelnica ===
Žrelnica, ''tonsilla pharyngea'' ali adenoida se nahaja v zgornjem delu nosnega dela žrela pod bazo lobanje v ''fornix pharyngeus''.
Oživčuje jo druga veja [[Trivejni živec|5. možganskega živca]], ''nervus trigeminus'' (V) − [[maksilarni živec]] (''nervus maxillaris'').
=== Tubarni tonzili ===
Tubarna tonzila (''tonsilla tubaria'') se nahaja ob spodnjem robu žrelne odprtine [[Evstahijeva cev|Evstahijeve cevi]] (lat. ''tuba auditiva'').
Oživčuje jo druga veja 5. možganskega živca, ''nervus trigeminus'' (V) − [[maksilarni živec]] (''nervus maxillaris'').
=== Nebnici ===
Nebnica ali ''tonsilla palatina'' (pogovorno tudi mandelj) se nahaja na prehodu [[ustna votlina|ustne votline]] v žrelo (lat. ''isthmus faucium''). Goltna loka ''arcus palatopharyngeus'' (lat.) in ''arcus palatoglossus'' (lat.) z zadnjo tretjino [[jezik (organ)|jezika]] oklepata tonzilarno jamico (lat. ''fossa tonsillaris'') v katerem leži nebnica. Goltna loka se nahajata na obeh straneh žrela, torej imamo tudi dve nebnici.
Oživčujejo jo ''rami tonsillares'', ki jih oddaja [[9. možganski živec]], [[jezično-žrelni živec]] (''nervus glossopharyngeus'') (IX).
=== Jezična tonzila ===
Jezična tonzila (''tonsilla lingualis'') je enotno ime za skupke limfatičnega tkiva, ki se nahajajo na korenu jezika (lat. ''radix linguae'').
Oživčujejo jo ''rami linguales'', ki jih oddaja 9. možganski živec, ''nervus glossopharyngeus'' (IX).
=== Dodatno ===
[[Limforetikularno tkivo v sluznici]] (ang. ''mucosa-associated lymphatic tissue'' ali ''MALT'') se nahaja tudi v sluznici nosnega in ustnega dela žrela med zgoraj naštetimi območji − intertonzilarno.
== Klinični pomen ==
Pri otrocih in mlajših mladostnikih lahko ob [[vnetje|vnetju]] močno nabreknejo in tako zožijo dihalno pot, kar se kaže kot oteženo dihanje. Vnetje tonzil se imenuje [[tonzilitis]], pri večjih in ponavljajočih težavah pa se ta lahko tudi odstrani, največkrat nebnica in žrelnica. Operacijski poseg odstranitve se imenuje [[tonzilektomija]].
[[Kategorija:Limfatični sistem]]
m3r1xn8nsna5crtmwowy88g3ziq9j18
6761797
6761796
2026-10-07T14:42:15Z
TadejM
738
6761797
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Limfa
| Name = Limfatični obroč
| Latin = anulus lymphoideus pharyngis
| Image = Lymph_node_regions.svg
| Caption = Regionalna limfna tkiva; Waldeyerjev obroč je označen v sredini zgoraj
}}
'''Limfatični obroč''' ('''Waldeyerjev obroč''', '''žrelni limfatični obroč''' ali '''tonzilarni obroč''') sestavljajo krožno razporejeni skupki limfatičnega tkiva v [[žrelo|žrelu]].
Obroč obkroža nosni del žrela (lat. ''nasopharynx'' ali ''epipharynx'') in ustni del žrela (lat. ''oropharynx'' ali ''mesopharynx'') ter deluje kot prvi zid obrambe pri vnosu mikroorganizmov skozi nos oziroma usta. Sestavljajo ga: [[žrelnica]] (''tonsilla pharyngea''), dve tubarni tonzili (''tonsilla tubaria''), dve [[nebnica|nebnici]] (''tonsilla palatina'') in jezična tonzila (''tonsilla lingualis'').
Struktura je dobila ime po nemškem anatomu iz 19. stoletja [[Heinrich Wilhelm Gottfried von Waldeyer-Hartz|Heinrichu von Waldeyer-Hartzu]].
== Sestavni deli ==
=== Žrelnica ===
Žrelnica, ''tonsilla pharyngea'' ali adenoida se nahaja v zgornjem delu nosnega dela žrela pod bazo lobanje v ''fornix pharyngeus''.
Oživčuje jo druga veja [[Trivejni živec|5. možganskega živca]], ''nervus trigeminus'' (V) − [[maksilarni živec]] (''nervus maxillaris'').
=== Tubarni tonzili ===
Tubarna tonzila (''tonsilla tubaria'') se nahaja ob spodnjem robu žrelne odprtine [[Evstahijeva cev|Evstahijeve cevi]] (lat. ''tuba auditiva'').
Oživčuje jo druga veja 5. možganskega živca, ''nervus trigeminus'' (V) − [[maksilarni živec]] (''nervus maxillaris'').
=== Nebnici ===
Nebnica ali ''tonsilla palatina'' (pogovorno tudi mandelj) se nahaja na prehodu [[ustna votlina|ustne votline]] v žrelo (lat. ''isthmus faucium''). Goltna loka ''arcus palatopharyngeus'' (lat.) in ''arcus palatoglossus'' (lat.) z zadnjo tretjino [[jezik (organ)|jezika]] oklepata tonzilarno jamico (lat. ''fossa tonsillaris'') v katerem leži nebnica. Goltna loka se nahajata na obeh straneh žrela, torej imamo tudi dve nebnici.
Oživčujejo jo ''rami tonsillares'', ki jih oddaja [[9. možganski živec]], [[jezično-žrelni živec]] (''nervus glossopharyngeus'') (IX).
=== Jezična tonzila ===
Jezična tonzila (''tonsilla lingualis'') je enotno ime za skupke limfatičnega tkiva, ki se nahajajo na korenu jezika (lat. ''radix linguae'').
Oživčujejo jo ''rami linguales'', ki jih oddaja 9. možganski živec, ''nervus glossopharyngeus'' (IX).
=== Dodatno ===
[[Limforetikularno tkivo v sluznici]] (ang. ''mucosa-associated lymphatic tissue'' ali ''MALT'') se nahaja tudi v sluznici nosnega in ustnega dela žrela med zgoraj naštetimi območji − intertonzilarno.
== Klinični pomen ==
Pri otrocih in mlajših mladostnikih lahko ob [[vnetje|vnetju]] močno nabreknejo in tako zožijo dihalno pot, kar se kaže kot oteženo dihanje. Vnetje tonzil se imenuje [[tonzilitis]], pri večjih in ponavljajočih težavah pa se ta lahko tudi odstrani, največkrat nebnica in žrelnica. Operacijski poseg odstranitve se imenuje [[tonzilektomija]].
[[Kategorija:Limfatični sistem]]
7mgg57fwwqbcqqsmbunwit78tqt3z0m
Zimsko spanje (film)
0
476498
6762103
6257747
2026-10-08T10:56:13Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6762103
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox film
| name = Zimsko spanje
| image =
| caption =
| director = [[Nuri Bilge Ceylan]]
| producer = [[Zeynep Özbatur Atakan]]
| writer = [[Nuri Bilge Ceylan]]<br>[[Ebru Ceylan]]
| starring = [[Haluk Bilginer]]<br>[[Demet Akbag]]<br>[[Melisa Sözen]]<br>[[Tamer Levent]]<br>[[Nejat Isler]]
| cinematography = [[Gökhan Tiryaki]]
| editing = Nuri Bilge Ceylan<br>Bora Göksingöl
| studio = {{Plainlist |
* NBC Film
* Bredok Filmproduction
* Memento Films Production
* Zeynofilm<ref>{{navedi splet | url=https://www.imdb.com/title/tt2758880/companycredits?ref_=tt_dt_co | title=Winter Sleep (2014) – Company credits – IMDb | accessdate=26 May 2014}}</ref>}}
| distributor = New Wave Films <small>(ZK)</small><ref>{{navedi splet|url=http://www.blu-ray.com/news/?id=14026|title=New Wave Films Acquire Nuri Bilge Ceylan's Winter Sleep|date=20 May 2014|accessdate=29 May 2014}}</ref><br>Adopt Films <small>(ZDA)</small><ref>{{navedi splet|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/adopt-films-picks-up-us-714058|title=Adopt Films Picks Up U.S. Rights for Palme d'Or Winner 'Winter Sleep'|date=6 June 2014|accessdate=6 September 2014}}</ref>
| released = 16. maj 2014
| runtime = 196 minut
| country = Turčija
| language = turščina<br />angleščina
| budget =
| gross = 3,7 milijona USD<ref>{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/intl/?page=&country=TR&wk=2014W42&id=_fKISUYKUSUWINTER01 |title=Kis uykusu (Winter Sleep) |date= |accessdate=22 June 2017 |work=[[Box Office Mojo]] }}</ref>
}}
'''''Zimsko spanje''''' ({{Lang-tr|Kış Uykusu}}) je turški [[dramski film]] iz leta 2014, ki ga je režiral [[Nuri Bilge Ceylan]] in zanj napisal scenarij skupaj z ženo [[Ebru Ceylan]] ter [[ekranizacija|temelji]] na kratki zgodbi ''Žena'' [[Anton Čehov|Antona Čehova]] in pod-zapletu v romanu ''[[Bratje Karamazovi|Bratje Karamazovi]]'' [[Fjodor Dostojevski|Fjodora Dostojevskega]].<ref>{{cite journal|title=Traveling Realisms, Shared Modernities, Eternal Moods: The Uses of Chekhov in Nuri Bilge Ceylan's Winter Sleep|date=12 March 2019|publisher=Oxford University Press|doi=10.1093/adaptation/apz008}}</ref> Dogajanje je postavljeno v [[Anatolija|Anatolijo]], kjer prikazuje veliko ločnico med bogatimi in revnimi ter mogočnimi in nemočnimi v Turčiji.<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/2014/05/24/us-filmfestival-cannes-winner-idUSKBN0E40LI20140524|title=Turkey's harrowing 'Winter Sleep' takes top prize at Cannes|date=24 May 2014|work=Reuters|accessdate=2020-03-30|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924201148/http://www.reuters.com/article/2014/05/24/us-filmfestival-cannes-winner-idUSKBN0E40LI20140524|url-status=dead}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Haluk Bilginer]], [[Demet Akbag]] in [[Melisa Sözen]]. Ceylan je že petnajst let razmišljal o snemanju filma po kratki zgodbi ''Žena'', toda imel je težave pri pisanju scenarija.<ref name="Goodfellow">{{navedi splet |url=http://www.screendaily.com/news/palme-dor-winner-nuri-bilge-ceylan-making-mistakes-is-the-best-teacher/5101193.article |title=Palme d'Or winner Nuri Bilge Ceylan: 'Making mistakes is the best teacher |author=Melanie Goodfellow |date= |accessdate=22 June 2017 |work=[[Screen Daily]] }}</ref> Film je bil posnet v [[Kapadokija|Kapadokiji]] v zimskih mesecih za zunanje prizore in v [[Carigrad|carigrajskem]] studiu za notranje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sony.co.uk/pro/article/broadcast-products-director-nuri-bilge-ceylans-f65-shoot|title=Director Nuri Bilge Ceylan's F65 shoot|work=sony.co.uk|publisher=[[Sony]]|accessdate=10 March 2014}}</ref>
Premierno je bil prikazan 16. maja 2014 na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]], kjer je osvojil glavno nagrado [[zlata palma]] in tudi [[nagrada Mednarodnega združenja filmskih kritikov|nagrado Mednarodnega združenja filmskih kritikov]]<ref name="2014Winners">{{navedi splet |url=http://www.festival-cannes.com/en/archives/awardCompetition.html |title=Awards 2014 : Competition |accessdate=25 May 2014 |work=Cannes |archive-date=2016-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160413055210/http://www.festival-cannes.com/en/archives/awardCompetition.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.fipresci.org/festivals/archive/2014/cannes/cannes_2014_ndx.htm |title=Festival Reports – Cannes Film Festival 2014 |accessdate=23 May 2014 |work=FIPRESCI |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523225813/http://www.fipresci.org/festivals/archive/2014/cannes/cannes_2014_ndx.htm |archive-date=23 May 2014 |url-status=dead }}</ref>, v turških kinematografih pa 13. junija. Nominiran je bil tudi za [[nagrada César|nagrado César]] za najboljši tuji film<ref>{{navedi splet |url=http://quebec.huffingtonpost.ca/2015/02/20/cesar-2015-ceremonie-direct-meilleur-pire-web-photos_n_6723000.html |author=Alexis Ferenczi |title=César 2015: "Timbuktu" rafle la mise |accessdate=17 June 2017 |date=20 February 2015 |work=[[The Huffington Post]]}}</ref> ter [[evropska filmska nagrada|evropske filmske nagrade]] za najboljši film, režijo in scenarij.<ref>{{navedi splet |url=http://www.hollywoodreporter.com/news/leviathan-winter-sleep-nymphomaniac-european-747624 |author=Georg Szalai |title='Leviathan,' 'Winter Sleep,' 'Nymphomaniac' Among European Film Awards Nominees |accessdate=17 June 2017 |date=8 November 2014 |work=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> Osvojil je še azijsko-pacifiško filmsko nagrado za režijo<ref>{{navedi splet |url=https://variety.com/2016/film/asia/asia-pacific-screen-awards-spots-top-talent-early-asghar-farhadi-nuri-bilge-ceylan-1201919864/ |author=Naman Ramachandran |title=Asia Pacific Screen Awards Spots Golden Talent Early |accessdate=1 March 2018 |date=17 November 2016 |work=[[Variety (magazine)|Variety]]}}</ref> in nagrado za najboljšega igralca (Bilginer) na [[Mednarodni filmski festival v Palm Springsu|Mednarodnem filmskem festivalu v Palm Springsu]]<ref>{{navedi splet |url=https://variety.com/2015/film/news/leviathan-named-best-foreign-language-film-at-palm-springs-film-fest-1201399822/ |author=Maane Khatchatourian |title='Leviathan' Named Best Foreign Language Film at Palm Springs Film Fest |accessdate=17 June 2017 |date=10 January 2015 |work=[[Variety (magazine)|Variety]]}}</ref> ter bil nominiran za nagrade Bodil za najboljši neameriški film<ref>{{navedi splet |url=http://www.bodilprisen.dk/2015/01/14/de-nominerede-til-bodilprisen-2015/ |last= |first= |title=De nominerede til Bodilprisen 2015 |accessdate=17 June 2017 |date=14 January 2015 |work=[[Bodil Awards]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20230805200308/https://www.bodilprisen.dk/2015/01/14/de-nominerede-til-bodilprisen-2015/ |archive-date=2023-08-05 |url-status=dead}}</ref> ter London Film Critics' Circle<ref>{{navedi splet |url=http://www.hollywoodreporter.com/news/birdman-mr-turner-lead-london-758305 |author=Alex Ritman |title='Birdman,' 'Mr. Turner' Lead London Critics' Circle Film Awards Nominations |accessdate=17 June 2017 |date=16 December 2014 |work=[[The Hollywood Reporter]]}}</ref> in Los Angeles Film Critics Association za najboljši tujejezični film.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lafca.net/years/2014.html |author= |title=40TH ANNUAL LOS ANGELES FILM CRITICS ASSOCIATION AWARDS |accessdate=17 June 2017 |date= |work=[[Los Angeles Film Critics Association]] |archive-date=2014-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141230034221/http://www.lafca.net/years/2014.html |url-status=dead }}</ref>
== Vloge ==
* [[Haluk Bilginer]] kot Aydın
* [[Demet Akbağ]] kot Necla
* [[Melisa Sözen]] kot Nihal
* [[Ayberk Pekcan]] kot Hidayet
* [[Tamer Levent]] kot Suavi
* [[Nejat İşler]] kot İsmail
* [[Serhat Kılıç]] kot Hamdi
* [[Nadir Sarıbacak]] kot Levent
* [[Mehmet Ali Nuroğlu]] kot Timur
* [[Emirhan Doruktutan]] kot Ilyas
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}
{{Nuri Bilge Ceylan}}
{{Palme d'Or}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Filmi v režiji Nurija Bilgeja Ceylana]]
[[Kategorija:Filmi leta 2014]]
[[Kategorija:Turški filmi]]
[[Kategorija:Dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o revščini]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v hotel]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po kratki zgodbi]]
nomvydxmchr3zurtapxs26q54wga29j
V4 motor
0
476596
6761976
6759534
2026-10-08T02:14:12Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761976
wikitext
text/x-wiki
{{other uses|V4 (preusmeritev)}}
[[File:Honda ST1100 engine closeup.jpg|thumb|right|Vzdolžno nameščen V4 motor v motociklu [[Honda ST1100]] iz let 1990-2002.]]
'''V4 motor''' je štirivaljni [[batni motor]] pri katerem imajo valji skupno ročično gred in so nameščeni v obliki črke [[V motor|"V"]]. Ti motorji so manj pogosti od vrstnih (inline) štirivaljnih motorjev (L4), a jih še vedno vgrajujejo v avtomobile, motocikle in druge stroje.
== Oblika ==
Večina V4 motorjev (razen dveh fordovih motorjev) ima dve [[ročica|ročici]] ki sta skupni dvema nasproti ležečima valjema. Ročico običajno držijo trije [[glavni ležaj|glavni ležaji]].
V primerjavi z bolj običajno obliko V4 inline motorja, je med prednostmi V4 krajša dolžina in, kadar se uporabi 90 stopinjski V-kot z optimalnim intervalom vžiga, popolno [[Balansiranje motorja#Primarno in sekundarno balansiranje |primarno balansiranje]] , kar zmanjšuje vibracije.<ref>{{navedi splet|last=Dusil |first=Tomáš |title=Automobilový vidlicový čtyřválec (V4): Proč se skoro nepoužívá? - Auto.cz |url= http://www.auto.cz/automobilovy-vidlicovy-ctyrvalec-v4-proc-se-skoro-nepouziva-106584 |website=AUTO.CZ |language=cs |date=17 May 2017 |accessdate=20 March 2018}}</ref> POstavitev v obliki črke V lahko pripomore tudi k večjemu zmanjšanju tresenja kot je to običajno pri inline V4 motorju in krajša ročična gred je manj izpostavljena posledicam [[torzijska vibracija|torzijske vibracije]] zaradi večje trdnosti.{{citation needed|date=December 2019}}
Slaba stran V4 motorjev je v tem, da potrebujejo dve glavi valja in izpušnega razdelilnika (namesto po enega kot je pri inline V4 motorju),<ref>{{navedi splet|last=Torchinsky |first=Jason |title=Why Are V4 Engines So Rare? |url= https://jalopnik.com/why-are-v4-engines-so-rare-1792917763 |website=Jalopnik |accessdate=20 March 2018}}</ref> kar povzroča večji strošek in večjo kompleksnost. V4 motorji so tudi širši od inline V4 motorjev in vanje je težje vgraditi pomožne naprave, dovodne in odvodne (izpušne) sisteme in istočasno ohranjati kompaktnost. Četudi je V4 motor z 60 stopinjskim kotom bolj kompakten od 90 stopinjskega, pa 60-stopinjska oblika nima popolnega primarnega balansiranja in zato pogosto potrebuje [[balančna gred|balančno gred]] za zmanjšanje vibracij.
== Uporaba v avtomobilizmu ==
[[File:Saab Sonett III Ford V4 engine.jpg|thumb|right|[[V4 Motor v Fordu Taunusu]] (enak v Saabu Sonettu III) iz obdobja 1970-1974.]]
V avtomobilizmu so V4 motorje sprva uporabljali v dirkah za svetovni pokal, ki se je kasneje preimenoval v Formulo ena. Eden prvih V4 motorjev je bil vgrajen leta 1898 v [Mors (avtomobil)|avtomobil znamke Mors]], ki je imel motor nameščen v zadnjem delu avtomobila. in so ga izdelovali v Franciji.<ref>{{navedi splet |title=Grand Prix Cars - Mors 60 HP |url=http://www.grandprixhistory.org/mors60.htm |website=www.grandprixhistory.org |accessdate=7 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200428193728/http://www.grandprixhistory.org/mors60.htm |archive-date=2020-04-28 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |title=MORS |url=http://www.brighton-early.com/mors.html |website=www.brighton-early.com |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041209153244/http://www.brighton-early.com/mors.html |archivedate=9 December 2004 |url-status=dead}}</ref> Takrat je bila ravno odsotnost vibracije zaradi postavitve v obliki črke V ključna za tržni uspeh tega avtomobila <ref>{{cite journal |title= The Mors Motor-Car|journal=The Automotor and Horseless Carriage Journal |date=March 1897 |pages= 272–273}}</ref> a so ga leta 1901 zamenjali z običajnim vrstnim (inline) štirivaljnim motorjem.
Leta 1907 so za [[Francoski Grand Prix|tekmovanje v francoskem prvenstvu]] (Grand Prix) pri dirkalniku, ki ga je vozil [[J. Walter Christie]] uporabili 19.891 kubični V4 motor, kar je bil največji kadarkoli uporabljen motor v kateremkoli tekmovanju za veliko nagrado (Grand Prix).<ref>{{navedi splet|title=Top 10, motores V4 como el de Porsche en Le Mans |url =http://revistacar.es/top-10-motores-v4/ |website=Revista CAR: coches y actualidad del mundo del motor |language=es-ES |date=17 July 2017 |accessdate=20 March 2018}}</ref> Motor je bil vgrajen obrnjen navzdol, nahjal pa se je na sprednjem delu avtomobila, pri čemer je imel dirkalnik pogon na sprednji kolesi. Avtomobil so umaknili iz francoskega prvenstva, potem ko so z njim odpeljali samo štiri kroge, a je kasneje zabeležil hitrostni rekord pri 164 km/h.<ref>{{navedi splet |title=Walters V4 |url=https://www.klassiker.nu/reportage/walters-v4 |website=www.klassiker.nu |accessdate=7 December 2019 |language=sv |date=30 October 2018}}</ref>
Prvi V4 motor, ki je bil vgrajen v serijski avtomobil je bil [[Lancia V4 motor]], prvič vgrajen v [[Lancia Lambda|Lancio Lambda]] leta 1922.<ref>{{cite journal|title=100 Years of Motoring |journal=The Motor |date=25 May 1985 |page=52 |url= https://books.google.com/books?id=22NWAAAAMAAJ&q=A+narrow-angle+V4+engine+plus+sliding+pillar+independent+front+suspension+also+found+a+place+in+the+Lambda,+though+Lancia |accessdate=20 March 2018}}</ref> Lancin motor je imal ozek kot, ki je meril zgolj 20 stopinj med gredjo in eno glavo valja, z eno odmično gredjo, ki sta si jo delili obe plošči. Prav tako je bila uporabljena aluminjasta konstrukcija za blok in glavo (kar je bila takrat velika redkost). Lancia je V4 motorje proizvajala do leta 1976, ko so jih nadomestili z ravno nameščenimi štirivaljnimi motorji.
V letih 1960-1994 so v Ukrajini izdelovali mestni avto [[ZAZ Zaporožec]], ki je imel V4 motor vgrajen v zadnjem delu vozila.<ref name="Car Throttle"/> Ta motor je bil osnovan na motorju, uporabljenem v vojaškem vozilu [[LuAZ-967]], zračno hlajen z magnezijevim blokom in izdelan z različnimi delovnimi prostorninami, med 0,7 in 1,2 litra.<ref>{{navedi knjigo|last=Baldwin |first=Nick |title=The World guide to automobile manufacturers |year=1987 |publisher=Facts on File Publications |isbn=9780816018444 |page=530 |url= https://books.google.com/books?id=iJa1AAAAIAAJ&q=the+original+ZAZ-965+had+a+rear-mounted+746cc+V4+engine+and+a+monocoque+two-door |accessdate=20 March 2018}}</ref>
[[Seznam_AMC_motorjev#Zračno hlajeni_108|Zračno hlajeni AMC 108]] je bil {{convert|108|cuin|L|1|abbr=on}} izdelan v letih 1960-1963 za uporabo v lahkem vojaškem vozilu M422 'Mighty Mite'.<ref>{{navedi splet|url= http://www.4wdonline.com/Mil/M422/MightyMite.html |title=Mighty Mite M422 |publisher=4WD Online |archiveurl= https://web.archive.org/web/20110716065812/http://www.4wdonline.com/Mil/M422/MightyMite.html |archivedate=16 July 2011 |accessdate=20 March 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Morr |first=Tom |title=1961 AMC M422A1 Mighty Mite - Tin Soldier |url= http://www.fourwheeler.com/features/131-1301-1961-amc-m422a1-mighty-mite/ |publisher=Four Wheeler Network |date=1 January 2013 |accessdate=20 March 2018}}</ref> M422 je izdelovalo podjetje Jeep v Združenih državah Amerike in ga oblikovalo tako, da so ga lahko prevažali s helikopterjem.<ref>{{navedi splet |title=AMC M422 Mighty Mite Jeep (1959-62) |url=https://motor-car.net/amc/item/14085-m422-mighty-mite |website=www.motor-car.net |accessdate=7 December 2019 |language=en-gb}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ranking The Best And Weirdest Engines Ever Made By Jeep |url=https://autowise.com/the-best-jeep-engines-ever-produced/ |website=www.autowise.com |accessdate=7 December 2019 |archive-date=2019-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191208004143/https://autowise.com/the-best-jeep-engines-ever-produced/ |url-status=dead }}</ref>
V začetku šestdesetih let je Fordova evropska podružnica izdelala dva nepovezana V4 motorja.<ref name="Car Throttle">{{navedi splet |title=Obsolete Engines 101: The Mythical "V4" |url=http://www.carthrottle.com/obsolete-engines-101-the-mythical-v4/ |work=Car Throttle |accessdate=19 July 2012 |date=10 September 2009 |archive-date=2014-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140620021915/http://www.carthrottle.com/obsolete-engines-101-the-mythical-v4/ |url-status=dead }}</ref> Prvi je bil [[Ford Taunus V4 engine|V4 Ford Taunusov motor]], izdelan v Nemčiji med 1962 in 1981. Taunus je bil V4 motor s kotom 60 stopinj ter vodnim hlajenjem in ventili na zgornji strani. Sprva je bil načrtovan za avtomobile, ki imajo motor na sprednjem delu vozila, a so ga zatem uporabljali v različnih fordovih modelih in tudi v avtomobilih [[Saab 95]], [[Saab 96]] in [[Saab Sonett]]. Prav tako so ga uporabili v športnem avtomobilu [[Matra 530]], kjer je bil motor nameščen v srednjem delu vozila.<ref>{{navedi knjigo |last=Cole |first=Lance |title=SAAB 99 & 900: The Complete Story |year=2011 |publisher=Crowood |isbn=9781847973528 |url= https://books.google.com/books?id=DaR8AwAAQBAJ&pg=PT26&lpg=PT26&dq=The+V4+engine,+ideal+for+the+96,+was+boughtinfrom+Ford |accessdate=20 March 2018}}</ref><ref>{{cite journal |last=McCourt |first=Mark J. |title=1971 Saab 96 V4: A Ford-sourced engine gave this Swede a new lease on life |journal=Hemmings Motor News |date=December 2017 |url=https://www.hemmings.com/magazine/hmn/2017/12/1971-Saab-96-V4/3751355.html |accessdate=20 March 2018 |archive-date=2020-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025090931/https://www.hemmings.com/magazine/hmn/2017/12/1971-Saab-96-V4/3751355.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Henshaw |first=Peter |title=Sports Cars: 500 Series |year=2004 |publisher=MBI Publishing |isbn=9780760319956 |page=178 |url =https://books.google.com/books?id=NRRP7AyFwwYC&pg=PA178&dq=The+MS530+looked+good,+and+was+powered+by+Ford%27s+compact+1.5+liter+V4+engine |accessdate=20 March 2018}}</ref> Drugi fordov V4 motor je bil [[Ford Essex V4 motor|Fordov Essex V4 motor]], ki so ga izdelovali v Veliki Britaniji med letoma 1965 in 1977 in uporabili v več letnikih modelov znamke Ford: Corsair, Capri, Consul, Zephyr in Transit.<ref>{{navedi knjigo |last=Lee |first=Peter |title=Ford Transit: Fifty Years |year=2015 |publisher=Crowood |isbn=9781847978745 |url= https://books.google.com/books?id=CbbzCQAAQBAJ&pg=PT81&dq=revolutionary+V4+engines+Transit |accessdate=20 March 2018}}</ref> Čeprav je bil načrtovan povsem ločeno od Taunusovega motorja, je imal tudi Essexov V4 motor 60-stopinjski kot, vodno hlajenje, zgoraj nameščene ventile in bil oblikovan za avtomobile, ki imajo motr vgrajen v sprednjem delu vozila.
Porschejev dirkalnik [[Porsche 919 Hybrid]] LMP1 je imel v sezonah 2014-2017 vgrajen na sredini pritrjen 20 litrski, 90-stopinjski turbo V4 motor.<ref>{{navedi splet|title=Porsche starts in Le Mans with four works cars|url=http://www.porsche.com/uk/aboutporsche/pressreleases/pag/?pool=international-de&id=25E069745942CA3DC1257C7D00456E75|work=Porsche AG|accessdate=16 February 2014|date=13 January 2014|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108044306/https://www.porsche.com/uk/aboutporsche/pressreleases/pag/?pool=international-de&id=25E069745942CA3DC1257C7D00456E75|url-status=dead}}</ref>
== Uporaba v motociklizmu ==
[[File:VMAX day 2009. Engine cutaway, side.jpg|thumb|Prečni prerez motorja pri [[Yamaha V-Max|Yamahi V-Max]] iz leta 2009.]]
{{Glej tudi|Seznam motociklov glede na vrsto V4 motorja}}
Eden prvih motociklov, ki ga je poganjal V4 motor je bil [[Matchless Silver Hawk]], ki so ga v letih 1931-1935 izdelovali v Veliki Britaniji. Pri Silver Hawku so uporabili zračno hlajeni V4 motor z ozkim, 16-stopinjskim kotom in z eno glavo valja ter OHV ventili.
V letih 1936-1938 so v Avstriji izdelovali [[Puchov|Puch]] motocikel '' P800'' tako za civilno kot za vojaško uporabo.<ref>{{navedi splet |title=Austrian Motorcycles |url=https://cybermotorcycle.com/marques/puch/puch-p800.htm |website=Classic Motorcycles by Sheldon's Emu |accessdate=8 December 2019 |language=es}}</ref> V Puchovem P800 je bil vgrajen širokokotni, 170-stopinjski V4 motor (tako da je bil na pogled podoben povsem zravnanemu štirivaljnemu motorju) z dvema valjnima glavama in zračnim hlajenjem.<ref>{{navedi splet |title=Puch P800 |url=https://motos-of-war.ru/en/motorcycles/puch-p800/ |website=www.motos-of-war.ru |accessdate=8 December 2019 |archive-date=2019-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191208094047/https://motos-of-war.ru/en/motorcycles/puch-p800/ |url-status=dead }}</ref>
V4 motorji so bili zelo priljubljeni v srednjih in poznih osemdesetih letih 20. stoletja, še posebno v Hondinih motociklih, kjer so bili vgrajeni obrnjeni navzdol in imeli 90 stopinjski medvaljni kot ter zračno hlajenje.<ref>{{navedi splet|title=Historical V4's|url=http://www.hondanews.com/channels/historical-v4-s/photos/1984-honda-vf1000r|work=Honda Media Newsroom|publisher=American Honda Motor Co|accessdate=17 February 2014|archiveurl= https://web.archive.org/web/20140223124017/http://www.hondanews.com/channels/historical-v4-s/photos/1984-honda-vf1000r|archivedate=23 February 2014}}</ref>
Večina proizvajalcev, ki s svojimi moštvi nastopajo na svetovnem prvenstva v motociklizmu v letu 2020 [[MotoGP]] je za svoje dirklanike uporabila konfiguracijo V4.
* [[Honda RC213V]]
* [[Ducati Desmosedici]]
* [[KTM RC16]]
* [[Aprilia]] - 90° V4 za sezono 2020.
Podjetji Yamaha in Suzuki sta obdržali inline (L4) konfiguracijo motorja.
== Druga uporaba ==
Leta 1935 je tovarna [[Wisconsin Motor Manufacturing Company]] pričela izdelovati bencinske V4 motorje za industrijske, kmetijske in stacionarne stroje<ref name="Swanson">{{navedi splet |url=http://www.wisconsinmotorscanada.ca/whistoryearly.html |title=Early History Of The Wisconsin Motor Company |first=David |last=Swanson |work=Wisconsin Motors Canada |year=2003 |accessdate=14 January 2016 |archive-date=2020-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200129151813/http://www.wisconsinmotorscanada.ca/whistoryearly.html |url-status=dead }}</ref>, skupaj s številnimi izdelovalci orodja in pri tem uporabila tam izdelane Wisconsin V4 motorje.<ref name="WisconsinAd">{{cite journal|url= https://books.google.com/books?id=ReIzAQAAIAAJ&q=Wisconsin+Motors+V4+engine |page=415 |title=Wisconsin Motors advertisement |journal=Product Engineering |volume=32 |year=1961 |accessdate=14 January 2016}}</ref> Leta 1968 je bil največji Wisconsin V4 motor V-465 s premikom {{convert|177|CID|L|1|abbr=on}} in izhodom moči {{convert|66|hp|kW|0|abbr=on}} pri 3000 obratih na minuto.<ref>{{cite journal|url= https://books.google.com/books?id=r0lWAAAAMAAJ&q=Wisconsin+Motors+air+cooled+V4+engine |title=Wisconsin Motors Corp. |page=64 |journal=Automotive Industries |volume=138 |year=1968 |accessdate=14 January 2016}}</ref> Podjetje je izdelovalo V4 motorje do leta 2019.<ref>{{navedi splet |title=Engine: W4-1770 |url=http://www.wiengines.com/product/5 |website=www.wiengines.com |archiveurl=https://web.archive.org/web/20190217110740/http://www.wiengines.com/product/5 |archivedate=17 February 2019 |url-status=dead}}</ref>
V sredini štiridesetih let, je Turner Manufacturing Co iz Velike Britanije izdeloval dieslov vodnohlajeni V4 motor za industrijsko uporabo in uporabo v mornarici. Ta motor je bil uporabljen v traktorju ''Turner Yeoman of England'', ki so ga izdelovali v obdobju 1949-1957.
Podjetje [[Mitsubishi Heavy Industries]] je izdelalo ''4ZF'', zračno hlajen dizelski V4 motor, ki so ga uporabili v vojaškem oklepnem vozilu za prevoz ljudi [[Type 73 Armored Personnel Carrier]] in podobnih vozilih japonske vojske, vse od leta 1973.<ref>{{navedi splet |title=Type 75 Multiple Launch Rocket System |url=http://www.military-today.com/artillery/type_75_mlrs.htm |website=www.military-today.com |accessdate=8 December 2019 |archive-date=2020-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200308082152/http://www.military-today.com/artillery/type_75_mlrs.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Type 75 MLRS 130mm Multiple-Launch Rocket System - Japan |url=https://www.militaryfactory.com/armor/detail.asp?armor_id=719 |website=www.militaryfactory.com |accessdate=8 December 2019}}</ref>
V4 motorje srečamo tudi v zunanjih motorjih za čolne. {{when|date=December 2019}} Običajno gre za dvotaktne motorje z uplinjačem. Med največjimi proizvajalci teh motorjev najdemo podjetja Johnson, Evinrude in Yamaha. Zaradi njihove kratke dolžine V4 motorje pogosto uporabljajo v ta nemen.
== Glej tudi ==
* [[Izravnan V4 motor]]
* [[Vrstni L4 motor]]
== Sklici ==
{{sklici}}
{{commons category|V4 engines}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Batni motorji|V-04]]
cb89ckvceo4osy7n2ak092h3vi004r8
Predloga:Anatomska infopolja
10
480843
6761941
6761243
2026-10-07T21:40:04Z
TadejM
738
pnp
6761941
wikitext
text/x-wiki
{{sidebar
| name = Anatomska infopolja
| class = hlist
| pretitle = To infopolje je eno izmed infopolj, ki uporabljajo
| title = {{tl|Infopolje Anatomija}}
|heading1 = Makro
|content1 =
* {{tl|Infopolje Kost}}
* {{tl|Infopolje Arterija}}
* {{tl|Infopolje Vena}}
* {{tl|Infopolje Limfa}}
* {{tl|Infopolje Mišica}}
* {{tl|Infopolje Ligament}}
|heading2 = Nevro
|content2 =
* {{tl|Infopolje Živec}}
* {{tl|Infopolje Nevron}}
* {{tl|Infopolje Možgani}}
* {{tl|Infobox tract}}
|heading3 = Mikro
|content3 =
* {{tl|Infopolje Celica}}
* {{tl|Infopolje Mikroanatomija}}
|heading4 = Drugo
|content4 =
* {{tl|Infobox embryology}}
}}<noinclude>
[[Kategorija:Anatomske predloge]]
[[Kategorija:Dokumentacijske predloge glej tudi]]
</noinclude>
t68ufy9jejhjvxiwoi954q7hxn0g8xh
Uroš Petrović
0
482691
6761975
5687940
2026-10-08T01:45:54Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761975
wikitext
text/x-wiki
{{wikificiraj}}
{{infopolje oseba}}
Uroš Petrović (8. aprila 1967, Gornji Milanovac) je srbski pisatelj. Ukvarja se tudi z ilustracijo in fotografijo.
== Življenjepis ==
Uroš Petrović se je rodil 8. aprila 1967 v Gornjem Milanovcu. V Beogradu živi od leta 1975.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Uroš Petrović {{!}} Laguna|url=http://www.laguna.rs/a182_autor_uros_petrovic_laguna.html|website=www.laguna.rs|accessdate=2020-08-10|language=sr}}</ref> Je avtor leposlovnih romanov, zagonetnih romanov in enigmatičnih zgodb. Zanj je značilen inovativen pristop k literaturi za otroke in mladino. Njegove knjige so bile objavljene v Italiji, na Madžarskem, v Grčiji, Severni Makedoniji, Romuniji, Sloveniji in na Češkem. Dobil je veliko število nagrad s področja literature in fotografije. Objavil je zgodbe, članke, pesmi, ilustracije in fotografije v številnih kronikah, dnevnih časopisih, revijah in antologijah.<ref name="#1"/> Od leta 2008 do 2013 je bil predsednik Mensa Srbija.<ref>{{Navedi splet|title=Mensa Srbije - Kontakt|url=https://www.mensa.rs/sr/kontakt/|website=www.mensa.rs|accessdate=2020-08-10}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Je ustanovitelj Mensa's World Photo Cup.<ref>{{Navedi splet|title=Mensa Srbije - Photo Cup History|url=https://www.mensa.rs/en/photocup/history/|website=www.mensa.rs|accessdate=2020-08-10}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Je soavtor programa "Učni sistem NTC" in avtor koncepta "Skrivnostna vprašanja", ki spodbuja razvoj funkcionalnega znanja in kreativnega razmišljanja. Je gostujoči predavatelj na visokih šolah, šolah, poslovnih konferencah in kongresih v državi in tujini.
Kot avtor in gostitelj skrivnostnih zgodb, udeleženec in član stalne igralske zasedbe novih sezon kultne serije "Fazoni i fore", v kvizih "Potera" in kot ustvarjalec "Labirinta" je gledalce spodbujal k razmišljanju (zadnji dve oddaji sta bili predvajani na RTS Srbija).
== Bibliografija<ref>{{Navedi revijo|date=2020-07-13|title=Урош Петровић (писац фантастике)|url=https://sr.wikipedia.org/w/index.php?title=%D0%A3%D1%80%D0%BE%D1%88_%D0%9F%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B_(%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%B0%D1%86_%D1%84%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B5)&oldid=23243186|language=sr}}</ref> ==
* Aven in Jazope v deželi volka (2003, 2005)
* Zgodbe z druge strani, kratke zgodbe, (2004)
* Skrivnostne zgodbe - Prva knjiga, (2006)
* Skrivnostne zgodbe - druga knjiga, (2006)
* Peti metulj, (2007)
* Skrivnostne zgodbe - knjiga 3, (2007)
* Skrivnosti ulice Gink, (2008)
* Skrivnostne zgodbe - Knjiga štiri, (2009)
* Temne skrivnosti ulice Ginkgo - roman v ugankah, (2011)
* Skrivnostne zgodbe - knjiga pet, (2012)
* Otroci Bestragije, (2013)
* Skrivne spretnosti Marthe Smart, (2013)
* Martina Velika skrivnostna pustolovščina, (2014)
* Karavana čudes, (2016)
* Marta Smart i Vašar zagonetki - Roman v zagonetkah, (2016)
* Zgodba o Yang-u, (2017)
* Nekdo se je preselil v to staro vilo, (2018)
* Strašljiva knjiga, (2019)
* Skrivnostna pot, (2019)
* Kamele so debele (2020)
== Literarne nagrade ==
* Nagrada Marigold za najboljšo knjigo na polju poljudne znanosti (2006)
* Nagrada Dositej za eno izmed treh najboljših knjig po izbiri za starejše otroke (2006)
* Nagrada Zmajeve otroške igre "Rade Obrenović" za najboljši roman za otroke in mladino (2007)
* Dositejeva nagrada za pero za najboljšo knjigo, ki so jo izbrali starejši otroci (2007)
* Nagrada podjetja Novosti "Gordana Brajović" za najboljšo knjigo za otroke in mladino (2008)
* Nagrada Marigold za najboljšo knjigo na polju poljudne znanosti (2008)
* Zlata značka Kulturno-izobraževalnega društva Srbije za prispevek h kulturi (2009)
* Nagrada Zmajeve otroške igre za prispevek k sodobnemu izražanju v otroški literaturi (2011)
* Dositejeva nagrada za pero za najboljšo knjigo, ki so jo izbrali starejši otroci (2011)
* Dositejeva nagrada za pero za najboljšo knjigo, ki so jo izbrali starejši otroci (2012)
* Nagrada Zmajeve otroške igre "Rade Obrenović" za najboljši roman za otroke in mladino (2013)
* Plaketa za izjemen prispevek na področju kulture in izobraževanja, Sokobanja (2014)
* Oseba leta 2015 po izboru Vukovega zavoda "Danica za mlade" v Beogradu (2015)
* Nagrada Zmajeve otroške igre "Modri pramen" za najboljšo knjigo za otroke in mladino (2017)
* Plaketa častni državljan Panonije (2017)
* Nagrada Marigold za najboljšo knjigo leta (2017)
* Nagrada "Srebrno plinsko pero" Mednarodnega festivala humorja za najbolj duhovito knjigo (2018)
* Nagrada viteza Jedi Jedikon (2018)
== Filmografija ==
* Peti metulj, prvi srbski 3D film
== Namizne družabne igre ==
* Martina enigmatična škatla (2016), Pino igrače
* Enigmatic Dominoes (2017), Pino igrače
* Dum Dum Dum (2018), igrače za pino
== Nagrade za namizne igre ==
* Nagrada "Dobra igrača prijateljev otrok Srbije" za poučno namizno igro "Martinova enigmatična škatla" (2016)
* Nagrada "Dobra igrača prijateljev otrok Srbije" za poučno namizno igro "Dum Dum Dum" (2018) [22]
== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Petrović, Uroš}}
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
qufrdqdhc57dxyiiymug4h2pu1u66cj
Stolnica v Arezzu
0
484857
6761817
5857405
2026-10-07T15:44:45Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761817
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox church
| name = Stolnica v Arezzu
| fullname =
| other name =
| native_name = Cattedrale dei Santi Pietro e Donato
| native_name_lang =
| image = <!-- wd -->
| pushpin map = Italija
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Arezzo]], [[Toskana]]
| country = [[Italija]]
| denomination = rimskokatoliška
| previous denomination =
| churchmanship =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| completed date = 1511, 1914
| founder =
| dedication =
| dedicated date =
| consecrated date = 1278
| status = [[stolnica]]
| capacity =
| length =
| width =
| width nave =
| floor area =
| dome height outer =
| spire height =
| materials = opeka, marmor
|
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| architect =
| architecture type = cerkev
| style = [[Gotska arhitektura|Gotika]]
|
| metropolis =
| diocese = Arezzo-Cortona-Sansepolcro
| archbishop =
| bishop =
| dean =
| extra =
}}
[[File:Arezzo Cathedral 01.jpg|thumb|250px|Stolnica v Arezzu]]
[[File:Arca de são donato.jpg|thumb|Glavni oltar in skrinja San Donata]]
'''Stolnica v Arezzu''' (''Cattedrale di Ss. Donato e Pietro''<ref>[http://www.gcatholic.org/churches/italy/1672.htm gcatholic.org]</ref>) v toskanskem mestu [[Arezzo]] je škofovska cerkev rimskokatoliške škofije Arezzo-[[Cortona]]-[[Sansepolcro]].
Stoji na vrhu hriba, kjer leži tudi mesto Arezzo, na mestu starokrščanske cerkve in verjetno na mestu, kjer je nekoč stala mestna [[akropola]].
==Zgodovina ==
Grob drugega škofa iz Arezza in mučenika Donata († 363) je bil na hribu Colle del Pionta zunaj mestnega [[obzidje|obzidja]]. Pokopan je bil potem, ko mu je bila leta 363 odsekana glava. Tam so zgradili najzgodnejše krščanske bogoslužne prostore v Arezzu in tudi prvo stolnico. Leta 1203 je [[papež Inocenc III.]] ukazal, naj jo premaknejo med mestno obzidje in benediktinsko cerkev sv. San Pietro Maggiore. Za rojstvo stolnice je bil odločilen obisk [[papež Gregor X.|papeža Gregorja X.]] decembra 1275, ko se je vrnil z Lionskega koncila in v Arezzu 10. januarja 1276 tudi umrl. Novi stolnici je na smrtni postelji podaril precejšnjo vsoto in je v njej pokopan. Dela je leta 1278 začel škof Guglielmino degli Ubertini, večkrat prekinjena pa se je končala leta 1511. Fasada je bila zgrajena med letoma 1901 in 1914 na podlagi načrtov Danteja Viviana, ki je nadomestila prejšnjo, nedokončano, iz 15. stoletja.
Spomladi 1796 je osrednjo Italijo pretresla vrsta [[potres]]ov. Prebivalci Arezza so konec tega pripisali priprošnji naše Gospe, katere sajasto počrnjena keramična slika v gostilni 15. februarja 1796 se je pred očmi več molitev obarvala svetlo belo. Čudežno podobo so prinesli v stolnico, v naslednjih letih pa je bila na severnem hodniku zgrajena ''Cappella della Madonna del Conforto'', ki je še danes priljubljeno romarsko in molitveno mesto.<ref>[http://www.donbosco-torino.it/ita/Maria/calendario/04-05/2-Arezzo_Madonna_Conforto.html ''La Madonna del Conforto''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150125044137/http://www.donbosco-torino.it/ita/Maria/calendario/04-05/2-Arezzo_Madonna_Conforto.html |date=2015-01-25 }} (donbosco-torino.it)</ref>
== Arhitektura ==
[[File:Arezzo Cathedral interior 01.jpg|thumb|Freske v stolnici]]
Stolnica v Arezzu je [[gotska arhitektura|gotska]] triladijska bazilika. Pet obočnih pol ladje je podprtih s snopastimi stebri in ima križno rebraste oboke. Zgornja okna so v obliki okulusa po vzoru [[Bazilika Santa Maria Novella |Santa Maria Novella]] v [[Firence|Firencah]]. Severno od kora je vitek, šesterokotni ''campanile'' iz let 1857/1937. Zaradi pomanjkanja [[transept]]ov in kupole lahko pomislimo na vpliv arhitekture ubožnega reda.
=== Zunanjost ===
Fasada je bila zgrajena iz [[peščenjak]]a med letoma 1901 in 1914 po načrtu Danteja Vivianija, ki je nadomestila prejšnjo, ki je ostala nedokončana.<ref>''Il Duomo, la Cattedrale di Arezzo'' [http://alfredostudio.altervista.org/home.htm?il%20Duomo-bn.htm&3], alfredostudio.altervista.org</ref> V neogotskem slogu ima bogato kiparsko dekoracijo, ki so jo ustvarili Giuseppe Cassioli, Enrico Quattrini in Dante Viviani sam. Fasada ima vidne značilnosti in sledi notranje pregrade na tri ladje, označene z rahlo štrlečimi pravokotnimi [[pilaster|pilastri]]. Spodaj se odpirajo trije [[portal]]i, od katerih je vsak razporejen in okrašen z luneto, izrezljano v [[relief (umetnost)|reliefu]]; le osrednji portal ima tudi [[pediment]], ki ga krasijo trije kipi, vsak s svojim [[baldahin]]om: nad Jezusom odrešiteljem in pod sv. Donatom (levo) in blaženim Gregorjem (desno). V povezavi z osrednjo ladjo je tudi okroglo [[rozeta (arhitektura)|rožnato okno]]. Za kronanje fasade je značilna dekoracija z loki.
Desna stran ohranja prvotno strukturo 14. stoletja, za katero je značilna obloga iz blokov peščenjaka. Nasprotno, nekaj metrov stran od fasade je vidna jasna ločnica med novimi bloki peščenjaka 20. stoletja in starimi 14. stoletja.
Na desni strani je velik portal z dvema odsekoma [[porfir]]nih [[steber|stebrov]], ki so bili ponovno uporabljeni iz poganskega templja. Luneta je delo Niccola di Luce Spinellija. Portal je bil zgrajen med letoma 1330 in 1340 iz peščenjaka, postavljen je na okroglem loku in ga zaznamuje visok [[zvonik]]; ta portal ima strukturne sorodnosti z glavnim portalom [[Palazzo dei Priori, Perugia|Palazzo dei Priori]] v [[Perugia|Perugii]]. V sprednjih stebrih so v basreliefu vklesane alegorije Pregreh in Vrlin, v luneti so kipi v štukaturi, delo kiparja iz Orvieta ali Perugie; po [[ikonografija|ikonografiji]] ''Madonne del latte'' je na prestolu zastopana ''Marija z otrokom med blaženima Gregorjem X. in sv. Donatom ter dvema angeloma, ki držita zaveso''.
=== Zvonik ===
Zgodovina [[zvonik]]a je edinstvena, pravzaprav je sedanji tretji zvonik, zgrajen za to stolnico. Na začetku je bil zvonik zgrajen skupaj s cerkvijo, toda vibracije zvonov so poškodovale [[vitraj|vitraže]], ki jih je zasnoval Guillaume de Marcillat; pozneje se je gradnja začela nekoliko dlje, vendar je podzemni [[vodonosnik]] spodkopal njegovo stabilnost; nazadnje je bil zgrajen kot samostojna zgradba (sedanji položaj) in šele kasneje je bil priključen stolnici z gradnjo stanovanj oskrbnikov.
Sedanji stolp ima šestkotni tloris in je razdeljen na štiri nadstropja, ki jih ločijo venci; medtem ko spodnji del nima odprtin, imata zgornji dve na vsaki strani visoko ogivalno enojno lancetno okno. Četrta vrsta je skupaj z zvonikom rezultat dokončanja zvonika, zgrajenega v dvajsetem stoletju<ref name="medioevo.org">''Il duomo di Arezzo'' [http://www.medioevo.org/artemedievale/Pages/Toscana/DuomodiArezzo.html], medioevo.org</ref>, in je okrašen s krožnimi razrezanimi rozetami z dodelanimi kamnitimi okvirji.
=== Notranjost ===
Notranjost stolnice svetih Petra in Donata ima tri [[cerkvena ladja|ladje]], od katerih je vsaka razdeljena na šest travej, prekritih s križnim obokom in nima [[transept]]a; tri [[traveja|traveje]] so med seboj ločene z velikimi polkrožnimi loki, naslonjenimi na nosilne stebre z izklesanimi [[kapitel]]i. Glavna ladja je osvetljena s krožnimi rozetami v pročelju in ob desni steni (rozete na levi steni so obzidane). [[Rozeta (arhitektura)|Rožno okno]] na fasadi je delo Guillaumea de Marcillata, ki ga je zgradil leta 1518 in prikazuje [[Binkošti]]. S premerom 3,5 metra jo je naročila Opera del Duomo, katere ime je prisotno v spodnjem delu okna. V upodobitvi so videti apostoli, ki sedijo v krogu z Marijo, ki jo obkrožata dva angela v sredini; zgoraj je golob Svetega Duha.
Guillaume de Marcillat in Salvi Castellucci sta naredila tudi freski, ki krasita zgornji del sten glavne ladje in oboke slednje. V bližini stebrov med tretjim in četrtim razponom sta dve renesančni marmorni [[prižnica|prižnici]], okrašeni z reliefi.
==== Apsida ====
Glavna ladja se konča z veliko poligonalno [[apsida|apsido]], zgrajeno v 13. stoletju. Osvetljena je s tremi visokimi biforami, ki jih zapirajo barvna okna, obnovljena, potem ko so bila prvotna med drugo svetovno vojno izgubljena zaradi pritiska zraka zaradi bombe.<ref>La Cattedrale di Arezzo [http://www.icvbc.cnr.it/bivi/schede/Toscana/Arezzo/0cattedrale.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160824071246/http://www.icvbc.cnr.it/bivi/schede/Toscana/Arezzo/0cattedrale.htm |date=2016-08-24 }}, icvbc.cnr.it</ref> Osrednje okno prikazuje ''Marijo vnebovzeto v nebesa med svetniki'', stranska pa nekatere svetnike.
V središču apside je veliki oltar izpred leta 1289, okrašen s treh strani s koničastimi oboki, podprtimi z majhnimi stebri. Za njim je skrinja sv. Donata, izjemno marmorno delo, dokumentirano leta 1362, ki je bilo prej izvedeno v različnih fazah. Zgrajena je bila v spomin na škofa sv. Donata, mučenika, ki je umrl v Arezzu leta 363 in zavetnika mesta. Telo sv. Donata je ohranjeno v skrinji stolnice v Arezzu, glava pa v doprsnem kipu župnijske cerkve v Arezzu.<ref>San Donato di Arezzo [http://www.santiebeati.it/dettaglio/33900]</ref> Marmorno žaro podpira dvanajst majhnih stebrov, ki se končajo z gotskimi stebri in fialami, pri katerih so v 14. stoletju sodelovali umetniki iz Siene, Firenc in Arezza. Spodnji pas je izdelal Agostino di Giovanni in Agnolo di Ventura (prva polovica 14. stoletja), medtem ko sta večji del zgornjega pasu z veliko marmornato oltarno ploščo, nekoč tudi naslikano, ki prikazuje ''Madono in otroka'' v sredini, izdelala Giovanni di Francesco in Betto di Francesco, ki sta to delala v drugi polovici 14. stoletja. Zadnji del skrinje, podprt s šestimi korintskimi stebri, je okrašen s prizori iz življenja sv. Donata.
Leseni [[prezbiterij|kor]] glavne kapele, ki ga je leta 1554 zasnoval [[Giorgio Vasari]], je bil leta 2012 odstranjen ob gradnji novega prezbiterijskega območja.<ref>[http://www.amarantomagazine.it/news_dett.php?id=755] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Marco Botti, ''I segreti di Arezzo - Il nuovo presbiterio del Duomo di Arezzo'', amarantomagazine.it, 12 maggio 2012</ref> Sledi fresk v apsidi so zapuščina cerkve v začetku 13. stoletja.
<gallery>
File:Arezzo by Stefano Boplognin6.JPG| Oltar in grobnica sv. Donata in vitraži
File:2965ArezzoDuomoInside.JPG|Oltarni nastavek
File:2964ArezzoDuomoInside.JPG|Skrinja zadaj
</gallery>
==== Leva stranska ladja ====
Šeskotna [[krstilnica]] z reliefi iz šole [[Donatello]], med katerimi je ''Kristusov krst'' pripisan mojstru samemu; druge (''Ilariano, ki krsti svetega Donata'' in ''Donato, ki krsti nevernika''), pripisujejo Francescu di Simone Ferrucciju. Sledi oltar 17. stoletja in grobnica Francesca Redija iz 18. stoletja.
[[File:Duomo di arezzo, interno, monumento funebre di Guido Tarlati, 1330, 00.JPG|thumb| Kenotaf Guida Tarlatija]]
V ladji je oltar iz 17. stoletja z veliko sliko Pietra Benvenutija ''Mučeništvo sv. Donata'' (1794). Renesančne [[orgle]] so Luca da Cortona iz 16. stoletja in so na pevski [[empora|empori]] na konzolah iz [[peščenjak]]a [[pietra serena]], prvo znano arhitekturno delo takrat 24-letnega [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]]. Pod njim je [[edikula]], zaprta z vitrajem, v kateri je dragocena in častita lesena skulptura ''Madone z blagoslovljenim otrokom'', delo arezzškega kiparja 80. let 13. stoletja, ki prihaja iz cerkve San Martino, porušene leta 1539. Okoli nje so fragmenti fresk z ''Madono in zgodbe svetnikov Ane, Giovacchina in Giuliana'' iz začetka 14. stoletja, ki jih pripisujejo Gregoriu d'Arezzu in Donatu di Arezzo.
Za stranskim portalom je grandiozni [[kenotaf]] Guida Tarlatija, škofa in gospoda Arezza, ki je umrl leta 1327. Že postavljena, do druge polovice 18. stoletja, je v kapeli Najsvetejšega sestavljena edikula s polkrožnim lokom, [[timpanon (arhitektura)|timpanon]] in gotskimi [[fiala]]mi, pod katerimi je vrsta šestnajstih pripovednih [[relief (umetnost)|relief]]ov z epizodami iz njegovega življenja, ki jih spremljajo obrazložitveni spisi, ki sta jih leta 1330 izdelala sienska mojstra Agostino di Giovanni in Agnolo di Ventura, morda po zasnovi [[Giotto| Giotta]].
Poleg spomenika je ''Magdalena'' [[Piero della Francesca|Piera della Francesca]],<ref>''Piero della Francesca - Santa Maria Maddalena'' [http://www.ilpozzeto.it/dellafrancesca/maddalena.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060507134428/http://www.ilpozzeto.it/dellafrancesca/maddalena.htm |date=2006-05-07 }}, ilpozzeto.it</ref> slavno delo, ustvarjeno med letoma 1460 in 1466, kjer eksperimentalna uporaba svetlobe daje sliki inovativno vitalnost in plastično moč, poslikano, kot da gleda iz loka.
Zadnja stena ladje, pred katero stoji oltar sv. Silvestra, je okrašena z dvema freskama Giuseppeja Servolinija, ki prikazuje ''sv. Leona Velikega'' (na levi) in ''papeža Janeza I.''. V sredini je najstarejši izmed vitrajev Guillaume de Marcillata, izdelan leta 1516, na drugi strani pa ''Alegorija dobrodelnosti, sv. Silvester in sv. Lucija''.<ref>Marina del Nunzio, ''Arezzo - Cattedrale - SS. Lucia e Silvestro'' [http://www.icvbc.cnr.it/bivi/schede/Toscana/Arezzo/1cattedrale.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160726143642/http://www.icvbc.cnr.it/bivi/schede/Toscana/Arezzo/1cattedrale.htm |date=2016-07-26 }}, icvbc.cnr.it</ref> V zgornjem delu stene je freska Servolinija, ki prikazuje ''Madono, ustoličeno z otrokom med angeli''.
<gallery>
File:Donatello, battesimo di cristo, arezzo, post 1425.jpg|''Kristusov krst'' ([[Donatello]], po [[1425]])
File:Duomo di arezzo, interno, madonna col bambino in trono, 1270 circa.JPG|''Marija z blagoslovom otrok'' (1280)
File:Piero, maria maddalena.jpg|''[[Marija Magdalena (Piero della Francesca)|Magdalena]]'' ([[Piero della Francesca]], 1460-1466)
File:Duomo di arezzo, interno 04 altare di san silvestro 02.JPG|Oltar sv. Silvestra
</gallery>
=== ''Cappella della Madonna del Conforto'' ===
Giuseppe del Rosso je zasnoval ''Cappella della Madonna del Conforto'', triladijsko kapelo s kupolo, glavno in stransko apsido, ki je nastala v obdobju klasicizma, a je bila že očitno gotska. Škof Agostino Albergotti jo je dal okoli leta 1810 bogato opremiti. Osrednji del je majhna čudežna podoba, vdelana v svetlečo zlato oltarno strukturo. Sem so pripeljali umetniška dela iz drugih cerkva v Arezzu, vključno z barvnimi glaziranimi terakotnimi reliefi iz delavnice [[Andrea della Robbia|Andrea della Robbie]]. Veliki ''Retabel med svetnikoma Bernhardom in Donatom'' prihaja od samega mojstra (1485–1486). Dve veliki zgodovinski sliki – ''Judita predstavlja glavo Holoferna'' Pietra Benvenutija in ''Abigail pamirja Davida'' Luigija Sabatellija – se tipološko nanašata na Marijino priprošnjo.<ref>[http://www.amarantomagazine.it/news_dett.php?id=167 Beschreibung der Kapelle und ihrer Kunstwerke] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, amarantomagazine.it</ref>
<gallery>
File:Duomo di arezzo, interno, cappella della madonna del conforto, andrea della robbia 04.JPG|''Madona in otrok med svetnikoma Bartolomeom in Bernardinom'' ([[Andrea della Robbia]] in delavnica, 15. stoletje]])
File:Duomo di arezzo, interno, cappella della madonna del conforto, andrea della robbia 01.JPG|''Madona in otrok s svetniki Donato, Magdalena, Apolonija in Bernardinom Sienskim'' (Andrea della Robbia in delavnica, 1493-1495)
File:Duomo di arezzo, interno, cappella della madonna del conforto, andrea della robbia 02.JPG|''Trojica med Bernardinom in Donatom'' (Andrea della Robbia, 1485-1486/86)
File:Duomo di arezzo, interno, cappella della madonna del conforto, andrea della robbia 03.JPG|''Marija vnebovzela v Cielo'' (delavnica Andrea della Robbia, zadnje desetletje 15. st.)
</gallery>
=== Desna stranska ladja ===
[[File:Duomo di arezzo, interno, monumento di ciuto tarlati, sarcofago del IV secolo e sculture by giovanni d'agostino e affreschi del maestro del vescovado.JPG|thumb|Nagrobnik Ciuto Tarlati]]
==== Grobnica papeža Gregorja X. ====
V desni stranski ladji s pročelja je grobnica papeža Gregorja X., papeža, ki je 10. januarja 1276 umrl v Arezzu, ko se je vrnil z enega od svojih potovanj v Rim. Dragocena grobna skrinja v gotskem slogu pa sega v začetek 14. stoletja in je sestavljena iz nadstreška s koničastim lokom, naslonjenim na dva stebra z izklesanimi kapiteli; pod njim je papežev sarkofag, katerega pročelje je okrašeno z bas reliefom, znotraj mandljev pa ''Agnus Dei'' (v sredini) in ''evangelisti'' (ob straneh); nad grobnico kip pokojnega papeža.
==== Drugi spomeniki ====
Nadalje boste našli drobce freske 14. stoletja z ''Madono na prestolu in otrokom'' avtorja Buonamica Buffalmacca, narejena med letoma 1321 in 1327, ki je v obokanem predelku, čigar intrados je okrašen z geometrijskimi in rastlinskimi motivi, nekdanje gotske kapele. Delo lahko razdelimo na dva registra; v prvem so predstavljeni sveti Frančišek, papež Gregor X., Devica, ustoličena z Detetom, in dva svetnika, ki zdaj nista vidna, v drugem Kristus kot Pietà z instrumenti pasijona.
Sledi freska z ''Madona z otrokom med šestimi zgodbami iz življenja sv. Krištofa in Jakoba'', ki jih je naslikal anonimni mojster druge polovice 14. stoletja.
V petem razponu ladje je nagrobnik Ciuta Tarlatija (1334), ki ga sestavljajo marmornat sarkofag iz 4. stoletja in vrsta reliefov sienskega kiparja Giovannija di Agostina, okronan z lokom, pod katerim je freska ''Križanega med Madono in svetniki'' z darovalcem Ciuccio avtorja Vannija Tarlatija di Pietramala, sodobnega arezzškega slikarja Maestra del Vescovada. To je edina od šestindvajsetih kapel, ki so obstajale v 14. stoletju, ki se je ohranila.
Šesti in zadnji razpon ladje na stenah krasi cikel fresk Giuseppeja Servolinija, ki prikazuje ''Jezusov pasijon'': na stranski steni ''Jezus, ki nosi križ'' in na zadnji steni, na levi, ''Ecce Homo'', na desni ''Križanje''. V zadnji steni, pred katero je baročni oltar Najsvetejšega, je eno lancetno okno, zaprto s barvnim steklom, na katerem je ''Odrešenik'' zgoraj in ''Sv. Donat'' spodaj.
Ladja je osvetljena s petimi velikimi okni, ki jih zapirajo fini barvni vitraji Guillaume de Marcillata: prvo okno prikazuje ''Poklicanje sv. Mateja'' (1519-1520), naročila ga je Opera del Duomo, katerega grb je je prisoten v 'okulusu'; drugo okno, v tretji traveji, je prav tako naročila Opera del Duomo in prikazuje ''Kristusov krst'' (1519); v četrti traveji sta dve okni, prvo ''Izgon trgovcev iz templja'' (1522-1524), drugo ''Kristus in prešuštnica'' (1522-1524); v peti traveji je v biforo, večjo od ostalih, postavljen vitraj z ''Vstajenje Lazarja'' (1519-1520).
<gallery>
File:Duomo di arezzo, interno, sepolcro di gregorio X, inizi XIV secolo.JPG| Spomenik Gregorja X. (začetek 14. st.)
File:Duomo di arezzo, interno, madonna col bambino e sei storie della vita di san cristoforo e giacomo maggiore, seconda metà del XIV secolo.JPG|'' Madona in otrok med šestimi zgodbami iz življenja sv. Krištofa in Jakoba Starejšega'' (druga polovica 14. st.)
File:Cathedral Arezzo interior-0001.jpg|Oltar sv. Zakramenta
File:Duomo di arezzo, interno, vetrate di guillaume de marcillat 02, battesimo di cristo 1519.JPG|Vitraj ''Kristusov krst'' (Guillaume de Marcillat, 1519)
</gallery>
== Oprema ==
Na južni strani precej navadne zunanje stavbe izstopa stopničasti [[portal]], okrašen z [[relief (umetnost)|reliefi]] in skulpturami iz okoli leta 1380. Na obokanem polju ob boku Marije stojijo sv. Donat in Gregor X., polno plastična figura iz [[terakota|terakote]] "mehkega sloga". Na desni strani ob vhodu je grobnica papeža, ki je umrl v Arezzu leta 1271.
Stolnica vsebuje številne pomembne umetniške zaklade iz obdobja gotike in [[renesančna umetnost|renesanse]]. Sedemdelni okenski cikel Guillaumea de Marcillata iz let 1516–1524 velja za izjemno steklarstvo, ki s svojim slogom očitno izstopa iz oblikovanja gotskih steklenih oken. Glavni oltar z marmornim [[retabel|retablom]] sv. Donata je iz 1370-ih let in je povezan s svetnikovim grobom na zadnji strani. [[Krstilnik]] je okrašen z reliefi iz [[Donatello]]ve delavnice. Korne klopi je ustvaril [[Giorgio Vasari]] leta 1554. Okoli leta 1330 sta sienska kiparja Agostino di Giovanni in Agnolo di Ventura ustvarila [[kenotaf]] Guida Tarlatija († 1372). 16 reliefov govori o posvetnih uspehih gibelinskega generala in škofa v Arezzu. Fresko kiparske ''Magdalene'' v levi stranski ladji je ustvaril [[Piero della Francesca]] okoli leta 1460. ''Cappella Ubertini'' vsebuje freske legende o Devici Mariji, ki jo pripisujejo Gregorio in Donato di Arezzo (začetek 14. stoletja). ''Ustoličena Mati božja z otrokom'' je datirana v 1260. leta.
=== Orgle ===
V stolnici v Arezzu so dvoje [[orgle]].
Najstarejši instrument je sredi 16. stoletja zgradil orglar Luca di Bernardino da Cortona. Čisto mehanski instrument ima devet registrov na manualu. Pedal je pritrjen.
Glavne orgle je leta 2006 zgradil graditelj orgel Pinchi. Drsni instrument ima 26 registrov (1720 cevi) na dveh manualih in pedalu. <ref>Informacije o [http://www.pinchi.com/scheda_catalogo.asp?idp=3068506&categoria]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} orglah (v italijanščini</ref>
== Galerija ==
<gallery>
Kathedrale-Arezzo-1.jpg
Kathedrale-Arezzo-3.jpg
Kathedrale-Arezzo-4.jpg
Kathedrale-Arezzo-5.jpg
Kathedrale-Arezzo-6.jpg
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Cathedral (Arezzo)|Kathedrale von Arezzo}}
* [http://www.diocesiarezzo.it/index.php?option=com_content&view=article&id=256&Itemid=248 Zgodovina in opis]
* [http://web.rete.toscana.it/Fede/ricerca.jsp ''I luoghi della fede''], Artikel ''Cattedrale di San Donato''
[[Kategorija:Stolnice v Italiji]]
[[Kategorija:Gotska arhitektura v Italiji]]
[[Kategorija:Arezzo]]
{{normativna kontrola}}
doswa9q97jaixe9oqdimxb7sffc7fnw
Veliki svečenik
0
488315
6761979
6197224
2026-10-08T03:51:04Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761979
wikitext
text/x-wiki
'''Véliki svečenik''' ali '''vélika svečenica''' je naziv, ki običajno pomeni osebo na položaju glavnega svečenika/svečenice ali voditelja verske sekte.
==Stari Egipt==
[[Slika:Pinudjem-II.jpg|thumb|right|Pinudžem II., tebanski Amonov veliki svečenik, slika iz [[Knjiga mrtvih|Knjige mrtvih]]]]
V [[Stari Egipt|Starem Egiptu]] je bil veliki svečenik glavni svečenik katerega koli od mnogih bogov, ki so jih častili Egipčani.
* [[Amon]]ov veliki svečenik; glavno središče Amonovea kulta so bile [[Tebe, Egipt|Tebe]].
* Tebanski Amonov veliki svečenik; tebanskih svečenikov se ne šteje za dinastijo, vendar so imeli tolikšno moč in vpliv, da so bili od leta 1080 pr. n. št. do okoli 943 v vladarji [[Gornji Egipt|Gornjega Egipta]].
* [[Oziris]]ov veliki svečenik; glavno središče kulta je bilo v [[Abidos, Egipt|Abidosu]].
* [[Ptah]]ov veliki svečenik; glavno središče kulta je bilo v [[Memfis, Egipt|Memfisu]].
* [[Ra (mitologija)|Ra]]jev veliki svečenik; glavno središče kulta je bilo v [[Heliopolis]]u.
* Veliki svečenica Amonove božanske žene je bila najviše rangirana svečenica Amonovega kulta.
==Starodavni Izrael==
Duhovščina v starodavnem [[Izrael]]u je imela velikega svečenika, ki je služil v [[Tabernakelj|tabernaklju]] in nato v prvem in drugem jeruzalemskem templju.
* [[Samarijani|Samarijanski]] veliki svečenik je bil veliki svečenik samarijanske skupnosti.
==Antični svet==
[[Slika:August Labicana Massimo Inv56230.jpg|thumb|150px|[[Gaj Avgust Oktavijan]] kot ''pontifex maximus'']]
* Arhierej je bil naslov velikega svečenika [[Antična Grčija|antične Grčije]].
* Dastur je bil [[Zaratustrstvo|zaratustrski]] veliki svečenik.
* Heliofant je bil veliki svečenik elevzinskih misterijev.
* NIN ali EN je bil veliki svečenik ali velika svečenica zavetnika sumerskega mesta ali mestne države.<ref>Saggs, H. W. F. (1988). ''The Greatness That Was Babylon'' (revised edition).</ref>
* [[Pontifex maximus]] je bil veliki svečenik [[Stari Rim|Starega Rima]].
* [[Pitija]] je bila velika svečenica [[Apolon]]ovega templja v [[Delfi]]h.
==Indija==
* Vidjaranja je bil hindujski veliki svečenik Vidžajanagarskega cesarstva.
* Panditrao je bil naslov imenovanega velikega duhovnika, ki je sedel v Svetu osmih (Ašta Pradan) v zgodnjem Maraskem imperiju.
==Krščanstvo==
[[Slika:Storia dell' Antico e Nuovo Testamento - 10 - Sommo Sacerdote.jpg|thumb|150px|Veliki svečenik, ilustracija v knjigi Agostina Calmeta ''Storia dell' Antico e Nuovo Testamento'' iz leta 1821.]]
* V [[Nova zaveza|Novi zavezi]] se izraz veliki svečenik pojavlja šestnajst krat. Deset krat se kot veliki svečenik implicitno ali eksplicitno omenja [[Jezus Kristus]] (Hebrejci 3:1; 4:14 in 9:11). Nekatera starozavezna besedila prerokujejo kralja-svečenika. V starodavnem Izraelu so bili svečeniki ločeni od kraljev. Svečeniki so bili iz plemena Levi, kralji pa iz plemen Benjamin in Juda. Krščanstvo vidi izpolnitev teh prerokb v Jezusu Kristusu, ki nadomešča duhovniški red levitov in deluje hkrati kot večni veliki svečenik in kralj po Melhizedekovem redu.
*V [[Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni|Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni]] in drugih sekt svetih iz poslednjih dni je veliki svečenik eden od duhovniških položajev v Melhizedekovi duhovščini.
==Druga verstva==
* V 16. stoletju je imela [[Maji|majevska]] duhovščina svojega velikega svečenika, ki je dajal navodila drugim svečenikom in bil kraljev svetovalec.
* Na [[Havaji]]h je bil ''kahuna nui'' predstojnik templja ''heiau''. Bil je spoštovana oseba, ki je bil hkrati svečenik, čarodej, mag, modrijan, minister in izvedenec za vsa področja. Njemu so bile podrejene različne vrste svečenikov. ''Kahuna nui'' je lahko bila tudi ženska.<ref>[ http://wehewehe.org/gsdl2.85/cgi-bin/hdict?e=q-11000-00---off-0hdict--00-1----0-10-0---0---0direct-10-ED--4-------0-1lpm--11-haw-Zz-1---Zz-1-home-kahuna--00-3-1-00-0--4----0-0-11-00-0utfZz-8-00&a=d&d=D6052 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240725014150/https://wehewehe.org/gsdl2.85/cgi-bin/hdict?e=q-11000-00---off-0hdict--00-1----0-10-0---0---0direct-10-ED--4-------0-1lpm--11-haw-Zz-1---Zz-1-home-kahuna--00-3-1-00-0--4----0-0-11-00-0utfZz-8-00&a=d&d=D6052 |date=2024-07-25 }} ''"Kahuna"''. Ulukau Hawaiian Electronic Dictionary. pridobljeno 27. maja 2018.</ref>
* V ničiren šošujskem [[Budizem|budizmu]] so imeli velikega svečenika za naslednika meniha Ničirena.
* V [[Šintoizem|šintoizmu]] se je veliki svečenik imenoval ''gudži''. Mesto je običajno zasedal najvišje rangirani svečenik svetišča (''kanuši'').
* V germanskem novopoganstvu se veliki svečenik imenuje ''goði'' ali ''gyða'' in je vodja majhne skupine vernikov, imenovane ''kindred''. ''goði'' kot skupina se imenujejo ''goðar''. V nekaterih državah se za večvrstne nacionalne organizacije uporablja naziv Allsherjargoði. Najvidnejša tovrstna organizacija je na [[Islandija|Islandiji]].
* V religiji afriškega ljudstva Joruba in številnih sektah [[Novi svet|Novega sveta]], kot je [[santerizem]], se veliki duhovnik imenuje ''babalawo''. Izraz pomeni ''moder mož'' in izhaja iz jorubskega jezika zahodne Afrike. Nosilka naslova se imenuje ''ajalawo'', kar pomeni ''mati misterijev'' ali ''mati modrosti''.
* V sodobni poganski religiji wicca sta veliki svečenik ali velika svečenica moški ali ženska, ki vodi skupni obred. Veliki svečenik in velika svečenica sta tudi naslova, ki se včasih podeljujeta članom skupnosti po zaključenem tretjem ali petem letu študija in prakse. Včasih se to imenuje tudi tretja stopnja, odvisno od poti ali običajev.
* Veliki svečenik in velika svečenica sta najvišja položaja v vodstvu in upravi Satanistične cerkve.
==Druga raba==
Naslov veliki svečenik je običajno povezan z verstvi in verskimi organizacijami, uporablja pa se tudi izven teh okvirov, na primer v nekaterih [[Prostozidarstvo|prostozidarskih ložah]] in drugod.
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Verski poklici]]
[[Kategorija:Duhovniki]]
dqxbnlzyfmzd7ogv38xo0in9zb2g4nl
Tonzile
0
490175
6761793
5434934
2026-10-07T14:37:15Z
TadejM
738
spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Waldeyerjev limfatični obroč]] na stran [[Limfatični obroč]]
6761793
wikitext
text/x-wiki
#redirect [[limfatični obroč]]
bizk6j9uapzoa2egrd736bga3jdxs8b
Tonzila
0
490176
6761794
5434935
2026-10-07T14:37:43Z
TadejM
738
spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Waldeyerjev limfatični obroč]] na stran [[Limfatični obroč]]
6761794
wikitext
text/x-wiki
#redirect [[limfatični obroč]]
bizk6j9uapzoa2egrd736bga3jdxs8b
Zgodovina ljubezni
0
496788
6762059
6260489
2026-10-08T08:20:17Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762059
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox film
| name = Zgodovina ljubezni
| image =
| caption =
| director = [[Sonja Prosenc]]
| producer = [[Sonja Prosenc]]<br>[[Rok Sečen]]
| writer = [[Sonja Prosenc]]
| starring = [[Doroteja Nadrah]]<br>[[Kristoffer Joner]]<br>[[Matej Zemljič]]
| music =
| cinematography = [[Mitja Ličen]]
| editing = [[Frida Eggun Michaelsen]]
| distributor =
| released = 16. maj 2019
| runtime = 105 minut
| country = Slovenija
| language = slovenščina
}}
'''''Zgodovina ljubezni''''' je slovenski [[dramski film]] iz leta 2019, ki ga je režirala in zanj napisala scenarij [[Sonja Prosenc]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Doroteja Nadrah]], [[Kristoffer Joner]] in [[Matej Zemljič]]. Zgodba prikazuje žalovanje sedemnajstletne Ive (Nadrah), ki ji mati umre v nesreči. Ob spopadanju s čustvi se potopi v sanjski svet.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-slovenia-selects-history-love-international-feature-category-1238278 |title=Oscars: Slovenia Selects 'History of Love' for International Feature Category |work=The Hollywood Reporter |last=Holdsworth |first=Nick |date=9 September 2019 |accessdate=10 September 2019|language=en}}</ref>
Film je bil premierno prikazan 1. julija 2018 na [[Mednarodni filmski festival v Karlovih Varih|Mednarodnem filmskem festivalu v Karlovih Varih]], kjer je osvojil posebno omembo žirije (Prosenc), nominiran pa je bil za zlati globus za najboljši film, najboljšega glavnega igralca (Joner), igralko (Nadrah) in režijo (Prosenc). Na [[Festival slovenskega filma 2018|21. festivalu slovenskega filma]] je osvojil nagradi za najboljšo fotografijo ([[Mitja Ličen]]) in poseben izvirni filmski dosežek. Izbran je bil izbran za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|slovenski predlog za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[92. podelitev oskarjev|92. podelitvi]] [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], toda ni prišel v ožji izbor.<ref name="Slovenia">{{navedi splet|url=https://www.primorske.si/kultura/zgodovina-ljubezni-v-tekmi-za-kandidaturo-za-tujej |title=Zgodovina ljubezni v tekmi za kandidaturo za tujejezičnega oskarja 2020 |work=Primorske |accessdate=9 September 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://english.sta.si/2674402/history-of-love-slovenias-candidate-for-oscar-nominee |title=History of Love Slovenia's candidate for Oscar nominee |work=STA |accessdate=9 September 2019|language=en}}</ref>
==Vloge==
* [[Kristoffer Joner]] as Erik
* [[Doroteja Nadrah]] kot Iva
* [[Matej Zemljič]] kot Gregor
* [[Primož Bezjak]] kot Pelikan
* [[Zita Fusco]] kot mati
* [[Zoja Florjanc Lukan]] kot Zoja
* [[Katarina Stegnar]] kot Pelikanka
* [[Matija Vastl]] kot oče
==Sklici==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|tt8645290}}
* {{BSF|zgodovina-ljubezni}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Filmi leta 2019]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o žalovanju]]
pb6cnd4xqbqt20m2oomgwqzgxpytf6o
2026
0
497726
6761981
6761717
2026-10-08T04:40:43Z
Yerpo
8417
/* September */ [[Margaret Hamilton]]
6761981
wikitext
text/x-wiki
{{leto|2000|26}}
'''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].
[[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref>
== Dogodki ==
=== Januar–marec ===
[[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]]
* [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref>
* [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref>
* [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref>
* [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref>
* [[17. januar]] –
** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref>
** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref>
* [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref>
* [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref>
* [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref>
* [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]].
* [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref>
* [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref>
* [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref>
* [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref>
* [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref>
=== April–junij ===
[[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]]
* [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref>
* [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref>
* [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref>
* [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref>
* [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref>
* [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].<ref>{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}</ref>
* [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref>
* [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[Potres v Venezueli (2026)|uničujoča potresa]] z magnitudama 7,2 in 7,5.<ref>{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}</ref>
=== Julij–september ===
[[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]]
* [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref>{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}</ref>
* [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].<ref name="n578">{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}</ref>
* [[7. avgust]] – [[Pakistan]], [[Saudova Arabija]] in [[Turčija]] so podpisali [[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]].<ref name="Reuters">{{cite news |last1=Azhari |first1=Timour |last2=Shahid |first2=Ariba |last3=Gumrukcu |first3=Tuvan |title=Saudi Arabia, Turkey, Pakistan pledge mutual defence as Middle East turmoil escalates |work=Reuters |date=8 August 2026 |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-pakistan-sign-joint-defence-deal-amid-regional-turmoil-2026-08-07/ |access-date=10 August 2026 |url-access=limited}}</ref>
* [[10. avgust]] – Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel [[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]] z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]].<ref name="o463">{{cite web |last=Pavlin |first=Maja |title=Število smrtnih žrtev narašča, Kolumbija razglasila izredne razmere |publisher=24ur.com |date=2026-08-10 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/rusilen-potres-v-kolumbiji-poskodovane-stavbe-ranjenih-vec-ljudi.html |language=sl |access-date=2026-09-04}}</ref>
* [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}</ref>
* [[15. avgust]] – [[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]] z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 129 žrtev.<ref>{{navedi novice |title=Gempa NTT: 129 Meninggal, 98.986 Rumah Rusak|trans-title=Potres NTT: 129 mrtvih, 98.986 hiš poškodovanih |url=https://www.metrotvnews.com/read/k8oCQpXl-gempa-ntt-129-meninggal-98-986-rumah-rusak|lang=id|access-date=4 September 2026|publisher=Metrotvnews|date=4 September 2026}}</ref>
* [[26. avgust]] – Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|niz močnih hudourniških poplav]], ki so zahtevale več kot tisoč žrtev.<ref>{{navedi novice |last=Bourke |first=Anna |title=Nepal floods death toll climbs to 1,252 as rescue efforts continue |publisher=ABC News |date=2026-09-03 |url=https://abcnews.com/International/nepal-floods-death-toll-climbs-1252-rescue-efforts/story?id=136167244 |access-date=2026-09-04}}</ref>
* [[29. avgust]] – [[Islandija|Islandski]] volivci so na [[Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026)|referendumu]] zavrnili vnovičen začetek pristopnih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=2026-09-02 |website=MMC RTV-SLO}}</ref>
* [[10. september]] – [[jemenska ofenziva (2026)|Jemenska ofenziva]]: [[Hutiji]] so teden dni po koncu premirja in nadaljevanju [[državljanska vojna v Jemnu (2014–sedanjost)|državljanske vojne]] v [[Jemen|Jemnu]] izvedli znaten prodor po obali [[Rdeče morje|Rdečega morja]], v sklopu katerega so zavzeli mesto [[Moka, Jemen|Moka]] in ogrozili ladijski promet po strateško pomembni ožini [[Bab el Mandeb]].<ref>{{Cite web |date=2026-09-11 |title=Houthis claim major advance in Yemen and tighten grip on Red Sea shipping lane |url=https://www.bbc.com/news/articles/c23x72yx2rvo |access-date=2026-09-15 |work=BBC News |language=en-GB}}</ref>
* [[16. september]] – Posebno sodišče v [[Haag]]u je obsodilo nekdanjega kosovskega predsednika [[Hashim Thaçi|Hashima Thaçija]] na 25-letno zaporno kazen zaradi [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Vojna na Kosovu|vojno na Kosovu]].<ref>{{navedi novice |title=Hashim Thaçi v Haagu obsojen na 25 let zapora zaradi vojnih zločinov |work=Delo |date=2026-09-16 |url=https://www.delo.si/novice/svet/hashim-thaci-v-haagu-obsojen-na-25-let-zapora-zaradi-vojnih-zlocinov |language=sl |access-date=2026-10-07}}</ref>
* [[30. september]] – [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je umaknila preostanek svojih sil iz [[Irak]]a in 23 let po začetku [[iraška vojna|iraške vojne]] končala vojaško prisotnost v tej državi.<ref>{{navedi novice |first1=Qassim |last1=Abdul-Zahra |first2=Michelle L. |last2=Price |date=2026-09-30 |title=Trump hails the US military’s exit from Iraq after 12-year mission against Islamic State. |url=https://apnews.com/article/iraq-us-withdrawal-militias-disarmament-kurds-a097a39f3d1a3515adc2ba3298a6816f |access-date=2026-10-07 |agency=Associated Press}}</ref>
=== Predvideni ===
* [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalni referendumi [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne]], [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o obveznosti plačevanja RTV prispevka]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici državljanov tretjih držav]] na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
* [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref>
* november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref>
== Smrti ==
=== Januar ===
[[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]]
* [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref>
* [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]])
* [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref>
* [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref>
* [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref>
* [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref>
* [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref>
* [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref>
=== Februar ===
* [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
* [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref>
* [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref>
* [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref>
* [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref>
=== Marec ===
[[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]]
* [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref>
* [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref>
* [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref>
* [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref>
* [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref>
* [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref>
* [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref>
* [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref>
=== April ===
* [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref>
* [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref>
* [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref>
* [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref>
* [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref>
=== Maj ===
[[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]]
* [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref>
* [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref>
* [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref>
* [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref>
=== Junij ===
* [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref>
* [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}</ref>
* [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref>
* [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref>
* [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref>
=== Julij ===
[[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]]
* [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])<ref>{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref>
* [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}</ref>
* [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])<reF>{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}</ref>
* [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}</ref>
* [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}</ref>
* [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])<ref>{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}</ref>
* [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])<ref>{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}</ref>
=== Avgust ===
* [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])<ref>{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
* [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}</ref>
* [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}</ref>
* [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
* [[25. avgust]] –
** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}</ref>
** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref>
* [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}</ref>
* [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1942]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}</ref>
* [[28. avgust]] – [[Harald V. Norveški]], norveški kralj (* [[1937]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je norveški kralj Harald V. | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-28 | url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 | access-date=2026-08-28}}</ref>
* [[31. avgust]] – [[Ada E. Yonath]], izraelska biokemičarka in kristalografinja, nobelovka (* [[1939]]).<ref>{{navedi novice | last=Kandell | first=Jonathan | title=Ada Yonath, Chemist and First Israeli Woman to Receive a Nobel, Dies at 87 | date=2026-09-01 |work=[[The New York Times]] | issn=0362-4331 | url=https://www.nytimes.com/2026/09/01/science/ada-yonath-dead.html | language=en-US | access-date=2026-10-07}}</ref>
=== September ===
* [[2. september]] – [[Gloria Steinem]], ameriška pisateljica in feministka (* [[1934]])<ref>{{cite web |title=Gloria Steinem, fierce feminist trailblazer, dies |work=NBC News |date=2026-09-03 |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/gloria-steinem-fierce-feminist-trailblazer-dies-age-92-rcna10708 |access-date=2026-09-04}}</ref>
* [[5. september]] – [[Robin Morgan]], ameriška pisateljica, urednica in feministka (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|title=Robin Morgan, poet and feminist whose allies included Jane Fonda and Gloria Steinem, dies at 85|publisher=[[The Associated Press]]|date=2026-09-05 |accessdate=2026-09-09 |archive-date=2026-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260905175312/https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|url-status=live}}</ref>
* [[19. september]] – [[Sandro Mazzola]], italijanski nogometaš (* [[1942]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl velikan italijanskega nogometa Sandro Mazzola | work=MMC RTV-SLO | date=2026-09-19 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-velikan-italijanskega-nogometa-sandro-mazzola/794239 | access-date=2026-09-19}}</ref>
* [[30. september]] – [[Margaret Hamilton]], ameriška računalnikarka (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |last=Liberty |first=Janine |title=Margaret Hamilton, computing pioneer who led software development for the Apollo program, dies at 90 |work=MIT News |publisher=[[Tehnološki inštitut Massachusettsa]] |date=2026-10-07 |url=https://news.mit.edu/2026/margaret-hamilton-computing-pioneer-dies-1007 |access-date=2026-10-08}}</ref>
=== Oktober ===
* [[1. oktober]] –
** [[Biljana Plavšić]], bosansko-srbska političarka (* [[1930]])<ref >{{navedi splet |title=Umrla je obsojena vojna zločinka Biljana Plavšić |work=N1 |date=2026-10-01 |url=https://n1info.si/novice/svet/umrla-je-obsojena-vojna-zlocinka-biljana-plavsic/ |language=sl |access-date=2026-10-02}}</ref>
** [[Karel Zelenko]], slovenski likovni umetnik (* [[1925]])<ref>{{Navedi splet |last=Premrov |first=Iztok |title=V častitljivem 102. letu starosti je umrl likovni umetnik Karel Zelenko |url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/v-castitljivem-102-letu-starosti-je-umrl-likovni-umetnik-karel-zelenko/795498 |access-date=2026-10-01 |website=MMC RTV-SLO |language=sl}}</ref>
* [[5. oktober]] – [[Vlado Jug]], slovenski hokejist (* [[1947]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/hokej/umrl-vlado-jug-legenda-slovenskega-hokeja/795891 |title=Umrl Vlado Jug, legenda slovenskega hokeja |accessdate=2026-10-07 |date=2026-10-06 |work=MMC-RTV SLO }}</ref>
== [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] ==
* [[Nobelova nagrada za fiziko|fizika]]: [[Francis Halzen]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologija ali medicina]]: [[Karl Deisseroth]], [[Peter Hegemann]] in [[Georg Nagel]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|kemija]]: [[Henri B. Kagan]] in [[Kenso Soai]]
* [[Nobelova nagrada za književnost|književnost]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za mir|mir]]: ''še ni oznanjena''
* [[Nobelova nagrada za ekonomijo|ekonomija]]: ''še ni oznanjena''
== Sklici ==
{{sklici|2}}
[[Kategorija:Leto 2026| ]]
kcqd0qtlwrfn5jhxgkj0hja41uf9808
Surangel Whipps Jr.
0
504347
6761824
6653358
2026-10-07T16:44:43Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761824
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Funkcionar|honorific-prefix=|party=|children=|spouse=|termend1=2016|termstart1=2008|title1=|office1=[[Palav|Senator Palava]]|office2=|smallimage=|birth_place=|name=Surangel Whipps ml.|birth_date=|successor=|predecessor=[[Thomas Remengesau st.]]|vicepresident=[[Uduch Sengebau Senior]]|termend=|termstart=21. januar 2021|office=|order=[[Predsednik Palava]]|image=|parents=[[Surangel S. Whipps]]}}'''Surangel S. Whipps ml.''', [[Palav|palavski]] [[poslovnež]] in [[politik]]; * [[9. avgust]] [[1968]], [[Baltimore]], [[Maryland]], [[Združene države Amerike]].<ref name="palau2020candidates">{{Navedi splet|url=https://www.mbjguam.com/2020/01/20/four-candidates-seek-the-presidency-in-palau-elections-in-2020/|title=Four candidates seek the presidency in Palau elections in 2020|date=January 20, 2020|accessdate=2021-08-16|archive-date=2021-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210128134149/https://www.mbjguam.com/2020/01/20/four-candidates-seek-the-presidency-in-palau-elections-in-2020/|url-status=dead}}</ref>
Od 21. januarja 2021 je predsednik [[Palav|Palava]].<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Surangel Whipps Jr to be Palau's new president|url=https://www.rnz.co.nz/international/pacific-news/429990/surangel-whipps-jr-to-be-palau-s-new-president|accessdate=6 November 2020|agency=[[RNZ]]|date=6 November 2020}}</ref> Senator je bil od leta 2008 do 2016.<ref name=":0" /> Prihaja iz [[Ngatpang|dežele Ngatpang]].<ref name="honorable">{{Navedi novice|title=The Honorable SURANGEL S. WHIPPS|url=http://www.pacificdigitallibrary.org/cgi-bin/pdl?e=d-000off-pdl--00-2--0--010-TE--4-------0-1l--10ri-50---20-text-Ngatpang--00-3-1-00bySR-0-0-000utfZz-8-00&cl=search&d=HASH016711a6ce4c09ca468bbb3e.15&p=text|accessdate=31 May 2021|work=Institute of Museum and Library Services|agency=Pacific Digital Library|date=2020|page=13|archive-date=2025-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123193905/https://pacificdigitallibrary.org/cgi-bin/pdl?e=d-000off-pdl--00-2--0--010-TE--4-------0-1l--10ri-50---20-text-Ngatpang--00-3-1-00bySR-0-0-000utfZz-8-00&cl=search&d=HASH016711a6ce4c09ca468bbb3e.15&p=text|url-status=dead}}</ref><ref name=":1" />
== Zgodnje življenje in izobraževanje ==
Whipps se je rodil v [[Baltimore|Baltimorju]] v [[Maryland|Marylandu]]<ref name="maryland">{{Navedi splet|url=https://m.youtube.com/watch?v=f2ve2AmBf8o|title=TFB Interview: Surangel Whipps Jr. from Palau - YouTube|publisher=M.youtube.com|accessdate=2020-05-02}}</ref> materi samohranilki [[Surangel Whipps]] Sr., rojeni v Marylandu.<ref name="maryland" /> Diplomiral je iz poslovne administracije in ekonomije na [[Univerza Andrews|Univerzi Andrews]] in magistriral iz poslovne [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|znanosti na kalifornijski univerzi v Los Angelesu]].<ref>{{Navedi splet|title=Palau National Congress - Senators|url=http://www.palauoek.com/?page_id=19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304195602/http://www.palauoek.com/?page_id=19|archivedate=2016-03-04|accessdate=2020-11-08|website=Palau National Congress}}</ref> Poleg tega vodi verigo supermarketov Palauan.<ref name=":1">{{Navedi novice|last=Carreon|first=Bernadette|date=2021-01-18|title=Palau's new president vows to stand up to 'bully' China|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2021/jan/18/palaus-new-president-vows-to-stand-up-to-bully-china|accessdate=2021-02-11|issn=0261-3077}}</ref> Na splošnih volitvah leta 2016 v Palavu se je potegoval proti svojemu [[Thomas Remengesau Jr.|zetu, predsedniku Thomasu Remengesauju mlajšemu]].<ref name="independent">{{Navedi novice|title=Palau island election: Brothers-in-law vying for presidency|url=https://www.independent.co.uk/news/world/australasia/palau-election-surangel-whipps-jr-tommy-remengesa-a7388551.html|work=[[The Independent]]|date=2016-10-31|accessdate=2016-11-05}}</ref><ref name="gdp">{{Navedi novice|first=Bernadette H.|last=Carreon|title=Palau election too close to call, Results to be decided by overseas ballots|url=http://www.postguam.com/sunday_post/palau-election-too-close-to-call/article_5ae76d46-a24d-11e6-b77d-b7b2cbab0571.html|work=[[Guam Daily Post]]|date=2016-11-06|accessdate=2016-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20191015130437/https://www.postguam.com/sunday_post/palau-election-too-close-to-call/article_5ae76d46-a24d-11e6-b77d-b7b2cbab0571.html|archive-date=2019-10-15|url-status=dead}}</ref>
== Mandat ==
Whipps je na predsedniških volitvah 2020 kandidiral za predsednika in premagal podpredsednika [[Raynold Oilouch|Raynolda Oiloucha]].<ref name=":0"/><ref>{{Navedi novice|last=Carreon|first=Bernadette|title=Palauans vote on new political era|url=https://www.rnz.co.nz/international/pacific-news/429766/palauans-vote-on-new-political-era|accessdate=3 November 2020|agency=[[RNZ]]|date=3 November 2020}}</ref> V intervjuju za Guardian je takratni izvoljeni predsednik Whipps ml. podal izjavo, da se bo Palav odločneje upiral ukrepom kitajske vlade, vključno z nezakonitim ribolovom in vstopom v palavske vode ter obljubil, da bo ohranil priznanje [[Tajvan|Tajvana]].<ref name=":1"/> Poleg tega je predlagal distribucijo [[Cepivo proti covidu-19|cepiva proti COVID-19]] med Palavčani, s poudarkom na zdravstvenih delavcih.<ref>{{Navedi splet|title=President Surangel Whipps, Jr. of Palau|url=https://www.bridgingbordersproject.com/episodes/palau|accessdate=2021-02-11|website=Bridging Borders|language=en-US}}</ref>
== Sklici ==
[[Kategorija:Rojeni leta 1968|Whipps, Surangel]]
[[Kategorija:Predsedniki Palava|Whipps, Surangel]]
<references />{{Normativna kontrola}}
sq467ub6juq6iy5dobf3hopz8wkipvf
Resni.ca
0
506414
6761944
6744813
2026-10-07T21:47:59Z
VidicK01
193275
članica ESN od oktobra26 dalje
6761944
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Politična stranka
| country = Slovenija
| colorcode = {{Political party data|color}}
| logo = [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|250px]]
| president = [[Zoran Stevanović]]
| foundation = 26. december 2020
| headquarters = Koroška cesta 2<br>4000 [[Kranj]]
| slogan = ''Moč ljudem!''
| youth_wing = Resni.Carji
| ideology = [[suverenizem]]<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi
|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><br> [[evroskepticizem]]<ref name=":2" /><br> [[konservatizem]]<br> [[populizem|Desni populizem]]<br> [[proticepilstvo]]<ref name=":20"></ref><ref name=":22"></ref><ref name=":23">{{Navedi splet|title=Anti-vax party registers for EU election
|url=https://english.sta.si/3297345/anti-vax-party-registers-for-eu-election|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><br>[[antiglobalizem]]<br>[[rusofilija]]<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Slovenia's Parliment Speaker Choice Signals Trouble for Premier
|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-04-10/slovenia-s-parliament-speaker-choice-signals-trouble-for-premier?embedded-checkout=true|website=Bloomberg.com|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na evropske volitve z anticepilci in podporniki Putina
|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref>
| position = [[politična desnica|Desnica]]<ref>{{Navedi splet|title=Latest Polling Data and election polls for Resnica|url=https://politpro.eu/en/slovenia/parties/resnica#google_vignette|website=PolitPro.EU|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Slovenia: right-wing Resni.ca (*) makes its first appearance in the latest Ninamedia poll: 2.0%|url=https://www.facebook.com/EuropeElects/posts/slovenia-right-wing-resnica-makes-its-first-appearance-in-the-latest-ninamedia-p/1755085824688082/|website=Facebook.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca reposted - The Europe of Sovereign Nations group, where AfD sits, aligns with http://Resni.ca’s anti-EU, nationalist stance.|url=https://x.com/grok/status/1899013308784546100|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za evropskega poslanca Zoran Stevanović (Resni.ca)|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/klepeti/kandidat-za-evropskega-poslanca-zoran-stevanovic-resni-ca/709825|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razen v nekaj vazalnih državicah, je Evropa večinsko zavrnila globalizem! Stranka Marine Le Pen...|url=https://x.com/resni_ca/status/1800076673049661878|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref>
<!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]
| seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}}
| seats2_title = [[Evropski parlament]]
| seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}}
| seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]]
| seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}}
| seats4_title = Svetniki
| seats4 = {{Composition bar|8|2750|hex={{Political party data|color}}}}
| international =
| european =
| europarl =
| colours = {{colorbox|{{Political party data|color}}}} vijolična<br> {{colorbox|#EB6112;}} oranžna<ref name=":2" />
| website = {{Political party data|website}}
| european = {{nowrap|[[Evropa suverenih narodov (stranka)|Evropa suverenih narodov]]}} (od 2026)
| leader1_title = Podpredsednik
| leader1_name = [[Andrej Žerovc]]
| leader2_title = Predsednik sveta stranke
| leader2_name = [[Martel Antoni Santinni]]
| general_secretary = [[Matjaž Gorjup]]
| membership =
}}
'''Državljansko gibanje Resni.ca''' (tudi Resnica) je slovenska [[politična stranka]], ki je bila ustanovljena 26. decembra 2020. Predsednik je [[Zoran Stevanović]].
Stranka Resni.ca je bila leta 2021 pobudnica protestov proti uvedbi pogoja [[PCT]] za zamejevanje epidemije [[COVID-19]], ki so pripomogli k vidnosti stranke v širši javnosti. Stranka kot politične cilje med drugim izpostavlja: suverenizem, boj proti korupciji, nižanje davkov in dajatev, zniževanje javnega dolga in reorganizacijo trga dela.
Pogosto je označena za stranko proticepilcev, podpornikov Rusije, evroskeptikov, populistov, zanikovalcev podnebnih sprememb in različnih drugih teoretikov zarot.
== Zgodovina ==
=== Lista Zoran Za Kranj ===
Vodja stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]] se je pred njeno ustanovitvijo politično udejanjal v lokalni politiki v Kranju, kjer je dvakrat kandidiral za župana in nazadnje leta 2018 s svojo listo Zoran Za Kranj osvojil enako število svetniških mest kot tamkajšnja stranka SDS. Stevanović je januarja 2021 na seji kranjskega mestnega sveta že nastopal kot predstavnik stranke Resni.ca; na medijsko vprašanje, ali stranka Resni.ca torej predstavlja pravnega naslednika liste Zoran za Kranj ali če se je listo ukinil, ni odgovoril.<ref name=":0" />
=== Ustanovitev in začetki delovanja ===
Stranko Državljansko gibanje Resni.ca je Stevanović s somišljeniki ustanovil 26. decembra 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|website=web.archive.org|date=2021-05-16|accessdate=2021-12-22|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516162758/https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|url-status=bot: unknown}}</ref> Sedež stranke je na Koroški cesti 2 v Kranju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref>
Ime stranke po besedah Stevanovića sočasno predstavlja besedi »Resnica« in »Resni«, saj da stranka predstavlja resnico v nasprotju z lažmi koruptivnih osrednjih političnih strank (ki da državljane »na podlagi odnosa do [[Polpretekla zgodovina|polpretekle zgodovine]] in marginalnih tem« delijo na leve in desne, medtem ko se potegujejo za obvladovanje tokov javnega denarja) in ker da mislijo svoje cilje tudi res udejaniti. Po besedah Stevanovića je bila stranka ustanovljena zaradi številnih samoiniciativnih pobud podpornikov. Stevanović je o stranki v intervjuju februarja 2021 povedal, da ima že vsaj 37.000 »ambasadorjev« in še mnogo več podpornikov širom države ter da stranka že vzpostavlja mrežo strankarskih predstavnikov po Sloveniji, da so »prva ambicija« stranke bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|parlamentarne volitve]], da stranka namerava kandidirati na lokalnih kot tudi evropskih volitvah in da za njimi »ne stojijo nikakršni lobiji in ostale strukture moči, kar se kaže tudi v tem, da jim osrednji mediji ne namenijo niti sekunde prostora.« Med drugim je rekel:»[…] klicali so me novinarji, ki jih osebno poznam, da imajo navodilo odgovornih urednikov, da je o nas prepovedano poročati.«<ref name=":0" />
==== Domneve o prikritem sodelovanju stranke Resni.ca s SDS in odziv stranke ====
Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da je premierju [[Janez Janša|Janezu Janši]] v dopisu osebno predlagal sodelovanje gibanja Resni.ca z vlado pri iskanju rešitev za aktualne izzive.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=39:12}}</ref>
Ob sunkovitem vzponu vidnosti stranke Resni.ca oktobra 2021 so se pojavila ugibanja, da bi lahko šlo pri stranki Resni.ca za satelit (oz. »trojanskega konja«) SDS,<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva stranke Resni.ca za nov volilni sistem je popolnoma nerealistična|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zahteva-stranke-resni-ca-za-nov-volilni-sistem-je-popolnoma-nerealisticna/|website=www.delo.si|accessdate=2021-10-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je človek, ki je uspel na ulice spraviti množico, o kakršni lahko Jenull le sanja|url=https://www.domovina.je/to-je-clovek-ki-je-uspel-na-ulice-spraviti-mnozico-o-kateri-lahko-jenull-le-sanja/|website=Domovina|date=2021-09-20|accessdate=2021-10-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> s katero bi si SDS v primeru preboja stranke Resni.ca v parlament zagotovila koalicijsko partnerico po naslednjih državnozborskih volitvah.<ref name=":3" />
V odzivu na ugibanja o skritih načrtih stranke Resni.ca za sodelovanje s SDS je Stevanović podal javno zavezo, da z SDS ne bodo sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Po KUL se je še Stevanović zavezal, da ne bo z Janšo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-kul-se-je-se-stevanovic-zavezal-da-ne-bo-z-janso-563673|website=siol.net|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref> Oktobra 2021 je na upravni enoti Kranj podpisal dokument, s katerim je zavezal, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo.<ref>{{Navedi splet|title=Bizarno: Stevanović z overjenim dokumentom prisegel, da ne bo sodeloval s SDS in Janšo|url=https://demokracija.si/slovenija/bizarno-stevanovic-z-overjenim-dokumentom-prisegel-da-ne-bo-sodeloval-s-sds-in-janso/|website=Demokracija|date=2025-05-05|accessdate=2026-02-10|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}</ref> Kot pravi listina, objavljena na njegovi Facebook strani, se "spodaj podpisani Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, zavezuje, da stranka Resni.ca nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo. V kolikor bi se to zgodilo, se zavezuje, da bo v istem trenutku odstopil z vseh funkcij."<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanovic-objavil-dokument-s-katerim-se-zavezuje-da-ne-bo-sodeloval-z-janso-912897|title=Stevanović objavil dokument, s katerim se zavezuje, da ne bo sodeloval z Janšo|date=2021-10-15|accessdate=2022-04-08}}</ref>
=== Protesti proti covidnim ukrepom (2021) ===
{{Podrobno|Protesti in izgredi v Ljubljani 29. septembra 2021}}
29. septembra 2021 je v Ljubljani potekal množični protest proti ukrepom za zajezitev pandemije covida-19, ki ga je med drugim soorganizirala stranka Resni.ca. Protest se je sprevrgel v nasilne izgrede, saj so nekateri udeleženci napadali policiste, metali granitne kocke, steklenice in pirotehnična sredstva, policija pa je odgovorila z uporabo vodnega topa, solzivca in prisilnih sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Protestniki ustavili promet na severni obvoznici, s Trga republike so se razšli proti večeru|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestniki-ustavili-promet-na-severni-obvoznici-s-trga-republike-so-se-razsli-proti-veceru/595668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Al Ma , M. Z. , B.|last=R}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču Ljubljane ponovno protest, bo tokrat mirno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-srediscu-ljubljane-ponovno-protest-bo-tokrat-mirno/|website=N1|date=2021-10-20|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref>
Stevanovič je 3. oktobra 2021 na slovensko vlado naslovil pismo, v katerem je pozval k takojšnji ukinitvi pogoja [[PCT]] in odstopu vlade. V pismu je navedel, da vlada nosi »vso odgovornost za dogajanje na ulicah, trgih in protokolarnih lokacijah«, s čimer je namignil, da bodo med srečanjem vrha EU-Zahodnji Balkan na Brdu pri Kranju protesti proti pogoju PCT poskušali zmotiti izvajanje srečanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pahor Stevanoviću: Brez nasilja in izgredov|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-na-pogovor-k-pahorju-brez-maske-562806|website=siol.net|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref>
4. oktobra se je Stevanović v vlogi organizatorja protestov proti pogoju PCT v predsedniški palači sestal z predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]]. Pahor je na sestanku izrazil pričakovanje, da bo Stevanović protestnike pozval k nenasilnosti. Pahor je Stevanovića tudi opozoril na nesprejemljivost stališča, da si lahko protestniki sami izbirajo kraj protesta. Stevanović je Pahorju predlagal, naj vlado pozove k odstopu in odpravi njene ukrepe; Pahor je Stevanovićevo pobudo zavrnil. Stevanović se je srečanja udeležil brez maske (mask niso nosili niti ostali udeleženci sestanka vključno s predsednikom, saj glede na veljavne odloke uporaba maske ni potrebna v okoljih, kjer pogoj PCT izpolnjujejo vsi udeleženi), urad predsednika pa je za medije potrdil, da so ob obisku preverili, ali Stevanović izpolnjuje pogoj PCT.<ref name=":1" />
7. oktobra dopoldan sta bili na sedežu stranke Resni.ca in domu Stevanovića izvedeni hišni preiskavi pod vodstvom Nacionalnega preiskovalnega urada. Stevanović naj bi se tudi predal policiji v pridržanje.<ref>{{Navedi splet|title=Na domu Stevanovića in sedežu stranke Resni.ca hišne preiskave|url=https://www.mladina.si/211082/na-domu-stevanovica-in-sedezu-stranke-resni-ca-hisne-preiskave/|website=Mladina.si|accessdate=2021-10-11}}</ref> 8. oktobra je revija [[Reporter (revija)|Reporter]] poročala, da je od gibanja Resni.ca prejela pisno zahtevo, naj umakne fotografijo nepremičnine Zorana Stevanovića. V dopisu je Resni.ca mediju tudi zagrozila s tožbo, če tega ne stori. Reporter je ob tem opozoril, da je snemanje zasebnih nepremičnin z javnih površin zakonito (in da mediji takšne posnetke ob hišnih preiskavah rutinsko objavljajo) ter da Reporter sploh ni bil eden izmed medijev, ki so objavili slikovne posnetke njegove hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resni.ca od medijev zahteva umik neobstoječih fotografij in grozi s tožbo|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanoviceva-resnica-zahteva-umik-neobstojecih-fotografij-in-grozi-s-tozbo-911039|website=Revija Reporter|accessdate=2021-10-11}}</ref>
Protesti so bili organizirani tudi novembra in decembra 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Začelo se je sredi epidemije in z napovedjo njenega konca ... Kako se je nadaljevalo?|url=https://www.rtvslo.si/lupimo-leto/zacelo-se-je-sredi-epidemije-in-z-napovedjo-njenega-konca-kako-se-je-nadaljevalo/605276|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=Miha|last=Zavrtanik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protestni shod nasprotnikov proticovidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protestni-shod-nasprotnikov-proticovidnih-ukrepov/601558|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protesti proti covidnim ukrepom in oblastem, policija je pridržala več protestnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/protesti-proti-covidnim-ukrepom-in-oblastem-policija-je-pridrzala-vec-protestnikov/603767|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref>
=== Kandidatura na državnozborskih (2022) in evropskih volitvah (2024) ===
Resni.ca se je leta 2022 podala na svoje prve državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na volitve se podaja stranka Resni.ca, ki je za ukinitev vseh covidnih ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-volitve-se-podaja-stranka-resni-ca-ki-je-za-ukinitev-vseh-covidnih-ukrepov/612324|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Javnomnenjske raziskave]] so stranki kazale približno 2,5-odstotno podporo,<ref>{{Navedi splet|title=Anketa Volitve 2022 za več medijev: Zmagalo bi Gibanje Svoboda, SDS drugi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-volitve-2022-za-vec-medijev-zmagalo-bi-gibanje-svoboda-sds-drugi/613851|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa Parsifal: Na volitvah bi pred Gibanjem Svoboda zmagal SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/anketa-parsifal-na-volitvah-bi-pred-gibanjem-svoboda-zmagal-sds/614642|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS za las pred Gibanjem Svoboda, najpopularnejši znova Pahor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-za-las-pred-gibanjem-svoboda-najpopularnejsi-znova-pahor/614739|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> nekatere izmed njih pa so nakazovale tudi na možnost prestopa parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca tam, kjer bi si želele biti SAB, LMŠ in Naša dežela|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/resni-ca-tam-kjer-bi-si-zeleli-biti-sab-lms-in-nasa-dezela-577301|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To se je zgodilo Bratuškovi in Šarcu|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/to-se-je-zgodilo-bratuskovi-in-sarcu-577121|website=siol.net|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila stranka z 2,86 % glasov v parlament ni vstopila.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Odzivi iz štabov: "Ljudje hočejo spremembe." Golob napovedal takojšnje pogovore o koaliciji.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/odzivi-iz-stabov-ljudje-hocejo-spremembe-golob-napovedal-takojsnje-pogovore-o-koaliciji/621066|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Stevanović je izrazil zadovoljstvo z izidom in napovedal »bistveno boljši rezultat« na prihodnjih volitvah.<ref name=":15" />
Tudi na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v Evropski parlament 2024]] stranki preboj ni uspel. V kampanji so kandidati stranke kot prioritete izpostavljali suverenizem, nevtralnost v tujih konfliktih, digitalno suverenost in ohranjanje tradicionalnih vrednot.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Stranka je prejela 3,97 % glasov, Stevanović sam kot nosilec liste je dobil nekaj več kot 14.600 glasov oziroma 54 % vseh glasov liste.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2024-06-27|accessdate=2026-05-20|website=dvk-rs.si}}</ref>
24. junija 2025 se je stranki Resni.ca uradno priključila Lista za Celje, ki je aktivna v celjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref>
Januarja 2026 je bil ustanovljen podmladek stranke z imenom Resni.Carji, katerega prvi predsednik je postal Samo Juršič.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
=== Vstop v parlament, podpora Janševi vladi (2026) ===
V kampanji pred volitvami 2026 je Resni.ca kot glavne programske točke izpostavljala nizke davke, suverenizem in boj proti korupciji,<ref>{{Navedi splet |last=Z|first=M.|title=O podražitvah, regionalnem razvoju in omejitvah digitalnih omrežij z neparlamentarnimi strankami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/o-podrazitvah-regionalnem-razvoju-in-omejitvah-digitalnih-omrezij-z-neparlamentarnimi-strankami/776550|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> predsednik Zoran Stevanović pa večkrat spomnil na overjeno izjavo, da ne bodo politično sodelovali z SDS in [[Janez Janša|Janezom Janšo]]<ref>{{Navedi splet |title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Novi akterji na političnem parketu pod drobnogledom: kdo govori resnico? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/novi-akterji-na-politicnem-parketu-pod-drobnogledom-kdo-govori-resnico.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref> kot tudi da ne bodo vstopili v vlado Roberta Goloba.<ref>{{Navedi splet |title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|language=sl|access-date=2026-07-26}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=B|first=G. C. , Al Ma , T. K.|title=Prvo televizijsko soočenje predstavnikov neparlamentarnih strank|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/prvo-televizijsko-soocenje-predstavnikov-neparlamentarnih-strank/775078|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref> Na volitvah 22. marca se je stranka s 64.799 glasovi volivcev in 5,5 odstotka vseh glasov uvrstila v Državni zbor Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|date=2026-04-07|accessdate=2026-07-26|website=dvk-rs.si}}</ref> Osvojila je pet poslanskih mandatov, poleg Stevanovića so poslanci postali še [[Katja Kokot]], [[Nedeljko Todorović]], [[Boris Mijič]] in [[Aleksander Štorek]].<ref>{{Navedi splet |last=C|first=Aleksandra K. Kovač, G.|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> V odzivu na volilni rezultat je Stevanović ponovil stališče, da ne bodo vstopili v koalicijo, ki bi jo vodila Robert Golob ali Janez Janša, poudaril potrebo po zbližanju programskih izhodišč ter izrazil zanimanje za prevzem zunanjega, notranjega in finančnega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|access-date=2026-07-26|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref>
V tednu po volitvah se je Resni.ca udeležila povolilnih sestankov pri [[Robert Golob|Robertu Golobu]], ki je kot relativni zmagovalec volitev vse parlamentarne stranke z izjemo SDS povabil k oblikovanju t. i. vlade narodne enotnosti.<ref>{{Navedi splet |last=Ma|first=Al|title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> Stevanović je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter se ločeno sestal s predsednikom [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov]] [[Anže Logar|Anžetom Logarjem]].<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma|first=Al|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> Po Golobovih neformalnih sestankih je ponovil, da »niso tam zato, da bi njemu ali Janši pomagali priti na oblast« in napovedal oblikovanje »stebra normalnosti.«<ref>{{Navedi splet |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|language=sl|last=Z|first=M.|access-date=2026-07-26|website=rtvslo.si}}</ref> V slednjega se je poleg Resni.ce in Demokratov vključilo še zavezništvo [[NSi, SLS, FOKUS]], navezo so poimenovali [[Tretji blok]], namen pa je iskanje skupnih rešitev pri stičnih točkah programov strank.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|accessdate=2026-07-26|language=sl|website=rtvslo.si|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Stranke tretjega bloka so denimo spisale in vložile [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-26|language=sl|first=La|last=Da}}</ref>
==== Izvolitev predsednika državnega zbora ====
8. aprila je tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] poročal, da naj bi se SDS in stranke Tretjega bloka že uskladile o kandidaturi Zorana Stevanovića za predsednika DZ, a je ta navedbe medija zavrnil.<ref>{{Navedi splet |title=Bo Stevanović predsednik državnega zbora? |url=https://www.mladina.si/247913/bo-stevanovic-predsednik-drzavnega-zbora/ |access-date=2026-07-28 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Dan pred ustanovno sejo [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora Republike Slovenije]] je Stevanović sicer za predsednika DZ izrazil pripravljenost podpreti skupnega kandidata Tretjega bloka, denimo [[Janez Cigler Kralj|Janeza Ciglerja Kralja]], a ob tem dopustil možnost, da ponudijo svojega kandidata; zamisel naj bi mu dali mediji, kot možno kandidatko pa je navedel tudi Katjo Kokot.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=Al Ma , T. K. |title=Demokrati se funkciji predsednika DZ-ja odpovedujejo, Stevanoviću zamisel dali mediji |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/demokrati-se-funkciji-predsednika-dz-ja-odpovedujejo-stevanovicu-zamisel-dali-mediji/778885 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=J |first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P. |title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 10. aprila so poslanci Resni.ce skupaj s po tremi poslanci SDS in NSi, SLS, FOKUS za predsednika DZ vendarle predlagali Stevanovića, ki je na tajnem glasovanju prejel 48 glasov in bil izvoljen na položaj.<ref name=":16">{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V odzivu po ustanovni seji je napovedal podporo tisti vladi, ki bi se čim bolj približala 46 glasovom podpore ter njihovim programskim izhodiščem, saj da ne bi želeli povzročati politične krize v državi.<ref name=":16" /><ref name=":17">{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stevanović: Podprli bomo mandatarja, ki bo z Resni.co uskladil stališča |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-podprli-bomo-mandatarja-ki-bo-z-resni-co-uskladil-stalisca/779193 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
==== Podpora četrti vladi Janeza Janše ====
13.
aprila 2026 je Stevanović v intervjuju dejal, da je overjena izjava o nesodelovanju z SDS »izgubila pomen v trenutku, ko so bili izvoljeni v parlament, ker so jih ljudje postavili za sodelavce Janši že prvi dan«.<ref name=":17" />
20. aprila je vodja [[Poslanska skupina Resni.ca|poslanske skupine Resni.ca]] Katja Kokot po posvetu pri predsednici republike Nataši Pirc Musar pojasnila, da so se pogajali z obema stranema in se s programskimi izhodišči najbolj približali stranki SDS.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po neuspešnih pogajanjih Roberta Goloba, ki je istega dne napovedal selitev v opozicijo, je vlado začel sestavljati Janez Janša; Stevanović je 24. aprila napovedal tudi podporo [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|zakonu SDS o reorganizaciji vlade]].<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po odločitvi predsednice republike, da v prvem krogu kandidata za mandatarja ne predlaga, je 5. maja začel teči drugi krog izbire kandidata. Janša je koalicijsko pogodbo uskladil s strankami NSi, SLS, FOKUS in Demokrati, njena izhodišča je prejela tudi Resni.ca in jih opisala kot skladna s programom, a se odločila za delovanje v obliki konstruktivne opozicije.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stevanović je ob tem še naznanil, da ne vidi potrebe po tem, da bi stranka k Janševi kandidaturi prispevala svoje podpise.<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović: Resni.ce ne bo ne v Knovsu ne v komisiji za nadzor javnih financ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-resni-ce-ne-bo-ne-v-knovsu-ne-v-komisiji-za-nadzor-javnih-financ/56 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
16.
maja je svet Resni.ce sprejel odločitev, da poslanci prispevajo podpise pod kandidaturo Janeza Janše ter ga na tajnem glasovanju tudi podprejo.<ref name=":18">{{Navedi splet |date=2026-05-16 |title=Resnica Zorana Stevanovića odločila: podpisali bodo mandatarsko kandidaturo Janeza Janše in ga podprli |url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-zorana-stevanovica-odlocila-pod-mandatrsko-kandidaturo-janeza-janse-tudi-podpisi-njihovih-poslancev/ |access-date=2026-07-28 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Odločitev naj bi bila sprejeta soglasno, Stevanović pa je po seji dejal, da stranka s tem ostaja zvesta svojim predvolilnim zavezam.<ref name=":18" /> 48 poslancev je Janševo kandidaturo vložilo 19. maja, tri dni kasneje pa ga skupaj s poslancema manjšin in poslancem opozicije izvolilo za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=T. L. Š , M. |title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Poslanci Resni.ce so podprli tudi imenovanje celotne [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] na glasovanju dne 4. junija.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Partnerstvu za razvoj, ki ga je vlada ponudila vsem strankam opozicije, se v Resni.ci niso pridružili.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Resni.ca se ne bo pridružila partnerstvu. Stevanović glede Mijiča prst uperja v Svetovalnico. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-se-ne-bo-pridruzila-partnerstvu-stevanovic-glede-mijica-prst-uperja-v-svetovalnico/786685 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
19. maja je Katja Kokot razkrila, da naj bi bili trije poslanci stranke tarča poskusa podkupovanja, na kar je že nekaj dni prej v pogovorni oddaji opozoril tudi Stevanović.<ref>{{Navedi splet |title=Iz 24UR ZVEČER: Soočenje Stevanovića in Sajovica {{!}} SLOVENIJA ODLOČA 2026 {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/video/iz-24ur-zvecer-soocenje-stevanovica-in-sajovica_63582122.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Kokot: Poslancem Resni.ce ponujali visoke, sedemmestne podkupnine za prestop v drugo stranko |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kokot-poslancem-resni-ce-ponujali-visoke-sedemmestne-podkupnine-za-prestop-v-drugo-stranko/782672 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ponudbe naj bi prihajale z levega političnega pola, podpisane izjave pa so Nedeljko Todorović, Boris Mijič in Aleksander Štorek predali okrožnemu državnemu tožilstvu.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Domnevne poskuse podkupovanja poslancev Resni.ce bo preiskoval NPU |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/domnevne-poskuse-podkupovanja-poslancev-resni-ce-bo-preiskoval-npu/782765 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanec Štorek je poskusa nezakonitega vplivanja obtožil poslanko Svobode [[Janja Sluga|Janjo Sluga]], pa tudi celjskega kajakaša [[Dušan Konda|Dušana Kondo]], ki je očitke o denarnih ponudbah zavrnil, deset dni po razkritjih obtožb pa storil samomor.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Kje se je dogajalo domnevno podkupovanje poslancev Resni.ce, kdaj in kdo naj bi bil vpleten? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kje-se-je-dogajalo-domnevno-podkupovanje-poslancev-resni-ce-kdaj-in-kdo-naj-bi-bil-vpleten/782929 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Z |first=S. J. , M. |title=Umrl je Dušan Konda, predsednik Kajak kanu kluba Nivo in "oče" celjske Špice |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-dusan-konda-predsednik-kajak-kanu-kluba-nivo-in-oce-celjske-spice/783859 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Preiskava še ni končana.
Po odhodu dotedanjega predsednika Sama Juršiča, ki je konec junija stranko zaradi nesoglasij zapustil, je podmladek Resni.Carji 3. avgusta 2026 dobil novo vodstvo.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Resni.co zapušča vodja podmladka Juršič, v stranki trdijo, da so ga odslovili oni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-co-zapusca-vodja-podmladka-jursic-v-stranki-trdijo-da-so-ga-odslovili-oni/786444 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za predsednika je bil izvoljen Matevž Koren, podpredsednik je postal Jure Oblak, generalni sekretar pa Gašper Škof.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-03 |title=Podmladek Resnice oblikoval vodstvo, preverite imena vodilnih |url=https://vecer.com/slovenija/podmladek-resnice-oblikoval-vodstvo-preverite-imena-vodilnih-10422879 |access-date=2026-08-04 |website=Večer |language=sl}}</ref>
==== Afere poslanca Borisa Mijiča ====
Preiskovalni portal [[Necenzurirano.si]] je 27. maja 2026 poročal, da je podjetje Progros poslanca Resni.ce [[Boris Mijič|Borisa Mijiča]] na seznamu davčnih dolžnikov s 30 tisoč do 50 tisoč evri dolga, njegovi bančni računi pa da so bili dalj časa blokirani. 28. maja so upniki poslanca obtožili izogibanja plačilom in poslovanja prek računov v tujini, hkrati pa so se pojavili očitki o načrtnem izčrpavanju podjetja.<ref>{{Navedi splet |title=Skrita preteklost poslancev Resni.ce: blokade, stečaji in davčni dolgovi |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/zoran-stevanovic-katja-kokot-boris-mijic-blokade-stecaj-furs-davcni-dolg-1901964 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Upniki poslanca Resni.ce: Skriva se pred nami, posluje prek računa v tujini |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/boris-mijic-poslanec-resnica-davcni-dolg-podjetje-progros-upnik-goljufija-1902270 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Opozicija ga je v začetku junija pozvala k takojšnjemu odstopu. 11. junija je Delavska svetovalnica predstavila pričevanja oškodovanih delavcev, ki jim je podjetje dolgovalo plače in prispevke, ter razkrila sume ponarejanja podpisov na odpovedih pogodb o zaposlitvi. Policija naj bi zoper poslanca že leta 2025 vložila kazensko ovadbo zaradi suma kršitve pravic delavcev in ponarejanja listin.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Resni.ca: Mijič bo kmalu poravnal davčni dolg. Lukić: Del plače naj nameni za poplačilo delavcev. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-mijic-bo-kmalu-poravnal-davcni-dolg-lukic-del-place-naj-nameni-za-poplacilo-delavcev/785008 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 15. junija je Mijič zapustil direktorski položaj v podjetju Progros, prevzel pa ga je njegov oče Miladin Mijić.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Poslanec Boris Mijič ni več direktor podjetja Progros |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-boris-mijic-ni-vec-direktor-podjetja-progros/785659 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istega dne je bilo razkrito, da sta podjetji CGP in Kolektor Koling Mijičevemu podjetju namenili dobrih 32 tisoč evrov za neobračunana dela pri gradnji zapora v Dobrunjah, kar je praktično sovpadalo z zneskom njegovega davčnega dolga do Fursa.<ref>{{Navedi splet |title=Poslancu Mijiču z neba padlo 30 tisočakov: kdo bo pokril dolgove do Fursa? |url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/boris-mijic-cgp-kolektor-gradbinci-30-tisoc-evrov-furs-davcni-dolg-delavci-1906204 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Zoran Stevanović je tedaj sporočil, da je v stranki odredil postopek notranjega nadzora in pozval delavce, naj se obrnejo nanj, saj bo njihove dolgove poplačal iz lastnih prihrankov. Ta manever je 23. junija ostro kritiziral sokoordinator Levice [[Luka Mesec]], ki je Mijičev odstop označil za »nujen in higieničen«, mu očital prikrivanje premoženja pred protikorupcijsko komisijo ter zahteval sklic nujne seje dveh odborov državnega zbora.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Mesec: Odstop Mijiča je nujen. Stevanović: Razpravljali bomo tudi o Meščevi podpori korupciji. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-odstop-mijica-je-nujen-stevanovic-razpravljali-bomo-tudi-o-mescevi-podpori-korupciji/786221 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stevanović je medtem Mescu očital, da je kot minister opustil dolžno ravnanje v primeru podjetja SSI Schäfer, kjer naj bi bili delavci ogoljufani za milijone evrov, in s tem podprl »sistemsko korupcijo«.<ref>{{Navedi splet |title=Mesec Stevanoviću: To boste pojasnjevali na sodišču {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/burno-soocenje-mesec-in-stevanovic-o-odgovornosti-in-moralnih-merilih.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Tako Mesec kot podjetje SSI so očitke zavrnili.<ref>{{Navedi splet |title=Po Stevanovićevih obtožbah zavrnili očitke o izkoriščanju delavcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-stevanovicevih-obtozbah-v-podjetju-zavrnili-ocitke-o-izkoriscanju-delavcev.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
7. julija je Stevanović iz lastnih prihrankov poplačal dolgove trem Mijičevim delavcem, kar je označil za humanitarno potezo, medtem ko je opozicija ravnanje videla kot lastno propagando.<ref>{{Navedi splet |title=Zoran Stevanović plačal dolgove Progrosa: kaj bo v sredo storil Mijič? |url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-placal-dolgove-progrosa-mijic-v-sredo-prvic-pred-kamere-12000-evrov-695974 |access-date=2026-07-28 |website=siol.net |language=sl}}</ref> 8. julija je Mijič prvič stopil pred medije, se opravičil delavcem in Sloveniji ter obljubil poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet |title=Mijič brez pojasnil glede odstopa: 'Do konca leta bom poplačal dolgove' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mijic-prvic-pred-kamere.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Vendar je 14. julija izbruhnila nova afera, ko je bilo razkrito, da je poslanec v uradnem življenjepisu navajal lažne podatke o svoji izobrazbi, saj na ljubljanski [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo]] ni nikoli diplomiral.<ref>{{Navedi splet |title=Nova afera poslanca Mijiča: lagal tudi o svoji izobrazbi |url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/boris-mijic-lagal-diploma-fakulteta-gradbenistvo-izobrazba-delavci-furs-1912553 |access-date=2026-07-28 |website=Necenzurirano.si |language=sl}}</ref> Stevanović je po tem razkritju napovedal najstrožje strankarske ukrepe, vključno z izključitvijo, a hkrati izjavil, da bo stranka ukrepala šele oktobra, ko bo minilo pol leta od ustanovitve sklica parlamenta, da zaradi zakonskih določil ne bi izgubila poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stevanović bo zoper Mijiča "predlagal najstrožje ukrepe", najmanj izključitev iz stranke |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-bo-zoper-mijica-predlagal-najstrozje-ukrepe-najmanj-izkljucitev-iz-stranke/788214 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Stevanović obsodil ravnanje Mijiča, a stranka bo zoper njega ukrepala šele oktobra |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-obsodil-ravnanje-mijica-a-stranka-bo-zoper-njega-ukrepala-sele-oktobra/789114 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
23. julija je Mijič podjetje Progros podaril davčnemu svetovalcu [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa je podjetje preimenoval v Klukec d. o. o., mu za glavno dejavnost določil rejo kamel ter napovedal, da ga bo podaril Luki Mescu.<ref name=":19">{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Boris Mijič podjetje Progros podaril Roku Snežiču. Mesec: Izjemno slab smisel za humor. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-mijic-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu-mesec-izjemno-slab-smisel-za-humor/788949 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poteza je v javnosti sprožila ostre obsodbe o norčevanju iz delavcev in pravne države.<ref name=":19" /><ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Minister Logar se strinja z Luko Mescem: To je norčevanje iz delavcev in države |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-logar-se-strinja-z-luko-mescem-to-je-norcevanje-iz-delavcev-in-drzave/789056 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title='Norčevanje Mijiča iz organov države, katere poslanec je' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pirnat-mijic.html |access-date=2026-07-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zaradi Mijičevega ravnanja in Stevanovićevega glasovanja proti dnevnemu redu o ustanovitvi preiskovalnih komisij o financiranju strank je opozicija 27. julija vložila predlog za razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Opozicija naj bi zahtevala razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-naj-bi-zahtevala-razresitev-zorana-stevanovica-z-mesta-predsednika-drzavnega-zbora/789278 |access-date=2026-07-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Državnozborske volitve ==
{| class="wikitable" style="text-align: center;"
|-
! Volitve
! Št. glasov
! %
! +/–
! Sedeži
! +/–
! Mesto
! Vlada
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| 34.107
| 2,86
| {{Steady}}
| {{Composition bar|0|90|hex=#7c5199}}
| {{Steady}}
| 8.
| style="background:silver" |–
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]
| 64.799
| 5,49
| {{Increase}} 2,63
| {{Composition bar|5|90|hex=#7c5199}}
| {{Increase}} 5
| 7.
| {{no2|Podpora}}
|-
|}
=== Volitve v Državni zbor RS 2022 ===
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}}
Stranka je sodelovala na parlamentarnih volitvah in dobila 2,86 % oz. 34.107 glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27|language=sl}}</ref>
=== Volitve v Državni zbor RS 2026 ===
[[Slika:MOČ LJUDEM logo.png|sličica|Uradni slogan stranke: ''Moč ljudem!''|150px]]
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}}
Stranka se je na volitve podajala s samostojno listo kandidatov. K sodelovanju naj bi jih povabili v koaliciji zunajparlamentarnih strank [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]], a naj bi v Resni.ci možnost skupnega nastopa zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref>
Kandidatne je stranka predstavila na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani, ko so bila predstavljena tudi temeljna programska izhodišča za volitve ter novoustanovljeni strankarski podmladek Resni.Carji.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku, ki so ga poimenovali ''Resni.ca za Slovenijo 2026–2030: Predstavitev ekipe in vizije za prihodnost'', so med prioritetami našteli znižanje davkov, odpravo korupcije, politiko suverenizma in izstop Slovenije iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref name=":12" /> Program posameznih področij so nato predstavili strankarski kandidati za ministre; [[Sabina Senčar]] za zdravstvo, Andrej Perc za gospodarstvo, Irena Jaklič Valenti za delo in socialne zadeve, Neven Polajnar za zunanje zadeve; med kandidati so tudi Katja Kokot za resor kmetijstva, Mario Pleić za finančni resor, [[Bojan Potočnik]] za resor obrambe in [[Branko Gradišnik]] za področje kulture, medtem ko bi Stevanović prevzel funkcijo ministra za notranje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> Listo 88 kandidatov je svet stranke potrdil v začetku februarja 2026.<ref name=":12" /> Z vlaganjem kandidatnih list so zaključili 16. februarja 2026, Stevanović je ob tem napovedal 8 do 12 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-20|language=sl-SI}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka prejela nekaj več kot 64 tisoč glasov volivcev in se s petimi poslanskimi mandati uvrstila v Državni zbor RS.<ref>{{Navedi splet|title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa|last=Daugul}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-25|language=sl}}</ref>
== Predsedniške volitve ==
=== Predsedniške volitve 2022 ===
{{main|Volitve predsednika Republike Slovenije 2022}}
Kandidatka Resni.ce na volitvah za predsednika republike je bila [[Sabina Senčar]].<ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-07|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedla 5. mesto in se s tem ni uvrstila v drugi krog. Prejela je 51.767 oz. 5,94 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-11-02|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref>
== Evropske volitve ==
{| class="wikitable" style="text-align: center;"
! Volitve
! Št. glasov
! %
! +/–
! Sedeži
! +/–
! Mesto
|-
! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]]
| 26.767
| 3,97
| {{steady}}
| {{Composition bar|0|9|hex=#7c5199}}
| {{steady}}
| 8.
|-
|}
=== Evropske volitve 2024 ===
{{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}}
Resni.ca je 30. marca 2024 objavila kandidatno listo za prihajajoče evropske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Kandidati so bili v nekaterih medijih označeni za odkrite podpornike Rusije in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]] ter [[nasprotovanje cepljenju|nasprotnike cepljenja]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref>
Svet stranke je listo potrdil na seji dne 26. aprila 2024, za nosilca liste pa izbral predsednika [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca prvič na evropske volitve, a o prebitju "magične meje" ne dvomi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-prvic-na-evropske-volitve-a-v-prebitje-magicne-meje-ne-dvomijo/|website=N1|date=2024-05-07|accessdate=2024-05-07|language=sl-SI|last=N1}}</ref>
Listo so na DVK vložili v torek, 7. maja 2024. Stevanović je ob vložitvi napovedal, da se bodo zavzemali za brezčasno suverenost ter za nevtralnost v tujih diplomatskih sporih.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref>
Lista:
# [[Zoran Stevanović]]
# [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]]
# [[Sabina Senčar]]
# [[Bojan Potočnik]]
# [[Neven Polajnar]]
# [[Tanja Ribič]]
# [[Katja Kokot]]
# [[Stanko Pušenjak]]
# [[Branko Gradišnik]]
Stranki se na volitvah ni uspelo prebiti v evropski parlament.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Haček: Koalicija se bo morala zazreti vase. Požgan: Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/hacek-koalicija-se-bo-morala-zazreti-vase-pozgan-obcutek-da-sta-sd-in-levica-padla-za-svobodo/711259|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dobila je 3,97 % glasov volivcev, Zoran Stevanović pa je kot nosilec prejel 14.603 preferenčne glasove.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref>
== Organi stranke ==
[[Slika:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped2).jpg|sličica|Zoran Stevanović, predsednik stranke|170px]]
*'''Predsednik:''' [[Zoran Stevanović]]
*'''Podpredsednik:''' Andrej Žerovc
*'''Predsednik sveta:''' Martel Antoni Santinni
*'''Generalni sekretar:''' Matjaž Gorjup
=== Poslanska skupina ===
{{glavni|Poslanska skupina Resni.ca}}
*'''Vodja poslanske skupine:''' [[Katja Kokot]]
*'''Namestnik vodje poslanske skupine:''' [[Nedeljko Todorović]]
*'''Sekretarka poslanske skupine:''' Špela Strelec
=== Podmladek Resni.carji ===
*'''Predsednik:''' Matevž Koren
*'''Podpredsednik:''' Jure Oblak
*'''Generalni sekretar:''' Gašper Škof
== Ideologija in stališča ==
V osnutku statuta Resni.ca kot temeljna stališča stranke izpostavljajo: boj proti korupciji, nasprotovanje pohlevnosti politike do EU, nasprotovanje »kraji denarja skozi visoke davke in trošarine«, nasprotovanje povečevanju državnega dolga, nasprotovanje »neustreznemu razporejanju javnega denarja«, zavzemanje za višje plače in večjo kupno moč državljanov, »urejene razmere v zdravstvu in javni upravi« in »odpravo krivic, ki so jih deležni naši državljani«.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|title=STATUT DRŽAVLJANSKEGA GIBANJA RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20211014183446/http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|url-status=dead}}</ref>
Stevanović je februarja 2021 v intervjuju kot cilje stranke navedel »[...] očistiti državo korupcije, vzpostaviti suverenizem, znižati davke, na račun davkov in prispevkov povečati plače, urediti zdravstvo iz državnega v javno, povišati pokojnine, vitalinzirati državno upravo in pričeti z zmanjševanjem zunanjega dolga.«<ref name=":0" />
Različni analitiki in mediji stranko označujejo kot prorusko, podpornico [[Teorija zarote|teorij zarot]] in širilko lažnih novic.<ref name=":10" /><ref name=":6" /><ref name=":9" /><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Širjenje nepreverjenih informacij ali hujskanje? Resni.ca: naše trditve držijo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sirjenje-nepreverjenih-informacij-ali-hujskanje-resnica-nase-trditve-drzijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-09|language=sl}}</ref> Od začetka pandemije [[COVID-19|covida-19]] je stranka javno objavila številne posnetke, v katerih so zanikali obstoj in posledice bolezni covid-19<ref name=":4">{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o "covidu" in sodni pregon...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/1348444332177608/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Citat|title=Resni.ca - ŠOKANTNO!!! Resni.ca razkriva točno število...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/228682925186854/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> ter obstoj oziroma obseg pandemije<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o covidu. Vendar zdaj je treba...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/371965507217003/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> in nasprotovali cepivom proti covidu-19.<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Bodo prisilno pocepili Vas, Vaše otroke in...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/577512803494797/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> Antropolog [[Dan Podjed]] je Resni.ca opisal kot »ni stranka razuma, ampak stranka, ki išče novo resnico, in odgovore, ki niso nujno znanstveni« in izrazil skrb, da oznanja konec obdobja [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] ter predstavlja posameznika, ki uporablja splet, da dobi take odgovore, kot mu ustrezajo.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref>
=== Populizem ===
Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da ustreza slovarski definiciji populista, ki naj bi bila »da govoriš nekaj, kar je všečno široki masi ljudi«, in da populizma v tem smislu ne pojmuje kot nekaj negativnega, čeprav ima izraz v politični rabi pridan negativen prizvok.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=48:14}}</ref>
Stevanović je v intervjuju februarja 2021 navedel, da bodo kandidate »predlagali državljani« in da bodo od perspektivnih kandidatov zahtevali potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. V istem intervjuju je prav tako izrazil stališče, da »[v] Sloveniji v resnici nimamo levice in desnice. Gre le za dva pola, ki lažno delita ljudi na podlagi odnosa do polpretekle zgodovine in marginalnih tem. Gre torej za dva krila iste roparske ptice, z enim in istim interesom, to je obvladovanje javnega denarja. [...]«<ref name=":0" />
==== Nekaznovanost ====
Resni.ca trdi, da vsi njeni kandidati nekaznovani in niso v kazenskih postopkih, kar izpostavljajo kot prednost pred nekaterimi strankami, ki imajo v svojih vrstah kaznovane kandidate oz. tudi bivše zapornike.<ref name=":13" /> Predsednik stranke Stevanović je bil pravnomočno obsojen dvakrat - prvič zaradi ogrožanja varnosti, drugič pa leta 2005 zaradi zavarovalniške goljufije.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref>
Na predvolilni konvenciji stranke januarja 2026 sta bila po prvotnih navedbah medijev opažena brata Elvis in Haris Aksalič, mediji pa so sprva navajali, da naj bi bila povezana s kriminalnim podzemljem in trgovino z drogo. Stevanović je trdil, da bratov ne pozna, in da kljub udeležbi na konvenciji nimata vloge v stranki oz. da sta pomagala pri organizaciji dogodka s »prenašanjem zvočnikov«.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Kaj sta na konvenciji stranke Resnica počela brata Aksalič? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-sta-na-konvenciji-stranke-resnica-pocela-brata-aksalic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Portal 24ur.com je kasneje objavil, da so bile prvotno navedene tozadevne informacije neresnične in objavil popravek članka; na konvenciji ni bil prisoten Elvis, temveč Denis Aksalič, prav tako nobeden od bratov ni bil nikoli kazensko preganjan oziroma obsojen zaradi trgovine z drogo.<ref name=":14" />
=== Gospodarstvo ===
'''Davčna politika'''
Stevanović je decembra 2020 v intervjuju med razpravo o ciljih gibanja Resni.ca predlagal, naj Slovenija postane davčna oaza.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=26:44}}</ref>
'''Univerzalni temeljni dohodek'''
Stevanović je decembra 2020 v intervjuju navedel, da v Resni.ca predlagajo uvedbo UTD v višini 300 €, ki bi nadomestil vse trenutne socialne transferje, ob tem pa izpostavil, da ta znesek verjetno nikomur ne bo omogočil preživetja, če bodo nezaposleni, kar naj bi državljane spodbudilo k iskanju zaposlitve.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=54:27}}</ref>
=== Zunanja politika ===
==== Rusija in rusko-ukrajinska vojna ====
Stališča stranke Resni.ca glede [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] so bila opisana kot podpora Rusiji in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca ima velike težave z resnico. Razkrivamo, zakaj.|url=https://siol.net/novice/slovenija/stranka-resni-ca-ima-velike-tezave-z-resnico-razkrivamo-zakaj-630776|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":10" /> Stranka zanika prorusko usmerjenost in trdi, da je za »mir«, kar so kritiki označili kot prikrito zavzemanje za ruska vojaška osvajanja.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=V stranki Resnica zanikajo prorusko usmerjenost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-stranki-resnica-zanikajo-prorusko-usmerjenost/703918|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-05|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref>
Predsednik stranke Stevanović je po ruski invaziji obiskal ruskega veleposlanika v Ljubljani, kjer trdi, da se je pogovarjal o trgovanju z Rusijo kljub obsežnim mednarodnim sankcijam. Z veleposlanikom se je tudi slikal pred portretom [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/zoran-stevanovic-resnica-obiskoval-ruskega-veleposlanika-1875525?utm_term=Autofeed&utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwY2xjawPi0M9leHRuA2FlbQIxMABicmlkETBkRUlQbk9MVGFaZFBQMWFnc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHpJOqqdohGuRgRjLvGirN1sK6I_zNJ9Y6YfQUdcSLxtqVSTReUVCGCRf7E3Y_aem_mNxnslnelgHToTRvTslMvw#Echobox=1769150324|title=Stevanović ima problem z resnico: redno je obiskoval ruskega veleposlanika|date=2026-01-23|accessdate=2026-01-25|website=Reporter}}</ref>
[[Bojan Potočnik]], kandidat Resni.ce za evropske volitve 2024 se je osebno poslovil od Sergeja Lemeševa, ruskega diplomata, ki ga je Slovenija izgnala po razkritju [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]], da je izvajal ruske propagandne aktivnosti zoper interese Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref> Portal ''[[24ur.com]]'' je poročal, da naj bi Lemešev bil tudi vpleten v [[Kibernetski kriminal v Sloveniji#Od 2020|kibernetske napade leta 2024]] ter da naj bi stranki Resni.ca plačeval za širjenje ruske propagande.<ref>{{Navedi splet|title=V hekerskih incidentih naj bi sodeloval tudi izgnani ruski diplomat {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-hekerskih-incidentih-naj-bi-sodeloval-tudi-izgnani-ruski-diplomat.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-09|language=sl}}</ref> Z Lemeševem naj bi imelo povezave še več drugih članov stranke. Potočnik in predsednik stranke Stevanović sta izjavila, da v tesni povezavi z ruskih vohunom ne vidita težav, izgon pa je Stevanović opisal kot »napako«.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":8" />
Predsednik stranke Zoran Stevanović je na družbenih omrežjih marca 2024 objavil posnetek v katerem trdi, da govori »resnico o Ukrajini«. V posnetku [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo]] imenuje »vojaška intervencija«. Po navedbah portala [[Siol.net]] v posnetku širi tudi mnogo »različnih lažnih informacij, ki so produkt ruske propagande«.<ref name=":7" />
Predsednik stranke je na predvolilnem soočenju na [[POP TV]] trdil, da se nedavnih groženj Rusije majhnim evropskim državam ni potrebno bati, da se Rusi v zadnjih več kot sto letih niso nikoli izvajali invazije v Evropo in da v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] »Rusija ni absolutni agresor«. Te izjave so sprožile burne odzive ostalih gostov, ki so jih med drugim označili za propagando.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin, Stevanović, Mesec in Volk o Palestini, Rusiji in podnebnih spremembah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-stevanovic-mesec-in-volk-o-palestini-rusiji-in-podnebnih-spremembah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-05-31|language=sl}}</ref> Za [[N1 Slovenija|N1]] je Stevanović izjavil, da ker Ukrajina meji na »velesilo« mora upoštevati njene »interese«.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidate za evropske poslance smo vprašali o Rusiji in Ukrajini|url=https://n1info.si/evropske-volitve/kandidate-za-evropske-poslance-smo-vprasali-o-rusiji-in-ukrajini/|website=N1|date=2024-06-01|accessdate=2024-06-02|language=sl-SI|first=Sarah|last=Neubauer}}</ref>
==== Srbija ====
Predsednik stranke Stevanović je izrazil nasprotovanje neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] in se zavzema, da bi Slovenija umaknila priznanje njegove neodvisnosti.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Slovenački političar Zoran Stevanović za Srpski Ugao: Podržao bih svaku inicijativu za status Srba kao nacionalne manjine u|url=https://srpskiugao.rs/slovenacki-politicar-zoran-stevanovic-podrzao-bih-svaku-inicijativu-za-status-srba-kao-nacionalne-manjine-u-sloveniji/|website=SRPSKI UGAO|date=2025-11-01|accessdate=2025-12-24|language=sr-RS}}</ref>
Stevanović je Srbske priseljence v Sloveniji označil za »ogromno družbeno, kulturno in gospodarsko bogastvo« in trdil, da so zgradili Slovenijo. Stevanović podpira vsakršne poskuse, da bi se Srbom podelil status narodne manjšine v Sloveniji, katera ima po njegovem mnenju »večetnično identiteto«.<ref name=":11" />
Kritiki so Resni.co označili za garanta srbskih interesov v Sloveniji, kar Stevanović zanika in trdi, da deluje le v korist Slovenije.<ref name=":13" /> Na vprašanje, če je [[Aleksandar Vučić]] dober predsednik Srbije Stevanović ni želel odgovoriti, o bratenju [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] z Vučićem pa je dejal, da je vsako povezovanje z zunanjimi politiki slabo - razne v primeru da gre za povezovanje Resni.ce z drugimi »suverenističnimi« voditelji.<ref name=":13" />
==== Mednarodnih organizacije ====
Resni.ca trdi, da od [[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)|referenduma o vstopu v EU]] naprej v Sloveniji ni bil izveden noben referendum. Želijo, da se referendume o delovanju v mednarodnih organizacijah skliče pred vsako sklenitvijo pogodbe in nato še kasneje po članstvu. Trdijo, da so mednarodne organizacije kot je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] »škodljive«. Resni.ca želi sklicati tudi referendum o članstvu v [[NATO]], kateremu nasprotujejo, referendum o pomoči napadeni Ukrajini, kateri nasprotujejo itd. Resni.ca poleg tega meni, da je Slovenija, ki je neto prejemnik iz EU, v resnici neto plačnik in da nam EU »diktira škodljive pogodbe«, ima pa tudi nekatere pozitivne lastnosti. Trdijo, da bi Slovenija morala biti »čisto nevtralna« in da ji ni več potrebno sodelovati v nobeni mednarodni organizaciji.<ref name=":13" />
=== Okolje ===
Stranka Resni.ca nasprotuje »globalistični zeleni agendi«. Podpira zmanjšanje izpustov »strupenih snovi«, saj in hrupa, preobrazbo kmetijstva v bolj sonaravnega, čiščenje vodotokov in podtalnice ter reciklažo. Resni.ca zanika dejstvo, da je [[ogljikov dioksid]] [[toplogredni plin]] in prispeva k [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. Stranka trdi, da ni dokazov za podnebne spremembe, ter verjame, da je [[ogljični odtis]] »nesmisel, če ne že prevara«.<ref>{{Navedi splet|url=https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|title=Memorandum RESNI.CA|accessdate=2024-03-09|website=stranka-resnica.si|publisher=Resni.ca|pages=44-46}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
=== Program ===
Programska izhodišča stranke Resni.ca so:<ref>{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|title=PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRANKE DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211013090635/http://www.resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|url-status=dead}}</ref>
* Borba proti korupciji in gospodarskem kriminalu – boj proti korupciji z zakonskimi spremembami in ustanovitvijo specializiranega oddelka tožilstva in kriminalistične policije ter specializiranega sodišča za hitro obravnavo primerov korupcije, ukinitev instituta [[Zastaranje|zastaranja]] za [[gospodarski kriminal]], začasna ustavitev in revizija vseh morebitno koruptivnih infrastrukturnih projektov, revizija vseh večjih privatizacij državnih podjetji navideznim lastnikom.
* Suverenizem v odnosu do mednarodnih organizacij, »preučitev statusa Slovenije v sistemih EU, [[Evropska centralna banka|ECB]], ZN in NATO«, »moratorij na sprejemanje in izvajanje zavezujočih ali načelnih mednarodnih aktov, sploh če niso v skladu s slovensko ustavo, zakonodajo ali niso bili potrjeni na [[Referendum|referendumu]]«.
* Zniževanje in javnega dolga, ki naj bi državo vodil v bankrot in stalno odvisnost od mednarodnih organizacij, odprava proračunskega primankljaja in zapis načela uravnovešenih državnih proračunov v ustavo.
* Zniževanje davkov in dajatev – znižanje povprečne efektivne [[Davčna stopnja|davčne stopnje]] sprva na 33 %, ukinitev progresivnega obdavčevanja in uvedba enotne davčne stopnje, »občutno zvišanje plač na račun zniževanja davkov in prispevkov«, »znižanje vseh davkov«, znižanje trošarin na energente, ukinitev podnebnih davkov in nepremičninskih davkov ter ostalih »nepoštenih davkov«.
* Pokojninska reforma – občutno zvišanje [[Pokojnina|pokojnin]] na račun sredstev privarčevanih z odpravo korupcije in »vitalizacije državne uprave«, reorganizacija pokojninskega sistema, »prevetritev sistema izjemnih pokojnin«.
* Odprava [[Obvezno cepljenje|obveznega cepljenja]].
* Reorganizacija financiranja nevladnih organizacij.
* Reorganizacija javnih zavodov in agencij.
* Ukinitev vseh socialnih transferjev in uveljavitev [[Univerzalni temeljni dohodek|univerzalnega temeljnega dohodka]] kot nadomestila za socialne transferje.
* Zaostritev pogojev za pridobitev državljanstva, vezava dela socialnih pravic na državljanstvo, »odprava privilegijev za določene družbene skupine in manjšine in izenačitev vseh državljanov RS pred zakonom«, sprejetje ukrepov za preprečevanje zlorab azilne zakonodaje.
* Reorganizacija trga dela, zagotovitev poštenega konkurenčnega trga dela za slovenske državljane.
* Reorganizacija [[Slovenska vojska|slovenske vojske]], usposabljanje slovenske vojske za neodvisno teritoralno delovanje na območju Slovenije namesto za delovanje v okviru NATO.
* Reorganizacija sodstva.
* Dekriminalizacija konoplje.
* Zaščita ključnih naravnih virov (npr. vode) in prepoved njihove privatizacije, spodbujanje ekološkega kmetijstva, omejevanje uporabe fitofarmacevstkih sredstev v kmetijstvu, spodbujanje predelave »odpadne plastike nazaj v naftne derivate«, spodbujanje gospodarjenja z lesom, promocija ekonomske konoplje, promocija konopljinega biodizla kot alternative uvozu fosilnih goriv.
* Uvajanje neposredne demokracije vključno z vzpostavitvijo e-volitev in e-referenduma, sprememba volilnega sistema v skladu s preteklo odločbo ustavnega sodišča.
* Reforma sistema javnega šolstva in učnih programov s poudarkom na visokem šolstvu.
* Moratorij na uvedbo sistema 5G, »dokler ne bodo popolnoma razčiščeni vsi vplivi tehnologije na zdravje ljudi«.
* Ohranitev vinjetnega avtocestnega sistema.
* Uveljavitev brezpogojne [[Svoboda govora|svobode govora]].
* Za digitalno suverenost: brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice in zaščita Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform.
=== Politično udejstvovanje vodstva stranke Resni.ca v drugih strankah ===
Stevanović je bil v preteklosti član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]]; po besedah Stevanovića ga je k sodelovanju v SNS leta 2016 povabil [[Zmago Jelinčič]] in ga pritegnil z obljubami o prevetritvi strankiniga programa in borbi proti korupciji, a da je kaj kmalu spoznal, da je stranka v resnici »Jelinčičev d. o. o.«; svoje članstvo v SNS je označil za napako.<ref name=":0" /> Stevanović je leta 2018 kot predstavnik stranke SNS sodeloval na okrogli mizi o domoljubju, ki jo je organizirala skrajno desna organizacija [[Skrajna desnica v Sloveniji#Inštitut za domoljubne vrednote|Inštitut za domoljubne vrednote]] in ki sta se je udeležila tudi [[Andrej Šiško]] in poslanec SDS [[Branko Grims]].<ref name=":3" />
Danes podpredsednik stranke Resni.ca je bil soustanovitelj stranke [[Domovinska liga]].<ref name=":3" />
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam političnih strank v Sloveniji]]
== Zunanje povezave ==
* [http://resni.ca/ Uradna spletna stran]
* [https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/ Uradna facebook stran]
* [https://twitter.com/resni_ca Uradna twitter stran]
{{Slovenske politične stranke}}
[[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]]
asofxhsp7kkd9invpvywidvd1xkqy0w
Trianonski sindrom
0
507506
6761958
6421720
2026-10-07T22:54:18Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761958
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Trianon_consequences.png|sličica| Zemljevid [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske pogodbe]]. Rdeče so [[Madžari|madžarske]] skupnosti, ki so po podpisu pogodbe [[Madžarska|ostale zunaj Madžarske.]]|249x249_pik]]
'''Trianonski sindrom''' ali '''trianonska travma'''<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://balkaninsight.com/2019/11/25/how-hungarys-trianon-trauma-inflames-identity-politics/|title=How Hungary's "Trianon Trauma" inflates identity politics|first=Edit|last=Inotai|work=[[Balkan Insight]]|date=25. 11. 2019}}</ref> ({{Jezik-hu|Trianon szindróma}} ali ''{{Jezik|hu|Trianon trauma}}'') je ime družbenega pojava, na katerega je mogoče naleteti predvsem na [[Madžarska|Madžarskem]]. Gre za zamero zaradi posledic [[Trianonska mirovna pogodba|trianonske pogodbe]] in prepričanje, da je bila Madžarska v preteklosti na boljšem kot je dandanes. Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], s katero je [[Ogrska]] izgubila več kot dve tretjini svojega ozemlja v korist Avstrije, Češkoslovaške, [[Kraljevina Italija|Italije]], [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje preimenovane v Jugoslavijo), Poljske in Romunije.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|url=https://foreignpolicy.com/2015/10/28/hungarys-500-year-old-victim-complex-nazis-habsburgs/|title=Hungary's 500-year-old victim complex|first=James|last=Traub|work=[[Foreign Policy]]|date=28. 10. 2015}}</ref> Za trianonski sindrom se misli tudi, da je prisoten v nekaterih od teh držav in njih naslednic kot vzrok za strah pred madžarskim revizionizmom. <ref>{{Navedi časopis|last=Magyaródy|first=S. J.|year=2001|title=The East-Central European Syndrome. Unsolved conflict in the Carpathian Basin|url=http://www.hungarianhistory.com/lib/syndrome/syndrome.pdf|publisher=Matthias Corvinus Publishing|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718064558/http://www.hungarianhistory.com/lib/syndrome/syndrome.pdf|archive-date=2021-07-18|access-date=2021-10-31|url-status=dead}}</ref>
Trianonski sindrom je imel velik pomen na Madžarskem od leta 1920 do 1945, ko je državo okupirala [[Sovjetska zveza]], ponovno pa se je pojavil po koncu sovjetskega vpliva leta 1990; madžarska družba je dandanes razdeljena na ljudi, ki jih še trianonska pogodba še vedno zaposluje, in na tiste, ki jo želijo pozabiti. V zadnjih letih so nacionalistični in [[Populizem|populistični]] politiki na Madžarskem izkoriščali trianonski sindrom, med njimi zlasti [[Fidesz]], vladajoča politična stranka v državi, in [[Viktor Orbán]], sedanji predsednik vlade Madžarske, s komemoracijami, [[Nacionalizem|nacionalističnimi]] shodi in postavljanjem [[Spomenik|spomenikov]].<ref name=":0" />
Madžarski mediji med drugim nakazujejo, da je trianonski sindrom najti tudi v [[Romunija|Romuniji]], med politiki in nacionalističnimi intelektualci. Ko se je bližala stoletnica podpisa pogodbe, se je v romunskih medijih povečalo število člankov na to temo. Poleg tega se je romunski politik Titus Corlățean zavzemal za razglasitev 4. junija za dan Trianonske pogodbe, v slavo pridružitve [[Transilvanija|Transilvanije]] Romuniji.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.magyarszo.rs/hu/4165/kulfold_magyarsag/212209/Trianon-szindr%C3%B3ma.htm|title=Trianon-szindróma|first=Attila|last=Ambrus|work=[[Magyar Szó]]|date=8 December 2019|language=hu}}</ref> Ta praznik je na koncu 18. novembra 2020 razglasil takratni [[predsednik Romunije]] [[Klaus Iohannis]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.g4media.ro/legea-controversata-care-prevede-instituirea-datei-de-4-iunie-drept-ziua-tratatului-de-la-trianon-a-fost-promulgata-de-presedintele-klaus-iohannis.html|title=Legea controversată care prevede instituirea datei de 4 iunie drept "Ziua Tratatului de la Trianon" a fost promulgată de președintele Klaus Iohannis|work=G4Media.ro|date=18. 11. 2020|language=ro}}</ref>
Upravno razdelitev Slovaške, ki škodi madžarski manjšini v državi, in [[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|nepriznavanje]] razglasitve neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] s strani Romunije in Slovaške so madžarski mediji prav tako pripisali trianonskemu sindromu.<ref>{{Navedi novice|url=https://ujszo.com/panorama/trianon-es-a-magyar-szomszed-viszony-a-szazeves-evfordulon|title=Trianon és a magyar–szomszéd viszony a százéves évfordulón|work=[[Új Szó]]|date=4. 6. 2020|language=hu}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[Madžarski iredentizem]]
* [[Sèvresov sindrom]]
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Nacionalizem]]
[[Kategorija:Češkoslovaška]]
[[Kategorija:Avstrija]]
[[Kategorija:Madžarska]]
[[Kategorija:Romunija]]
[[Kategorija:Kraljevina SHS]]
[[Kategorija:Poljska]]
r93v76j4u2ogq9bwrpl8fitury2kufg
Star Conflict
0
508417
6761786
6242327
2026-10-07T14:26:04Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761786
wikitext
text/x-wiki
{{infopolje Videoigra
| title = Star Conflict
| image =
| developer = {{ikonazastave|Rusija}} [[Targem Games|Star Gem Inc.]]
| publisher = {{ikonazastave|Rusija}} [[Gaijin Entertainment]]
| engine = Hammer
| platforms = {{Unbulleted list|[[Microsoft Windows|MS Windows]]|[[macOS|Mac OS X]]|[[Linux]]||[[Steam|SteamOS]]}}
| released = '''MS Windows'''{{Video game release|svet|24. julij 2012}}'''SteamOS''', '''Linux''', '''Mac OS X'''{{Video game release|svet|27. februar 2013}}
<!-- wikidata --> | genre = [[akcijska videoigra|akcijska]], [[MMOG|MMO]], [[igra simulacije vesoljskih poletov|vesoljska simulacija]]
| modes = [[večigralska videoigra|večigralski]] ([[igralec proti igralcu|PvP]], [[igralec proti okolju|PvE]], Co-Op), [[odprti svet]]
}}
'''''Star Conflict''''' je brezplačna dinamična [[MMOG|množična spletna]] [[igra simulacije vesoljskih poletov|vesoljska akcijska]] [[računalniška igra]] za več igralcev.<ref name="about" /> [[računalniško okolje|Igralna platforma]] [[Steam]] jo opisuje kot »akcijsko, množično vesoljsko simulacijsko igro za več igralcev«.<ref name="stcom" /> Njeno jedro so bitke [[igralec proti igralcu|PvP]] vesoljskih ladij, misije [[igralec proti okolju|PvE]] (Co-Op) in [[odprti svet]]. Igra uporablja brezplačni poslovni model. Njena povprečna ocena na [[agregator recenzij|agregatorju recenzij]] [[Metacritic]] je bila 75/100 v letu 2021.<ref name="metcri" />
''Star Conflict'' je razvilo rusko podjetje [[Targem Games]] (podružnica StarGem Inc.), izdal pa ga je [[Gaijin Entertainment]]. Igra je bila na voljo 1. februarja 2012 in je dosegla [[programska izdaja|odprto testiranje beta]] 24. julija 2012 za platformo [[Microsoft Windows|MS Windows]].<ref name="abgam" /> Na Steamu je na voljo od 27. februarja 2013.<ref name="ststp" /> Igro so v različici 1.0 izdali 4. septembra 2014.<ref name="mmopl" />
== Igranje ==
Igralec nadzoruje bojne vesoljske ladje z različnimi vlogami. Vsak igralec lahko razvije sposobnosti, vzpostavi specializirane veščine in popolno taktiko.<ref name="about" /> Igra ima načina igre PvP in PvE ter peskovnik »odprti svet «. Obstaja tudi način »Osvojitev sektorja«, ki vključuje korporacije (klane). Ta akcijska vesoljska igra ima tudi elemente [[MOBA|MOBA.]]
=== Način PvP ===
Igralci so razdeljeni v dve nasprotni moštvi in morajo opraviti določeno nalogo, kot je: zajeti vse svetilnike, uničiti vse sovražne ladje itd. Obstaja več načinov PvP z različnimi bojnimi misijami, pogoji in določili. Višji rang ladje igralca je, več vrst bitk in zemljevidov bo zanj na voljo. Število igralcev v vsakem moštvu, odvisno od načina igre, se giblje od 6 do 32.<ref name="gamlf" />
Na začetku bitke strežnik samodejno razdeli igralce v moštvi glede na njihovo raven in spretnost. Igralci lahko sestavijo svoje moštvo v preddverju in gredo v boj v tej skupini.
=== Odprti prostor ===
Ta način so predstavili kot obsežno razširitev z naslovom »Invazija« 4. septembra 2014. Po zgodbi so nezemljani Biomorfi (nova rasa [[neigralni lik|neigralnih bitij]] (NPC) vdrli v znani prostor. Da bi preprečili to grožnjo, so morale frakcije mobilizirati vse plačance (igralce).
Svet igre je sestavljen iz številnih ločenih lokacij, povezanih z vrati warp. To je način, v katerem se igralci lahko odcepijo od postaje in potujejo po različnih sistemih in sektorjih, da branijo zavezniške vesoljske kolonije pred starodavno in zlonamerno nezemeljsko raso.<ref name="themit" /> V nasprotju z vsemi drugimi načini imajo igralci skoraj popolno svobodo delovanja. Igralci lahko napadejo katero koli ladjo, vključno z ladjami drugih igralcev, najdejo ali ukradejo drugim igralcem dragocene predmete, ki se uporabljajo za izdelavo, dokončanje misij in boj proti tujcem. Vesolje naseljujejo pirati NPC in nezemljani. Sektorje, ki jih nadzorujejo frakcije, varuje policija. Obstajajo skriti tuji sektorji, do katerih je mogoče priti le skozi posebna nezemeljska vrata.
=== Misije ===
V kooperativnem načinu PvE se igralci borijo proti sovražnim NPC in [[šef (videoigre)|šefom]].<ref name="depth" /> Misije vključujejo ekipe 4 igralcev. Vsaka misija je sestavljena iz več stopenj. Vsaka stopnja ima lahko posebne pogoje. Na primer, trajno okrevanje trupa in ščita ali povečana moč poškodb. Trenutno je na voljo 9 scenarijev. Poseben del misij je »Spec-Ops«. Gre za napad na velikanske vodilne nezemeljske ladje. Trenutno so na voljo 3 scenariji, kjer ima vsak od šefov edinstvene značilnosti in obnašanje. V teh misijah lahko sodeluje največ 12 igralcev.<ref name="depth" />
=== Osvajanje sektorja ===
Osvajanje sektorja predstavlja epske bitke med korporacijami, skupnostjo pilotov, za osvojitev in obdržanje lokacije na velikanskem zemljevidu z več kot 200 sektorji. Nadzor nad lokacijo daje korporaciji dodaten dohodek. Korporacije so temelj v ''Star Conflictu''. Če se pridružite korporaciji, vstopite v skupino igralcev, podobno kot ceh.<ref name="mmorp_2013" />
Za vzpostavitev nadzora nad sektorji odprtega sveta mora korporacija zgraditi [[Dreadnought (ladja)|dreadnought]]. Dreadnoughti so ogromne ladje z uničevalno ognjeno močjo. Imajo različne sisteme, ki jih je mogoče izdelati in poškodovati v boju, na primer njihovo različno orožje: torpeda, bojne drone in topove različnih kalibrov. Te ogromne ladje in njihova ogromna škoda so kot nalašč za medzvezdne bitke PvP.<ref name="mmorp" />
=== Bitka po meri ===
Piloti lahko ustvarijo bitko s svojimi lastnimi nastavitvami. Igrajo lahko proti NPC ali drugim igralcem, ki jih lahko povabi gostitelj. Bitke s prilagojenimi nastavitvami v načinu PvP igralcem ne prinašajo zaslužka in se večinoma uporabljajo za treninge, turnirje ali druge dogodke.
== Vesoljske ladje ==
Obstajajo 4 osnovni razredi ladij: prestrezniki, lovci, [[fregata|fregate]] in [[rušilec|rušilci]]. Bistveno se razlikujejo po zunanjem pogledu, velikosti, nadzoru, hitrosti itd. Vsak razred ima na voljo vrsto različnih modulov, orožja in funkcij, zasnovanih za določene naloge. Te razlike določajo vlogo ladje na bojišču.
* prestrezniki – najmanjše in najhitrejše ladje v igri. Imajo malo oklepa, vendar to pomanjkljivost uspešno kompenzirajo z učinkovitim manevriranjem, zmogljivo opremo in visoko hitrostjo. Obstajajo 3 vloge za ta plovila: ladje ECM, ladje za rekognosciranje in ladje za prikrite operacije.
* lovci – srednje velike ladje s povečano možnostjo preživetja. Imajo močno orožje, vendar so po hitrosti in manevriranju slabše od prestreznikov. Vloge teh so poveljniške ladje, topnjače in napadalke.
* fregate – velike in počasne ladje. Imajo izboljšan oklep in močno orožje. Obstajajo inženirske ladje (blažilke), ladje dolgega dosega (ostrostrelke) in stražarske ladje (tanki).
* rušilci – izjemno velike ladje z majhno hitrostjo. Najboljši od drugih razredov ladij v vseh pogledih, razen po hitrosti in manevriranju. Odvisno od modela rušilca lahko hkrati uporabljajo 2-8 topov. Moduli spominjajo na kupole, ki nudijo veliko več načinov za škodo sovražnikom. Te module pa je mogoče onemogočiti, če so preveč poškodovani.
== Zgodba ==
Galaksija je razdeljena med militantne zvezdne imperije in neodvisne skupine plačancev. V oddaljenem kotičku galaksije – sektorju 1337, območju mrtvih – je svet ostal zapuščen. Tu so pred kratkim odkrili ruševine velike civilizacije nezemljanov. Plačanci in pustolovci iz vse galaksije se zgrinjajo v sektor, ne da bi upoštevali nevarnost.<ref name="starc" />
== Pogon Hammer ==
Pogon Hammer je [[trirazsežni prostor|trirazsežni]] [[igralni pogon]] v realnem času z lastnim urejevalnikom Hammer in orodji. V glavnem ga uporablja Star Gem Inc. za lastne videoigre, saj je tehnologija brezplačne programske opreme [[Splošno dovoljenje GNU|(GPLv2]]).<ref name="dawe_2014" /><ref name="SF_HE" /> Prvotno različico pogona so razvili leta 2008 in izdali kot programsko opremo [[Programska izdaja|predalfa]]. Od tedaj jo je Star Gem Inc. uporabljal za nadaljnji razvoj.<ref name="SF_HE" />
== Glej tudi ==
* ''[[Star Conflict Heroes]]''
== Sklici ==
{{sklici|4|refs=
<ref name="abgam" >{{navedi novice|url= http://www.alphabetagamer.com/star-conflict-open-beta/|title= Star Conflict – Open Beta|date= 26. junij 2014|work= Alpha Beta Gamer|accessdate= 9. marca 2021|language= en}}</ref>
<ref name="about" >{{navedi splet|url= http://star-conflict.com/en/game/about|title= Star Conflict — MMO Space Action - About the game|website= star-conflict.com|accessdate= 9. marca 2021|language= en}}</ref>
<ref name="depth" >{{navedi novice|url= https://in-depthgame.reviews/star-conflict/|title= Star Conflict|date= 19. april 2016|work= In-depth Game Reviews|accessdate= 9. marca 2021|language= en|archive-date= 2021-11-16|archive-url= https://web.archive.org/web/20211116140030/https://in-depthgame.reviews/star-conflict/|url-status= dead}}</ref>
<ref name="gamlf" >{{navedi novice|url= http://gameslikefinder.com/star-conflict/|title= Star Conflict Review|date= 10. junij 2014|work= Games Finder|accessdate= 9. marca 2021|language= en}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
<ref name="metcri" >{{navedi splet|url= https://www.metacritic.com/game/pc/star-conflict|title= Star Conflict Metascore|accessdate= 17. novembra 2021|work= [[Metacritic]]|language= en}}</ref>
<ref name="mmopl" >{{navedi splet|url= http://mmo-play.com/rpg-games/star-conflict/news/star-conflict-version-1-launches-oculus-rift-dk|title= Star Conflict Launches Version 1.0 and Oculus Rift DK Version|website= mmo-play.com|accessdate= 9. marca 2021|language= en}}</ref>
<ref name="mmorp_2013" >{{navedi splet|url= https://www.mmorpg.com/reviews/fast-paced-and-incredibly-fun-2000055162|title= Fast-Paced & Incredibly Fun - Star Conflict Review|website= mmorpg.com|date= 10. april 2013|accessdate= 9. marca 2021|language= en}}</ref>
<ref name="mmorp" >{{navedi novice|url= https://www.mmorpg.com/news/dreadnoughts-added-in-latest-update-2000086396|title= Dreadnoughts Added in Latest Update - Star Conflict|work= mmorpg.com|date= 23. april 2015|accessdate= 9. marca 2021|language= en}}</ref>
<ref name="SF_HE" >{{navedi splet|title= Hammer Engine|url= https://sourceforge.net/projects/hmrengine/|website= Sourceforge|publisher= sourceforge.net|accessdate= 9. marca 2021|language= en}}</ref>
<ref name="starc" >{{navedi splet|url= http://star-conflict.com/en/game/storyline|title= Star Conflict — MMO Space Action - Storyline|website= star-conflict.com|accessdate= 9. marca 2021|language= en}}</ref>
<ref name="stcom" >{{navedi splet|title= Star Conflict|url= https://steamcommunity.com/app/212070|website= Steam Community|publisher= Valve Corporation|accessdate= 9. marca 2021|language= en}}</ref>
<ref name="ststp" >{{navedi splet|url= http://store.steampowered.com/app/212070/|title= Star Conflict on Steam|website= store.steampowered.com|accessdate= 9. marca 2021|language= en}}</ref>
<ref name="themit" >{{navedi novice|url= https://www.themittani.com/news/star-conflict-adds-open-world-element|title= Star Conflict Adds Open World Element|work= www.themittani.com|date= 25. junij 2014|accessdate= 10. marca 2017|language= en|archiveurl= https://web.archive.org/web/20170312054224/https://www.themittani.com/news/star-conflict-adds-open-world-element|archivedate= 12. marca 2017}}</ref>
<ref name="dawe_2014" >{{sktxt|Dawe|2014}}.</ref>
}}
== Viri ==
{{refbegin|1}}
* {{citat|last1= Dawe|first1= Liam|date= 4. april 2014|url= http://www.gamingonlinux.com/articles/interview-with-the-developers-of-star-conflict-the-space-mmo-including-gameplay-video.3417|title= Интервью с Gaming on Linux|accessdate= 9. marca 2021|language= ru}}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
{{refend}}
== Zunanje povezave ==
* {{uradno spletno mesto|star-conflict.com|name=star-conflict.com}} – uradno spletno mesto ''Star Conflict'' {{ikona en}}
* {{uradno spletno mesto|star-conflict.com/ru/|name=star-conflict.com/ru/}} {{ikona ru}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Akcijske videoigre]]
[[Kategorija:Videoigre leta 2012]]
[[Kategorija:Igre za Linux]]
[[Kategorija:Igre za Windows]]
[[Kategorija:Igre za Mac OS]]
[[Kategorija:Znanstvenofantastične videoigre]]
6cfjggb5oit5raqd4qphcj1nrqmr4hm
Urška Klakočar Zupančič
0
516329
6761873
6746107
2026-10-07T18:59:00Z
Maks slo22
264151
Nova stranka
6761873
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Funkcionar
| office = [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica Državnega zbora<br>Republike Slovenije]]
| term_start =
| nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]]
|party= [[Ljubljana smo vsi|Ljubljana Smo Vsi]] (2026-) <br> [[Gibanje Svoboda]] (2022–2026)|president1=|predecessor=[[Igor Zorčič]]|successor=[[Zoran Stevanović]]|termend=10. april 2026|termstart=13. maj 2022}}
'''Urška Klakočar Zupančič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pravnik|pravnica]], [[Politik|političarka]] in [[pisateljica]], * [[19. junij]] [[1977]], [[Trbovlje]].
Urška Klakočar Zupančič je nekdanja [[Ljubljana|ljubljanska]] sodnica. Kasneje se je pridružila [[Slovenija|slovenski]] politični stranki [[Gibanje Svoboda]], v okviru katere je od leta 2022, do 24. oktobra 2023 delovala kot podpredsednica stranke. Med letoma 2022 in 2026 je bila kot prva ženska v samostojni Sloveniji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036916/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Do 24. oktobra 2023 je bila podpredsednica Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ-ja, iz Gibanja Svoboda izključili Mojco Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-ostaja-predsednica-dz-ja-iz-gibanja-svoboda-izkljucili-mojco-setinc-pasek/685890|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> Po parlamentarnih volitvah 2026, ko ni bila izvoljena v parlament, je napovedala izstop iz politike, izstopila pa je tudi iz stranke Gibanje Svoboda.<ref name=":6" />
== Mladost in izobraževanje ==
Rodila se je v [[Trbovlje|Trbovljah]], odraščala pa je v [[Sevnica|Sevnici]]. Obiskovala je [[Gimnazija Brežice|Gimnazijo Brežice]]. Po lastnih navedbah je bila ena izmed prvih štipendistov [[George Soros|Georgea Sorosa]]. V tretjem letniku gimnazije je odšla na šolanje v zasebno šolo Millfield v Angliji (Združenem kraljestvu). V četrtem letniku gimnazije se je vrnila v Brežice, kjer je maturo opravila z vsemi možnimi točkami.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nekdanja sodnica, ki je kritizirala predsednika vlade, iz pravosodja v politiko|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nekdanja-sodnica-ki-je-kritizirala-predsednika-vlade-iz-pravosodja-v-politiko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-29}}</ref>
Po opravljeni maturi je študirala pravo na ljubljanski pravni fakulteti, kot absolventka pa opravljala staž na sedežu [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Po dokončanem dodiplomskem študiju se je vpisala na magisterij s področja pravne zgodovine.<ref name=":0" />
== Sodniška kariera ==
Urška Klakočar Zupančič je v sodstvu delala skupno 15 let, med drugim kot višja pravosodna svetovalka v uradu predsednika Vrhovnega sodišča.<ref name=":0" />
=== Politične objave v zaprti skupini na Facebooku ===
Jeseni 2020 je bila deležna disciplinskega postopka zaradi objav v zaprti skupini na Facebooku, kjer je kritizirala takratnega predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]] in [[14. vlada Republike Slovenije|tedanjo vlado]]. V svojih zapisih je Janšo označila za »velikega diktatorja« in izrazila upanje, da bo »doba [[Janšizem|janšizma]] nekoč samo še bridek spomin«.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Odhod sodnice, ki je Janšo označila za »velikega diktatorja«|url=https://www.mladina.si/210300/odhod-sodnice-ki-je-janso-oznacila-za-velikega-diktatorja/|website=Mladina.si|accessdate=2022-04-29}}</ref> Te objave je posredovala simpatizerka stranke SDS, ki jih je predala državnemu sekretarju [[Vinko Gorenak|Vinku Gorenaku]].<ref name=":1" /> Ta jih je objavil na svojem blogu, od tam pa so se razširile prek medija [[Nova24TV]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodnica-ki-je-na-facebooku-pisala-proti-vladi-ni-krsila-zakona-550063|website=siol.net|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref><ref name=":1" /> Zaradi objav jo je predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča prijavila etični komisiji,<ref name=":1" /> pravosodno ministrstvo pa je sprožilo disciplinski postopek.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ministričinemu pismu so sledili ukrepi zoper sodnico, ki je Janšo označila za diktatorja|url=https://www.dnevnik.si/1042947172|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-29|archive-date=2023-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230124105515/https://www.dnevnik.si/1042947172|url-status=dead}}</ref> Aprila 2021 je disciplinsko sodišče odločilo, da z zapisi ni kršila zakona o sodniški službi, a kljub oprostitvi ni bila vrnjena na položaj vodje oddelka za etažno lastnino.<ref>{{Navedi splet|title=Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodnica-ki-je-na-facebooku-pisala-proti-vladi-ni-krsila-zakona-550063|website=siol.net|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":1" />
Avgusta 2021 je zapustila sodniški poklic, pri čemer je kot razlog navedla politične pritiske in poudarila, da sodniški sistem ne omogoča izražanja stališč o pomembnih družbenih vprašanjih.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Tožbo proti Gorenaku zaradi objave zasebnih zapisov je kasneje umaknila.
== Politična kariera ==
V politiko se je podala januarja 2022, ko je postala podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.<ref name=":0" /> Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko Državnega zbora.
=== Predsednica državnega zbora ===
[[Slika:Srečanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, predsednika vlade Roberta Goloba, ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan in predsednika Vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. (52418098253).jpg|sličica|S predsednikom vlade [[Robert Golob|Robertom Golobom]] (oktober 2022)]]
13. maja 2022 je bila izvoljena za prvo [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednico Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036916/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Ob imenovanju je med cilje svojega vodenja parlamenta postavila višanje nivoja komunikacije med poslanci. [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170961255).jpg|sličica|Kontroverzen prihod na državno proslavo (24. junij 2022)|levo]]
Na predvečer [[Dan državnosti|dneva državnosti]] junija 2022 so jo kritizirali zaradi neprotokolarnega vedenja na rdeči preprogi: ob prihodu se je z vzdignjenimi rokami obrnila proti publiki in jih spodbujala k aplavzu, pri tem pa pokazala hrbet častni [[Garda Slovenske vojske|gardi Slovenske vojske]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Nenavaden prihod Urške Klakočar Zupančič na državno proslavo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nenavaden-sprehod-urske-klakocar-zupancic-po-rdeci-preprogi/|website=N1|date=2022-06-24|accessdate=2022-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihod-urske-klakocer-zupancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-28}}</ref> Kasneje je dejala, da ni hotela hrbta obrniti ljudem, ki so jo izvolili.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ se je odzvala na očitke|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/predsednica-dz-se-je-odzvala-na-ocitke-388611|website=zurnal24.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref> Strokovnjaki in del javnosti so njeno vedenje označili za neprimerno.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja šefica protokola za N1 o sprehodu predsednice DZ na rdeči preprogi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanja-sefica-protokola-za-n1-o-sprehodu-predsednice-dz-na-rdeci-preprogi/|website=N1|date=2022-06-25|accessdate=2022-06-28|language=sl-SI}}</ref>
Januarja 2023 je na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta [[Wolfgang Sobotka|Wolfganga Sobotke]] obiskala [[Novoletni koncert dunajskih filharmonikov|novoletni koncert Dunajskih filharmonikov]]. Kasneje je javnost izvedela, da je na Dunaj potovala z vladnim letalom [[Dassault Falcon 2000|Falcon]]. Kritike glede prekomerne uporabe letala je zavrnila z razlago, da je šlo za državniški obisk in da bi bila pot z avtomobilom dražja in logistično zahtevnejša.<ref>{{Navedi splet|title=Na 380 km dolgo pot s falconom. Kaj pa ogljični odtis?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-klakocar-zupanciceva-na-dunaj-letela-s-falconom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novoletni polet s Falconom na Dunaj stal 7.350 evrov. 'Pot z avti bi bila dražja' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novoletni-polet-s-falconom-na-dunaj-stal-7350-evrov-pot-z-avti-bi-bila-drazja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-24}}</ref>[[Slika:Slovenia (53221259896).jpg|sličica|Nagovor na [[Svet Evrope|Svetu Evrope]] (september 2023)]]
Oktobra 2023 so se pojavile informacije, da jo je premier Robert Golob pozval k odstopu s funkcije predsednice Državnega zbora zaradi nestrinjanja pri razrešitvi kmetijske ministrice [[Irena Šinko|Irene Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob predsenico Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pozval k odstopu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-predsednico-drzavnega-zbora-ursko-klakocar-zupancic-pozval-k-odstopu/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> Informacije so se izkazale za neresnične, je pa kasneje odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda zaradi osebnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Iz stranke izključena dva člana, Klakočar Zupančič odstopila sama|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svet-gibanja-svoboda-o-aktualnem-politicnem-dogajanju.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref>
17. decembra 2024 je državni zbor glasoval o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič z mesta predsednice. Predlog za to je [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) vložila, saj ji je očitala nestrokovno delo in kršenje zakonov, ustave in poslovnika, med drugim s tem, da kolegij predsednice na dnevni red ni uvrstil predloga za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je predlagala SDS.<ref>{{Navedi splet|title=SDS bo predlagala razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sds-bo-predlagala-razresitev-predsednice-dz-urske-klakocar-zupancic/|website=N1|date=2024-11-27|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI|first=U. Ž|last=STA}}</ref> Klakočar Zupančičevi so očitali tudi nedostojno vedenje.<ref name=":5">{{Citat|title=Poslanci bodo odločali o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175094741|accessdate=2025-04-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicija podpira predsednico parlamenta, opozicija ji očita cirkusantstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/poslanci-o-razresitvi-klakocar-zupanciceve-in-o-klampferjevi-za-ministrico|website=www.delo.si|accessdate=2025-04-08|language=sl}}</ref> Za razrešitev je glasovalo 33 poslancev, proti pa 55, s čimer je Urška Klakočar Zupančič ostala na položaju.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 50 glasovi proti zavrnil predlog za razrešitev predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-50-glasovi-proti-zavrnil-predlog-za-razresitev-predsednice-dz-ja-urske-klakocar-zupancic/730808|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-08|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref>
Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] za poslanko ni bila izvoljena, v okraju Ljubljana Center je prejela 4083 (29,99 odstotka) glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> Mandat predsednice državnega zbora je zaključila z ustanovno sejo novega sklica, 10. aprila 2026, ob tem pa je napovedala umik iz politike.<ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič napovedala umik iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/urska-klakocar-zupancic-napovedala-umik-iz-politike/777183|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Kasneje istega meseca je izstopila iz stranke Gibanje Svoboda.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-izstopila-iz-gibanja-svoboda/780465|title=Urška Klakočar Zupančič izstopila iz Gibanja Svoboda|date=24. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref>
Leta 2026 je v sklopu [[Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2026)|lokalnih volitev]] napovedala kandidaturo za mestno svetnico.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-02 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Osebno življenje ==
Je ločena in s sinovoma dvojčkoma, rojenima leta 2012, živi v Ljubljani.<ref name=":0" /> Sinova sta poimenovana Filip in David. Od leta 2025 je v razmerju z glasbenikom [[Bor Zuljan|Borom Zuljanom]].<ref>{{Navedi splet|title=Bor Zuljan in Urška Klakočar Zupančič potrdila razmerje {{!}} Zadovoljna.si|url=https://www.zadovoljna.si/novice/bor-zuljan-in-urska-klakocar-zupancic-potrdila-razmerje.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2025-07-19|language=sl}}</ref>
Je avtorica knjige ''Gretin greh'', ki je izšla leta 2021,<ref name=":0" /> ter zgodovinskega romana ''Sibilina sodba'', ki je izšel leta 2023.
== Sklici ==
{{Sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
{{Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Klakočar Zupančič, Urška}}
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski sodniki]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Bivši člani Gibanja Svoboda]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Posavci]]
gv7gzmvszg78fhxk66snfepiqdxarvb
Zapovednik
0
517268
6762080
6749888
2026-10-08T09:09:59Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6762080
wikitext
text/x-wiki
[[File:Заповедник "Брянский Лес". Река Теребушка.jpg|thumb|300px| Pogled na naravni rezervat Brjanski Les, zapovednik Rusije]]
'''Zapovednik''' ({{jezik-ru|заповедник, заповедники|svet, prepovedan za vznemirjanje, zavezan [varovati], zavezan [dediščini]}}; {{jezik-uk|заповідник|zapovidnik}}) je uveljavljen izraz na ozemlju nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] za zavarovano območje, ki je »večno divje«. Gre za najvišjo stopnjo varovanja okolja za dodeljena območja, ki so strogo varovana in dostop javnosti omejen.
== Pregled ==
Dobesedni prevod zapovednik bi bil »naravno svetišče«; v praksi pa so zapovediki včasih povezani z varstvom stvari, ki niso narava in lahko vključujejo zgodovinsko-kulturno, zgodovinsko-arheološko in druge vrste kulturne ali naravne dediščine. Delujejo tudi kot pomembna mesta za zgodovinske raziskave in izobraževanje, zato so primerljiva z območji posebnega znanstvenega interesa, ki jih najdemo tudi drugje po svetu.
Izraz zapovednik, ki se nanaša na rezervat, osebje in infrastrukturo, se je uporabljal v nekdanji Sovjetski zvezi in je še vedno v uporabi v [[Rusija|Ruski federaciji]] in v nekaterih drugih nekdanjih sovjetskih republikah. Številni rezervati imajo območja z različnimi stopnjami zaščite; včasih je paša do določene mere dovoljena.
Druge vrste zavarovanih območij so: [[Narodni park|narodni naravn park]], ''zakazniki'' (ki se nanašajo na »državni rezervat divjadi«, ker je tam dovoljena omejena količina lova), [[naravni spomenik]] (pogosto posamezna drevesa, geološka izpostavljenost ali druga manjša območja) itd. Nekateri zapovedniki so priznani kot [[naravni rezervat]] (ali svetišče).
V Rusiji je 101 zapovednik, ki pokriva približno 330.000 kvadratnih kilometrov ali približno 1,4 % celotne površine države. Vključujejo vse, od izoliranih zaplat stepe do velikih predelov [[Sibirija|Sibirije]] in [[Arktika|Arktike]] in segajo od Galič'je Gore na 2,31 km <sup>2</sup> do [[Veliki arktični državni naravni rezervat|Velikega arktičnega državnega naravnega rezervata]] z 41.692 km <sup>2</sup>. Rusko ministrstvo za naravne vire nadzoruje 99 zapovednikov. Izjema sta Il'menskij, ki ga upravlja [[Ruska akademija znanosti]] in Galič'ja Gora, ki jo upravlja [[Voroneška državna univerza]].
== Teorija zapovednosti ==
Teoretična utemeljitev zapovednikov je znana kot ''zapovednost'' (''заповедность'') – kar pomeni »stanje zaščitenosti v zapovedniku«. Razvil ga je v 1890-ih in na začetku 20. stoletja, V. V. [[Vasilij Vasiljevič Dokučajev|(Vasilij Vasiljevič) Dokučajev]] (1846–1903), ruski znanstvenik tal, geolog in geograf.
Temeljna ideja ''zapovednost'' je izključitev ljudi in prepoved gospodarske dejavnosti, edina izjema je nevsiljiv dostop znanstvenikom in čuvajem.<ref>Shtilmark (2003) p.2.</ref> Zapovedniki so mišljeni kot parcele nedotaknjenih naravnih ekosistemov, ki jih je mogoče preučevati kot standarde za primerjavo upravljanih ekosistemov, kot so ustvarjeni v kmetijstvu in gozdarstvu.<ref>Weiner (2000), p.91.</ref> V ta namen morajo biti zapovedniki dovolj veliki, da so samozadostni, s popolno paleto [[Trofična struktura ekosistema|trofičnih stopenj]] do vrhunskih plenilcev.<ref>Shtilmark (2003), pp.12-13.</ref>
Leta 1910 je v teoriji ''zapovednosti'' naredil korak naprej I. P. Borodin, ki je trdil, da zapovednikov ne smemo vzpostavljati po delih, temveč kot načrtovan sistem rezervatov, ki vključuje vzorce vseh glavnih naravnih regij v državi.<ref>Shtilmark (2003), pp.17-18.</ref>
V 1940-ih je [[Aldo Leopold]], ameriški filozof, naravoslovec, znanstvenik, ekolog, gozdar in naravovarstvenik, razumel potrebo po rezervatih tipa zapovednik: »Čeprav celo največja območja divjine postanejo delno neurejena, je J. E. Weaverju (ameriški botanik, prerijski ekolog) potrebovalo le nekaj divjih hektarjev, da je odkril, zakaj je prerijska flora bolj odporna na sušo kot agronomska flora ki ga je izpodrinila«. Odgovor je bil, da ima divja prerija veliko bolj zapleten in učinkovitejši koreninski sistem, kar je bilo mogoče odkriti le s preučevanjem nemotenega naravnega ekosistema.<ref>Leopold (1968), pp.196-7.</ref>
Seveda bi bilo danes težko, če ne celo nemogoče vzpostaviti 'popoln' zapovednik, ki bi bil popolnoma naraven in samozadosten, zlasti glede na posledice onesnaževanja in toplogrednih plinov navzdol. Kljub temu so številni ruski zapovedniki dober približek idealu in že več desetletij delujejo kot znanstvene ustanove.
== Zgodovina ==
Prvi zapovedniki so bili ustanovljeni v stepskem območju [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] v 1890-ih. Nekateri so bili opremljeni z raziskovalnimi postajami. Dokučajev je bil vodilni duh teh zgodnjih zapovednikov. Območja stepe so bila izbrana za prve zapovednike zaradi hitrega izginotja deviške stepe, ko so jo preorali in ker se je menilo, da bi oranje lahko poslabšalo posledice suše; očitno so bile potrebne raziskave, da bi razumeli stepo in kako jo je mogoče najbolje izkoristiti.<ref>Shtilmark (2003), pp.10-13;Weiner (2000), p.12.</ref>
Uporabno-znanstvena motivacija za postavitev zapovednikov se je nadaljevala v prvem državno organiziranem zapovedniku. [[Naravni rezervat Barguzin]] je ustanovila carska vlada leta 1916 na vzhodni obali [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]]. Njegov namen je bil zaščititi in preučiti populacijo [[sobolj]]a (''Martes zibellina'') – dragocene krznene vrste, ki je zaradi prelova upadala.<ref>Shtilmark (2003), p.25.</ref> Zdi se, da so bili drugi zapovedniki ustanovljeni približno ob istem času, vendar so zastareli (npr. Sajan) ali pa so prejeli uradno priznanje šele pozneje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.wild-russia.org/bioregion13/13_KEDROVAYA-PAD/2_kedro.htm|title=Kedrovaya Pad'}}</ref><ref>Shtilmark (2003), pp.24-25.</ref>
[[Vladimir Lenin|Leninova]] nacionalizacija zemlje v letih 1917 in 1918 je ustvarila pravno ugodno okolje za sovjetski zapovedniški sistem, saj zavarovanje zemljišč za ta namen od zasebnih lastnikov ni bilo več problem.<ref>Shtilmark (2003), p.29.</ref> Lenin se je morda zanimal za varstvo narave, ker je bilo dovoljenje za ustanovitev leta 1919<ref>{{navedi splet|url=http://www.wild-russia.org/bioregion3/astrakhan/3_astrakhan.htm|title=Astrakhan Zapovednik}}</ref> v delti [[Volga|Volge]] na severozahodni obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] takoj izdano.<ref>Shtilmark (2003), p.30; Weiner (2000), p.27.</ref>
Priznanje zapovednikov je bilo trdno pravno utemeljeno z ukrepom »O varstvu naravnih spomenikov, vrtov in parkov«, ki ga je podpisal Lenin leta 1921.<ref>Shtilmark (2003), p.34; Weiner (2000), p.28.</ref> Nastajanje zapovednikov se je nadaljevalo, vendar je ukrep omogočal tudi ustanovitev narodnih parkov, čeprav še pol stoletja v Sovjetski zvezi ni bil ustanovljen noben.
Do leta 1933 je bilo v Rusiji 15 državnih zapovednikov,<ref>Weiner (2000), p.251.</ref> do leta 1995 pa 115. Povprečna površina novih zapovednikov se je zmanjšala s 780 km<sup>2</sup> v letih 1916–25 na 110 km<sup>2</sup> v letih 1936–45, nato pa se je povečala na 5060 km<sup>2</sup> v 1986–95.<ref>Shtilmark (2003), p.206.</ref> V letu 2007 je deloval 101 zapovednik, kar odraža majhno število novih odprtih od leta 1995, obenem pa tudi dve obdobji zapiranja in krčenja sistema. Prvo od teh je načrtoval Aleksandr Malinovskii; izveden je bil leta 1951 z namenom, da bi zapovednike spremenili v »gospodarsko-raziskovalne« ustanove ter sprostili znatne površine zaščitenega gozda v gospodarsko izkoriščanje.<ref>Shtilmark (2003), p.118; Weiner (1999), p.102.</ref> V naslednjih 10 letih si je sistem zapovednikov nekoliko opomogel, vendar ga je leta 1961 [[Nikita Hruščov]] kritiziral in se slavno skliceval na film o njih,<ref>{{navedi splet|url=http://www.wild-russia.org/bioregion9/9-altai.htm|title=Altay Zapovednik}}</ref> v katerem je bil prikazan znanstvenik, ki opazuje veverico, ki grizlja orehe.<ref>Shtilmark (2003), p.135; Weiner (1999), p.296.</ref> Šest zapovednikov je bilo zaprtih, drugi pa so se združili ali zmanjšali po površini<ref>Shtilmark (2003), p.137.</ref>
Čeprav je zapovednik v teoriji obsežno območje neokrnjenih naravnih ekosistemov, ki se uporablja za znanstvene raziskave z bivalnim osebjem znanstvenikov in čuvajev, je bila zgodovina mnogih zapovednikov v resnici precej drugačna, včasih vključuje zapiranje, izkoriščanje (vključno s sečnjo gozda) in morebitno ponovno odprtje. Kljub temu so nekateri zapovedniki imeli skoraj neoporečno zgodovino in večina je ohranila prvotno vizijo, da so znanstvenoraziskovalne ustanove, ki niso odprte za javno rekreacijo.
== Zavarovana območja ==
[[Image:Zapsmap.jpg|thumb|right|430px|Karta zapovednikov v Rusiji]]
Pokritost ekosistemov, ki jih varujejo zapovedniki, ni lahko povzeti, vendar je mogoče približno s preštevanjem števila rezervatov v glavnih naravno vegetacijskih conah dobiti okvirno predstavo. Na zemljevidu so to od severa proti jugu:
* '''Arktična puščava''' (brez dreves; brez neprekinjenega rastlinskega pokrova) in [[tundra]] (brez dreves; majhni grmi, šaši, mahovi)
* '''[[tajga]]''' (borealni gozd iglavcev s primesjo breze in drugih listavcev)
* '''listopadni gozd''' (prekinjena cona, kjer prevladujejo hrastovi in druge listopadne vrste)
* '''[[stepa]]''' (brez dreves, prevladujejo trave na severu in trave na jugu).
To je zelo poenostavljena klasifikacija. Vsaka večja cona je razdeljena na podcone in obstajajo prehodni tipi vegetacije. Poleg tega številni zapovedniki, zlasti če so v prehodnem območju ali pokrivajo območje nadmorske višine, vsebujejo primere več vrst vegetacije.
S temi kvalifikacijami je število območij zapovednikov (nekateri zapovedniki zasedajo zelo razpršena območja, nekateri so tukaj šteti ločeno) v različnih conah naslednje: Arktična puščava in tundra – ok.15; tajga – ok.40; listopadni gozd – ok.13; stepa – ok.30. Približno pol ducata je pretežno gorskih, zlasti na [[Kavkaz]]u. Komandorski in [[Vranglov otok]] sta oddaljena otoka. Nekaj jih je predvsem [[mokrišče|mokrišč]].
== Upravljanje in uporaba ==
Čeprav načelo ''zapovednost'' ne določa gospodarske uporabe, se je v praksi od zapovednikov pogosto zahtevalo, da prispevajo k nacionalnemu gospodarstvu. Voroneški zapovednik je na primer gojil evropske bobre za ponovno naselitev na druga območja v podporo industriji krzna.<ref>Shtilmark (2003), p.71.</ref> Številni zapovedniki so veljali tudi za gojišče drugih komercialno dragocenih kožuharjev, kot sta sobolj in divja kozja, ki jim omogoča, da se razširijo na sosednja nezaščitena območja za podporo komercialnega lova s pastmi.<ref>Shtilmark (2003), p.67.</ref>
Neinterventno upravljanje je težko izvajati v stepskih zapovednikih, ki so pogosto premajhni, da bi podpirali samovzdrževalni ekosistem, vključno z divjimi rastlinojedimi živalmi (kot so sajge), ki so se morda selile. Območje je včasih prilagojeno različnim režimom košnje, ki pa ne more zadovoljivo nadomestiti naravnih procesov, saj ne reciklira hranil in organskih snovi skozi prehranjevalno verigo rastlinojedih in mesojedcev ter ne more ponoviti učinkov teptanja.
Pomembna dejavnost v vseh zapovednikih je redno spremljanje sezonskih dogodkov ([[fenologija]]). To je zdaj standardizirano v programu opazovanj, znanem kot »Kronika narave« (''Летопись природы''). Ime je predlagal Aleksandr Formozov leta 1937, čeprav sta V. N. Sukačev leta 1914 in Grigorij Koževnikov leta 1928 razvijala program spremljanja.<ref>Shtilmark (2003), pp.67, 84, 96; Volkov (1996), p.9.</ref> Navodila za vodenje »Kronike narave« se občasno posodabljajo.<ref>Filonov & Nukhimovskaya (1990).</ref>
Pod pritiskom samofinanciranja so nekateri zapovedniki v različnih obdobjih poskušali razviti ekološki turizem – običajno v varovalnem pasu rezervata, s čimer so se izognili kršenju načela zapovednosti. V nekaterih primerih pa je turizem postal resen problem zaradi bližine rekreacijskih centrov, npr. v Teberdinskem zapovedniku na Kavkazu. Rekreacijski center Dombai, ki je že dolgo priljubljena ruska alpska smučarska destinacija, je v bližini središča zapovednika, vpliv turizma na tem območju, saj ga obiskuje več Rusov in tujcev, pa je povzročil pritisk na ohranjene ekosisteme okoli njega.
== Mednarodni pomen zapovedniškega sistema ==
[[Človekov vpliv na okolje]] – zaradi onesnaževanja, podnebnih sprememb in navsezadnje rasti prebivalstva – ustvarjajo vse resnejše probleme, katerih rešitev bo odvisna od boljšega poznavanja biosfere, kot jo že imamo. Za zagotovitev pogojev, v katerih se lahko razvije takšno razumevanje, je nujno ohraniti čim bolj nedotaknjene primere naravnih ekosistemov, zapovedniki pa so edini večji sistem zavarovanih območij, ki je ustvarjen predvsem v ta namen. V primeru [[erozije]] tal, na primer, lahko samo s primerjavo stopnje nastajanja in izgube tal iz neokrnjene stepe ali prerije in iz iste vrste zemljišč pod intenzivnim kmetijstvom ocenimo, kako uničujoče je slednje za naravni kapital.<ref>Montgomery (2007), pp.150-8, 172-4.</ref>
Redno dolgotrajno spremljanje naravnih pojavov v zapovednikih je dalo tudi izhodiščni nabor podatkov, ki so danes dragoceni za oceno vpliva antropogenih pritiskov, predvsem s podnebnimi spremembami, na naravne ekosisteme. Ker slednji opravljajo bistvene funkcije, kot sta sekvestracija ogljika in kroženje hranil, je očitno pomembno vedeti, kako na te ekosistemske storitve vpliva antropogeni pritisk. Obstaja argument za vzpostavitev dobro financirane globalne mreže zapovednikov, da bi povečali naše razumevanje antropogenih pritiskov na vse naravne ekosisteme sveta.
== Seznam naravnih rezervatov ("Zapovednik") v Rusiji ==
{| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="width:98%"
!scope="col" |Ime
!scope="col" class="unsortable"|Slika
!scope="col" |Lega
!scope="col" |Spletna stran
!scope="col" |Območje
!scope="col" |Leto
!scope="col" |Opis
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Altaj]]
| [[File:Chulyshman reka 01.jpg|150px|alt=Altai Zapovednik]]
| [[Republika Altaj]] <br /><small>{{coord|52|52|0|N|88|57|0 |E|name=Altai|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.altzapovednik.ru/ Алтайский]
| 881.238 ha
| 1932
| Gorovje [[Altaj]] na jugu osrednje Rusije. Del Unescove svetovne dediščine "[[Zlate gore Altaja]]".<ref name="parksite-Altai">{{navedi splet|title=Altai (Official Reserve Website)|url=http://www.altzapovednik.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Altai">{{navedi splet|title=Altai (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/1/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2015-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20151224201048/http://www.zapoved.ru/catalog/1/|url-status=dead}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Astrahan]]
| [[File:Astrachan Volgadelta.jpg|150px|alt=Astrahan, delta Volge]]
| [[Astrahanska oblast]] <br /><small>{{coord|45|34|52|N|47|54|59 |E|name=Astrakhan|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://astrakhanzapoved.ru/ Астраханский]
|66.816 ha
| 1919
| Otok in mokrišča na jugozahodnem vogalu [[Delta Volge|delte Volge]]. Trstičje, rogoz, vrbe, 50 vrst rib, vključno z jesetrom [[beluga]] (''Huso huso'').<ref name="parksite-Astrakhan">{{navedi splet|title=Astrakhan (Official Reserve Website)|url=http://astrakhanzapoved.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Astrakhan">{{navedi splet|title=Astrakhan (Protected Russia)|url=http://russia.rin.ru/guides/6321.html|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Azas]]
| [[File:Вид с берега на озеро (зима).JPG|150px|alt=Azas Zapovednik]]
| [[Tuva]] <br /><small>{{coord|52|28|12|N|96|8|11 |E|name=Azas|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://zapovednik-azas.ru/ Азас] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141015044859/http://zapovednik-azas.ru/ |date=2014-10-15 }}
| 300.390 ha
| 1985
| Leži v osrednjem delu kotline Todža (ogromna medgorska korita v pogorju Altaj-Sajan) v severovzhodni Tuvi in se razteza vzdolž reke Azas.<ref name="parksite-Azas">{{navedi splet|title=Azas (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-azas.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2014-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015044859/http://zapovednik-azas.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Azas">{{navedi splet|title=Azas (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/25/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Bajkal]]
| [[File:Baikal reservate -2.jpg|150px|alt=Baikalsky Zapovednik]]
| [[Burjatija]] <br /><small>{{coord|51|20|36|N|105|9|27 |E|name=Baikalsky|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.baikal-zapovednik.ru/ Байкальский]
| 165.724 ha
| 1968
| Na jugovzhodni obali Bajkalskega jezera. Varuje tajgo in gorske habitate ob jezeru in sosednjem osrednjem delu pogorja Hamar-Daban.<ref name="parksite-Baikalsky">{{navedi splet|title=Baikalsky (Official Reserve Website)|url=http://www.baikal-zapovednik.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Baikalsky">{{navedi splet|title=Baikalsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/3/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Bajkal-Lena]]
| [[File:Baykal-Lena nature reserve.jpg|150px|alt=Baikal-Lena Zapovednik]]
| [[Irkutska oblast]] <br /><small>{{coord|55|13|0|N|107|45|0 |E|name=Baykal-Lena|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.baikal-1.ru/ Байкало-Ленский]
| 660.000 ha
| 1986
| Je na severozahodni obali Bajkalskega jezera, se razteza vzdolž zahodne obale približno 120 km, s povprečno širino 65 km.<ref name="parksite-Baykal-Lena">{{navedi splet|title=Baykal-Lena (Official Reserve Website)|url=http://www.baikal-1.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Baykal-Lena">{{navedi splet|title=Baykal-Lena (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/26/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20171030002054/http://www.zapoved.ru/catalog/26|url-status=dead}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Barguzin]]
| [[File:Davsha.jpg|150px|alt=Barguzin Zapovednik]]
| [[Burjatija]] <br /><small>{{coord|54|30|0|N|109|50|0 |E|name=Barguzin|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://zapovednoe-podlemorye.ru/ Баргузинский]
| 366.868 ha
| 1916
| Na zahodnem pobočju pogorja Barguzin, vključno s severovzhodnimi obalami Bajkalskega jezera, delom jezera in reke Barguzin.<ref name="parksite-Barguzin">{{navedi splet|title=Barguzin (Official Reserve Website)|url=http://zapovednoe-podlemorye.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Barguzin">{{navedi splet|title=Barguzin (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/4/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Basegi]]
| [[File:Басеги 04.JPG|150px|alt=Basegi Zapovednik]]
| [[Permski okraj]] <br /><small>{{coord|58|3|0|N|58|2|0 |E|name=Basegi|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.basegi.ru/ Басеги]
| 37.935 ha
| 1982
| Glavni reki sta: Usva (severna meja naravnega rezervata) in reka Vilva (južna meja). Obstaja tudi nekaj manjših rek, kot so tipične struge gorskih brzic.<ref name="parksite-Basegi">{{navedi splet|title=Basegi (Official Reserve Website)|url=http://www.basegi.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Basegi">{{navedi splet|title=Basegi (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/5/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Baškirski naravni rezervat]]
| [[File:Pink mountain Masim.jpg|150px|alt=Bashkiriya Zapovednik]]
| [[Baškortostan]] <br /><small>{{coord|53|20|44|N|57|46|40 |E|name=Bashkirski|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.zapoved.ru/catalog/7/ Башкирский]
| 49.609 ha
| 1930
| Osrednji del Baškirskega (južnega) [[Uralsko gorovje|Urala]]. Gozdna gorska pobočja do reke Kaga; prehod v stepski gozd.<ref name="parksite-Bashkirski">{{navedi splet|title=Bashkirski (Official Reserve Website)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/7/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bashkirski">{{navedi splet|title=Bashkirski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/7/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Bastak]]
| [[File:Тигр Заветный.jpg|150px|alt=Amur Tiger in Bastak Zapovednik]]
| [[Judovska avtonomna oblast]] <br /><small>{{coord|48|56|37|N|133|7|13 |E|name=Bastak|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.bastak-eao.ru/ Бастак]
| 91.375 ha
| 1997
| Je v porečju reke [[Amur]], ozemlje rezervata pokriva jugovzhodni greben Bureja in severno obrobje Srednjeamurske nižine. Rezervat je bil prizorišče uspešne ponovne naselitve ogroženega [[Sibirski tiger|amurskega tigra]].<ref name="parksite-Bastak">{{navedi splet|title=Bastak (Official Reserve Website)|url=http://www.bastak-eao.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bastak">{{navedi splet|title=Bastak (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/6/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Belogorje]]
| [[File:Лес на Ворскле 02.jpg|150px|alt=Belogorye Zapovednik]]
| [[Belgorodska oblast]] <br /><small>{{coord|50|37|12|N|35|58|12 |E|name=Belogorye|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.zapovednik-belogorye.ru/ Белогорье]
| 2131 ha
| 1935
| Jugozahodno pobočje Centralnega hribovja na zahodnem robu Rusije. [[Apnenec|Kredni apnenčasti]] relief.<ref name="parksite-Belogorye">{{navedi splet|title=Belogorye (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-belogorye.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Belogorye">{{navedi splet|title=Belogorye (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/8/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Bogdo-Baskunčak]]
| [[File:Богдо.jpg|150px|alt=Bogdo-Baskunchak Zapovednik]]
| [[Astrakhan Oblast]] <br /><small>{{coord|48|12|42|N|46|52|50 |E|name=Bogdo-Baskunchak|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.bogdozap.ru/ Богдинско-Баскунчакский]
| 18780 ha
| 1997
| Polsušno območje okoli jezera Baskunčak (slano jezero) in gore Bogdo, severno od delte Volge.<ref name="parksite-Bogdinsko-Baskunchakski">{{navedi splet|title=Bogdinsko-Baskunchakski (Official Reserve Website)|url=http://www.bogdozap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bogdinsko-Baskunchakski">{{navedi splet|title=Bogdinsko-Baskunchakski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/9/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Bolon]]
| [[File:Водно-болотные угодья Болоньского заповедника. лето.jpg|150px|alt=Bolon Zapovednik]]
| [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|49|34|7|N|135|54|49 |E|name=Bolon|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.zapovedamur.ru/zapovednik_bolonskij Болоньский]
| 103.000 ha
| 1997
| Rezervat leži ob srednjem Amurju, ki meji na jugozahodu na jezero Bolon, in pokriva mokrišča mednarodnega pomena. Veliko število selivskih vodnih ptic uporablja območje za gnezdenje in postanke na dolgih letih.<ref name="parksite-Bolon">{{navedi splet|title=Bolon (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedamur.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bolon">{{navedi splet|title=Bolon (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/10/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Bolšehehcirski]]
| [[File:Хребет Большой Хехцир.JPG|150px|alt=Big Khekhtsir Ridge]]
| [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|49|34|7|N|135|54|49 |E|name=KhekhtsirskyBolon|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.zapoved.ru/catalog/12/ Большехехцирский]
| 45.439 ha
| 1963
|Rezervat pokriva in je poimenovan po pogorju Hehcir, približno 20 km južno od mesta [[Habarovsk]] na [[Ruski Daljni vzhod|Ruskem Daljnem vzhodu]]. Rezervat je omembe vreden zaradi svoje lege v bližini mesta in zaradi tega, da je otok gorsko-gozdne biotske raznovrstnosti, obdan s poplavnimi ravnicami nižjih rek.<ref name="zap-Kekhtsirsky">{{navedi splet|title=Khekhtsirsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/12/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=February 23, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Botča]]
| [[File:Ikha River, Khabarovsk Krai.jpg|150px|alt=Ikha River]]
| [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|48|8|11|N|139|13|16 |E|name=Botcha|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://xn----7sbeckflmcalhd0bfgii4cr9h.xn--p1ai/ Ботчинский]
| 267.380 ha
| 1994
| Najsevernejši rezervat, v katerem živi ogroženi amurski tiger. Rezervat se nahaja v severovzhodnem delu gorovja Sikhote-Alin, vključuje porečje reke Botchi na svojih vzhodnih pobočjih, v regiji Sovetskaya Gavan Khabarovsk.<ref name="parksite-Botcha">{{navedi splet|title=Botcha (Official Reserve Website)|url=http://xn----7sbeckflmcalhd0bfgii4cr9h.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Botcha">{{navedi splet|title=Botcha (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/14/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Brjanski Les]]
| [[File:Nerussa river.jpg|150px|alt=Bryansk Forest Zapovednik]]
| [[Brjanska oblast]] <br /><small>{{coord|52|30|0|N|34|0|0 |E|name=Bryansk Forest|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.bryansky-les.ru/ Брянский Лес]
| 121.86 ha
| 1987
| Eden zadnjih preostalih neprekinjenih gozdov na južnem koncu evropskega širokolistnega gozda, ki podpira obilo divjih živali v gozdovih in barjih.<ref name="parksite-Bryansk Forest">{{navedi splet|title=Bryansk Forest (Official Reserve Website)|url=http://www.bryansky-les.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130129102433/http://www.bryansky-les.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Bryansk Forest">{{navedi splet|title=Bryansk Forest (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/15/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Bureja]]
| [[File:Озеро Медвежье.jpg|150px|alt=Bureya Zapovednik]]
| [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|51|55|46|N|134|35|44 |E|name=Bureya|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://zapbureya.ru/ Буреинский]
| 358.444 ha
| 1987
| Gorska tundra, jezera, reke, macesnovi gozdovi, smrekovi gozdovi, goščave sibirskega bora, poplavni intrazonalni gozdovi. Leži na zahodnem robu Habarovskega okraja na Ruskem Daljnem vzhodu.<ref name="parksite-Bureya">{{navedi splet|title=Bureya (Official Reserve Website)|url=http://zapbureya.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bureya">{{navedi splet|title=Bureya (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/16/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Kavkaz]]
| [[File:Kaukasian nature reserve.jpg|150px|alt=Caucasus Zapovednik]]
| [[Krasnodarski okraj]] <br /><small>{{coord|43|50|10|N|40|24|3 |E|name=Caucasus|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.kavkazzapoved.ru Кавказский им. Х.Г. Шапошникова]
| 280.335 ha
| 1924
| Največje in najstarejše na ozemlju posebej zaščitenega naravnega območja na Severnem [[Kavkaz]]u.<ref name="parksite-Caucasus">{{navedi splet|title=Caucasus (Official Reserve Website)|url=http://kgpbz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2011-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20110602151857/http://kgpbz.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Caucasus">{{navedi splet|title=Caucasus (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/40/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Centralno černozjomski naravni rezervat]]
| [[File:20140613 204426 Richtone(HDR).jpg|150px|alt=Central Black Earth Zapovednik]]
| [[Kurska oblast]] <br /><small>{{coord|51|8|49|N|36|25|48 |E|name=Central Black Earth|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://zapoved-kursk.ru/ Центрально-Чернозёмный]
| 5287 ha
| 1935
| Rezervat leži na jugozahodnem delu višavja v srednjem pasu gozdno-stepskega območja, na ozemlju okrožja Medvenski, Manturovski in Goršečenski.<ref name="parksite-Central Tsernozemsky">{{navedi splet|title=Central Tsernozemsky (Official Reserve Website)|url=http://zapoved-kursk.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Central Tsernozemsky">{{navedi splet|title=Central Tsernozemsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/98/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Centralno Lesnoi]]
| [[File:Boloto02.JPG|150px|alt=Central Forest Zapovednik]]
| [[Tverska oblast]] <br /><small>{{coord|56|27|18|N|32|58|36 |E|name=Central Forest|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.clgz.ru/ Центрально-Лесной]
| 24.447 ha
| 1931
| Leži na jugozahodnem delu hribovja Valdai, blizu ločnice med povodjem Atlantika (Zahodna Dvina in Lovat) in Kaspijskim jezerom (Volga). Pokrajina v naravnem rezervatu je pretežno hribovita, z veliko površino, ki jo zavzemajo močvirja.<ref name="parksite-Central Forest">{{navedi splet|title=Central Forest (Official Reserve Website)|url=http://www.clgz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Central Forest">{{navedi splet|title=Central Forest (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/97/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Centralnosibirski naravni rezervat]]
| [[File:Bakhta. Вечер у поселка - panoramio.jpg|150px|alt=Central Siberia Zapovednik]]
| [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|62|21|25|N|90|39|51 |E|name=Central Siberia|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://centralsib.com/ Центрально-Сибирский]
| 1.021.469 ha
| 1985
| Rezervat "Centralnosibirski" je eden največjih gozdnih rezervatov na svetu. [[Jenisej]], reka Bahta in reka [[Podkamena Tunguska]].<ref name="parksite-Central Siberia">{{navedi splet|title=Central Siberia (Official Reserve Website)|url=http://centralsib.com/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20161016025443/http://centralsib.com/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Central Siberia">{{navedi splet|title=Central Siberia (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/99/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> Podrejen mu je [[naravni rezervat reke Jeloguj]].<ref>{{navedi splet|url=http://oopt.info/index.php?oopt=389|title=ООПТ России - Елогуйский федеральный заказник|website=oopt.info}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat černozjom]]
| [[File:Saiga tatarica in Chyornye zemli nature reserve.jpg|150px|alt=Saigas in Chyornye Zemli]]
| [[Kalmikija]] <br /><small>{{coord|46|2|0|N|46|8|0 |E|name=Chyornye Zemli|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://zapovednik-chernyezemli.ru/ Чёрные земли]
| 121.901 ha
| 1990
| Prvotno je bil ustanovljen leta 1990 za zaščito antilope [[sajga]] (''Saiga tatarica''). Glavni del rezervata je v [[Kaspijska depresija|Kaspijski depresiji]], severozahodno od Kaspijskega jezera. V rezervatu so tudi kolonije [[čaplje|čapelj]], [[kormorani|kormoranov]] in redkih [[pelikani|pelikanov]].<ref name="parksite-Chyornye Zemli">{{navedi splet|title=Chyornye Zemli (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-chernyezemli.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Chyornye Zemli">{{navedi splet|title=Chyornye Zemli (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/100/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Dagestan]]
| [[File:Бархан.jpg|150px|alt=Dagestan Zapovednik]]
| [[Dagestan]] <br /><small>{{coord|44|42|3|N|47|0|22 |E|name=Dagestan|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.dagzapoved.ru/ Дагестанский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191012155418/http://dagzapoved.ru/ |date=2019-10-12 }}
| 19.061 ha
| 1987
| Prezimovališče ptic selivk s peščenimi sipinami in grebeni na severozahodni obali Kaspijskega jezera. Peščena sipina Sarah Kum je z 262 metri najvišja peščena sipina v Evropi.<ref name="parksite-Dagestan">{{navedi splet|title=Dagestan (Official Reserve Website)|url=http://www.dagzapoved.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2019-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20191012155418/http://dagzapoved.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dagestan">{{navedi splet|title=Dagestan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.net/index.php/News/%D0%A0%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D1%8B/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BE-%D0%9A%D0%B0%D0%B2%D0%BA%D0%B0%D0%B7%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%BE%D0%BA%D1%80%D1%83%D0%B3/%D0%A0%D0%B5%D1%81%D0%BF%D1%83%D0%B1%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD/%D0%9A%D1%83%D0%BC%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D1%80%D0%B0%D0%B9%D0%BE%D0%BD/%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-10-26|archive-url=https://archive.today/20161026152648/http://www.zapoved.net/index.php/News/%D0%A0%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D1%8B/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BE-%D0%9A%D0%B0%D0%B2%D0%BA%D0%B0%D0%B7%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%BE%D0%BA%D1%80%D1%83%D0%B3/%D0%A0%D0%B5%D1%81%D0%BF%D1%83%D0%B1%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD/%D0%9A%D1%83%D0%BC%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D1%80%D0%B0%D0%B9%D0%BE%D0%BD/%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA|url-status=dead}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Dalnevostočni Morskoj]]
| [[File:Спасения бухта, ДВГМЗ 1.jpg|150px|alt=Dalnevostochny Morskoy Zapovednik]]
| [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|42|33|59|N|131|12|0 |E|name=Dalnevostochny Morskoy|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://dvmarine.ru/ Дальневосточный морской]
| 64.316 ha
| 1978
| Morski rezervat v zalivu Petra Velikega, [[Japonsko morje]]. Za rezervat so zapisana štiri območja z različnimi varstvenimi režimi skupne površine 64.311,6 ha, vključno s 63.000 ha morskega območja in odobren varovalni pas okoli morske meje širine 3 milje okoli kopnega - 500 metrov.<ref name="parksite-Dalnevostochny Morskoy">{{navedi splet|title=Dalnevostochny Morskoy (Official Reserve Website)|url=http://dvmarine.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20170617091125/http://dvmarine.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dalnevostochny Morskoy">{{navedi splet|title=Dalnevostochny Morskoy (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/29/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Darwinov naravni rezervat]]
| [[File:Darwin nature reserve.jpg|150px|alt=Darwin Zapovednik]]
| [[Vologdska oblast]] <br /><small>{{coord|58|35|0|N|37|59|0 |E|name=Darwin|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.xn--80aeesagfxyn.xn--p1ai/ Дарвинский]
| 11.267 ha
| 1945
| Naravni rezervat Darwin je na planoti Šeksna-Mologa in je raven. Velik del območja rezervata pokrivajo iglavci (tajga) in močvirja. Pozimi močvirja, reke in zbiralnik Rybinsk ostanejo zamrznjeni več mesecev <ref name="parksite-Darwin">{{navedi splet|title=Darwin (Official Reserve Website)|url=http://www.xn--80aeesagfxyn.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Darwin">{{navedi splet|title=Darwin (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/30/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Daurskij]]
| [[File:Сопки на севере озера Зун-Торей.jpg|150px|alt=Dauriya Zapovednik]]
| 2008 ukinjena Čitska oblast <br /><small>{{coord|50|4|0|N|115|39|0 |E|name=Dauriya|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.daurzapoved.com/index.php/en/ Даурский]
| 44.752 ha
| 1987
| Suhe stepe in mokrišča Srednje Azije, v ukinjeni Čitski oblasti.<ref name="parksite-Dauriya">{{navedi splet|title=Dauriya (Official Reserve Website)|url=http://www.daurzapoved.com/index.php/en/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127051950/http://www.daurzapoved.com/index.php/en/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dauriya">{{navedi splet|title=Dauriya (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/31/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Denežkin Kamen]]
| [[File:Гора Денежкин Камень..jpg|150px|alt=Denezhkin Kamen Zapovednik]]
| [[Sverdlovska oblast]] <br /><small>{{coord|60|30|29|N|59|29|39 |E|name=Denezhkin Kamen|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.denkamen.ru/ Денежкин камень]
| 78.192 ha
| 1991
| Osredotočen na goro Denežkin Kamen, v osrednjem [[Uralsko gorovje|Uralskem gorovju]] ter okoliških rekah in gozdovih; 38 % tajga smrekovo-borovo-jelkov gozd, 12 % borovega gozda, 35 % mešanega gozda.<ref name="parksite-Denezhkin Kamen">{{navedi splet|title=Denezhkin Kamen (Official Reserve Website)|url=http://www.denkamen.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Denezhkin Kamen">{{navedi splet|title=Denezhkin Kamen (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/32/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Džerginski]]
| [[File:Bargujin1.jpg|150px|alt=Dzherginsky Zapovednik]]
| [[Burjatija]] <br /><small>{{coord|55|6|51|N|111|27|32 |E|name=Dzherginsky|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.barguzin-istok.ru/ Джергинский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200225173507/http://barguzin-istok.ru/ |date=2020-02-25 }}
| 238.088 ha
| 1992
| Vzhodno od severnega konca Bajkalskega jezera, pokriva zgornji tok reke Barguzin na stičišču treh večjih gorskih verig - grebenov Barguzin, Ikat in Južna Muja. Gorsko ozemlje, kjer prevladujejo macesnovi gozdovi.<ref name="parksite-Dzherginsky">{{navedi splet|title=Dzherginsky (Official Reserve Website)|url=http://www.barguzin-istok.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2020-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200225173507/http://barguzin-istok.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dzherginsky">{{navedi splet|title=Dzherginsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/33/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Džugdžur]]
| [[File:Dzhugzhursky Nature Reserve Boundaries.png|150px|alt=Dzhugdzug Section (map)]]
| [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|57|6|15|N|138|15|26 |E|name=Dzhugdzur|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.djugdjur.ru/ Джугджурский]
| 859.956 ha
| 1990
| Rezervat na obali [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]], na ozemlju okrožja Ajano-Maiski v Habarovskem okraju. Vključuje južni del obalnega območja in osrednji del pogorja Džugdžur ter pomorske dodatke.<ref>"Dzhugdzursky (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Dzhugdzursky">{{navedi splet|title=Dzhugdzursky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/34/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Vzhodni Ural]]
| [[File:Ecodefense Mayak Exhibition 26 Reserve.jpg|150px|alt=East Ural Zapovednik]]
| [[Čeljabinska oblast]] <br /><small>{{coord|55|48|52|N|60|53|58 |E|name=East Ural|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[ Восточно-Уральский]
| 16.600 ha
| 1968
| Državni ''radiacijski rezervat'', ki je v gozdno-stepskem območju na vzhodnem pobočju južnega Urala. V bližini kraja [[Kištimska katastrofa|nesreče v Kištimu]] leta 1957, drugega najhujšega izpusta sevanja po [[Černobil]]u.<ref name="parksite-East Ural">"East Ural (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-East Ural">"East Ural (Protected Russia)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Erzi]]
| [[File:Erzi, Ingushetia, Towers.jpg|150px|alt=Erzi Zapovednik]]
| [[Ingušetija]] <br /><small>{{coord|42|45|0|N|45|0|0 |E|name=Erzi|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.erziri.ru/ Эрзи] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200718033136/http://www.erziri.ru/ |date=2020-07-18 }}
| 5970 ha
| 2000
| Leži na severnem pobočju [[Visoki Kavkaz| Visokega Kavkaza]] v Džejrahski Assinski kotlini, ki meji na pogorju Skalisty. Reke v rezervatu so Assa in Armhi, ki se izlivata v reko Terek. Severna tretjina ozemlja je gozdnata, območje pogorja so alpski travniki in gorska stepa.<ref name="parksite-Erzi">{{navedi splet|title=Erzi (Official Reserve Website)|url=http://www.erziri.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2020-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200718033136/http://www.erziri.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Erzi">"Erzi (Protected Russia)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Galičja gora]]
| [[File:Vorgol.jpg|150px|alt=Galitsya Gora Zapovednik]]
| [[Lipecka oblast]] <br /><small>{{coord|52|36|5|N|38|55|42 |E|name=Galitsya Gora|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://zapovednik.h1.ru/index.shtml?ru Галичья Гора]
| 231 ha
| 1925
| Na desnem bregu [[Don (reka)|Dona]] je znamenita Galičja gora, edinstvena naravna znamenitost osrednje Rusije. Ta del je že dolgo poznan po bogastvu in raznolikosti flore in favne.<ref name="parksite-Galitsya Gora">{{navedi splet|title=Galitsya Gora (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik.h1.ru/index.shtml?ru|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Galitsya Gora">{{navedi splet|title=Galitsya Gora (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/24/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Veliki Arktični državni naravni rezervat]]
| [[File:Ursus maritimus in Alaska.jpg|150px|alt=Great Arctic Zapovednik]]
| [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|75|30|0|N|92|36|0 |E|name=Great Arctic|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.zapovedsever.ru/ Большой Арктический]
| 4.169.222 ha
| 1993
| Največji rezervat Rusije in Evrazije, pa tudi eden največjih na svetu. Obsežni deli morskih otokov, polotokov in porečja.<ref name="parksite-Great Arctic">{{navedi splet|title=Great Arctic (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedsever.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Great Arctic">{{navedi splet|title=Great Arctic (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/13/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Gidan]]
|
| [[Jamalo-nenecko avtononmo okrožje]] <br /><small>{{coord|71|50|35|N|78|12|23 |E|name=Gydan|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://gdanskiyzp.ru/ Гыданский]
| 878.174 ha
| 1996
| Najsevernejši rezervat v Zahodni Sibiriji. Zajema polotok Gidanski v avtonomnem okrožju Jamalo-neneck.<ref name="parksite-Gydan">{{navedi splet|title=Gydan (Official Reserve Website)|url=http://gdanskiyzp.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125072237/http://gdanskiyzp.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Gydan">{{navedi splet|title=Gydan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/194/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Ilmen]]
| [[File:Ilmenzapoved.JPG|150px|alt=Ilmen Zapovednik]]
| [[Čeljabinska oblast]] <br /><small>{{coord|55|0|55|N|60|9|32 |E|name=Ilmen|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://igz.ilmeny.ac.ru/ Ильменский]
| 34.380 ha
| 1920
| Začel se je leta 1920 kot mineraloški naravni rezervat, mesto nahajališč številnih redkih zemeljskih mineralov. Tu so prvič odkrili 16 mineralov. Borovi in macesnovi gozdovi na nizkih gorah; vznožja grebenov na vzhodni strani južnega Urala. 400 rudnikov na tem območju v preteklosti.<ref name="parksite-Ilmen">{{navedi splet|title=Ilmen (Official Reserve Website)|url=http://igz.ilmeny.ac.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126184324/http://igz.ilmeny.ac.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Ilmen">{{navedi splet|title=Ilmen (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/38/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Kabardino-Balkarija]]
| [[File:Summit shot (west) from Semenovskogo.jpg|150px|alt=Kabardino-Balkaria Zapovednik]]
| Republika [[Kabardino-Balkarija]] <br /><small>{{coord|43|2|56|N|43|14|33 |E|name=Kabardino-Balkaria|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://zapovednik-kbr.ru/ Кабардино-Балкарский]
| 82.507 ha
| 1976
| Glavni kavkaški greben tukaj tvori znamenito ''Bezengijevo steno'', ki jo sestavljajo vrhovi Gestola (4859 m), Katintau (4858,8 m), Džangi-Tau (5058 m), Vzhodni Džangi-Tau (5033 m) in [[Šhara]]. (5068 m). V rezervatu je 256 ledenikov.<ref name="parksite-Kabardino-Balkarski">{{navedi splet|title=Kabardino-Balkarski (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-kbr.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kabardino-Balkarski">{{navedi splet|title=Kabardino-Balkarski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/39/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Kalužskije Zaseki]]
| [[File:Kaluzhskiye Zaseki.jpg|150px|alt=Kaluzhskiye Zaseki Zapovednik]]
| [[Kaluška oblast]] <br /><small>{{coord|53|35|26|N|35|47|17 |E|name=Kaluzhskiye Zaseki|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://zaseki.ru/ Калужские засеки]
| 18.533 ha
| 1992
| ''Zaseki'' je ruska beseda, ki pomeni »barikado podrtih dreves«. V srednjem veku je bila regija Kaluga obrambna črta med ruskimi gozdovi na severu in potencialnimi napadalci z juga. Rezervat je bil v nekaterih delih zavarovan že tisoč let in ostaja neprekinjen gozd.<ref name="parksite-Kaluzhskiye Zaseki">{{navedi splet|title=Kaluzhskiye Zaseki (Official Reserve Website)|url=http://zaseki.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kaluzhskiye Zaseki">{{navedi splet|title=Kaluzhskiye Zaseki (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/41/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Kandalakša]]
| [[File:Kandalaksha nature reserve.jpg|150px|alt=Kandalaksha Zapovednik]]
| [[Murmanska oblast]] <br /><small>{{coord|67|4|34|N|32|31|30 |E|name=Kandalaksha|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.kandalaksha-reserve.ru/ Кандалакшский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160906123731/http://www.kandalaksha-reserve.ru/ |date=2016-09-06 }}
| 70.530 ha
| 1932
| Naravni rezervat v regiji Murmansk in Kareliji. Eden najstarejših v Rusiji. Leži na obali in na otokih [[Barentsovo morje|Barentsovega morja]] ter zalivu Kandalakša v [[Belo morje|Belem morju]]. <ref name="parksite-Kandalaksha">{{navedi splet|title=Kandalaksha (Official Reserve Website)|url=http://www.kandalaksha-reserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160906123731/http://www.kandalaksha-reserve.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kandalaksha">{{navedi splet|title=Kandalaksha (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/42/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Katun]]
| [[File:Katun nature reserve.jpg|150px|alt=Katun Zapovednik]]
| [[Republika Altaj]] <br /><small>{{coord|49|38|0|N|86|6|0 |E|name=Katun|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.katunskiy.ru/ Катунский]
| 150.079 ha
| 1991
| Višavje osrednjega Altaja na jugu osrednje Rusije. Del Unescove svetovne dediščine "Zlate gore Altaja".<ref name="parksite-Katun">{{navedi splet|title=Katun (Official Reserve Website)|url=http://www.katunskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Katun">{{navedi splet|title=Katun (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/43/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Kedrovaja Pad]]
| [[File:Кедровая падь.jpg|150px|alt=Kedrovaya Pad Zapovednik]]
| [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|43|6|18|N|131|30|45 |E|name=Kedrovaya Pad|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.leopard-land.ru/ Кедровая Падь]
| 17.900 ha
| 1925
| Kedrovaja Pad je na obalnih obronkih Mandžurskih gora. Meje rezervata se približujejo reki Barabaševka (do 1973 Mongugaj ali Bolšoj Mongugaj) na severovzhodu in reki Narva (do 1973 Sidimi) na jugozahodu. Na jugovzhodu ga daljnovzhodna železnica loči od Amurskega zaliva, ki je oddaljen manj kot 5 km.<ref name="parksite-Kedrovaya Pad">{{navedi splet|title=Kedrovaya Pad (Official Reserve Website)|url=http://www.leopard-land.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kedrovaya Pad">{{navedi splet|title=Kedrovaya Pad (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/44/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Kerženec]]
| [[File:Одно небольшое из большого множества болот заповедника.jpg|150px|alt=Kerzhenets Zapovednik]]
| [[Niženovgorodska oblast]] <br /><small>{{coord|56|37|0|N|44|16|0 |E|name=Kerzhinski|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.kerzhenskiy.ru/ Керженский]
| 46.940 ha
| 1993
| Rezervat je v srednjem porečju reke Kerženec (pritok Volge). Teren je približno pol gozd in pol močvirje.<ref name="parksite-Kerzhinski">{{navedi splet|title=Kerzhinski (Official Reserve Website)|url=http://www.kerzhenskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kerzhinski">{{navedi splet|title=Kerzhinski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/45/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Kankajski naravni rezervat]]
| [[File:Закат над Ханкой.jpg|150px|alt=Sunset across Lake Khanka]]
| [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|45|0|0|N|132|9|0 |E|name=Khanka|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.khanka-lake.ru/ Ханкайский]
| 43.679 ha
| 1990
| Vključuje vode jezera Hanka in njegovo obalo. Ozemlje je razdeljeno na 5 izoliranih območij.<ref name="parksite-Khanka">{{navedi splet|title=Khanka (Official Reserve Website)|url=http://www.khanka-lake.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Khanka">{{navedi splet|title=Khanka (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/94/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Hakaski naravni rezervat]]
| [[File:Khakasski nature reserve.jpg|150px|alt=Khakassia Zapovednik]]
| [[Hakasija]] <br /><small>{{coord|52|6|0|N|89|17|0 |E|name=Khakassia|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://zapovednik-khakassky.ru/en Хакасский]
| 267.483 ha
| 1999
| Dve veliki gorski območji (alpsko in gorsko-stepsko) in stepska skupina vključuje sedem grozdov, ki so na levem bregu Minusinske depresije.<ref name="parksite-Khakasski">{{navedi splet|title=Khakasski (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-khakassky.ru/en|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Khakasski">{{navedi splet|title=Khakasski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/93/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Hinganski naravni rezervat]]
| [[File:Khingan Nature Reserve.jpg|150px|alt=Khingan Zapovednik]]
| [[Amurska oblast]] <br /><small>{{coord|49|1|1|N|130|26|49 |E|name=Khingan|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.khingan.ru/ Хинганский]
| 93.995 ha
| 1963
| Skrajni jugovzhod regije Amur znotraj Arharinske nižine (70 %) in ostrog Malega Hinggana (30 %). stepske in gozdno-stepske pokrajine. Gnezdeči [[mandžurski žerjav]]i (''Grus japonensis'').<ref name="parksite-Khingan">"Khingan (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Khingan">{{navedi splet|title=Khingan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/95/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Hopjerski naravni rezervat]]
| [[File:Novokhopyorsk of Voronezh region. Khopyorsky State Reserve. Khopyor river.JPG|150px|alt=Khopyor Zapovednik]]
| [[Voroneška oblast]] <br /><small>{{coord|51|11|41|N|41|43|58 |E|name=Khopyor|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.hoperzap.ru/index.php Хопёрский]
| 161.78 ha
| 1935
| Ozemlje se razteza 50 km vzdolž reke Hopjer v regiji Voronež. Približno 80 % površine pokrivajo gozdovi, prevladujejo poplavni in gorski hrastovi gozdovi, manjša območja step in travnikov. Je okoli 400 jezer in mrtvic.<ref name="parksite-Khopyor">{{navedi splet|title=Khopyor (Official Reserve Website)|url=http://www.hoperzap.ru/index.php|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Khopyor">{{navedi splet|title=Khopyor (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/96/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Kivač]]
| [[File:Kivach 2008.JPG|150px|alt=Kivach Zapovednik]]
| [[Republika Karelija]] <br /><small>{{coord|62|20|0|N|33|55|0 |E|name=Kivach|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.zapkivach.ru/ Кивач]
| 10.880 ha
| 1931
| Vključuje znameniti 10,7 m visok slap Kivač na reki Suna. Rezervat je bil ustanovljen leta 1931 za preučevanje in zaščito karelijske tajge.<ref name="parksite-Kivach">{{navedi splet|title=Kivach (Official Reserve Website)|url=http://www.zapkivach.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111024646/http://zapkivach.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kivach">{{navedi splet|title=Kivach (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/46/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Kologrivski Les]]
| [[File:Кологривский лес 2.jpg|150px|alt=Kologrivsky Zapovednik]]
| [[Kostromska oblast]] <br /><small>{{coord|58|56|0|N|43|51|0 |E|name=Kologrivsky|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://kologrivskiy-les.ru/ Кологривский лес]
| 58.940 ha
| 2006
| Gozd iglavcev v prehodnem območju med severno in južno tajgo, na severovzhodu [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]], 350 km severovzhodno od [[Moskva|Moskve]]. Vsebuje nasade stare smreke in služi tako za ohranjanje kot za znanstveno preučevanje obnavljanja gozdov.<ref name="parksite-Kologrivsky">{{navedi splet|title=Kologrivsky Les (Official Reserve Website)|url=http://kologrivskiy-les.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=July 24, 2016}}</ref><ref name="zap-Kologrivsky">{{navedi splet|title=Kologrivsky Les (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/47/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=July 24, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Komandantov naravni rezervat]]
| [[File:О. Медный 45624.jpg|150px|alt=Komandor Zapovednik]]
| [[Kamčatski okraj]] <br /><small>{{coord|54|0|0|N|165|0|0 |E|name=Komandor|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.komandorsky.ru/ Командорский]
| 3.648.679 ha
| 1993
| Večina zahodnih [[Aleuti|Aleutskih otokov]] (od katerih jih je večina v ameriški zvezni državi [[Aljaska]]). [[Komandantovi otoki]] so brez dreves, redko poseljeni otoki 110 milj vzhodno od ruskega polotoka [[Kamčatka]].<ref name="parksite-Komandor">{{navedi splet|title=Komandor (Official Reserve Website)|url=http://www.komandorsky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20200510225857/https://komandorsky.ru/|archive-date=2020-05-10|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Komandor">{{navedi splet|title=Komandor (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/48/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Komsomolski]]
| [[File:Hemerocallis middendorffii (Hemerocallidaceae) (36162213775).jpg|150px|alt=Komsomolsk Zapovednik]]
| [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|50|48|36|N|137|43|9 |E|name=Komsomolsk|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[ Комсомольский]
| 64.278 ha
| 1963
|Pokriva povirje reke Gorin, levega pritoka Amurja, v dolini reke Amur v Habarovskem okraju na Ruskem Daljnem vzhodu.<ref name="parksite-Komsomolsk">"Komsomolsk (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Komsomolsk">{{navedi splet|title=Komsomolsk (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/49/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Korjakski naravni rezervat]]
| [[File:Korjaksky nature reserve.jpg|150px|alt=Koryak Zapovednik]]
| [[Kamkatski okraj]] <br /><small>{{coord|59|48|28|N|166|11|45 |E|name=Koryak|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.koryakskigpz.ru/ Корякский]
| 327.106 ha
| 1995
| Leži na severu polotoka Kamčatka, v dolini reke Kujul, rezervat vključuje okoliške gore polotoka Gauvin in sosednje vode v zalivu Lavrov.<ref name="parksite-Koryak">{{navedi splet|title=Koryak (Official Reserve Website)|url=http://www.koryakskigpz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2014-06-11|archive-url=https://archive.today/20140611145403/http://www.koryakskigpz.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Koryak">{{navedi splet|title=Koryak (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/54/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Kostomukša]]
| [[File:Река Каменная.jpg|150px|alt=Kamennaya River]]
| [[Republika Karelija]] <br /><small>{{coord|64|28|23|N|30|16|27 |E|name=Kostmuksha|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://kost-zap.ru/ Костомукшский]
| 47.569 ha
| 1983
| Gozdovi, jezera in tekoča vodna telesa ter druga mokrišča. Del čezmejnega rezervata s [[Finska|Finsko]] na zahodu.<ref name="parksite-Kostamuksha">{{navedi splet|title=Kostamuksha (Official Reserve Website)|url=http://kost-zap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2006-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20060626053330/http://www.kost-zap.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kostamuksha">{{navedi splet|title=Kostamuksha (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/55/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Kronocki]]
| [[File:Uzon caldera.jpg|150px|alt=Kronotsky Zapovednik]]
| [[Kamčatski okraj]] <br /><small>{{coord|54|40|0|N|161|0|0 |E|name=Kronotsky|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.kronoki.ru/ Кроноцкий]
| 1.142.134 ha
| 1967
| Rezervat, ki ga opisujejo kot »Dežela ognja in ledu«, vključuje več gorskih verig s številnimi vulkani - aktivnimi in ugaslimi - in edino odprto porečje gejzirjev v Rusiji ([[Dolina gejzirjev]]).<ref name="parksite-Kronotski">{{navedi splet|title=Kronotsky (Official Reserve Website)|url=http://www.kronoki.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kronotski">{{navedi splet|title=Kronotski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/56/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Kurilski naravni rezervat]]
| [[File:Kurils nature reserve.jpg|150px|alt=Kurils Zapovednik]]
| [[Sahalinska oblast]] <br /><small>{{coord|45|5|0|N|145|59|0 |E|name=Kurils|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.kurilskiy.ru/ Курильский]
| 65.364 ha
| 1984
| Otok Kunašir in otoki Malega Kurilskega grebena.<ref name="parksite-Kurils">{{navedi splet|title=Kurils (Official Reserve Website)|url=http://www.kurilskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kurils">{{navedi splet|title=Kurils (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/59/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Kuzneck Alatau]]
| [[File:Kuznetsk Alatau 1.jpg|150px|alt=Kuznetsk Alatau Zapovednik]]
| [[Kemerovska oblast]] <br /><small>{{coord|53|45|0|N|89|15|0 |E|name=Kuznetsk Alatau|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.kuz-alatau.ru/ Кузнецкий Алатау]
| 401.811 ha
| 1989
| Nizka-srednje-visoka planota v gorskem območju Altaj-Sajan na jugu Zahodne Sibirije. Kuznecki Alatau ni eno samo gorovje in je sestavljeno iz več verig srednje višine, med katerimi so rečne doline. Je porečje rek Tom in Čuli.<ref name="parksite-Kuznetsk Alatau">{{navedi splet|title=Kuznetsk Alatau (Official Reserve Website)|url=http://www.kuz-alatau.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160201014314/http://www.kuz-alatau.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kuznetsk Alatau">{{navedi splet|title=Kuznetsk Alatau (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/58/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Laplandski naravni rezervat]]
| [[File:Lapland reservate-2.jpg|150px|alt=Lapland Zapovednik]]
| [[Murmanska oblast]] <br /><small>{{coord|67|49|0|N|32|28|0 |E|name=Lapland|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.laplandzap.ru/ Лапландский]
| 278.436 ha
| 1957
| Laponski biosferni rezervat je na severozahodu Rusije v središču zahodnega dela [[Kola (polotok)|polotoka Kola]]. Za relief rezervata so značilne Laponske gore (tundra), ki se raztezajo jugovzhodno od meje s Finsko.<ref name="parksite-Lapland">{{navedi splet|title=Lapland (Official Reserve Website)|url=http://www.laplandzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Lapland">{{navedi splet|title=Lapland (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/61/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Lazovski naravni rezervat]]
| [[File:Petrov-002.jpg|150px|alt=Lazovsky Zapovednik]]
| [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|43|14|0|N|133|24|0 |E|name=Lazovsky|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.lazovzap.ru/ Лазовский]
| 120.989 ha
| 1957
| Naravni rezervat Lazovski je v istem okrožju v jugovzhodnem delu Primorskega okraja, na pobočju gorovja Sihote-Alin, ki gleda na Japonsko morje. 95 % gozdnat, z največjim sestojem [[Tisa (rod)|tise]] na Ruskem Daljnem vzhodu.<ref name="parksite-Lazovski">{{navedi splet|title=Lazovski (Official Reserve Website)|url=http://www.lazovzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Lazovski">{{navedi splet|title=Lazovski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/60/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Rezervat divjine delta Lene]]
| [[File:На Большой Туматской.tif|150px|alt=Lena Delta Zapovednik]]
| [[Jakutija|republika Saha]] <br /><small>{{coord|73|0|0|N|127|0|0 |E|name=Lena Delta|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.ustlensky.ru/ Усть-Ленский]
| 1.433.000 ha
| 1985
| Leži v delti reke [[Lena|Lene]] v republiki Saha / Jakutija, na skrajnem severu vzhodne Sibirije v Rusiji.<ref name="parksite-Lena Delta">{{navedi splet|title=Lena Delta (Official Reserve Website)|url=http://www.ustlensky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111181552/http://ustlensky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Lena Delta">{{navedi splet|title=Lena Delta (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/92/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Mala Sosva]]
| [[File:Malaya Sosva Reserve (Borders).png|150px|alt=Little Sosva Zapovednik]]
| [[Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje]] <br /><small>{{coord|62|4|59|N|62|5|47 |E|name=Little Sosva|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.m-sosva.ru/ Малая Сосьва]
| 225.562 ha
| 1976
| Rezervat "Malaya Sosva" je na severnem Uralu na ozemlju Zahodnosibirske nižine. Reka Sosvinsky Ob; prelomljen relief, pomemben zarez rečnih dolin in razvit rečni sistem.<ref name="parksite-Little Sosva">{{navedi splet|title=Little Sosva (Official Reserve Website)|url=http://www.m-sosva.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111030558/http://m-sosva.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Little Sosva">{{navedi splet|title=Little Sosva (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/64/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Magadan]]
| [[File:Побережье Охотского моря. Ольский участок.JPG|150px|alt=Magadan Zapovednik]]
| [[Magadanska oblast]] <br /><small>{{coord|59|38|31|N|147|26|55 |E|name=Magadan|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.magterra.ru/ Магаданский]
| 883.817 ha
| 1982
| Leži na jugu regije Magadan blizu severne obale Ohotskega morja. Vsa mesta so oddaljena drug od drugega, nimajo naselij in prometnih poti.<ref name="parksite-Magadan">{{navedi splet|title=Magadan (Official Reserve Website)|url=http://www.magterra.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Magadan">{{navedi splet|title=Magadan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/63/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160205161801/http://www.zapoved.ru/catalog/63/|url-status=dead}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Mordovski naravni rezervat]]
| [[File:Lake in Mordovsky Zapovednik.png|150px|alt=Mordovski Zapovednik]]
| [[Mordovija]] <br /><small>{{coord|54|49|15|N|43|20|26 |E|name=Mordovski|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.zapovednik-mordovia.ru/ru/ Мордовский им. П. Г. Смидовича] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20160524104402/http://zapovednik-mordovia.ru/ru/ |date=2016-05-24 }}
| 32.148 ha
| 1935
| Na severu Republike Mordovije, na desnem bregu reke Mokša, ob robu iglavcev - listnatih gozdov in step.<ref name="parksite-Mordovski">{{navedi splet|title=Mordovski (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-mordovia.ru/ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-05-24|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160524104402/http://zapovednik-mordovia.ru/ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Mordovski">{{navedi splet|title=Mordovski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/65/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Nenecki naravni rezervat]]
| [[File:Русский Заворот.jpg|150px|alt=Nenets Zapovednik]]
| [[Nenško avtonomno okrožje]] <br /><small>{{coord|68|35|35|N|53|45|27 |E|name=Nenets|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.nenetz.ru/ Ненецкий] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160111074519/http://nenetz.ru/ |date=2016-01-11 }}
| 313.400 ha
| 1997
| Severna Arktika na obali Barentsovega morja in delti reke Pečore, v Nenškem avtonomnem okrožju. Bogata mokrišča, reke in morski otoki zagotavljajo habitat za tisoče ptic selivk in drugih živali.<ref name="parksite-Nenets">{{navedi splet|title=Nenets (Official Reserve Website)|url=http://www.nenetz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111074519/http://nenetz.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Nenets">{{navedi splet|title=Nenets (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/66/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Nižnesvirski naravni rezervat]]
| [[File:Север России (111).JPG|150px|alt=Nizhnesvirsky Zapovednik]]
| [[Leningrajska oblast]] <br /><small>{{coord|60|36|0|N|33|0|0 |E|name=Nizhnesvirsky|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.n-svirsky.ru/ Нижнесвирский]
| 42.390 ha
| 1980
| Ščiti pokrajine vzhodne obale [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]]. Ozemlje zavzema nižine na desnem bregu spodnjega dela reke Svir.<ref name="parksite-Nizhnesvirsky">{{navedi splet|title=Nizhnesvirsky (Official Reserve Website)|url=http://www.n-svirsky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126124109/http://n-svirsky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Nizhnesvirsky">{{navedi splet|title=Nizhnesvirsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/67/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Norski naravni rezervat]]
| [[File:Norsky Nature Reserve (borders).png|150px|alt=Nora Zapovednik]]
| [[Amurska oblast]] <br /><small>{{coord|52|30|4|N|130|17|33 |E|name=Nora|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://norzap.ru/ Норский]
| 211.168 ha
| 1998
| Severovzhodni del ravnice Amur-Zeja med rekama Nora in Selemdža. Razširjeni gozdovi ''Chenopodiaceae'' in termokras tipičnih območij severno od regije Amur.<ref name="parksite-Nora">{{navedi splet|title=Nora (Official Reserve Website)|url=http://norzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126174439/http://norzap.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Nora">{{navedi splet|title=Nora (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/68/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Severna Osetija]]
| [[File:Высокогорные цветы.jpg|150px|alt=North Ossetia Zapovednik]]
| [[Sverna Osetija-Alanija]] <br /><small>{{coord|42|47|0|N|44|5|0 |E|name=North Ossetia|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.zapovednik15-osetia.ru/ Северо-Осетинский]
| 29.000 ha
| 1967
| Visokogorski rezervat, ki je na severnem pobočju gora Kavkaza v višini 650–4249 metrov. V rezervatu je 76 ledenikov.<ref name="parksite-North Ossetia">{{navedi splet|title=North Ossetia (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik15-osetia.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160122015007/http://www.zapovednik15-osetia.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-North Ossetia">{{navedi splet|title=North Ossetia (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/83/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Nurguš]]
| [[File:Nurgush.jpg|150px|alt=Nurgush Ridge South Ural]]
| [[Kirovska oblast]] <br /><small>{{coord|58|0|43|N|48|27|24 |E|name=Nurgush|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://nurgush.org/ Нургуш]
| 23.449 ha
| 1994
| Ena redkih nedotaknjenih gozdnih pokrajin severne evropske Rusije, ki se jih človek skoraj ne dotakne.<ref name="parksite-Nurgush">{{navedi splet|title=Nurgush (Official Reserve Website)|url=http://nurgush.org/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Nurgush">{{navedi splet|title=Nurgush (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/69/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Oka]]
| [[File:Oka nature reserve.jpg|150px|alt=Oka Zapovednik]]
| [[Rjazanska oblast]] <br /><small>{{coord|54|45|0|N|40|45|0 |E|name=Oka|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://oksky-reserve.ru/ Окский]
| 55.722 ha
| 1935
| Glavni del rezervata je na levem bregu reke Pra. V rezervat spadata tudi reka Lamša in Črna. Območje najširše poplavne ravnice Oka poplavna jezera.<ref name="parksite-Oka">{{navedi splet|title=Oka (Official Reserve Website)|url=http://oksky-reserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Oka">{{navedi splet|title=Oka (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/71/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125162436/http://www.zapoved.ru/catalog/71/|url-status=dead}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Oljokma]]
| [[File:Krestjah river in Olekminsky nature reserve.jpg|150px|alt=Olyokma Zapovednik]]
| [[Jakutija|Republika Saha]] <br /><small>{{coord|58|39|22|N|122|15|28 |E|name=Olyokma|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://olekminskiy.ru/ Олёкминский]
| 847.102 ha
| 1984
| Je južno od srednjega toka reke Lene na desnem bregu njenega drugega največjega pritoka - Olekma na stičišču Aldanskega višavja in Prilenske planote v okrožju Oljokminski v Republiki Saha (Jakutija).<ref name="parksite-Olyokma">{{navedi splet|title=Olyokma (Official Reserve Website)|url=http://olekminskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130522192055/http://olekminskiy.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Olyokma">{{navedi splet|title=Olyokma (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/70/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Orenburški naravni rezervat]]
| [[File:Burtunskaya step.jpg|150px|alt=Orenburg Zapovednik]]
| [[Orenburška oblast]] <br /><small>{{coord|51|5|8|N|57|41|13 |E|name=Orenburg|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.orenzap.ru/ Оренбургский]
| 21.653 ha
| 1988
| Namen rezervata - ohranjanje in obnova edinstvene stepske pokrajine več podobnih območij - vzhodno od Volge, Urala, južnega Urala in Trans-Urala.<ref name="parksite-Orenburg">{{navedi splet|title=Orenburg (Official Reserve Website)|url=http://www.orenzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Orenburg">{{navedi splet|title=Orenburg (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/72/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Pasvik]]
| [[File:Pasvik Zapovednik, River Paz.jpg|150px|alt=Pasvik Zapovednik]]
| [[Murmanska oblast]] <br /><small>{{coord|69|8|31|N|29|13|59 |E|name=Pasvik|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.pasvik51.ru/ Пасвик]
| 14.727 ha
| 1992
| Dvostranski naravni rezervat, ki je v dolini reke Pasvikdalen na [[Norveška|Norveškem]] in v Rusiji. Na ruski strani je rezervat veliko območje borovega gozda, ki ni neposredno povezano z rezervoarjem Fjærvann na norveški strani.<ref name="parksite-Pasvik">{{navedi splet|title=Pasvik (Official Reserve Website)|url=http://www.pasvik51.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111211904/http://pasvik51.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pasvik">{{navedi splet|title=Pasvik (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/74/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Pečora-Ilič]]
| [[File:Плато Маньпупунер.jpg|150px|alt=Pechoro-Ilych Zapovednik]]
| Republika [[Komi]] <br /><small>{{coord|52|35|0|N|58|15|0 |E|name=Pechoro-Ilych|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.pechora-reserve.ru/ru Печоро-Илычский]
| 721.322 ha
| 1930
| V jugovzhodnem kotu republike Komi (okrožje Troitsko-Pečorski), na zahodnih pobočjih Uralskega gorovja in sosednjih vznožjih in nižinah. Območje drenira zgornji tok reke [[Pečora]] in njen pritok Ilič.<ref name="parksite-Pechoro-Ilych">{{navedi splet|title=Pechoro-Ilych (Official Reserve Website)|url=http://www.pechora-reserve.ru/ru|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313010040/http://www.pechora-reserve.ru/ru|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pechoro-Ilych">{{navedi splet|title=Pechoro-Ilych (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/107/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Pinežski naravni rezervat]]
| [[File:Golubino cave 8.JPG|150px|alt=Pinezhsky Zapovednik]]
| [[Arhangelska oblast]] <br /><small>{{coord|64|40|36|N|43|11|57 |E|name=Pinezhsky|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.zapovednik-pinega.ru/ Пинежский]
| 51.522 ha
| 1974
| Kompleksi tajge jugovzhodno od Belega morja-Kuloiplato.<ref name="parksite-Pinezhsky">{{navedi splet|title=Pinezhsky (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-pinega.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160117041000/http://www.zapovednik-pinega.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pinezhsky">{{navedi splet|title=Pinezhsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/75/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Polistovski naravni rezervat]]
| [[File:Клюквенное болото вблизи.JPG|150px|alt=Politovsky Zapovednik]]
| [[Pskovska oblast]] <br /><small>{{coord|57|10|15|N|30|33|25 |E|name=Polistovsky|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://polistovsky.ru/ Полистовский]
| 36.026 ha
| 1994
| Varuje barjanske ekosisteme na severozahodu Rusije, v močvirskem sistemu Polist-Lovat.<ref name="parksite-Polistovsky">"Polistovsky (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Polistovsky">{{navedi splet|title=Polistovsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/76/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Poronajski naravni rezervat]]
| [[File:Sakhalin Poronaisk.jpg|150px|alt=Poronaysky Zapovednik]]
| [[Sahalinska oblast]] <br /><small>{{coord|49|03|30|N|144|21|00|E|name=Poronaysky|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.zapovednik-65.ru/ Поронайский]
| 56.695 ha
| 1988
| Naravni rezervat na vzhodnem delu otoka Sahalin. Vključuje polotok Potrpljenja (''Полуостров Терпения''), južni del gorovja Vzhodnega Sahalina, najširši del dola Tim-Poronajsk.<ref name="parksite-Poronaysky">{{navedi splet|title=Poronaysky (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-65.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127221113/http://www.zapovednik-65.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Poronaysky">{{navedi splet|title=Poronaysky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/78/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Privolški Les]]
| [[File:Privolzhskaya lesostep 102.jpg|150px|alt=Pribolshky Les Zapovednik]]
| [[Penzenska oblast]] <br /><small>{{coord|53|20|20|N|46|51|55 |E|name=Pribolshky Les|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://zpls.ru/ Приволжская лесостепь]
| 8373 ha
| 1989
| Stepsko ozemlje, ki je v povodju med reko Volgo in reko Don, rezervat vsebuje 5 grozdov (odsekov), ki so v zahodnem delu Volškega višavja na ozemlju regije Penza.<ref name="parksite-Pribolshky Les">{{navedi splet|title=Pribolshky Les (Official Reserve Website)|url=http://zpls.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160605155122/http://zpls.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pribolshky Les">"Pribolshky Les (Protected Russia)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref>
|-
!scope='row' | [[Prioksko-Terasni naravni rezervat]]
| [[File:Zubr v zapovednike.JPG|150px|alt=Prioksko-Terrasny Zapovednik]]
| [[Moskovska oblast]] <br /><small>{{coord|54|54|13|N|37|32|48 |E|name=Prioksko-Terrasny|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://pt-zapovednik.ru/ Приокско-Террасный]
| 4945 ha
| 1945
| Eden najmanjših ruskih zapovednikov (naravnih rezervatov), ki se razprostira na površini 5000 hektarjev ob levem bregu reke [[Oka (pritok Volge)|Oke]] v okrožju Serpuhov v Moskovski oblasti.<ref name="parksite-Prioksko-Terrasny">{{navedi splet|title=Prioksko-Terrasny (Official Reserve Website)|url=http://pt-zapovednik.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Prioksko-Terrasny">{{navedi splet|title=Prioksko-Terrasny (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/104/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Prisurski naravni rezervat]]
|
| [[Čuvašija]] <br /><small>{{coord|55|2|0|N|46|45|0 |E|name=Prisursky|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.zapoved.ru/catalog/105/ Присурский]
| 9150 ha
| 1995
| Trije deli: naravni rezervat Alatirski, ki je v dolini reke Sura (mešani iglavci in listopadni gozdovi) in dve majhni stepi na jugovzhodu (Batirevski Jalcjikski) <ref name="parksite-Prisurski">{{navedi splet|title=Prisurski (Official Reserve Website)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/105/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130218190613/http://www.zapoved.ru/catalog/105/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Prisurski">{{navedi splet|title=Prisurski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/105/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130218190613/http://www.zapoved.ru/catalog/105/|url-status=dead}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Putoranski naravni rezervat]]
| [[File:Plato Putorana 01.jpg|150px|alt=Putorana Zapovednik]]
| [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|68|52|34|N|94|48|36 |E|name=Putorana|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.zapovedsever.ru/ Путоранский]
| 1.887.251 ha
| 1988
| Je v središču planote Putorana, v severnem delu osrednje Sibirije, približno 100 km severno od polarnega kroga. Vsebuje popolne subarktične in arktične ekosisteme v izoliranem gorovju.<ref name="parksite-Putorana">{{navedi splet|title=Putorana (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedsever.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Putorana">{{navedi splet|title=Putorana (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/79/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Rdejski naravni rezervat]]
| [[File:Tupichenka.JPG|150px|alt=Rdeysky Zapovednik]]
| [[Novgorodska oblast]] <br /><small>{{coord|57|16|0|N|30|48|0 |E|name=Rdeysky|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://rdeysky.org/ Рдейский]
| 36.922 ha
| 1994
| Naravni rezervat je ustvarjen za zaščito ekosistemov močvirja severozahodne Rusije. Rdejsko jezero, glavno jezero na severozahodu rezervata, katerega del obale pripada rezervatu, izvira reke Rdeja, glavnega levega pritoka reke Lovat.<ref name="parksite-Rdeysky">{{navedi splet|title=Rdeysky (Official Reserve Website)|url=http://rdeysky.org/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Rdeysky">{{navedi splet|title=Rdeysky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/80/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Rostov]]
| [[File:Wild horses in Rostovsky nature reserve.jpg|150px|alt=Rostov Zapovednik]]
| [[Rostovska oblast]] <br /><small>{{coord|46|27|53|N|43|3|2 |E|name=Rostov|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.rgpbz.ru/ Ростовский]
| 9465 ha
| 1995
| Severozahodni del depresije Kuma-Manič, otokov jezera Manič-Gudilo, Požgani otoki in sosednje vode jezera. Zmerno suha stepa doline Manič.<ref name="parksite-Rostov">{{navedi splet|title=Rostov (Official Reserve Website)|url=http://www.rgpbz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Rostov">{{navedi splet|title=Rostov (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/81/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125175247/http://www.zapoved.ru/catalog/81/|url-status=dead}}</ref>
Biosferni rezervat "Rostovski" je dobil status leta 2008 s sklepom Sveta programa "Človek in biosfera" Unesca.
|-
!scope='row' | [[Sajano-Šušenski naravni rezervat]]
| [[File:Sayano-Shushensky reservate, Enisey river.jpg|150px|alt=Sayano-Shushenski Zapovednik]]
| [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|52|7|44|N|91|47|34 |E|name=Sayano-Shushenski|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.sayanzapoved.ru/ Саяно-Шушенский]
| 390.368 ha
| 1976
|Rezervat v oddaljenem območju Zahodnega Sajana na jugu ozemlja Krasnojarsk na levem bregu reke Jenisej na območju vpliva rezervoarja Sajano-Šušenskoje.<ref name="parksite-Sayano-Shushenski">{{navedi splet|title=Sayano-Shushenski (Official Reserve Website)|url=http://www.sayanzapoved.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Sayano-Shushenski">{{navedi splet|title=Sayano-Shushenski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/82/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2015-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20151224103813/http://www.zapoved.ru/catalog/82|url-status=dead}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Šajtan-Tau]]
| [[File:Р.Сакмар.jpg|150px|alt=Shatan-Tau Zapovednik]]
| [[Orenburška oblast]] <br /><small>{{coord|51|47|17|N|57|25|3 |E|name=Shaytan-Tau|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.orenzap.ru/ Шайтан-Тау]
| 6726 ha
| 2014
| Je v gorovju Šajtantau, južni Ural. Glavni namen rezervata je ohranjanje Dubravnaja stepe in pomembnih habitatov redkih vrst rastlin in živali.<ref name="parksite-Shaytan-Tay">{{navedi splet|title=Shaytan-Tay (Official Reserve Website)|url=http://www.orenzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Shaytan-Tay">{{navedi splet|title=Shaytan-Tay (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/262|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125135748/http://www.zapoved.ru/catalog/262|url-status=dead}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Šulgan-Taš]]
| [[File:Капова пещера.jpg|150px|alt=Kapova Cave in Shulgan-Tash]]
| [[Baškortostan]] <br /><small>{{coord|53|2||N|57|3| |E|name=Shulgan-Tash|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.shulgan-tash.ru/Шульган-Таш]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
| 22.531 ha
| 2014
| Šulgan-Taš vsebuje nekaj najstarejših jam človeških bivališč (Kapova jama), datiranih v 14.-17. stoletje pred našim štetjem. Rezervat je znan tudi po tem, da je edini rezervat na svetu za starodavno čebelarsko (čebelarsko) prakso gojenja divjih čebel v votlih drevesih.<ref name="parksite-Shatan-Tay">{{navedi splet|title=Shatan-Tay (Official Reserve Website)|url=http://www.orenzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Shatan-Tay">{{navedi splet|title=Shatan-Tay (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/262|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125135748/http://www.zapoved.ru/catalog/262|url-status=dead}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Sihote-Alin]]
| [[File:Sopka in south Sikhote-Alin.JPG|150px|alt=Sikhote-Alin Zapovednik]]
| [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|45|20|0|N|136|10|0 |E|name=Sikhote-Alin|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.xn--80apbllt6f.xn--p1ai/ Сихотэ-Алинский им. К.Г. Абрамова]
| 401.428 ha
| 1935
| Gorovje v Primorskem in Habarovskem okraju v Rusiji, ki se razteza približno 900 kilometrov severovzhodno od ruskega pacifiškega pristanišča [[Vladivostok]]. Zmerni gozd in velika biotska raznovrstnost.<ref name="parksite-Sikhote-Alin">{{navedi splet|title=Sikhote-Alin (Official Reserve Website)|url=http://www.xn--80apbllt6f.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126023338/http://www.xn--80apbllt6f.xn--p1ai/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Sikhote-Alin">{{navedi splet|title=Sikhote-Alin (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/84/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Sohondo]]
| [[File:Sokhondo Nature Reserve.jpg|150px|alt=Sokhondo Zapovednik]]
| ukinjena [[Čitska oblast]] <br /><small>{{coord|49|41|37|N|111|5|27 |E|name=Sokhondo|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://sokhondo.ru/ Сохондинский]
| 210.985 ha
| 1973
| Eden najvišjih delov visokogorja Hentei-Čikoj z gorovjem Sohondo. Golec Sohondo je starodavni vulkan. Rezervat vključuje številna jezera ledeniškega izvora.<ref name="parksite-Sokhondo">{{navedi splet|title=Sokhondo (Official Reserve Website)|url=http://sokhondo.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Sokhondo">{{navedi splet|title=Sokhondo (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/85/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Južni Ural]]
| [[File:Лес вокруг г.Ямантау.jpg|150px|alt=South Ural Zapovednik]]
| [[Baškortostan]] <br /><small>{{coord|54|20|48|N|57|53|9 |E|name=South Ural|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.south-ural-reserve.ru/ Южно-Уральский]
| 252.800 ha
| 1979
| Ekosistemi gorske tajge v najvišjem delu južnega Urala v Republiki Baškortostan in regiji Čeljabinsk. Več gorskih verig - Mašak, Zigalga, Nara Kumardak in Jamantau. Gora Jamantau z višino 1640 metrov je najvišja gora južnega Urala.<ref name="parksite-South Ural">{{navedi splet|title=South Ural (Official Reserve Website)|url=http://www.south-ural-reserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-South Ural">{{navedi splet|title=South Ural (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/108/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Tajmir]]
| [[File:Вовсю цветет мощный мытник лисохвостовидный.jpg|150px|alt=Taymyr Zapovednik]]
| [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|73|57|0|N|99|1|0 |E|name=Taymyr|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.zapovedsever.ru/ Таймырский]
| 1.781.928 ha
| 1979
| Je na polotoku Tajmir v Krasnojarskem okraju. Območje je bilo ustanovljeno za gnezdišča rdečeprsih gosi (''Branta ruficollis'' protection), kot tudi poletne rezidence divjih severnih jelenov (''Rangifer tarandus'') in biotsko raznovrstnost jezera Tajmir.<ref name="parksite-Taymyr">{{navedi splet|title=Taymyr (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedsever.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Taymyr">{{navedi splet|title=Taymyr (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/87/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160428070235/http://zapoved.ru/catalog/87|url-status=dead}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Teberda]]
| [[File:Гора Белалакая.JPG|150px|alt=Teberda Zapovednik]]
| [[Karačaj-Čerkezija]] <br /><small>{{coord|43|21|0|N|41|42|0 |E|name=Teberda|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://teberda.org.ru/ Тебердинский]
| 84.996 ha
| 1936
| Je na severnih pobočjih Visokega Kavkaza. Različnost terena je ekstremna: 31,7 % gozdov, 20 % travnikov, 8,5 % ledenikov, 38,4 % kamnin in melišč, 0,7 % - voda (157 jezer in 109 ledenikov).<ref name="parksite-Teberda">{{navedi splet|title=Teberda (Official Reserve Website)|url=http://teberda.org.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171205202856/http://teberda.org.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Teberda">{{navedi splet|title=Teberda (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/88/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160204184740/http://www.zapoved.ru/catalog/88/|url-status=dead}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Tigirekski naravni rezervat]]
| [[File:Shlyapnaya mountain.jpg|150px|alt=Tigireksky Zapovednik]]
| [[Republika Altaj]] <br /><small>{{coord|51|0|0|N|82|55|0 |E|name=Tigireksky|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://tigirek.ru// Тигирекский]
| 40.693 ha
| 1999
| Jugozahodni del ozemlja Altaj, vključno z mejo. Černeva tajga in stepa; kraška pokrajina in jame.<ref name="parksite-Tigirekskiy">{{navedi splet|title=Tigirekskiy (Official Reserve Website)|url=http://tigirek.ru//|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127110230/http://tigirek.ru//|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Tigirekskiy">{{navedi splet|title=Tigirekskiy (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/37/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Tunguska]]
| [[File:Росомаха подошла к следу снегохода и вернулась.jpg|150px|alt=Tunguska]]
| [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|60|43|53|N|101|58|3 |E|name=Tunguska|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.tunzap.ru/ Тунгусский]
| 296.562 ha
| 1995
| Je v osrednjem delu Srednjesibirske planote. Zaradi meteorita leta 1908 je bilo posekanih in požganih več kot 2000 km<sup>2</sup> borealnih gozdov. Tajga, prizadeta na območju nesreče, je bila obnovljena v zadnjih 100 letih.<ref name="parksite-Tunguska">{{navedi splet|title=Tunguska (Official Reserve Website)|url=http://www.tunzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Tunguska">{{navedi splet|title=Tunguska (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/89/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Biosferni rezervat kotline Uvs Nuur]]
|
| [[Tuva]] <br /><small>{{coord|50|41|0|N|94|2|0 |E|name=Ubsunur Hollow|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://ubsunur.3dn.ru/ Убсунурская котловина]
| 323.198 ha
| 1993
| Krhka gorska kotanja ali depresija, ki je na ozemeljski meji Mongolije in Republike Tuva Ruske federacije med gorami - gorovjem Tannu-Ola in gorovjem Altaj - del kombinacije dvignjenih zemljišč in depresij. Tu se najbolj severna [[puščava]] na svetu sreča z najbolj južnim območjem [[tundra|tundre]] na svetu<ref name="parksite-Ubsunur Hollow">{{navedi splet|title=Ubsunur Hollow (Official Reserve Website)|url=http://ubsunur.3dn.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Ubsunur Hollow">{{navedi splet|title=Ubsunur Hollow (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/90/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Zgornji Tazovski]]
| [[File:Прекрасный Верхне-Тазовский заповедник)).jpg|150px|alt=Upper Taz Zapovednik]]
| [[Jamalo-Nenško avtonomno okružje]] <br /><small>{{coord|63|30|14|N|84|3|28 |E|name=Upper Taz|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/ Верхне-Тазовский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160126113607/http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/ |date=2016-01-26 }}
| 631.308 ha
| 1986
| Ozemlje, ki je na vzhodno-osrednjem robu Zahodnosibirske nižine, je razdeljeno na dva gozdova - Pokolskoe in Taz, ki ščitita levi breg reke Rata.<ref name="parksite-Upper Taz">{{navedi splet|title=Upper Taz (Official Reserve Website)|url=http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126113607/http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Upper Taz">{{navedi splet|title=Upper Taz (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/17/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125144212/http://www.zapoved.ru/catalog/17/|url-status=dead}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Usuriski naravni rezervat]]
| [[File:Уссурийский заповедник.jpg|150px|alt=Ussurisky Zapovednik]]
| [[Primorsko okraj]] <br /><small>{{coord|43|40|49|N|132|32|44 |E|name=Ussurisky|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.ussuriysky.ru/ Уссурийский]
| 40.432 ha
| 1932
| Je na južnem robu gorovja Przewalski, v zgornjem toku reke Komarovke. Na vzhodu rezervata so povirja desnih pritokov reke Artemivke.<ref name="parksite-Ussurisky">{{navedi splet|title=Ussurisky (Official Reserve Website)|url=http://www.ussuriysky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125195112/http://www.ussuriysky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Ussurisky">{{navedi splet|title=Ussurisky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/91/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Višera]]
| [[File:Ишерим.JPG|150px|alt=Vishera Zapovednik]]
| [[Permski okraj]] <br /><small>{{coord|61|29|0|N|59|13|0 |E|name=Vishera|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.vishersky.ru/ Вишерский]
| 241.200 ha
| 1991
| Več kot 75 %, ki ga pokrivajo gozdovi, je glavna reka Višera, ki teče skozi naravni rezervat približno 130 km. Skrajna severna točka naravnega rezervata (ki je tudi najsevernejša v Permskem okraju) je razdeljena na porečja reke Kame, Pečore in Oba. Manjši prebivalci tega kraja so ljudstvo [[Mansi]], zaradi česar je zanimiva etnografska regija.<ref name="parksite-Vishera">{{navedi splet|title=Vishera (Official Reserve Website)|url=http://www.vishersky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Vishera">{{navedi splet|title=Vishera (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/20/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Visim]]
| [[File:Гора "Старик-камень".jpg|150px|alt=Old Stone Mountain, in the buffer zone of Visim Zapovednik]]
| [[Sverdlovska oblast]] <br /><small>{{coord|57|24|25|N|59|33|55 |E|name=Visim|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://visimskiy.ru/ Висимский]
| 33.487 ha
| 1971
| Južna tajga nizki srednji Ural. Večina rezervata je na njegovem zahodnem pobočju v povirju reke Sulёm, desnega pritoka reke Čusovoj, ki je del obsežnega porečja Volga-Kama.<ref name="parksite-Visim">{{navedi splet|title=Visim (Official Reserve Website)|url=http://visimskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Visim">{{navedi splet|title=Visim (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/192/%D0%92%D0%B8%D1%81%D0%B8%D0%BC%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%B3%D0%BE%D1%81%D1%83%D0%B4%D0%B0%D1%80%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%BF%D1%80%D0%B8%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%B1%D0%B8%D0%BE%D1%81%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Vitim]]
| [[File:Озеро Угловое.jpg|150px|alt=Towards east order of Vitim Zapovednik]]
| [[Irkutska oblast]] <br /><small>{{coord|57|12|10|N|116|48|28 |E|name=Vitim|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.vitimskiy.ru/ Витимский]
| 585.021 ha
| 1982
| Del območja gora in jezer Sajano-Bajkal, severovzhodno od Bajkalskega jezera. Posebno znanstveno in kulturno vredno je jezero Oron.<ref name="parksite-Vitim">{{navedi splet|title=Vitim (Official Reserve Website)|url=http://www.vitimskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127025824/http://www.vitimskiy.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Vitim">{{navedi splet|title=Vitim (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/19/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Volško-kamski naravni rezervat]]
| [[File:Раифское озеро.jpg|150px|alt=Volga-Kama Zapovednik]]
| [[Tatarstan]] <br /><small>{{coord|55|18|10|N|49|17|10 |E|name=Volga-Kama|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm Волжско-Камский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161221235813/http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm |date=2016-12-21 }}
| 10.091 ha
| 1960
| Volško-kamski naravni rezervat je na sotočju reke [[Volga|Volge]], reke [[Kama (reka)|Kame]] in reke [[Mjoša]]. Rezervat ima dva odseka, eden na levem bregu Volge, na dejanskem sotočju rek, drugi odsek približno 100 km navzgor po Volgi na zahodnem obrobju mesta [[Kazan]].<ref name="parksite-Vosshko-Kamisky">{{navedi splet|title=Vosshko-Kamisky (Official Reserve Website)|url=http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20161221235813/http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Vosshko-Kamisky">{{navedi splet|title=Vosshko-Kamisky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/21/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Voroneški naravni rezervat]]
| [[File:Река Усманка.JPG|150px|alt=Voronezh Zapovednik]]
| [[Voroneška oblast]] <br /><small>{{coord|51|44|8|N|39|34|9 |E|name=Voronezh|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://zapovednik-vrn.ru/ Воронежский]
| 31.053 ha
| 1927
| Eden najstarejših naravnih rezervatov v Rusiji je 40 km severno od središča Voroneža. Prva poskusna drevesnica bobrov na svetu za vzrejo in preučevanje [[bober|bobra]].<ref name="parksite-Voronezh">{{navedi splet|title=Voronezh (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-vrn.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Voronezh">{{navedi splet|title=Voronezh (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/22/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Voronina]]
| [[File:Воронинский заповедник.jpg|150px|alt=Voronina Zapovednik]]
| [[Tambovska oblast]] <br /><small>{{coord|51|31|29|N|42|36|52 |E|name=Voronina|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.voroninsky.ru/ Воронинский]
| 10.819 ha
| 1994
| Je v dolini reke Crov (desni pritok reke Hoper), gozdno-stepsko območje.<ref name="parksite-Voronina">{{navedi splet|title=Voronina (Official Reserve Website)|url=http://www.voroninsky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021164322/http://www.voroninsky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Voronina">{{navedi splet|title=Voronina (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/23/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Vranglov otok]]
| [[File:Wrangel sunrise.jpg|150px|alt=Wrangel Island Zapovednik]]
| [[Čukotka]] <br /><small>{{coord|71|14|0|N|179|25|0 |E|name=Wrangel Island|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://www.ostrovwrangelya.org/ Остров Врангеля]
| 2.225.650 ha
| 1976
| Otok v Arktičnem oceanu, med [[Čukotsko morje|Čukotskim]] in [[Vzhodnosibirsko morje|Vzhodnosibirskim morjem]]. [[Vrangelov otok]] leži ob poldnevniku 180 °. Sestavljen je iz južne obalne ravnine, ki je široka kar 15 km; osrednji pas nizkoreliefnih gora; in severno obmorsko ravnino, ki je široka kar 25 km.<ref name="parksite-Wrangel Island">{{navedi splet|title=Wrangel Island (Official Reserve Website)|url=http://www.ostrovwrangelya.org/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160121004205/http://www.ostrovwrangelya.org/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Wrangel Island">{{navedi splet|title=Wrangel Island (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/73/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Juganski naravni rezervat]]
| [[File:Юганский заповедник. р. Негусьях.JPG|150px|alt=Jerginsky Zapovednik]]
| [[Marij El]] <br /><small>{{coord|59|32|21|N|74|37|48 |E|name=Jerginsky|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://ugansky.ru/ Юганский]
| 648.636 ha
| 1982
| V porečju Velikega Jugana (levi pritok Oba).<ref name="parksite-Jerginsky">{{navedi splet|title=Jerginsky (Official Reserve Website)|url=http://ugansky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160118093714/http://www.ugansky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Jerginsky">{{navedi splet|title=Jerginsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/102|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Zeja]]
| [[File:Зейский заповедник.jpg|150px|alt=Zeya Zapovednik]]
| [[Amurska oblast]] <br /><small>{{coord|53|57|46|N|127|22|21 |E|name=Zeya|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[ Зейский]
| 99.390 ha
| 1963
| Gorsko ozemlje na vzhodnem koncu grebena Tukuringra. Tajga gozd, macesen, mongolski hrast.<ref name="parksite-Zeya">"Zeya (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Zeya">{{navedi splet|title=Zeya (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/36/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|-
!scope='row' | [[Naravni rezervat Džiguli]]
| [[File:Самарская Лука, гора Стрельная.jpg|150px|alt=Zhiguli Zapovednik]]
| [[Samarska oblast]] <br /><small>{{coord|53|24|54|N|49|49|17 |E|name=Zhiguli|type:landmark}}</small>
| Park:<br />[http://zhreserve.ru/ Жигулёвский им. И. И. Спрыгина]
| 23.157 ha
| 1966
| Je na Samara Bend v regiji Samara, kjer reka Volga niha okoli gorovja Žiguli.<ref name="parksite-Zhiguli">{{navedi splet|title=Zhiguli (Official Reserve Website)|url=http://zhreserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Zhiguli">{{navedi splet|title=Zhiguli (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/35/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref>
|}
== Unescova zaščita ==
=== Biosferni rezervati ===
Od leta 1978 je UNESCO več kot trideset ruskih naravnih rezervatov razglasil za biosferne rezervate.<ref>{{navedi splet|title=Europe & North America | United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization|url=http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080222011712/http://www.unesco.org/mab/BRs/EurBRlist.shtml|archive-date=February 22, 2008|website=www.unesco.org}}</ref>
===Svetovna dediščina===
Nekateri naravni rezervati v Rusiji so zaščiteni tudi s strani [[UNESCO|Unesca]] kot naravna [[svetovna dediščina]]:
* [[Bajkalsko jezero]] (vključuje zapovednike Barguzin, Bajkal-Lena, zapovednik Bajkal, tri nacionalne parke in druga zavarovana območja);
* [[Zahodni Kavkaz]] (vključuje Kavkaški biosferni rezervat, druga zavarovana območja; v perspektivi tudi dele biosfernega rezervata Teberda in [[Sočinski narodni park|narodnega parka Soči]]);
* Zavarovano naravno območje v osrednjem delu gorovja [[Sihote-Alin]] (vključuje zapovednik Sihote-Alin in druga ozemlja);
* [[Altaj]] oziroma [[Zlate gore Altaja]] (vključuje zapovednike Altaj in Katun ter druga zavarovana območja);
* [[Vulkani Kamčatke]] (vključuje Kronotski zapovednik in štiri regionalne naravne parke);
* [[Kurska kosa]] (vključuje narodni park Kurska kosa);
* [[Komski pragozd]] (vključuje [[Naravni rezervat Pečora-Ilič]] biosferni rezervat in Narodni park Jugid va);
* [[Kotlina Uvs Nuur]] (vključuje naravni rezervat Uvs Nuur);
* [[Vranglov otok]] (vključuje narodni rezervat Vranglov otok).
Običajno naravni rezervat zavzema le del veliko večjega območja svetovne dediščine.
== Sklici ==
{{sklici|2}}
===Viri===
* Filonov, K.P. & Nukhimovskaya, Yu. D. (1990) ''Letopis' prirody v zapovednikakh SSSR: metodicheskoye posobiye''. Moscow: Nauka. {{ISBN|5-02-005470-4}}.
* Kokorin, A.O., Kozharinov, A.V. & Minin A.A. (2001) ''Climate Change Impact on Ecosystems''. Moscow: WWF. {{ISBN|5-89932-024-9}}.
* Leopold, Aldo (1968) ''Sand County Almanac''. London (&c): Oxford University Press. {{ISBN|0-19-500777-8}}.
* Montgomery, D.R. ''Dirt: the Erosion of Civilizations''. Berkeley (&c): University of California Press. {{ISBN|0-520-24870-8}}.
* Shtil'mark, F.R. (2003) ''History of the Russian Zapovedniks 1895-1995''. Edinburgh: Russian Nature Press. {{ISBN|0-9532990-2-3}}.
* Volkov, A.E. (ed.) (1996) ''Strict Nature Reserves (Zapovedniki) of Russia: Collection of Chronicle of Nature data for 1991-1992''. Moscow: Sabashnikov Publishers. {{ISBN|5-8242-0051-3}}.
* Weiner, D.R. (1999) ''A Little Corner of Freedom: Russian Nature Protection from Stalin to Gorbachev''. Berkeley: University of California Press. {{ISBN|0-520-23213-5}}.
* Weiner, D.R. (2000) ''Models of Nature: Ecology, Conservation & Cultural Revolution in Soviet Russia'' (2nd edition). Pittsburgh Pa: University of Pittsburgh Press. {{ISBN|0-8229-5733-7}}.
* [http://www.russianconservation.org/opttypes.html#zaps Zapovedniks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090125011318/http://www.russianconservation.org/opttypes.html#zaps |date=2009-01-25 }}, under "Russian Protected Areas," at russianconservation.org, retrieved December 19, 2005.
==Zunanje povezave==
{{Commons category|Nature reserves in Russia}}
* [http://www.wild-russia.org/html/tour.htm Wild-russia.org: Descriptions of 47 Zapovedniks and National Parks] — ''text and images, arranged by bio-region.''
* {{in lang|en}}—[http://www.rusnatpress.org.uk/rnp-zaps1.htm Rusnatpress.org: List of Russian Zapovedniks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070623173036/http://www.rusnatpress.org.uk/rnp-zaps1.htm |date=2007-06-23 }} — ''with brief descriptions, contact details, and map coordinates''.
* {{in lang|ru}}—[http://oopt.info/zp.html Oopt.info/zp: Tsentr dikoy prirody] — ''lists all Zapovedniks, with maps and images.''
* [http://www.isar.org/pubs/ST/RUzbd47.html Isar.org: "Russia's Zapovednik System Reaches Out."] {{Webarchive|url=https://archive.today/20041221213521/http://www.isar.org/pubs/ST/RUzbd47.html |date=2004-12-21 }}
* [http://www.russianconservation.org/articles/vladivostok.html Russianconservation.org: "Taking the Future of Russia's Protected Areas in Their Own Hands: Zapovednik Directors Meet in Vladivostok."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161021200053/http://www.russianconservation.org/articles/vladivostok.html |date=2016-10-21 }}
* {{in lang|en}}—[http://eng.altai-republic.ru/modules.php?op=modload&name=Sections&file=index&req=viewarticle&artid=27&page=2&POSTNUKESID=ab67941ce5fa86c867f631280ccd065fAltai Altai-republic.ru: The Altai Reserve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927230026/http://eng.altai-republic.ru/modules.php?op=modload&name=Sections&file=index&req=viewarticle&artid=27&page=2&POSTNUKESID=ab67941ce5fa86c867f631280ccd065fAltai |date=2007-09-27 }}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija: Zavarovana območja Rusije]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji]]
j6se5xb7lrefr1c91mnsnti0bvhtq0b
Kategorija:Tajski kralji
14
519629
6762011
5706530
2026-10-08T06:57:52Z
Ingrid Andreessen
254878
6762011
wikitext
text/x-wiki
[[Kategorija:Tajski politiki|kralji]]
[[Kategorija:Kralji po državah|Tajski]]
[[Kategorija:Tajski plemiči|Tajski]]
knl9nmecrogquac2hv35xhrip9dpnfu
6762012
6762011
2026-10-08T06:58:08Z
Ingrid Andreessen
254878
6762012
wikitext
text/x-wiki
[[Kategorija:Tajski politiki|kralji]]
[[Kategorija:Kralji po državah|Tajski]]
[[Kategorija:Tajski plemiči|kralji]]
h08yccrdd2m0x9rsjy7ciucmgykrww8
Vatsko morje
0
520412
6761978
6403936
2026-10-08T02:58:42Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761978
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Kraj svetovne dediščine
|WHS=Vatsko morje
|image=13-09-29-nordfriesisches-wattenmeer-RalfR-19.jpg
|Location=[[Severno morje]] na [[Danska|Danskem]], [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Nizozemska|Nizozemskem]]
|ID=1314
|Year=2009
|Extension=2011, 2014
|Criteria=viii, ix, x
|embedded=
| coordinates= {{coord|55|25|00|N|8|27|59|E}}
}}
'''Vatsko morje''' ({{Jezik-nl|Waddenzee}}, {{IPA-nl|ˈʋɑdə(n)zeː||nl-Waddenzee.ogg}}; {{Jezik-de|Wattenmeer}}; {{Jezik-nds|Wattensee}} ali {{Jezik|nds|Waddenzee}}; {{Jezik-da|Vadehavet}}; {{Lang-fy|Waadsee}}; {{jezik-frr|di Heeff}}) je [[bibavični pas]] v jugovzhodnem delu [[Severno morje|Severnega morja]]. Leži med obalo severozahodne celinske Evrope in nizko ležečimi Frizijskimi otoki ter tvori plitvo vodno telo s plimskimi ravnicami in [[Mokrišče|mokrišči]]. Ima veliko [[Biotska raznovrstnost|biotsko raznovrstnost]] in je pomembno območje tako za gnezdeče kot za ptice selivke. Leta 2009 sta bila nizozemski in nemški del Vatskega morja vpisana na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov seznam]] [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]], danski del pa je bil dodan junija 2014.<ref>[https://waddensea-worldheritage.org Wadden Sea World Heritage Site]. Retrieved on 29 April 2010.</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/news/1160|title=Six new sites inscribed on World Heritage List|publisher=[[UNESCO]]|accessdate=23 June 2014}}</ref>
Vatsko morje se razteza od [[Den Helder]]ja na severozahodu [[Nizozemska|Nizozemske]], mimo velikih rečnih izlivov [[Nemčija|Nemčije]] do njegove severne meje pri Skallingenu na [[Danska|Danskem]]. Razteza se na približno 500 km in skupno pokriva približno 10.000 km<sup>2</sup> veliko površino. Znotraj Nizozemske ga od jezera [[IJsselmeer]] razmejuje nasip [[Afsluitdijk]]. V preteklosti so bile obalne regije pogosto izpostavljene velikim poplavam, ki so povzročile na tisoče smrtnih žrtev, vključno s [[Poplava svetega Marcela (1219)|poplavami Svetega Marcela]] leta 1219 in [[Poplave svetega Marcela (1362)|1362]], [[Burchardijeva poplava|Burchardijevo poplavo]] leta 1634 in [[Božične poplave leta 1717|Božično poplavo]] leta 1717. Nekatere od teh so tudi bistveno spremenile obalo.<ref name="Fyens8Jan2019">{{Navedi novice|title=Tusinder af omkomne: Se listen over historiens værste stormfloder|url=https://fyens.dk/artikel/tusinder-af-omkomne-se-listen-over-historiens-værste-stormfloder|publisher=Fyens Stiftstidende|date=8 January 2019|accessdate=15 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20211024103515/https://fyens.dk/artikel/tusinder-af-omkomne-se-listen-over-historiens-v%C3%A6rste-stormfloder|archive-date=2021-10-24|url-status=dead}}</ref><ref name="StormflodNationalparkvadehavet">{{Navedi splet|title=Stormfloder i Vadehavet|url=https://nationalparkvadehavet.dk/muligheder/stormfloder/|publisher=Nationalpark Vadehavet|accessdate=15 December 2019|archive-date=2019-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190207015500/https://nationalparkvadehavet.dk/muligheder/stormfloder/|url-status=dead}}</ref> Zgrajeni so bili številni nasipi<ref>{{Navedi splet|url=https://waddensea-forum.org/images/archive/cultural-landscape/wadden-sea-comp-study_culture.pdf|title=cultural-landscape|website=waddensea-forum.org|accessdate=2021-11-04|archive-date=2021-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20211024093504/https://waddensea-forum.org/images/archive/cultural-landscape/wadden-sea-comp-study_culture.pdf|url-status=dead}}</ref> in več pregrad,<ref>{{Navedi splet|url=http://stefannehring.de/downloads/Poster-19_Nehring-1998_sabellaria.pdf|title=Poster|date=1998|accessdate=2021-11-04|archive-date=2017-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170502205444/http://stefannehring.de/downloads/Poster-19_Nehring-1998_sabellaria.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> in posledično so nedavne poplave povzročile malo ali nič smrtnih žrtev (čeprav so bili nekateri nasipi v novejši zgodovini le redko in le lokalno preplavljeni).<ref name="Fyens8Jan2019" /><ref name="StormflodNationalparkvadehavet" /> Zaradi tega se območje uvršča med habitate na planetu, ki jih je človek najbolj spremenil.<ref>{{Navedi enciklopedijo|year=2011|url=https://editors.eol.org/eoearth/wiki/Wadden_Sea|title=Wadden Sea|editor-last=P. Saundry|encyclopedia=Encyclopedia of Earth|publisher=National Council for Science and the Environment|location=Washington DC}}</ref>
[[Slika:Morze_Wattowe.png|sličica| Zemljevid, ki prikazuje Vatsko morje v temno modri barvi]]
[[Slika:Westerhever_salzwiesenrest.JPG|sličica|[[Slani travnik|Slano močvirje]] in blato v Westerheverju v Nemčiji]]
Beseda ''wad'' v frizijščini in nizozemščini oznaka za »blatno ravnico« ([[Nizka nemščina|nižjenemško]] in {{Jezik-de|Watt}}, {{Jezik-da|Vade}}). Za območje so značilne obsežne plimske blatne ravnine, globlji plimski jarki (plimni potoki) in otoki, ki so v tem območju, regiji, ki se nenehno spreminja med kopnim in morjem.<ref name="readersnatural">{{Navedi knjigo|title=Natural Wonders of the World|url=https://archive.org/details/naturalwondersof00sche|publisher=Reader's Digest Association, Inc|year=1980|isbn=0-89577-087-3|editor-last=Scheffel|editor-first=Richard L.|location=United States of America|pages=[https://archive.org/details/naturalwondersof00sche/page/408 408]–409}}</ref>
Pokrajino so v veliki meri oblikovale nevihtne plime v 10. in 14. stoletju, ki so preplavile in odnesle nekdanjo šotno zemljo za obalnimi sipinami. Sedanji otoki so ostanek nekdanjih obalnih sipin.
Proti Severnemu morju otoke zaznamujejo sipine in široke peščene plaže, proti Vatskemu morju pa nizka, plimska obala. Vpliv valov in tokov, ki odnašajo [[Usedlina|usedline]], počasi spreminja tako kopno kot obalo. Na primer, otoka [[Vlieland]] in [[Ameland]] sta se skozi stoletja premikala proti vzhodu, saj sta na eni strani izgubila zemljo in jo dodala na drugi strani.
== Favna ==
[[Slika:Pilsumer_Watt_from_the_Leyhörn_2.jpg|levo|sličica|Blatne ravnice Pilsumer Watt blizu Greetsiela v Nemčiji]]
[[Slika:Phoca_vitulina_Terschelling.jpg|sličica|[[Navadni tjulenj|Tjulnji]] na [[Terschelling]]u, Nizozemska]]
Vatsko morje je znano po svoji bogati [[Rastlinstvo|flori]] in favni, zlasti po pticah. Na stotine tisoče [[Pobrežniki|pobrežnikov]], rac in gosi uporablja območje kot [[Selitev ptic|selitveno]] postajališče ali prezimovanje. Je tudi bogat habitat za [[Galebi|galebe]] in [[čigre]],<ref>{{Navedi knjigo|last=Couzens|first=Dominic|title=Top 100 Birding Sites of the World|publisher=University of California Press|year=2008|isbn=978-0-520-25932-4|pages=27–29}}</ref> pa tudi nekaj vrst [[Čaplje|čapelj]], [[Žličarka|žličark]] in ptic ujed, vključno z majhno in naraščajočo gnezdečo populacijo [[Belorepec|orlov belorepcev]].<ref>{{Navedi novice|title=Havørne sætter ny rekord i Danmark|url=https://www.dr.dk/nyheder/indland/havorne-saetter-ny-rekord-i-danmark|publisher=DR (broadcaster)|date=20 November 2019|accessdate=15 December 2019}}</ref> Vendar pa je biotska raznovrstnost Vatskega morja danes manjša, kot je bila nekoč; pri pticah so bili pogosti tudi [[veliki plamenes|veliki plamenci]] in [[rožnati pelikan]]i, vsaj v holocenskem podnebnem optimumu, ko je bilo podnebje toplejše.<ref>Alanna MitchelA., 2009. [[iarchive:seasickoceanchan00mitc/page/78| 6-Reading the vital signs: life force]]. pp.78. Halifax, Canada-The fate of the fish. Seasick: Ocean Change and the Extinction of Life on Earth. University of Chicago Press. Retrieved on 29 July 2014</ref><ref name="Nikulina2015">{{Navedi časopis|last=Nikulina, E.A.|last2=U. Schmölcke|year=2015|title=First archaeogenetic results verify the mid-Holocene occurrence of Dalmatian pelican Pelecanus crispus far out of present range|journal=Journal of Avian Biology|volume=46|issue=4|pages=344–351|doi=10.1111/jav.00652}}</ref> Zaradi človekove dejavnosti in spreminjajočega se okolja so nekatere vrste izumrle, druge pa naj bi se priselile.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fmap.ca//ramweb/media/biodiversity_loss/downloads/RegionalExtinctionExamples.pdf|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20110425162323/http://www.fmap.ca//ramweb/media/biodiversity_loss/downloads/RegionalExtinctionExamples.pdf|archivedate=2011-04-25|title=Regional Species Extinctions - Examples of regional species extinctions over the last 1000 years and more.|website=archive-it.org}}</ref><ref>Karsten Reise, [https://waddensea-worldheritage.org/sites/default/files/2012_natural%20history.pdf A natural history of the Wadden Sea – Riddled by contingencies] ([https://web.archive.org/web/20181011133320/waddensea-secretariat.org/sites/default/files/downloads/reise.pdf presentation slides]). Wadden Sea Station Sylt - AWI. Retrieved on 29 July 2014</ref>
Večje ribe, vključno z [[Skati|raži]], [[Atlantski losos|atlantskim lososom]] in [[potočna postrv|potočno postrvjo]], so še vedno prisotne v več delih Vatskega morja, vendar pa druge, kot je evropski morski [[Atlantski jeseter|jeseter]], v regiji živijo le s projektom ponovne naselitve. Edina preostala naravna populacija [[Houtingi|houtingov]] na svetu preživi v danskem delu Vatskega morja in je bila uporabljena kot osnova za ponovne naselitve južneje, vendar ostaja precejšnja taksonomska zmeda glede njegovega statusa (ali je enak kot houtingi, ki so nekoč živeli južneje v Vatskem morju).<ref>Borcherding, J.; M. Heynen; T. Jäger-Kleinicke; H. V. Winter; and R. Eckmann (2010). Re-establishment of the North Sea houting in the River Rhine. Fisheries Management and Ecology 17(3): 291–293. {{DOI|10.1111/j.1365-2400.2009.00710.x}}</ref> [[Navadna ostriga]] je nekoč tvorila velike kolonije v regiji in je bila prisotna še do pred nekaj desetletji, ko je bila iztrebljena zaradi kombinacije bolezni in nadaljnjega širjenja invazivne pacifiške ostrige, ki zdaj tvori velike kolonije v Vatskem morju.<ref>{{Navedi novice|title=Vi gider ikke spise unikke danske østers|url=https://politiken.dk/mad/madnyt/art5470509/Vi-gider-ikke-spise-unikke-danske-østers|publisher=Politiken|date=23 October 2012|accessdate=15 December 2019}}</ref> Zlasti jugozahodni del Vatskega morja se je močno zmanjšal. Zgodovinsko gledano je bil [[Ren]] daleč najpomembnejša reka, ki se je izlivala v ta odsek, vendar se je zaradi zajezitve dotok vode močno zmanjšal. Posledično je ogroženih približno 90 % vseh vrst, ki so v preteklosti naseljevale ta del Vatskega morja.<ref>MacKinnon B.J., 2013. [https://books.google.com/books?id=1RyqAAAAQBAJ&pg=PA99&lpg=PA99&dq=wadden+sea+right+whale&source=bl&ots=10ZPRaV0in&sig=tShLNwt_diRM6g2OEZCpoUq6uWc&hl=en&sa=X&ei=i2DXU4HGOs2F8gWU7YDoDw&ved=0CEMQ6AEwCTgK#v=onepage&q=wadden%20sea%20right%20whale&f=false The Nature of Nature]. The Once and Future World: Nature as It Was, as It Is, as It Could Be. pp.100. Retrieved on 29 July 2014</ref>
Vatsko morje je pomemben habitat tako za [[Navadni tjulenj|navadne]] kot za [[Sivi tjulenj|sive tjulnje]]. [[Pristaniška pliskavka|Pristaniške pliskavke]] in [[Belokljuni pisani delfin|belokljuni delfini]] so edini morski [[kiti]]. Nekoč so v južnem delu morja že izumrli, vendar so ponovno kolonizirali to območje.<ref name="NZGDateBase">{{Navedi splet|last=Kees (C.J.) Camphuysen|title=NZG Marine Mammal Database - Sightings of cetaceans in The Netherlands and the Southern North sea|url=https://home.kpn.nl/~camphuys/Cetacea.html|accessdate=28 January 2015|archive-date=2021-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20211024093506/https://home.kpn.nl/~camphuys/Cetacea.html|url-status=dead}}</ref> Številni drugi kiti območje obiščejo le sezonsko ali občasno.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zeeinzicht.nl/vleet/index.php?id=4185&template=template-vleeteng&language=2&item=Cetaceans|archiveurl=https://archive.today/20140405080841/http://www.zeeinzicht.nl/vleet/index.php?id=4185&template=template-vleeteng&language=2&item=Cetaceans|archivedate=2014-04-05|title=Cetaceans|last=metatags generator}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Lotze K.H.|year=2005|title=Radical changes in the Wadden Sea fauna and flora over the last 2,000 years|journal=Helgoland Marine Research|volume=59|issue=1|page=71|bibcode=2005HMR....59...71L|doi=10.1007/s10152-004-0208-0|doi-access=free}}</ref> Nedavno povečanje števila severnoatlantskih [[Kit grbavec|kitov]] grbavcev in malih kitov bi lahko povzročilo več obiskov in morebitno ponovno kolonizacijo vrste na območjih, zlasti okoli Marsdiepa.<ref>{{Navedi splet|url=https://zoogdierwinkel.nl/sites/default/files/imce/nieuwesite/Publicatie%20fotos/Lutra/downloads/50-1_Camphuys_ea.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140809052046/zoogdierwinkel.nl/sites/default/files/imce/nieuwesite/Publicatie%20fotos/Lutra/downloads/50-1_Camphuys_ea.pdf|archivedate=9 August 2014|title=Foraging humpback whale (Megaptera novaeangliae)in the Marsdiep area (Wadden Sea), May 2007 and a review of sightings and strandings in the southern North Sea, 2003-2007|last=Kees (C.J.) Camphuysen|year=2007|accessdate=29 July 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|publisher=www.zeezoogdieren.org|year=2008|title=Springende walvis gezien bij Texel|url=https://zeezoogdieren.org/wordpress/2008/10/21/springende-walvis-gezien-bij-texel|accessdate=28 January 2015|archive-date=2018-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20181118204647/https://www.zeezoogdieren.org/wordpress/2008/10/21/springende-walvis-gezien-bij-texel/|url-status=dead}}</ref> Pričakuje se tudi prihodnje okrevanje nekoč izumrlih lokalnih velikih delfinov.<ref name="NZGDateBase" />
== Ohranjanje okolja ==
[[Slika:13-09-29-nordfriesisches-wattenmeer-RalfR-05.jpg|levo|sličica| Severnofrizijski otoki]]
Vsaka od treh držav je določila [[Ramsarsko mokrišče|ramsarska območja]] v regiji (znana kot [[Narodni parki Vatskega morja]]).
Čeprav Vatsko morje še ni navedeno kot čezmejno ramsarsko območje, je velik del Vatskega morja zaščiten v sodelovanju vseh treh držav. Vlade Nizozemske, Danske in Nemčije že od leta 1978 sodelujejo pri zaščiti in ohranjanju Vatskega morja. Sodelovanje zajema upravljanje, spremljanje in raziskave ter politične zadeve. Poleg tega je bila leta 1982 sprejeta Skupna izjava o zaščiti Vatskega morja za usklajevanje dejavnosti in ukrepov za zaščito Vaddenskega morja. Leta 1997 je bil sprejet tristranski načrt Vatskega morja.<ref>{{Navedi splet|url=https://waddensea-secretariat.org/news/20th-anniversary-wadden-sea-plan|title=20th Anniversary of the Wadden Sea Plan | Wadden Sea|website=waddensea-secretariat.org}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://waddensea-secretariat.org/trilateral-monitoring-and-assessment-programme-tmap|title=Trilateral Monitoring and Assessment Programme (TMAP) | Wadden Sea|website=waddensea-secretariat.org}}</ref><ref>[https://waddensea-secretariat.org/trilateral-wadden-sea-cooperation ''The Trilateral Wadden Sea Cooperation''] at waddensea-secretariat.org. Retrieved on 29 April 2010. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120227154648/http://www.waddensea-secretariat.org/trilat/trilat.html|date=27 February 2012}}</ref>
Leta 1986 je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] razglasil območje Vatskega morja za [[Program Človek in biosfera|biosferni rezervat]].<ref name="biospherereserve">[https://web.archive.org/web/20210614173015/unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/netherlands/waddensea-area UNESCO MAB Biosphere reserves directory] (last updated May 2012; retrieved 2016-07-19)</ref>
Junija 2009 je bilo Vatsko morje (ki obsega nizozemsko varstveno območje Vatskega morja in nemška nacionalna parka Vatskega morja Spodnja Saška in Schleswig-Holstein) uvrščeno na seznam [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]] [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]].<ref>"[https://www.theguardian.com/travel/2009/jun/26/unesco-world-heritage-sites World heritage sites: slave outpost and Buddhist mountain on the list – but Wales has to wait]". Guardian.co.uk. Retrieved on 7 July 2009.</ref> Manjša sprememba meje leta 2011 je mestu dodala nacionalni park Hamburg Vatsko morje, leta 2014 pa je bil dodan danski del.<ref>{{Navedi splet|url=https://waddensea-secretariat.org/news/hamburg%E2%80%99s-wadden-sea-national-park-turned-30|title=Hamburg's Wadden Sea National Park turned 30 | Wadden Sea|website=waddensea-secretariat.org}}</ref>
== Rekreacija ==
[[Slika:Borkum_Strandkoerbe_20070712.jpg|sličica| Ljudje na plaži Borkum v Nemčiji]]
Mnogi otoki so bili priljubljena obmorska letovišča že od 19. stoletja.
V Vatskem morju je postalo priljubljeno pohodništvo po blatu, torej hoja po peščenih ravninah ob oseki.<ref>{{Navedi splet|title=Tidal flat walking|url=https://www.waddensea-worldheritage.org/experience-wadden-sea/things-do/tidal-flat-walking|website=Wadden Sea World Heritage|accessdate=23 December 2017}}</ref>
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikivoyage}}
{{Kategorija v Zbirki|Wadden Sea}}
* {{Navedi časopis|last=Vollmer, M.|last2=Guldberg, M.|last3=Maluck, M.|last4=Marrewijk, D.|last5=Schlicksbier, G.|year=2001|title=Landscape and Cultural Heritage in the Wadden Sea Region - Project Report|url=https://waddensea-worldheritage.org/sites/default/files/2001_Ecosystem12_Lancewad_0.pdf|journal=Wadden Sea Ecosystem|volume=12}}
* {{Navedi splet|url=https://ottoknot.home.xs4all.nl/werk/Sylt.html|title=History of human settlement, cultural change and interference with the marine environment|last=Knottnerus, Otto S.|year=2005}}
* [https://waddensea-secretariat.org Secretariat of The Trilateral Cooperation on the Protection of the Wadden Sea]
* [https://visitvesterhavet.com Visit Vesterhavet] – tourist information for the Danish North Sea and Wadden Sea
* [https://web.archive.org/web/20121201002121/http://www.greetsiel.de/tourismus/interessen/nationalpark-wattenmeer.html Official Tourist Information] for the westernmost part of the German National Park
* [https://whc.unesco.org/en/list/1314 The Wadden Sea] at the UNESCO World Heritage Centre
* [https://waddensea-worldheritage.org Wadden Sea World Heritage]
* [https://web.archive.org/web/20170610100643/http://lancewadplan.org/ LancewadPlan: Integrated Landscape and Cultural Heritage Management and Development Plan for the Wadden Sea Region] (A collection of studies on the cultural history of the Wadden Sea Region 2004–2007, internet archive)
{{Kraji svetovne dediščine v Nemčiji}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Danskem]]
[[Kategorija:Severno morje]]
[[Kategorija:Robna morja]]
0yqgbwjahnxmig1pbr753c1q7yjtypj
Transhumanca
0
520847
6761955
6708992
2026-10-07T22:26:20Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761955
wikitext
text/x-wiki
[[File:Mouton sur la route de Entrevaux a Annot 0566.JPG|thumb|upright=1.2|Transhumanca v [[Alpes-de-Haute-Provence]], Francija]]
'''Transhumanca''' ali '''preseljevanje živine''' je vrsta pašništva ali nomadstva, sezonsko premikanje živine med stalnimi poletnimi in zimskimi pašniki. V gorskih regijah (navpična selitev) pomeni gibanje med višjimi pašniki poleti in nižjimi dolinami pozimi. Pastirji imajo stalno bivališče, običajno v dolinah. Običajno potujejo le črede z določenim številom ljudi, ki zanje skrbijo, medtem ko glavna populacija ostane v bazi. Nasprotno pa je horizontalna selitev živali bolj dovzetna za motnje zaradi podnebnih, gospodarskih ali političnih sprememb.<ref>{{navedi knjigo |author-last=Blench |author-first=Roger |title='You can't go home again' – Pastoralism in the new millennium |publisher=Overseas Development Institute |location=London |date=17 May 2001 |page=12 |url=http://www.odi.org.uk/work/projects/pdn/eps.pdf |access-date=2022-07-01 |archive-date=2012-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120201000745/http://www.odi.org.uk/work/projects/pdn/eps.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120201000745/http://www.odi.org.uk/work/projects/pdn/eps.pdf |date=2012-02-01 }}</ref>
Tradicionalna ali ustaljena selitev živali se pojavlja po vsem naseljenem svetu, zlasti v Evropi in zahodni Aziji. Pogosto je pomembna za pastirske družbe, saj lahko mlečni izdelki čred, ki se selijo na pašo (mleko, maslo, jogurt in sir), predstavljajo velik del prehrane takšnih populacij. V mnogih jezikih obstajajo besede za višje poletne pašnike in pogosto so bile te besede uporabljene kot imena krajev: npr. ''hafod'' v Walesu in ''shieling'' na Škotskem ali ''alp'' v nemško govorečih regijah Švice.
== Etimologija in definicija ==
Beseda ''transhumanca'' prihaja iz [[francoščina|francoščine]] in izhaja iz latinskih besed ''trans'' za 'čez' in ''humus'' za 'tla'. Transhumanca se je razvila na vseh naseljenih celinah. Čeprav obstajajo precejšnje kulturne in tehnološke razlike, so osnovne prakse za izkoriščanje oddaljenih sezonskih pašnikov podobne.
[[File:Transhumance-Aigoual-1.jpg|thumb|upright|Premikanje ovac po cesti v Centralnem masivu v Franciji]]
Preseljevanje je »oblika paše ali nomadstva«.<ref>[https://www.britannica.com/topic/transhumance Encyclopædia Britannica]</ref> Khazanov kategorizira nomadske oblike pašništva v pet skupin, kot sledi:<ref>Anatoly M. Khazanov, Nomads and the Outside World (2nd Edition), University of Wisconsin Press, 1994, pp 19-23, {{ISBN|978-0-299-14284-1}}</ref>
*čisto pastirsko nomadstvo,
*polnomadsko pastirstvo,
*polsedeče pastirstvo,
*reja na oddaljenih pašnikih in
*sezonska selitev.
Eickelman ne razlikuje med transhumantnim pastoralizmom in seminomadizmom, vendar jasno razlikuje med nomadskim pastoralizmom in seminomadizmom.<ref>Dale F. Eickelman, The Middle East and Central Asia: An Anthropological Approach, Prentice Hall, 2002, p. 11, {{ISBN|9780130336781}}</ref>
== V prazgodovini ==
Selitev živali so v Evropi izvajali že v prazgodovini. Izotopske študije kosti živine kažejo, da so živali včasih selili sezonsko.<ref name=Costello>{{navedi knjigo |last1=Costello |first1=Eugene |last2=Svensson |first2=Eva |title=Historical Archaeologies of Transhumance across Europe |url=https://books.google.com/books?id=qGJODwAAQBAJ&pg=PT27 |year=2018 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-351-21337-0 }}</ref>
== Evropa ==
=== Alpe ===
Alpska selitev je selitev, kot jo izvajajo v Alpah, to je sezonsko preganjanje pašne živine med dolinami pozimi in visokogorskimi pašniki poleti (nemško ''Alpwirtschaft'', ''Almwirtschaft'' iz izraza za "sezonsko planinsko pašo", ''Alp, Alm''). Selitev živali je tradicionalna praksa, ki je oblikovala velik del pokrajine v Alpah, saj bi brez nje večina območij pod 2000 m bila zaraščena z gozdom. Medtem ko turizem in industrija danes veliko prispevata k alpskemu gospodarstvu, se sezonska selitev na visoke pašnike še vedno izvaja na [[Bavarska|Bavarskem]], v [[Avstrija|Avstriji]], [[Slovenija|Sloveniji]], [[Italija|Italiji]], [[Francija|Franciji]] in [[Švica|Švici]], razen v njihovih najbolj obiskanih turističnih središčih. Ponekod za govedo skrbijo lokalne kmečke družine, ki se preselijo v višje kraje. V drugih je to delo za pastirje, ki so zaposleni v zadrugi, ki ima v lasti pašnike.<ref>Lauber S., Herzog F., Seidl I., Böni R., Bürgi M., Gmür P., Hofer G., Mann S., Raaflaub M., Schick M., Schneider M., Wunderli R. (eds.) (2013) Zukunft der Schweizer Alpwirtschaft. Fakten, Analysen und Denkanstösse aus dem Forschungsprogramm AlpFUTUR. Birmensdorf, Eidg. Forschungsanstalt WSL; Zürich-Reckenholz, Forschungsanstalt Agroscope. 200 S. (in German, French and Italian, see www.alpfutur.ch)</ref>
Večina alpskih pašnikov je pod 2400 m; vsi so pod 2800 m.<ref>The alp of Bréona (Evolène, Valais) is among the highest, with buildings at 2,435 m (''Remointse de Bréona'') and pastures reaching as high as 2,800 m.[https://books.google.ch/books?id=qGxf2Ng8w90C&pg=PA229&lpg=PA229&dq=Breona+Valais&source=bl&ots=sMr17NIoqv&sig=GV4F1fB3T0DDikZnRZK6ICetaW0&hl=de&sa=X&oi=book_result&resnum=9&ct=result]</ref> Višja območja, ki niso primerna za selitev, so znana kot Visoke Alpe.
=== Balkan ===
[[File:Transhumance ways of the Vlachs.jpeg|thumb|right|520 px|Romunska in Vlaška transhumanca na Balkanu]]
[[File:Raffet - Berger du Banat.jpg|thumb|upright|Vlaški pastirji v [[Banat]]u]]
Na Balkanu so grški Sarakacani, vzhodnoromunski narodi (Romuni, Vlahi, Meglejski Vlahi in [[Istroromuni]]) in turški Yörüki tradicionalno preživljali poletne mesece v gorah in se pozimi vračali v nižine. Ko je bilo območje del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], so bile meje med Grčijo, Albanijo, Bolgarijo in nekdanjo Jugoslavijo razmeroma neovirane. Poleti so se nekatere skupine odpravile daleč na sever do Balkanskega gorovja, zimo pa so preživele na toplejših planjavah v bližini Egejskega morja.
Morlaki ali Karavlahi so bili populacija vzhodnoromunskih pastirjev (»predniki« Istroromunov), ki so živeli v [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorstvu]] (zahodni Balkan v sodobni rabi) in se nenehno selili v iskanju boljših pašnikov za svoje ovčje črede. Ko pa so se na območju nekdanjega Osmanskega cesarstva pojavile nacionalne države, so se razvile nove državne meje, ki so delile poletne in zimske habitate številnih pašnih skupin. Te so preprečevale enostavno prehajanje meja, zlasti v času vojn, ki so bile pogoste.
=== Britanija ===
==== Wales ====
V večini delov [[Wales]]a so kmečki delavci in včasih kmetje poletne mesece preživeli v poletni hiši na pobočju (''hafod'') (izgovorjeno [ˈhavɔd]), kjer se je pasla živina. Pozno jeseni so kmečka družina in delavci odgnali črede v doline in ostali v glavnem prebivališču ali ''hendref'' ([ˈhɛndrɛv]).<ref>{{navedi splet | url = http://www.tal-y-bont.org/uploads/130_213low.pdf | title = On the land – yesterday and today | first = Eirwen | last = Gwynn | access-date = 12 September 2010 | archive-date = 2012-03-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120306050309/http://www.tal-y-bont.org/uploads/130_213low.pdf | url-status = dead }}</ref>
Ta sistem selitve živali se na splošno ne izvaja že skoraj stoletje; nadaljevala se je v [[Snowdonija|Snowdoniji]], potem ko je prenehala drugod v Walesu, in ostanke te prakse je še danes mogoče najti v podeželskih kmetijskih skupnostih v regiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.hafodelwyhall.co.uk/history.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080324105452/http://www.hafodelwyhall.co.uk/history.html |url-status=dead |archive-date=24 March 2008 |title=History of Hafod Elwy Hall |publisher=Hafodelwyhall.co.uk |access-date=12 September 2010 }}</ref> Tako "Hafod" kot "Hendref" sta preživela v Walesu kot krajevna in hišna imena ter v enem primeru kot ime kravjega sira iz surovega mleka (''Hafod''). Danes se govedo in ovce tistega poletja na številnih hribovskih kmetijah še vedno prevažajo na nižinske zimske pašnike, vendar s tovornjaki, namesto da bi jih gnali peš.
==== Škotska ====
V mnogih hribovitih in goratih območjih [[Škotska|Škotske]] so kmetijski delavci preživeli poletne mesece v ''bothies'' (zavetišče) [8] ali ''shielings'' – koča (''airigh'' v škotski gelščini). Glavne poti za pogon živine v vzhodnem delu Škotske so Cairnamounth, Elsick Mounth in Causey Mounth. Ta praksa je večinoma prenehala, vendar se je izvajala v živem spominu na [[Hebridi]]h in v [[Škotsko višavje|Škotskem višavju]]. Danes se večina selitev izvaja s tovornjaki, pri čemer se tropi v gorskih predelih pozimi prevažajo pod nadzorom na nižje ležeče pašnike.
==== Anglija ====
Obstajajo dokazi o selitvi živali v Angliji vsaj od srednjega veka, od [[Cornwall]]a na jugozahodu do severne Anglije.<ref>McDonnell, John (1988). Medieval transhumance hut on Draynes Common, 500m south-west of Westerlake Farm [https://historicengland.org.uk/listing/the-list/list-entry/1007779]</ref> V jezerskem okrožju se hribovske pasme ovc, kot sta ''Herdwick'' in ''Swaledale'', premikajo med barjem in dolino poleti oziroma pozimi. To je privedlo do lastnosti in sistema, znanega kot ''hefting'', pri čemer ovce in čreda ostanejo na kmetu dodeljenem območju (''heaf'') skupnega premoženja, kar se še vedno izvaja.<ref>{{navedi splet | url=https://www.bbc.co.uk/programmes/articles/19ZsJR8pv8tM6GcxbhFbwRD/nine-things-you-never-knew-about-sheep |title = BBC Radio 4 - Radio 4 in Four - Nine things you never knew about sheep}}</ref> Vendar pa je verjetno, da je bilo izvedeno v veliko manjšem obsegu kot drugod po Evropi.
=== Irska ===
Na [[Irska|Irskem]] je selitev živali znana kot ''booleying''.<ref>{{navedi splet|url=http://irishcultureandcustoms.com/ACalend/InventHalloween.html |title=How the Irish invented Hallowe'en |author=Sharkie, Brendan |publisher=Irish Culture and Customs (via Wayback Machine) |access-date=26 April 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323012534/http://irishcultureandcustoms.com/ACalend/InventHalloween.html |archive-date=23 March 2013 }}</ref> Pašniki za selitev so bili znani kot ''Booley, Boley, Bouley, Buaile'' in ''Boola''. Ta imena so ohranjena v številnih imenih krajev, kot je Buaile h'Anraoi v župniji Kilcommon, Erris, Severni Mayo, kjer pokrajina še vedno jasno kaže postavitev kmetijskega sistema ''rundale'' (delitev). Živino, običajno govedo, so preselili iz stalne nižinske vasi na poletne pašnike v gorah. Pojav ''Summerhill'' (irsko ''Cnoc an tSamhraidh'') v številnih krajevnih imenih prav tako priča o tej praksi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.logainm.ie/en/s?txt=summerhill&str=on |title=summerhill |website=Logainm.ie |date=13 April 2016 |access-date=20 August 2016}}</ref> Ta prenos je zmanjšal pritisk na pridelke in zagotovil svežo pašo za živino. ''Booleying'', omenjen v Brehonovih zakonih, sega v obdobje zgodnjega srednjega veka ali celo prej. Praksa je bila na zahodu Irske razširjena vse do druge svetovne vojne. Sezonske migracije delavcev na Škotsko in v Anglijo za zimske mesece so nadomestile ta starodavni sistem, skupaj s trajnejšim izseljevanjem v ZDA.
=== Italija ===
[[File:Transumanza a Dobbiaco 2017 - 06.jpg|thumb|Transhumanca v [[Toblach]]u, Južna Tirolska]]
V južni Italiji, zlasti v [[Italijanske dežele|deželah]] [[Molise]], [[Apulija]] in [[Abruzzo]], je praksa gonjenja čred na planinske pašnike poleti že od nekdaj v veljavi in je imela dolgo dokumentirano zgodovino vse do 1950-ih in 1960-ih, ko je s pojavom alternativnega cestnega prevoza prenehala. Do 100 metrov široke in več kot 100 km dolge poti za gonjenje živine ali ''tratturi'' so omogočale prehod in pašo čred, predvsem ovc, ter pritegnile zakonsko ureditev in ustanovitev konjeniške policije že v 17. stoletju. Tratturiji ostajajo javna last in so predmet varstva po zakonu o varstvu kulturne dediščine. Regija Molise kandidira ''tratturi'' na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
=== Španija ===
[[File:Principales vias pecuarias.png|thumb|Glavne selitvene poti v Španiji]]
{{glavni|Mesta (združenje)}}
Selitev pasme je v preteklosti razširjena po večjem delu Španije, zlasti v regijah Kastilija, Leon in Estremadura, kjer nomadski pastirji goveda in ovac potujejo na dolge razdalje v iskanju bolj zelenih pašnikov poleti in toplejših podnebnih razmer pozimi. Španska selitev je izvor številnih sorodnih kultur v Ameriki, kot so kavboji v Združenih državah in gavči v Argentini, Paragvaju in Braziliji.
Mreža delitvenih poti ali ''cañadas'' prečka celoten polotok in poteka večinoma od jugozahoda proti severovzhodu. Začrtane so že od antičnih časov in razvrščeni glede na širino; standardna ''cañada'' je široka med 37,5 in 75 metri, nekatere ''cañadas reales'' (kar pomeni kraljeve poti) pa so na določenih točkah široke 800 metrov. Zemljišča znotraj teh so v javni lasti in so zaščitena z zakonom.
V nekaterih visokih dolinah [[Pireneji|Pirenejev]] in [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskih gorah]] je bila selitvena reja glavna ali edina gospodarska dejavnost. Urejeni prehodi in pašniki so bili razdeljeni med različne doline in skupnosti glede na sezonski obseg uporabe in jurisdikcijo skupnosti. Edinstvene družbene skupine, povezane s selitvenim življenjskim slogom, so včasih identificirane kot ostanek starejše etnične kulture, ki zdaj živi v izoliranih manjšinah, kot so ''Pasiegos'' v Kantabriji, ''Agotes'' v Navarri in ''Vaqueiros de alzada'' v Asturiji in Leónu.
=== Pireneji ===
[[File:Chevaux estive Pyrenees.jpg|thumb|Čreda konj na poletnem gorskem pašniku v Pirenejih]]
Preselitev živine v Pirenejih vključuje selitev živine (krave, ovce, konji) v visoke gore za poletne mesece, ker so kmetije v nižinah premajhne, da bi vzdrževale večjo čredo vse leto.<ref name=ariegecom>{{navedi splet |url=http://www.ariege.com/en/discover-ariege/agro-pastoralism/the-transhumance |title=The Transhumance |publisher=Ariege.com |access-date=2016-02-01 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103003130/https://www.ariege.com/en/discover-ariege/agro-pastoralism/the-transhumance |url-status=dead }}</ref> Gorsko obdobje se začne konec maja ali v začetku junija in konča v začetku oktobra. Do 1970-ih je bila selitev živali namenjena predvsem kravam molznicam, v poletnih mesecih pa je bila pomembna dejavnost sirarstvo. V nekaterih regijah so se skoraj vsi člani družine utaborili v višje gore s svojimi kravami in živeli v rudimentarnih kamnitih kočah za poletno sezono paše. Ta sistem, ki se je razvil v srednjem veku, je trajal vse do 20. stoletja. Pod pritiskom industrializacije je nazadovalo in se zlomilo, saj so ljudje odhajali s podeželja na delo v mesta. Vendar pa se pomen selitve še vedno priznava s praznovanjem na priljubljenih festivalih.<ref name=chevalEnPyrenees>{{navedi splet |url=http://www.cheval-en-pyrenees.com/EN/rando-11.html |title=The traditional transhumance of pyrenean horses |access-date=1 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160207175134/http://www.cheval-en-pyrenees.com/EN/rando-11.html |archive-date=7 February 2016 |url-status=live }}</ref>
Območje [[Pireneji - Mont Perdu]] je bilo uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine na podlagi povezave s sistemom kmetijstva s selitvijo pašnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/773 |title=Pyrénées - Mont Perdu |website=UNESCO World Heritage List. |access-date=26 April 2013}}</ref>
=== Skandinavija ===
[[File:Seter.jpg|thumb|''Seter'' v Gudbrandsdalu na Norveškem. Nad gozdno mejo v gorah se uporablja kot bivališče za tiste, ki spremljajo živino na poletno pašo.]]
V [[Skandinavija|Skandinaviji]] se selitev živali do določene mere še izvaja; vendar se živina med pašniki prevaža z motornimi vozili, kar spremeni značaj gibanja. Ljudstvo [[Sami]] izvaja selitev severnih jelenov po drugačnem sistemu, kot je opisano neposredno spodaj.
Skupni planinski ali gozdni pašnik, ki se poleti uporablja za selitev, se imenuje ''seter'' ali ''bod / bua''. Isti izraz se uporablja za sorodno planinsko kočo, ki je bila uporabljena kot poletna rezidenca. Poleti (običajno konec junija) živino preselijo na gorsko kmetijo, pogosto precej oddaljeno od domače kmetije, da ohranijo travnike v dolinah za pridelavo sena. Živino poleti običajno redijo dekleta in mlajše ženske, ki tudi molzejo in izdelujejo sir. Biki običajno ostanejo na domači kmetiji. Ko se bliža jesen in je paša izčrpana, se živina vrne na kmetijo.
Na Švedskem se je ta sistem večinoma uporabljal v Värmlandu, Dalarni, Härjedalenu, Jämtlandu, Hälsinglandu, Medelpadu in Ångermanlandu.
Praksa je bila pogosta po večini Norveške zaradi njene visoko gorate narave in omejenih nižinskih območij za gojenje.
{{blockquote|Območje Gudbrandsdal vključuje stranske doline, kot so Gausdal, Heidal, Vinstra in Ottadalen. To območje obsega nižinske župnije 200 m nad morsko gladino in gorske župnije 800 m nad morsko gladino, rodovitno zemljo v glavni dolini in nerodovitne vrhove v Rondanu in Dovrefjellu. Te kmetije obkrožajo gozdovi, višje pa se gozdovi umaknejo gorski planoti brez gozdov. To je ''seterfjell'' ali regija poletnega kmetovanja, ki je bila nekoč ključnega pomena tako kot poletni pašnik kot za košnjo sena.<ref>Erling Welle-Strand, ''Adventure Roads in Norway'', Nortrabooks, 1996. {{ISBN|82-90103-71-9}}</ref>}}
Medtem ko je prej veliko kmetij imelo svoje lastne seterje, je bolj običajno, da si več kmetov deli posodobljen skupni seter (''fellesseter''). Večina starih seterjev je bila prepuščena propadanju ali pa se uporabljajo kot rekreacijske koče.
Ime za navadne planine v večini skandinavskih jezikov izhaja iz staronordijskega izraza ''setr''. V norveščini je izraz ''sæter'' ali ''seter''; v švedščini ''säter''. Ime kraja se na Švedskem pojavlja v več oblikah kot Säter in Sätra ter kot pripone: ''-säter, -sätra, -sätt'' in ''-sättra''. Ta imena se pogosto pojavljajo po vsej Švedski s središčem v porečju [[Mälaren]] in v Östergötlandu. Priimek "Satter" izhaja iz teh besed.
V osrčju švedske regije selitve živali je najpogosteje uporabljen izraz ''bod'' ali ''bua'' (beseda se uporablja tudi za majhna skladišča in podobno; v sodobni standardni švedščini, ''fäbod'').
Najstarejša omemba setra na Norveškem je v sagi ''Heimskringla'', sagi o Olafu II. o potovanju Norveške skozi Valldal v Lesjo.<ref>''Snorre Sturluson: Norges kongesagaer''; prepared by Kjeld-Willy Hansen, John Larsen og Dyre Vaa. Libri Art 1995, s.36.</ref>
=== Kavkaz in severna Anatolija ===
[[Image:Village near Çaykara, Trabzon.jpg|thumb|right|280px|Poletno naselje vasi Ğorğoras v okrožju Çaykara v provinci Trabzon v Turčiji]]
V gozdnatem [[Kavkaz]]u in [[Pontsko gorovje|Pontskem gorovju]] različna ljudstva še vedno v različni meri izvajajo selitev. V razmeroma kratkem poletju prinaša veter s [[Črno morje|Črnega morja]] vlažen zrak v strme doline, ki podpirajo rodovitna travišča na nadmorski višini do 2500 metrov in bogato tundro na nadmorski višini do 3500 metrov. Tradicionalno so bile vasi razdeljene na dve, tri ali celo štiri ločena naselja (eno za vsak letni čas) na različnih višinah gorskega pobočja. Velik del tega podeželskega življenja se je končal v prvi polovici 20. stoletja, ko so [[Mustafa Kemal Atatürk|kemalistične]] in pozneje sovjetske vlade poskušale modernizirati družbe in poudarjati urbani razvoj, namesto da bi ohranile podeželske tradicije.
V drugi polovici 20. stoletja je migracija zaradi dela iz Pontskih gora v mesta v Turčiji in zahodni Evropi ter iz severnega Kavkaza v Moskvo dramatično zmanjšala število ljudi, ki živijo s selitvijo. Ocenjuje pa se, da na desettisoče podeželskih ljudi še vedno izvaja te tradicije v vaseh na severnem in jugozahodnem pobočju Kavkaza, na [[Mali Kavkaz|Malem Kavkazu]] v [[Armenija|Armeniji]] in v turški regiji Črnega morja.
Nekatere skupnosti še naprej igrajo starodavne migracijske vzorce. Pontski Grki na primer obiščejo območje in samostan Sumela poleti. Turki iz mest v Evropi so zgradili poletno zatočišče na nekdanjem pašniku ''yayla''.
V [[Gruzija|Gruziji]] se še vedno izvaja selitev živine, povezane z ovčerejo. Pastirji s svojimi čredami morajo prečkati 2826 metrov visok prelaz Abano iz gorovja Tušeti v ravnice [[Kaheti]]ja.<ref>{{navedi novice|last1=Chapple|first1=Amos|title=The Mountain Shepherds|url=https://www.rferl.org/a/28817495.html?ltflags=mailer|access-date=29 October 2017|agency=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=October 2017}}</ref> Vse do razpada Sovjetske zveze so za iste namene intenzivno uporabljali Kizlyarsko nižino severnega Dagestana.
== Azija ==
=== Afganistan ===
V osrednjem višavju [[Afganistan]]a, ki obdaja Koh-i-Babo in se nadaljuje proti vzhodu v pogorje [[Hindukuš]]a, so zelo mrzle zime ter kratka in hladna poletja. To visokogorje ima poleti gorske pašnike (''sardsīr''), ki jih napajajo številni majhni potoki in reke. Pozimi so na voljo tudi pašniki v sosednjih toplih nižinah (''garmsīr''), zaradi česar je regija idealna za sezonsko selitev. Afganistansko višavje obsega približno 225.000 km2 poletnih pašnikov, ki jih uporabljajo tako naseljene skupnosti kot nomadski pastirji, kot so [[Paštuni|paštunski]] Kuči. Glavni pašniki v regiji so pašnik Nawur v severni provinci Ghazni (katerega območje je približno 600 km2 na nadmorski višini do 3350 m) ter pašnik Shewa in Mali Pamir v vzhodni provinci Badakšan. Pašnik Mali Pamir, katerega nadmorska višina je nad 4000 m, uporabljajo afganistanski Kirgizi za vzrejo živine.<ref name="icimod">{{cite journal |last1=Ali |first1=Aziz |last2=Shaoliang |first2=Yi |title=Highland Rangelands of Afghanistan: Significance, Management Issues, and Strategies |url=https://lib.icimod.org/api/files/b329e25d-b7b2-439c-b29f-471fde5d2ead/2.HAR.pdf |publisher=International Centre for Integrated Mountain Development |publication-place=Lalitpur, Nepal |pages=10 |access-date=19 October 2021}}</ref>
V Nuristanu prebivalci živijo v stalnih vaseh, obdanih z obdelovalnimi polji na namakanih terasah. Večino živine predstavljajo koze. Pastirji jih vsako pomlad odpeljejo na vrsto poletnih pašnikov, medtem ko večina vaščanov ostane, da namakajo terasasta polja in gojijo proso, koruzo in pšenico; delo, ki ga večinoma opravljajo ženske. Jeseni po spravilu žita in sadja živino pripeljejo nazaj na prezimovanje v hlevih. [25]
=== Iran ===
[[Image:Shepherds iran.jpg|thumb|right|Iranski pastirji premikajo svoje ovce]]
Iransko pleme [[Bahtijari]] je še sredi 20. stoletja prakticiralo ta način življenja. Po vsej gorski verigi [[Zagros]] od [[Azerbajdžan]]a do Arabskega morja se pastirska plemena s svojimi čredami premikajo sem in tja vsako leto glede na letne čase, med svojimi stalnimi domovi v dolini in domovi v vznožju.<ref>Ramazani, Rouhollah (1966). ''The Northern Tier: Afghanistan, Iran and Turkey''. D. Van Nostrand Company: New Jersey, p. 85</ref>
''Qashqai'' (Kaškai) so turško pleme iz južnega Irana, ki se je sredi 20. stoletja še vedno ukvarjalo s selitvijo živali. Pleme naj bi se v starih časih naselilo v provinci Fars blizu [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] in do sredine 20. stoletja živelo onkraj Makranskega gorovja. V svojih letnih selitvah na sveže pašnike so Kaškaji gnali svojo živino z juga na sever, kjer so živeli v poletnih prostorih, znanih kot ''Yeilak'', v visokih gorah od aprila do oktobra. Svoje črede so tradicionalno pasli na pobočjih Kuh-è-Dinarja, skupine gora, ki je del verige Zagros.
Jeseni so Kaškaji podrli tabor in zapustili visokogorje, da bi prezimili v toplejših regijah blizu Firuzabada, Kazeruna, Jerrèja, Farašbanda, na bregovih reke Mond. Njihovo zimsko bivališče je bilo znano kot ''Qishlaq''. Migracijo je organiziral in nadzoroval poglavar Kaškajev. Plemena so se izogibala vasi in mest, kot sta [[Širaz]] in [[Isfahan]], saj bi njihove velike črede, ki štejejo sedem milijonov glav, lahko povzročile resno škodo.
V 1950-ih naj bi plemena Kaškai skupaj štela 400.000 ljudi.<ref>Ullens de Schooten, Marie-Tèrése. (1956). ''Lords of the Mountains: Southern Persia & the Kashkai Tribe''. Chatto and Windus Ltd. Reprint: The Travel Book Club. London, pp. 53–54, 114–118.</ref>] Od takrat je bilo veliko družbenih sprememb.
=== Libanon ===
Primere fiksne selitve živali najdemo v severnem guvernoratu [[Libanon]]a. Mesta in vasi v dolini Kadiša so na povprečni nadmorski višini 1400 metrov. Nekatera naselja, kot sta Ehden in Kfarsghab, se uporabljajo v poletnih obdobjih od začetka junija do sredine oktobra. Prebivalstvo se oktobra preseli v obmorska mesta, ki ležijo v povprečju 200 metrov nad morjem. Preseljevanje je motivirano s kmetijskimi dejavnostmi (zgodovinsko gledano s kulturo murvinih [[sviloprejka|sviloprejk]]). Glavni pridelki v obalnih mestih so oljke, grozdje in citrusi. Za gorska mesta so pridelki poletno sadje, predvsem jabolka in hruške. Drugi primeri selitve živali obstajajo v Libanonu.
=== Kirgizistan ===
[[File:Ala-Bel pass, Kyrgyzstan (30629368518).jpg|thumb|right|Jurta v Kirgizistanu]]
V [[Kirgizistan]]u je praksa selitve, ki v sovjetskem obdobju nikoli ni prenehala, ponovno oživela v težkih gospodarskih časih po osamosvojitvi leta 1991. Selitev je sestavni del kirgiške nacionalne kulture. [[Kirgizi]] uporabljajo šotor iz volnene klobučevine, znan kot [[jurta]] ali ''jailoo'', medtem ko živijo na teh poletnih pašnikih. Simboliziran je na njihovi državni zastavi. Ti pastirji cenijo fermentirano pijačo iz kobiljega mleka, znano kot [[kumis]]. Orodje, ki se uporablja pri njegovi izdelavi, je soimenjak [[Biškek]]a, glavnega mesta države.
=== JV in vzhodna Azija ===
Prakse selitve živali najdemo v zmernih območjih, nad ≈1000 m na območju Himalaja–Hindukuš (v nadaljevanju imenovano Himalaja); in hladno polsuho območje severno od Himalaje, preko tibetanske planote in severne Kitajske do [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]].
Mongolija, Kitajska, Kazahstan, Kirgizistan, Butan, Indija, Nepal in Pakistan<ref>{{Cite journal|date=1 November 2006|title=Transhumance livestock production in the Northern Areas of Pakistan: Nutritional inputs and productive outputs|url=https://archive.org/details/agriculture-ecosystems-environment_2006-11_117_2-3/page/195|journal=Agriculture, Ecosystems & Environment|language=en|volume=117|issue=2–3|pages=195–204|issn=0167-8809|last1=Duncan|first1=A.|last2=Rahman|first2=A.|last3=Miller|first3=D.|last4=Frutos|first4=P.|last5=Gordon|first5=I.|last6=Rehman|first6=A.|last7=Baig|first7=A.|last8=Ali|first8=F.|last9=Wright|first9=I.}}</ref> imajo vse preostale kulture za selitev. Ljudstvo [[Burmanci|Bamar]] iz [[Mjanmar]]a je bilo pred prihodom v regijo s selitveno živino. V Mongoliji uporabljajo selitev živali, da bi se izognili izgubam živine med ostrimi zimami, znanimi kot ''zuds''. V regijah Himalaje je selitev živali še vedno temelj za več skoraj samooskrbnih gospodarstev – na primer [[Zanskar]] v severozahodni Indiji, Van Gujjars in Bakarwals v Džamuju in [[Kašmir (pokrajina)|Kašmirju]] v Indiji, Kham Magar v zahodnem Nepalu in Gaddis v regiji Bharmaur v Himačal Pradešu. V nekaterih primerih so lahko razdalje, ki jih prepotujejo ljudje s svojo živino, dovolj velike, da jih označimo za nomadsko pašo.
== Oceanija ==
=== Avstralija ===
V Avstraliji, ki ima veliko kulturo ''station'' (postaj, tj. rančev), živinorejci zagotovijo delovno silo za selitev čred na sezonske pašnike.
Transhumantna paša je pomemben vidik kulturne dediščine avstralskih Alp, katerih območje je bilo vključeno na seznam avstralske nacionalne dediščine. Kolonisti so to regijo začeli uporabljati za poletno pašo v 30. letih 19. stoletja, ko je bila nižje paša slaba. Praksa se je nadaljevala v 19. in 20. stoletju, kar je pripomoglo k temu, da je paša v Avstraliji postala uspešna. Transhumantna paša je ustvarila poseben način življenja, ki je pomemben del pionirske zgodovine in kulture Avstralije. Na tem območju so značilnosti, ki spominjajo na transhumantno pašo, vključno z zapuščenimi živinorejskimi kočami, živinorejskimi dvorišči in živinorejskimi potmi.<ref>"Australian Alps National Parks and Reserves, The Alpine Way, Thredbo Village, NSW, Australia (Place ID 105891)"[http://www.environment.gov.au/cgi-bin/ahdb/search.pl?mode=place_detail;place_id=105891]. Australian Heritage Database. Australian Government. Retrieved 12 September 2010.</ref>
== Afrika ==
=== Severna Afrika ===
[[Berberi]] v Severni Afriki so bili tradicionalno poljedelci, ki so živeli v gorah razmeroma blizu sredozemske obale ali prebivalci oaz. Vendar [[Tuaregi]] in [[Zenagi]] iz južne Sahare izvajajo nomadsko selitev. Druge skupine, kot je Chaouis, so izvajale fiksno selitev.
=== Afriški rog ===
Na podeželskih območjih Somalci in Afarji v severovzhodni Afriki tudi tradicionalno izvajajo nomadsko selitev. Njihovo pastirstvo je osredotočeno na rejo kamel z dodatno pašo ovac in koz.
Klasično, "fiksno" selitev živali izvajajo v Etiopskem višavju. V obdelovalni sezoni zemljišča okoli vasi niso dostopna za pašo. Na primer, kmetje z živino v Dogu'a Tembien <ref name="trans">{{cite journal |title=Transhumance in the Tigray highlands (Ethiopia) |journal=Mountain Research and Development |date=2009 |volume=29 |issue=3 |pages=255–264 |last1=Nyssen |first1=Jan |last2=Descheemaeker |first2=Katrien |last3=Zenebe |first3=Amanuel |last4=Poesen |first4=Jean |last5=Deckers |first5=Jozef |last6=Haile |first6=Mitiku |s2cid=54058639 |doi=10.1659/mrd.00033 |doi-access=free }}</ref><ref name="ch28">{{navedi knjigo |title=Cattle breeds, milk production, and transhumance in Dogu'a Tembien. In: Geotrekking in Ethiopia's tropical mountains, Chapter 28 |date=2019 |publisher=SpringerNature |location=Cham |doi=10.1659/mrd.00033 |s2cid=199323600 }}</ref> organizirajo letno selitev živali, zlasti proti oddaljenim in prostranim pašnikom, globoko v dolinah (kjer trava zgodaj zraste zaradi temperature) ali vrhovom gora. Živina bo tam ostala čez noč (transhumance) z otroki in nekaj odraslimi, ki jo bodo čuvali.
[[File:Kayeh_Be'ati,_"red_caves"_in_Adigrat_Sandstone,_near_Gelebeda.jpg|thumb|right| "Rdeče jame" ali Kayeh Be'ati v peščenjaku Adigrat, priljubljena destinacija za selitev]]
Na primer, govedo Addi Geza'iti (2580 m) vsako deževno sezono pripeljejo v sotesko reke Tsaliet (1930 m), ki ima gosto vegetacijo. Govedorejci postavijo ograde za govedo in prostore za spanje, pogosto v skalnih zavetjih. Živina ostane tam do žetve, ko jo potrebujejo za mlatev in ko je strnišče na voljo za pašo. Veliko goveda Haddinnet in tudi Ayninbirkekin v Dogu'a Tembien je pripeljanih do vznožja strmine v Ab'aru. Govedo se tam zadržuje na širokih pašnikih. Nekateri rejci goveda se preselijo daleč navzdol v odprte gozdove in postavijo svoj tabor v velikih jamah v peščenjaku.
=== Vzhodna Afrika ===
Skupnost Pokot so polnomadski pastirji, ki živijo predvsem v severozahodni [[Kenija|Keniji]] in okrožju Amudat v [[Uganda|Ugandi]]. Skupnost izvaja nomadsko selitev živali s sezonskimi selitvami med travniki Kenije (podokrožje Severni Pokot) in Ugande (okrožja Amudat, Nakapiripirit in Moroto) (George Magak Oguna, 2014).
[[Masaji]] so polnomadski ljudje, ki živijo predvsem v Keniji in severni [[Tanzanija|Tanzaniji]] in imajo kulture selitve živali, ki se vrtijo okoli njihovega goveda.
=== Nigerija ===
[[File:Fulani herdsman.jpg|thumb|Fulanski pastir žene svojo živino]]
''Fulani'' je beseda Hausa za pastirska ljudstva [[Nigerija|Nigerije]], ki pripadajo selitveni etnični skupini Fulbe. Fulani redijo večino nigerijskega goveda, tradicionalno ocenjenega na 83 % pašnega, 17 % vaškega goveda in 0,3 % primestnega goveda).<ref name=":0">{{Cite journal|last1=Ducrotoy|first1=Marie Julie|last2=Majekodunmi|first2=Ayodele O.|last3=Shaw|first3=Alexandra P. M.|last4=Bagulo|first4=Husein|last5=Musa|first5=Usman Baba|last6=Bertu|first6=Wilson J.|last7=Gusi|first7=Amahyel Madu|last8=Ocholi|first8=Reuben A.|last9=Bryssinckx|first9=Ward|last10=Welburn|first10=Susan C.|date=2016-12-01|title=Fulani cattle productivity and management in the Kachia Grazing Reserve, Nigeria|journal=Pastoralism|volume=6|issue=1|pages=25|doi=10.1186/s13570-016-0072-y|s2cid=9938353|issn=2041-7136|doi-access=free}} [[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Creative Commons Attribution 4.0 International License].</ref>
Govedo opravlja več vlog v kmetijsko-pastirskih skupnostih, zagotavlja meso, mleko in vlečno energije, medtem ko prodaja živine ustvarja dohodek in zagotavlja zavarovanje pred nesrečami. Imajo tudi ključno vlogo pri statusu in prestižu ter pri utrjevanju družbenih odnosov, kot so sorodstvo in zakon. Za pastirje je govedo glavno premoženje gospodinjstev.
Pastirstvo kot način preživetja je zaradi spreminjajočih se družbenih, gospodarskih, političnih in okoljskih razmer pod vse večjim pritiskom po vsej Afriki. Pred 50. leti 20. stoletja je obstajal simbiotski odnos med pastirji, pridelovalci pridelkov in njihovim okoljem s pastirji, ki so se ukvarjali s selitvijo živali. Med sušnim obdobjem so se pastirji selili v južne dele območja gvinejske savane, kjer je bilo veliko pašnikov in nižja gostota poljedelcev. V deževnem obdobju so se ta območja soočila z velikim izzivom afriške živalske tripanosomiaze, ki jo prenašajo [[muha cece|muhe cece]], zato so se pastirji selili, da bi obiskali kmetijska zemljišča v območju savane severnega [[Sudan]]a, kjer so lokalno kmetijsko skupnost oskrbovali z mlečnimi izdelki. Vzajemno je kmetijska skupnost oskrbovala pastirje z žitom, po žetvi pa je bilo dovoljeno, da se živina pase na ostankih pridelka na poljih, pri čemer je za seboj puščal dragocen gnoj.
=== Angola ===
V južni Angoli ima več ljudstev, predvsem Ovambo in del Nyaneka-Khumbi, kulture, ki so v celoti organizirane v skladu s prakso selitve.<ref>Eduardo Cruz de Carvalho & Jorge Vieira da Silva, "The Cunene Region: Ecological analysis of an African agropastoralist system", in Franz-Wilhelm Heimer (ed.), ''Social Change in Angola'' (1973). München: Weltforum Verlag. pp. 145–191</ref>
=== Lesoto ===
[[File:High mountain Shepherds.jpg|thumb|Visokogorski pastirji v Lesotu]]
Tradicionalno gospodarstvo Basoto v Lesotu temelji na vzreji goveda. Izvajajo sezonsko selitev med dolino in visokimi planotami Maloti (bazaltne gore Lesota). Pritisk na pašnike se je povečal zaradi povečanja števila prebivalcev, pa tudi zaradi gradnje velikih akumulacijskih jezov v teh gorah, da bi zagotovili vodo za suho industrijsko središče Južne Afrike. Naraščajoči pritisk na pašnike prispeva k degradaciji občutljivih travišč in lahko prispeva k sedimentaciji v umetnih jezerih. Tradicionalni vzorec selitve živali se je spremenil.<ref name="Quinlan Morris 1994">{{cite journal | last1=Quinlan | first1=T. | last2=Morris | first2=C.D. | title=Implications of changes to the transhumance system for conservation of the mountain catchments in eastern Lesotho | journal=African Journal of Range & Forage Science | volume=11 | issue=3 | year=1994 | doi=10.1080/10220119.1994.9647851 | issn=1022-0119 | pages=76–81}}</ref>
=== Južna Afrika ===
[[File:Richtersveld World Heritage Site, Matjieshuts at Glybank near Kuboes.JPG|thumb|Haru Oms v Glybank blizu Kuboesa v Richtersveldu]]
V Južni Afriki se selitveni način življenja [[Ljudstvo Nami|ljudstva Nami]] iz plemena [[Kojkoji]] nadaljuje v Richtersveldu, gorski puščavi blizu atlantske obale na severozahodnem območju države. Na tem območju se ljudje selijo sezonsko (trikrat ali štirikrat na leto) s čredami ovac in koz. Transhumanca temelji na majhnih družinskih enotah, ki vsako leto uporabljajo iste kampe.
Prenosni kupolasti šotor, imenovan ''Matjieshut'' (v afrikanščini pomeni "hiša za podstavke") ali ''Haru Oms'' (kar pomeni "hiša v naglici" v jeziku Nami), je značilnost kulture Kojkoji. Ta bivališča uporabljajo v svojih sezonskih kampih v Richtersveldu. Sestavljen je iz okvirja, ki je tradicionalno prevlečen z zastirkami iz rogoza. V 21. stoletju ljudje včasih uporabljajo različne proizvedene materiale. Zaradi priznanja njegovega pomena je bil Richtersveld uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO World Heritage List">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1265 |publisher=UNESCO |title=Richtersveld Cultural and Botanical Landscape |access-date=27 December 2012}}</ref>
== Severna Amerika ==
V južnih [[Apalači]]h v Združenih državah v 19. in zgodnjem 20. stoletju so naseljenci pogosto pasli živino, zlasti ovce, na travnatih plešastih vrhovih gora, kjer prevladuje divji oves. Zgodovinarji domnevajo, da so ti "plešasti" ostanki starodavnih pašnikov za bizone (ki so jih verjetno vzdrževala zgodnja domorodna ljudstva Severne Amerike). Zaradi pomanjkanja selitve so te plešaste gore od konca 20. stoletja prekrili gozdovi. Ni jasno, ali si bodo prizadevali za ohranitev teh zgodovinskih upravljanih ekosistemov.
Transhumana, ki se v večini primerov opira na uporabo javnega zemljišča, je še naprej pomembna živinorejska praksa v zahodnih Združenih državah.<ref name="Huntsinger">
Huntsinger, L., Forero, L. and Sulak A. (2010). "Transhumance and pastoralist resilience in the western United States". ''Pastoralism: Research, Policy, and Practice'' '''1''':10–37
</ref> V severnih območjih je ta tradicija temeljila na selitvi čred v višje ležeče z ozelenitvijo visokogorskih pašnikov spomladi in poleti. Te vzpetine so del velikih javnih zemljišč, ki so pogosto v pristojnosti Zavoda za gozdove Združenih držav Amerike. Pozimi črede uporabljajo nižinske stepe ali puščave, pogosto tudi vladna zemljišča v pristojnosti Urada za upravljanje zemljišč.
V Kaliforniji in Teksasu je zaradi različnega zgodovinskega razvoja teh območij večji delež območja v zasebni lasti. Splošni vzorec je, da poleti rančarske družine, najeti pastirji ali najeti kavboji potujejo v gore in poleti ostanejo v taborišču. Prav tako lahko redno obiskujejo gorski ranč in uporabljajo prikolice za prevoz konjev za uporabo v visokogorju.
[[File:Cowboy4.jpg|thumb|Kavboj, ki pase živino v Montani]]
Tradicionalno so na ameriškem zahodu pastirji preživeli večino leta z ovčjo čredo in v vsakem letnem času iskali najboljšo krmo. Ta vrsta pastirstva je dosegla vrhunec v poznem 19. stoletju. Črede govedi in ovc na splošno temeljijo na zasebnih zemljiščih, čeprav je to lahko majhen del celotnega obsega, če so vključene vse sezone. Nekateri kmetje, ki so redili ovce, so zaposlili baskovske pastirje, da so skrbeli za črede, vključno z upravljanjem selitev med pašniki.<ref>Starrs, P. F. (1998). ''Let the Cowboy Ride''. Johns Hopkins University Press.</ref> Delavci iz Peruja, Čila (pogosto ameriški staroselci) in Mongolije so zdaj prevzeli vloge pastirjev; Baski so kupili lastne ranče ali se preselili za delovna mesta v mesto. Pastirji poleti odpeljejo ovce v gore (dokumentirano v filmu ''Sweetgrass'' iz leta 2009), pozimi pa v puščavo, včasih pa uporabijo strnišče posevkov in pašnik na zasebnem zemljišču, ko je na voljo. V Združenih državah obstaja več različnih oblik selitve živali:
Ljudstvo Navajo se je začelo ukvarjati s selitvijo živali v 1850-ih, potem ko so bili izgnani iz svoje tradicionalne domovine v dolini reke San Juan. Vzdržujejo veliko ovac.<ref>{{cite journal |author=Farmer, J. |url=https://www.americanscientist.org/article/erosion-of-trust |title=Erosion of Trust |doi=10.1511/2010.85.348 |journal=American Scientist |volume=98 |issue=4 |page=348 |access-date=12 September 2010 |doi-broken-date=28 February 2022 }} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
V Kaliforniji ima domači ranč običajno več zasebnega zemljišča, predvsem zaradi zapuščine španskega sistema dodeljevanja zemljišč. Iz tega razloga obsežne površine sredozemskega hrastovega gozda in travnikov upravljajo ranči, katerih gospodarstvo je odvisno od poletnega območja na državnih zemljiščih pod jurisdikcijo ameriške službe za gozdove.<ref>Sulak, A. and Huntsinger, L. (2007). "Public lands grazing in California: untapped conservation potential for private lands?" ''Rangelands'' '''23'''(3):9–13.</ref>
== Južna Amerika ==
[[File:Gauchos in Calchaquí Valleys, Argentina 04.jpg|thumb|Gavči v dolinah Calchaquí v Argentini]]
Južnoameriška selitev se delno opira na "kavbojske" primerke, ''[[gaučo]]'' iz Argentine, Urugvaja, Paragvaja in (s črkovanjem "gaúcho") južne Brazilije, ''[[llanero]]'' iz Venezuele in ''[[huaso]]'' iz Čila.
Selitev živali se trenutno izvaja vsaj v Argentini, Čilu, Peruju in Boliviji<ref>Andaluz Westreicher, Carlos, Mérega, Juan Luis, y Palmili, Gabriel, ''The Economics of Pastoralism: Study on Current Practices in South America'', 2007, ''Nomadic Peoples'', volume 11, issue 2 (Print), 1752–2366 (Online) [https://www.academia.edu/4176090/Cattle_ranching_conservation_and_transhumance_in_the_Brazilian_Pantanal], page = 87</ref> ter v brazilskem [[Pantanal]]u.<ref>{{Cite journal| author = de Abreu, Urbano Gomes Pinto; McManus, Concepta; y Santos, Sandra Aparecida | title = Cattle ranching, conservation and transhumance in the Brazilian Pantanal| year = 2010| journal = Pastoralism| volume = 1| issue = 1| id = pp. 99–114. (print), 2041-7136 (online)}}</ref> Vključuje predvsem premik goveda v Pantanalu in v delih Argentine. V [[Altiplano|Altiplanu]] so skupnosti domorodnih prebivalcev odvisne od vzreje kamel, zlasti lam. Črede koz se upravljajo s selitvijo v severnem Neuquénu in južni Mendozi, medtem ko se ovce bolj uporabljajo v patagonskih ravnicah. Criollos in domorodna ljudstva uporabljajo prakse transhumance na območjih Južne Amerike.
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
*Jones, Schuyler. "Transhumance Reconsidered". Journal of the Royal Anthropological Institute, London, 2005.
*Jones, Schuyler. Men of Influence: Social Control & Dispute Settlement in Waigal Valley, Afghanistan. Seminar Press, London & New York, 1974.
*{{Cite journal|last1=Ducrotoy|first1=Marie Julie|last2=Majekodunmi|first2=Ayodele O.|last3=Shaw|first3=Alexandra P. M.|last4=Bagulo|first4=Husein|last5=Musa|first5=Usman Baba|last6=Bertu|first6=Wilson J.|last7=Gusi|first7=Amahyel Madu|last8=Ocholi|first8=Reuben A.|last9=Bryssinckx|first9=Ward|last10=Welburn|first10=Susan C.|date=2016-12-01|title=Fulani cattle productivity and management in the Kachia Grazing Reserve, Nigeria|journal=Pastoralism|volume=6|issue=1|pages=25|doi=10.1186/s13570-016-0072-y|s2cid=9938353|issn=2041-7136|doi-access=free}}
==Zunanje povezave==
{{Commons category}}
* [http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=/DOCREP/006/Y4856E/y4856e06.htm U.S. Department of Agriculture Discussion on Asia]
* [http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=/docrep/t6260e/t6260e02.htm U.S. Department of Agriculture Discussion on Africa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060331133736/http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=%2Fdocrep%2Ft6260e%2Ft6260e02.htm |date=2006-03-31 }}
*[https://web.archive.org/web/20090331200354/http://museums.ncl.ac.uk/roman_africa/TRANSHUM.HTM Transhumance and 'The Waiting Zone' in North Africa]
*[https://web.archive.org/web/20060228100800/http://www.australianalps.deh.gov.au/publications/cultural-values/pubs/cultural-values.pdf Limited traditional transhumance in Australia]
* [http://anthro.palomar.edu/subsistence/sub_3.htm Pastoralism] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160203223113/http://anthro.palomar.edu/subsistence/sub_3.htm |date=2016-02-03 }}
*[https://web.archive.org/web/20081114210429/https://usinfo.state.gov/products/pubs/geography/geog12.htm Short mention of transhumance in North America]
* [http://www.alporama.ch Swiss land registry of alpine pastures (German)]
* [http://www.madrid-guide-spain.com/la-transhumancia.html La transhumancia in Madrid Spain]
* [https://www.merano-suedtirol.it/en/schnalstal-valley/summer/culture/annual-transhumance-in-schnalstal-valley/ The transhumance from Schnals Valley (Italy) to Ötz Valley (Austria)]
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Nomadi]]
[[Kategorija:Živinoreja]]
cdyjbsoxt0gi1fs5bbzw4f2tsk98vrn
Roman Polanski
0
521914
6761952
6664111
2026-10-07T22:13:17Z
Raippa-Valli
266977
File
6761952
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Igralec
| caption = Polanski leta 2011
| spouse = {{plainlist|
*{{marriage|[[Barbara Kwiatkowska-Lass]]|1959|1962|end=divorced}}
*{{marriage|[[Sharon Tate]]|1968|1969|end=died}}
*{{marriage|[[Emmanuelle Seigner]]|1989}}}}
| years_active = 1953–sedanjost
| citizenship = [[Poljska]], [[Francija]]<ref name="auto3">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/12/06/world/europe/roman-polanski-extradition-poland.html|title=Roman Polanski Extradition Request Rejected by Poland’s Supreme Court |newspaper=The New York Times|date=6 December 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170218070448/https://www.nytimes.com/2016/12/06/world/europe/roman-polanski-extradition-poland.html|archive-date=18 February 2017|last1=Berendt|first1=Joanna}}</ref>
| children = 2, vklj. [[Morgane Polanski|Morgane]]
}}
[[File:Polanski 1969.png|thumb|Polanski (1969)]]
'''Raymond Roman Thierry Polánski''' (roj. '''Liebling'''{{sfn|Werner|2013|p=12}}), [[Poljaki|poljsko]]-[[Francozi|francoski]]<ref name="AllM">{{navedi novice |author= [[AllMovie|All Movie Guide]] |url= https://www.nytimes.com/movies/person/106743/Roman-Polanski/biography |title= Roman Polanski – Biography |access-date=2022-08-02 |url-status=dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20131124015517/http://www.nytimes.com/movies/person/106743/Roman-Polanski/biography |work= [[The New York Times]] |date= 2013 |archive-date=2013-11-24}}</ref> [[filmski režiser]], [[filmski producent|producent]], [[scenarist]] in [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[18. avgust]] [[1933]], [[Pariz]], [[Francija]].
Velja za enega najslavnejših in najkontroverznejših sodobnih filmskih ustvarjalcev; za svoje delo je prejel [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega režiserja (za film ''[[Pianist (film)|Pianist]]''), dva [[zlati globus|zlata globusa]], dve nagradi [[BAFTA|Bafte]], [[zlata palma|zlato palmo]] in več francoskih nagrad [[César (filmska nagrada)|césar]].
== Življenje in delo ==
Rodil se je v [[Judje|judovski]] družini poljskega porekla, ki se je leta 1937 vrnila iz Pariza v [[Krakov]].{{sfn|Werner|2013|p=13}} Dve leti kasneje so se zaradi [[Poljska kampanja (1939)|nemške invazije]] znašli ujeti v [[krakovski geto|krakovskem getu]], kjer so njegova starša zajeli med racijami. Polanski je odraščal pri rejniških starših in preživel [[holokavst]] tako, da je prikril svoje judovsko poreklo.<ref name="INA">{{navedi splet | title= Mémoires de la Shoah: témoignage de Roman Polanski, enfant de déporté, enfant caché, né le 18 aoüt 1933 | first1=Roman |last1=Polanski | first2= Catherine |last2=Bernstein | date = 2006-05-05 | language = fr | publisher=[[Institut national de l'audiovisuel|INA]]| url=https://entretiens.ina.fr/memoires-de-la-shoah/Polanski/roman-polanski/sommaire | access-date=2018-11-16}}</ref> Uteho je našel v [[film]]ih in se po vojni vpisal na znamenito filmsko šolo v [[Lodž]]u.<ref name="AllM"/>
Že njegov prvi celovečerni film, ''[[Nož v vodi]]'' (1962), ki je nastal na Poljskem, je bil nominiran za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|oskarja za najboljši tujejezični film]].<ref name="california">{{navedi knjigo |last=Ain-Krupa, |first=Julia |title=Roman Polanski: A Life in Exile |url=https://archive.org/details/romanpolanskilif0000aink |publisher=ABC Clio |location=Santa Barbara (CA) |year=2010 |pages=[https://archive.org/details/romanpolanskilif0000aink/page/38 38]–40}}</ref> Po tistem se je preselil v Francijo in čez nekaj let v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], kjer je režiral naslednje tri celovečerce: ''[[Odvratnost (film)|Odvratnost]]'' (1965), ''[[Slepa ulica (film, 1966)|Slepa ulica]]'' (1966) in ''[[Ples vampirjev]]'' (1967). Sledila je selitev v [[Združene države Amerike]], kjer je prodrl z grozljivko ''[[Rosemaryjin otrok]]'' (1968).
Življenje se mu je obrnilo na glavo leta 1969, ko so njegovo nosečo ženo, igralko [[Sharon Tate]], umorili člani kulta [[Charles Manson|Charlesa Mansona]].<ref name="Roman Polanski: Wanted and Desired">{{navedi splet|url=http://www.festival-cannes.fr/en/archives/ficheFilm/id/10797646/year/2008.html|title=Roman Polanski: Wanted and Desired|access-date=2009-01-25 |url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20090704141614/http://www.festival-cannes.fr/en/archives/ficheFilm/id/10797646/year/2008.html|archive-date=2009-07-04}}</ref> Po tistem je posnel film ''[[Macbeth (film, 1971)|Macbeth]]'' (1971) v Združenem kraljestvu in ''[[Kitajska četrt (film, 1974)|Kitajska četrt]]'' spet v Hollywoodu. Leta 1977 so ga v ZDA aretirali in obtožili, da je omamil in posilil trinajstletnico. S sodiščem se je dogovarjal za priznanje krivde, ko pa je izvedel, da namerava sodnik zavrniti dogovor in mu prisoditi zaporno kazen, je ušel iz države in se preselil v Pariz. Odtlej se skriva pred ameriškim pravosodjem in se izogiba držav, ki bi ga lahko izročile ZDA.<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-34681667 |title=Roman Polanski: Film's dark prince |work=BBC News |date=2015-10-30 |accessdate=2022-08-02}}</ref> Posilstva ali nadlegovanja v mladoletni dobi ga je obtožilo še več drugih žensk.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/film/2019/nov/11/pressure-mounts-on-roman-polanski-over-new-sexual-assault-allegation |title=Roman Polanski accused of sexually assaulting 10-year-old girl in 1975 |first=Gwilym |last=Mumford |date=2017-10-23 |work=[[The Guardian]] |accessdate=2022-08-02}}</ref> Kljub vsemu nadaljuje z ustvarjanjem; med njegovimi kasnejšimi filmi so ''[[Tess (film, 1979)|Tess]]'' (1979), ''[[Pisatelj v senci (film)|Pisatelj v senci]]'' (2010), ''[[Venera v krznu]]'' (2013) in ''[[Obtožujem! (film)|Obtožujem!]]'' (2019).
== Filmografija ==
{| class="wikitable"
|+Celovečerci v režiji Polanskega
! Leto
! Slovenski naslov
! Izvirni naslov
! Distribucija
|-
| 1962
| ''[[Nož v vodi]]''
| ''Nóż w wodzie''
| Zespol Filmowy
|-
| 1965
| ''[[Odvratnost (film)|Odvratnost]]''
| ''Repulsion''
| Compton Films
|-
| 1966
| ''[[Slepa ulica (film, 1966)|Slepa ulica]]''
| ''Cul-de-sac''
| Compton-Cameo Films
|-
| 1967
| ''[[Ples vampirjev]]''
| ''The Fearless Vampire Killers''{{refn|Tudi s podnaslovom: ''The Fearless Vampire Killers or: Pardon Me, Madam, but Your Teeth Are in My Neck''.|group=lower-alpha|name=note_b}}
| [[Metro-Goldwyn-Mayer]]
|-
| 1968
| ''[[Rosemarijin otrok (film)|Rosemarijin otrok]]''
| ''Rosemary's Baby''
| [[Paramount Pictures]]
|-
| 1971
| ''[[Macbeth (film, 1971)|Macbeth]]''
| ''Macbeth''
| [[Columbia Pictures]]
|-
| 1972
| ''[[Kaj? (film)|Kaj?]]''
| ''What?''
|
|-
| 1974
| ''[[Kitajska četrt (film, 1974)|Kitajska četrt]]''
| ''Chinatown''
| rowspan=2|Paramount Pictures
|-
| 1976
| ''[[Podnajemnik (film)|Podnajemnik]]''
| ''The Tenant''
|-
| 1979
| ''[[Tess (film, 1979)|Tess]]''
| ''Tess''
| Columbia Pictures
|-
| 1986
| ''[[Pirati (film, 1986)|Pirati]]''
| ''Pirates''
| [[The Cannon Group, Inc.]]
|-
| 1988
| ''[[Besnilo (film)|Besnilo]]''
| ''Frantic''
| [[Warner Bros.]]
|-
| 1992
| ''[[Grenki mesec]]''
| ''Bitter Moon''
| rowspan=2|[[Fine Line Features]]
|-
| 1994
| ''[[Deklica in smrt]]''
| ''Death and the Maiden''
|-
| 1999
| ''[[Deveta vrata]]''
| ''The Ninth Gate''
| BAC Films / Araba Films
|-
| 2002
| ''[[Pianist (film)|Pianist]]''
| ''The Pianist''
| [[Focus Features]]
|-
| 2005
| ''[[Oliver Twist (film, 2005)|Oliver Twist]]''
| ''Oliver Twist''
| [[Pathé]]
|-
| 2010
| ''[[Pisatelj v senci (film)|Pisatelj v senci]]''
| ''The Ghost Writer''
| [[StudioCanal UK]]
|-
| 2011
| ''[[Masaker (film, 2011)|Masaker]]''
| ''Carnage''
| [[Sony Pictures Classics]]
|-
| 2013
| ''[[Venera v krznu]]''
| ''Venus in Fur''
| rowspan=2|[[BAC Films]]
|-
| 2017
| ''[[Po resnični zgodbi]]''
| ''Based on a True Story''
|-
| 2019
| ''[[Obtožujem! (film)|Obtožujem!]]''
| ''An Officer and a Spy''
| Gaumont / 01 Distribution
|-
| 2023
| ''[[Palača (film, 2023)|Palača]]''
| ''The Palace''
| 01 Distribution
|}
== Opombe ==
{{seznam opomb}}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |first=Paul |last=Werner |year=2013 |title=Polański. Biografia |location=Poznanj |publisher=Rebis }}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
*{{IMDb-ime|0000591|Roman Polanski}}
*{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060206023251/http://www.rp-productions.com/roman2.html |date=2006-02-06 |title=Uradna spletna stran}} (arhivski posnetek)
{{Roman Polanski}}
{{Academy Award Best Director}}
{{Zlati globus za najboljšega režiserja}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-bio-film}}
{{DEFAULTSORT:Polanski, Roman}}
[[Kategorija:Francoski filmski producenti]]
[[Kategorija:Francoski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Francoski igralci]]
[[Kategorija:Francoski scenaristi]]
[[Kategorija:Francoski Judje]]
[[Kategorija:Poljski filmski producenti]]
[[Kategorija:Poljski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Poljski igralci]]
[[Kategorija:Poljski scenaristi]]
[[Kategorija:Poljski Judje]]
[[Kategorija:Judovski igralci]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo režijo]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega filmskega režiserja]]
d2xmxudc36q0yw33do1dc53a7l9x9v2
Aleš Ernecl
0
522451
6762041
6750994
2026-10-08T08:14:01Z
Gigahertz2635
265768
Posodobitev: županska kandidatura 2026 (Straža), dodane kontroverznosti (izjave o ženskem športu, izjave ob predsedniški kandidaturi 2022); dodani viri RTV SLO, Večer, Lokalec.si, Reporter; odstranjene trditve brez virov
6762041
wikitext
text/x-wiki
{{Polje za članke
| type = delete
| image = none
| text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br />
Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br />
Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/>
----
<small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov]
''</small>}}
{{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}}
[[Kategorija:Predlogi za brisanje]]
{{Več virov}}{{Infopolje Oseba
|known_for = ustanovitelj [[Nacionalna tiskovna agencija|Nacionalne tiskovne agencije]]}}
'''Aleš Ernecl''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]] in publicist; * [[2. avgust]] [[1981]], [[Maribor]].
Ernecl je desno usmerjen publicist, ki ga mediji pogosto predstavljajo kot filozofa;<ref name="maribor24">{{Navedi splet|title=Vse več mladih se nagiba k desnim politikam|url=https://maribor24.si/lokalno/vse-vec-mladih-se-nagiba-k-desnim-politikam|website=Maribor24|date=18. junij 2019|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="24ur2022">{{Navedi splet|title=Predsedniško kandidaturo napovedal filozof Aleš Ernecl|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednisko-kandidaturo-napovedal-filozof-ales-ernecl.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> sam se je leta 2022 opisal kot »filozof in delavec v avstrijski industriji«.<ref name="rtv2022">{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-18|language=sl}}</ref> Bil je urednik portala [[Politikis]] in kolumnist portala [[Nova24TV]], januarja 2021 pa je ustanovil spletni portal [[Nacionalna tiskovna agencija]] (NTA).
V javnosti je odmevalo več njegovih spornih izjav in dejanj. Marca 2021 je NTA označil za »fašistični medij«, zaradi česar so sodelovanje z njim prekinili Nova24TV in več sodelavcev agencije. Mediji so poročali o njegovih zapisih, v katerih je zavračal dokaze o [[holokavst]]u, junija 2021 pa je v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]] poziral v majici s podobo [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Avgusta 2022 je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]], vendar potrebnih podpisov ni zbral.<ref name="rtv2022" /> Oktobra 2026 je kot kandidat [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranke Straža – Katoliške narodne stranke]] vložil kandidaturo za župana [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]].<ref name="rtv2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl vložil kandidaturo za župana Maribora|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/maribor/ales-ernecl-vlozil-kandidaturo-za-zupana-maribora/795879|website=RTVSLO.si|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref>
<!-- Poglavje o izobraževanju je bilo odstranjeno, ker zanj ni zanesljivih virov in ni podatka o zaključenem študiju. Ponovno ga dodajte le z neodvisnim virom. -->
== Kariera ==
=== Mediji ===
Deloval je kot urednik spletnega portala Politikis.<ref name="maribor24" /><ref>{{Navedi splet|title=Štajerska varda: Dokument razkriva, da zavaja kvečjemu SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042839727|website=Dnevnik|date=14. september 2018|accessdate=2021-07-10|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710235329/https://www.dnevnik.si/1042839727|url-status=dead}}</ref> Pisal je tudi za [[Časnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl, avtor|url=https://www.casnik.si/author/ales-ernecl/|website=Časnik|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> in bil kolumnist portala Nova24TV, ki je marca 2021 sodelovanje z njim prekinil.<ref name="mladina-feb2021">{{Navedi splet|title=Strankarska tiskovna agencija|url=https://www.mladina.si/205416/strankarska-tiskovna-agencija/|website=Mladina|last=Košir|first=Izak|date=25. februar 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021">{{Navedi splet|title=Nova24tv odslovila novinarja Aleša Ernecla, ki se je hvalil, da je naredil »fašistični medij«, bližnjemu Janševemu sodelavcu Gorenaku pa je zabrusil: Sramujem se vas!|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/novinar-portala-nova24tv-ales-ernecl-bliznjemu-jansevemu-sodelavcu-vinku-gorenaku-sramujem-se-vas-859684|website=Reporter|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Na [[YouTube|YouTubu]] je vodil lastno pogovorno oddajo, v kateri je gostil predvsem desno usmerjene komentatorje.<ref name="mladina-feb2021" /> V Mariboru je ustanovil društvo Svetilnik.<ref name="maribor24" />
==== Nacionalna tiskovna agencija ====
{{glavni|Nacionalna tiskovna agencija}}
Januarja 2021 je ustanovil spletni portal Nacionalna tiskovna agencija in postal njegov glavni urednik. Mediji so ga takrat opisovali kot člana [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] (SDS),<ref name="mladina-feb2021" /><ref>{{Navedi splet|title=Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi zamenjala STA|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60364408a45de/clan-sds-ustanovil-nacionalno-tiskovno-agencijo-ki-naj-bi-zamenjala-sta|website=svet24.si|accessdate=2022-08-19|language=sl}}</ref> marca 2021 pa kot nekdanjega člana.<ref name="kriticno">{{Navedi splet|title=Urednik fašističnega medija|url=https://kriticno.si/urednik-fasisticnega-medija/|website=Kritično|last=Lampret|first=Bartolo|date=22. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> 29. junija 2021 je sporočil, da odstopa z mesta odgovornega urednika; kot razlog je navedel težnje sodelavcev po zbliževanju s SDS in Novo24TV.<ref>{{Citat|title=Aleš Ernecl zapušča NTA|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIkO7r1zucY|last=Ernecl|first=Aleš|publication-date=29. junij 2021|work=YouTube|accessdate=2021-06-30|language=sl-SI}}</ref> Nasledil ga je Urban Purgar. 7. oktobra 2021 se je na NTA vrnil kot programski direktor,<ref>{{Navedi splet|title=Ekskluzivno: Velika vrnitev Aleša Ernecla na Nacionalno tiskovno agencijo, kjer prevzema mesto Programskega direktorja!|url=https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=7. oktober 2021|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|archive-date=2021-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20211015235635/https://nacionalnata.si/ekskluzivno-velika-vrnitev-alesa-ernecla-na-nacionalno-tiskovno-agencijo-kjer-prevzema-mesto-programskega-direktorja/|url-status=dead}}</ref> 14. julija 2022 pa se je od portala dokončno distanciral in ob tem zapisal, da do sodelavcev »ne goji nobene zamere«.<ref>{{Navedi splet|title=Izjava za javnost Aleša Ernecla: »Na noben način ne želim več biti povezan z NTA. Do fantov ki urejajo portal ne gojim nobene zamere, a mene pri tem projektu ne bo več.«|url=https://nacionalnata.si/izjava-za-javnost-alesa-ernecla-na-noben-nacin-ne-zelim-vec-biti-povezan-z-nta-do-fantov-ki-urejajo-portal-ne-gojim-nobene-zamere-a-mene-pri-tem-projektu-ne-bo-vec/|website=Nacionalna tiskovna agencija|date=14. julij 2022|accessdate=2022-07-16|language=sl-SI|archive-date=2022-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220716223210/https://nacionalnata.si/|url-status=dead}}</ref> Portal po stanju oktobra 2026 ni več aktiven.<ref name="rtv2026" />
== Politika ==
=== Predsedniška kandidatura 2022 ===
4. avgusta 2022 je v prenosu na YouTubu napovedal kandidaturo za predsednika republike. Poudaril je, da smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo slovenski državljani in državljanke v njej privilegije, ki jih drugod nimajo. Kandidaturo je javno podprl tudi [[Boštjan M. Zupančič]], nekdanji sodnik [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]].<ref name="24ur2022" /><ref name="reporter-avg2022">{{Navedi splet|title=»Fašistični« kandidat? Razvpiti zanikovalec holokavsta Aleš Ernecl bi rad kandidiral za predsednika|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/fasisticni-kandidat-razvpiti-zanikovalec-holokavsta-ales-ernecl-bi-rad-kandidiral-za-predsednika-985622|website=Reporter|date=5. avgust 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Kot neodvisni kandidat bi moral zbrati 5000 overjenih podpisov volivcev, pri čemer so ga v stranki [[Domovinska liga]] opozorili, da je zbiranje podpisov zahtevno delo.<ref name="reporter-avg2022" /> Ker jih do roka ni zbral, kandidature ni mogel vložiti.<ref name="rtv2022" />
=== Županska kandidatura 2026 ===
5. oktobra 2026 je vložil kandidaturo za župana Mestne občine Maribor na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitvah]], ki bodo 15. novembra 2026. Nastopa kot kandidat Stranke Straža – Katoliške narodne stranke in je njen prvi županski kandidat; po poročanju Večera je bil osmi prijavljeni kandidat za mariborskega župana.<ref name="rtv2026" /><ref name="vecer2026">{{Navedi splet|title=Osmi kandidat za mariborskega župana je Aleš Ernecl|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/zupanski-kandidat-kandidat-za-zupana-maribora-10428988|website=Večer|date=5. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Ob vložitvi kandidature se je predstavljal kot iskalec zaposlitve v Avstriji.<ref name="rtv2026" />
Kot težavo je izpostavil, da je »postalo preveč normalno, da se občine obravnava kot podjetja, namesto kot nekaj, kar zagotavlja storitve«, in upadanje pomena Maribora v razmerju do [[Ljubljana|Ljubljane]]. Kandidaturo razume tudi kot priložnost za opozarjanje na napake dosedanjih županov, med njimi mariborskega župana [[Saša Arsenovič|Saše Arsenoviča]].<ref name="rtv2026" /> Maribor je označil za »spečega velikana«, kot prednostni nalogi pa je navedel javni potniški promet in parkiranje; ob tem je dejal, da na lokalni ravni »nismo ne levi ne desni«.<ref name="lokalec2026">{{Navedi splet|title=Aleš Ernecl napovedal kandidaturo za mariborskega župana|url=https://www.lokalec.si/ales-ernecl-napovedal-kandidaturo-za-mariborskega-zupana/|website=Lokalec.si|date=2. oktober 2026|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref>
== Kontroverznosti ==
=== Izjava o »fašističnem mediju« ===
Marca 2021 je Ernecl v pogovoru s kanadskim desničarskim komentatorjem Stefanom Molyneuxem, objavljenem na YouTubu, NTA predstavil z besedami »I am editor in chief of new Slovene fascist media called NTA« (»sem glavni urednik novega slovenskega fašističnega medija, ki se imenuje NTA«).<ref name="mladina2021">{{Navedi splet|title=»Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.mladina.si/206060/sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija/|website=Mladina|last=Vezjak|first=Boris|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Pozneje je izjavo razlagal kot provokacijo.<ref name="kriticno" /> Zaradi izjave so sodelovanje z agencijo odpovedali [[Vinko Gorenak]], takrat državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, predsednik Državnega sveta [[Alojz Kovšca]], [[Boštjan M. Turk]] in [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik NTA: »Sem urednik novega slovenskega fašističnega medija«|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odgovorni-urednik-nta-sem-urednik-novega-slovenskega-fasisticnega-medija.html|website=24ur.com|date=23. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Gorenaku, ki je zapisal, da »takšne šale niso primerne«, je Ernecl odgovoril: »Sramujem se vas.« Isti dan je Nova24TV prekinila sodelovanje z njim.<ref name="reporter2021" />
=== Izjave o holokavstu ===
Po poročanju medijev je Ernecl septembra 2020 v razpravi na [[Twitter|Twitterju]] z novinarjem Nenadom Glücksom zapisal, da je »eden glavnih mitov Hitlerjev rasizem in slovanofobija«. Pričevanjem o holokavstu je pripisal »epistemološki status gostilne« in zahteval »materialne dokaze«.<ref>{{Navedi splet|title=Twitter suspendiral račun desničarske »Nacionalne tiskovne agencije« zanikovalca genocida Aleša Ernecla|url=https://insajder.com/slovenija/twitter-suspendiral-racun-desnicarske-nacionalne-tiskovne-agencije-zanikovalca-genocida|website=Insajder.com|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref><ref name="reporter2021" /> Zaradi teh zapisov so ga nekateri mediji in komentatorji označili za zanikovalca holokavsta.<ref name="mladina2021" /><ref name="kriticno" /><ref name="reporter-avg2022" />
=== Izjave o ženskah in ženskem športu ===
Februarja 2022 se je Ernecl posmehljivo odzval na olimpijski uspeh smučarskih skakalk [[Urša Bogataj|Urše Bogataj]] in [[Nika Križnar|Nike Križnar]]. V spletni razpravi o vlogi žensk je povedal, da se je ženskam zavestno odpovedal, krivdo pa pripisal pornografiji, ki jo je označil za »paketek, ki ga dobiš zraven liberalizma«. Pritrdil je sogovorniku Alenu Komanu, ki je ženski šport označil za perverzijo. Ko ga je kritik primerjal z džihadisti, je odgovoril, da je primernejša primerjava z vahabiti.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vahabit Aleš Ernecl pornografijo in liberalizem krivi za to, da se je »odpovedal« ženskam|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/slovenski-vahabit-ales-ernecl-pornografijo-in-liberalizem-krivi-za-to-da-se-je-odpovedal-zenskam-943065|website=Reporter|date=9. februar 2022|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref>
=== Izjave ob predsedniški kandidaturi ===
Ob napovedi predsedniške kandidature avgusta 2022 je Ernecl dejal, da proti njemu nastopajo ljudje, ki berejo »scenarije iz hollywoodskih in telavivskih studijev«, in da evroatlantske povezave vodijo v izumrtje slovenskega naroda. Izrazil je naklonjenost [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]] in [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], deloma pa tudi [[Ši Džinping|Ši Džinpingu]], ter napovedal, da bi kot predsednik gradil diplomatske vezi z državami, ki bi bile za slovenski narod koristnejše od [[NATO|Nata]] in [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref name="reporter-avg2022" />
=== Blokada računa na Twitterju ===
3. marca 2021 je Twitter začasno blokiral račun NTA. Ernecl je kot možen razlog navedel objavo citata [[Roman Vodeb|Romana Vodeba]].<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je Twitter Nacionalni tiskovni agenciji blokiral račun? Ernecl: »Kriv bi lahko bil citat Romana Vodeba«|url=https://www.vecer.com/slovenija/twitter-nacionalni-tiskovni-agenciji-blokiral-racun-10236752|website=Večer|date=3. marec 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref>
=== Inšpekcijski postopek ===
23. februarja 2021 je Inšpektorat za kulturo in medije na podlagi prijave uvedel inšpekcijski postopek zoper NTA, ker je delovala brez vpisa v razvid medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj počne medijski inšpektorat, medtem ko nastajajo Janši naklonjeni portali?|url=https://www.vecer.com/slovenija/medijski-inspektorat-si-je-vzel-cas-medtem-ko-nastajajo-portali-z-novicami-prijaznimi-do-aktualne-oblasti-10248176|website=Večer|last=Simič|first=Matej|date=20. julij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref> Septembra 2021 je ministrstvo za kulturo vlogo za vpis zavrnilo, ker je bila nepopolna.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo zavrnilo vlogo NTA za vpis v razvid medijev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-kulturo-zavrnilo-vlogo-nta-za-vpis-v-razvid-medijev/592769|website=RTVSLO.si|date=3. september 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref>
=== Majica z Leonom Rupnikom v Državnem svetu ===
Junija 2021 je Ernecl v dvorani Državnega sveta poziral v majici s podobo Leona Rupnika, domobranskega generala in simbola kolaboracije med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Fotografijo je objavil z zapisom »Leon spet doma«. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je izjavil, da se mu zdi »nedopustno, da se javnost provocira z zlorabo inštitucije Državnega sveta«, in se odločno ogradil od »razkazovanja simbolov kolaboracije in totalitarizma«. [[Zmago Jelinčič]] je dejanje označil za »bedasto provokacijo in iskanje pozornosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Provokacija: v Državnem svetu poziral s podobo Leona Rupnika|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/provokacija-v-drzavnem-svetu-poziral-s-podobo-leona-rupnika.html|website=24ur.com|date=8. junij 2021|accessdate=2026-10-08|language=sl}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Ernecl, Aleš}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
pma4fas7y0rh4yoa1tr4a7jn1p5sqjz
Seznam osebnosti iz Občine Postojna
0
524201
6761762
6673544
2026-10-07T12:35:03Z
Anja Muha
148170
/* Pesniki */
6761762
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam osebnosti iz [[Občina Postojna|Občine Postojna]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Občina Postojna ima 40 naselij: [[Belsko]], [[Brezje pod Nanosom]], [[Bukovje, Postojna]], [[Dilce]], [[Gorenje, Postojna|Gorenje]], [[Goriče, Postojna|Goriče]], [[Grobišče, Postojna|Grobišče]], [[Hrašče, Postojna|Hrašče]], [[Hrenovice]], [[Hruševje]], [[Koče, Postojna|Koče]], [[Landol]], [[Lipje]], [[Lohača]], [[Mala Brda]], [[Mali Otok]], [[Malo Ubeljsko]], [[Matenja vas]], [[Orehek, Postojna|Orehek]], [[Planina, Postojna|Planina]], [[Postojna]], [[Predjama]], [[Prestranek]], [[Rakitnik]], [[Rakulik]], [[Razdrto, Postojna|Razdrto]], [[Sajevče]], [[Slavina, Postojna|Slavina]], [[Slavinje]], [[Stara vas]], [[Strane]], [[Strmca, Postojna|Strmca]], [[Studenec, Postojna|Studenec]], [[Studeno, Postojna|Studeno]], [[Šmihel pod Nanosom]], [[Veliki Otok]], [[Veliko Ubeljsko]], [[Zagon]] in [[Žeje, Postojna|Žeje]].
=Gospodarstvo=
*[[Marjan Batagelj]] (1962 [[Postojna]] –), gospodarstvenik, predsednik upravnega odbora Postonjske jame, d. d.
*[[Stanislav Bole]] (1915 [[Koče]] – 1995, [[Koče]]), zamejski gospodarstvenik
*[[Ivo Boscarol]] (1956 [[Postojna]] –), podjetnik in konstruktor, lastnik podjetja Pipistrel
*[[Jožko Čuk]] (1952 [[Postojna]] –), gospodarstvenik
*[[Narcis Fabrizio]] (1924 [[Hruševlje]] –), gradbenik, strokovni in poljudni pisec
*[[Josip Gorup]] (1834 [[Slavina]] – 1912, [[Reka]]), poslovnež, mecen in politik
*[[Leonora Jakovljevič]] (1964 [[Postojna]] –), tekstilna oblikovalka
*[[Janez Nepomuk Kalister]] (1806 [[Slavina]] –1864, [[Trst]]), poslovnež, mecen
*[[Lojze Kiauta]] (1908 [[Postojna]] – 1991, [[Ljubljana]]), gospodarstvenik, ekonomist, in univerzitetni profesor
*[[Sergej Racman]] (1966 [[Postojna]] –), finančnik in igralničar
*[[Anton Nino Spinelli]] (1928 [[Slavina]] – 2010, [[Izola]]), direktor
*[[Marijan Suša]] (1950 [[Postojna]] –), družbenopolitični delavec, kulturnoprosvetni delavec, publicist, podjetnik
*[[Magdalena Svetina-Terčon]] (1968 [[Postojna]] –), direktorica, moderatorka, folkloristka, pesnica, publicistka
*[[Jernej Vrtovec]] (1985 [[Postojna]] –), teolog in politik
*[[Fran Windischer]] (1877 [[Postojna]] –1955, [[Ljubljana]]), gospodarstvenik
*[[Rudolf Wrus]] (1871 [[Planina]] –1960, [[Opatija]]), hotelir in ljubiteljski astronom
= Književnost =
==Pesniki==
*[[Vekoslav Blažek]] (1889 [[Hruševje]] – 1957, [[Hruševje]]), ljudski pesnik, pisec krajevne kronike
*[[Ivo Ivanovič Bučar]] (1856 [[Postojna]] – 1907, [[Carigrad]]), pesnik
*[[Johann Georg Fellinger]] (1781 [[Peggau]] – 1816, [[Postojna]]), pesnik, prevajalec in častnik
*[[Pavel Knobl]] (1765 [[Orehek]] – 1830, [[Tomaj]]), pesnik, orglar in skladatelj
*[[Teja Logar Morano]] (1963 [[Postojna]] –), pesnica, profesorica, likovna umetnica/ustvarjalka
*[[Milan Šelj]] (1960 [[Postojna]] –), pesnik, publicist in komparativist
*[[Tomislav Vrečar]] (1976 [[Postojna]] –), pesnik
*[[Vita Žerjal Pavlin]] (1963 [[Postojna]] –), pesnica, profesorica slovenščine in doktorica znanosti s področja literarnih ved
==Pisatelji==
*[[Hinko Dolenec]] (1838 [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] – 1908, [[Razdrto, Postojna|Razdrto]]), pisatelj, pravnik
*[[Tamara Doneva]] (1967 [[Postojna]] – 2014, [[Postojna]]), pisateljica, scenaristka, režiserka, učiteljica
*[[Franc Bole]] (1932 – 2020) (urednik časopisa Ognjišče in Karitas)
*[[Mateja Gomboc]] (1964 [[Postojna]] –), pisateljica, prevajalka, profesorica, publicistka
*[[Marjana Grasselli-Prosenc]] (1875 [[Postojna]] –1960, [[Ljubljana]]), pisateljica in publicistka
*[[Peter Hitzinger]] (1812 [[Tržič]] – 1867, [[Postojna]]), pisatelj, pesnik, zgodovinar, duhovnik
*[[Josephine Janežič]] (1936 [[Postojna]] –), pisateljica, vzgojiteljica in modna ustvarjalka
*[[Neli Kodrič Filipić]] (1964 [[Postojna]] –), mladinska pisateljica
*[[Tomaž Kosmač]] (1965 [[Postojna]] –), pisatelj
*[[Alojz Kraigher]] (1877 [[Postojna]] – 1959, [[Ljubljana]]), pisatelj
*[[Klavdija Kuščer]] (1962 [[Postojna]] –), pedagoški pisec
*[[Mara Lamut]] (1884 [[Postojna]] – 1970, [[Ljubljana]]), pisateljica in pesnica
*[[Anita Leskovec]] (1965 [[Postojna]] –), pisateljica
*[[Miloš M. Radović]] (1953 [[Postojna]] –), srbski pisatelj in dramaturg
*[[Alojz Rovan]] (1870 [[Planina]] – 1891, [[Planina]]), pisatelj
*[[Simona Semenič]] (1975 [[Postojna]] –), pisateljica in gledališka ustvarjalka
*[[Luka Smolnikar]] (1863 [[Loke v Tuhinju]] –1936, [[Postojna]]), pisatelj, prevajalec, duhovnik
*[[Aldo Žerjal]] (1957 [[Postojna]] –), pisatelj
=Kultura in umetnost=
==Arhitektura==
*[[Marko Marjan Dekleva]] (1943 [[Slavina]] –), arhitekt
*[[Evita Lukež]] (1955 [[Postojna]] –), grafična oblikovalka in arhitektka
*[[Matej Mljač]] (1971 [[Postojna]] –), arhitekt
*[[Janko Omahen]] (1898 [[Postojna]] – 1980, [[Ljubljana]]), arhitekt
==Arheologija==
*[[Predrag Novaković]] (1963 [[Postojna]] –), arheolog
==Fotografija==
*[[Primož Brecelj]] (? [[Postojna]] –), fotograf
*[[Viljem Gombač]] (1961 [[Postojna]] –), fotograf, krajevni zgodovinar
*[[Matjaž Kačičnik]] (1970 [[Postojna]] –), fotograf
*[[Matjaž Prešeren]] (? [[Postojna]] –), fotograf
*[[Katarina Sadovski]] (1980 [[Postojna]] –), fotografinja in profesorica
*[[Božo Štajer]] (1910 [[Postojna]] – 1967, [[Ljubljana]]), umetniški fotograf
*[[Maks Šeber]] (1862 [[Postojna]] – 1944 [[Ribnica na Pohorju]]), jamar, tiskar, založnik, fotograf
*[[Rihard Šeber]] (1857 [[Postojna]] – 1904,?), fotograf, tiskar in urednik
==Glasba==
*[[Ivo Bašič]] (1969 [[Postojna]] –), dirigent, ravnatelj šole, glasbeni pedagog
*[[Franjo Bučar]] (1861 [[Postojna]] – 1926, [[Ljubljana]]), operni pevec, tenorist, operni režiser
*[[Zvone Bukovec]] (1960 [[Postojna]] –), pevec in baritonist
*[[Kajetan Štefan Vladimir Burger]] (1914 [[Postojna]] – 2000,?), violinist
*[[Ivan Carli]] (1851 [[Šebrelje]] – 1911, [[Studeno]]), organist in skladatelj
*[[Andreja Tomažič Hrvatin]] (1985 [[Postojna]] –), dirigentka, vokalistka, pevovodkinja
*[[Jože Jež]] (1968 [[Postojna]] –), pevec, tekstopisec in skladatelj zabavne glasbe
*[[Zlatko Kaučič]] (1953 [[Postojna]] –), jazz tolkalist, bobnar, skladatelj in glasbeni pedagog
*[[Leon Kernel]] (1956 [[Postojna]] –), gozdarski inženir, glasbeni pedagog, zborovodja, organist in kulturni delavec
*[[Dušan Kobal]] (1950 [[Postojna]] –), operni pevec, tenorist
*[[Sebastijan Mavrič]] (1975 [[Postojna]] –), zborovodja, pevec, učitelj, glasbenik
*[[Pavel Merljak]] (1959 [[Postojna]] –), skladatelj, glasbeni kritik in pedagog
*[[Matic Marentič]] (1994 [[Postojna]] –), glasbenik
*[[Egon Mihajlovič]] (1972 [[Postojna]] –), univerzitetni profesor glasbe
*[[Drago Mislej]] (1950 [[Postojna]] –), glasbenik, urednik, novinar, organizator
*[[Iztok Mlakar]] (1961 [[Postojna]] –), kantavtor, skladatelj, igralec
*[[Klemen Ogrizek]], bobnar
*[[Aleksandra Pavlović]] (1978 [[Postojna]] –), pianistka, korepetitorka in profesorica glasbe
*[[Jure Počkaj]], operni pevec
*[[Jadviga Poženelova]] (1901 [[Postojna]] – 1991, [[Ljubljana]]), pianistka
*[[Gianni Rijavec]] (1962 [[Postojna]] –), pevec in skladatelj zabavne glasbe
*[[Antoinette Simčič]] (1901 [[Veliko Ubeljsko]] – 2001, ZDA), kulturna delavka, pevka, režiserka
*[[Janez Slavik]] (1787 [[Novo Stupovo]] – 1842, [[Postojna]]), glasbenik, orglavec in glasbeni pedagog
*[[Frančišek Smerdu]] (1951 [[Postojna]] – 1983, [[Izola]]), pevec, bas kitarist in skladatelj zabavne glasbe
*[[Alojz Srebotnjak]] (1931 [[Postojna]] – 2010, [[Ljubljana]]), skladatelj
*[[Alen Steržaj]] (1972 [[Postojna]] –), glasbenik, novinar, član skupine Big Foot Mama
*[[Antonija Svetek]] (1850 [[Postojna]] – 1924, [[Ljubljana]]), pevka in gledališka igralka
*[[Peter Šavli]] (1961 [[Postojna]] –), skladatelj
*[[Andreja Škrbec]] (1978 [[Postojna]] –), violinistka
*[[Anton Škrlj]] (1961 [[Postojna]] – 2021,?), kantavtor, glasbenik, pevec
*[[Vilko Ukmar]] (1905 [[Postojna]] – 1991, [[Ljubljana]]), skladatelj in muzikolog
*[[Andrej Vavken]] (1838 [[Postojna]] – 1898, [[Cerklje pri Kranju]]), organist, cerkveni skladatelj in pedagog
*[[Jan Vehar]] (1993 [[Postojna]] –), pevec zabavne glasbe, novinar, TV-voditelj, podcaster, radijski moderator
*[[Milena Verbič-Štrukelj]] (1903 [[Postojna]] – 1983, [[Ljubljana]]), glasbenica, koncertna pevka in klavirska pedagoginja
*[[Miroslav Vilhar]] (1818 [[Planina]] – 1871, [[grad Kalec]]), pesnik, politik, dramatik, skladatelj, novinar, pisatelj
*[[Robert Vrčon]] (1960 [[Postojna]] –), pevec in baritonist
== Gledališče, film in televizija ==
*[[Metka Albreht]] (1975 [[Postojna]] –), stilistka
*[[Jožica Avbelj]] (1951 [[Postojna]] –), gledališka in filmska igralka
*[[Dragana Čolić]], scenaristka
*[[Larissa Drekonja]] (? [[Postojna]] –), slovensko-ameriška igralka
*[[Silvan Furlan]] (1953 [[Postojna]] – 2005, [[Ljubljana]]), filmski teoretik in kritik, scenarist, komparativist
*[[Ela Kavčič]] (1903 [[Postojna]] –?), amaterska igralka
*[[Venčeslav Japelj]] (1951 [[Postojna]] –), novinar
*[[Diana Koloini]] (1962 [[Postojna]] –), dramaturginja, umetniška direktorica in esejistka
*[[Vesna Milek]] (1971 [[Postojna]] –), novinarka in publicistka
*[[Sabrina Mulec]], novinarka
*[[Iris Mulej]] (1981 [[Postojna]] –), blogerka in model
*[[Igor Pirkovič]] (1970 [[Postojna]] –), novinar, TV voditelj, pravnik
*[[Janez Prezelj]] (1948 [[Postojna]] –), novinar, publicist
*[[Dušanka Ristić]] (1958 [[Postojna]] –), igralka
*[[Marjuta Slamič]] (1974 [[Postojna]] –), gledališka, filmska in televizijska igralka
*[[Rafael Salmič]] (1870 [[Postojna]] – 1930, [[Celje]]), amaterski igralec in narodni delavec
*[[Jadran Sterče]] (1949 [[Postojna]] – 2014, [[Unec]]), režiser, prevajalec, novinar, scenarist in filozof
*[[Tomaž Švagelj]] (1966 [[Postojna]] –), novinar
*[[Ennio Vitanza]] (1934 [[Postojna]] –), športni novinar in komentator
*[[Mileva Zakrajšek]] (1885 [[Postojna]] – 1971, [[Maribor]]), gledališka igralka in glasbenica
*[[Sidonija Žega]], radijska napovedovalka
== Kiparstvo ==
*[[Matejka Belle]] (1967 [[Postojna]] –), kiparka
*[[Milena Dolgan]] (1917 [[Studeno]] – 1945, [[Ljubljana]]), kiparka
*[[Ivan Sajevic]] (1891 [[Stara vas]] – 1972, [[Ljubljana]]), akademski kipar in medaljer
*[[Damjan Švara]] (1967 [[Postojna]] –), kipar
*[[Drago Tršar]] (1927 [[Postojna]] – 2013), kipar, profesor, keramik
*[[Dušan Tršar]] (1937 [[Planina]] –), kipar, profesor
==Slikarstvo==
*[[Lucijan Bratuš]] (1949 [[Postojna]] –), slikar, grafik in grafični oblikovalec
*[[Almira Bremec]] (1958 [[Postojna]] –), grafičarka in slikarka
*[[Beti Bricelj]] (1974 [[Postojna]] –), slikarka, risarka
*[[Silvester Fakuč]] (1958 [[Postojna]] –), akademski slikar, kipar in oblikovalec
*[[Simon Kastelic]] (1977 [[Postojna]] –), slikar
*[[Erik Lovko]] (1953 [[Postojna]] – 2009, [[Postojna]]), likovni umetnik
*[[Jana Pečečnik Žnidarčič]] (1969 [[Postojna]] –), oblikovalka vizualnih komunikacij, predavateljica, ilustratorka
*[[Stojan Ržek]] (1961 [[Postojna]] –), strojni tehnik, likovni ustvarjalec, pesnik
*[[Alojzij Schaffenrath]] (1794 [[Ljubljana]] – 1836, [[Postojna]]), inženir in slikar
*[[Darko Slavec]] (1951 [[Postojna]] –), akademski slikar
*[[Arthur Strasser]] (1854 [[Postojna]] – 1927, [[Dunaj]]), slikar in kipar
*[[Dragica Sušanj]] (1966 [[Postojna]] –), slikarka
*[[Zoran Smiljanić]] (1961 [[Postojna]] –), stripar, illustrator, karikaturist, oblikovalec, scenarist in publicist
*[[Polona Škodič]], likovna kritičarka in častna občanka
*[[Klavdij Tutta]] (1958 [[Postojna]] –), slikar in grafik
*[[Leo Vilhar]] (1899 [[Veliki Otok]] – 1971, [[Sežana]]), slikar, muzealec
*[[Mario L. Vilhar]] (1925 [[Veliki Otok]] – 2014, [[Domžale]]), slikar, kipar, novinar, strojni tehnik
*[[Stojan Zafred]] (1951 [[Postojna]] – 2002, [[Divača]]), slikar
=Politika=
*[[Karl Aichelburg]] (1826 [[Postojna]] – 1921, [[Schiltern]]), avstrijski politik
*[[Igor Bavčar]] (1955 [[Postojna]] –), politik, gospodarstvenik, založnik, urednik, publicist – prispeval je k demokratizaciji in osamosvojitvi RS
*Bogdan Biščak (1958 Postojna - ) politik, publicist, pravnik, alpinist
*[[Zvone Černač]] (1962 [[Postojna]] –), politik, poslanec in pravnik
*[[Vlado Dimovski]] (1960 [[Postojna]] –), politik, ekonomist, filozof, univerzitetni profesor
*[[Slavko Jež]] (1920 [[Podnanos]] – 1990, [[Slavina]]), politik in urednik
*[[Hinko Kavčič]] (1846 [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] – 1893, [[Razdrto, Postojna|Razdrto]]), politik
*[[Miran Komac]] (1953 [[Postojna]] –), politolog, strokovnjak za manjšinsko problematiko
*[[Sergej Kraigher]] (1914 [[Postojna]] – 2001, [[Postojna]]), državnik in družbenopolitični delavec
*[[Jožef Lavrenčič]] (1859 [[Postojna]] – 1936, [[Ljubljana]]), politik in gospodarstvenik
*[[Mario Mori]] (1939 [[Postojna]] –), uradnik, župan
*[[Vincenc Otoničar]] (1955 [[Postojna]] –), politik
*[[Borut Pahor]] (1963 [[Postojna]] –), predsednik RS
*[[Robert Pavšič]], politik
*[[Erazem Predjamski|Erazem (Pred)jamski]] (1420? –1484, [[Predjama]]), goriško-kranjski plemič
*[[Majda Širca Ravnikar]] (1953 [[Postojna]] –), političarka, novinarka, poslanka in umetnostna zgodovinarka
*[[Darko Škrlj]] (1953 [[Postojna]] –), politik
*[[Branko Tomažič]] (1961 [[Postojna]] –), inženir kmetijstva in politik
*[[Jernej Verbič]] (1952 [[Postojna]] –), politik
*[[Hugo Veriand Windischgrätz]] (1854 [[Firence]] –1920, [[Planina]]), veleposestnik in politik
*[[Lovro Vidrič]] (1838 [[Strmca]] –1900, [[Zagreb]]), politik, pravnik, odvetnik
*[[Samuel Žbogar]] (1962 [[Postojna]] –), politolog in politik
=Pravo in uprava=
*[[Stojan Albert Bajič]] (1901 [[Postojna]] –1974, [[Florida]]), pravnik in bibliotekar
*[[Mirko Bandelj]] (1958 [[Postojna]] –), odvetnik, poslovnež in politik
*[[Rupert Bežek]] (1858 [[Postojna]] –1903, [[Ljubljana]]), pravnik in notar
*[[Karel Clarici]] (1861 [[Dvorec Hošperk]] – ?), pravnik
*[[Oskar Dev]] (1868 [[Planina]] –1868 [[Maribor]]), pravnik, sodnik, skladatelj, zborovodja
*[[Zvonko Fišer]] (1949 [[Postojna]] –), pravnik
*[[Damijan Florjančič]] (1955 [[Postojna]] –), sodnik
*[[Josip Kavčič]] (1821 [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] –1903, [[Gorica]]), narodni buditelj, pravnik, notar
*[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833 [[Planina]] –1897, [[Ljubljana]]), pravnik, sodnik
*[[Ivan Korošec]] (1913 [[Prestranek]] –1942, [[Laze pri Borovnici]]), pravnik, pesnik
*[[Leonidas Pitamic]] (1885 [[Postojna]] –1971, [[Ljubljana]]), pravnik
*[[Otokar Rybář]] (1859 [[Postojna]] –1927, [[Beograd]]), pravnik, politik
=Religija=
*[[Luka Abram]] (1863 [[Slavina]] – 1931, [[Istanbul]]), duhovnik, redovnik, misijonar
*[[Martin Gorše]] (1892 [[Zamostec]] – 1963, [[Slavina]]), duhovnik
*[[Dominik Janež]] (1865 [[Globel]] – 1946, [[Studeno]]), duhovnik
*[[Janez Rafael Kobenzl]] (1571 [[Predjama]] – 1627, [[Dunaj]]), jezuit, filozof, teolog
*[[Janez Kovač]] (1884 [[Postojna]] – 1975, [[Podnanos]]), duhovnik, narodni in gospodarski delavec, perfekt
*[[Alfonz Levičnik]] (1869 [[Planina]] – 1966, [[Kranj]]), katehetski pisec, duhovnik
*[[Hinko Likar]] (1860 [[Postojna]] – 1925, [[Blanca]]), prosvetni pisec, strokovni pisec in čebelar
*[[Ladislav Milharčič]] (1909 [[Hruševje]] – 1936, [[Peru]]), misijonar, duhovnik
*[[Matej Milharčič]] (1812 [[Slavina]] – 1853, [[Berber]]), misijonar, duhovnik
*[[Štefan Pepeu]] (1696 [[Planina]] – 1773,?), jezuit, redovnik
*Vladimir Pirih
*[[Peter Štoka]] (1971 [[Postojna]] –), biblicist, teolog, knjižničar
*[[Tomaž Švagelj]] (1974 [[Postojna]] –), teolog
= Šolstvo =
*[[Miroslav Adlešič]] (1907 [[Postojna]] – 2002, [[Ljubljana]]), fizik in pedagoški delavec
*Silvo Fatur (1935 Zagorje pri Pivki - 2020 Lucija) slavist, ravnatelj
*[[Franci Ambrožič]] (1937 [[Hrušica]] – 2013, [[Ljubljana]]), baletnik, plesalec, pedagog
*[[Vera Bedendo]] (1924 [[Postojna]] – 2013, [[Trst]]), srednješolska učiteljica
*[[Jakob Čenčur]] (1837 [[Planina]] – 1888, [[Trst]]), učitelj, zborovodja
*[[Ivan Dimnik]] (1889 [[Postojna]] – 1970, [[Ljubljana]]), strokovni učitelj, publicist in urednik
*[[Slavoj Dimnik]] (1887 [[Postojna]] – 1932, [[Maribor]]), kartograf, šolnik in kulturni delavec
*[[Stanko Dimnik]] (1891 [[Postojna]] – 1980, Ljubljana), gradbeni inženir, šolnik in strokovni pisec
*[[Andrej Kenič]] (1884 [[Grobišče]] – 1965, [[Rakek]]), učitelj
*[[Rajmund Pirker]] (1829 [[Postojna]] – 1884, [[Ljubljana]]), šolnik
*[[Janko Trošt]] (1894 [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] –1975 ?), etnograf, lutkar, šolnik
=Šport=
==Alpinizem==
*Igor mezgec (1954 Postojna - 2020 Postojna)
*[[Pavel Podgornik]] (1958 [[Postojna]] – 1982, [[Mali Koritniški Mangart]])
*[[Peter Podgornik]] (1958 [[Postojna]] –)
*Bogdan Biščak (1958 Postojna - )
*Rado Fabjan (1959 Postojna - )
*[[Tamara Likar]] (1959 [[Postojna]] – 1982, [[Mali Koritniški Mangart]])
==Biatlon==
*[[Simon Kočevar]] (1990 [[Postojna]] –)
*[[Danilo Kodela]] (1979 [[Postojna]] –)
*[[Urška Poje]] (1997 [[Postojna]] –)
==Košarka==
*Aleksander Sašo Paternost (1956 Postojna - )
*Zlatko Šantelj (1959 Postojna - )
*[[Primož Brezec]] (1979 [[Postojna]] –)
*[[Aleksej Nikolić]] (1995 [[Postojna]] –)
*[[Mitja Nikolić]] (1991 [[Postojna]] –)
*[[Jan Rebec]] (1993 [[Postojna]] –)
*[[Matic Rebec]] (1995 [[Postojna]] –)
*[[Tina Jakovina]] (1992 [[Postojna]] –)
*[[Tina Trebec]] (1990 [[Postojna]] –)
*[[Andrej Žakelj]] (1978 [[Postojna]] –), trener
==Nogomet==
*[[Izidor Balažič]] (1991 [[Postojna]] –)
*[[Adnan Bešič]] (1991 [[Postojna]] –)
*[[Igor Božič]] (1987 [[Postojna]] –)
*[[Dejan Djuranović]] (1968 [[Postojna]] –), trener
*[[Adriano Fergič]] (1956 [[Postojna]] –)
*[[Igor Jelić]] (1989 [[Postojna]] –)
*[[Stanislav Komočar]] (1967 [[Postojna]] –)
*[[Tilen Mlakar]] (1995 [[Postojna]] –)
*[[Stojan Plešinac]] (1960 [[Postojna]] –)
*[[Davor Škerjanc]] (1986 [[Postojna]] –)
*[[Luka Vekić]] (1995 [[Postojna]] –)
*[[Mitja Zatkovič]] (1983 [[Postojna]] –)
==Rokomet==
*[[Vasja Furlan]] (1986 [[Postojna]] –),
*[[Domen Makuc]] (2000 [[Postojna]] –),
*[[Tomaž Tomšič]] (1972 [[Postojna]] –),
==Ostali športi==
*[[Jernej Abramič]] (1964 [[Postojna]] –), kajakaš na divjih vodah in športni trener
*[[Borut Bilać]] (1965 [[Postojna]] –), atlet
*[[Darko Bizjak]] (1949 [[Postojna]] –), kegljač
*[[Rajmond Debevec]] (1963 [[Postojna]] –), športni strelec
*[[Marko Hiti]] (1976 [[Postojna]] –), hokejist na travi
*[[Kristijan Koren]] (1986 [[Postojna]] –), kolesar
*[[Nada Lampret Souvan]] (1914 [[Postojna]] –1996 [[Ljubljana]]), plavalka in kostumografinja
*[[Silvan Lulik]] (1956 [[Postojna]] –), avtomobilski dirkač
*[[Dominika Mrmolja]] (1994 [[Postojna]]), odbojkarica
*[[Tilka Paljk]] (1997 [[Postojna]] –), plavalka
*[[Stanko Perpar]] (1899 [[Planina]] –1966 [[Logatec]]), atlet
*[[Tjaša Rutar]] (1984 [[Postojna]] –), kolesarka
*[[Aleš Sila]] (1976 [[Postojna]] –), pisatelj
*[[Leon Šantej]] (1995 [[Postojna]] –),
*[[Tamara Zidanšek]] (1997 [[Postojna]] –), igralka tenisa
*Jakob Ženko (2012 Postojna –), smučarski skakalec
=Vojska in policija=
*[[Sandi Curk]], poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite
*[[Alberto Ficuciello]] (1890 [[Hrenovice]] – 2016, [[Videm]]), vojak
*[[Bogdan Hrovat - Miha]] (1923 [[Planina]] – 1948, [[Ljubljana]]), partizan
*[[Jurij Kraigher - Žore]] (1891 [[Hrašče pri Postojni]] – 1984, [[Connecticut]]), vojaški pilot
*[[Jože Mazovec]] (1904 [[Zgornji Kašelj]] – 1944 [[Slavina]]), partizan
*[[Albin Mlakar]] (1890 [[Planina]] – 1946, [[Maribor]]), častnik in partizan
*[[Miroslav Petelin]] (1890 [[Prestranek]] – 1964, [[Ljubljana]]), stotnik avstro-ogrske vojske
*[[Vojko Robnik]] (1952 [[Postojna]] –), policist
*[[Srečko Rože]] (1966 [[Postojna]] –), antikvar, zbiratelj vojaških predmetov
*[[Ramiz Selmani]] (1960 [[Postojna]] –), častnik albanskega rodu
*[[Dušan Švara]] (1918 [[Rakitnik]] – 2005), generalpodpolkovnik, spomeničar
*[[Janez Tomšič]] (1909 [[Postojna]] –1987, [[Split]]), kontraadmiral
*[[Franc Željko Župančič]] (1962 [[Postojna]] –), častnik, vojaški pilot
=Zdravstvo=
*[[Franc Ambrožič]] (1895 [[Slavina]] – 1863, [[Postojna]]), zdravnik
*[[Stanko Arko]] (1892 [[Postojna]] – 1977, [[Ljubljana]]), veterinar in kinolog
*[[Anton Bežek]] (1814 [[Postojna]] – 1855, [[Ilirska Bistrica]]), zdravnik
*[[Metoda Dodič Fikfak]], javno-zdravstvena strokovnjakinja
*[[Bogomil Fatur]] (1947 [[Postojna]] –), veterinar
*[[Ivan Jožef Anton Haymann]] (1722 [[Postojna]] – 1799, [[Sv. Duh, Škofja Loka]]), zdravnik
*[[Aleksander Merlo]] (1952 [[Postojna]]), zdravnik in častni občan
*[[Mavricij Rus]] (1879 [[Matenja vas]] – 1977, [[Ljubljana]]), zdravnik in publicist
*[[Drago Šabec]] (1930 [[Rakitnik]] –), veterinar
*[[Ado Špiler]] (1921 [[Postojna]] – 1972, [[Ljubljana]]), ftiziolog, primarij
*[[Karel Vesel]] (1808 [[Postojna]] – 1863, [[Ljubljana]]), zdravnik
*[[Peter Žiža]] (1919 [[Postojna]] – 1983, [[Ljubljana]]), nevrolog in psihiater
= Znanost in humanistika =
==Fizika in računalništvo==
*[[Gvido Bratina]] (1960 [[Postojna]] –), fizik
*[[Nikola Guid]] (1951 [[Postojna]] –), računalničar
*[[Gabrijel Kernel]] (1932 [[Koče]] – 2025), jedrski fizik
*[[Sergej Pahor]] (1930 [[Postojna]] – 2006, [[Ljubljana]]), fizik, univerzitetni profesor
==Jezikoslovje in literarna veda==
*[[Vanda Babič]] (1963 [[Postojna]] –), jezikoslovka in slavistka
*[[Lilijana Burcar]] (1973 Postojna –), anglistka
*[[Viktor Bežek]] (1860 [[Postojna]] – 1919, [[Ljubljana]]), pedagog, jezikoslovec, urednik in literarni kritik
*[[Melanija Larisa Fabčič]] (1969 [[Postojna]] –), jezikoslovka
*[[Urška Perenič]] (1982 [[Postojna]] –), literarna zgodovinarka in teoretičarka, slovenistka, nemcistka, urednica
*[[Nada Šabec]] (1956 [[Postojna]] –), jezikoslovka
*Sonja Marija Horvat (1946 Trst - ), jezikoslovka
==Kemija in metalurgija==
*[[Bogdan Ditrich]] (1910 [[Postojna]] – 1984, [[Ljubljana]]), kemik
*[[Darko Dolec]] (1955 [[Postojna]] –), kemik
*[[Franjo Kočevar]] (1903 [[Postojna]] –1991, [[Jesenice]]), kemijski tehnolog
*[[Milko Novič]] (1956 [[Postojna]] –), kemik
*[[Franc Vodopivec]] (1931 [[Rakitnik]] – 2021, [[Rakitnik]]), metalurg
*[[Bojan Zaletel]] (1920 [[Postojna]] – 1981, [[Kranjska Gora]]), inženir kemije
==Prevajalstvo==
*[[Davorin Bole]] (1833 [[Koče]] –1902, [[Rusija]]), prevajalec in publicist
*[[Viktor Eržen]] (1857 [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] –1881, [[Ljubljana]]), študent prava in prevajalec
*[[Jernej Križaj]] (1838 [[Orehek]] –1890, [[Sv. Anton]]), prevajalec, pisatelj, duhovnik
*[[Tea Štoka]] (1964 [[Postojna]] –), komparativistka, italijanistka, prevajalka, literarna kritičarka in publicistka
*[[Albin Vilhar]] (1902 [[Postojna]] –1975, [[Beograd]]), klasični filolog in prevajalec
==Umetnostna zgodovina==
*[[Mateja Kos]] (1958 [[Postojna]] –), umetnostna zgodovinarka
*[[Nadja Zgonik]] (1964 [[Postojna]] –), umetnostna zgodovinarka, kritičarka, kuratorka, umetnostna kritičarka
*[[Jedert Vodopivec Tomažič]] (1953 [[Postojna]] –), konservatorka, restavratorka, univerzitetna profesorica
==Zgodovina==
*[[Ervin Dolenc]] (1960 [[Postojna]] – 2009, [[Senožeče]]), zgodovinar
*[[Damijan Guštin]] (1955 [[Postojna]] –), zgodovinar
*[[Peter pl. Radics]] (1836 [[Postojna]] – 1912, [[Ljubljana]]), zgodovinar in časnikar
*[[Mihael Verne]] (1797 [[Orehek]] – 1861, [[Trst]]), zgodovinar, potopisec, prevajalec, duhovnik, stolni prošt
==Ostale vede==
*[[Jurij Fikfak]] (1954 [[Cesta, Ajdoviščina]]), etnolog
*[[France Habe]] (1909 [[Vrhnika]] –1999, [[Postojna]]), geograf in speleolog
*[[Peter Habič]] (1934 [[Vrhnika]] – 1998, [[Postojna]]), geograf
*[[Damijana Hrabar]] (1962 [[Postojna]] –), magistrica znanosti, bibliotekarka, pesnica
*[[Petra Leben Seljak]] (1959 [[Postojna]] –), antropologinja, domoznanka, doktorica znanosti
*[[Maja Mercina]] (1948 [[Postojna]] –), literarna zgodovinarka, pisateljica in slovenistka
*[[Mirjam Milharčič Hladnik]] (1959 [[Postojna]] –), sociologinja
*[[Namita Subiotto]] (1972 [[Postojna]] –), slavistka, univerzitetna profesorica
*[[Matija Vilhar]] (1899 [[Veliki Otok]] –1962, [[Veliki Otok]]), jamar (speleolog)
*[[Ernest Ženko]] (1986 [[Postojna]] –), filozof in univerzitetni profesor
=Tigrovci=
*[[Tone Černač]] (1905 [[Matenja vas]] – 1984, [[Matenja vas]]), gozdni delavec
*[[Viktor Hajna]] (1910 [[Postojna]] – 1991, [[Postojna]]), aktivist OF
*[[Ludvik Ogrizek]] (1906 [[Hruševje]] – 1944, [[Mauthausen]])
*[[Josip Kukec]] (1894 [[Postojna]] – 1930 [[Postojna]]),
*[[Jakob Sajevic]] (1903 [[Hruševje]] – 1956, [[Hruševje]]), kovač
*[[Jakob Semec]] (1904 [[Žeje]] – 1943, [[Pianosa]]),
*[[Franc Sluga]] (1909 [[Žeje]] – 1982, [[Žeje]]), kmet
*[[Ivan Vandal]] (1901 [[Žeje]] – 1941, [[Opčine]])
*[[Tone Žakelj]] (1901 [[Hruševje]] – ?)
=Žrtve holokavsta=
*[[Berthold Baumann]] (1901 [[Postojna]] –1945, ?) žrtev holokavsta
*[[Jakob Baumann]] (1873 [[Postojna]] –1943, [[Terezín]]), žrtev holokavsta
*[[Fanny Fränkel]] (1867 [[Postojna]] –1944, ?) žrtev holokavsta
*[[Heinemann Grünbaum]] (1865 [[Postojna]] –1943, ?) žrtev holokavsta
=Razno=
*[[Miran Jožef Brinar]] (1909 [[Postojna]] –2002, [[Ljubljana]]), gozdarski strokovnjak
*[[Gvido Burger]] (1908 [[Postojna]] –1976 [[Maribor]]), tekstilni strokovnjak
*[[Luka Čeč]] (1785 [[Postojna]] –1836, [[Postojna]]), odkritelj postojnske jame
*[[Vida Novak]] (1894 [[Postojna]] –1984, [[Ljubljana]]), narodna dama in kulturna mecenka
*[[Anton Oblak]] (1886 [[Postojna]] –1935, [[Bač]]), strojnik
*[[Janko Ozbič]], brivec in častni občan
*[[Boris Jež]] (1952 [[Postojna]] –2018, [[Ljubljana]]), časnikar
*[[Renato Vidrih]] (1957 [[Postojna]] –2010, [[Ljubljana]]), seizmolog
*[[Anton Wolf]] (1868 [[Postojna]] –1937, [[Ljubljana]]), poštni strokovnjak
*[[Branko Žnideršič]] (1911 [[Matenja vas]] –1999, [[Ljubljana]]), gradbeni inženir
=Viri=
*[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si// Obrazi slovenskih pokrajin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211102102715/https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ |date=2021-11-02 }}
*[https://www.slovenska-biografija.si/nsbl// Slovenski biografski leksikon]
*[https://www.postojna.si/objave/188 Prejemniki priznanj in nazivov]
{{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}}
[[Kategorija:Občina Postojna]]
[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Postojna]]
htcft19b1a2vy0gkl9pv7mljxpcniz7
6761768
6761762
2026-10-07T12:40:55Z
Anja Muha
148170
/* Pisatelji */
6761768
wikitext
text/x-wiki
'''Seznam osebnosti iz [[Občina Postojna|Občine Postojna]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Občina Postojna ima 40 naselij: [[Belsko]], [[Brezje pod Nanosom]], [[Bukovje, Postojna]], [[Dilce]], [[Gorenje, Postojna|Gorenje]], [[Goriče, Postojna|Goriče]], [[Grobišče, Postojna|Grobišče]], [[Hrašče, Postojna|Hrašče]], [[Hrenovice]], [[Hruševje]], [[Koče, Postojna|Koče]], [[Landol]], [[Lipje]], [[Lohača]], [[Mala Brda]], [[Mali Otok]], [[Malo Ubeljsko]], [[Matenja vas]], [[Orehek, Postojna|Orehek]], [[Planina, Postojna|Planina]], [[Postojna]], [[Predjama]], [[Prestranek]], [[Rakitnik]], [[Rakulik]], [[Razdrto, Postojna|Razdrto]], [[Sajevče]], [[Slavina, Postojna|Slavina]], [[Slavinje]], [[Stara vas]], [[Strane]], [[Strmca, Postojna|Strmca]], [[Studenec, Postojna|Studenec]], [[Studeno, Postojna|Studeno]], [[Šmihel pod Nanosom]], [[Veliki Otok]], [[Veliko Ubeljsko]], [[Zagon]] in [[Žeje, Postojna|Žeje]].
=Gospodarstvo=
*[[Marjan Batagelj]] (1962 [[Postojna]] –), gospodarstvenik, predsednik upravnega odbora Postonjske jame, d. d.
*[[Stanislav Bole]] (1915 [[Koče]] – 1995, [[Koče]]), zamejski gospodarstvenik
*[[Ivo Boscarol]] (1956 [[Postojna]] –), podjetnik in konstruktor, lastnik podjetja Pipistrel
*[[Jožko Čuk]] (1952 [[Postojna]] –), gospodarstvenik
*[[Narcis Fabrizio]] (1924 [[Hruševlje]] –), gradbenik, strokovni in poljudni pisec
*[[Josip Gorup]] (1834 [[Slavina]] – 1912, [[Reka]]), poslovnež, mecen in politik
*[[Leonora Jakovljevič]] (1964 [[Postojna]] –), tekstilna oblikovalka
*[[Janez Nepomuk Kalister]] (1806 [[Slavina]] –1864, [[Trst]]), poslovnež, mecen
*[[Lojze Kiauta]] (1908 [[Postojna]] – 1991, [[Ljubljana]]), gospodarstvenik, ekonomist, in univerzitetni profesor
*[[Sergej Racman]] (1966 [[Postojna]] –), finančnik in igralničar
*[[Anton Nino Spinelli]] (1928 [[Slavina]] – 2010, [[Izola]]), direktor
*[[Marijan Suša]] (1950 [[Postojna]] –), družbenopolitični delavec, kulturnoprosvetni delavec, publicist, podjetnik
*[[Magdalena Svetina-Terčon]] (1968 [[Postojna]] –), direktorica, moderatorka, folkloristka, pesnica, publicistka
*[[Jernej Vrtovec]] (1985 [[Postojna]] –), teolog in politik
*[[Fran Windischer]] (1877 [[Postojna]] –1955, [[Ljubljana]]), gospodarstvenik
*[[Rudolf Wrus]] (1871 [[Planina]] –1960, [[Opatija]]), hotelir in ljubiteljski astronom
= Književnost =
==Pesniki==
*[[Vekoslav Blažek]] (1889 [[Hruševje]] – 1957, [[Hruševje]]), ljudski pesnik, pisec krajevne kronike
*[[Ivo Ivanovič Bučar]] (1856 [[Postojna]] – 1907, [[Carigrad]]), pesnik
*[[Johann Georg Fellinger]] (1781 [[Peggau]] – 1816, [[Postojna]]), pesnik, prevajalec in častnik
*[[Pavel Knobl]] (1765 [[Orehek]] – 1830, [[Tomaj]]), pesnik, orglar in skladatelj
*[[Teja Logar Morano]] (1963 [[Postojna]] –), pesnica, profesorica, likovna umetnica/ustvarjalka
*[[Milan Šelj]] (1960 [[Postojna]] –), pesnik, publicist in komparativist
*[[Tomislav Vrečar]] (1976 [[Postojna]] –), pesnik
*[[Vita Žerjal Pavlin]] (1963 [[Postojna]] –), pesnica, profesorica slovenščine in doktorica znanosti s področja literarnih ved
==Pisatelji==
*[[Hinko Dolenec]] (1838 [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] – 1908, [[Razdrto, Postojna|Razdrto]]), pisatelj, pravnik
*[[Tamara Doneva]] (1967 [[Postojna]] – 2014, [[Postojna]]), pisateljica, scenaristka, režiserka, učiteljica
*[[Franc Bole]] (1932 – 2020) (urednik časopisa Ognjišče in Karitas)
*[[Mateja Gomboc]] (1964 [[Postojna]] –), pisateljica, prevajalka, profesorica, publicistka
*[[Marjana Grasselli-Prosenc]] (1875 [[Postojna]] –1960, [[Ljubljana]]), pisateljica in publicistka
*[[Peter Hicinger]] (1812 [[Tržič]] – 1867, [[Postojna]]), pisatelj, pesnik, zgodovinar, duhovnik
*[[Josephine Janežič]] (1936 [[Postojna]] –), pisateljica, vzgojiteljica in modna ustvarjalka
*[[Neli Kodrič Filipić]] (1964 [[Postojna]] –), mladinska pisateljica
*[[Tomaž Kosmač]] (1965 [[Postojna]] –), pisatelj
*[[Alojz Kraigher]] (1877 [[Postojna]] – 1959, [[Ljubljana]]), pisatelj
*[[Klavdija Kuščer]] (1962 [[Postojna]] –), pedagoški pisec
*[[Mara Lamut]] (1884 [[Postojna]] – 1970, [[Ljubljana]]), pisateljica in pesnica
*[[Anita Leskovec]] (1965 [[Postojna]] –), pisateljica
*[[Miloš M. Radović]] (1953 [[Postojna]] –), srbski pisatelj in dramaturg
*[[Alojz Rovan]] (1870 [[Planina]] – 1891, [[Planina]]), pisatelj
*[[Simona Semenič]] (1975 [[Postojna]] –), pisateljica in gledališka ustvarjalka
*[[Luka Smolnikar]] (1863 [[Loke v Tuhinju]] –1936, [[Postojna]]), pisatelj, prevajalec, duhovnik
*[[Aldo Žerjal]] (1957 [[Postojna]] –), pisatelj
=Kultura in umetnost=
==Arhitektura==
*[[Marko Marjan Dekleva]] (1943 [[Slavina]] –), arhitekt
*[[Evita Lukež]] (1955 [[Postojna]] –), grafična oblikovalka in arhitektka
*[[Matej Mljač]] (1971 [[Postojna]] –), arhitekt
*[[Janko Omahen]] (1898 [[Postojna]] – 1980, [[Ljubljana]]), arhitekt
==Arheologija==
*[[Predrag Novaković]] (1963 [[Postojna]] –), arheolog
==Fotografija==
*[[Primož Brecelj]] (? [[Postojna]] –), fotograf
*[[Viljem Gombač]] (1961 [[Postojna]] –), fotograf, krajevni zgodovinar
*[[Matjaž Kačičnik]] (1970 [[Postojna]] –), fotograf
*[[Matjaž Prešeren]] (? [[Postojna]] –), fotograf
*[[Katarina Sadovski]] (1980 [[Postojna]] –), fotografinja in profesorica
*[[Božo Štajer]] (1910 [[Postojna]] – 1967, [[Ljubljana]]), umetniški fotograf
*[[Maks Šeber]] (1862 [[Postojna]] – 1944 [[Ribnica na Pohorju]]), jamar, tiskar, založnik, fotograf
*[[Rihard Šeber]] (1857 [[Postojna]] – 1904,?), fotograf, tiskar in urednik
==Glasba==
*[[Ivo Bašič]] (1969 [[Postojna]] –), dirigent, ravnatelj šole, glasbeni pedagog
*[[Franjo Bučar]] (1861 [[Postojna]] – 1926, [[Ljubljana]]), operni pevec, tenorist, operni režiser
*[[Zvone Bukovec]] (1960 [[Postojna]] –), pevec in baritonist
*[[Kajetan Štefan Vladimir Burger]] (1914 [[Postojna]] – 2000,?), violinist
*[[Ivan Carli]] (1851 [[Šebrelje]] – 1911, [[Studeno]]), organist in skladatelj
*[[Andreja Tomažič Hrvatin]] (1985 [[Postojna]] –), dirigentka, vokalistka, pevovodkinja
*[[Jože Jež]] (1968 [[Postojna]] –), pevec, tekstopisec in skladatelj zabavne glasbe
*[[Zlatko Kaučič]] (1953 [[Postojna]] –), jazz tolkalist, bobnar, skladatelj in glasbeni pedagog
*[[Leon Kernel]] (1956 [[Postojna]] –), gozdarski inženir, glasbeni pedagog, zborovodja, organist in kulturni delavec
*[[Dušan Kobal]] (1950 [[Postojna]] –), operni pevec, tenorist
*[[Sebastijan Mavrič]] (1975 [[Postojna]] –), zborovodja, pevec, učitelj, glasbenik
*[[Pavel Merljak]] (1959 [[Postojna]] –), skladatelj, glasbeni kritik in pedagog
*[[Matic Marentič]] (1994 [[Postojna]] –), glasbenik
*[[Egon Mihajlovič]] (1972 [[Postojna]] –), univerzitetni profesor glasbe
*[[Drago Mislej]] (1950 [[Postojna]] –), glasbenik, urednik, novinar, organizator
*[[Iztok Mlakar]] (1961 [[Postojna]] –), kantavtor, skladatelj, igralec
*[[Klemen Ogrizek]], bobnar
*[[Aleksandra Pavlović]] (1978 [[Postojna]] –), pianistka, korepetitorka in profesorica glasbe
*[[Jure Počkaj]], operni pevec
*[[Jadviga Poženelova]] (1901 [[Postojna]] – 1991, [[Ljubljana]]), pianistka
*[[Gianni Rijavec]] (1962 [[Postojna]] –), pevec in skladatelj zabavne glasbe
*[[Antoinette Simčič]] (1901 [[Veliko Ubeljsko]] – 2001, ZDA), kulturna delavka, pevka, režiserka
*[[Janez Slavik]] (1787 [[Novo Stupovo]] – 1842, [[Postojna]]), glasbenik, orglavec in glasbeni pedagog
*[[Frančišek Smerdu]] (1951 [[Postojna]] – 1983, [[Izola]]), pevec, bas kitarist in skladatelj zabavne glasbe
*[[Alojz Srebotnjak]] (1931 [[Postojna]] – 2010, [[Ljubljana]]), skladatelj
*[[Alen Steržaj]] (1972 [[Postojna]] –), glasbenik, novinar, član skupine Big Foot Mama
*[[Antonija Svetek]] (1850 [[Postojna]] – 1924, [[Ljubljana]]), pevka in gledališka igralka
*[[Peter Šavli]] (1961 [[Postojna]] –), skladatelj
*[[Andreja Škrbec]] (1978 [[Postojna]] –), violinistka
*[[Anton Škrlj]] (1961 [[Postojna]] – 2021,?), kantavtor, glasbenik, pevec
*[[Vilko Ukmar]] (1905 [[Postojna]] – 1991, [[Ljubljana]]), skladatelj in muzikolog
*[[Andrej Vavken]] (1838 [[Postojna]] – 1898, [[Cerklje pri Kranju]]), organist, cerkveni skladatelj in pedagog
*[[Jan Vehar]] (1993 [[Postojna]] –), pevec zabavne glasbe, novinar, TV-voditelj, podcaster, radijski moderator
*[[Milena Verbič-Štrukelj]] (1903 [[Postojna]] – 1983, [[Ljubljana]]), glasbenica, koncertna pevka in klavirska pedagoginja
*[[Miroslav Vilhar]] (1818 [[Planina]] – 1871, [[grad Kalec]]), pesnik, politik, dramatik, skladatelj, novinar, pisatelj
*[[Robert Vrčon]] (1960 [[Postojna]] –), pevec in baritonist
== Gledališče, film in televizija ==
*[[Metka Albreht]] (1975 [[Postojna]] –), stilistka
*[[Jožica Avbelj]] (1951 [[Postojna]] –), gledališka in filmska igralka
*[[Dragana Čolić]], scenaristka
*[[Larissa Drekonja]] (? [[Postojna]] –), slovensko-ameriška igralka
*[[Silvan Furlan]] (1953 [[Postojna]] – 2005, [[Ljubljana]]), filmski teoretik in kritik, scenarist, komparativist
*[[Ela Kavčič]] (1903 [[Postojna]] –?), amaterska igralka
*[[Venčeslav Japelj]] (1951 [[Postojna]] –), novinar
*[[Diana Koloini]] (1962 [[Postojna]] –), dramaturginja, umetniška direktorica in esejistka
*[[Vesna Milek]] (1971 [[Postojna]] –), novinarka in publicistka
*[[Sabrina Mulec]], novinarka
*[[Iris Mulej]] (1981 [[Postojna]] –), blogerka in model
*[[Igor Pirkovič]] (1970 [[Postojna]] –), novinar, TV voditelj, pravnik
*[[Janez Prezelj]] (1948 [[Postojna]] –), novinar, publicist
*[[Dušanka Ristić]] (1958 [[Postojna]] –), igralka
*[[Marjuta Slamič]] (1974 [[Postojna]] –), gledališka, filmska in televizijska igralka
*[[Rafael Salmič]] (1870 [[Postojna]] – 1930, [[Celje]]), amaterski igralec in narodni delavec
*[[Jadran Sterče]] (1949 [[Postojna]] – 2014, [[Unec]]), režiser, prevajalec, novinar, scenarist in filozof
*[[Tomaž Švagelj]] (1966 [[Postojna]] –), novinar
*[[Ennio Vitanza]] (1934 [[Postojna]] –), športni novinar in komentator
*[[Mileva Zakrajšek]] (1885 [[Postojna]] – 1971, [[Maribor]]), gledališka igralka in glasbenica
*[[Sidonija Žega]], radijska napovedovalka
== Kiparstvo ==
*[[Matejka Belle]] (1967 [[Postojna]] –), kiparka
*[[Milena Dolgan]] (1917 [[Studeno]] – 1945, [[Ljubljana]]), kiparka
*[[Ivan Sajevic]] (1891 [[Stara vas]] – 1972, [[Ljubljana]]), akademski kipar in medaljer
*[[Damjan Švara]] (1967 [[Postojna]] –), kipar
*[[Drago Tršar]] (1927 [[Postojna]] – 2013), kipar, profesor, keramik
*[[Dušan Tršar]] (1937 [[Planina]] –), kipar, profesor
==Slikarstvo==
*[[Lucijan Bratuš]] (1949 [[Postojna]] –), slikar, grafik in grafični oblikovalec
*[[Almira Bremec]] (1958 [[Postojna]] –), grafičarka in slikarka
*[[Beti Bricelj]] (1974 [[Postojna]] –), slikarka, risarka
*[[Silvester Fakuč]] (1958 [[Postojna]] –), akademski slikar, kipar in oblikovalec
*[[Simon Kastelic]] (1977 [[Postojna]] –), slikar
*[[Erik Lovko]] (1953 [[Postojna]] – 2009, [[Postojna]]), likovni umetnik
*[[Jana Pečečnik Žnidarčič]] (1969 [[Postojna]] –), oblikovalka vizualnih komunikacij, predavateljica, ilustratorka
*[[Stojan Ržek]] (1961 [[Postojna]] –), strojni tehnik, likovni ustvarjalec, pesnik
*[[Alojzij Schaffenrath]] (1794 [[Ljubljana]] – 1836, [[Postojna]]), inženir in slikar
*[[Darko Slavec]] (1951 [[Postojna]] –), akademski slikar
*[[Arthur Strasser]] (1854 [[Postojna]] – 1927, [[Dunaj]]), slikar in kipar
*[[Dragica Sušanj]] (1966 [[Postojna]] –), slikarka
*[[Zoran Smiljanić]] (1961 [[Postojna]] –), stripar, illustrator, karikaturist, oblikovalec, scenarist in publicist
*[[Polona Škodič]], likovna kritičarka in častna občanka
*[[Klavdij Tutta]] (1958 [[Postojna]] –), slikar in grafik
*[[Leo Vilhar]] (1899 [[Veliki Otok]] – 1971, [[Sežana]]), slikar, muzealec
*[[Mario L. Vilhar]] (1925 [[Veliki Otok]] – 2014, [[Domžale]]), slikar, kipar, novinar, strojni tehnik
*[[Stojan Zafred]] (1951 [[Postojna]] – 2002, [[Divača]]), slikar
=Politika=
*[[Karl Aichelburg]] (1826 [[Postojna]] – 1921, [[Schiltern]]), avstrijski politik
*[[Igor Bavčar]] (1955 [[Postojna]] –), politik, gospodarstvenik, založnik, urednik, publicist – prispeval je k demokratizaciji in osamosvojitvi RS
*Bogdan Biščak (1958 Postojna - ) politik, publicist, pravnik, alpinist
*[[Zvone Černač]] (1962 [[Postojna]] –), politik, poslanec in pravnik
*[[Vlado Dimovski]] (1960 [[Postojna]] –), politik, ekonomist, filozof, univerzitetni profesor
*[[Slavko Jež]] (1920 [[Podnanos]] – 1990, [[Slavina]]), politik in urednik
*[[Hinko Kavčič]] (1846 [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] – 1893, [[Razdrto, Postojna|Razdrto]]), politik
*[[Miran Komac]] (1953 [[Postojna]] –), politolog, strokovnjak za manjšinsko problematiko
*[[Sergej Kraigher]] (1914 [[Postojna]] – 2001, [[Postojna]]), državnik in družbenopolitični delavec
*[[Jožef Lavrenčič]] (1859 [[Postojna]] – 1936, [[Ljubljana]]), politik in gospodarstvenik
*[[Mario Mori]] (1939 [[Postojna]] –), uradnik, župan
*[[Vincenc Otoničar]] (1955 [[Postojna]] –), politik
*[[Borut Pahor]] (1963 [[Postojna]] –), predsednik RS
*[[Robert Pavšič]], politik
*[[Erazem Predjamski|Erazem (Pred)jamski]] (1420? –1484, [[Predjama]]), goriško-kranjski plemič
*[[Majda Širca Ravnikar]] (1953 [[Postojna]] –), političarka, novinarka, poslanka in umetnostna zgodovinarka
*[[Darko Škrlj]] (1953 [[Postojna]] –), politik
*[[Branko Tomažič]] (1961 [[Postojna]] –), inženir kmetijstva in politik
*[[Jernej Verbič]] (1952 [[Postojna]] –), politik
*[[Hugo Veriand Windischgrätz]] (1854 [[Firence]] –1920, [[Planina]]), veleposestnik in politik
*[[Lovro Vidrič]] (1838 [[Strmca]] –1900, [[Zagreb]]), politik, pravnik, odvetnik
*[[Samuel Žbogar]] (1962 [[Postojna]] –), politolog in politik
=Pravo in uprava=
*[[Stojan Albert Bajič]] (1901 [[Postojna]] –1974, [[Florida]]), pravnik in bibliotekar
*[[Mirko Bandelj]] (1958 [[Postojna]] –), odvetnik, poslovnež in politik
*[[Rupert Bežek]] (1858 [[Postojna]] –1903, [[Ljubljana]]), pravnik in notar
*[[Karel Clarici]] (1861 [[Dvorec Hošperk]] – ?), pravnik
*[[Oskar Dev]] (1868 [[Planina]] –1868 [[Maribor]]), pravnik, sodnik, skladatelj, zborovodja
*[[Zvonko Fišer]] (1949 [[Postojna]] –), pravnik
*[[Damijan Florjančič]] (1955 [[Postojna]] –), sodnik
*[[Josip Kavčič]] (1821 [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] –1903, [[Gorica]]), narodni buditelj, pravnik, notar
*[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833 [[Planina]] –1897, [[Ljubljana]]), pravnik, sodnik
*[[Ivan Korošec]] (1913 [[Prestranek]] –1942, [[Laze pri Borovnici]]), pravnik, pesnik
*[[Leonidas Pitamic]] (1885 [[Postojna]] –1971, [[Ljubljana]]), pravnik
*[[Otokar Rybář]] (1859 [[Postojna]] –1927, [[Beograd]]), pravnik, politik
=Religija=
*[[Luka Abram]] (1863 [[Slavina]] – 1931, [[Istanbul]]), duhovnik, redovnik, misijonar
*[[Martin Gorše]] (1892 [[Zamostec]] – 1963, [[Slavina]]), duhovnik
*[[Dominik Janež]] (1865 [[Globel]] – 1946, [[Studeno]]), duhovnik
*[[Janez Rafael Kobenzl]] (1571 [[Predjama]] – 1627, [[Dunaj]]), jezuit, filozof, teolog
*[[Janez Kovač]] (1884 [[Postojna]] – 1975, [[Podnanos]]), duhovnik, narodni in gospodarski delavec, perfekt
*[[Alfonz Levičnik]] (1869 [[Planina]] – 1966, [[Kranj]]), katehetski pisec, duhovnik
*[[Hinko Likar]] (1860 [[Postojna]] – 1925, [[Blanca]]), prosvetni pisec, strokovni pisec in čebelar
*[[Ladislav Milharčič]] (1909 [[Hruševje]] – 1936, [[Peru]]), misijonar, duhovnik
*[[Matej Milharčič]] (1812 [[Slavina]] – 1853, [[Berber]]), misijonar, duhovnik
*[[Štefan Pepeu]] (1696 [[Planina]] – 1773,?), jezuit, redovnik
*Vladimir Pirih
*[[Peter Štoka]] (1971 [[Postojna]] –), biblicist, teolog, knjižničar
*[[Tomaž Švagelj]] (1974 [[Postojna]] –), teolog
= Šolstvo =
*[[Miroslav Adlešič]] (1907 [[Postojna]] – 2002, [[Ljubljana]]), fizik in pedagoški delavec
*Silvo Fatur (1935 Zagorje pri Pivki - 2020 Lucija) slavist, ravnatelj
*[[Franci Ambrožič]] (1937 [[Hrušica]] – 2013, [[Ljubljana]]), baletnik, plesalec, pedagog
*[[Vera Bedendo]] (1924 [[Postojna]] – 2013, [[Trst]]), srednješolska učiteljica
*[[Jakob Čenčur]] (1837 [[Planina]] – 1888, [[Trst]]), učitelj, zborovodja
*[[Ivan Dimnik]] (1889 [[Postojna]] – 1970, [[Ljubljana]]), strokovni učitelj, publicist in urednik
*[[Slavoj Dimnik]] (1887 [[Postojna]] – 1932, [[Maribor]]), kartograf, šolnik in kulturni delavec
*[[Stanko Dimnik]] (1891 [[Postojna]] – 1980, Ljubljana), gradbeni inženir, šolnik in strokovni pisec
*[[Andrej Kenič]] (1884 [[Grobišče]] – 1965, [[Rakek]]), učitelj
*[[Rajmund Pirker]] (1829 [[Postojna]] – 1884, [[Ljubljana]]), šolnik
*[[Janko Trošt]] (1894 [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] –1975 ?), etnograf, lutkar, šolnik
=Šport=
==Alpinizem==
*Igor mezgec (1954 Postojna - 2020 Postojna)
*[[Pavel Podgornik]] (1958 [[Postojna]] – 1982, [[Mali Koritniški Mangart]])
*[[Peter Podgornik]] (1958 [[Postojna]] –)
*Bogdan Biščak (1958 Postojna - )
*Rado Fabjan (1959 Postojna - )
*[[Tamara Likar]] (1959 [[Postojna]] – 1982, [[Mali Koritniški Mangart]])
==Biatlon==
*[[Simon Kočevar]] (1990 [[Postojna]] –)
*[[Danilo Kodela]] (1979 [[Postojna]] –)
*[[Urška Poje]] (1997 [[Postojna]] –)
==Košarka==
*Aleksander Sašo Paternost (1956 Postojna - )
*Zlatko Šantelj (1959 Postojna - )
*[[Primož Brezec]] (1979 [[Postojna]] –)
*[[Aleksej Nikolić]] (1995 [[Postojna]] –)
*[[Mitja Nikolić]] (1991 [[Postojna]] –)
*[[Jan Rebec]] (1993 [[Postojna]] –)
*[[Matic Rebec]] (1995 [[Postojna]] –)
*[[Tina Jakovina]] (1992 [[Postojna]] –)
*[[Tina Trebec]] (1990 [[Postojna]] –)
*[[Andrej Žakelj]] (1978 [[Postojna]] –), trener
==Nogomet==
*[[Izidor Balažič]] (1991 [[Postojna]] –)
*[[Adnan Bešič]] (1991 [[Postojna]] –)
*[[Igor Božič]] (1987 [[Postojna]] –)
*[[Dejan Djuranović]] (1968 [[Postojna]] –), trener
*[[Adriano Fergič]] (1956 [[Postojna]] –)
*[[Igor Jelić]] (1989 [[Postojna]] –)
*[[Stanislav Komočar]] (1967 [[Postojna]] –)
*[[Tilen Mlakar]] (1995 [[Postojna]] –)
*[[Stojan Plešinac]] (1960 [[Postojna]] –)
*[[Davor Škerjanc]] (1986 [[Postojna]] –)
*[[Luka Vekić]] (1995 [[Postojna]] –)
*[[Mitja Zatkovič]] (1983 [[Postojna]] –)
==Rokomet==
*[[Vasja Furlan]] (1986 [[Postojna]] –),
*[[Domen Makuc]] (2000 [[Postojna]] –),
*[[Tomaž Tomšič]] (1972 [[Postojna]] –),
==Ostali športi==
*[[Jernej Abramič]] (1964 [[Postojna]] –), kajakaš na divjih vodah in športni trener
*[[Borut Bilać]] (1965 [[Postojna]] –), atlet
*[[Darko Bizjak]] (1949 [[Postojna]] –), kegljač
*[[Rajmond Debevec]] (1963 [[Postojna]] –), športni strelec
*[[Marko Hiti]] (1976 [[Postojna]] –), hokejist na travi
*[[Kristijan Koren]] (1986 [[Postojna]] –), kolesar
*[[Nada Lampret Souvan]] (1914 [[Postojna]] –1996 [[Ljubljana]]), plavalka in kostumografinja
*[[Silvan Lulik]] (1956 [[Postojna]] –), avtomobilski dirkač
*[[Dominika Mrmolja]] (1994 [[Postojna]]), odbojkarica
*[[Tilka Paljk]] (1997 [[Postojna]] –), plavalka
*[[Stanko Perpar]] (1899 [[Planina]] –1966 [[Logatec]]), atlet
*[[Tjaša Rutar]] (1984 [[Postojna]] –), kolesarka
*[[Aleš Sila]] (1976 [[Postojna]] –), pisatelj
*[[Leon Šantej]] (1995 [[Postojna]] –),
*[[Tamara Zidanšek]] (1997 [[Postojna]] –), igralka tenisa
*Jakob Ženko (2012 Postojna –), smučarski skakalec
=Vojska in policija=
*[[Sandi Curk]], poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite
*[[Alberto Ficuciello]] (1890 [[Hrenovice]] – 2016, [[Videm]]), vojak
*[[Bogdan Hrovat - Miha]] (1923 [[Planina]] – 1948, [[Ljubljana]]), partizan
*[[Jurij Kraigher - Žore]] (1891 [[Hrašče pri Postojni]] – 1984, [[Connecticut]]), vojaški pilot
*[[Jože Mazovec]] (1904 [[Zgornji Kašelj]] – 1944 [[Slavina]]), partizan
*[[Albin Mlakar]] (1890 [[Planina]] – 1946, [[Maribor]]), častnik in partizan
*[[Miroslav Petelin]] (1890 [[Prestranek]] – 1964, [[Ljubljana]]), stotnik avstro-ogrske vojske
*[[Vojko Robnik]] (1952 [[Postojna]] –), policist
*[[Srečko Rože]] (1966 [[Postojna]] –), antikvar, zbiratelj vojaških predmetov
*[[Ramiz Selmani]] (1960 [[Postojna]] –), častnik albanskega rodu
*[[Dušan Švara]] (1918 [[Rakitnik]] – 2005), generalpodpolkovnik, spomeničar
*[[Janez Tomšič]] (1909 [[Postojna]] –1987, [[Split]]), kontraadmiral
*[[Franc Željko Župančič]] (1962 [[Postojna]] –), častnik, vojaški pilot
=Zdravstvo=
*[[Franc Ambrožič]] (1895 [[Slavina]] – 1863, [[Postojna]]), zdravnik
*[[Stanko Arko]] (1892 [[Postojna]] – 1977, [[Ljubljana]]), veterinar in kinolog
*[[Anton Bežek]] (1814 [[Postojna]] – 1855, [[Ilirska Bistrica]]), zdravnik
*[[Metoda Dodič Fikfak]], javno-zdravstvena strokovnjakinja
*[[Bogomil Fatur]] (1947 [[Postojna]] –), veterinar
*[[Ivan Jožef Anton Haymann]] (1722 [[Postojna]] – 1799, [[Sv. Duh, Škofja Loka]]), zdravnik
*[[Aleksander Merlo]] (1952 [[Postojna]]), zdravnik in častni občan
*[[Mavricij Rus]] (1879 [[Matenja vas]] – 1977, [[Ljubljana]]), zdravnik in publicist
*[[Drago Šabec]] (1930 [[Rakitnik]] –), veterinar
*[[Ado Špiler]] (1921 [[Postojna]] – 1972, [[Ljubljana]]), ftiziolog, primarij
*[[Karel Vesel]] (1808 [[Postojna]] – 1863, [[Ljubljana]]), zdravnik
*[[Peter Žiža]] (1919 [[Postojna]] – 1983, [[Ljubljana]]), nevrolog in psihiater
= Znanost in humanistika =
==Fizika in računalništvo==
*[[Gvido Bratina]] (1960 [[Postojna]] –), fizik
*[[Nikola Guid]] (1951 [[Postojna]] –), računalničar
*[[Gabrijel Kernel]] (1932 [[Koče]] – 2025), jedrski fizik
*[[Sergej Pahor]] (1930 [[Postojna]] – 2006, [[Ljubljana]]), fizik, univerzitetni profesor
==Jezikoslovje in literarna veda==
*[[Vanda Babič]] (1963 [[Postojna]] –), jezikoslovka in slavistka
*[[Lilijana Burcar]] (1973 Postojna –), anglistka
*[[Viktor Bežek]] (1860 [[Postojna]] – 1919, [[Ljubljana]]), pedagog, jezikoslovec, urednik in literarni kritik
*[[Melanija Larisa Fabčič]] (1969 [[Postojna]] –), jezikoslovka
*[[Urška Perenič]] (1982 [[Postojna]] –), literarna zgodovinarka in teoretičarka, slovenistka, nemcistka, urednica
*[[Nada Šabec]] (1956 [[Postojna]] –), jezikoslovka
*Sonja Marija Horvat (1946 Trst - ), jezikoslovka
==Kemija in metalurgija==
*[[Bogdan Ditrich]] (1910 [[Postojna]] – 1984, [[Ljubljana]]), kemik
*[[Darko Dolec]] (1955 [[Postojna]] –), kemik
*[[Franjo Kočevar]] (1903 [[Postojna]] –1991, [[Jesenice]]), kemijski tehnolog
*[[Milko Novič]] (1956 [[Postojna]] –), kemik
*[[Franc Vodopivec]] (1931 [[Rakitnik]] – 2021, [[Rakitnik]]), metalurg
*[[Bojan Zaletel]] (1920 [[Postojna]] – 1981, [[Kranjska Gora]]), inženir kemije
==Prevajalstvo==
*[[Davorin Bole]] (1833 [[Koče]] –1902, [[Rusija]]), prevajalec in publicist
*[[Viktor Eržen]] (1857 [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] –1881, [[Ljubljana]]), študent prava in prevajalec
*[[Jernej Križaj]] (1838 [[Orehek]] –1890, [[Sv. Anton]]), prevajalec, pisatelj, duhovnik
*[[Tea Štoka]] (1964 [[Postojna]] –), komparativistka, italijanistka, prevajalka, literarna kritičarka in publicistka
*[[Albin Vilhar]] (1902 [[Postojna]] –1975, [[Beograd]]), klasični filolog in prevajalec
==Umetnostna zgodovina==
*[[Mateja Kos]] (1958 [[Postojna]] –), umetnostna zgodovinarka
*[[Nadja Zgonik]] (1964 [[Postojna]] –), umetnostna zgodovinarka, kritičarka, kuratorka, umetnostna kritičarka
*[[Jedert Vodopivec Tomažič]] (1953 [[Postojna]] –), konservatorka, restavratorka, univerzitetna profesorica
==Zgodovina==
*[[Ervin Dolenc]] (1960 [[Postojna]] – 2009, [[Senožeče]]), zgodovinar
*[[Damijan Guštin]] (1955 [[Postojna]] –), zgodovinar
*[[Peter pl. Radics]] (1836 [[Postojna]] – 1912, [[Ljubljana]]), zgodovinar in časnikar
*[[Mihael Verne]] (1797 [[Orehek]] – 1861, [[Trst]]), zgodovinar, potopisec, prevajalec, duhovnik, stolni prošt
==Ostale vede==
*[[Jurij Fikfak]] (1954 [[Cesta, Ajdoviščina]]), etnolog
*[[France Habe]] (1909 [[Vrhnika]] –1999, [[Postojna]]), geograf in speleolog
*[[Peter Habič]] (1934 [[Vrhnika]] – 1998, [[Postojna]]), geograf
*[[Damijana Hrabar]] (1962 [[Postojna]] –), magistrica znanosti, bibliotekarka, pesnica
*[[Petra Leben Seljak]] (1959 [[Postojna]] –), antropologinja, domoznanka, doktorica znanosti
*[[Maja Mercina]] (1948 [[Postojna]] –), literarna zgodovinarka, pisateljica in slovenistka
*[[Mirjam Milharčič Hladnik]] (1959 [[Postojna]] –), sociologinja
*[[Namita Subiotto]] (1972 [[Postojna]] –), slavistka, univerzitetna profesorica
*[[Matija Vilhar]] (1899 [[Veliki Otok]] –1962, [[Veliki Otok]]), jamar (speleolog)
*[[Ernest Ženko]] (1986 [[Postojna]] –), filozof in univerzitetni profesor
=Tigrovci=
*[[Tone Černač]] (1905 [[Matenja vas]] – 1984, [[Matenja vas]]), gozdni delavec
*[[Viktor Hajna]] (1910 [[Postojna]] – 1991, [[Postojna]]), aktivist OF
*[[Ludvik Ogrizek]] (1906 [[Hruševje]] – 1944, [[Mauthausen]])
*[[Josip Kukec]] (1894 [[Postojna]] – 1930 [[Postojna]]),
*[[Jakob Sajevic]] (1903 [[Hruševje]] – 1956, [[Hruševje]]), kovač
*[[Jakob Semec]] (1904 [[Žeje]] – 1943, [[Pianosa]]),
*[[Franc Sluga]] (1909 [[Žeje]] – 1982, [[Žeje]]), kmet
*[[Ivan Vandal]] (1901 [[Žeje]] – 1941, [[Opčine]])
*[[Tone Žakelj]] (1901 [[Hruševje]] – ?)
=Žrtve holokavsta=
*[[Berthold Baumann]] (1901 [[Postojna]] –1945, ?) žrtev holokavsta
*[[Jakob Baumann]] (1873 [[Postojna]] –1943, [[Terezín]]), žrtev holokavsta
*[[Fanny Fränkel]] (1867 [[Postojna]] –1944, ?) žrtev holokavsta
*[[Heinemann Grünbaum]] (1865 [[Postojna]] –1943, ?) žrtev holokavsta
=Razno=
*[[Miran Jožef Brinar]] (1909 [[Postojna]] –2002, [[Ljubljana]]), gozdarski strokovnjak
*[[Gvido Burger]] (1908 [[Postojna]] –1976 [[Maribor]]), tekstilni strokovnjak
*[[Luka Čeč]] (1785 [[Postojna]] –1836, [[Postojna]]), odkritelj postojnske jame
*[[Vida Novak]] (1894 [[Postojna]] –1984, [[Ljubljana]]), narodna dama in kulturna mecenka
*[[Anton Oblak]] (1886 [[Postojna]] –1935, [[Bač]]), strojnik
*[[Janko Ozbič]], brivec in častni občan
*[[Boris Jež]] (1952 [[Postojna]] –2018, [[Ljubljana]]), časnikar
*[[Renato Vidrih]] (1957 [[Postojna]] –2010, [[Ljubljana]]), seizmolog
*[[Anton Wolf]] (1868 [[Postojna]] –1937, [[Ljubljana]]), poštni strokovnjak
*[[Branko Žnideršič]] (1911 [[Matenja vas]] –1999, [[Ljubljana]]), gradbeni inženir
=Viri=
*[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si// Obrazi slovenskih pokrajin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211102102715/https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ |date=2021-11-02 }}
*[https://www.slovenska-biografija.si/nsbl// Slovenski biografski leksikon]
*[https://www.postojna.si/objave/188 Prejemniki priznanj in nazivov]
{{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}}
[[Kategorija:Občina Postojna]]
[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Postojna]]
tr1tcil3ex8dkiezsw990ckzdh9akrw
Rajko Rep
0
530679
6761844
6709574
2026-10-07T17:46:10Z
Sporti
5955
/* vrh */ dp
6761844
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox football biography
| name = Rajko Rep
| image = <!-- WD -->
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| height = 177 cm<ref name=Rajko_Rep>{{navedi splet | title = Osebni karton: Rajko Rep |trans-title=Personal card: Rajko Rep|archive-url=https://web.archive.org/web/20120825164811/http://www.nkmaribor.com/igralci/?id=44860|archive-date=25 August 2012| url = http://www.nkmaribor.com/igralci/?id=44860 | publisher = [[NK Maribor]] | access-date = 24 September 2010 }}</ref>
| position = [[vezist (nogomet)|vezist]]
| currentclub = [[SU Rebenland Leutschach|Rebenland Leutschach]]
| clubnumber =
| youthyears1 = 1996–2004
| youthclubs1 = [[NK Mons Claudius|Mons Claudius]]
| youthyears2 = 2004–2008
| youthclubs2 = [[NK Celje|Celje]]
| years1 = 2008–2010
| clubs1 = [[NK Celje|Celje]]
| caps1 = 44
| goals1 = 6
| years2 = 2008–2009
| clubs2 = → [[NK Šentjur|MU Šentjur]] (pos.)
| caps2 = 7
| goals2 = 3
| years3 = 2010–2013
| clubs3 = [[NK Maribor|Maribor]]
| caps3= 32
| goals3 = 2
| years4 = 2011–2012
| clubs4 = → [[ND Mura 05|Mura 05]] (pos.)
| caps4 = 23
| goals4 = 3
| years5 = 2013
| clubs5 = → [[ND Mura 05|Mura 05]] (pos.)
| caps5 = 11
| goals5 = 1
| years6 = 2014–2016
| clubs6 = [[SK Austria Klagenfurt (2007)|Austria Klagenfurt]]
| caps6 = 70
| goals6 = 27
| years7 = 2016–2018
| clubs7 = [[LASK Linz]]
| caps7 = 46
| goals7 = 6
| years8 = 2018–2021
| clubs8 = [[TSV Hartberg]]
| caps8 = 89
| goals8 = 22
| years9 = 2021
| clubs9 = [[Sepsi OSK Sfântu Gheorghe|Sepsi OSK]]
| caps9 = 3
| goals9 = 1
| years10 = 2022
| clubs10 = [[SK Austria Klagenfurt (2007)|Austria Klagenfurt]]
| caps10 = 7
| goals10 = 0
| years11 = 2022–2024
| clubs11 = [[Bruk-Bet Termalica Nieciecza|Bruk-Bet Termalica]]
| caps11 = 14
| goals11 = 1
| years12 = 2024–2025
| clubs12 = [[SV Oberwart|Oberwart]]
| caps12 = 30
| goals12 = 7
| years13 = 2025–2026
| clubs13 = [[SV Wildon|Wildon]]
| caps13 = 14
| goals13 = 1
| years14 = 2026–
| clubs14 = [[SU Rebenland Leutschach|Rebenland Leutschach]]
| caps14 =
| goals14 =
| nationalyears1 = 2006–2007
| nationalteam1 = Slovenija do 17 let
| nationalcaps1 = 5
| nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2007–2008
| nationalteam2 = Slovenija do 18 let
| nationalcaps2 = 7
| nationalgoals2 = 1
| nationalyears3 = 2008–2009
| nationalteam3 = Slovenija do 19 let
| nationalcaps3 = 12
| nationalgoals3 = 6
| nationalyears4 = 2009
| nationalteam4 = Slovenija do 20 let
| nationalcaps4 = 1
| nationalgoals4 = 0
| nationalyears5 = 2009–2012
| nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]]
| nationalcaps5 = 18
| nationalgoals5 = 2
| nationalyears6 = 2019–2020
| nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]]
| nationalcaps6 = 5
| nationalgoals6 = 1
}}
'''Rajko Rep''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[20. junij]] [[1990]], [[Rogatec]].
Rep je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[SU Rebenland Leutschach|Rebenland Leutschach]] in od leta 2019 tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Celje|Celje]], [[NK Šentjur|MU Šentjur]], [[NK Maribor|Maribor]] in [[ND Mura 05|Muro 05]], avstrijske [[SK Austria Klagenfurt (2007)|Austrio Klagenfurt]], [[LASK Linz]], [[TSV Hartberg]], [[SV Oberwart|Oberwart]] in [[SV Wildon|Wildon]] ter romunski [[Sepsi OSK Sfântu Gheorghe|Sepsi OSK]] in poljski [[Bruk-Bet Termalica Nieciecza|Bruk-Bet Termalica]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 110 tekem in dosegel 12 golov. Z Mariborom je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2010/11 in [[SuperPokal Slovenije|SuperPokal]] v letih 2012 in 2013. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina o nogometašu}}
{{DEFAULTSORT:Rep, Rajko}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Celja]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Šentjurja]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]]
[[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]]
[[Kategorija:Nogometaši SK Austrie Klagenfurt]]
[[Kategorija:Nogometaši LASK Linza]]
[[Kategorija:Nogometaši TSV Hartberga]]
[[Kategorija:Nogometaši Sepsi OSK Sfântu Gheorgheja]]
[[Kategorija:Nogometaši Bruk-Beta Termalica Nieciecza]]
[[Kategorija:Nogometaši SV Oberwarta]]
[[Kategorija:Nogometaši SV Wildona]]
[[Kategorija:Nogometaši SU Rebenland Leutschacha]]
1difsc5ni3ne34vounxdmc0t4qvim4z
Orkester (film)
0
535134
6762063
5945798
2026-10-08T08:20:53Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762063
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Orkester
| image =
| caption =
| director = [[Matevž Luzar]]
| producer = [[Petra Vidmar]]
| writer = [[Matevž Luzar]]
| starring = [[Gregor Zorc]]<br>[[Gregor Čušin]]<br>[[Jernej Kogovšek]]
| music =
| cinematography = [[Simon Tanšek]]
| editing = [[Jelena Maksimović]]
| distributor = [[Gustav Film]]
| released = 2021
| runtime = 111 minut
| country = Slovenija
| language = [[slovenščina]]<br>[[nemščina]]
| budget =
}}
'''''Orkester''''' je slovenski celovečerni [[črno-beli film|črno-beli]] [[komični film|komično]]-[[dramski film]] iz leta [[2021]], ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Matevž Luzar]]. Na [[Festival slovenskega filma 2022|25. festivalu slovenskega filma]] je prejel vesno za najboljši celovečerni film, ob tem pa še vesni za najboljši scenarij (Luzar) in fotografijo ([[Simon Tanšek]]).<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/film-tv/vesna-plesala-kot-je-igral-orkester/ |title=Vesna plesala kot je igral Orkester |accessdate=30. 10. 2022 |date=30. 10. 2022 |format= |work=Delo }}</ref> Leta 2022 je bil izbran kot [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film]], kjer ni prišel v ožji izbor.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-oskarja-je-orkester-matevza-luzarja/639781 |title=Slovenski kandidat za oskarja je Orkester Matevža Luzarja |date=2022-09-08 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-09-08}}</ref>
==Vloge==
{{Cast listing|
* [[Gregor Zorc]] kot Stojan
* [[Gregor Čušin]] kot Rajko
* [[Jernej Kogovšek]] kot Emir
* [[Alexander Mitterer]] kot Alois
* [[Marie Hofstätter]] kot Marie
* [[Lovro Lezič]] kot Pajo
* [[Gaber K. Trseglav]] kot Ive
* [[Vesna Pernarčič]] kot Kati
* [[Ana Facchini]] kot Magi
* [[Mateja Pucko]] kot Alenka
* [[Mojca Funkl]] kot Blanka
* [[Marinka Štern]] kot Zdenka
* [[Ela Murko]] kot Maruša
* [[Ines Pavlič]] kot Petra
* [[Matej Abrahamsberg]] kot Cene
* [[Marjana Mlinarič Pikelj]] kot predsednica
* [[Klaudia Reichenbacher]] kot županja
}}
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{BSF|orkester|Orkester}}
* {{FilmLinks}}
{{Vesna na najboljši slovenski film}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Filmi leta 2021]]
[[Kategorija:Slovenski črno-beli filmi]]
[[Kategorija:Slovenski komično-dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o glasbi in glasbenikih]]
2vfx9v2d6243722himh1sib6kf1jmsz
Sanremo (film)
0
535135
6762062
5945854
2026-10-08T08:20:43Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762062
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Film
| name = Sanremo
| image =
| caption =
| director = [[Miroslav Mandić]]
| producer = [[Miroslav Mandić]]
| writer = [[Miroslav Mandić]]
| starring = [[Sandi Pavlin]]<br>[[Silva Čušin]]<br>[[Boris Cavazza]]
| music = [[Darko Rundek]]
| cinematography = [[Peter Zeitlinger]]
| editing = [[Andrej Nagode]]
| distributor =
| released = 2020
| runtime = 85 minut
| country = Slovenija
| language = [[slovenščina]]
| budget =
}}
'''''Sanremo''''' je slovenski celovečerni [[dramski film]] iz leta [[2020]], ki ga je režiral, produciral in zanj napisal scenarij [[Miroslav Mandić]]. Prikazan je bil v tekmovalnem programu [[Festival slovenskega filma 2021|24. festivala slovenskega filma]], [[Mednarodni filmski festival v Clevelandu|Mednarodnega filmskega festivala v Clevelandu]], Festivala de Cine Al Este de Lima, [[Mednarodni filmski festival v Seattlu|Mednarodnega filmskega festivala v Seattlu]], Festivala Črne noči Talin in Mednarodnega filmskega festivala Tirani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.imdb.com/title/tt11114992/awards/ |title= Sanremo (2020) - Awards|accessdate=2023-03-01 |work=[[IMDb]]| language=en }}</ref> Leta 2021 je bil izbran kot [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film]], kjer ni prišel v ožji izbor.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-je-sanremo/594706 |title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja je Sanremo |work=MMC RTV-SLO |date=2021-09-21 |accessdate=2021-09-21}}</ref>
==Vloge==
{{Cast listing|
* [[Sandi Pavlin]] kot Bruno
* [[Silva Čušin]] kot Duša
* [[Boris Cavazza]] kot Dare
* [[Barbara Vidovič]] kot sestra
* [[Barbara Cerar]] kot terapevtka
* [[Mojca Funkl]] kot Špela
* [[Lara Komar]] kot Carer
* [[Vladimir Jurc]] kot Gino
* [[Safet Mujčić]] kot varnostnik
* [[Doroteja Nadrah]] kot Jana
* [[Jurij Drevenšek]] kot Rok
}}
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{BSF|sanremo|Sanremo}}
* {{FilmLinks}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Filmi leta 2020]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o starosti]]
[[Kategorija:Filmi o demenci]]
1njxdnpo7bk5xhxru4a3ux8rts080hl
Sutta piṭaka
0
538360
6761827
6705051
2026-10-07T16:50:41Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761827
wikitext
text/x-wiki
'''Sutta piṭaka''' je največji od treh delov ''Palijskega kanona'' ali ''[[Tripitaka|Tripitake]]''. Vsebuje razprave ali sutte ki so zbrane v pet zbirk ali nikaj:<ref>{{Navedi splet|url=https://static.sirimangalo.org/pdf/palicanonanalysis.pdf|title=An Analysis of the Pali Canon - palicanonanalysis.pdf}}</ref>
# Dīgha nikaja - zbirka dolgih razprav (pali ''dīgha'', 'dolgi'). Vsebuje tri vagge ali sekcije in 34 sutt.
# Majjhima nikaja - zbirka srednjih razprav (pali majjhima, 'srednji'). Razdeljena na tri vagge in vsebuje 152 sutt.
# Saṃyutta nikaja - 2889 kratkih sutt ki so združene v 56 samjutt (pali samyutta, 'skupina')
# Aṅguttara nikaja - (pāli ''aṅga'', 'faktor' + ''uttara'' = 'izza', 'naprej') razčlenjene razprave. Vsebuje 2400 sutt v enajstih skupinah imenovanih nipate, ki imajo numerično temo (enice, dvojice, ...).
# Khuddaka nikaja - kratka zbirka (Pali ''khudda'', 'manjši','nižji'). Sedem originalnih knjig potem pa odvisno od tradicije še več drugih knjig.<ref>{{Navedi splet|url=https://slo-theravada.org/sutta.html|title=SloTheravada - Sutte|access-date=2023-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409214258/https://slo-theravada.org/sutta.html|archive-date=2023-04-09|url-status=dead}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[teravadski budizem]]
== Sklici ==
<references />
[[Kategorija:Budizem]]
mf9mstpajdkq37gp1bf3nep6jptxmjz
Sogdijščina
0
544938
6761759
6716534
2026-10-07T12:31:31Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761759
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Jezik
|name=Sogdijščina
|nativename=''*s{əγ}ʷδī́k ᵊzβā́k, *s{əγ}ʷδyā́u̯'',<br/>{{script|Sogo|𐼑𐼇𐼄𐼌𐼊𐼋 [*𐼀𐼈𐼂𐼀𐼋]}} {{transl|sog|swγδyk [*ʾzβʾk]}}<br/>{{script|Sogd|𐼼𐼴𐼶𐼹𐼷𐼸 (𐼰𐼵𐼱𐼰𐼸)}} {{transl|sog|swγδyk (ʾzβʾk)}}<br/>{{script|Sogd|𐼼𐼲𐼴𐼹𐼷𐼰𐼴}} {{transl|sog|sγwδyʾw}}<br/>{{script|Mani|𐫘𐫇𐫄𐫔𐫏𐫀𐫇}} {{transl|sog|swγδyʾw}}
|state=[[Sogdija]]
|region=[[Srednja Azija]], [[Kitajska]]
|era=1. tisočletje pr. n. št. – 1000 n. št.;
|ref=
|speakers2= razvila se je v sodobni jezik jagnobi
|familycolor=Indo-European
|fam2=[[Indoiranski jeziki|indoiranski]]
|fam3=[[Iranski jeziki|iranski]]
|fam4=vzhodni ?<ref name="Gernet1996">{{navedi knjigo|author=Jacques Gernet|title=A History of Chinese Civilization|url=https://archive.org/details/historyofchinese00gern|url-access=registration|date=31. maj 1996|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-49781-7|pages=[https://archive.org/details/historyofchinese00gern/page/282 282]–}}</ref>
|fam5=severni
|script={{plainlist|
*[[sogdijska abeceda]]
*[[sirska abeceda]]<ref name="LaetHerrmann1996">{{navedi knjigo|author1=Sigfried J. de Laet|author2=Joachim Herrmann|title=History of Humanity: From the seventh century B.C. to the seventh century A.D.|url=https://books.google.com/books?id=WGUz01yBumEC&q=afshin+sogdian&pg=PA467|date=1 January 1996|publisher=UNESCO|isbn=978-92-3-102812-0|pages=467–}}</ref>
*[[manihejska abeceda]]}}
|iso2=sog
|iso3=sog
|glotto=sogd1245
|glottorefname=sogdijščina
}}
'''Sogdijščina''' je bil [[Iranski jeziki|vzhodnoiranski jezik]], ki se je govoril predvsem v srednjeazijski regiji [[Sogdija|Sogdiji]] s prestolnico [[Samarkand]] v sedanjem [[Uzbekistan]]u. Druga pomembna sogdijska mesta so bila Pančakent, Fergana, Hudžand in [[Buhara]] v sedanjem Uzbekistanu, [[Tadžikistan]]u, [[Kazahstan]]u<ref>{{navedi splet |url=https://sogdians.si.edu/sidebars/sogdian-language/ |title=Sogdian Language and Its Scripts {{!}} The Sogdians |access-date=2023-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629053815/https://sogdians.si.edu/sidebars/sogdian-language/ |archive-date=2023-06-29 |url-status=dead}}</ref> in [[Kirgizistan]]u.<ref>Barthold, W. "Balāsāg̲h̲ūn or Balāsaḳūn." Encyclopaedia of Islam. Edited by: P. Bearman, Th. Bianquis, C.E. Bosworth, E. van Donzel and W.P. Heinrichs. Brill, 2008. Brill Online. Universiteitsbibliotheek Leiden. 11. marec 2008 [http://www.brillonline.nl/subscriber/entry?entry=islam_SIM-1131]{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Govorilo ga je tudi nekaj sogdijskih skupnosti, priseljenih na [[Kitajska|Kitajsko]]. Sogdijščina je bila poleg baktrijščine, hotanske sake, srednjeperzijščine in partščine eden od najpomembnejših srednjeiranskih jezikov in ima obsežen literarni korpus.
Sogdijščino se običajno uvršča v severovzhodno skupino iranskih jezikov. Neposrednih dokazov o zgodnji različici jezika (stara sogdijščina) niso našli, omembe v staroperzijskih napisih kažejo, da je ločena in prepoznavna Sogdija obstajala vsaj od Ahemenidskega cesarstva (559–323 pr. n. št.).
Tako kot kotanščina je imela sogdijščina morda bolj konzervativno slovnico in morfologijo kot srednjeperzijščina. Sodobni vzhodnoiranski jezik jagnobi je potomec narečja sogdijščine, ki so ga govorili okoli 8. stoletja v Osrušani, regiji južno od Sogdije.
==Zgodovina==
V obdobju kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] (približno 7. stoletje n. št.) je bila sogdijščina ''[[lingua franca]]'' na [[Svilna cesta|svilni cesti]] v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]].<ref name="Lung2011">{{navedi knjigo|author=Rachel Lung|title=Interpreters in Early Imperial China|url=https://books.google.com/books?id=Wa5xAAAAQBAJ&pg=PA151|date=7. september 2011|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-8418-1|pages=151–}}</ref><ref>Eliot Weinberger. "[http://www.nybooks.com/articles/22032 China's Golden Age]". The New York Review of Books, 55:17. Pridobljeno 19. oktobra 2008.</ref> Kot taka si je nabrala bogato besedišče izposojenk, kot je na primer ''tim'' (hotel) iz srednjekitajskega ''tem'' (店).<ref>{{navedi knjigo|title=The Silk Road: A New History|url=https://archive.org/details/isbn_9780195159318|first=Valerie|last=Hanson|publisher=Oxford University Press|year=2012|page=[https://archive.org/details/isbn_9780195159318/page/136 136]}}</ref>
Gospodarski in politični pomen Sogdije je zagotovil preživetje sogdijščine v prvih nekaj stoletjih po muslimanski osvojitvi Sogdije v zgodnjem 8. stoletju.<ref>Richard Foltz. ''A History of the Tajiks: Iranians of the East''. London: Bloomsbury, 2019. str. 4-5.</ref> Narečje sogdijščine, ki so ga govorili okoli 8. stoletja v Osrušani (glavno mesto Bundžikat, blizu današnjega Istaravšana, Tadžikistan), regiji južno od Sogdije, se je razvilo v jezik jagnobi in je preživelo do 21. stoletja.<ref>{{navedi knjigo|author=Paul Bergne|title=The Birth of Tajikistan: National Identity and the Origins of the Republic|url=https://books.google.com/books?id=3coojMwTKU8C&pg=PA6|date=15 June 2007|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-84511-283-7|pages=6–}}</ref> Govori ga ljudstvo Jagnobi.
<gallery widths="150px" heights="180px">
Slika:British Museum stamp-seal (Registration number 1870,1210.3).jpg|Pečat z dvema doprsnima podobama in sogdijskim napisom ''"Indamik, kraljica Zakante"'', kušansko-sasanidsko obdobje (300-350 pr. n. št.; [[Britanski muzej]] 119999.<ref>{{navedi splet |title=Stamp-seal; bezel British Museum |url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1870-1210-3 |website=The British Museum |language=en}}</ref>
Slika:Sogdian text Manichaean letter.jpg|Sogdijsko besedilo iz manihejskega pisma, 9. do 13. stoletje
Slika:Manicheans.jpg|Manihejski duhovniki (ujgurski Turki) pišejo sogdijske rokopise, Gaočang/Hočo, Tatimski bazen, okoli 8./9. stoletja n. št.
</gallery>
==Odkritje sogdijskih besedil==
[[Slika:Sogdian Christian Text Written in Estrangelo.jpg|thumb|250px|Sogdijsko krščansko besedilo, napisano v sirski pisavi, odkrito v [[Turpan]]u, 9.-11. stoletje]]
Aurel Stein je leta 1907 v zapuščenem stražnem stolpu v bližini mesta Dunhuang odkril 5 pisem, napisanih v sogdijskem jeziku. Pisma, znana kot ''"Starodavna pisma"'', so iz konca dinastije Zahodni Jin.<ref>{{cite encyclopedia |title= Ancient Letters|encyclopedia= Encyclopædia Iranica|date=15. december 1985 |last=Sims-Williams |first=N. |publisher= Encyclopædia Iranica|pages=7–9|volume=II|url=https://www.iranicaonline.org/articles/ancient-letters }}</ref><ref>{{navedi splet|url= https://kimon.hosting.nyu.edu/sogdians/items/show/851|title= Sogdian Ancient Letter II|last= Keramidas|first= Kimon|website= NYU|publisher= Telling the Sogdian Story: A Freer/Sackler Digital Exhibition Project|accessdate= 2023-06-29|archive-date= 2023-09-25|archive-url= https://web.archive.org/web/20230925174224/https://kimon.hosting.nyu.edu/sogdians/items/show/851|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://depts.washington.edu/silkroad/texts/sogdlet.html |title=The Sogdian Ancient Letters 1, 2, 3, and 5 |others=prevod Nicholas Sims-Williams|website=Silk Road Seattle - University of Washington}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.historyofinformation.com/detail.php?id=5032|title= Aurel Stein Discovers the Sogdian "Ancient Letters" 313 CE to 314 CE|last=Norman |first=Jeremy |website=History of Information }}</ref><ref>Sogdian Ancient Letter No. 3. Reproduced from Susan Whitfield (ed.), The Silk Road: Trade, Travel, War and Faith (2004) p. 248.</ref><ref>{{navedi splet |url=https://sogdians.si.edu/ancient-letters/ |title=Ancient Letters |website=The Sogdians Influencers on the Silk Roads |publisher=Freer Gallery of Art and Arthur M. Sackler Gallery, Smithsonian Institution. |access-date=2023-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231019174743/https://sogdians.si.edu/ancient-letters/ |archive-date=2023-10-19 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url= https://kimon.hosting.nyu.edu/sogdians/items/show/869|title= Sogdian Ancient Letter III: Letter to Nanaidhat|last= Keramidas|first= Kimon|website= NYU|publisher= Telling the Sogdian Story: A Freer/Sackler Digital Exhibition Project|accessdate= 2023-06-29|archive-date= 2023-10-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20231019174747/https://kimon.hosting.nyu.edu/sogdians/items/show/869|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://ringmar.net/irhistorynew/index.php/welcome/introduction-4/from-temujin-to-genghis-khan/5-2-a-nomadic-state/5-3-how-to-conquer-the-world/5-4-dividing-it-all-up/sogdian-letters/|title= Sogdian letters|website= ringmar.net|date= 5. marec 2021|publisher= History of International Relations|accessdate= 2023-06-29|archive-date= 2023-10-20|archive-url= https://web.archive.org/web/20231020064345/http://ringmar.net/irhistorynew/index.php/welcome/introduction-4/from-temujin-to-genghis-khan/5-2-a-nomadic-state/5-3-how-to-conquer-the-world/5-4-dividing-it-all-up/sogdian-letters/|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last= Vaissière|first= Étienne de la |date=2005 |title= Sogdian Traders: A History|url=https://brill.com/downloadpdf/book/9789047406990/BP000005.xml |series=Handbook of Oriental Studies. Section 8 Uralic & Central Asian Studies|volume=10|publisher=Brill |chapter=Chapter Two About the Ancient Letters|pages=43–70 |isbn=978-90-47-40699-0|doi=10.1163/9789047406990_005}}</ref><ref>{{navedi knjigo | chapter-url=https://brill.com/display/book/9789047406990/BP000005.xml | doi=10.1163/9789047406990_005 | chapter=About the Ancient Letters | title=Sogdian Traders | year=2005 | pages=43–70 | publisher=Brill | isbn=9789047406990 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Livšic |first=Vladimir A. |editor1-last=Orlov |editor1-first=Andrei |editor2-last=Lourie|editor2-first=Basil |date=2009 |title =Symbola Caelestis: Le symbolisme liturgique et paraliturgique dans le monde chrétien |url= https://brill.com/downloadpdf/journals/scri/5/1/article-p344_21.xml|location= Piscataway|publisher=Gorgias Press |chapter=Sogdian “Ancient Letters” (II, IV, V)|page=344-352 |isbn=9781463222543}}</ref> Najdba fragmentov rokopisov v sogdijskem jeziku v kitajski regiji Šindžjang je sprožila preučevanje sogdijskega jezika. Prva strokovnjaka za sogdijščino sta bila Robert Gauthiot in Paul Pelliot. Eden Gauthiotovih najbolj impresivnih člankov je bil besednjak, ki ga je dokončal tik pred smrtjo. Njegovo delo je nadaljeval Émile Benveniste.<ref name=Utz>Utz, David. (1978). ''Survey of Buddhist Sogdian studies.'' Tokyo: The Reiyukai Library.</ref>
Nemške odprave v Turfan na začetku 20. stoletja so odkrile več odlomkov sogdijskih besedil. Odprave je nadziral Etnološki muzej v Berlinu.<ref name=Utz/> Fragmenti so skoraj v celoti deli verskih spisov manihejskih in krščanskih piscev, vključno s prevodi ''[[Sveto pismo|Svetega pisma]]''. Večina sogdijskih verskih besedil je iz 9. in 10. stoletja.<ref name=iranian>''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/293577/Iranian-languages/74634/The-Middle-Iranian-stage#ref=603453 "Iranian Languages"]''(2009). Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 9. aprila 2009</ref>
Največ manihejskih, budističnih in krščanskih sogdijskih besedil so odkrili v Dunhuangu in Turfanu. V sami Sogdiji je bilo odkritij veliko manj. Poslovna besedila so pripadala manjšemu sogdijskemu kralju Divaštiču. Besedila so bila iz časa muslimanskega osvajanja okoli leta 700.<ref name=iranian />
==Pisava==
Tako kot vse pisave, ki so bile v rabi za srednjeiranske jezike, je tudi sogdijska abeceda izhajala iz [[Aramejska abeceda|aramejske abecede]]. Sogdijska abeceda je neposredni prednik stare ujgurske abecede, ki je sama predhodnica tradicionalne mongolske abecede.
[[Samoglasnik]]i niso imeli posebnih črk. Sogdijski jezik se je pisal tudi v [[Manihejska abeceda|manihejski abecedi]], ki je imela 29 črk.<ref>Gershevitch, Ilya (1954). ''A Grammar of Manichean Sogdian.'' p.1. Oxford: Blackwell.</ref> V prepisih iz sogdijske pisave v latinico se aramejski ideogrami pogosto pišejo z veliko začetnico.
==Sklici==
{{sklici|20em}}
== Nadaljnje branje ==
{{refbegin|2}}
* Bo Bi, Nicholas Sims-Williams. "The Epitaph of a Buddhist Lady: A Newly Discovered Chinese-Sogdian Bilingual". In: Journal of the American Oriental Society 140, no. 4 (2020): 803–820. doi:10.7817/jameroriesoci.140.4.0803.
{{refend}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Iranski jeziki]]
556vpo1tliyp2qbyvzqmsmc48ft1iqh
Vestland
0
545530
6761980
6616760
2026-10-08T04:29:04Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761980
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje
<!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions -->
| name = Vestland
| native_name =
| native_name_lang =
| settlement_type = Okrožje
| image_skyline =
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption =
| image_flag =
| flag_size =
| flag_alt =
| image_seal =
| seal_size =
| seal_alt =
| image_shield = Vestland våpen.svg
| shield_size =
| shield_alt =
| image_blank_emblem =
| blank_emblem_type =
| blank_emblem_size =
| blank_emblem_alt =
| nickname =
| motto =
| image_map = Norway Counties Vestland Position.svg
| mapsize =
| map_alt =
| map_caption =
|coordinates = {{coord|60|55|30|N|06|26|42|E|type:adm1st_region:NO|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes =
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = Norveška
| subdivision_type1 = Glavna mesta
| subdivision_name1 = Bergen
| subdivision_type2 = [[Okrožja Norveške|Okrožja]]
| subdivision_name2 =
| established_title =
| established_date = 1. januar 2020
| founder =
| named_for =
| seat_type =
| seat =
| government_footnotes =
| government_type =
| leader_party =
| leader_title =
| leader_name =
| leader_title1 =
| leader_name1 =
| total_type =
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 33.871
| area_land_km2 = 31.969
| area_water_km2 = 1902
| area_water_percent = 5,6
| elevation_footnotes =
| elevation_m =
| population_footnotes =
| population_total = 638.821
| population_as_of = 2021
| population_density_km2 = auto
| population_demonym = Vestlending
| population_note =
| timezone1 =
| utc_offset1 =
| timezone1_DST =
| utc_offset1_DST =
| postal_code_type =
| postal_code =
| area_code_type =
| area_code =
| website = vlfk.no
| blank_name_sec1 =
| blank_info_sec1 =
| blank1_name_sec1 =
| blank1_info_sec1 =
| blank_name_sec2 = NUTS Regije|
| footnotes =
| official_name =
}}
'''Vestland''' je okrožje na Norveškem, ustanovljeno 1. januarja 2020.<ref>{{navedi splet |url=http://kartverket.no/kunnskap/Fakta-om-Norge/Arealstatistikk/Arealstatistikk-Norge/ |title=Arealstatistikk for Norge |date=2013-03-08 |website=Kartverket |language=nb |access-date=2020-01-02 |archive-date=11 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200511091128/https://www.kartverket.no/Kunnskap/Fakta-om-Norge/Arealstatistikk/Arealstatistikk-Norge/ |url-status=live }}</ref><ref name="nrk">{{navedi splet |url=https://www.nrk.no/hordaland/19-fylker-blir-til-11-_-dette-skal-de-hete-1.13994702 |title=19 fylker blir til 11 – dette skal de hete ''(19 counties becoming 11 – this will be their names)'' |date=6 April 2018 |access-date=2019-05-28 |language=no |archive-date=30 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190430202809/https://www.nrk.no/hordaland/19-fylker-blir-til-11-_-dette-skal-de-hete-1.13994702 |url-status=live }}</ref> Okrožje leži v regiji [[Zahodna Norveška]] in je osredotočeno na mesto [[Bergen]], drugo največje mesto na Norveškem. Upravno središče okraja je mesto Bergen, kjer je sedež izvršnega in političnega vodstva, vendar ima guverner okrožja sedež v Hermansverku. Okrožje je eno od dveh okrožij na Norveškem, ki imata [[nynorsk]] kot svojo uradno obliko pisnega jezika (druge so nevtralne glede tega, katero obliko ljudje uporabljajo).<ref>{{navedi splet |url=https://lovdata.no/dokument/SF/forskrift/2019-12-20-2114 |title=Forskrift om målvedtak i kommunar og fylkeskommunar (målvedtaksforskrifta) |language=no |access-date=2020-06-19 |publisher=Lovdata.no |archive-date=26 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200126113507/https://lovdata.no/dokument/SF/forskrift/2019-12-20-2114 |url-status=live }}</ref>
Okrožje Vestland je bilo ustanovljen leta 2020, ko sta bila nekdanja okraja Hordaland in Sogn og Fjordane (z izjemo občine Hornindal, ki je postala del občine Volda v okrožju Møre og Romsdal) združeni.<ref name=regjeringen>{{navedi splet |url=https://www.regjeringen.no/no/tema/kommuner-og-regioner/kommunereform/Hvorfor-kommunereform/nye-kommuner/id2470015/ |title=Navn på nye kommuner ''(Name of new municipalities)'' |access-date=2019-05-28 |language=no |archive-date=1 September 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190901145016/https://www.regjeringen.no/no/tema/kommuner-og-regioner/kommunereform/Hvorfor-kommunereform/nye-kommuner/id2470015/ |url-status=live }}</ref>
== Zgodovina ==
Okrožje Vestland je na novo ustanovljeno okrožje, vendar je bilo naseljeno že stoletja. Območje je bilo v [[srednji vek|srednjem veku]] sestavljeno iz številnih majhnih kraljestev pod Gulatingom. Severni del je bil znan kot ''Firdafylke'' (danes regija Fjordane; Nordfjord-Sunnfjord), osrednji del je bil znan kot ''Sygnafylke'' (danes regija Sogn), južni del pa kot ''Hordafylke''.
V začetku 16. stoletja je bila Norveška razdeljena na štiri administrativne enote imenovane ''len''. ''Bergenhus len'' je imel sedež v Bergnu in je obsegal velik del zahodne in severne Norveške, vključno s Firdafylke, Sygnafylke, Hordafylke in Sunnmørafylke (v današnjem okrožju Møre og Romsdal). Novi Bergenhus len se je upravljal iz [[Trdnjava Bergenhus|trdnjave Bergenhus]] v mestu Bergen.
Leta 1662 so ''len'' zamenjali ''amts''. 19. februarja 1662 je kraljevi odlok spremenil ime v ''Bergenhus amt''. Novi Bergenhus amt je bil prvotno sestavljen iz današnjih območij Vestlanda in regije Sunnmøre Møre og Romsdal, skrajni severni Nordlandene amt pa je bil podrejen Bergenhus amt. Regija Sunnmøre je bila leta 1689 prenesena na Romsdalen amt in približno takrat je bila ločena tudi Nordlandene amt.
Leta 1763 je bil ''amt'' razdeljen na severni in južni del: Nordre Bergenhus amt in Søndre Bergenhus amt. Ko je bil ''amt'' razdeljen, je bila današnja občina Gulen razdeljena z južnim delom, ki se je končal v Søndre Bergenhus amt. Leta 1773 je bila meja ponovno zarisana, tako da je bil celoten Gulen na severnem delu.
1. januarja 1919 se je Nordre Bergenhus amt preimenoval v Sogn og Fjordane fylke, Søndre Bergenhus amt pa v Hordaland fylke v obdobju, ko so bila spremenjena številna imena lokacij na Norveškem.<ref name=em>{{navedi splet |url=http://www.sf-f.kommune.no/sff/emigration3.nsf/enduser?readform |title=Sogn og Fjordane |first=Oddvar |last=Natvik |date=29 August 2005 |access-date=23 August 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724180634/http://www.sf-f.kommune.no/sff/emigration3.nsf/enduser?readform |archive-date=24 July 2011}}</ref>
Mesto Bergen je bilo leta 1831 odstranjeno iz Bergenhus amt in je bilo od leta 1831 do 1972 razvrščeno kot mestno okrožje (''byamt''). V tem času leta 1915 je bila občina Årstad priključena Bergnu. Leta 1972 so bile sosednje občine Arna, Fana, Laksevåg in Åsane priključene mestu Bergen. Tudi v istem času je mesto Bergen izgubilo status okrožja in ponovno postalo del okraja Hordaland.
1. januarja 2020 sta bili okrožji Hordaland in Sogn og Fjordane ponovno združeni v okrožje Vestland.
== Geografija ==
[[File:Lofthus1.jpg|thumb|left|Hardanger je eden najpomembnejših virov sadja na Norveškem, saj predstavlja približno 40 % norveške proizvodnje sadja, vključno z jabolki, slivami, hruškami, češnjami in rdečim ribezom.]]
Na zahodu meji na Severno morje, na severu na [[Møre og Romsdal]], na vzhodu na [[Viken (okrožje)|Viken]] in [[Vestfold og Telemark]] in na jugu na [[Rogaland]]. Območje občine je okoli 33.868 kvadratnih kilometrov. Razdeljeno je z več dolgimi, globokimi [[fjord]]i, vključno z [[Nærøyfjord]], [[Sognefjord]] (z dolžino 205 km in globino 1303 m na najgloblji točki) in [[Hardangerfjord]] (je drugi največji), nekaterimi najbolj opaznimi norveškimi fjordi in velikimi turističnimi znamenitostmi. Približno polovica [[narodni park Hardangervidda|narodnega parka Hardangervidda]] je v okrožju. Vključuje tudi ledenike [[Jostedalsbreen]] (s 487 km² je največji ledenik na evropski celini in je obdan z manjšimi ledeniki in rokavi ledenikov), Folgefonna in Hardangerjøkulen. Okrožje vključuje tudi številne znane [[slap]]ove, kot so [[Vøringsfossen]], Brudesløret<ref>{{navedi splet | url = http://www.nrk.no/sognogfjordane/vil-behalde-brudesloret-1.4151123 | title = Vil behalde Brudesløret | date = 27 November 2007 | publisher = nrk.no | accessdate = 9 September 2013 | language = no}}</ref> in Stykkjedalsfossen. Ramnefjellsfossen, stopenjski slap v obliki preslice, (prej imenovan Utigardfossen) je najvišji na Norveškem in tretji najvišji na svetu, ima štiri stopnje, ki merijo skupaj 818 metrov, z najdaljšim posameznim padcem, ki meri 405 metrov, Vettisfossen pa je eden najvišjih norveških slapov z navpičnim padcem 275 m. Oba sta v gorovju [[Jotunheimen]]. Skagastølstind je z 2405 m najvišji vrh Zahodne Norveške in tretji najvišji gorski vrh na Norveškem. Hornindalsvatnet je največje jezero v okrožju, veliko 50 km², in z globino 514 metrov najgloblje jezero v Evropi.
Zunaj metropolitanskega območja Bergna je okrožje večinoma podeželsko območje z razpršenim prebivalstvom. Ladje za križarjenje obiskujejo Vestland vse poletje zaradi edinstvenega razgleda na visoke gore in temno modre fjorde. Slavni [[Nærøyfjord]] je na jugu okrožja in je na Unescovem seznamu.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1195-002 Unesco]</ref> Obstaja več otočij, vključno z Øygarden, Austevoll, Bulandet, Bremangerlandet in Kinn. Najzahodnejša točka na Norveškem je Holmebåen v občini Solund. Otok Unst, del Shetlandskih otokov, je približno 300 km zahodno od Holmebåena.
Teren se precej hitro spreminja z večinoma manjšimi gorami na obali, ki se postopoma dvigujejo do gora, ki dosežejo več kot 2000 m. Zaradi strmega vzpona in fjordov, ki sekajo skozi teren, je količina padavin zelo velika. Sistemi z nizkim tlakom prihajajo z zahoda in se srečajo z gorami (pojav, znan kot orografsko dvigovanje) ter povzročajo dež in sneženje.
Občine v okrožju sestavljajo devet okrajev: Sunnhordland, Midthordland, Bergen, Nordhordland, Hardanger, Voss, Ytre Sogn, Indre Sogn, Sunnfjord in Nordfjord.
=== Občine ===
Okrožje Vestland ima skupaj 43 občin:<ref>[[:nb:Liste over norske kommunenummer#Vestland|List of Norwegian municipality numbers]]</ref>
[[Bergen]], [[Kinn]], [[Etne]], [[Sveio]], [[Bømlo]], [[Stord]], [[Fitjar]], [[Tysnes]], [[Kvinnherad]], [[Ullensvang]], [[Eidfjord]], [[Ulvik]], [[Voss]], [[Kvam]], [[Samnanger]], [[Bjørnafjorden]], [[Austevoll]], [[Øygarden]], [[Askøy]], [[Vaksdal]], [[Modalen]], [[Osterøy]], [[Alver]], [[Austrheim]], [[Fedje]], [[Masfjorden]], [[Gulen]], [[Solund]], [[Hyllestad]], [[Høyanger]], [[Vik]], [[Sogndal]], [[Aurland]], [[Lærdal]], [[Årdal]], [[Luster, Norveška|Luster]], [[Askvoll]], [[Fjaler]], [[Sunnfjord]], [[Bremanger]], [[Stad]], [[Gloppen]], [[Stryn]].
=== Zavarovana območja ===
[[Narodni park Jotunheimen]] je bil ustanovljen leta 1980 za zaščito [[Jostedalsbreen]]a in okoliških območij. Pokriva površino 1155 km², ki je delno v Vestlandu in delno v notranjosti. Poleg tega je bilo leta 2021 odločeno, da se v okrožju ustanovijo trije novi narodni parki – Hornelen v Bremangerju, Masfjordfjella v Masfjordnu ter Alver in Øystesefjella v Kvamu, Samnangerju in Vaksdalu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nrk.no/vestland/regjeringen-apner-for-ti-nye-nasjonalparker-1.15639792 | title=Disse unike områdene blir nye nasjonalparker | publisher=NRK Vestland |accessdate=11. december 2021}}</ref>
V Indre Sognu lahko med drugim najdete stranski fjord [[Nærøyfjord]]en, ki ga je Unesco leta 2005 skupaj z [[Geirangerfjord]]om uvrstil na seznam svetovne dediščine. Od norveških ohranitvenih območij, krajinsko ohranitveno območje Bleia – Storebotnen, pokrajina Nærøyfjorden ohranitveno območje, naravni rezervat Bleia, naravni rezervat Grånosmyrane in naravni rezervat Nordheimsdalen ležijo znotraj istih meja.<ref>{{navedi splet | url=https://www.statsforvalteren.no/nb/vestland/miljo-og-klima/verneomrader/verdsarv/ | title=Verdsarv | publisher=Statsforvaltaren i Vestland | accessdate=11. december 2021}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
V vseh občinah je tudi vrsta naravnih rezervatov, naravnih spomenikov in varstvenih območij krajine. Večina vključuje kopenska območja, eno od njih, Lurefjorden - Lindåsosane v Nordhordalandu, pa je morsko. To je bilo ustanovljeno junija 2020. Dalsfjorden v Sunnfjordu, Stad v Nordfjordu, Ytre Hardangerfjord in Krossfjorden v Sunnhordalandu prav tako veljajo za zaščitena morska območja.<ref>{{navedi splet | url=https://www.statsforvalteren.no/nb/vestland/miljo-og-klima/verneomrader/marint-vern/ | title=Maritint vern | publisher=Statsforvaltaren i Vestland | accessdate=11. december 2021 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230708141219/https://www.statsforvalteren.no/nb/vestland/miljo-og-klima/verneomrader/marint-vern/ | archive-date=2023-07-08 | url-status=dead}}</ref>
== Kulturno okolje ==
Vestland je dežela, bogata z zaščitenimi kulturnimi spomeniki, kulturnimi okolji in krajinami. Okrožje ima tri kraje, ki so uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine: [[Urneška lesena cerkev]] (1979), [[Pristaniška četrt Bryggen]] v Bergnu (1979) in [[Zahodno norveški fjordi]], podobmočje [[Nærøyfjord]] (2005).
== Galerija ==
<gallery mode="packed" heights="150px">
File:Myklebustdalen-sanddal-fjordane.jpg|Dolina Myklebustdalen vzhodno od Byrkjela
File:Stadt Hoddevik.jpg|Vas Hoddevik na polotoku Stad v Selju
File:Laerdalsoyri03.jpg|Nekaj starih hiš v Lærdalsøyri, Lærdal
File:Norway Aurland Laerdal.jpg|Pogled iz Aurlanda
FinseInWinter.jpg|Finse je najvišja točka norveškega železniškega sistema, ki je na 1222 m nadmorske višine.
</gallery>
{{wide image|PanoramaSotraNese.jpg|700px|align-cap=center|Panorama nad otokom Šotra}}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Vestland}}
* [https://www.vlfk.no Uradna spletna stran Vestlanda]
{{Administrativne regije Norveške}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Administrativne regije Norveške]]
[[Kategorija:Vestland|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2020]]
7hhh93s1640m733pz489cgv9v442la9
Vikinški muzej Lofotr
0
545786
6761983
6265527
2026-10-08T04:52:51Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761983
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox museum
| name = Vikinški muzej Lofotr
| native_name = Lofotr Vikingmuseum
| native_name_lang = no
| logo =
| logo_upright =
| logo_alt =
| logo_caption =
| image = Høvdinghuset, Borg i Lofoten.JPG
| image_size =
| image_upright =
| alt =
| caption = Vikinški muzej Lofotr
| map_type =
| map_relief =
| map_size =
| map_caption =
| map_dot_label =
| coordinates = {{coord|68.2400|N|13.7531|E|display=inline,title|region:NO_type:landmark}}<!-- note inexact within 2 km tolerance-->
| former_name = <!-- or |former_names= -->
| established = {{start date|1995|||df=y}}
| dissolved = <!-- {{end date|YYYY|MM|DD|df=y}} -->
| location = Borg, Vestvågøy
| type =
| accreditation =
| key_holdings =
| collections =
| collection_size =
| visitors =
| founder =
| executive_director =
| leader_type =
| leader =
| director =
| president =
| ceo =
| chairperson =
| curator =
| architect =
| historian =
| owner =
| employees =
| publictransit =
| parking = <!-- or |car_park= -->
| website = {{URL|https://lofotr.no/en/}}
| network =
| embedded = <!-- or |nrhp= -->
}}
'''Vikinški muzej Lofotr''' ({{lang-no|Lofotr Vikingmuseum}}) je zgodovinski [[muzej]], ki temelji na rekonstrukciji in arheološkem izkopavanju vasi [[Vikingi|vikinškega]] poglavarja na otoku [[Vestvågøya]] v arhipelagu [[Lofoti]] v okrožju [[Nordland]] na [[Norveška|Norveškem]]. Stoji v majhni vasici Borg, blizu Bøstada, v občini Vestvågøy.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nrk.no/nordland/fylkesleksikon/index.php/Lofotr_Vikingmuseum |title=Lofotr Vikingmuseum|publisher=NRK}}</ref> Je del konzorcija Museum Nord.
== Zgodovina ==
Leta 1983 so arheologi odkrili poglavarsko hišo v Borgu (På Borg på Vestvågøya i Lofoten), veliko stavbo iz [[vikinška doba|vikinške dobe]], ki naj bi bila postavljena že okoli leta 500 našega štetja. Skupni skandinavski raziskovalni projekt je potekal v Borgu od leta 1986 do 1989. Izkopavanja so razkrila največjo stavbo iz obdobja Vikingov na Norveškem. Temelj Poglavarske hiše v Borgu je bil dolg 83 metrov in širok 9,5 metra, rekonstruirana stavba pa je visoka 9 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://lofotr.no/en/the-history/excavations|title=The History - Excavations|publisher=Lofotr Vikingmuseum|accessdate=2023-07-13|archive-date=2023-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20230713160939/https://lofotr.no/en/the-history/excavations|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://lofotr.no/en/the-history/the-longhouse|title=The History - The Longhouse|publisher=Lofotr Vikingmuseum|accessdate=2023-07-13|archive-date=2023-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20230713160937/https://lofotr.no/en/the-history/the-longhouse|url-status=dead}}</ref> Ocenjuje se, da je bil sedež v Borgu zapuščen okoli leta 950 našega štetja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.visitnorway.com/en/Articles/Theme/What-to-do/Attractions/Lofotr-Viking-Museum-at-Borg-in-Lofoten|title=Lofotr Viking Museum at Borg in Lofoten|publisher=VisitNorway.com|access-date=2023-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20111010210427/http://www.visitnorway.com/en/Articles/Theme/What-to-do/Attractions/Lofotr-Viking-Museum-at-Borg-in-Lofoten/|archive-date=2011-10-10|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.norce.org/norce/upload/files/pdf/lofotr-_viking_museum_info.pdf |title=Lofotr |publisher=Viking Museum at Borg |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110725153211/http://www.norce.org/norce/upload/files/pdf/lofotr-_viking_museum_info.pdf |archivedate=2011-07-25 }}</ref>
== Trenutno delovanje ==
[[File:Borg Vestvågøy LC0165.jpg|thumb|right|300px|Rekonstruirana dolga hiša v Vikinškem muzeju Lofotr]]
Po končanem izkopavanju so ostali vidni ostanki nekdaj dolge hiše. Dolga hiša je bila rekonstruirana nekoliko severno od mesta izkopavanja. Leta 1995 je bil odprt Vikinški muzej Lofotr. Muzej vključuje popolno rekonstrukcijo 83-metrske dolge poglavarske hiše, kovačnice, dveh ladij (repliki ladje ''Gokstad'', ena v naravni velikosti) in njunih čolnarn ter različne rekonstrukcije, namenjene potopitvi obiskovalca v življenju v času Vikingov. Glavno stavbo je zasnoval norveški arhitekt Gisle Jakhelln.
Septembra 2006 je bila načrtovana širitev Lofotra, gradnja velikega amfiteatra v tla med sprejemno stavbo in poglavarsko hišo, preložena zaradi arheoloških najdb približno 2000 let starih kuhalnih mest in lukenj za drogove na najdišču.
Danes je območje izkopano in na tem mestu so zgrajene nove stavbe. Ta del muzeja obsega 2 stalni razstavi in filmsko dvorano. Razstavne dvorane z videoposnetki in edinstvenimi artefakti prikazujejo najdbo in izkopavanje Borga. Kar nekaj arheoloških artefaktov je izjemnega pomena. Obsežno muzejsko zunanjo površino povezujejo makadamske sprehajalne poti, ki vabijo obiskovalce, da raziskujejo zgodovino v večji vsebini kot same razstavne dvorane – da si ogledajo rekonstruirano poglavarsko hišo na vrhu hriba, da se vkrcajo na vikinško ladjo, da si ogledajo okoliške poglede in poskusijo dojeti vrednost pokrajine in tega, kar je ponujala v vikinški dobi – vse to prispeva k izkušnji.
Muzej je odprt vsak dan od 1. maja do 15. septembra. Uprava Vikinškega muzeja Lofotr je v nekdanjem župnišču cerkve Borge.
Vikinški muzej Lofotr je bil nominiran za Muzej leta 2011 (na Norveškem) in za nagrado Evropski muzej leta 2013.<ref>http://www.mynewsdesk.com/se/pressroom/visitnorway/pressrelease/view/vikingmuseum-paa-lofoten-kan-bli-aarets-museum-2013-790422{{Slepa povezava|date=julij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=February 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.an.no/nyheter/article2277007.ece|title=Nye funn kan forsinke utbygging av Lofotr|date=6 September 2006|publisher=Kontakt Avisa Nordland}}</ref>
== V popularni kulturi ==
Dolga hiša je služila kot ''Pit Stop'' četrte etape v ''The Amazing Race 23''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/the-amazing-race-arctic-antics-in-norway/|title="The Amazing Race": Arctic antics in Norway|work=CBS News|last=Derschowitz|first=Jessica|date=21 October 2013|access-date=26 July 2021}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [https://lofotr.no/en/ Uradna spletna stran]
[[Kategorija:Lofoti]]
[[Kategorija:Muzeji na Norveškem]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1995]]
eb5izf8px2h90fxwa7i2lmnc19mljyx
UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica
0
549358
6761763
6758790
2026-10-07T12:35:15Z
Sportomanokin
14776
6761763
wikitext
text/x-wiki
{| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;"
! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | UCI Svetovna kolesarska lestvica<br><small>(UCI Road World Ranking)</small>
|-
| align="center" colspan=2 | [[File:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|305px]]<br><small>[[Tadej Pogačar]] na vrhu skupno že rekordnih 273 tednov</small>
|-
! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | Splošni podatki
|-
| '''Ustanovitev:''' || 10. januar 2016
|-
| '''Šport:''' || cestno kolesarstvo
|-
| '''Sistem:''' || tedenski (v torek) in letni
|-
| '''Upravitelj:''' || [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI)
|}
'''UCI Svetovna kolesarska lestvica''' (ang.: ''UCI Road World Ranking'') je tedenski in letni sistem točkovanja v cestnem kolesarstvu skozi 52 tednov: posamično, ekipno in reprezentančno.
Lestvica je praktično kopija teniških lestvic ATP in WTA, kjer kolesarji vse točke branijo oziroma pridobivajo glede na zadnjih 12 mesecev oziroma glede na rezultat zadnje udeležene dirke.
Pri tej lestvici je šlo za oživitev predhodne svetovne lestvice »FICP Vélo / UCI«, ki je med leti 1984 in 2004 sicer že delovala po vzoru teniške lestvice, in je v tem obdobju že objavljala posamično številko eno svetovnega kolesarstva, a lestvica se ni obljavljala redno enkrat tedensko, ampak samo po večjih dirkah (nekajkrat letno ali mesečno) z precej nelogičnim in nerazumljivim sistemom točkovanja, kjer je število osvojenih točk kolesar lahko branil tudi po 2 ali 3 leta, na koncu pa so v točke šteli tudi že častni nazivi iz preteklosti, kar ni imelo več nobene veljave, zato so lestvico takrat ukinili.
== Predhodne lestvice ==
Vse lestvice z izjemo FICP Vélo/UCI (1984–2004), so štele le kot letne lestvice.
=== Challenge Desgrange-Colombo (1948–1958) ===
Challenge Desgrange-Colombo je bila le končna letna lestvica, omejena samo na naslednje dirke, organizirane v le treh državah; [[Dirka po Italiji]], [[Dirka po Franciji]], [[Dirka po Španiji]], [[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège]], [[Dirka po Lombardiji]], [[Pariz–Tours]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Dirka po Švici]]. Kolesarji so se morali udeležiti vsaj ene od treh dirk v državah organizatork ([[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]), da so se sploh znašli na končni lestvici ob koncu sezone.
=== Super Prestige Pernod (1959–1987) ===
To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25).
=== FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) ===
Leta 1984 je ugledna francoska revija [[Vélo]] v sodelovanju z [[Fédération internationale du cyclisme professionnel]] (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|title=..Contre Classement UCI|date=24. december 2022|work=memoire-du-cyclisme.eu|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409191940/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2F62.50.72.82%2Fdata_2003%2Froad%2Frankings%2Fhistory.htm#federation=archive.wikiwix.com&tab=url|title=Leaders of the UCI Rankings|work=wikiwix.com}}</ref>
Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004.
Točke osvojene na največjih dirkah ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. [[Erik Zabel]] je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov.
Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah.
Irec [[Sean Kelly]] je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno.
Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004).
=== UCI Road World Cup (1989–2004) ===
UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004.
V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk.
=== UCI Pro Tour (2005–2010) ===
UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v [[Evropa|Evropi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]], ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico.
=== UCI World Tour (2009/2011–2018) ===
Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018.
== Statistika ==
===Prvouvrščeni na svetovni lestvici===
{|class="wikitable sortable" style="text-align:left;"
!Št.
!Kolesar
!Ekipa
!Začetek
!Konec
!Tedni
!Skupaj
|-
|align=center|1||{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (cyclist)|Jason Christie]]||[[Kenyan Riders Downunder]]
|align=right|10. januar 2016 ||align=right|17. januar 2016 ||align=center|2||align=center|2
|-
|align=center|2||{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]||{{ct|MTS men|2016a}}
|align=right|24. januar 2016 ||align=right|6. marec 2016 ||align=center|7||align=center|7
|-
|align=center|3||{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] ||BMC Racing Team
|align=right|13. marec 2016 ||align=right|13. marec 2016 ||align=center|1||align=center|1
|-
|align=center|4||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] ||BMC Racing Team
|align=right|20. marec 2016 ||align=right|20. marec 2016 ||align=center|1||align=center|1
|-
|align=center|5||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ||{{ct|SAX|2016}} (2016)<br>{{ct|BOH|2017}} (2017)
|align=right|27. marec 2016 ||align=right|2. april 2017 ||align=center|54||align=center|54
|-
|||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] {{small|(2)}}||BMC Racing Team
|align=right|9. april 2017 ||align=right|25. februar 2018 ||align=center|47||align=center|48
|-
|align=center|6||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] ||{{ct|IGD|2018}}
|align=right|4. marec 2018 ||align=right|8. april 2018 ||align=center|6||align=center|6
|-
|||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(2)}}||{{ct|BOH|2018}}
|align=right|15. april 2018 ||align=right|20. maj 2018 ||align=center|6||align=center|60
|-
|||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] {{small|(2)}}||{{ct|IGD|2018}}
|align=right|27. maj 2018 ||align=right|15. julij 2018 ||align=center|8||align=center|14
|-
|||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(3)}}||{{ct|BOH|2018}}
|align=right|22. julij 2018 ||align=right|16. september 2018 ||align=center|9||align=center|69
|-
|align=center|7||{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] ||{{ct|MOV men|2018}}
|align=right|23. september 2018 ||align=right|17. marec 2019 ||align=center|26||align=center|26
|-
|align=center|8||{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] ||{{ct|DQT|2019}}
|align=right|24. marec 2019 ||align=right|8. september 2019 ||align=center|25||align=center|25
|-
|align=center|9||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2019}}
|align=right|15. september 2019 ||align=right|17. marec 2020 ||align=center|27||align=center|27
|-style=color:#696969
|align=center|{{sort dash}}
|scope="row" style="background-color: #e6e6fa" colspan=2|'''''{{center|lestvica [[Pandemija covida-19|zamrznjena]] zaradi pandemije COVID-19}}'''''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''24. marec 2020'' ||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''28. julij 2020'' ||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19''
|-
|
|scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2020}}
|align=right|4. avgust 2020 ||align=right|20. oktober 2020 ||align=center|12||align=center|39
|-
|align=center|10||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]||{{ct|UAD|2020}}
|align=right|27. oktober 2020 ||align=right|3. november 2020 ||align=center|2||align=center|2
|-
|
|scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] {{small|(2)}}||{{ct|TJV|2020}}
|align=right|10. oktober 2020 ||align=right|13. julij 2021 ||align=center|36|| align=center|75
|-
|
|scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(2)}}||{{ct|UAD|2021}}
|align=right|20. julij 2021 ||align=right|7. september 2021 ||align=center|8||align=center|10
|-
|align=center|11||scope="row" |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] ||{{ct|TJV|2021}}
|align=right|14. september 2021 ||align=right|21. september 2021 ||align=center|2||align=center|2
|-
|
|scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(3)}}||{{ct|UAD|2021}}
|align=right|28. september 2021 ||align=right|6. oktober 2026 ||bgcolor=yellow align=center|'''263'''||bgcolor=yellow align=center|'''273'''
|}
<small>Posodobitev: 6. oktober 2026</small>
===Število tednov kot št. 1 ===
{|
|- valign=top
|
{| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;"
|-
!scope="col"|Uvr.
!scope="col"|Kolesar
!scope="col”|Tednov
|-
|align=center|1
|{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
|align=center|273
|-
|align=center|2
|{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]
|align=center|75
|-
|align=center|3
|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]]
|align=center|69
|-
|align=center|4
|{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|align=center|48
|-
|align=center|5
|{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|align=center|26
|-
|align=center|6
|{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|align=center|25
|-
|align=center|7
|{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]]
|align=center|14
|-
|align=center|8
|{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|align=center|7
|-
|align=center|9
|{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (kolesar)|Jason Christie]]
|align=center|2
|-
|align=center|
|{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]]
|align=center|2
|-
|align=center|11
|{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]]
|align=center|1
|}
|
{{col-break|gap=0.5em}}
{| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;"
|-
!scope="col"|Uvr.
!scope="col”|Država
!scope="col"|Tednov
|-
|align=center|1
|scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Belgija]]
|align=center|404
|-
|align=center|2
|scope="row"|{{flagicon|FRA}} [[Francija]]
|align=center|78
|-
|align=center|3
|scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Italija]]
|align=center|37
|-
|align=center|4
|scope="row"|{{flagicon|SLO}} [[Slovenija]]
|align=center|13
|-
|align=center|5
|scope="row"|{{flagicon|AUS}} [[Avstralija]]
|align=center|8
|-
|align=center|6
|scope="row"|{{flagicon|NZL}} [[Nova Zelandija]]
|align=center|2
|}
|-
|colspan=2|<small>Posodobitev: 6. oktober 2026</small>
|}
==UCI točkovanje==
Še v letu 2022 so bili [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]).
Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.<ref>{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}</ref>
=== Svetovna serija, Olimpijske igre, Svetovno prvenstvo ===
{|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85%
|-
! rowspan=2|Uvrstitev
! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]
! colspan=4|UCI Svetovna serija
! colspan=3|[[Olimpijske igre]], [[Svetovno prvenstvo]]
|-
! [[Dirka po Franciji|Tour]]
! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]]
! [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! {{Abbr|Kateg. 4|Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Québec, Montreal, Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}}
! {{Abbr|Kateg. 5|Strade Bianche, E3 Saxo Classic, Valonska puščica, Klasika San Sebastian, Hamburg Cyclassics, Bretanjska klasika, Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}}
! {{Abbr|Kateg. 6|Cadel Evans, Omloop Het Nieuwsblad, Classic Brugge–De Panne, Skozi Flandrijo, Eschborn–Frankfurt, Dirka po UAE, Tour of Guangxi}}
! Cestna
! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]]
! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipni SP]]{{efn|name=Ekipni kronometer|V mešanem ekipnem kronometru se glede na končno razvrstitev, te točke enokovredno porazdelijo med vse kolesarje v ekipi.}}
|-
!width=100px|1. mesto
|align=center width=65px|1300
|align=center width=65px|1100
|align=center width=65px|800
|align=center width=65px|500
|align=center width=65px|400
|align=center width=65px|300
|align=center width=65px|900
|align=center width=65px|455
|align=center width=65px|300
|-
!2. mesto
|align=center width=65px|1040
|align=center width=65px|885
|align=center|640
|align=center|400
|align=center|320
|align=center|250
|align=center width=65px|715
|align=center width=65px|325
|align=center|255
|-
!3. mesto
|align=center width=65px|880
|align=center width=65px|750
|align=center|520
|align=center|325
|align=center|260
|align=center|215
|align=center width=65px|600
|align=center width=65px|250
|align=center|200
|-
!4. mesto
|align=center width=65px|750
|align=center width=65px|600
|align=center|440
|align=center|275
|align=center|220
|align=center|175
|align=center width=65px|490
|align=center width=65px|195
|align=center|150
|-
!5. mesto
|align=center width=65px|620
|align=center width=65px|495
|align=center|360
|align=center|225
|align=center|180
|align=center|120
|align=center width=65px|410
|align=center width=65px|165
|align=center|125
|-
!6. mesto
|align=center width=65px|520
|align=center width=65px|415
|align=center|280
|align=center|175
|align=center|140
|align=center|115
|align=center width=65px|340
|align=center width=65px|130
|align=center|100
|-
!7. mesto
|align=center width=65px|425
|align=center width=65px|340
|align=center|240
|align=center|150
|align=center|120
|align=center|95
|align=center width=65px|265
|align=center width=65px|110
|align=center|85
|-
!8. mesto
|align=center width=65px|360
|align=center width=65px|285
|align=center|200
|align=center|125
|align=center|100
|align=center|75
|align=center width=65px|225
|align=center width=65px|90
|align=center|75
|-
!9. mesto
|align=center width=65px|295
|align=center width=65px|235
|align=center|160
|align=center|100
|align=center|80
|align=center|60
|align=center width=65px|190
|align=center width=65px|80
|align=center|60
|-
!10. mesto
|align=center width=65px|230
|align=center width=65px|180
|align=center|135
|align=center|85
|align=center|68
|align=center|50
|align=center width=65px|150
|align=center width=65px|65
|align=center|50
|-
!11. mesto
|align=center width=65px|190
|align=center width=65px|155
|align=center|110
|align=center|70
|align=center|56
|align=center|40
|align=center width=65px|130
|align=center width=65px|55
|align=center|40
|-
!12. mesto
|align=center width=65px|165
|align=center width=65px|130
|align=center|95
|align=center|60
|align=center|48
|align=center|35
|align=center width=65px|105
|align=center width=65px|40
|align=center|30
|-
!13. mesto
|align=center width=65px|140
|align=center width=65px|110
|align=center|85
|align=center|50
|align=center|40
|align=center|30
|align=center width=65px|90
|align=center width=65px|30
|align=center|25
|-
!14. mesto
|align=center width=65px|110
|align=center width=65px|90
|align=center|65
|align=center|40
|align=center|32
|align=center|25
|align=center width=65px|75
|align=center width=65px|25
|align=center|15
|-
!15. mesto
|align=center width=65px|100
|align=center width=65px|80
|align=center|55
|align=center|35
|align=center|28
|align=center rowspan=6|20
|align=center width=65px|60
|align=center width=65px|20
|align=center rowspan=6|10
|-
!16. mesto
|align=center width=65px|90
|align=center width=65px|75
|align=center rowspan=5|50
|align=center rowspan=5|30
|align=center rowspan=5|24
|align=center width=65px|50
|align=center width=65px|15
|-
!17. mesto
|align=center width=65px|85
|align=center width=65px|70
|align=center width=65px rowspan=5|45
|align=center width=65px rowspan=2|10
|-
!18. mesto
|align=center width=65px|80
|align=center width=65px|60
|-
!19. mesto
|align=center width=65px|70
|align=center width=65px|55
|align=center width=65px rowspan=2|5
|-
!20. mesto
|align=center width=65px|60
|align=center width=65px rowspan=3|50
|-
!21. mesto
|align=center width=65px rowspan=2|50
|align=center rowspan=3|30
|align=center rowspan=3|20
|align=center rowspan=3|16
|align=center rowspan=3|12
|align=center width=65px rowspan=2|3
|align=center width=65px rowspan=2|5
|-
!22.−25. mesto
|align=center width=65px rowspan=3|30
|-
!26.−30. mesto
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|30
|style="background:lightgrey;" rowspan=7 colspan=2|
|-
!31. mesto
|align=center width=65px rowspan=3|35
|align=center width=65px rowspan=3|25
|align=center rowspan=4|15
|align=center rowspan=4|10
|align=center rowspan=4|8
|align=center rowspan=4|5
|-
!32.−35. mesto
|align=center width=65px rowspan=3|15
|-
!36.−40. mesto
|-
!41.−50. mesto
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|20
|-
!51.−55. mesto
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|10
|align=center|5
|align=center|4
|align=center|2
|align=center|10
|-
!56.−60. mesto
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|5
|align=center|3
|align=center|2
|align=center|1
|align=center|5
|}
=== UCI ProSeries, Kontinetalne serije in prvenstva, DP ===
{|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85%
|-
! rowspan=2|Uvrstitev
! colspan=3|Kontinentalne serije
! colspan=3|Prvenstva po kontinentih
! colspan=4|Državno prvenstvo
|-
! ProSeries
! Razred 1
! Razred 2
! Cestna
! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]]
! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipno]]{{efn|name=Ekipni kronometer}}
! Cestna A{{efn|name=A|A – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer je vsaj 1 kolesar nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}}
! Cestna B{{efn|name=B|B – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer noben kolesar ni nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}}
! Kron. A{{efn|name=A}}
! Kron. B{{efn|name=B}}
|-
!width=100px|1. mesto
|align=center width=65px|200
|align=center width=65px|125
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|250
|align=center width=65px|70
|align=center width=65px|70
|align=center width=65px|100
|align=center width=65px|50
|align=center width=65px|50
|align=center width=65px|25
|-
!2. mesto
|align=center width=65px|150
|align=center width=65px|85
|align=center width=65px|30
|align=center width=65px|200
|align=center|55
|align=center|55
|align=center|75
|align=center|30
|align=center|30
|align=center|15
|-
!3. mesto
|align=center width=65px|125
|align=center width=65px|70
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|150
|align=center|40
|align=center|40
|align=center|60
|align=center|20
|align=center|20
|align=center|10
|-
!4. mesto
|align=center width=65px|100
|align=center width=65px|60
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|125
|align=center|30
|align=center|30
|align=center|50
|align=center|15
|align=center|15
|align=center|5
|-
!5. mesto
|align=center width=65px|85
|align=center width=65px|50
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|100
|align=center|25
|align=center|25
|align=center|40
|align=center|10
|align=center|10
|align=center|3
|-
!6. mesto
|align=center width=65px|70
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|90
|align=center|20
|align=center|20
|align=center|30
|align=center|5
|align=center|5
|style="background:lightgrey;" rowspan=21|
|-
!7. mesto
|align=center width=65px|60
|align=center width=65px|35
|align=center width=65px|5
|align=center width=65px|80
|align=center|15
|align=center|15
|align=center|20
|align=center rowspan=2|3
|align=center rowspan=2|3
|-
!8. mesto
|align=center width=65px|50
|align=center width=65px|30
|align=center width=65px rowspan=3|3
|align=center width=65px|70
|align=center|10
|align=center|10
|align=center|10
|-
!9. mesto
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|60
|align=center|5
|align=center|5
|align=center|5
|align=center rowspan=2|1
|align=center rowspan=2|1
|-
!10. mesto
|align=center width=65px|35
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|50
|align=center|3
|align=center|3
|align=center rowspan=2|3
|-
!11. mesto
|align=center width=65px|30
|align=center width=65px|15
|style="background:lightgrey;" rowspan=16|
|align=center width=65px|40
|style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2|
|style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2|
|-
!12. mesto
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|35
|align=center rowspan=4|1
|-
!13. mesto
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px rowspan=3|5
|align=center width=65px|30
|-
!14. mesto
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|25
|-
!15. mesto
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|20
|-
!16. mesto
|align=center width=65px rowspan=8|5
|align=center width=65px rowspan=7|3
|align=center|15
|style="background:lightgrey;" rowspan=11|
|-
!17. mesto
|align=center|10
|-
!18. mesto
|align=center rowspan=6|5
|-
!19. mesto
|-
!20. mesto
|-
!21. mesto
|-
!22.−25. mesto
|-
!26.−30. mesto
|style="background:lightgrey;" rowspan=4|
|-
!31. mesto
|align=center width=65px rowspan=3|3
|align=center width=65px rowspan=2|3
|-
!33.−35. mesto
|-
!36.−40. mesto
|align=center width=65px|1
|}
=== Posamične etapne uvrstitve ===
{|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85%
|-
! rowspan=2|Uvrstitev
! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]
! colspan=3|UCI Svetovna serija
! colspan=3|Kontinentalne serije
|-
! [[Dirka po Franciji|Tour]]
! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]]
! {{Abbr|Kateg. 4|Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}}
! {{Abbr|Kateg. 5|Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}}
! {{Abbr|Kateg. 6|Dirka po UAE, Tour of Guangxi}}
! ProSeries
! Razred 1
! Razred 2
|-
!width=100px|1. mesto
|align=center width=65px|210
|align=center width=65px|180
|align=center width=65px|60
|align=center width=65px|50
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|14
|align=center width=65px|7
|-
!width=100px|2. mesto
|align=center width=65px|150
|align=center width=65px|130
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|30
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|5
|align=center width=65px|3
|-
!width=100px|3. mesto
|align=center width=65px|110
|align=center width=65px|95
|align=center width=65px|30
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|3
|align=center width=65px|1
|-
!width=100px|4. mesto
|align=center width=65px|90
|align=center width=65px|80
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|5
|style="background:lightgrey;" rowspan=12 colspan=2|
|-
!width=100px|5. mesto
|align=center width=65px|70
|align=center width=65px|60
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|3
|-
!width=100px|6. mesto
|align=center width=65px|55
|align=center width=65px|45
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|6
|style="background:lightgrey;" rowspan=10|
|-
!width=100px|7. mesto
|align=center width=65px|45
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|8
|align=center width=65px|5
|-
!width=100px|8. mesto
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|35
|align=center width=65px|8
|align=center width=65px|6
|align=center width=65px|3
|-
!width=100px|9. mesto
|align=center width=65px|35
|align=center width=65px|30
|align=center width=65px|5
|align=center width=65px|3
|align=center width=65px|2
|-
!width=100px|10. mesto
|align=center width=65px|30
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|2
|align=center width=65px|1
|align=center width=65px|1
|-
!width=100px|11. mesto
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|20
|style="background:lightgrey;" rowspan=5 colspan=3|
|-
!width=100px|12. mesto
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|15
|-
!width=100px|13. mesto
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|10
|-
!width=100px|14. mesto
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|5
|-
!width=100px|15. mesto
|align=center width=65px|5
|align=center width=65px|2
|- style="background:#EEEEEE;"
! colspan=9 scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|'''Dodatno točkovanje za majico skupno vodilnega na posamično etapo'''
|-
!width=100px|Vodilni
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|8
|align=center width=65px|6
|align=center width=65px|5
|align=center width=65px|3
|align=center width=65px|1
|}
=== Končna razvrstitev po točkah in gorskih ciljih ===
{|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85%
|-
! rowspan=2|Uvrstitev
! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]
|-
! [[Dirka po Franciji|Tour]]
! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]]
|-
!width=100px|1. mesto
|align=center width=85px|210
|align=center width=85px|180
|-
!2. mesto
|align=center|150
|align=center|130
|-
!3. mesto
|align=center|110
|align=center|95
|}
==Zabeležke==
{{seznam opomb}}
==Sklici==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
[https://www.uci.org/discipline/road/6TBjsDD8902tud440iv1Cu?tab=rankings&discipline=ROA UCI Svetovna lestvica] uradna stran
[[Kategorija:Mednarodna kolesarska zveza]]
[[Kategorija:Svetovne športne jakostne lestvice]]
tcufi835v9chj0akdxbosibfakvngvk
Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu
0
559222
6761841
6760867
2026-10-07T17:41:35Z
Sporti
5955
dp
6761841
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox cycling race
| name = Evropsko prvenstvo v kolesarstvu
| current_event =
| image = [[File:European champion jersey 2016.svg|230px]]
| image_caption =
| date =
| region = Evropa
| english =
| localnames =
| nickname =
| discipline = cestna
| competition =
| type =
| organiser = Evropska kolesarska zveza
| director =
| first = {{start date|1995}} '''(U–23)'''<br>2016 '''(Elite)'''
| number = 32 (2026)
| final =
| firstwinner = '''Cestna dirka:'''<br>{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]] (M)<br>{{ikonazastave|NED}} [[Anna van der Breggen|A. v. der Breggen]] (Ž)<br>'''Kronometer:'''<br>{{ikonazastave|ESP}} [[Jonathan Castroviejo|J. Castroviejo]] (M)<br>{{ikonazastave|NED}} [[Ellen van Dijk]] (Ž)
| mostwins = '''Cestna dirka:'''<br>10 z po '''eno''' zmago (M)<br>{{ikonazastave|NED}} [[Lorena Wiebes]] '''2''' (Ž)<br>'''Kronometer:'''<br>{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Campenaerts|V. Campenaerts]] '''2''' (M)<br>{{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] '''2''' (M)<br>{{ikonazastave|SUI}} [[Marlen Reusser]] '''4''' (Ž)<br>{{ikonazastave|NED}} [[Ellen van Dijk]] '''4''' (Ž)
| mostrecent = '''Cestna dirka:'''<br>{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel|R. Evenepoel]] (M)<br>{{ikonazastave|NED}} [[Demi Vollering]] (Ž)<br>'''Kronometer:'''<br>{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] (M)<br>{{ikonazastave|SUI}} [[Marlen Reusser]] (Ž)
}}
'''Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu''' (angleško:'''UEC Road European Championships''') je serija tekmovanj v različnih discplinah in razdaljah v cestnem kolesarstvu, ki jih v organizaciji [[Evropska kolesarska zveza|Evropske kolesarske zveze]] (UEC) prirejajo od leta 1995, sprva so bila to le tekmovanja v kategoriji U-23.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/po-prespani-noci-bo-peto-mesto-vredno-vec-561176|title=Po prespani noči bo peto mesto vredno več|date=12. september 2021|work=[[Siol]]}}</ref>
Reprezentančno tekmovanje vljučuje cestno dirko in od leta 1997 naprej tudi vožnjo na čas oz. kronometer, s tem da so ženske dirke krajše od moških, juniorske dirke pa krajše od tistih pod U-23.
Leta 2005 so začeli prirejati dirke v juniorski konkurenci, šele od leta 2016 naprej pa tudi v članski kategoriji Elite. Od leta 2019 naprej pa tekmujejo tudi v mešanih ekipnih vožnjah na čas (kronometrih).
To tekmovanje, sploh v najvišji, članski kategoriji Elite, ima precej kratko tradicijo, in je po prestižu precej manj ali skorajda nepomembo, sploh v primerjavi z svetovnim prvenstvom in olimpijskimi igrami.
==Organizatorji==
{| class="wikitable" style="text-align:center"
! rowspan=2 width=25px| Izvedba
! rowspan=2 width=45px| Leto
! rowspan=2 width=170px|Država
! colspan=2 width=180px|Mesto
! rowspan=2 width=15px| Št.<br>dirk
|-
! Cestna dirka
! Kronometer
|-
| colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''"U–23"''' ↓
|-
| 1. || bgcolor=#E8E8E8|1995 || align=left|{{CZE}} || [[Trutnov]] || — || 2
|-
| 2. || bgcolor=#E8E8E8|1996 || align=left|{{flagu|United Kingdom}} || [[Man|Otok Man]] || — || 2
|-
| 3. || bgcolor=#E8E8E8|1997 || align=left|{{AUT}} ||colspan=2| [[Beljak]] || 4
|-
| 4. || bgcolor=#E8E8E8|1998 || align=left|{{flagu|Sweden}} ||colspan=2| [[Uppsala]] || 4
|-
| 5. || bgcolor=#E8E8E8|1999 || align=left|{{flagu|Portugal}} ||colspan=2| [[Lizbona]] || 4
|-
| 6. || bgcolor=#E8E8E8|2000 || align=left|{{flagu|Poland}} ||colspan=2| [[Kielce]] || 4
|-
| 7. || bgcolor=#E8E8E8|2001 || align=left|{{flagu|France}} ||colspan=2| [[Apremont, Vendée|Apremont]] || 4
|-
| 8. || bgcolor=#E8E8E8|2002 || align=left|{{flagu|Italy}} || [[Bergamo]] || [[Grassobbio]] || 4
|-
| 9. || bgcolor=#E8E8E8|2003 || align=left|{{GRE}} || [[Atene]] || [[Vouliagmeni]] || 4
|-
| 10. || bgcolor=#E8E8E8|2004 || align=left|{{EST}} ||colspan=2| [[Otepää]] || 4
|-
| colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''"U–23, Mladinci"''' ↓
|-
| 11. || bgcolor=#E8E8E8|2005 || align=left|{{flagu|Russia}} || colspan=2| [[Moskva]] || 8
|-
| 12. || bgcolor=#E8E8E8|2006 || align=left|{{flagu|Netherlands}} || [[Valkenburg aan de Geul|Valkenburg]] || [[Heerlen]]<br>[[Valkenburg aan de Geul|Valkenburg]] || 8
|-
| 13. || bgcolor=#E8E8E8|2007 || align=left|{{BUL}} ||colspan=2| [[Sofia]] || 8
|-
| 14. || bgcolor=#E8E8E8|2008 || align=left|{{flagu|Italy}} || [[Verbania]]<br>[[Pallanza]] || [[Arona, Piedmont|Arona]]<br>[[Stresa]] || 8
|-
| 15. || bgcolor=#E8E8E8|2009 || align=left|{{flagu|Belgium}} ||colspan=2| [[Hooglede-Gits]] || 8
|-
| 16. || bgcolor=#E8E8E8|2010 || align=left|{{TUR}} ||colspan=2| [[Ankara]] || 8
|-
| 17. || bgcolor=#E8E8E8|2011 || align=left|{{flagu|Italy}} ||colspan=2| [[Offida]] || 8
|-
| 18. || bgcolor=#E8E8E8|2012 || align=left|{{flagu|Netherlands}} ||colspan=2| [[Goes]] || 8
|-
| 19. || bgcolor=#E8E8E8|2013 || align=left|{{CZE}} ||colspan=2| [[Olomouc]] || 8
|-
| 20. || bgcolor=#E8E8E8|2014 || align=left|{{flagu|Switzerland}} ||colspan=2| [[Nyon]] || 8
|-
| 21. || bgcolor=#E8E8E8|2015 || align=left|{{EST}} ||colspan=2| [[Tartu]] ||8
|-
| colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''" Elite, U–23, Mladinci"''' ↓
|-
| 22. || bgcolor=#E8E8E8|2016 || align=left|{{flagu|France}} ||colspan=2| [[Plumelec]] || 12
|-
| 23. || bgcolor=#E8E8E8|2017 || align=left|{{DEN}} ||colspan=2| [[Herning]] || 12
|-
|rowspan=2|24. || rowspan=2 bgcolor=#E8E8E8|2018 || align=left|{{CZE}} || [[Zlín]] || [[Brno]] || 8
|-
| align=left|{{flagu|United Kingdom}} || colspan=2|[[Glasgow]] || 4
|-
| colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''"Elite, U–23, Mladinci, Ekipno mešano"''' ↓
|-
| 25. || bgcolor=#E8E8E8|2019 || align=left|{{flagu|Netherlands}} ||colspan=2| [[Alkmaar]] || 13
|-
| 26. || bgcolor=#E8E8E8|2020 || align=left|{{flagu|France}} ||colspan=2|[[Plouay]] || 13
|-
| 27. || bgcolor=#E8E8E8|2021 || align=left|{{flagu|Italy}} ||colspan=2|[[Trento]] || 13
|-
| colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''"Elite, U–23, Mladinci"''' ↓
|-
|rowspan=2|28. || rowspan=2 bgcolor=#E8E8E8|2022 || align=left|{{flagu|Portugal}} || colspan=2|[[Anadia, Portugal|Anadia]] || 10
|-
| align=left|{{flagu|Germany}} || colspan=2|[[München]] || 4
|-
| colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''"Elite, U–23, Mladinci, Ekipno mešano"''' ↓
|-
| 29. || bgcolor=#E8E8E8|2023 || align=left|{{flagu|Netherlands}} ||colspan=2|[[Drenthe]] || 14
|-
| 30. || bgcolor=#E8E8E8|2024 || align=left|{{flagu|Belgium}} ||colspan=2|[[Limburg (Belgium)|Limburg]] || 14
|-
| 31. || bgcolor=#E8E8E8|2025 || align=left|{{flagu|France}} ||colspan=2|[[Guilherand-Granges]] || 14
|-
| 32. || bgcolor=#E8E8E8|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|2026]] || align=left|{{flagu|Slovenia}} ||colspan=2|[[Ljubljana]] || 14
|}
==Elite (moški)==
===Cestna dirka===
{| class="wikitable sortable" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
! scope="col" width=157px| Kraj
! scope="col" width=15px| Leto
! scope="col" style="background:gold; width:172px;"| Zlato
! scope="col" style="background:silver; width:172px;"| Srebro
! scope="col" style="background:#c96; width:172px;"| Bron
|-
| bgcolor=#E8E8E8 width=115px|{{ikonazastave|FRA}} [[Plumelec]]
| align=center|2016
| {{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
| {{ikonazastave|ESP}} [[Daniel Moreno]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|DEN}} [[Derning]]
| align=center|2017
| {{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Elia Viviani]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Moreno Hofland]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]]
| align=center|2018
| {{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Trentin]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Alkmaar]]
| align=center|2019
| {{ikonazastave|ITA}} [[Elia Viviani]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Yves Lampaert]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Pascal Ackermann]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|FRA}} [[Plouay]]
| align=center|2020
| {{ikonazastave|ITA}} [[Giacomo Nizzolo]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Pascal Ackermann]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Trento]]
| align=center|2021
| {{ikonazastave|ITA}} [[Sonny Colbrelli]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Benoît Cosnefroy]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|GER}} [[München]]
| align=center|2022
| {{ikonazastave|NED}} [[Fabio Jakobsen]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Drenthe]]
| align=center|2023
| {{ikonazastave|FRA}} [[Christophe Laporte]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|BEL}} [[Limburg]]
| align=center|2024
| {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]]
| {{ikonazastave|EST}} [[Madis Mihkels]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|FRA}} [[Guilherand-Granges]]
| align=center|2025
| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
| {{flagicon|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
| {{flagicon|FRA}} [[Paul Seixas]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]]
| align=center|2026
| {{flagicon|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
| {{flagicon|ITA}} [[Giulio Ciccone]]
| {{flagicon|ITA}} [[Christian Scaroni]]
|}
===Kronometer===
{| class="wikitable sortable" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
! scope="col" width=157px| Kraj
! scope="col" width=15px| Leto
! scope="col" style="background:gold; width:172px;"| Zlato
! scope="col" style="background:silver; width:172px;"| Srebro
! scope="col" style="background:#c96; width:172px;"| Bron
|-
| bgcolor=#E8E8E8 width=115px|{{ikonazastave|FRA}} [[Plumelec]]
| align=center|2016
| {{ikonazastave|ESP}} [[Jonathan Castroviejo]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Victor Campenaerts]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Moser]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|DEN}} [[Derning]]
| align=center|2017
| {{ikonazastave|BEL}} [[Victor Campenaerts]]
| {{ikonazastave|POL}} [[Maciej Bodnar]]
| {{ikonazastave|IRL}} [[Ryan Mullen]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]]
| align=center|2018
| {{ikonazastave|BEL}} [[Victor Campenaerts]]
| {{ikonazastave|ESP}} [[Jonathan Castroviejo]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Max Schachmann]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Alkmaar]]
| align=center|2019
| {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
| {{ikonazastave|DEN}} [[Kasper Asgreen]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Edoardo Affini]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|FRA}} [[Plouay]]
| align=center|2020
| {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Rémi Cavagna]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Victor Campenaerts]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Trento]]
| align=center|2021
| {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|GER}} [[München]]
| align=center|2022
| {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Bissegger]]
| {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Drenthe]]
| align=center|2023
| {{ikonazastave|GBR}} [[Josh Tarling]]
| {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Bissegger]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|BEL}} [[Limburg]]
| align=center|2024
| {{ikonazastave|ITA}} [[Edoardo Affini]]
| {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Mattia Cattaneo]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|FRA}} [[Guilherand-Granges]]
| align=center|2025
| {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]]
| {{ikonazastave|DEN}} [[Niklas Larsen]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]]
| align=center|2026
| {{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Bruno Armirail]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Maxime Decomble]]
|}
==Elite (Ž)==
===Cestna dirka===
{| class="wikitable sortable" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
! scope="col" width=157px| Kraj
! scope="col" width=15px| Leto
! scope="col" style="background:gold; width:172px;"| Zlato
! scope="col" style="background:silver; width:172px;"| Srebro
! scope="col" style="background:#c96; width:172px;"| Bron
|-
| bgcolor=#E8E8E8 width=115px|{{ikonazastave|FRA}} [[Plumelec]]
| align=center|2016
| {{ikonazastave|NED}} [[Anna van der Breggen]]
| {{ikonazastave|POL}} [[Katarzyna Niewiadoma]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Elisa Longo Borghini]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|DEN}} [[Derning]]
| align=center|2017
| {{ikonazastave|NED}} [[Marianne Vos]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Giorgia Bronzini]]
| {{ikonazastave|RUS}} [[Olga Zabelinska]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]]
| align=center|2018
| {{ikonazastave|ITA}} [[Marta Bastianelli]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Marianne Vos]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Lisa Brennauer]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Alkmaar]]
| align=center|2019
| {{ikonazastave|NED}} [[Amy Pieters]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Elena Cecchini]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Lisa Klein]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|FRA}} [[Plouay]]
| align=center|2020
| {{ikonazastave|NED}} [[Annemiek van Vleuten]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Elisa Longo Borghini]]
| {{ikonazastave|POL}} [[Katarzyna Niewiadoma]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Trento]]
| align=center|2021
| {{ikonazastave|NED}} [[Ellen van Dijk]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Liane Lippert]]
| {{ikonazastave|LTU}} [[Rasa Leleivyte]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|GER}} [[München]]
| align=center|2022
| {{ikonazastave|NED}} [[Lorena Wiebes]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Elisa Balsamo]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Rachele Barbieri]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Drenthe]]
| align=center|2023
| {{ikonazastave|NED}} [[Mischa Bredewold]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Lorena Wiebes]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Lotte Kopecky]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|BEL}} [[Limburg]]
| align=center|2024
| {{ikonazastave|NED}} [[Lorena Wiebes]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Elisa Balsamo]]
| {{ikonazastave|POL}} [[Daria Pikulik]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|FRA}} [[Guilherand-Granges]]
| align=center|2025
| {{ikonazastave|NED}} [[Demi Vollering]]
| {{ikonazastave|POL}} [[Katarzyna Niewiadoma]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Anna van der Breggen]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]]
| align=center|2026
| {{ikonazastave|NED}} [[Demi Vollering]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Puck Pieterse]]
| {{ikonazastave|SUI}} [[Marlen Reusser]]
|}
===Kronometer===
{| class="wikitable sortable" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
! scope="col" width=157px| Kraj
! scope="col" width=15px| Leto
! scope="col" style="background:gold; width:172px;"| Zlato
! scope="col" style="background:silver; width:172px;"| Srebro
! scope="col" style="background:#c96; width:172px;"| Bron
|-
| bgcolor=#E8E8E8 width=115px|{{ikonazastave|FRA}} [[Plumelec]]
| align=center|2016
| {{ikonazastave|NED}} [[Ellen van Dijk]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Anna van der Breggen]]
| {{ikonazastave|RUS}} [[Olga Zabelinskaya]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|DEN}} [[Derning]]
| align=center|2017
| {{ikonazastave|NED}} [[Ellen van Dijk]]
| {{ikonazastave|BEL}} [[Ann-Sophie Duyck]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Anna van der Breggen]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]]
| align=center|2018
| {{ikonazastave|NED}} [[Ellen van Dijk]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Anna van der Breggen]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Trixi Worrack]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Alkmaar]]
| align=center|2019
| {{ikonazastave|NED}} [[Ellen van Dijk]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Lisa Klein]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Lucinda Brand]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|FRA}} [[Plouay]]
| align=center|2020
| {{ikonazastave|NED}} [[Anna van der Breggen]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Ellen van Dijk]]
| {{ikonazastave|SUI}} [[Marlen Reusser]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Trento]]
| align=center|2021
| {{ikonazastave|SUI}} [[Marlen Reusser]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Ellen van Dijk]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Lisa Brennauer]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|GER}} [[München]]
| align=center|2022
| {{ikonazastave|SUI}} [[Marlen Reusser]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Ellen van Dijk]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Riejanne Markus]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Drenthe]]
| align=center|2023
| {{ikonazastave|SUI}} [[Marlen Reusser]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Anna Henderson]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Christina Schweinberger]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|BEL}} [[Limburg]]
| align=center|2024
| {{ikonazastave|BEL}} [[Lotte Kopecky]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Ellen van Dijk]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Christina Schweinberger]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|FRA}} [[Guilherand-Granges]]
| align=center|2025
| {{ikonazastave|SUI}} [[Marlen Reusser]]
| {{ikonazastave|NOR}} [[Mie Bjørndal Ottestad]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Mischa Bredewold]]
|-
| bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]]
| align=center|2026
| {{ikonazastave|SUI}} [[Marlen Reusser]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Demi Vollering]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Juliette Berthet]]
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
Starejši rezultati:
*[http://www.cyclingarchives.com/ritfiche.php?ritid=191371 Moški cestna dirka U-23 (cyclingarchives)]
*[http://www.cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=3554 Moški kronmeter U-23 (cyclingarchives)]
*[http://www.cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=4784 Ženske cestna dirka U-23 (cyclingarchives)]
*[http://www.cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=6442 Ženske kronometr U-23 (cyclingarchives)]
*[http://www.cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=6466 Moški cestna dirka - Juniors (cyclingarchives)]
*[http://www.cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=6437 Moški rezultati ITT Juniors (cyclingarchives)]
*[http://www.cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=6476 Ženske cestna dirka Juniors (cyclingarchives)]
*[http://www.cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=6453 Ženske kromometer Juniors (cyclingarchives)]
==Zunanje povezave==
*[http://www.uec.ch/ Evropska kolesarska zveza]
{{Evropska prvenstva}}
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1995]]
[[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]]
[[Kategorija:Evropska prvenstva|Cestno kolesarstvo]]
[[Kategorija:Evropska prvenstva v cestnem kolesarstvu| ]]
l5qfyu2pcq9d3dfqezczlatpxkxss77
Café Gerbeaud
0
566034
6762131
6723972
2026-10-08T11:39:43Z
Elekes Andor
142834
/* Zgodovina */ File:Interior of Café Gerbeaud (4).jpg|Interior
6762131
wikitext
text/x-wiki
[[File:Cafe Gerbeaud 01.JPG|thumb|Logotip Café Gerbeaud]]
[[File:Voeresmartyter-gerbeaud-budapest.jpg|thumb|Café Gerbeaud (zunanjost)]]
'''Café Gerbeaud''', ki stoji na Vörösmarty tér 7 v [[Budimpešta|Budimpešti]], glavnem mestu [[Madžarska|Madžarske]], je tradicionalna [[kavarna]] in [[slaščičarna]], odprta od leta 1858. Zgrajena je bila v slogu ''Gründerzeit''. Leta 2009 je Café Gerbeaud odprla svojo drugo slaščičarno v [[Tokio|Tokiu]] na [[Japonska|Japonskem]].<ref>{{navedi splet |url=http://funzine.hu/200907023340/Gastro/gerbeaud-big-in-japan.html |title=Funzine - Gerbeaud: Big in Japan! |access-date=2009-09-01 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090717080941/http://funzine.hu/200907023340/Gastro/gerbeaud-big-in-japan.html |archive-date=2009-07-17 }}</ref>
== Zgodovina ==
Podjetje je leta 1858 ustanovil Henrik Kugler, tretji otrok slaščičarske rodbine. Svoje znanje in izkušnje si je pridobil predvsem med delom v enajstih evropskih prestolnicah, vključno s [[Pariz]]om. Nato je na Trgu Józsefa nádorja odprl slaščičarno, ki je kmalu veljala za eno najboljših v [[Pešta|Pešti]]. Med specialitetami so bili kitajski in ruski čaji ter njegove ledene kreacije, ki so kmalu prejele naziv »najboljši sladoled v Pešti«.
Da bi bil bližje središču mesta, je Kugler leta 1870 trgovino preselil na Vörösmarty tér, takrat imenovan ''trg Gizella'',<ref>{{navedi splet|url=https://www.hungarianconservative.com/articles/culture_society/gerbeaud-cafe_budapest_history_present/|title=The Nearly Two-Hundred-Year History of the Gerbeaud Café|website=HungarianConservative.com}}</ref> v pritličju sedeža Madžarske komercialne banke Pešta. Tedanji kupci so bili najbolj naklonjeni njegovim kavam, likerjem in sladkarijam. Znane pa so bile tudi Kuglerjeve pite in mignoni, saj jih je bilo mogoče prvič odnesti domov zavite na pladnju. Znani gostje so bili med drugim Ferenc Deák in [[Franz Liszt]] ter avstrijska [[Elizabeta Bavarska|cesarica Elizabeta]], ogrska kraljica.
Leta 1882 je Kugler med potovanjem po Parizu prvič srečal Emila Gerbeauda in takoj prepoznal njegov talent in podjetniški duh. Leta 1884 ga je Kugler končno povabil v Budimpešto, da bi ga razglasil za svojega sodelavca. Kasneje je Gerbeaud po delih prevzemal Kuglerjevo trgovino in obdržal prvotno ime.
Emil Gerbeaud, izhaja iz slaščičarske družine, rojen v [[Ženeva|Ženevi]], izkušnje pa je nabiral v Nemčiji, Franciji in Angliji. Izvedel je vrsto inovacij, npr. z razširitvijo izbire s številnimi izdelki, kot so maslene kreme, pariške kreme, na stotine vrst kratkih tort, bonboni in bonboni ''kirsch''. Da bi svojim strankam ponudil to široko paleto, je zaposlil številne sodelavce za prodajo in servis. Do konca leta 1899 je imel okoli 150 zaposlenih, od katerih so mnogi prišli v Budimpešto samo zato, da bi se učili in delali z Gerbeaudom. Zaradi smisla za posel je postopoma pekarno opremil s sodobnimi stroji. Tako je ime Gerbeaud postalo sinonim za kakovost in pekovsko umetnost. Ker so njegove stranke oboževale papirnate škatle za pite za s seboj, ki jih je predstavil že Henrik Kugler, je Gerbeaud nadaljeval s to tradicijo in jih začel oblikovati sam.
Gerbeaud je bil tudi mednarodno priznan. Vabljen je bil za člana žirije tako na svetovno razstavo v Bruslju (1897) kot na svetovno razstavo v Parizu (1900), kjer je v Parizu prejel odlikovanje [[Red legije časti]]. Prejel je tudi številne domače in mednarodne nagrade.
Ko je Henrik Kugler umrl, je Gerbeaud ustanovil javno podjetje z imenom ''Kuglers Nachfolger Gerbeaud AG'', da bi nadaljeval posel. Ker je Gerbeaud cenil sodobne delovne pogoje, je od leta 1909 poleg konjskih vpreg uporabljal tudi avtomobile.
Za notranjo opremo svoje slaščičarne je Gerbeaud leta 1910 upošteval nasvete Henrika Darilka, ki je uporabljal predvsem [[marmor]], eksotični les in [[bron]]. Stropna [[štukatura]] je bila ustvarjena v [[rokoko]]jskem slogu [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV. Francoskega]]. Navdih za lestence je bila [[Marija Terezija]] Avstrijska. Gostom so ponudili tako francoske mize kot secesijske, ki jih je Gerbeaud pripeljal s svetovnega sejma v Parizu. Prvo svetovno vojno je bilo čutiti, a podjetje je tudi to preživelo.
Gerbeaud je umrl 8. novembra 1919 in trgovino zapustil svoji ženi Ester, ki jo je vodila do leta 1940. Trgovina je bila nacionalizirana leta 1948 in preimenovana v ''Vörösmarty'' po pesniku Mihályju Vörösmartyju, ime je imela do marca 1984, ko se je vrnila svojemu zgodovinskemu imenu. Leta 1995 je nemški poslovnež Erwin Franz Müller kupil ''Gerbeaud'' in ga dal obsežno prenoviti. Sledi zadnjih 50 let so tako izginile, danes pa kavarna sije v slogu, ki ga je zgradil Emil Gerbeaud.
<gallery class="center" heights="200" widths="200">
File:Cafe Gerbeaud 03.JPG
File:Café Gerbeaud Budapest.jpg|Slaščičarna
File:Interior of Café Gerbeaud (4).jpg|Interior
File:Gerbeaudinnen.JPG|Café Gerbeaud (notranjost)
Café Gerbeaud, Budapest.jpg|Torte
Café Gerbeaud, Budapest1.jpg|Torte
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{commons category}}
* {{Official website|http://www.gerbeaud.hu/ }}
* [http://www.gerbeaud.org/ the Hungarian Gerbeaud family's homepage] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210120200027/http://www.gerbeaud.org/ |date=20 January 2021 }}
{{Coord|47|29|49.25|N|19|3|1.50|E|display=title|region:HU-BU_type:landmark}}
[[Kategorija:Podjetja Madžarske]]
[[Kategorija:Ustanove v Budimpešti]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1858]]
er9fuspw2n9dryouhf74ywbzg2dmywb
Zelena kupola
0
569767
6762087
6718916
2026-10-08T10:08:17Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6762087
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox religious building
| building_name = Zelena kupola
| native_name = {{transliteration|ar|Al-Qubbah Al-Khaḍrāʾ}} ({{lang|ar|ٱَلْقُبَّة ٱلْخَضْرَاء}})
| image = The Green Dome, Masjid Nabawi, Madina.jpg
| alt =
| caption = Zelena kupola pri Prerokovi mošeji in minaret ''Bab [[Pokopališče Al-Baki|Al-Baki]]''
| map_type = Saudova Arabija
| map_size =
| map_caption =
| relief = yes
| location = [[Prerokova mošeja]]<br> [[Medina]], [[Hedžas]], Saudova Arabija
| coordinates = {{coord|24|28|3|N|39|36|41|E|type:landmark_region:SA|display=inline,title}}
| religious_affiliation = [[Islam]]
| rite = [[Zijarat]]
| region = Medina
| municipality =
| leadership = ''Predsednik zadeve dveh svetih mošej'': Abdul Rahman Al-Sudais
| website =
| architecture = [[Islamska arhitektura]]
| architect =
| architecture_type = grobnica
| established = 678 [[Hidžra (islam)|A.H.]] / 1279 n. št.
| administration = Agencija generalnega predsedstva za zadeve dveh svetih mošej
| founded_by = [[Mameluki|Mameluški]] [[sultan]] Al Mansur Qalawun
| groundbreaking =
| year_completed = 678 A.H. / 1279 n. št.
| specifications =
| length =
| width =
| height_max =
| materials = [[les]], [[opeka]]
}}
'''Zelena kupola''' ({{lang-ar|{{Script|Arab|ٱَلْقُبَّة ٱلْخَضْرَاء}}|al-Qubbah al-Khaḍrāʾ}}, {{IPA|acw|al.ɡʊb.ba al.xadˤ.ra}}) je zeleno obarvana [[kupola]], zgrajena nad grobnicami [[Preroki islama|islamskega preroka]] [[Mohamed]]a in zgodnjih [[Rašidunski kalifat|rašidunskih]] kalifov [[Abu Bakr|Abu Bakra]] (vladal 632–634) ter [[Omar (kalif)|Omarja]] (vladal 634–644), ki je bila nekoč plemiška soba Ajše. Kupola se nahaja v jugovzhodnem kotu [[Prerokova mošeja|Prerokove mošeje]] v [[Medina|Medini]], v današnji Saudovi Arabiji.<ref name="Peterson">{{navedi knjigo |publisher=Routledge |isbn=978-0203203873 |last=Petersen |first=Andrew |title=Dictionary of Islamic Architecture |date=2002 |page=[https://archive.org/details/dictionaryofisla00andr/page/183 183] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/dictionaryofisla00andr/page/183}}</ref> Vsako leto jo obišče več milijonov ljudi, saj je obisk mošeje običaj ob [[Hadž|romanju v Meko]].
Struktura datira v leto 1279 n. št., ko so nad grobnico zgradili nepobarvano leseno kupolo. Kasneje so jo obnovili in pobarvali z različnimi barvami (modro in srebrno), dvakrat v poznem 15. stoletju in enkrat leta 1817. Kupola je bila prvič pobarvana zeleno leta 1837 in je zato postala znana kot ''Zelena kupola''.<ref name="Syed">{{navedi knjigo |publisher=Penerbit UTM |isbn=978-9835203732 |last=Ariffin |first=Syed Ahmad Iskandar Syed |title=Architectural Conservation in Islam: Case Study of the Prophet's Mosque |year=2005 |pages=88–89, 109}}</ref>
== Zgodovina ==
{{glavni|Prerokova mošeja}}
[[File:Burial of Muhammad.jpg|thumb|left|Stena grobnice]]
Zgrajena je bila leta 1279 n. št. ali 678 [[hidžra (islam)|A.H.]], med vladavino mameluškega sultana Al Mansurja Kalavuna<ref name="archnet">{{navedi splet| url=http://archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=10061| title=Prophet's Mosque| publisher=ArchNet| access-date=2012-04-13| url-status=dead| archive-url=https://web.archive.org/web/20120323131933/http://archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=10061| archive-date=2012-03-23}}</ref> Prvotna struktura je bila izdelana iz lesa in ni bila pobarvana,<ref name="peace">{{navedi splet| title=The history of Green Dome in Madinah and its ruling| url=http://peacepropagation.com/2009/06/the-history-of-green-dome-in-madinah-and-its-ruling/| publisher=Peace Propagation Center| date=4 June 2009| access-date=2012-04-13| archive-url=https://web.archive.org/web/20110824060013/http://peacepropagation.com/2009/06/the-history-of-green-dome-in-madinah-and-its-ruling/| archive-date=24 August 2011| url-status=dead}}</ref> ob kasnejših obnovah pa so jo pobarvali v belo in modro. Po hudem [[požar]]u, ki je leta 1481 prizadel mošejo in v katerem sta bili mošeja in kupola požgani, je sultan Kajtbaj zagnal projekt obnove, v sklopu katere je bila večina lesene podlage zamenjana z opečno konstrukcijo, da bi preprečili propadanje kupole. Za kritje nove lesene kupole so uporabili svinčene plošče.<ref name="Meinecke1993">{{navedi knjigo |first=Michael |last=Meinecke |author-link= |title=Mamlukische Architektur |language=de |volume=2 |pages=396–442 |year=1993}}</ref> Današnjo kupolo je leta 1818 dodal osmanski sultan [[Mahmud II.]]. Kupola je bila prvič pobarvana zeleno leta 1837.
Ko je Saud bin Abdul-Aziz leta 1805 zavzel Medino, so njegovi privrženci, [[Vahabizem|vahabiti]], porušili skoraj vsako grobno kupolo v Medini, ker so verjeli, da je čaščenje grobov in krajev, za katere trdijo, da imajo nadnaravne moči, kršitev edinosti Boga (''tavhid'') in njegovih domnevnih partnerjev z njim (''širk'').<ref>{{Cite encyclopedia | edition = 2nd| publisher = Brill Academic Publishers| volume = 11| pages = 40, 42| last = Peskes| first = Esther | title = Wahhābiyya | encyclopedia = Encyclopaedia of Islam| year = 2000 |isbn=9004127569}}</ref> Grobnici so odstranili zlato in okrasje iz draguljev, kupolo pa so ohranili, bodisi zaradi neuspešnega poskusa rušenja njene utrjene strukture bodisi zato, ker je pred časom Ibn Abd al-Vahab zapisal, da ne želi videti uničenja kupole kljub svojemu odporu do ljudi, ki molijo ob grobu.<ref name="Weston2008">{{navedi knjigo|author=Mark Weston|title=Prophets and princes: Saudi Arabia from Muhammad to the present|url=https://books.google.com/books?id=EEEFsVYLko4C&pg=PA102|year=2008|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0470182574|pages=102–103}}</ref> Podobni dogodki so se zgodili leta 1925, ko so saudske milice ponovno zavzele — in tokrat uspele obdržati — mesto.<ref name="Weston2008b">{{navedi knjigo|author=Mark Weston|title=Prophets and princes: Saudi Arabia from Muhammad to the present|url=https://books.google.com/books?id=EEEFsVYLko4C&pg=PA136|year=2008|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0470182574|page=136}}</ref> Večina znanih muslimanskih učenjakov vahabitske sekte podpira odločitev saudskih oblasti, da ne dovolijo čaščenja grobnice, saj je bila zgrajena veliko po Mohamedovi smrti in jo obravnavajo kot 'inovacijo' (''bid'ah sayyi'ah'').<ref>{{navedi splet|title=Kya gumbad e Khazra ko gira dena chahye Reply to Bol TV Ulamaa {{!}} Engineer Muhammad Ali Mirza |via= YouTube|url=https://www.youtube.com/watch?app=desktop&v=AOhOPI97BzQ&feature=youtu.be|access-date=2020-12-13|website=www.youtube.com}}</ref>
== Grobnica Mohameda in zgodnjih kalifov ==
Mohamedov grob leži v mejah tistega, kar je bilo med hidžro njegova hiša in hiša njegove žene Ajše. V času njegovega življenja se je hiša pridružila mošeji. Poleg Mohameda sta pokopana prvi in drugi rašidunski kalif, Abu Bakr in Omar. Omarju je Ajša dala mesto poleg Abu Bakra, prvotno namenjeno njej. Mošeja je bila razširjena med vladavino omajadskega kalifa [[Al-Valid I.|Al-Valida I.]], da bi vključila njihove grobnice. Samih grobov ni mogoče videti, saj območje obdajajo zlata mreža in črne zavese.<ref name=":0">{{navedi novice|date=2012-02-16|title=Important Sites: The Prophet's Mosque|language=en-US|work=Inside Islam|url=http://insideislam.wisc.edu/2012/02/important-sites-the-prophets-mosque/|access-date=2018-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180813000243/https://insideislam.wisc.edu/2012/02/important-sites-the-prophets-mosque/|archive-date=2018-08-13|url-status=dead}}</ref>
Grobovi in ostanki Ajšine hiše so obdani s 5-stranim zidom, brez vrat ali oken, ki ga je zgradil kalif Omar ibn Abd Al-Aziz. Nepravilna oblika peterokotnika je bila izbrana namerno, da bi bila videti drugačna od pravokotne Kabe in da bi ljudi odvrnila od ''tavafa'' okoli nje. Ograjen prostor je bil nedostopen od rekonstrukcije mameluškega sultana Kajtbaja leta 1481. Skozi rešetke, zgrajene nekaj stoletij pozneje, je mogoče videti le zunanjo južno steno, pokrito z zelenim blagom.
== Panorama ==
[[File:Madina Haram at evening.jpg|center|thumb|777px|Zelena kupola in Prerokova mošeja ob sončnem zahodu, pogled z vzhoda]]
== Galerija ==
<gallery mode="packed">
File:Raouda.JPG|Pogled z zahodne strani Hudžre
File:'Madinah Sharif' Indian token.jpg|Bronasti kovanec iz 17. stoletja, ki prikazuje kupolo iz mameluške dobe, ki je bila pred sedanjo kupolo
File:Burton Nabi.gif|Zelena kupola, v Burtonovem ''Romanju'', ok. 1850
File:Khalili Collection Hajj and Arts of Pilgrimage Arc.pp-0254.11.jpg|Kupola, ki jo je leta 1880 prvič fotografiral Mohamed Sadik
File:Mrs Aisha room.jpg|Mohamedov grob je znotraj četrti, ki jo vidimo tukaj
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{commons category|Green Dome}}
[[Kategorija:Medina]]
[[Kategorija:Mošeje v Saudovi Arabiji]]
[[Kategorija:Mohamed]]
[[Kategorija:Islamska arhitektura]]
[[Kategorija:Arhitektura v 13. stoletju]]
n1sr952izhnte9pdn4a208f0wqlml9s
Varovanje narave v Ugandi
0
572993
6761977
6724410
2026-10-08T02:47:57Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761977
wikitext
text/x-wiki
[[File:USAID Measuring Impact Conservation Enterprise Retrospective (Uganda; International Gorilla Conservation Program) (38483701840).jpg|thumb|Oznake za kulturni turizem v bližini mednarodnega programa za ohranitev goril]]
'''Varovanje narave v Ugandi''' predstavlja postopke zaščite in trajnostne uporabe bogatih naravnih virov države. Gibanje je postalo pomembno med britanskim kolonialnim obdobjem v zgodnjem 20. stoletju in še naprej igra pomembno vlogo v politični ekonomiji Ugande, saj podpira turistično industrijo, ki predstavlja 23,5 % izvoza države.<ref>{{navedi splet |title=Why Tourism? |url=https://www.tourism.go.ug/why-tourism |access-date=2023-05-11 |website=tourismuganda |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20230428010339/https://www.tourism.go.ug/why-tourism |archive-date=2023-04-28 |url-status=dead}}</ref>
V 60 [[zavarovana območja Ugande|zavarovanih območjih Ugande]] živijo populacije številnih kritično ogroženih vrst.
== Zgodovina varovanja ==
[[Image:Gorill3.jpg|thumb|250px|Ogrožena [[gorska gorila]]]]
[[File:Flower - Uganda 07.jpg|thumb|Vrsta hibiskusa v Ugandi]]
Aktivno usklajeno upravljanje divjih živali v Protektoratu Uganda se je začelo leta 1923 z ustanovitvijo Oddelka za nadzor nad sloni. Cilj te organizacije je bil zmanjšati škodo v kmečkem kmetijstvu z omejitvijo velikosti in obsega populacije slonov. Programi odstrela so v povprečju ubili 1000 slonov na leto.{{sfn|Meredith|2009|page=126}}
== Nacionalne organizacije ==
''Pro-Biodiversity Conservationists in Uganda'' (PROBICOU), ustanovljena leta 1999 in registrirana novembra 2000, je neprofitna organizacija s sedežem v Ugandi, katere cilj je ohranjanje in varstvo okolja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in izvajanje načel trajnostnega razvoja v državi.<ref name=":0">{{navedi splet |title=.::PROBICOU::. |url=https://probicou.org/about.html |access-date=2022-05-11 |website=probicou.org |archive-date=2022-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220511085300/https://probicou.org/about.html |url-status=dead }}</ref><ref name=":1">{{navedi splet |title=Pro-biodiversity Conservationists in Uganda (PROBICOU) {{!}} GivingWay |url=https://www.givingway.com/organization/probiodiversity-conservationists-in-ugandaprobicou |access-date=2022-05-11 |website=www.givingway.com |language=en |archive-date=2022-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221004004113/https://www.givingway.com/organization/probiodiversity-conservationists-in-ugandaprobicou |url-status=dead }}</ref><ref name="Schwarte 2008 p. 24">{{navedi knjigo | last=Schwarte | first=C. | title=Access to Environmental Information in Uganda | publisher=FIELD | year=2008 | isbn=978-1-84369-708-4 | url=https://books.google.com/books?id=-8KF-xv4iZUC&pg=PA24 | access-date=2022-09-29 | page=24}}</ref> PROBICOU je bila ustanovljena 14. decembra 2007 v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah kot delniška družba brez delniškega kapitala.<ref>{{navedi splet |title=Pro-Biodiversity Conservationists in Uganda (PROBICOU) {{!}} PCLG |url=https://www.povertyandconservation.info/en/org/o0367#:~:text=PROBICOU%20is%20a%20non-profit,governmental%20organisation%27s%201998%20registration%20statute. |access-date=2022-05-13 |website=www.povertyandconservation.info}}</ref>
== Mednarodne agencije ==
=== Društvo za varstvo divjih živali ===
Leta 2015 so objavljeni rezultati ''Great Elephant Census'', zračne raziskave, ki sta jo izvedla WCS skupaj z UWA, pokazali, da se je število afriških gozdnih slonov povečalo za skoraj 600 odstotkov z najnižjih 700 na 800 osebkov v letu 1980 do 5000 osebkov. Raziskava je bila izvedena v [[narodni park kraljice Elizabete|narodnem parku kraljice Elizabete]] (2913 slonov), [[narodni park Murchisonovi slapovi|narodnem parku Murchisonovi slapovi]] (1330 slonov) in [[Narodni park doline Kidepo|narodnem parku doline Kidepo]] (656 slonov). Raziskava ni vključevala zavarovanih območij s populacijo slonov, kot so [[narodni park Kibale]], [[narodni park gorovja Rwenzori]], [[narodni park Semuliki]] in rezervat divjih živali Toro-Semliki, ter zaprtih območij s krošnjami, kot sta gozd Maramagambo v narodnem parku kraljice Elizabete in Kanijo Pabidi gozd znotraj narodnega parka Murchisonovi slapovi.<ref>{{navedi splet |title=Uganda’s Elephants Increasing in Number |url=https://newsroom.wcs.org/News-Releases/articleType/ArticleView/articleId/6761/Ugandas-Elephants-Increasing-in-Number.aspx |access-date=2023-05-11 |website=newsroom.wcs.org |language=en-US}}</ref>
== Divje živali ==
Uganda je dom velikemu številu vrst, vključno s populacijo [[Gorska gorila|gorskih goril]] v narodnem parku Bwindi, gorilami in [[Zlata opica|zlatimi opicami]] v narodnem parku goril Mgahinga ter povodnimi konji v narodnem parku Murchisonovi slapovi.<ref>{{navedi knjigo|title=Watching Wildlife: East Africa, Kenya, Tanzania, Uganda, Rwanda|url=https://archive.org/details/watchingwildlife0000unse_y9g0|year=2009|publisher=Lonely Planet}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
*{{navedi knjigo| publisher = PublicAffairs| isbn = 9780786728381| last = Meredith| first = Martin| title = Elephant Destiny: Biography of an Endangered Species in Africa| date = 2009-04-27}}
*{{navedi splet| author = Wildlife Conservation Society| title = Uganda| year = 2012| access-date = 2012-08-05| url = http://www.wcs.org/international/Africa/uganda| archive-url = https://web.archive.org/web/20090207134947/http://www.wcs.org/international/Africa/uganda| archive-date = 2009-02-07| url-status = dead}}
*{{navedi splet| author = International Trade Centre | title = Trade Map| year = 2011| access-date = 2012-08-05| url = http://www.trademap.org/tradestat/Service_SelCountry_TS.aspx}}
== Zunanje povezave ==
*[https://web.archive.org/web/20070520063432/http://www.wcs.org/international/Africa/uganda www.wcs.org]
[[Kategorija:Zavarovana območja Ugande]]
i2slu84mgpq5t818j4j4z48ugk1n8tm
Seznam potokov v Sloveniji
0
575412
6761860
6759832
2026-10-07T18:15:09Z
~2026-44996-51
264415
/* Ž */
6761860
wikitext
text/x-wiki
To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu.
(Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]])
{{TOC}}
==A==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Aborna]] (T. Alberone)
*[[Adrijanski potok]]
*[[Ajba]]
*[[Ajdkov potok]]
*[[Andrejski potok]]
*[[Andrenski potok]]
*[[Ankov potok]]
*[[Antonski potok]] (graben)
*[[Anženski potok]]
* [[Arbeč]] (T. Erbezzo)
*[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]]
*[[Aslivka]]
*[[Avšček]]
{{div col end}}
== B ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Babja loka]]
*[[Babji graben]]
*[[Babna reka]]
*[[Bačji potok]]
*([[Badaševica]])
*[[Bajdinc]] (Bajdinški potok)
*[[Bajdiški potok]]
*[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}})
*[[Barbarski graben]]
*[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]])
*[[Baredinka]]
*[[Batava]]
*[[Bavdokova voda]]
*[[Bavharski potok]]
*[[Bavhov graben]]
*[[Bavšica]]
*[[Bavški potok]]
*[[Beč]]
*[[Bečovnica]]
* [[Bedenov graben]]
*[[Begunjščica (potok)]]
*[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov
*[[Beladovec]]
*[[Belana]]
*[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov
*[[Bela voda]]
*[[Beli breg]]
*[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]]
*[[Belica, Bohinjska Bela]]
*[[Belica, Bohinjska Bistrica]]
*Belica, potok v Halozah
*[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]]
*[[Beli graben]]
*[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu
*[[Belski potok]]
*[[Belščica]]
*[[Belški potok]]
*[[Bena]]
*[[Benšetov graben]]
* [[Berečanov graben]]
*[[Berečanov potok]]
*Berek
*[[Berinjski graben]]
*[[Besnica (potok)|Besnica]]
*[[Betežica]]
*[[Bevščica]]
*[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]])
*[[Bezena]]
*[[Bezenica]]
*[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]])
*[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica
*[[Bezjakovski potok]]
*[[Beznovski potok]]
*Bezovica/[[Bezovčica]]
*potok [[Bičje]]
*[[Bilpa]]
*[[Birni žleb]]
*[[Birša]] (T. Versa)
*([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]])
*[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov)
*[[Bistričica (potok)|Bistričica]]
*[[Bistri graben]]
*[[Bistri potok]]
*[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]])
*[[Bitenjski graben]]
*[[Bitgovec]]
*[[Bizeljski potok]]
*[[Bizoviški potok]]
*[[Bizovski potok]]
*[[Blaguški potok]]
*[[Blajšnica]]
*[[Blanščica]]
*[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}})
*[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov)
*[[Blatni graben]]
*[[Blatni potok (Bloke)]]
*[[Blatni potok (Brestanica)]]
*[[Blažetov graben]]
*[[Blažovnica]]
*[[Bloščica]]
*[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica)
*[[Bobnarica]]
*[[Bočnica]]
*[[Bodkovski potok]]
*[[Bodoljski potok]]
*[[Bodonski potok]]
*[[Bogojinski potok]]
*[[Bojanski potok]]
*[[Bojtinski potok]]
*([[Boka]])
*[[Bokrački potok]]
*([[Bolska]])
*[[Boračevski potok]]
*[[Borovniščica]]
*[[Bozozov graben]]
*[[Božjenica]]
*[[Božna]]
*[[Bradačev potok]]
*[[Brajdov potok]]
*[[Branšček]]
*[[Bratnica]]
*[[Brčin]]
*[[Brdski potok]]
*[[Brebrovščica]]
*[[Breg (potok)]]
*[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško
*[[Bregarski graben]]
*[[Brejščkov potok]]
*[[Breska]]
*[[Bresniški potok]]
*[[Brestanica (potok)]]
*[[Brestnikov potok]]
*[[Brestrniški potok]]
*[[Breški potok]]
*[[Breznica (potok)]]
*[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov
*[[Brezoviški potok]]
*[[Brežiček]]
*[[Brežnica]]
*[[Brezovski potok]]
*[[Brezovščica]]
*[[Brezovški graben]]
*[[Briša]]
*[[Briški potok]]
*[[Brode]]
*[[Brški žleb]]
*[[Brlovka]]
*[[Brložnica]]
*[[Brnca (potok)]]
*[[Brnica (potok)|Brnica]]
*[[Brniški potok]]
*[[Brsnica]]
*[[Brsnik]]
*[[Bršljanovec]]
*[[Bršljinski potok]]
*[[Bršnik]]
*[[Brstniški graben]]
*[[Brunik]]
*[[Brunški graben]]
*[[Brziček]]
*[[Brzinski graben]]
*[[Brzinski potok]]
*[[Bržanski potok]]
*[[Buča (Sotla)|Buča]]
*[[Bučanov graben (Martuljek)]]
*[[Bučavnica]]
*[[Budin (potok)|Budin]]
*[[Budinski potok]]
* [[Bukalški graben]]
*[[Bukov potok (Gradaščica)]]
*[[Bukovica (potok)|Bukovica]]
*[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]]
*[[Bukovniški potok]]
*[[Bukovravenski graben]]
*[[Bukovščica]]
*[[Burčnica]]
*[[Busenka]]
*[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]]
{{div col end}}
== C ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Cecinjski potok]]
*[[Cedilnica]]
*[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka)
**[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce)
**[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne)
*[[Cerkniščica]]
*[[Cirknica (potok)|Cirknica]]
*[[Cetiška]]
*[[Cevka, Nevljica|Cevka]]
*[[Ciglerjev graben]]
*[[Cirkušnica]]
*[[Cogetinski potok]]
*[[Culovec]]
*[[Curnovec (potok)|Curnovec]]
*[[Curnovščica]]
*[[Cvarjev potok]]
{{div col end}}
== Č ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Čadramski potok]]
*[[Čadraški potok]]
*[[Čanjski potok]]
*[[Čed]]
*([[Čedca]])
*[[Čehov graben]]
*[[Čemšeniški potok]]
*[[Čepovanski potok]]
*[[Čepski graben]]
*[[Černova]]
*[[Česniški potok]] /Češniški potok
*[[Češnjevica]]
*[[Češnjica (potok)]]
*[[Čikole]]
*[[Čolnišček]]
*[[Čreškovica]]
*[[Črešnjeva graba]]
*[[Črešnjevski potok]]
*[[Čret (potok)]]
*Čretež
*[[Črmenica]]
*[[Črmla]]
* [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok)
*[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov
*[[Črna mlaka]]
*[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju)
*[[Črnec (Ledava)]]
*[[Črnec (Goričko)]]
*[[Črnec (Dravsko polje)]]
*[[Črnelski potok]]
*[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov
*[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov
*[[Črnovška grapa]]
*[[Črnušnjica]]
*[[Čubnica]] (T. Barbucina)
*[[Čudna]]
{{div col end}}
== D ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Dabrček]]
*[[Dajnica]]
*[[Daleja]]
*[[Danjarska grapa]]
*[[Dašnjica]]
*[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]])
*[[Depalščica]]
*[[Derešnjak]]
*[[Dernarnik]]
*[[Dešenski potok]] (tudi graben)
*[[Devina (potok)|Devina]]
*[[Divji potok]]
*[[Dobel]]
*[[Dobjanski potok]]
*[[Doblarec]]
*[[Doblič, Pšata|Doblič]]
*([[Dobličica]])
*[[Dobljanski potok]]
*[[Dobovski potok]]
*[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben)
*[[Dobravka]]
*[[Dobravščica]]
*[[Dobrinski potok]]
*[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]]
*[[Dobrnica]]
*[[Dobrovski potok]]
*[[Dobršnik]]
*[[Dobrunjščica]]
*[[Dobruša (potok)|Dobruša]]
*[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]])
*[[Dolenski potok]]
*[[Dolenjevaški potok]]
*[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh)
*[[Dolinski potok]]
*[[Dolski graben]]
*[[Dolski potok]]
*[[Dolžanka]]
*[[Domaček]]
*[[Donank]]
*[[Dovški potok]]
*[[Dovžanka]]
*[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]])
*[[Draganja (potok)|Draganja]]
*[[Dragobarska grapa]]
*[[Dragomilski potok]]
*([[Dragonja]])
*[[Dragovški potok]]
*[[Drajni potok]]
*[[Drameljski potok]]
*[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]]
*[[Draščica]]
*[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}})
*[[Dravski potok]]
*[[Dremavščica]]
*([[Dreta]])
*[[Drežnica (potok)]]
*[[Drkov graben]]
*[[Drmožnik]]
*[[Drnica]]
*[[Drobinski potok]]
*[[Drobtinka]]
*[[Drožanjski potok]]
*[[Dršak]]
*[[Drtijščica]]
*[[Duga]]
*[[Dulak]]
*[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]]
*[[Dupla]]
*[[Duplica (potok)]]
*[[Dušica]]
*[[Dvorski potok]]
{{div col end}}
==E==
*[[Ebnikov graben]]
*[[Ehartov potok]]
*Erjavec
*[[Erzeljski potok]]
*[[Estrama]]
== F ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Fabski potok]]
*[[Farjevec]]
*[[Farji potok]]
*[[Farovščica]]
*[[Fedrih]] (Rio Fidri)
*[[Fluderski graben]]
*[[Framski potok]]
*[[Frcovec]]
*[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]]
*[[Funtkov graben]]
{{div col end}}
== G ==
{{div col|colwidth=20em}}
* [[Gabernica]]
* [[Gabrovščica]]
*[[Gabrski potok]]
*[[Gabršček (potok)]]
*[[Gabrški potok]]
*[[Gačnik (potok)|Gačnik]]
*[[Gačniški potok]]
*[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]]
*[[Gameljščica]]
*[[Gasterajski potok]]
*[[Gašpirčev graben]]
*[[Gerš potok]]
*[[Gibinski potok]]
*[[Gladka voda]]
*[[Gladomeški potok]]
*[[Glavniški potok]]
*[[Glažarica]]
*[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka)
*[[Glažutnica]]
*[[Glijun]]
*[[Glinek]]
*[[Glinščica (Trst)]]
*[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]]
*[[Globaščica]]
*[[Globaški graben]]
*[[Globetka]]
*[[Globočak]]
*[[Globočec (potok)]]
*[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]]
* Globočnik (Vipavka dolina)
*[[Globočnjak]]
*[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]]
*[[Globoki graben]]
*[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni)
*[[Globoko (potok)|Globoko]]
*[[Globošca]]
*[[Globoški potok]]
*[[Globotinski potok]]
*[[Globotnik]]
*[[Globovščica]]
*[[Globovšek (potok)|Globovšek]]
*[[Gnojevec]]
*[[Gobovšek]] (2 potoka)
*[[Godiča]]
*[[Godomlja]]
*[[Golobarski potok]]
*[[Gomilski potok]]
*Gomišček
*[[Gorevšček]]
*[[Goričica (Kokrica)|Goričica]]
*[[Gorički Brežiček]]
*[[Goričnik]]
*[[Goriški graben]]
*[[Goriški potok]]
*[[Gorska grapa]]
*[[Gostenk]]
*[[Gostinca (Lutnik)]]
*[[Gostinca (Radulja)]]
*[[Gostinčica]]
*[[Gostince]]
*[[Gošč]]
*[[Goštaldski potok]]
*[[Govajnik]] (Imenjščica)
*[[Govic]]
*[[Govinek, Pšata|Govinek]]
*[[Gozdnica]]
*[[Gozdni potok]]
*[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]])
*Graben pri vasi [[Mošnje]]
*[[Grabnarica]]
*[[Grabnarica (Mavelščica)]]
*[[Grabski potok]]
*[[Grabnarjev graben]] (2)
*[[Grabniček]]
*[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]]
*[[Grački potok]] (Graški potok)
*[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]]
*([[Gradaščica|Gradaščica)]]
* ([[Gradaščica]]) - struga v Lj
*[[Gradiščica]]
* [[Gradiški graben]]
*[[Gradolski potok]]
*[[Grahovščica]]
*[[Grajena (potok)|Grajena]]
*[[Grajski potok]]
*[[Grajšček]]
* [[Gramoznica Graben]], Radovljica
* [[Granjevica]]
* [[Graški graben]]
* [[Grdi graben]]
*[[Grdodolščica]]
* [[Grebnov potok]]
* [[Griljčev graben]]
* [[Grilov graben]]
*[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}})
*[[Grivka]]
*[[Griža]]
*[[Grižanski potok]]
*[[Grižnik]]
*[[Grmečica]]
*[[Grohat]]
*[[Grojnica]] (T. Groina)
*[[Grosupeljščica]]
*[[Gubova graba]]
*[[Gunjač]]{{div col end}}
==H==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Habidov potok]]
*[[Hajdinska Studenčnica]]
*[[Hajnski potok]]
*[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben)
*[[Helenski potok]]
*[[Hercegovščak]]
*[[Hinja]]
*[[Hladnik (potok)]]
*[[Hleviški graben]]
*[[Hobovščica]]
*[[Hočki potok]]
*[[Hočna]]
*[[Hom (potok)]]
*[[Homščica]]
*[[Homšnica]]
*[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]]
*[[Hotemeški potok]]
*[[Hotenja]]
*[[Hotenjka]]
*[[Hotevlje]]
*[[Hotoveljščica]]
*[[Hotujka]]
*[[Hotunjščica]]
*[[Hramška graba]]
*[[Hrastnica]]
*[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben)
*[[Hrastovski potok]]
*[[Hrenovec]]
*[[Hribski potok]]
*[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]]
*[[Hruševnik]]
*[[Hruševski potok]] (tudi "Graben")
*[[Hruškarica]]
*[[Hruški potok (Ljubljanica)]]
*([[Hubelj]])
*[[Huda grapa]]
*[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben
*[[Hudi potok]]
*[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben)
*[[Hudinov graben]]
*[[Hudournik (Impoljski potok)]]
*[[Hudovinc]]
*[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]])
*[[Humec]]
*[[Humski potok]]
{{div col end}}
== I ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Ična (potok)]]
*[[Idrija (potok)]]
*[[Igmanca]]
*[[Ihovski potok]]
*[[Ilgov potok]]
*[[Ilov graben]]
*[[Ilovec]]
*[[Imenjščica]] (tudi Govajnik)
*[[Imenski potok]]
*[[Impoljski potok]]
*[[Irski potok]]
*[[Ivanjševski potok]]
*[[Ivanovski potok]]
*[[Ivanšček]]
*[[Izar]]
*[[Izber]]
*[[Izvirska voda]]
{{div col end}}
==J==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Jablaniški potok]]
*[[Jablanovica]]
*[[Jablanščica]]
*[[Jablanški potok]]
*[[Jakobski potok]]
*[[Jakopnik]]
*[[Jamnik (potok)]]
*[[Jamniški potok]]
*[[Jamovica]]
*[[Jančkov graben]]
* [[Janezov graben]]
*[[Jarčinski potok]]
*[[Jarčji potok]]
*[[Jarčkov graben]]
*[[Jareninski potok]]
*[[Jasenk]]
*[[Jasenski graben]]
*[[Jasnarica]]
*[[Jasovnik]]
*[[Javniški graben]]
*[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]]
*[[Javorjeva grapa]]
*[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov
*[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]]
*[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]]
*[[Jazbinski potok]]
*[[Jedlovniški potok]]
*[[Jelenca (potok)]]
*[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov
*[[Jelenk (potok)]]
*[[Jelenkov graben]]
*[[Jelenovka]]
* [[Jelenski graben]]
* [[Jelniščica]]
*[[Jelovščica]]
* [[Jelovški potok]]
* [[Jelšanski potok]]
* [[Jenina]]
*[[Jepihovec]]
*[[Jerčinski potok]]
*[[Jerebica (potok)]]
*[[Jerebova grapa]]
* [[Jereka (potok)|Jereka]]
*[[Jerešca]]
* [[Jerman (potok)]]
* [[Jernejčkov graben]]
*[[Jernejski potok]]
*[[Jeromščica]]
*[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji)
*[[Jeseničnica]] (Loka)
*[[Jesenščica]]
*[[Ješanski potok]]
*[[Ješki potok]]
*[[Jever (potok)]]
*[[Jevnica (potok)]]
*[[Jevniški potok]]
*[[Jezera (potok)]]
*[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer)
*[[Jezerski potok]]
*[[Jezerščica]]
*[[Ježevec (potok)]]
*[[Josipdolski potok]]
*[[Josovski graben]]/graba
* [[Joštov graben]]
*[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok)
*[[Jožetov graben]]
* [[Jugov graben]] (Trbovlje)
* [[Jurčet (potok)|Jurčet]]
* [[Jurežev graben]]
* [[Juvanjski graben]]
{{div col end}}
== K ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]]
*[[Kačji graben]]
*[[Kačnik]]
*[[Kališarjev potok]]
*[[Kališki potok]]
*[[Kališnik (potok)|Kališnik]]
*[[Kaluder (potok)]]
*[[Kamenca]] (2 različna potoka)
*[[Kamenjak]]
*[[Kamenski potok]]
*[[Kamnarica]]
*[[Kamnek, Pšata|Kamnek]]
*[[Kamnica (potok)]]
*[[Kamnik (potok)]]
*[[Kamniška graba]]
*[[Kamniška Bela]]
*[[Kamníški potok]]
*[[Kandrščica]]
*[[Kanolščica]]
*[[Kanomljica]]
* [[Kansov graben]]
*[[Kaplanov potok]]
* [[Kapusov graben]]
*[[Karlovski potok]]
*[[Karničnik]]
*[[Kisla voda (potok)]]
*[[Kisovnik]]
*[[Kisovški potok]]
*[[Kižovka]]
*[[Kladenski graben]]
*[[Kladnik (potok)]]
*[[Klamfer]]
*[[Klančnica]]
*[[Klavžarica]]
* [[Klemucov graben]]
* [[Klobaša]]
* [[Klokočovnik (potok)]]
* [[Klošnica]]
*[[Kmetov potok]]
*[[Kneža (potok)]]
*[[Knežji potok, Pšata]]
*[[Kobila (potok)]]
*[[Kobiljanski potok]]
*[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}})
*[[Kobljak]]
*[[Kodeljevec]]
*[[Kogovski potok]]
*[[Kojuhovski potok]]
*[[Kokošnjak (potok)]]
*[[Kolarica]]
*[[Kolaški potok]]
*[[Kolja (potok)]]
*[[Kolovratščica]]
*[[Komenik]]
*[[Končnar]]
*[[Konjski graben]] (2)
*[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov
*[[Konjščanski potok]]
*[[Konjščica (Bolska)]]
*[[Konjščica (Medija)]]
*[[Konopljin potok]]
*[[Kopačnica]] (2 potoka?)
*[[Koparčev graben]]
*[[Koparjev graben]]
*[[Kopica (potok)|Kopica]]
*[[Kopnikov potok]]
*[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]]
*[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji)
*[[Koprivniški potok (Brestanica)]]
*[[Koren (potok)]] (vsaj 2)
*[[Korenščica]]
*[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]]
*[[Korešnik]]
*[[Korita (Bohinj)|Korita]]
*[[Koritarica]]
*[[Koritnica, Nomenj]]
*[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]]
*[[Koritni dol]]
*[[Koritnikov graben]]
*[[Koritniški potok]]
*[[Korito]]
*[[Korošica (hudournik)|Korošica]]
*[[Koroška Kramarica]]
*[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}})
*[[Kosca]]
*[[Kosmatec]]
*[[Kosov graben]]
*[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]]
*[[Kostanjeviški potok]]
*[[Kostrevniški potok]]
*[[Koški potok]]
*[[Košutnik (potok)|Košutnik]]
*[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}})
*[[Kotarica]]
*[[Kotliški graben]]
*[[Kotnikov graben]]
*[[Kotniški graben]]
*[[Kotredeščica]]
*[[Kovačeva graba]]
*[[Kovparica]]
*[[Kozarica]]
*[[Kozarščica]]
*[[Kozca]] (T. Cosizza)
*[[Kozjak (potok)]]
* [[Kozjakov graben]]
* [[Kozjanski graben]]
*[[Kozjek (potok)]]
*[[Kozji potok]]
* [[Kozlov graben]]
*[[Kozmanjka]]
* [[Kožbanjšček]]
*[[Krahko]]
*[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]])
*[[Krajček (potok)|Krajček]]
*[[Krajnica]]
*[[Krakovski graben]]
*[[Kraljev graben]]
*[[Kraljev potok]]
*[[Kramarica (razločitev)]]
*[[Kranjšek]]
*[[Krčovina]]
*[[Kregarjev graben]]
*[[Kremžarjev potok]]
*[[Krivi potok]]
*[[Križanji potok]]
*[[Krka (Pesnica)]]
*[[Krkovo]]
*[[Krmarica]]
*[[Krmeljev graben]]
*[[Krnica]]
*[[Krnski potok]]
*[[Kropa (potok)|Kropa]]
*[[Kropa (Dreta)]]
*[[Krotnjek]]
*[[Krplivniški potok]]
*[[Kršivnik]]
*[[Krumpah]]
*[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]]
*Krvavi potok
*[[Krvavški Šumnik]]
*[[Kučnica]]
*[[Kučnica (Bolska)]]
*[[Kukurjevec]]
*[[Kumenska voda]]
*[[Kuna Graba]]
*[[Kunetov graben]]
*[[Kunkeljski potok]]
*[[Kunovska graba]]
*[[Kunovski potok]]
*[[Kupetinski potok]]
*[[Kurji graben]]
*[[Kušljanov graben]]
*[[Kuzlovec]]
*[[Kužnica]]
{{div col end}}
== L ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Lačni potok]]
*[[Lagvaj]]
*[[Lahka voda]]
*[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]])
*[[Lahomnica (potok)]]
*[[Lahomščica]]
*[[Lahonščica]]
*[[Lahov graben]]
*[[Lahovka]]
*[[Lahovški potok]]
*[[Laknica]]
*[[Lakovnikov graben]]
*[[Lakovnikov potok]]
*[[Lakovski potok]]
*[[Lamberščica]]
*[[Lamprehtov potok]]
*[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]])
*[[Lanšpreščica]]
*[[Lastomerski potok]]
*[[Lašček]]
*[[Laščica]]
*[[Lašek]]
*[[Laški potok (Stržen)]]
*[[Lava (Savinja)|Lava]]
*[[Laznica (potok)|Laznica]]
*[[Lazniški potok]]
*[[Ledeni jarek]]
*[[Ledergaserjev potok]]
*[[Ledinski graben]]
*[[Legrada]] (Lerada)
*[[Leljakova slatina]]
*[[Lemberžica]]
*[[Lemovšček]]
*[[Leniška]]
*([[Lepena (razločitev)|Lepena]])
*[[Lepenjica]]
*[[Lepenk]]
*[[Lesanjščica]]
*[[Lesji potok]]
*[[Leskovski potok]]
*[[Leskovški potok]]
*[[Leški graben]]
*[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava)
*[[Lešnica (Krka)]]
*[[Lešnica (Drava)]]
* [[Lešnikov graben]]
* [[Letošč]]
* [[Letuška struga]]
* [[Libanja (potok)|Libanja]]
* [[Libenica]]
* [[Libovija]]
* [[Libuški potok]]
* [[Ličenca (potok)|Ličenca]]
*[[Lijak (potok)]]
*[[Limnovšca]]
*[[Limovski graben]]
*[[Lipjak]]
* [[Lipni graben, Pišnica]]
*[[Lipnica (Ledava)]]
*[[Lipnica (Psičina)]]
*[[Lipnica (Sava)]]
*[[Lipnica (Ščavnica)]]
*[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]]
*[[Lipnik (Nemiljščica)]]
*[[Lipnik, Radovna]]
*[[Lipnik (potok)|Lipnik]]
*[[Lipoglavščica]]
*[[Lipovec (potok)|Lipovec]]
*[[Lipovšček]]
*[[Lipovščica]]
*[[Lipsenjščica]]
*[[Liskurski potok]]
*[[Liščak]]
*[[Liški potok]]
*[[Ližen]]
*[[Ližovnica]] (Ribnik)
*[[Ljubela]]
*[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]]
*[[Ljubevščica]]
*([[Ljubija (Ljubljanica)]])
*[[Ljubija (Savinja)]]
*[[Ljubnica (Dravinja)]]
*[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]])
*([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]])
*[[Ločica (Iška)|Ločica]]
*[[Ločnica]] (ime štirih potokov)
*[[Lobodikov potok]]
*[[Logarjev potok]]
*[[Logaščica]]
*[[Lojna]]
*[[Lojščica]]
*[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke)
*[[Lokavšček]]
*[[Lokavški potok]]
*[[Loki potok]]
*[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]]
*[[Lokoviški potok]]
*[[Lokovški potok]]
*[[Lokva (potok)]]
*[[Lokvanski potok]]
*[[Lomovšek (potok)]]
*[[Lomščica]]
*[[Lonjšček]]
*[[Loški potok (potok)]]
*[[Loški potok (Sava)]]
*[[Loški potok (Travnik)]]
*[[Lovniški graben]]
*[[Lovšetov potok]]
*[[Lozarski potok]]
*[[Ložekarjev graben]]
*[[Ložina]]
*[[Ložiški potok]]
*[[Ložnica (Dravinja)]]
*[[Ložnica (Savinja)]]
*[[Ložnica (Hudinja)]]
*[[Lučka Bela]]
*[[Lučnica]]
*[[Lukaj]]
*[[Lukenjski graben]]
*[[Lukmanov graben]]
*[[Luknjica]]
*[[Lukovnik (potok)]]
*[[Luša]]
*[[Lutnik]]
{{div col end}}
== M ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Macesnov graben]]
*[[Mačji potok]]
* [[Mačkov graben]]
*[[Mačkovski potok]]
*[[Maharjev graben]]
*[[Mahnečica]]
*[[Majda (potok)]]
*[[Majland]]
*[[Mala Božna]]
*[[Mala Brnca]]
*[[Mala Pišnica]]
*[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]]
*[[Malčeva grapa]]
*[[Malenski graben]]
*[[Malenšček]]
*[[Malenščica]]
*[[Malešnica]]
*[[Mali graben]]
*[[Malinska (potok)]]
*[[Mali Obrh]]
*[[Mali potok]]
* [[Malnarjev graben]]
* [[Malneški potok]]
*[[Mangartski potok]]
*[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]]
*[[Marinčeva grapa]]
*[[Markovski graben]]
*[[Markovski potok]]
*[[Markovščica]]
*[[Martežin]]
*[[Martinek]]
*[[Martinjska grapa]]
*[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]]
*[[Martink]]
*[[Martižev graben]]
*[[Martjanski potok]]
*[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'')
*[[Mavelščica]]
*([[Medija (potok)|Medija]])
*[[Medijanščica]]
*[[Medvedji graben]]
* [[Medvedov graben]]
*[[Medvejščica]]
*[[Mejačev graben]]
*[[Mejaš]]
*[[Mejični potok]]
*[[Mejni potok]]
*[[Merejski potok]]
*[[Merinščica]]
*([[Mestinjščica]])
*[[Mešica (potok)|Mešica]]
*[[Metličica]]
*[[Mevlja]]
*[[Mežnarjev potok]]
*[[Miklavški potok]]
*[[Milka]]
*[[Mirna grapa]]
*[[Mirnov graben]]
*[[Mirtovički potok]]
*[[Mislinjski graben]] (Laški graben)
*[[Mišca]]
*[[Mišji potok]]
*[[Mišnica]]
*[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka)
*[[Mivčev potok]]
*[[Mkcova grapa]]
*[[Mlaka (Radulja)]]
*[[Mlake, Gameljščica|Mlake]]
*[[Mlakošč]]
*[[Mlečni potok]]
*[[Mlinaršica]]
*[[Mlinca]]
*[[Mlinski graben]]
*[[Mlinski potok]]
*[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]]
*[[Mlinšček]]
*[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov)
*[[Radomeljska Mlinščica]]
*[[Močila (potok)]]
*[[Močilnica]]
*([[Močilnik]])
*[[Močilnik (Vipava)]]
*[[Močilo]]
*[[Močnik (potok)|Močnik]]
*[[Modriški potok]]
*[[Mokoš (potok)]]
*[[Mokre peči]]
*[[Mokri potok]]
*[[Molja]] (Mola)
*[[Moravščica]]
*[[Morigla]]
*[[Morski potok]]
*[[Mostec (potok)|Mostec]]
*[[Mostnica]]
*[[Mostni graben]]
*[[Mošenik]] (2 potoka)
*[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]]
*[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]]
*[[Motnišnica]] (Motnijščica)
*[[Movžanka]]
*[[Mozirnica]]
*[[Moželje]]
*[[Mrtvi potok]]
*[[Mrzla grapa]]
*[[Mrzlek]] (več)
*[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]]
*[[Mrzli potok (Bohinj)]]
*[[Mrzli potok]]
*[[Muhrenk]]
*[[Murica]]
* [[Murnov graben (razločitev)]]
{{div col end}}
== N ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Naborješki graben]]
* [[Nackov graben]]
* [[Nadiža, Tamar]]
*[[Nanoščica]]
*[[Naratov graben]]
*[[Negonjščica]]
*[[Negota (Sotla)|Negota]]
*[[Nemiljščica]]
*[[Nerajčica]]
*([[Nevljica]])
*[[Nezbiški potok]]
*[[Nikova]]
*[[Njivčarjev graben]]
*[[Graba Noršinci]]
*[[Noškarjev graben]]
* [[Novaški graben]]
*[[Novi Hočki potok]]
*([[Nunska Graba|Nunska graba]])
{{div col end}}
== O ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Obarica]]
*[[Obevnik]]
*[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}})
*[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}})
*[[Oblenč]]
*[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov)
*[[Obrijski potok]]
*[[Očaršek]]
*[[Odenca]]
*[[Održna]]
*[[Ogeški potok]]
*[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]]
*[[Ojstriški potok]]
*[[Ojstrova Graba]]
*[[Ojstrški graben]]
*[[Okoslavski potok]]
*[[Olimski potok]]
*[[Olimščica]]
*[[Olmski potok]]
*[[Olševnica]]
*[[Opečnik (potok)|Opečnik]]
*[[Oplenk]]
*[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]]
*[[Orehovec (potok)|Orehovec]]
*[[Orehovica (Medija)|Orehovica]]
*[[Orliški potok]]
*[[Osojnica (potok)|Osojnica]]
*[[Osojniški potok]]
*[[Ostrožni potok]]
*[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]]
*[[Oševek, Nevljica|Oševek]]
*[[Oševlje]]
*[[Ošovica]]
*[[Otavnik (potok)]]
*[[Otavščica]]
*[[Otuška]]
*[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]]
*[[Ovčjaški graben]]
*[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica)
*[[Ozlenšček]]
*[[Ozmica]]
*[[Ožbaltski potok]]
{{div col end}}
== P ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Padež]]
*[[Padežnik]]
*[[Padižni potok]]
*[[Palenk]]
*[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]]
*[[Partinjski potok]]
*[[Pasica (potok)|Pasica]]
*[[Pasjek]]
*[[Pasji graben]]
*[[Pasji potok]]
*[[Pasji rep]]
*[[Paška voda]]
*[[Pavenski potok]]
*[[Pavlovski potok]]
*[[Peceljev graben]]
*[[Pečen potok]]
*[[Peklača]]
*[[Peklenščica]]
*[[Peklenščica (občina Žalec)]]
*[[Pekov graben]]
*[[Pekrski potok]]
*[[Pendirjevka]]
*[[Peračica (potok)|Peračica]]
*[[Perilo]]
*[[Perilščica]]
*[[Perivnik]]
*[[Perobnica]]
*[[Perovski graben]]
*[[Pesarjev potok]]
*[[Peskovski potok]], ime več potokov
*[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]]
*[[Pešnica]]
*[[Petačev graben]]
*[[Petelinec]]
*[[Petkov graben]]
*[[Petkovščica]]
*[[Pevmica]] (''Piumizza'')
*[[Pijavški potok]]
*[[Pikeljščica]]
*[[Piklerica]]
*[[Pila]]
*[[Pinjevec]] (Rokava)
*[[Pinkava]]
*[[Pirašica]]
*[[Pirešica (potok)]]
*[[Pirnik]]
*[[Piroški potok]]
*[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]]
*[[Piševec]]
*[[Pišnica]] ([[Pišenca]])
*[[Pjažentin]]
*[[Pivolski potok]]
*[[Plački potok]]
*[[Plajberški graben]]
*[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa)
*[[Plastuhova grapa]]
*[[Plazna]]
*[[Plaznica]]
*[[Plenšak]]
*[[Plešiščica]]
*[[Plitvički potok]] (Plitvica)
*[[Podborški potok]]
*[[Podbrdec]]
*[[Podbreški potok]]
*[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}})
*[[Podgorica (Meža)]]
*[[Podjedlovščica]]
*[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}})
*[[Podkovščica]]
*[[Podleščica]]
*[[Podlipščica]]
*[[Podlomščica]]
*[[Podmolniški graben]]
*[[Podnanoščica]]
*[[Podosojnica]]
*[[Podpasica]]
*[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji)
*[[Podplečica]]
* [[Podsevčnica]]
*[[Podturnščica]]
*[[Podvin (Iščica)|Podvin]]
*[[Podvinski potok]]
*[[Podvinska struga]]
* [[Podvinška struga]]
*[[Podvrški potok]]
*[[Pogorelca]]
*[[Poharjev graben]]
*[[Pohorski potok]]
*[[Polanski potok]]
*[[Polinca]] ([[Polenica]])
*[[Poličanka]]
*[[Poljanšček]]
*[[Poljanščica]]
*[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]]
*[[Polnarjev potok]]
*[[Pološki graben]]
*[[Polšniški potok]]
*[[Polulski potok]]
*[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]])
*[[Polžanski potok]]
*[[Polževski potok]]
*[[Pomejski potok]]
*[[Ponikva (ponikalnica)]]
*[[Ponikvica]]
*[[Porebrščica]]
*[[Porečnik (potok)|Porečnik]]
*[[Porodnica]]
*[[Posrtev]]
*[[Potočec (potok)]]
*[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]]
*[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'')
*[[Potočnikov potok]]
*[[Potočnikov graben]]
*[[Potok (Kostel)]]
*[[Potok (Krka)]]
*[[Potok (Prem)]]
*[[Potok (Straža)]]
*[[Potok Belica]]
*[[Potok Grivo]]
*[[Potok Pleče]]
*[[Potok Raduhovo]]
*[[Potok Raščak]]
*[[Potok Ročica]]
*[[Potok Sevnik (Karavanke)]]
*[[Potok Slanica]]
*[[Potok Suha]]
*[[Potok Svete Neže]]
*[[Potok Ukva]]
*[[Potok za Gradom]]
*[[Potoščica]]
*[[Potoška grapa]]
*[[Potoški graben]]
* [[Potoški graben (Paka)]]
*[[Potoški potok]]
* [[Potrebuježev graben]]
*[[Pradišjol]]
* [[Praporščica]]
* [[Prčkov graben]]
*[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]]
*[[Predelica]]
*[[Prednja Smoleva]]
* [[Prekov graben]]
*[[Preloški potok]]
*[[Presiški potok]]
*[[Presladolski potok]]
*[[Presušnik]]
* [[Prešnikov graben]]
* [[Prevalov graben]]
*[[Prifarski jarak]]
*[[Prileški potok]]
*[[Prilipski potok]]
*[[Pripravna]]
*[[Prodarjeva grapa]]
*[[Prosca (potok)|Prosca]]
*[[Prošca]]
*[[Prošček]]
*[[Pršjak]]
*[[Prušnica]]
*[[Pržanec]]
*[[Psičina]]
*([[Pšata]])
*[[Pščak]]
*[[Pšetna Graba]]
*[[Puconski potok]]
*[[Pusti graben]]
*[[Pustotnica]]
*[[Pušenski potok]]
{{div col end}}
== R ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Račeva (potok)]]
*[[Račički potok]]
*[[Račjek]]
*[[Rački potok]]
*[[Račna (potok)|Račna]]
*[[Radečki potok]]
*[[Radeljski potok]]
*[[Radenski potok]]
*[[Radenščica]]
*[[Radešica]]
*[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]])
*[[Radna (Ljubljanica)|Radna]]
*([[Radoljna]])
*([[Radomlja]])
*[[Radov]]
*[[Radovan (potok)]]
*([[Radovna]])
*[[Radkovski graben]]
*[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok)
*([[Radulja]])
*[[Radušnica]]
*[[Radvanjski potok]]
*[[Radvenska slatina]]
*[[Radvenski potok]]
*[[Rakiški graben]]
*([[Rakitnica]])
*[[Rakonca]]
*[[Rakovec (potok)]] (2 potoka)
*[[Rakovnik (Litija)]]
*[[Rakovnik (Iščica)]]
*[[Rakovnik (Laknica)]]
*[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]])
*[[Rakovniški graben]]
*[[Rakovški potok]]
*[[Rakulk]]
*[[Rakušek]]
*[[Rakuški graben]]
*[[Rančki potok]]
*[[Rapid]] (mejni z Italijo)
*[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]]
*[[Rastok]]
*[[Rastučnik]]
*[[Raša (potok)]]
*[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca
*[[Ratanski potok]]
*[[Rateški potok]]
*[[Ratibovec]]
*[[Ratkovski potok]]
*[[Ratovški žleb]]
*[[Ravbarjev graben]]
*[[Ravniščica]]
*[[Ravnik, Radovna]]
* [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]])
*[[Raztoka]]
*[[Razvanjski potok]]
*[[Rdeči potok]]
* [[Rebrnikov graben]]
* [[Redenov graben]]
* [[Rehtorčev graben]]
*[[Rebrski potok]]
*[[Rebrnikov graben]]
*[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji)
* [[Redenov graben]]
* [[Rehtorčev graben]]
*[[Remšniški potok]]
*[[Repinčev graben]]
*[[Replje (Pivka)|Replje]]
* [[Repov graben]]
* [[Repov potok]]
* [[Resov graben]]
* [[Revsov graben]]
*[[Ribiški potok]]
* [[Ribjenk]]
*[[Ribnica (Bohinj)]]
*[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice
*[[Ribnik, potok (Sava)]]
*[[Ribnik (Sotla)]]
*[[Ribniški potok]]
* [[Ribščica, Radovna|Ribščica]]
* [[Ridlov graben]]
* [[Rigelnov graben]]
* [[Rihtarjev graben]]
*[[Rikorvo]]
* [[Rimski graben]]
* [[Rjavčev graben]]
* [[Rjavec]]
*[[Ridlov graben]]
* [[Rigelnov graben]]
* [[Rihtarjev graben]]
*[[Rimača]]
* [[Rimski graben]]
* [[Rinčetova Graba]]
* [[Rjavčev graben]]
*[[Rjavec]]
*[[Rjavški potok]]
* [[Robanšek]]
* [[Robarica]]
* [[Robičev graben]]
* [[Robnikov graben]]
*[[Robnikov potok]]
* [[Roček]]
* [[Ročica (Drvanja)|Ročica]]
*[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]]
*[[Ročíca (Drežnica)]]
*[[Rogačnik]]
*[[Rogačnikov graben]]
*[[Rogašovski potok]]
*[[Rogatnica]]
* [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]]
*[[Rohot]]
*[[Roja, Strunjan]]
*[[Rojca]]
*[[Rokava]]
*[[Rovni potok]]
*[[Rovski potok]]
*[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]]
*[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]]
*[[Rovtarjev graben]]
*[[Rovtarjeva grapa]]
*[[Rovtarski potok]]
* [[Rožiščica]]
*[[Rubičev graben]]
*[[Rudniški potok]]
*[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok)
* [[Runarščica]]
*[[Runža]]
*[[Rušev graben, Pišnica]]
*[[Ruški potok]]
*[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}}
== S ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2)
*[[Sakalovski potok]]
*[[Samčev potok]]
* [[Savelnov graben]]
*[[Savica]]
* [[Savrica]]
*[[Savski potok]]
*[[Sebeborski potok]]
*[[Sečovski potok]]
*[[Sedelšček]]
*[[Sedučnikov potok]]
*[[Sejanski potok]]
*[[Selčnica]]
*[[Selnica (Selška Sora)]]
*[[Selniški potok]]
*[[Selski potok]]
*[[Selščica (Bolska)]]
*[[Seniški potok]]
*[[Senovski potok]]
*[[Senožeški potok]]
*[[Senuša]]
*[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik)
*[[Sevnična]]
*[[Sevnik (Stol)]]
*[[Sevnik (Storžič)]]
*Sirotka
*[[Skalnik]]
*[[Sklednik]] (Krka)
*[[Sklepnica]]
*[[Skradnica]]
*[[Skralska]]
*[[Skrila]]
*[[Skrivšček]]
* [[Skrlovški potok]]
* [[Slabetov graben]]
* [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]]
* [[Slapnica (potok)|Slapnica]]
*[[Slatenik (potok)]]
*[[Slatenski potok]]
*[[Slatinska graba]]
*[[Slatinski potok]], ime več potokov
*[[Slatna]]
*[[Slatnarjev graben]]
*[[Slavinšček]]
*[[Slavčev potok]]
*[[Slepnica]]
*[[Slivje (Olimščica)]]
*[[Slomski potok]]
*[[Slomščica]]
*[[Smešnik, Radovna]]
*[[Smetanca]]
*[[Smoletinski potok]]
*[[Smolina]]
*[[Smolinski potok]]
*[[Smovnica]]
*[[Smrdejski potok]]
*[[Smrečji graben]]
*[[Smreški graben]]
*[[Smrski potok]]
*[[Snedčica]]
*[[Snopkov graben]]
*[[Snovišek]]
*[[Socka (potok)]]
*[[Soješka voda]]
*[[Solznik]]
*[[Somešca]]
*[[Sopet]] (2)
*[[Sopot (potok)]]
*[[Sopota (Bača)]]
*[[Sopotnica (Soča)]]
*[[Sotensko]]
*[[Sotla (Mirna)]]
*[[Soupot]]
*[[Sovjak (potok)|Sovjak]]
*[[Sovpat]]
*[[Sovra]]
*[[Spašniški graben]]
*[[Spunika]]
*[[Srednjak (potok)|Srednjak]]
*[[Srednji graben]]
*[[Srna grapa]]
*[[Sromljica]]
*[[Stajski potok]]
*[[Stajnik]]
*[[Stajniški potok]]
*[[Stamarica]]
*[[Stamerna voda]]
*[[Stanetinski potok]]
*[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]]
*[[Stanovenška grapa]]
*[[Starovaški potok]]
*[[Starovrhniški graben]]
*[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]])
*[[Stebovniški potok]]
*[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]]
*[[Sterec]]
*[[Stiški potok]]
*[[Stoganka]]
*[[Stojanšek]]
*[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]]
*[[Stópica]]
*[[Strajanov breg]]
*[[Stranica]]
*[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov
*[[Strašnik]]
*[[Stražnica]]
*[[Stražunski kanal]]/jarek
*[[Strmec]] (Rio Starmaz)
*[[Strmec (Prušnica)]]
*[[Strmi graben]]
*[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]]
*[[Struga (Negota)]]
*[[Strunjanski potok]]/[[Roja, Strunjan|Roja]]
*[[Struški potok]]
*[[Studena (potok)]]
*[[Studenčica]]
*[[Studenški potok]]
*[[Stržen (Cerknica)]]
*[[Stržen (Pivka)]]
*[[Stržiški potok]]
*[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]]
*[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]]
*[[Suha]] (ime več potokov)
*[[Suhača]]
*[[Suhadolski graben]]
*[[Suhadolski potok]]
*[[Suha Pišnica]]
*[[Suhelj]]
*[[Suhi dol, Nevljica]]
*[[Suhi potok]]
*[[Suhi potok, Nevljica]]
*[[Suhi žleb]]
*[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]])
*[[Supot]]
*[[Sušački potok]]
*[[Sušec]]
*[[Sušica (Pivka)]]
*[[Sušica (Kolpa)]]
*[[Sušica (Krka)]]
*Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]])
*[[Sušica (Sora)]]
*[[Sušica (Bistica)]]
*[[Sušjek]]
*[[Suški graben]]
*[[Sušnica]]
*[[Svarina]]
*[[Svečinski potok]]
*[[Svinjšček]]
*[[Svobodni potok]]
{{div col end}}
== Š ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Šahov graben]]
*[[Šalčkov graben]]
*[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško)
*[[Ščurkov potok]]
*[[Šebeč]]
*[[Šentanski graben]]
*[[Šentflorjanščica]]
*[[Šentovnik]]
*[[Šentovski potok]]
*[[Šentpavelščica]]
*[[Šentviški graben]]
*[[Šentviški potok]]
*[[Ševnik]]
*[[Šica (Sotla)]]
*[[Šica (Račna)]]
*[[Šiklarski potok]]
*[[Široki potok]]
*[[Šivnik]]
*[[Šjak]]
*[[Škandrov graben]]
*[[Šklendrovec (potok)]]
*[[Škocjanski potok]]
*[[Škofeljski graben]]
*[[Škofeljščica]]
*[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}})
*[[Škratovka]]
*[[Škrjanški potok]]
*[[Škubov potok]]
*[[Šmagurka]]
*[[Šmarjetni graben]]
*[[Šmarski potok]]
*[[Šmidol, Pšata|Šmidol]]
*[[Šmihelski potok]]
*[[Šokatnica]]
*[[Šošnarjev graben]]
*[[Šovlačevec]]
*[[Španov potok]]
*[[Špikov graben]]
* [[Špornov graben]]
*[[Štaberska voda]]
*[[Štagina]]
* [[Štajerska Kramarica]]
*[[Štajnpoh]]
*[[Štangarski potok]]
*[[Štefinka]]
*[[Štefanov graben]]
*[[Štefuljev potok]]
*[[Štibrnica]]
*[[Štihovec]]
*[[Štimpaški potok]]
*[[Štriglovec]]
*[[Štrukljevski potok]]
*[[Štulovca]]
*[[Šturmov potok]]
*[[Šujica (potok)]]
*[[Šumberk]]
*[[Šumeči potok]]
*[[Šumnik (razločitev)]]
**[[Šumnik (potok)]] /=Bavšica?
**[[Šumnik (Soča)|Šumnik]]
**[[Šumik (Borovniščica)]]
**[[Šumnik (Želimeljščica)]]
*[[Šumščica]]
*[[Šunik]]
*[[Šuno]]
*[[Šuštarjev graben]]
*[[Šutna]]
{{div col end}}
==T==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Tamackov graben]]
*[[Tbinj]]
*([[Temenica]])
*Teršnica (?)
* [[Tesen graben]]
* [[Tesnica]]
*[[Težka voda (potok)|Težka voda]]
*[[Tihabojski potok]]
*[[Tihi potok]]
*[[Tinjski potok]]
*[[Tinski potok]]
*[[Tofov graben]]
*[[Tojnica]]
*[[Tominčev graben]]
*[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]]
*[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]]
*[[Toplica]]
*[[Topliški potok]]
*[[Tracah]]
*[[Tratnikov graben]]
* [[Trbiški graben]]
*[[Trboveljščica]]
*[[Trbuhovica]]
*[[Trebevnik]]
*[[Trebež (potok)|Trebež]]
*[[Trebiža, Rateče|Trebiža]]
*[[Trebščica]]
*[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]]
*[[Trebušnica]]
*[[Treska]]
*[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]]
*[[Triglavska Bistrica]]
*[[Tripotok]]
*[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov.
**[[Trnava (Drava)]]
**[[Trnava (Trnava)]]
*[[Trnavca]]
*[[Trniški graben]]
*[[Trnovlja]]
*[[Trnovski potok]]
*[[Trnovšek]]
*[[Trnski izvir]]
*[[Trobeljščica]]
*[[Trojiščica]]
*[[Trojšnica]]
*[[Trsnjak]]
*[[Trsteniščica]]
*[[Trušenjski potok]] (Avstrija/Koroška)
*[[Truški potok]]
*[[Tržiščica]]
*[[Tržiški potok (Sotla)]]
*[[Tržiški potok (Mirna)]]
*[[Tuhinjščica]]
*[[Tunglav]]
*[[Tunjščica]] (Tunca)
*[[Turenšca]]
*[[Turičnica]]
*[[Turja]]
*[[Turkov graben]]
*[[Turniška Studenčnica]]
*[[Turnov potok]]
*[[Turnska Cerknica]]
*[[Turški potok]]
{{div col end}}
== U ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Udečkarica]]
*[[Ukanška Suha]]
*[[Ukova (Jesenice)]]
*[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}})
*[[Ukovški graben]]
* [[Urbančev graben]]
*[[Urbinček]]
*[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]])
*[[Ušica]]
*[[Utrška grapa]]
{{div col end}}
== V ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Vabučnikov graben]]
*[[Vakovka]]
* [[Valnaček]]
* [[Vanišnik]]
* [[Varčevka]]
*[[Vardovski potok]]
*[[Vasenščica]]
*[[Vaški potok]]
*[[Vavrčovka]]
*[[Vedrijanšček]]
*[[Vejar (potok)]]
*[[Velika Božna]]
*[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]]
*[[Veliki graben (Gradaščica)]]
*[[Veliki graben (Radomlja)]]
*[[Veliki graben (Barje)]]
*[[Veliki jarek]]
*[[Veliki Obrh]]
*[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]])
*[[Veliki potok (Pivka)]]
*[[Veliki krški potok]]
*[[Velikovaški potok]]
*[[Velje]]
*[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji)
**[[Velka (Pesnica)]]
**[[Velka (Drava, Košenjak)]]
**[[Velka (Drava, Pohorje)]]
*[[Velunja]]
* [[Verdovnikov graben]]
*[[Veternik (potok)]]
* [[Videnski graben]]
*[[Vidrešnica]]
*[[Vidrnica]]
*[[Viltuški graben]]
*[[Viltužnikova graba]]
*[[Vinarski potok]]
*[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}})
*[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]]
*potok Virje
*[[Virloški potok]]
*[[Virštajnski potok]]
*[[Višarski graben]] (Rio Lussari)
*Viševnik
*[[Viševski Brežiček]]
*[[Višnjica (potok)]]
*[[V kadeh]]
*[[V kraju]]
*[[Vnajnarski graben]]
*[[Vobenca]]
*[[Vodonos]]
*[[Vogrinka]]
*[[Vogršček]] (2 potoka)
*[[Voje (Pšata)|Voje]]
*[[Volarja]]
*[[Volaščica]]
*[[Volčji potok (Konjski potok)]]
*[[Volčji potok (Litija)]]
*[[Volovljek (potok)]]
*[[Voložnica]]
*[[Vosenik]]/[[Vosenk]]
*[[Voščevka]]
*[[Vovček]]
*[[Vrački potok]]
*[[Vranov potok]]
*[[Vranjski potok]]
*[[Vratljanski potok]]
*[[Vratni potok]]
*[[Vrbnica (Hudinja)]]
*[[Vrčica]]
*[[Vrsnik]]
*[[Vršca]]
*[[Vršni graben]]
*[[Vršnikov potok]]
*[[Vrtački graben]]
*[[Vrtačnikov potok]]
*[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica)
*[[Vrtce]]
*[[Vrtovinšček]]
*[[Vruja]]
*[[Vudina]]
*[[Vuhredski potok]]
*[[Vukovski potok]]
{{div col end}}
== Z ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Zaboček]]
*[[Zabrdnik]]
*[[Zabrežnik]]
*[[Zabrščica]]
*[[Zabukovski potok]]
*[[Zadačnica]]
*[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]]
*[[Zadnja Smoleva]]
*[[Zadnja Sora]]
*[[Zadnjica]] (Krajcarica)
*[[Zadnji potok]]
*[[Zagajski potok]]
*[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]])
*[[Zagorski potok]]
*[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}})
*[[Zadnja Sora]]
*[[Zagračnica]]
*[[Zahujka]]
*[[Zakojška grapa]] (potok)
*[[Zakonjščica]]
*[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce
*[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške
*Zala, pritok Brebovščice
*[[Zalarški graben]]
*[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]]
*[[Zali potok (Učja)]]
*Zaloka
*[[Zaloški potok]]
*[[Zamedvejski potok]]
*[[Zaplanščica]]
*[[Zapleš]]
*[[Zapotoški potok]]
*[[Zastava (potok)]]
*[[Zatrep, Radovna]]
*[[Zavetrščica]]
*[[Zavrharjev graben]]
* [[Završki potok]]
*[[Završnica (potok)|Završnica]]
*[[Zdravščica]]
*[[Zel potok]]
*[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško)
*[[Zelenbreški potok]]
*[[Zelenka]]
*[[Zenkovski potok]]
*[[Zevnikov potok]]
*[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]]
*[[Zibiški potok]]
*[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]]
*[[Zgorivec]]
*[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]]
*[[Zgoša (potok)]]
*[[Zidarjev graben]]
*[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]]
*[[Zlatenščica]]
*[[Zlatopoljščica]]
*[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]]
*[[Zrnica]]
*[[Zvirčica]]
*[[Zvirenčina]]
*[[Zviršnik]]
{{div col end}}
== Ž ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Žabenska grapa]]
*[[Žabjek (potok)|Žabjek]]
*[[Žabnica (potok)]]
*[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]]
*[[Žabovec]]
*[[Žagarjev graben]]
*[[Žagarski potok]]
*[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]]
*[[Žakelj, Kranjska Gora]]
*[[Žakelj (Mlinca)]]
*[[Žedeka]]
*[[Žejski potok]]
*[[Žekovski potok]]
*[[Želimeljščica]]
*[[Želinski potok]]
*[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]]
*[[Žep]]
*[[Žerjavinski potok]]
*[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}})
*[[Žermejnica]]
* [[Žerovnikov graben]]
*[[Žerovniščica]]
*[[Žičev žleb]]
*[[Žičnica (potok)|Žičnica]]
*[[Žignanica]]
*[[Žikovca (potok)|Žikovca]]
*[[Žirovnica (Idrija)]]
*[[Žirovnica (Žiri)]]
*[[Žirovniški potok]]
*[[Žiški potok]]
*[[Žitečki potok]]
*[[Žlapovec]]
*[[Žleb]]
*[[Žrela]]
*[[Župčev graben]]
*[[Župetinski potok]]
*[[Župnijski jarek]]
{{div col end}}
[[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]]
[[Kategorija:Slovenski seznami]]
fz2hgur6wjd7scy3wwgaihgqlkzb154
6761877
6761860
2026-10-07T19:38:06Z
~2026-44996-51
264415
/* P */
6761877
wikitext
text/x-wiki
To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu.
(Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]])
{{TOC}}
==A==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Aborna]] (T. Alberone)
*[[Adrijanski potok]]
*[[Ajba]]
*[[Ajdkov potok]]
*[[Andrejski potok]]
*[[Andrenski potok]]
*[[Ankov potok]]
*[[Antonski potok]] (graben)
*[[Anženski potok]]
* [[Arbeč]] (T. Erbezzo)
*[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]]
*[[Aslivka]]
*[[Avšček]]
{{div col end}}
== B ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Babja loka]]
*[[Babji graben]]
*[[Babna reka]]
*[[Bačji potok]]
*([[Badaševica]])
*[[Bajdinc]] (Bajdinški potok)
*[[Bajdiški potok]]
*[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}})
*[[Barbarski graben]]
*[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]])
*[[Baredinka]]
*[[Batava]]
*[[Bavdokova voda]]
*[[Bavharski potok]]
*[[Bavhov graben]]
*[[Bavšica]]
*[[Bavški potok]]
*[[Beč]]
*[[Bečovnica]]
* [[Bedenov graben]]
*[[Begunjščica (potok)]]
*[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov
*[[Beladovec]]
*[[Belana]]
*[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov
*[[Bela voda]]
*[[Beli breg]]
*[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]]
*[[Belica, Bohinjska Bela]]
*[[Belica, Bohinjska Bistrica]]
*Belica, potok v Halozah
*[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]]
*[[Beli graben]]
*[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu
*[[Belski potok]]
*[[Belščica]]
*[[Belški potok]]
*[[Bena]]
*[[Benšetov graben]]
* [[Berečanov graben]]
*[[Berečanov potok]]
*Berek
*[[Berinjski graben]]
*[[Besnica (potok)|Besnica]]
*[[Betežica]]
*[[Bevščica]]
*[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]])
*[[Bezena]]
*[[Bezenica]]
*[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]])
*[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica
*[[Bezjakovski potok]]
*[[Beznovski potok]]
*Bezovica/[[Bezovčica]]
*potok [[Bičje]]
*[[Bilpa]]
*[[Birni žleb]]
*[[Birša]] (T. Versa)
*([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]])
*[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov)
*[[Bistričica (potok)|Bistričica]]
*[[Bistri graben]]
*[[Bistri potok]]
*[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]])
*[[Bitenjski graben]]
*[[Bitgovec]]
*[[Bizeljski potok]]
*[[Bizoviški potok]]
*[[Bizovski potok]]
*[[Blaguški potok]]
*[[Blajšnica]]
*[[Blanščica]]
*[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}})
*[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov)
*[[Blatni graben]]
*[[Blatni potok (Bloke)]]
*[[Blatni potok (Brestanica)]]
*[[Blažetov graben]]
*[[Blažovnica]]
*[[Bloščica]]
*[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica)
*[[Bobnarica]]
*[[Bočnica]]
*[[Bodkovski potok]]
*[[Bodoljski potok]]
*[[Bodonski potok]]
*[[Bogojinski potok]]
*[[Bojanski potok]]
*[[Bojtinski potok]]
*([[Boka]])
*[[Bokrački potok]]
*([[Bolska]])
*[[Boračevski potok]]
*[[Borovniščica]]
*[[Bozozov graben]]
*[[Božjenica]]
*[[Božna]]
*[[Bradačev potok]]
*[[Brajdov potok]]
*[[Branšček]]
*[[Bratnica]]
*[[Brčin]]
*[[Brdski potok]]
*[[Brebrovščica]]
*[[Breg (potok)]]
*[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško
*[[Bregarski graben]]
*[[Brejščkov potok]]
*[[Breska]]
*[[Bresniški potok]]
*[[Brestanica (potok)]]
*[[Brestnikov potok]]
*[[Brestrniški potok]]
*[[Breški potok]]
*[[Breznica (potok)]]
*[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov
*[[Brezoviški potok]]
*[[Brežiček]]
*[[Brežnica]]
*[[Brezovski potok]]
*[[Brezovščica]]
*[[Brezovški graben]]
*[[Briša]]
*[[Briški potok]]
*[[Brode]]
*[[Brški žleb]]
*[[Brlovka]]
*[[Brložnica]]
*[[Brnca (potok)]]
*[[Brnica (potok)|Brnica]]
*[[Brniški potok]]
*[[Brsnica]]
*[[Brsnik]]
*[[Bršljanovec]]
*[[Bršljinski potok]]
*[[Bršnik]]
*[[Brstniški graben]]
*[[Brunik]]
*[[Brunški graben]]
*[[Brziček]]
*[[Brzinski graben]]
*[[Brzinski potok]]
*[[Bržanski potok]]
*[[Buča (Sotla)|Buča]]
*[[Bučanov graben (Martuljek)]]
*[[Bučavnica]]
*[[Budin (potok)|Budin]]
*[[Budinski potok]]
* [[Bukalški graben]]
*[[Bukov potok (Gradaščica)]]
*[[Bukovica (potok)|Bukovica]]
*[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]]
*[[Bukovniški potok]]
*[[Bukovravenski graben]]
*[[Bukovščica]]
*[[Burčnica]]
*[[Busenka]]
*[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]]
{{div col end}}
== C ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Cecinjski potok]]
*[[Cedilnica]]
*[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka)
**[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce)
**[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne)
*[[Cerkniščica]]
*[[Cirknica (potok)|Cirknica]]
*[[Cetiška]]
*[[Cevka, Nevljica|Cevka]]
*[[Ciglerjev graben]]
*[[Cirkušnica]]
*[[Cogetinski potok]]
*[[Culovec]]
*[[Curnovec (potok)|Curnovec]]
*[[Curnovščica]]
*[[Cvarjev potok]]
{{div col end}}
== Č ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Čadramski potok]]
*[[Čadraški potok]]
*[[Čanjski potok]]
*[[Čed]]
*([[Čedca]])
*[[Čehov graben]]
*[[Čemšeniški potok]]
*[[Čepovanski potok]]
*[[Čepski graben]]
*[[Černova]]
*[[Česniški potok]] /Češniški potok
*[[Češnjevica]]
*[[Češnjica (potok)]]
*[[Čikole]]
*[[Čolnišček]]
*[[Čreškovica]]
*[[Črešnjeva graba]]
*[[Črešnjevski potok]]
*[[Čret (potok)]]
*Čretež
*[[Črmenica]]
*[[Črmla]]
* [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok)
*[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov
*[[Črna mlaka]]
*[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju)
*[[Črnec (Ledava)]]
*[[Črnec (Goričko)]]
*[[Črnec (Dravsko polje)]]
*[[Črnelski potok]]
*[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov
*[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov
*[[Črnovška grapa]]
*[[Črnušnjica]]
*[[Čubnica]] (T. Barbucina)
*[[Čudna]]
{{div col end}}
== D ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Dabrček]]
*[[Dajnica]]
*[[Daleja]]
*[[Danjarska grapa]]
*[[Dašnjica]]
*[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]])
*[[Depalščica]]
*[[Derešnjak]]
*[[Dernarnik]]
*[[Dešenski potok]] (tudi graben)
*[[Devina (potok)|Devina]]
*[[Divji potok]]
*[[Dobel]]
*[[Dobjanski potok]]
*[[Doblarec]]
*[[Doblič, Pšata|Doblič]]
*([[Dobličica]])
*[[Dobljanski potok]]
*[[Dobovski potok]]
*[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben)
*[[Dobravka]]
*[[Dobravščica]]
*[[Dobrinski potok]]
*[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]]
*[[Dobrnica]]
*[[Dobrovski potok]]
*[[Dobršnik]]
*[[Dobrunjščica]]
*[[Dobruša (potok)|Dobruša]]
*[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]])
*[[Dolenski potok]]
*[[Dolenjevaški potok]]
*[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh)
*[[Dolinski potok]]
*[[Dolski graben]]
*[[Dolski potok]]
*[[Dolžanka]]
*[[Domaček]]
*[[Donank]]
*[[Dovški potok]]
*[[Dovžanka]]
*[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]])
*[[Draganja (potok)|Draganja]]
*[[Dragobarska grapa]]
*[[Dragomilski potok]]
*([[Dragonja]])
*[[Dragovški potok]]
*[[Drajni potok]]
*[[Drameljski potok]]
*[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]]
*[[Draščica]]
*[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}})
*[[Dravski potok]]
*[[Dremavščica]]
*([[Dreta]])
*[[Drežnica (potok)]]
*[[Drkov graben]]
*[[Drmožnik]]
*[[Drnica]]
*[[Drobinski potok]]
*[[Drobtinka]]
*[[Drožanjski potok]]
*[[Dršak]]
*[[Drtijščica]]
*[[Duga]]
*[[Dulak]]
*[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]]
*[[Dupla]]
*[[Duplica (potok)]]
*[[Dušica]]
*[[Dvorski potok]]
{{div col end}}
==E==
*[[Ebnikov graben]]
*[[Ehartov potok]]
*Erjavec
*[[Erzeljski potok]]
*[[Estrama]]
== F ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Fabski potok]]
*[[Farjevec]]
*[[Farji potok]]
*[[Farovščica]]
*[[Fedrih]] (Rio Fidri)
*[[Fluderski graben]]
*[[Framski potok]]
*[[Frcovec]]
*[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]]
*[[Funtkov graben]]
{{div col end}}
== G ==
{{div col|colwidth=20em}}
* [[Gabernica]]
* [[Gabrovščica]]
*[[Gabrski potok]]
*[[Gabršček (potok)]]
*[[Gabrški potok]]
*[[Gačnik (potok)|Gačnik]]
*[[Gačniški potok]]
*[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]]
*[[Gameljščica]]
*[[Gasterajski potok]]
*[[Gašpirčev graben]]
*[[Gerš potok]]
*[[Gibinski potok]]
*[[Gladka voda]]
*[[Gladomeški potok]]
*[[Glavniški potok]]
*[[Glažarica]]
*[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka)
*[[Glažutnica]]
*[[Glijun]]
*[[Glinek]]
*[[Glinščica (Trst)]]
*[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]]
*[[Globaščica]]
*[[Globaški graben]]
*[[Globetka]]
*[[Globočak]]
*[[Globočec (potok)]]
*[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]]
* Globočnik (Vipavka dolina)
*[[Globočnjak]]
*[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]]
*[[Globoki graben]]
*[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni)
*[[Globoko (potok)|Globoko]]
*[[Globošca]]
*[[Globoški potok]]
*[[Globotinski potok]]
*[[Globotnik]]
*[[Globovščica]]
*[[Globovšek (potok)|Globovšek]]
*[[Gnojevec]]
*[[Gobovšek]] (2 potoka)
*[[Godiča]]
*[[Godomlja]]
*[[Golobarski potok]]
*[[Gomilski potok]]
*Gomišček
*[[Gorevšček]]
*[[Goričica (Kokrica)|Goričica]]
*[[Gorički Brežiček]]
*[[Goričnik]]
*[[Goriški graben]]
*[[Goriški potok]]
*[[Gorska grapa]]
*[[Gostenk]]
*[[Gostinca (Lutnik)]]
*[[Gostinca (Radulja)]]
*[[Gostinčica]]
*[[Gostince]]
*[[Gošč]]
*[[Goštaldski potok]]
*[[Govajnik]] (Imenjščica)
*[[Govic]]
*[[Govinek, Pšata|Govinek]]
*[[Gozdnica]]
*[[Gozdni potok]]
*[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]])
*Graben pri vasi [[Mošnje]]
*[[Grabnarica]]
*[[Grabnarica (Mavelščica)]]
*[[Grabski potok]]
*[[Grabnarjev graben]] (2)
*[[Grabniček]]
*[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]]
*[[Grački potok]] (Graški potok)
*[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]]
*([[Gradaščica|Gradaščica)]]
* ([[Gradaščica]]) - struga v Lj
*[[Gradiščica]]
* [[Gradiški graben]]
*[[Gradolski potok]]
*[[Grahovščica]]
*[[Grajena (potok)|Grajena]]
*[[Grajski potok]]
*[[Grajšček]]
* [[Gramoznica Graben]], Radovljica
* [[Granjevica]]
* [[Graški graben]]
* [[Grdi graben]]
*[[Grdodolščica]]
* [[Grebnov potok]]
* [[Griljčev graben]]
* [[Grilov graben]]
*[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}})
*[[Grivka]]
*[[Griža]]
*[[Grižanski potok]]
*[[Grižnik]]
*[[Grmečica]]
*[[Grohat]]
*[[Grojnica]] (T. Groina)
*[[Grosupeljščica]]
*[[Gubova graba]]
*[[Gunjač]]{{div col end}}
==H==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Habidov potok]]
*[[Hajdinska Studenčnica]]
*[[Hajnski potok]]
*[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben)
*[[Helenski potok]]
*[[Hercegovščak]]
*[[Hinja]]
*[[Hladnik (potok)]]
*[[Hleviški graben]]
*[[Hobovščica]]
*[[Hočki potok]]
*[[Hočna]]
*[[Hom (potok)]]
*[[Homščica]]
*[[Homšnica]]
*[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]]
*[[Hotemeški potok]]
*[[Hotenja]]
*[[Hotenjka]]
*[[Hotevlje]]
*[[Hotoveljščica]]
*[[Hotujka]]
*[[Hotunjščica]]
*[[Hramška graba]]
*[[Hrastnica]]
*[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben)
*[[Hrastovski potok]]
*[[Hrenovec]]
*[[Hribski potok]]
*[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]]
*[[Hruševnik]]
*[[Hruševski potok]] (tudi "Graben")
*[[Hruškarica]]
*[[Hruški potok (Ljubljanica)]]
*([[Hubelj]])
*[[Huda grapa]]
*[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben
*[[Hudi potok]]
*[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben)
*[[Hudinov graben]]
*[[Hudournik (Impoljski potok)]]
*[[Hudovinc]]
*[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]])
*[[Humec]]
*[[Humski potok]]
{{div col end}}
== I ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Ična (potok)]]
*[[Idrija (potok)]]
*[[Igmanca]]
*[[Ihovski potok]]
*[[Ilgov potok]]
*[[Ilov graben]]
*[[Ilovec]]
*[[Imenjščica]] (tudi Govajnik)
*[[Imenski potok]]
*[[Impoljski potok]]
*[[Irski potok]]
*[[Ivanjševski potok]]
*[[Ivanovski potok]]
*[[Ivanšček]]
*[[Izar]]
*[[Izber]]
*[[Izvirska voda]]
{{div col end}}
==J==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Jablaniški potok]]
*[[Jablanovica]]
*[[Jablanščica]]
*[[Jablanški potok]]
*[[Jakobski potok]]
*[[Jakopnik]]
*[[Jamnik (potok)]]
*[[Jamniški potok]]
*[[Jamovica]]
*[[Jančkov graben]]
* [[Janezov graben]]
*[[Jarčinski potok]]
*[[Jarčji potok]]
*[[Jarčkov graben]]
*[[Jareninski potok]]
*[[Jasenk]]
*[[Jasenski graben]]
*[[Jasnarica]]
*[[Jasovnik]]
*[[Javniški graben]]
*[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]]
*[[Javorjeva grapa]]
*[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov
*[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]]
*[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]]
*[[Jazbinski potok]]
*[[Jedlovniški potok]]
*[[Jelenca (potok)]]
*[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov
*[[Jelenk (potok)]]
*[[Jelenkov graben]]
*[[Jelenovka]]
* [[Jelenski graben]]
* [[Jelniščica]]
*[[Jelovščica]]
* [[Jelovški potok]]
* [[Jelšanski potok]]
* [[Jenina]]
*[[Jepihovec]]
*[[Jerčinski potok]]
*[[Jerebica (potok)]]
*[[Jerebova grapa]]
* [[Jereka (potok)|Jereka]]
*[[Jerešca]]
* [[Jerman (potok)]]
* [[Jernejčkov graben]]
*[[Jernejski potok]]
*[[Jeromščica]]
*[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji)
*[[Jeseničnica]] (Loka)
*[[Jesenščica]]
*[[Ješanski potok]]
*[[Ješki potok]]
*[[Jever (potok)]]
*[[Jevnica (potok)]]
*[[Jevniški potok]]
*[[Jezera (potok)]]
*[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer)
*[[Jezerski potok]]
*[[Jezerščica]]
*[[Ježevec (potok)]]
*[[Josipdolski potok]]
*[[Josovski graben]]/graba
* [[Joštov graben]]
*[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok)
*[[Jožetov graben]]
* [[Jugov graben]] (Trbovlje)
* [[Jurčet (potok)|Jurčet]]
* [[Jurežev graben]]
* [[Juvanjski graben]]
{{div col end}}
== K ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]]
*[[Kačji graben]]
*[[Kačnik]]
*[[Kališarjev potok]]
*[[Kališki potok]]
*[[Kališnik (potok)|Kališnik]]
*[[Kaluder (potok)]]
*[[Kamenca]] (2 različna potoka)
*[[Kamenjak]]
*[[Kamenski potok]]
*[[Kamnarica]]
*[[Kamnek, Pšata|Kamnek]]
*[[Kamnica (potok)]]
*[[Kamnik (potok)]]
*[[Kamniška graba]]
*[[Kamniška Bela]]
*[[Kamníški potok]]
*[[Kandrščica]]
*[[Kanolščica]]
*[[Kanomljica]]
* [[Kansov graben]]
*[[Kaplanov potok]]
* [[Kapusov graben]]
*[[Karlovski potok]]
*[[Karničnik]]
*[[Kisla voda (potok)]]
*[[Kisovnik]]
*[[Kisovški potok]]
*[[Kižovka]]
*[[Kladenski graben]]
*[[Kladnik (potok)]]
*[[Klamfer]]
*[[Klančnica]]
*[[Klavžarica]]
* [[Klemucov graben]]
* [[Klobaša]]
* [[Klokočovnik (potok)]]
* [[Klošnica]]
*[[Kmetov potok]]
*[[Kneža (potok)]]
*[[Knežji potok, Pšata]]
*[[Kobila (potok)]]
*[[Kobiljanski potok]]
*[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}})
*[[Kobljak]]
*[[Kodeljevec]]
*[[Kogovski potok]]
*[[Kojuhovski potok]]
*[[Kokošnjak (potok)]]
*[[Kolarica]]
*[[Kolaški potok]]
*[[Kolja (potok)]]
*[[Kolovratščica]]
*[[Komenik]]
*[[Končnar]]
*[[Konjski graben]] (2)
*[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov
*[[Konjščanski potok]]
*[[Konjščica (Bolska)]]
*[[Konjščica (Medija)]]
*[[Konopljin potok]]
*[[Kopačnica]] (2 potoka?)
*[[Koparčev graben]]
*[[Koparjev graben]]
*[[Kopica (potok)|Kopica]]
*[[Kopnikov potok]]
*[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]]
*[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji)
*[[Koprivniški potok (Brestanica)]]
*[[Koren (potok)]] (vsaj 2)
*[[Korenščica]]
*[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]]
*[[Korešnik]]
*[[Korita (Bohinj)|Korita]]
*[[Koritarica]]
*[[Koritnica, Nomenj]]
*[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]]
*[[Koritni dol]]
*[[Koritnikov graben]]
*[[Koritniški potok]]
*[[Korito]]
*[[Korošica (hudournik)|Korošica]]
*[[Koroška Kramarica]]
*[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}})
*[[Kosca]]
*[[Kosmatec]]
*[[Kosov graben]]
*[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]]
*[[Kostanjeviški potok]]
*[[Kostrevniški potok]]
*[[Koški potok]]
*[[Košutnik (potok)|Košutnik]]
*[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}})
*[[Kotarica]]
*[[Kotliški graben]]
*[[Kotnikov graben]]
*[[Kotniški graben]]
*[[Kotredeščica]]
*[[Kovačeva graba]]
*[[Kovparica]]
*[[Kozarica]]
*[[Kozarščica]]
*[[Kozca]] (T. Cosizza)
*[[Kozjak (potok)]]
* [[Kozjakov graben]]
* [[Kozjanski graben]]
*[[Kozjek (potok)]]
*[[Kozji potok]]
* [[Kozlov graben]]
*[[Kozmanjka]]
* [[Kožbanjšček]]
*[[Krahko]]
*[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]])
*[[Krajček (potok)|Krajček]]
*[[Krajnica]]
*[[Krakovski graben]]
*[[Kraljev graben]]
*[[Kraljev potok]]
*[[Kramarica (razločitev)]]
*[[Kranjšek]]
*[[Krčovina]]
*[[Kregarjev graben]]
*[[Kremžarjev potok]]
*[[Krivi potok]]
*[[Križanji potok]]
*[[Krka (Pesnica)]]
*[[Krkovo]]
*[[Krmarica]]
*[[Krmeljev graben]]
*[[Krnica]]
*[[Krnski potok]]
*[[Kropa (potok)|Kropa]]
*[[Kropa (Dreta)]]
*[[Krotnjek]]
*[[Krplivniški potok]]
*[[Kršivnik]]
*[[Krumpah]]
*[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]]
*Krvavi potok
*[[Krvavški Šumnik]]
*[[Kučnica]]
*[[Kučnica (Bolska)]]
*[[Kukurjevec]]
*[[Kumenska voda]]
*[[Kuna Graba]]
*[[Kunetov graben]]
*[[Kunkeljski potok]]
*[[Kunovska graba]]
*[[Kunovski potok]]
*[[Kupetinski potok]]
*[[Kurji graben]]
*[[Kušljanov graben]]
*[[Kuzlovec]]
*[[Kužnica]]
{{div col end}}
== L ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Lačni potok]]
*[[Lagvaj]]
*[[Lahka voda]]
*[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]])
*[[Lahomnica (potok)]]
*[[Lahomščica]]
*[[Lahonščica]]
*[[Lahov graben]]
*[[Lahovka]]
*[[Lahovški potok]]
*[[Laknica]]
*[[Lakovnikov graben]]
*[[Lakovnikov potok]]
*[[Lakovski potok]]
*[[Lamberščica]]
*[[Lamprehtov potok]]
*[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]])
*[[Lanšpreščica]]
*[[Lastomerski potok]]
*[[Lašček]]
*[[Laščica]]
*[[Lašek]]
*[[Laški potok (Stržen)]]
*[[Lava (Savinja)|Lava]]
*[[Laznica (potok)|Laznica]]
*[[Lazniški potok]]
*[[Ledeni jarek]]
*[[Ledergaserjev potok]]
*[[Ledinski graben]]
*[[Legrada]] (Lerada)
*[[Leljakova slatina]]
*[[Lemberžica]]
*[[Lemovšček]]
*[[Leniška]]
*([[Lepena (razločitev)|Lepena]])
*[[Lepenjica]]
*[[Lepenk]]
*[[Lesanjščica]]
*[[Lesji potok]]
*[[Leskovski potok]]
*[[Leskovški potok]]
*[[Leški graben]]
*[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava)
*[[Lešnica (Krka)]]
*[[Lešnica (Drava)]]
* [[Lešnikov graben]]
* [[Letošč]]
* [[Letuška struga]]
* [[Libanja (potok)|Libanja]]
* [[Libenica]]
* [[Libovija]]
* [[Libuški potok]]
* [[Ličenca (potok)|Ličenca]]
*[[Lijak (potok)]]
*[[Limnovšca]]
*[[Limovski graben]]
*[[Lipjak]]
* [[Lipni graben, Pišnica]]
*[[Lipnica (Ledava)]]
*[[Lipnica (Psičina)]]
*[[Lipnica (Sava)]]
*[[Lipnica (Ščavnica)]]
*[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]]
*[[Lipnik (Nemiljščica)]]
*[[Lipnik, Radovna]]
*[[Lipnik (potok)|Lipnik]]
*[[Lipoglavščica]]
*[[Lipovec (potok)|Lipovec]]
*[[Lipovšček]]
*[[Lipovščica]]
*[[Lipsenjščica]]
*[[Liskurski potok]]
*[[Liščak]]
*[[Liški potok]]
*[[Ližen]]
*[[Ližovnica]] (Ribnik)
*[[Ljubela]]
*[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]]
*[[Ljubevščica]]
*([[Ljubija (Ljubljanica)]])
*[[Ljubija (Savinja)]]
*[[Ljubnica (Dravinja)]]
*[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]])
*([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]])
*[[Ločica (Iška)|Ločica]]
*[[Ločnica]] (ime štirih potokov)
*[[Lobodikov potok]]
*[[Logarjev potok]]
*[[Logaščica]]
*[[Lojna]]
*[[Lojščica]]
*[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke)
*[[Lokavšček]]
*[[Lokavški potok]]
*[[Loki potok]]
*[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]]
*[[Lokoviški potok]]
*[[Lokovški potok]]
*[[Lokva (potok)]]
*[[Lokvanski potok]]
*[[Lomovšek (potok)]]
*[[Lomščica]]
*[[Lonjšček]]
*[[Loški potok (potok)]]
*[[Loški potok (Sava)]]
*[[Loški potok (Travnik)]]
*[[Lovniški graben]]
*[[Lovšetov potok]]
*[[Lozarski potok]]
*[[Ložekarjev graben]]
*[[Ložina]]
*[[Ložiški potok]]
*[[Ložnica (Dravinja)]]
*[[Ložnica (Savinja)]]
*[[Ložnica (Hudinja)]]
*[[Lučka Bela]]
*[[Lučnica]]
*[[Lukaj]]
*[[Lukenjski graben]]
*[[Lukmanov graben]]
*[[Luknjica]]
*[[Lukovnik (potok)]]
*[[Luša]]
*[[Lutnik]]
{{div col end}}
== M ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Macesnov graben]]
*[[Mačji potok]]
* [[Mačkov graben]]
*[[Mačkovski potok]]
*[[Maharjev graben]]
*[[Mahnečica]]
*[[Majda (potok)]]
*[[Majland]]
*[[Mala Božna]]
*[[Mala Brnca]]
*[[Mala Pišnica]]
*[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]]
*[[Malčeva grapa]]
*[[Malenski graben]]
*[[Malenšček]]
*[[Malenščica]]
*[[Malešnica]]
*[[Mali graben]]
*[[Malinska (potok)]]
*[[Mali Obrh]]
*[[Mali potok]]
* [[Malnarjev graben]]
* [[Malneški potok]]
*[[Mangartski potok]]
*[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]]
*[[Marinčeva grapa]]
*[[Markovski graben]]
*[[Markovski potok]]
*[[Markovščica]]
*[[Martežin]]
*[[Martinek]]
*[[Martinjska grapa]]
*[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]]
*[[Martink]]
*[[Martižev graben]]
*[[Martjanski potok]]
*[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'')
*[[Mavelščica]]
*([[Medija (potok)|Medija]])
*[[Medijanščica]]
*[[Medvedji graben]]
* [[Medvedov graben]]
*[[Medvejščica]]
*[[Mejačev graben]]
*[[Mejaš]]
*[[Mejični potok]]
*[[Mejni potok]]
*[[Merejski potok]]
*[[Merinščica]]
*([[Mestinjščica]])
*[[Mešica (potok)|Mešica]]
*[[Metličica]]
*[[Mevlja]]
*[[Mežnarjev potok]]
*[[Miklavški potok]]
*[[Milka]]
*[[Mirna grapa]]
*[[Mirnov graben]]
*[[Mirtovički potok]]
*[[Mislinjski graben]] (Laški graben)
*[[Mišca]]
*[[Mišji potok]]
*[[Mišnica]]
*[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka)
*[[Mivčev potok]]
*[[Mkcova grapa]]
*[[Mlaka (Radulja)]]
*[[Mlake, Gameljščica|Mlake]]
*[[Mlakošč]]
*[[Mlečni potok]]
*[[Mlinaršica]]
*[[Mlinca]]
*[[Mlinski graben]]
*[[Mlinski potok]]
*[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]]
*[[Mlinšček]]
*[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov)
*[[Radomeljska Mlinščica]]
*[[Močila (potok)]]
*[[Močilnica]]
*([[Močilnik]])
*[[Močilnik (Vipava)]]
*[[Močilo]]
*[[Močnik (potok)|Močnik]]
*[[Modriški potok]]
*[[Mokoš (potok)]]
*[[Mokre peči]]
*[[Mokri potok]]
*[[Molja]] (Mola)
*[[Moravščica]]
*[[Morigla]]
*[[Morski potok]]
*[[Mostec (potok)|Mostec]]
*[[Mostnica]]
*[[Mostni graben]]
*[[Mošenik]] (2 potoka)
*[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]]
*[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]]
*[[Motnišnica]] (Motnijščica)
*[[Movžanka]]
*[[Mozirnica]]
*[[Moželje]]
*[[Mrtvi potok]]
*[[Mrzla grapa]]
*[[Mrzlek]] (več)
*[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]]
*[[Mrzli potok (Bohinj)]]
*[[Mrzli potok]]
*[[Muhrenk]]
*[[Murica]]
* [[Murnov graben (razločitev)]]
{{div col end}}
== N ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Naborješki graben]]
* [[Nackov graben]]
* [[Nadiža, Tamar]]
*[[Nanoščica]]
*[[Naratov graben]]
*[[Negonjščica]]
*[[Negota (Sotla)|Negota]]
*[[Nemiljščica]]
*[[Nerajčica]]
*([[Nevljica]])
*[[Nezbiški potok]]
*[[Nikova]]
*[[Njivčarjev graben]]
*[[Graba Noršinci]]
*[[Noškarjev graben]]
* [[Novaški graben]]
*[[Novi Hočki potok]]
*([[Nunska Graba|Nunska graba]])
{{div col end}}
== O ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Obarica]]
*[[Obevnik]]
*[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}})
*[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}})
*[[Oblenč]]
*[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov)
*[[Obrijski potok]]
*[[Očaršek]]
*[[Odenca]]
*[[Održna]]
*[[Ogeški potok]]
*[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]]
*[[Ojstriški potok]]
*[[Ojstrova Graba]]
*[[Ojstrški graben]]
*[[Okoslavski potok]]
*[[Olimski potok]]
*[[Olimščica]]
*[[Olmski potok]]
*[[Olševnica]]
*[[Opečnik (potok)|Opečnik]]
*[[Oplenk]]
*[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]]
*[[Orehovec (potok)|Orehovec]]
*[[Orehovica (Medija)|Orehovica]]
*[[Orliški potok]]
*[[Osojnica (potok)|Osojnica]]
*[[Osojniški potok]]
*[[Ostrožni potok]]
*[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]]
*[[Oševek, Nevljica|Oševek]]
*[[Oševlje]]
*[[Ošovica]]
*[[Otavnik (potok)]]
*[[Otavščica]]
*[[Otuška]]
*[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]]
*[[Ovčjaški graben]]
*[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica)
*[[Ozlenšček]]
*[[Ozmica]]
*[[Ožbaltski potok]]
{{div col end}}
== P ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Padarc]]
*[[Padež]]
*[[Padežnik]]
*[[Padižni potok]]
*[[Palenk]]
*[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]]
*[[Partinjski potok]]
*[[Pasica (potok)|Pasica]]
*[[Pasjek]]
*[[Pasji graben]]
*[[Pasji potok]]
*[[Pasji rep]]
*[[Paška voda]]
*[[Pavenski potok]]
*[[Pavlovski potok]]
*[[Peceljev graben]]
*[[Pečen potok]]
*[[Peklača]]
*[[Peklenščica]]
*[[Peklenščica (občina Žalec)]]
*[[Pekov graben]]
*[[Pekrski potok]]
*[[Pendirjevka]]
*[[Peračica (potok)|Peračica]]
*[[Perilo]]
*[[Perilščica]]
*[[Perivnik]]
*[[Perobnica]]
*[[Perovski graben]]
*[[Pesarjev potok]]
*[[Peskovski potok]], ime več potokov
*[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]]
*[[Pešnica]]
*[[Petačev graben]]
*[[Petelinec]]
*[[Petkov graben]]
*[[Petkovščica]]
*[[Pevmica]] (''Piumizza'')
*[[Pijavški potok]]
*[[Pikeljščica]]
*[[Piklerica]]
*[[Pila]]
*[[Pinjevec]] (Rokava)
*[[Pinkava]]
*[[Pirašica]]
*[[Pirešica (potok)]]
*[[Pirnik]]
*[[Piroški potok]]
*[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]]
*[[Piševec]]
*[[Pišnica]] ([[Pišenca]])
*[[Pjažentin]]
*[[Pivolski potok]]
*[[Plački potok]]
*[[Plajberški graben]]
*[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa)
*[[Plastuhova grapa]]
*[[Plazna]]
*[[Plaznica]]
*[[Plenšak]]
*[[Plešiščica]]
*[[Plitvički potok]] (Plitvica)
*[[Podborški potok]]
*[[Podbrdec]]
*[[Podbreški potok]]
*[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}})
*[[Podgorica (Meža)]]
*[[Podjedlovščica]]
*[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}})
*[[Podkovščica]]
*[[Podleščica]]
*[[Podlipščica]]
*[[Podlomščica]]
*[[Podmolniški graben]]
*[[Podnanoščica]]
*[[Podosojnica]]
*[[Podpasica]]
*[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji)
*[[Podplečica]]
* [[Podsevčnica]]
*[[Podturnščica]]
*[[Podvin (Iščica)|Podvin]]
*[[Podvinski potok]]
*[[Podvinska struga]]
* [[Podvinška struga]]
*[[Podvrški potok]]
*[[Pogorelca]]
*[[Poharjev graben]]
*[[Pohorski potok]]
*[[Polanski potok]]
*[[Polinca]] ([[Polenica]])
*[[Poličanka]]
*[[Poljanšček]]
*[[Poljanščica]]
*[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]]
*[[Polnarjev potok]]
*[[Pološki graben]]
*[[Polšniški potok]]
*[[Polulski potok]]
*[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]])
*[[Polžanski potok]]
*[[Polževski potok]]
*[[Pomejski potok]]
*[[Ponikva (ponikalnica)]]
*[[Ponikvica]]
*[[Porebrščica]]
*[[Porečnik (potok)|Porečnik]]
*[[Porodnica]]
*[[Posrtev]]
*[[Potočec (potok)]]
*[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]]
*[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'')
*[[Potočnikov potok]]
*[[Potočnikov graben]]
*[[Potok (Kostel)]]
*[[Potok (Krka)]]
*[[Potok (Prem)]]
*[[Potok (Straža)]]
*[[Potok Belica]]
*[[Potok Grivo]]
*[[Potok Pleče]]
*[[Potok Raduhovo]]
*[[Potok Raščak]]
*[[Potok Ročica]]
*[[Potok Sevnik (Karavanke)]]
*[[Potok Slanica]]
*[[Potok Suha]]
*[[Potok Svete Neže]]
*[[Potok Ukva]]
*[[Potok za Gradom]]
*[[Potoščica]]
*[[Potoška grapa]]
*[[Potoški graben]]
* [[Potoški graben (Paka)]]
*[[Potoški potok]]
* [[Potrebuježev graben]]
*[[Pradišjol]]
* [[Praporščica]]
* [[Prčkov graben]]
*[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]]
*[[Predelica]]
*[[Prednja Smoleva]]
* [[Prekov graben]]
*[[Preloški potok]]
*[[Presiški potok]]
*[[Presladolski potok]]
*[[Presušnik]]
* [[Prešnikov graben]]
* [[Prevalov graben]]
*[[Prifarski jarak]]
*[[Prileški potok]]
*[[Prilipski potok]]
*[[Pripravna]]
*[[Prodarjeva grapa]]
*[[Prosca (potok)|Prosca]]
*[[Prošca]]
*[[Prošček]]
*[[Pršjak]]
*[[Prušnica]]
*[[Pržanec]]
*[[Psičina]]
*([[Pšata]])
*[[Pščak]]
*[[Pšetna Graba]]
*[[Puconski potok]]
*[[Pusti graben]]
*[[Pustotnica]]
*[[Pušenski potok]]
{{div col end}}
== R ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Račeva (potok)]]
*[[Račički potok]]
*[[Račjek]]
*[[Rački potok]]
*[[Račna (potok)|Račna]]
*[[Radečki potok]]
*[[Radeljski potok]]
*[[Radenski potok]]
*[[Radenščica]]
*[[Radešica]]
*[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]])
*[[Radna (Ljubljanica)|Radna]]
*([[Radoljna]])
*([[Radomlja]])
*[[Radov]]
*[[Radovan (potok)]]
*([[Radovna]])
*[[Radkovski graben]]
*[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok)
*([[Radulja]])
*[[Radušnica]]
*[[Radvanjski potok]]
*[[Radvenska slatina]]
*[[Radvenski potok]]
*[[Rakiški graben]]
*([[Rakitnica]])
*[[Rakonca]]
*[[Rakovec (potok)]] (2 potoka)
*[[Rakovnik (Litija)]]
*[[Rakovnik (Iščica)]]
*[[Rakovnik (Laknica)]]
*[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]])
*[[Rakovniški graben]]
*[[Rakovški potok]]
*[[Rakulk]]
*[[Rakušek]]
*[[Rakuški graben]]
*[[Rančki potok]]
*[[Rapid]] (mejni z Italijo)
*[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]]
*[[Rastok]]
*[[Rastučnik]]
*[[Raša (potok)]]
*[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca
*[[Ratanski potok]]
*[[Rateški potok]]
*[[Ratibovec]]
*[[Ratkovski potok]]
*[[Ratovški žleb]]
*[[Ravbarjev graben]]
*[[Ravniščica]]
*[[Ravnik, Radovna]]
* [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]])
*[[Raztoka]]
*[[Razvanjski potok]]
*[[Rdeči potok]]
* [[Rebrnikov graben]]
* [[Redenov graben]]
* [[Rehtorčev graben]]
*[[Rebrski potok]]
*[[Rebrnikov graben]]
*[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji)
* [[Redenov graben]]
* [[Rehtorčev graben]]
*[[Remšniški potok]]
*[[Repinčev graben]]
*[[Replje (Pivka)|Replje]]
* [[Repov graben]]
* [[Repov potok]]
* [[Resov graben]]
* [[Revsov graben]]
*[[Ribiški potok]]
* [[Ribjenk]]
*[[Ribnica (Bohinj)]]
*[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice
*[[Ribnik, potok (Sava)]]
*[[Ribnik (Sotla)]]
*[[Ribniški potok]]
* [[Ribščica, Radovna|Ribščica]]
* [[Ridlov graben]]
* [[Rigelnov graben]]
* [[Rihtarjev graben]]
*[[Rikorvo]]
* [[Rimski graben]]
* [[Rjavčev graben]]
* [[Rjavec]]
*[[Ridlov graben]]
* [[Rigelnov graben]]
* [[Rihtarjev graben]]
*[[Rimača]]
* [[Rimski graben]]
* [[Rinčetova Graba]]
* [[Rjavčev graben]]
*[[Rjavec]]
*[[Rjavški potok]]
* [[Robanšek]]
* [[Robarica]]
* [[Robičev graben]]
* [[Robnikov graben]]
*[[Robnikov potok]]
* [[Roček]]
* [[Ročica (Drvanja)|Ročica]]
*[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]]
*[[Ročíca (Drežnica)]]
*[[Rogačnik]]
*[[Rogačnikov graben]]
*[[Rogašovski potok]]
*[[Rogatnica]]
* [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]]
*[[Rohot]]
*[[Roja, Strunjan]]
*[[Rojca]]
*[[Rokava]]
*[[Rovni potok]]
*[[Rovski potok]]
*[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]]
*[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]]
*[[Rovtarjev graben]]
*[[Rovtarjeva grapa]]
*[[Rovtarski potok]]
* [[Rožiščica]]
*[[Rubičev graben]]
*[[Rudniški potok]]
*[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok)
* [[Runarščica]]
*[[Runža]]
*[[Rušev graben, Pišnica]]
*[[Ruški potok]]
*[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}}
== S ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2)
*[[Sakalovski potok]]
*[[Samčev potok]]
* [[Savelnov graben]]
*[[Savica]]
* [[Savrica]]
*[[Savski potok]]
*[[Sebeborski potok]]
*[[Sečovski potok]]
*[[Sedelšček]]
*[[Sedučnikov potok]]
*[[Sejanski potok]]
*[[Selčnica]]
*[[Selnica (Selška Sora)]]
*[[Selniški potok]]
*[[Selski potok]]
*[[Selščica (Bolska)]]
*[[Seniški potok]]
*[[Senovski potok]]
*[[Senožeški potok]]
*[[Senuša]]
*[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik)
*[[Sevnična]]
*[[Sevnik (Stol)]]
*[[Sevnik (Storžič)]]
*Sirotka
*[[Skalnik]]
*[[Sklednik]] (Krka)
*[[Sklepnica]]
*[[Skradnica]]
*[[Skralska]]
*[[Skrila]]
*[[Skrivšček]]
* [[Skrlovški potok]]
* [[Slabetov graben]]
* [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]]
* [[Slapnica (potok)|Slapnica]]
*[[Slatenik (potok)]]
*[[Slatenski potok]]
*[[Slatinska graba]]
*[[Slatinski potok]], ime več potokov
*[[Slatna]]
*[[Slatnarjev graben]]
*[[Slavinšček]]
*[[Slavčev potok]]
*[[Slepnica]]
*[[Slivje (Olimščica)]]
*[[Slomski potok]]
*[[Slomščica]]
*[[Smešnik, Radovna]]
*[[Smetanca]]
*[[Smoletinski potok]]
*[[Smolina]]
*[[Smolinski potok]]
*[[Smovnica]]
*[[Smrdejski potok]]
*[[Smrečji graben]]
*[[Smreški graben]]
*[[Smrski potok]]
*[[Snedčica]]
*[[Snopkov graben]]
*[[Snovišek]]
*[[Socka (potok)]]
*[[Soješka voda]]
*[[Solznik]]
*[[Somešca]]
*[[Sopet]] (2)
*[[Sopot (potok)]]
*[[Sopota (Bača)]]
*[[Sopotnica (Soča)]]
*[[Sotensko]]
*[[Sotla (Mirna)]]
*[[Soupot]]
*[[Sovjak (potok)|Sovjak]]
*[[Sovpat]]
*[[Sovra]]
*[[Spašniški graben]]
*[[Spunika]]
*[[Srednjak (potok)|Srednjak]]
*[[Srednji graben]]
*[[Srna grapa]]
*[[Sromljica]]
*[[Stajski potok]]
*[[Stajnik]]
*[[Stajniški potok]]
*[[Stamarica]]
*[[Stamerna voda]]
*[[Stanetinski potok]]
*[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]]
*[[Stanovenška grapa]]
*[[Starovaški potok]]
*[[Starovrhniški graben]]
*[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]])
*[[Stebovniški potok]]
*[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]]
*[[Sterec]]
*[[Stiški potok]]
*[[Stoganka]]
*[[Stojanšek]]
*[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]]
*[[Stópica]]
*[[Strajanov breg]]
*[[Stranica]]
*[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov
*[[Strašnik]]
*[[Stražnica]]
*[[Stražunski kanal]]/jarek
*[[Strmec]] (Rio Starmaz)
*[[Strmec (Prušnica)]]
*[[Strmi graben]]
*[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]]
*[[Struga (Negota)]]
*[[Strunjanski potok]]/[[Roja, Strunjan|Roja]]
*[[Struški potok]]
*[[Studena (potok)]]
*[[Studenčica]]
*[[Studenški potok]]
*[[Stržen (Cerknica)]]
*[[Stržen (Pivka)]]
*[[Stržiški potok]]
*[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]]
*[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]]
*[[Suha]] (ime več potokov)
*[[Suhača]]
*[[Suhadolski graben]]
*[[Suhadolski potok]]
*[[Suha Pišnica]]
*[[Suhelj]]
*[[Suhi dol, Nevljica]]
*[[Suhi potok]]
*[[Suhi potok, Nevljica]]
*[[Suhi žleb]]
*[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]])
*[[Supot]]
*[[Sušački potok]]
*[[Sušec]]
*[[Sušica (Pivka)]]
*[[Sušica (Kolpa)]]
*[[Sušica (Krka)]]
*Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]])
*[[Sušica (Sora)]]
*[[Sušica (Bistica)]]
*[[Sušjek]]
*[[Suški graben]]
*[[Sušnica]]
*[[Svarina]]
*[[Svečinski potok]]
*[[Svinjšček]]
*[[Svobodni potok]]
{{div col end}}
== Š ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Šahov graben]]
*[[Šalčkov graben]]
*[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško)
*[[Ščurkov potok]]
*[[Šebeč]]
*[[Šentanski graben]]
*[[Šentflorjanščica]]
*[[Šentovnik]]
*[[Šentovski potok]]
*[[Šentpavelščica]]
*[[Šentviški graben]]
*[[Šentviški potok]]
*[[Ševnik]]
*[[Šica (Sotla)]]
*[[Šica (Račna)]]
*[[Šiklarski potok]]
*[[Široki potok]]
*[[Šivnik]]
*[[Šjak]]
*[[Škandrov graben]]
*[[Šklendrovec (potok)]]
*[[Škocjanski potok]]
*[[Škofeljski graben]]
*[[Škofeljščica]]
*[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}})
*[[Škratovka]]
*[[Škrjanški potok]]
*[[Škubov potok]]
*[[Šmagurka]]
*[[Šmarjetni graben]]
*[[Šmarski potok]]
*[[Šmidol, Pšata|Šmidol]]
*[[Šmihelski potok]]
*[[Šokatnica]]
*[[Šošnarjev graben]]
*[[Šovlačevec]]
*[[Španov potok]]
*[[Špikov graben]]
* [[Špornov graben]]
*[[Štaberska voda]]
*[[Štagina]]
* [[Štajerska Kramarica]]
*[[Štajnpoh]]
*[[Štangarski potok]]
*[[Štefinka]]
*[[Štefanov graben]]
*[[Štefuljev potok]]
*[[Štibrnica]]
*[[Štihovec]]
*[[Štimpaški potok]]
*[[Štriglovec]]
*[[Štrukljevski potok]]
*[[Štulovca]]
*[[Šturmov potok]]
*[[Šujica (potok)]]
*[[Šumberk]]
*[[Šumeči potok]]
*[[Šumnik (razločitev)]]
**[[Šumnik (potok)]] /=Bavšica?
**[[Šumnik (Soča)|Šumnik]]
**[[Šumik (Borovniščica)]]
**[[Šumnik (Želimeljščica)]]
*[[Šumščica]]
*[[Šunik]]
*[[Šuno]]
*[[Šuštarjev graben]]
*[[Šutna]]
{{div col end}}
==T==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Tamackov graben]]
*[[Tbinj]]
*([[Temenica]])
*Teršnica (?)
* [[Tesen graben]]
* [[Tesnica]]
*[[Težka voda (potok)|Težka voda]]
*[[Tihabojski potok]]
*[[Tihi potok]]
*[[Tinjski potok]]
*[[Tinski potok]]
*[[Tofov graben]]
*[[Tojnica]]
*[[Tominčev graben]]
*[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]]
*[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]]
*[[Toplica]]
*[[Topliški potok]]
*[[Tracah]]
*[[Tratnikov graben]]
* [[Trbiški graben]]
*[[Trboveljščica]]
*[[Trbuhovica]]
*[[Trebevnik]]
*[[Trebež (potok)|Trebež]]
*[[Trebiža, Rateče|Trebiža]]
*[[Trebščica]]
*[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]]
*[[Trebušnica]]
*[[Treska]]
*[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]]
*[[Triglavska Bistrica]]
*[[Tripotok]]
*[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov.
**[[Trnava (Drava)]]
**[[Trnava (Trnava)]]
*[[Trnavca]]
*[[Trniški graben]]
*[[Trnovlja]]
*[[Trnovski potok]]
*[[Trnovšek]]
*[[Trnski izvir]]
*[[Trobeljščica]]
*[[Trojiščica]]
*[[Trojšnica]]
*[[Trsnjak]]
*[[Trsteniščica]]
*[[Trušenjski potok]] (Avstrija/Koroška)
*[[Truški potok]]
*[[Tržiščica]]
*[[Tržiški potok (Sotla)]]
*[[Tržiški potok (Mirna)]]
*[[Tuhinjščica]]
*[[Tunglav]]
*[[Tunjščica]] (Tunca)
*[[Turenšca]]
*[[Turičnica]]
*[[Turja]]
*[[Turkov graben]]
*[[Turniška Studenčnica]]
*[[Turnov potok]]
*[[Turnska Cerknica]]
*[[Turški potok]]
{{div col end}}
== U ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Udečkarica]]
*[[Ukanška Suha]]
*[[Ukova (Jesenice)]]
*[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}})
*[[Ukovški graben]]
* [[Urbančev graben]]
*[[Urbinček]]
*[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]])
*[[Ušica]]
*[[Utrška grapa]]
{{div col end}}
== V ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Vabučnikov graben]]
*[[Vakovka]]
* [[Valnaček]]
* [[Vanišnik]]
* [[Varčevka]]
*[[Vardovski potok]]
*[[Vasenščica]]
*[[Vaški potok]]
*[[Vavrčovka]]
*[[Vedrijanšček]]
*[[Vejar (potok)]]
*[[Velika Božna]]
*[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]]
*[[Veliki graben (Gradaščica)]]
*[[Veliki graben (Radomlja)]]
*[[Veliki graben (Barje)]]
*[[Veliki jarek]]
*[[Veliki Obrh]]
*[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]])
*[[Veliki potok (Pivka)]]
*[[Veliki krški potok]]
*[[Velikovaški potok]]
*[[Velje]]
*[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji)
**[[Velka (Pesnica)]]
**[[Velka (Drava, Košenjak)]]
**[[Velka (Drava, Pohorje)]]
*[[Velunja]]
* [[Verdovnikov graben]]
*[[Veternik (potok)]]
* [[Videnski graben]]
*[[Vidrešnica]]
*[[Vidrnica]]
*[[Viltuški graben]]
*[[Viltužnikova graba]]
*[[Vinarski potok]]
*[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}})
*[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]]
*potok Virje
*[[Virloški potok]]
*[[Virštajnski potok]]
*[[Višarski graben]] (Rio Lussari)
*Viševnik
*[[Viševski Brežiček]]
*[[Višnjica (potok)]]
*[[V kadeh]]
*[[V kraju]]
*[[Vnajnarski graben]]
*[[Vobenca]]
*[[Vodonos]]
*[[Vogrinka]]
*[[Vogršček]] (2 potoka)
*[[Voje (Pšata)|Voje]]
*[[Volarja]]
*[[Volaščica]]
*[[Volčji potok (Konjski potok)]]
*[[Volčji potok (Litija)]]
*[[Volovljek (potok)]]
*[[Voložnica]]
*[[Vosenik]]/[[Vosenk]]
*[[Voščevka]]
*[[Vovček]]
*[[Vrački potok]]
*[[Vranov potok]]
*[[Vranjski potok]]
*[[Vratljanski potok]]
*[[Vratni potok]]
*[[Vrbnica (Hudinja)]]
*[[Vrčica]]
*[[Vrsnik]]
*[[Vršca]]
*[[Vršni graben]]
*[[Vršnikov potok]]
*[[Vrtački graben]]
*[[Vrtačnikov potok]]
*[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica)
*[[Vrtce]]
*[[Vrtovinšček]]
*[[Vruja]]
*[[Vudina]]
*[[Vuhredski potok]]
*[[Vukovski potok]]
{{div col end}}
== Z ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Zaboček]]
*[[Zabrdnik]]
*[[Zabrežnik]]
*[[Zabrščica]]
*[[Zabukovski potok]]
*[[Zadačnica]]
*[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]]
*[[Zadnja Smoleva]]
*[[Zadnja Sora]]
*[[Zadnjica]] (Krajcarica)
*[[Zadnji potok]]
*[[Zagajski potok]]
*[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]])
*[[Zagorski potok]]
*[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}})
*[[Zadnja Sora]]
*[[Zagračnica]]
*[[Zahujka]]
*[[Zakojška grapa]] (potok)
*[[Zakonjščica]]
*[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce
*[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške
*Zala, pritok Brebovščice
*[[Zalarški graben]]
*[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]]
*[[Zali potok (Učja)]]
*Zaloka
*[[Zaloški potok]]
*[[Zamedvejski potok]]
*[[Zaplanščica]]
*[[Zapleš]]
*[[Zapotoški potok]]
*[[Zastava (potok)]]
*[[Zatrep, Radovna]]
*[[Zavetrščica]]
*[[Zavrharjev graben]]
* [[Završki potok]]
*[[Završnica (potok)|Završnica]]
*[[Zdravščica]]
*[[Zel potok]]
*[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško)
*[[Zelenbreški potok]]
*[[Zelenka]]
*[[Zenkovski potok]]
*[[Zevnikov potok]]
*[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]]
*[[Zibiški potok]]
*[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]]
*[[Zgorivec]]
*[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]]
*[[Zgoša (potok)]]
*[[Zidarjev graben]]
*[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]]
*[[Zlatenščica]]
*[[Zlatopoljščica]]
*[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]]
*[[Zrnica]]
*[[Zvirčica]]
*[[Zvirenčina]]
*[[Zviršnik]]
{{div col end}}
== Ž ==
{{div col|colwidth=20em}}
*[[Žabenska grapa]]
*[[Žabjek (potok)|Žabjek]]
*[[Žabnica (potok)]]
*[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]]
*[[Žabovec]]
*[[Žagarjev graben]]
*[[Žagarski potok]]
*[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]]
*[[Žakelj, Kranjska Gora]]
*[[Žakelj (Mlinca)]]
*[[Žedeka]]
*[[Žejski potok]]
*[[Žekovski potok]]
*[[Želimeljščica]]
*[[Želinski potok]]
*[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]]
*[[Žep]]
*[[Žerjavinski potok]]
*[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}})
*[[Žermejnica]]
* [[Žerovnikov graben]]
*[[Žerovniščica]]
*[[Žičev žleb]]
*[[Žičnica (potok)|Žičnica]]
*[[Žignanica]]
*[[Žikovca (potok)|Žikovca]]
*[[Žirovnica (Idrija)]]
*[[Žirovnica (Žiri)]]
*[[Žirovniški potok]]
*[[Žiški potok]]
*[[Žitečki potok]]
*[[Žlapovec]]
*[[Žleb]]
*[[Žrela]]
*[[Župčev graben]]
*[[Župetinski potok]]
*[[Župnijski jarek]]
{{div col end}}
[[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]]
[[Kategorija:Slovenski seznami]]
cjtr9isppi3h4w1dkaeuj3fpn7a5ndi
Gloria Steinem
0
581020
6761982
6749928
2026-10-08T04:44:07Z
Yerpo
8417
dodal [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6761982
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO več sklicev}}
{{Infopolje Oseba
| nationality = [[Nemčija]], [[Škotska]], [[Poljska]]
| movement = feminizem
}}
'''Gloria Marie Steinem''', [[Američani|ameriška]] [[pisateljica]], [[politična|aktivistka]], [[novinarstvo|novinarka]], * [[25. marec]] [[1934]], [[Toledo, Ohio|Toledo]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike]], † [[2. september]] [[2026]].
Bila je vodilna osebnost drugega vala [[feminizem|feminizma]] v Združenih državah Amerike.
==Življenje==
===Otroštvo in mladost===
Gloria Steinem se je rodila 25. marca 1934 v Toledu (Ohio), kot drugorojenka očetu Leu in mami Ruth, rojeni Nuneviller. Njena mama je bila [[prezbiterijanstvo|prezbiterijanka]] [[Nemčija|nemških]] in [[Škotska|škotskih]] korenin, oče pa [[Judovstvo|Jud]] [[Nemčija|nemških]] in [[Poljska|poljskih]] korenin. Gloriina sestra Susanne je devet let starejša od nje. Njuna babica po očetovi strani [[Pauline Perlmutter Steinem]] je danes vidna kot Gloriiina predhodnica. Bila je feministka, ki si je prizadevala za [[pravice žensk]] in prva ženska, ki so jo izvolili v odbor za izobraževanje v Toledu. Poleg številnih funkcij, ki jih je opravljala, je bila tudi predsednica izobraževalnega odbora Nacionalnega združenja za volilno pravico žensk. Gloria je o njeni feministični karieri izvedela, ko je bila tudi sama uveljavljena feministka.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Education of a Woman: The Life of Gloria Steinem|url=https://www.google.si/books/edition/Education_of_a_Woman_The_Life_of_Gloria/hvSgZEdAUiIC?hl=sl&gbpv=1|publisher=Random House Publishing Group|date=2011-07-20|isbn=978-0-307-80213-2|language=en|first=Carolyn G.|last=Heilbrun}}</ref>
Ruth Steinem je delala kot [[novinarstvo|novinarka]] za časopis ''Toledo Blade''. Pisala je kolumne o lokalnih dogodkih za manjši časopis, ki je bil v lasti K. W. Kesslerja, in sicer pod moškim imenom Duncan Mackenzie. Svoji karieri se je odpovedala, da je pomagala možu Leu voditi poletno letovišče v [[Michigan]]u. Slednji je bil med drugim potujoči [[trgovec]] s starinami, tako da so veliko potovali. Ruth je pred Gloriinim rojstvom doživela živčni zlom, zato je bila pogosto v sanatoriju za duševne bolezni. Leta 1944 sta se Ruth in Leo ločila, tako da se je Gloria z mamo najprej preselila v [[Amherst]], [[Massachusetts]], nato pa sta živeli v Toledu, v hiši Ruthinih staršev. Oče se je preselil v [[Kalifornija|Kalifornijo]].<ref name=":0" />
Glorio je otroštvo zaznamovalo in jo glede na izkušnjo njene mame utrdilo v prepričanju, da ženskam primanjkuje socialne in politične enakosti. Po ločitvi staršev sta z mamo živeli v [[revščina|revščini]], Gloria pa je za denar plesala po klubih.<ref name=":0" />
Obiskovala je osnovno šolo Monroe in izobraževanje nadaljevala najprej na srednji šoli Waite v Toledu in nato v Washingtonu. Študij je opravljala na kolidžu Smith in diplomirala z uspehom Phi Beta Kappa leta 1956. Prejela je Chester Bowles Asian štipendijo in dve leti preživela v [[Indija|Indiji]], kjer je pisala za indijske publikacije.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Gloria Steinem|url=http://www.gloriasteinem.com/|website=Gloria Steinem|accessdate=2025-06-27|language=en-US}}</ref>
===Ljubezensko življenje===
Steinem je bila v študentskih letih zaročena z Blairom Chotzinoffom, vendar je zaroko razdrla. Leta 1957, ko je bila stara 22 let, je pred odhodom v [[Indija|Indijo]] v [[London]]u opravila takrat nezakonit splav pri dr. Johnu E. Sharpu. Leta kasneje mu je posvetila svoje spomine v knjigi ''My Life on the Road''.<ref>{{Navedi novice|title=Gloria Steinem: 'If men could get pregnant, abortion would be a sacrament'|url=https://www.theguardian.com/books/2015/oct/17/gloria-steinem-activist-interview-memoir-my-life-on-the-road|newspaper=The Guardian|date=2015-10-17|accessdate=2025-06-27|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Emma|last=Brockes}}</ref>
V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je imela štiriletno razmerje z založnikom [[Mortimer Zuckerman|Mortimerjem Zuckermanom]]. Pri svojih 66 letih pa se je 3. septembra 2000 poročila z [[David Bale|Davidom Baleom]]. Poročena sta bila le tri leta, saj je slednji umrl za možganskim [[limfom]]om 30. decembra 2003. Steinem ni imela bioloških otrok, odločitev za to pa je sprejela že v mladosti.<ref>{{Navedi revijo|date=2025-06-22|title=Gloria Steinem|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Gloria_Steinem&oldid=1296831614|language=en}}</ref>
[[Slika:Gloria Steinem by Gage Skidmore.jpg|thumb|320px|Steinem leta 2016]]
==Poklicna pot==
===Novinarstvo===
Leta 1968 je pomagala ustanoviti revijo ''New York'', kjer je pisala članke s politično vsebino. Sodelovala je tudi pri soustanovitvi revije ''Ms''.Leta 1972 in naslednjih petnajst let ostala ena izmed njenih urednic. Bila je ključna za priključitev omenjene revije k Feminist Majority fundaciji. Kot svobodna pisateljica je pisala za različne revije kot so ''Esquire'', ''The New York Magazine'', ''Cosmopolitan'' in mnoge druge. Poleg [[novinarstvo|novinarstva]] se je vključevala tudi v številne politične kampanje.<ref name=":1" />
===Nagrade===
Za svoje novinarsko delo je prejela novinarsko nagrado Penney-Missouri Journalism, nagradi Front Page in Clarion, nagrade National Magazine, nagrado Emmy Citation za odličnost v televizijskem pisanju, nagrado Women's Sports Journalism, nagrado za življenjske dosežke v novinarstvu Društva poklicnih novinarjev, nagrado Društva pisateljev Združenih narodov, nagrada Richarda C. Holbrooka za izjemne dosežke 2015 in druge. Poleg njenih knjižnih uspešnic se njeno pisanje pojavlja tudi v številnih [[antologija|antologijah]] in učbenikih, bila pa je tudi urednica knjige ''The Reader's Companion to US Women's History'' založbe Houghton Mifflin.<ref name=":1" />
Prejela je tudi nagrado Bill of Rights Ameriške zveze za državljanske svoboščine [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]], nacionalno nagrado zagovornikov pravic istospolnih, nagrado sklada Liberty za pravno obrambo in izobraževanje Lambda, medaljo Ceres Združenih narodov in številne častne nazive. Revija ''Parenting'' ji je leta 1995 podelila nagrado za življenjsko delo, za spodbujanje samozavesti deklet. Revija ''Biography'' jo je uvrstila med 25 najvplivnejših žensk v Ameriki. Leta 1993 je bila sprejeta v National Women's Hall of Fame v Seneca Falls v [[New York|New Yorku]]. Leta 2014 je prejela nagrado [[Eleanor Roosevelt]] Val-Kill Medal Award, leta 2013 pa ji je predsednik [[Barack Obama]] podelil predsedniško medaljo svobode, kar je najvišje civilno priznanje.<ref name=":1" />
==Dela==
* ''The Thousand Indias'' (1957)
* ''The beach Book'' (1963)
* ''Outrageous Acts and Everyday Rebellions'' (1983)
* ''Marilyn: Norma Jean'' (1986)
* ''Revolution from Within'' (1992)
* ''Moving beyond Words'' (1993)
* ''Doing Sixty & Seventy'' (2006)
* ''As if Women Matter: The Essential Gloria Steinem Reader'' (2014)
* ''My Life on the Road'' (2015)
* ''The Truth Will Set You Free, But First It Will Piss You Off!'' (2015)
* ''My Life on the Road'' (2016)
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{Navedi splet|title=About|url=https://www.gloriasteinem.com/about|website=Gloria Steinem|accessdate=2025-03-23|language=en-US}}
* {{Navedi knjigo|title=Ms. Gloria Steinem: A Life|url=https://www.google.si/books/edition/Ms_Gloria_Steinem/lj-LDwAAQBAJ?hl=sl&gbpv=1&dq=gloria+steinem+book&printsec=frontcover=1|publisher=Feiwel and Friends|date=2020-06-30|isbn=|language=en|first=Winifred|last=Conkling}}
*
* {{Navedi knjigo|title=My Life on the road|url=https://www.google.si/books/edition/My_Life_on_the_Road/712WBgAAQBAJ?hl=sl&gbpv=1&dq=My+Life+on+the+Road&pg=PP5&printsec=frontcover=1|publisher=Random House|date=2015-10-27|isbn=|language=en|first=Gloria|last=Steinem}}
*
* {{Navedi knjigo|title=Education of a Woman: The Life of Gloria Steinem|url=https://www.google.si/books/edition/Education_of_a_Woman_The_Life_of_Gloria/hvSgZEdAUiIC?hl=sl&gbpv=1|publisher=Random House Publishing Group|date=2011-07-20|isbn=978-0-307-80213-2|language=en|first=Carolyn G.|last=Heilbrun}}
*
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Steinem, Gloria}}
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški novinarji]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]
[[Kategorija:Ameriški Judje]]
[[Kategorija:Judovski pisatelji]]
[[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]]
dozo7xsrpeb1367pyoikd2pw4m2g5ll
Slapovi Čondžejon
0
583953
6761885
6719342
2026-10-07T20:02:15Z
Yerpo
8417
slovnica
6761885
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox waterfall
| name = Slapovi Čondžejon
| image = Jeju Cheonjeion Waterfall 3.jpg
| photo_caption = Druga raven slapa
| coordinates = {{coord|33.2528|126.4173|type:waterbody_region:GB_source:enwiki|display=inline,title}}
| location = [[Čedžu]], Južna Koreja
| number_drops = 3
}}
{{Infobox Korean name
|hangul=천제연폭포
|hanja=天帝淵瀑布
|rr=Cheonjeyeon Pokpo
|mr=Ch'ŏnjeyŏn P'okp'o
}}
'''Slapovi Čondžejon''' (korejsko: 천제연폭포) so tristopenjski [[slap]] na otoku [[Čedžu (otok)|Čedžu]] v [[Južna Koreja|Južni Koreji]].<ref name="KoreaTourism">{{navedi splet | title = Cheonjeyeon Falls | url = http://www.visitkorea.or.kr/ena/SI/SI_EN_3_1_1_1.jsp?cid=312804 | accessdate = 7 June 2011 | archive-date = 11 March 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120311073934/http://www.visitkorea.or.kr/ena/SI/SI_EN_3_1_1_1.jsp?cid=312804 | url-status = dead }}</ref> Slapovi so priljubljena turistična atrakcija<ref name="Park">{{cite journal |last1=Park |first1=Yumi |last2=Njite |first2=David |year=2010 |title=Relationship between Destination Image and Tourists' Future Behavior: Observations from Jeju Island, Korea |journal=Asia Pacific Journal of Tourism Research |volume=15 |issue=1 |pages=1–20 |doi=10.1080/10941660903510024}}</ref> in eden od treh znamenitih slapov otoka, poleg slapov Čondžijon in Džongbang.<ref name="JW">{{navedi novice |last=Geun |first=Yang Ho |date=August 29, 2010 |title=Midnight at the pond of the Gods |newspaper=Jeju Weekly |url=http://www.jejuweekly.com/news/articleView.html?idxno=947 |accessdate=7 June 2011}}</ref>
== Opis ==
''Čondžejon'' pomeni Ribnik nebeškega cesarja.<ref name="Frommer">{{navedi knjigo |author=Cecilia Hae-Jin Lee |url=https://books.google.com/books?id=sqivXyGIxDAC&pg=PA402 |title=Frommer's South Korea |date=24 May 2010 |publisher=Frommer's |isbn=978-0-470-59154-3 |page=401 |accessdate=7 June 2011}}</ref>
Po korejski legendi se je ponoči z neba spustilo sedem nimf in se okopalo v ribniku slapa. Že od antičnih časov velja prepričanje, da lahko stanje pod slapom 15. dan sedmega lunarnega meseca ozdravi bolezni do osmega lunarnega meseca, čeprav je plavanje zdaj prepovedano.
Slap ustvarja hladna voda, ki teče iz stropa jame. Med prepadom slapa in spodnjo plastjo gline izvira voda.<ref name="JejuCVB">{{navedi splet| title = Cheonjeyeon Waterfall| url = http://www.jejucvb.or.kr/ICCViewer/eng/visitors/travel_tour_view.jsp?idno=39&comnum=0-0-0&categoryCode=TOU005&cateCodeName=River/waterfalls/valley| accessdate = 7 June 2011| url-status = dead| archiveurl = https://web.archive.org/web/20070928000753/http://www.jejucvb.or.kr/ICCViewer/eng/visitors/travel_tour_view.jsp?idno=39&comnum=0-0-0&categoryCode=TOU005&cateCodeName=River%2Fwaterfalls%2Fvalley| archivedate = 28 September 2007}}</ref> V prvem slapu je pečina visoka 22 m in voda pada v ribnik Čondžejon, ki je globok 21 m. Od tam voda teče do drugega slapa, pada 30 m in se nadaljuje do tretjega slapa. Na koncu se izliva v ocean.
Nad slapovi je most Sonimgjo, ki simbolizira legendo o Čondžejonu. Topel zmeren gozd okoli slapa Čondžejon je bil leta 1993 zaradi redkih rastlin, ki jih vsebuje, in njegove vrednosti za znanstvene raziskave razglašen za naravni spomenik št. 378.<ref name="Natural">{{navedi splet|url=http://www.paforum.or.kr/area/area.html?cate_idx=29|title=Natural Monuments and Nature Reserves of Korea|year=2009|publisher=Korea Protected Areas Forum|accessdate=June 7, 2011|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304035659/http://www.paforum.or.kr/area/area.html?cate_idx=29|url-status=dead}}</ref> V skalnih razpokah okoli slapov rastejo redke rastline, kot je goli protovec (''Psilotum nudum'').
Maja v sodih letih se na tej lokaciji odvija festival Čilsonjo (sedem nimf).
<gallery>
File:Jeju Island Cheonjeyeon Waterfalls.jpg|Prva stopnja, ki se izliva v ribnik Čondžejon, je aktivna le po močnem deževju
File:Cheonjeyeon Waterfall 1.jpg|Prvi dve stopnji slapa (2004)
File:Jeju-island-falls-cheonjeyeon-1594587 1920천제연제3폭포.jpg|Tretja stopnja
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Cheonjeyeon Waterfall}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=XeHEF2zkvtg Cheonjeyeon Waterfall on YouTube]
[[Kategorija:Geografija Južne Koreje]]
okgon3wx82xddzgjadck9o1hm74m1qq
Pericit
0
584914
6761772
6701972
2026-10-07T13:30:57Z
TadejM
738
dodano infopolje
6761772
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Celica
| Name = Pericit
| Latin = pericytus
| Image = Microvessel.jpg
| Caption = Posnetek pericitov v mikrožilju s [[presevni elektronski mikroskop|presevnim elektronskim mikroskopom]] − periciti obdajajo zunanjo površino [[endotelij |endotelijskih celic]], ki obkrožajo [[rdeča krvnička|rdečo krvničko]] (E, eritrocit)
| Width =
| Image2 =
| Caption2 =
| Precursor =
| System =
}}
'''Pericít'''<ref name="cells">{{cite journal|pmid=18673199|year=2008|last1=Dore-Duffy|first1=P.|title=Pericytes: Pluripotent cells of the blood brain barrier|journal=Current Pharmaceutical Design|volume=14|issue=16|pages=1581–93|doi=10.2174/138161208784705469}}</ref> je [[celica]], ki s prstastimi podaljški oklepa endotelijsko cev mikrožilja ([[Kapilara|kapilar]] in pokapilarnih [[Venula|venul]]).<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5532284/pericit?query=Pericit&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 6. 2025.</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Birbrair A, Zhang T, Wang ZM, Messi ML, Mintz A, Delbono O | title = Pericytes at the intersection between tissue regeneration and pathology | journal = Clinical Science | volume = 128 | issue = 2 | pages = 81–93 | date = January 2015 | pmid = 25236972 | pmc = 4200531 | doi = 10.1042/CS20140278 }}</ref> Periciti ležijo med duplikaturami [[Bazalna lamina|bazalne lamine]] mikrožil<ref name=SMS/> in komunicirajo z endotelijskimi celicami z neposrednim fizičnim stikom z njimi ter posredno s parakrinim signaliziranjem.<ref>{{cite journal | vauthors = Bergers G, Song S | title = The role of pericytes in blood-vessel formation and maintenance | journal = Neuro-Oncology | volume = 7 | issue = 4 | pages = 452–64 | date = October 2005 | pmid = 16212810 | pmc = 1871727 | doi = 10.1215/S1152851705000232 }}</ref> Morfologija, razporeditev, gostota in molekularne značilnosti pericitov se razlikujejo med organi in področji žilja.<ref>{{Cite journal|last=Sims|first=David E.|date=January 1986|title=The pericyte—A review|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/0040816686900261|journal=Tissue and Cell|language=en|volume=18|issue=2|pages=153–174|doi=10.1016/0040-8166(86)90026-1|pmid=3085281 |url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Muhl|first1=Lars|last2=Genové|first2=Guillem|last3=Leptidis|first3=Stefanos|last4=Liu|first4=Jianping|last5=He|first5=Liqun|last6=Mocci|first6=Giuseppe|last7=Sun|first7=Ying|last8=Gustafsson|first8=Sonja|last9=Buyandelger|first9=Byambajav|last10=Chivukula|first10=Indira V.|last11=Segerstolpe|first11=Åsa|date=December 2020|title=Single-cell analysis uncovers fibroblast heterogeneity and criteria for fibroblast and mural cell identification and discrimination|journal=Nature Communications|language=en|volume=11|issue=1|pages=3953|doi=10.1038/s41467-020-17740-1|issn=2041-1723|pmc=7414220|pmid=32769974|bibcode=2020NatCo..11.3953M }}</ref> Periciti imajo različne funkcije,<ref name=SMS/> med drugim pomagajo pri vzdrževanju [[homeostaza|homeostaze]] in [[hemostaza|hemostaze]] v možganih, ki so organ z značilno obsežno prisotnostjo pericitov. V možganih periciti tudi vzdržujejo [[krvno-možganska pregrada|krvno-možgansko pregrado]].<ref name="Winkler-2011">{{cite journal | vauthors = Winkler EA, Bell RD, Zlokovic BV | title = Central nervous system pericytes in health and disease | journal = Nature Neuroscience | volume = 14 | issue = 11 | pages = 1398–1405 | date = October 2011 | pmid = 22030551 | pmc = 4020628 | doi = 10.1038/nn.2946 }}</ref> So tudi ključna sestavina živčno-žilnih (nevrovaskularnih) enot, ki zajemajo endotelijske celice, [[astrocit]]e in [[živčna celica|živčne celice]].<ref name="Dore-Duffy-2011">{{cite book | vauthors = Dore-Duffy P, Cleary K | title = The Blood-Brain and Other Neural Barriers | chapter = Morphology and properties of pericytes | series = Methods in Molecular Biology | volume = 686 | pages = 49–68 | year = 2011 | pmid = 21082366 | doi = 10.1007/978-1-60761-938-3_2 | isbn = 978-1-60761-937-6 }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Liebner S, Czupalla CJ, Wolburg H | title = Current concepts of blood-brain barrier development | journal = The International Journal of Developmental Biology | volume = 55 | issue = 4–5 | pages = 467–76 | date = 2011 | pmid = 21769778 | doi = 10.1387/ijdb.103224sl | doi-access = free }}</ref> Periciti sodelujejo pri uravnavanju krvnega pretoka skozi kapilare,<ref>{{Cite journal|last1=Hartmann|first1=David A.|last2=Berthiaume|first2=Andrée-Anne|last3=Grant|first3=Roger I.|last4=Harrill|first4=Sarah A.|last5=Koski|first5=Tegan|last6=Tieu|first6=Taryn|last7=McDowell|first7=Konnor P.|last8=Faino|first8=Anna V.|last9=Kelly|first9=Abigail L.|last10=Shih|first10=Andy Y.|date=May 2021|title=Brain capillary pericytes exert a substantial but slow influence on blood flow|journal=Nature Neuroscience|language=en|volume=24|issue=5|pages=633–645|doi=10.1038/s41593-020-00793-2|issn=1097-6256|pmc=8102366|pmid=33603231}}</ref><ref name=":0">{{cite journal | vauthors = Hill RA, Tong L, Yuan P, Murikinati S, Gupta S, Grutzendler J | title = Regional Blood Flow in the Normal and Ischemic Brain Is Controlled by Arteriolar Smooth Muscle Cell Contractility and Not by Capillary Pericytes | journal = Neuron | volume = 87 | issue = 1 | pages = 95–110 | date = July 2015 | pmid = 26119027 | pmc = 4487786 | doi = 10.1016/j.neuron.2015.06.001 }}</ref><ref name="Hall-2014">{{cite journal | vauthors = Hall CN, Reynell C, Gesslein B, Hamilton NB, Mishra A, Sutherland BA, O'Farrell FM, Buchan AM, Lauritzen M, Attwell D | title = Capillary pericytes regulate cerebral blood flow in health and disease | url = https://archive.org/details/sim_nature-uk_nature_2014-04-03_508_7494/page/n97 | journal = Nature | volume = 508 | issue = 7494 | pages = 55–60 | date = April 2014 | pmid = 24670647 | pmc = 3976267 | doi = 10.1038/nature13165 | bibcode = 2014Natur.508...55H }}</ref><ref name="Peppiatt-2006">{{cite journal | vauthors = Peppiatt CM, Howarth C, Mobbs P, Attwell D | title = Bidirectional control of CNS capillary diameter by pericytes | url = https://archive.org/details/sim_nature-uk_2006-10-12_443_7112/page/700 | journal = Nature | volume = 443 | issue = 7112 | pages = 700–4 | date = October 2006 | pmid = 17036005 | pmc = 1761848 | doi = 10.1038/nature05193 | bibcode = 2006Natur.443..700P }}</ref> ''in vitro'' pa se je tudi izkazalo, da sodelujejo pri odstranjevanju in fagocitozi celičnega drobirja''.''<ref>{{Cite journal |last1=Rustenhoven |first1=Justin |last2=Smyth |first2=Leon C. |last3=Jansson |first3=Deidre |last4=Schweder |first4=Patrick |last5=Aalderink |first5=Miranda |last6=Scotter |first6=Emma L. |author-link6=Emma Scotter |last7=Mee |first7=Edward W. |last8=Faull |first8=Richard L. M. |last9=Park |first9=Thomas I.-H. |last10=Dragunow |first10=Mike |date=December 2018 |title=Modelling physiological and pathological conditions to study pericyte biology in brain function and dysfunction |journal=BMC Neuroscience |language=en |volume=19 |issue=1 |pages=6 |doi=10.1186/s12868-018-0405-4 |issn=1471-2202 |pmc=5824614 |pmid=29471788 |doi-access=free}}</ref> Pomanjkanje pericitov v [[Osrednje živčevje|osrednjem živčevju]] poveča prepustnost krvno-možganske pregrade.<ref name="Winkler-2011"/>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Človeški tipi celic}}
[[Kategorija:Živalske celice]]
santf6ro1uhn0wmc53ubldf01nqxht4
Jakob Omrzel
0
585679
6761806
6760382
2026-10-07T15:07:10Z
Sportomanokin
14776
/* Enodnevne dirke */
6761806
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox cyclist
| name = Jakob Omrzel
| image = <!-- WD -->
| fullname =
| nickname =
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| height =
| weight =
| currentteam = {{UCI team code|CTF}}
| discipline = cesta
| role = kolesar
| ridertype =
| amateuryears1 = 2023–2024
| amateurteam1 = Adria Mobil Juniors
| amateuryears2 =
| amateurteam2 =
| proyears1 = 2025–
| proteam1 = {{UCI team code|CTF|2025}}
| proyears2 =
| proteam2 =
| majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2026|2026]])
'''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]'''
:[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] (2025)
| medaltemplates =
| show-medals =
}}
'''Jakob Omrzel''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[21. marec]] [[2006]], [[Novo mesto]].<ref>{{navedi splet |title=Jakob Omrzel - Team Bahrain |url=https://bahraincyclingteam.com/team/jakob-omrzel/ |publisher=Bahrain Victorious |access-date=9 June 2025}}</ref>
Omrzel je profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI Continental]] ekipo {{UCI team code|CTF|2025}}, začel je v ekipi [[Adria Mobil (kolesarski klub)|Adria Mobil]].
Pri 19 letih je postal aktualni državni prvak Slovenije na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Celju, pri 20 letih je osvojil 12. etapo na [[Dirka po Španiji 2026|Dirki po Španiji 2026]] kot najmlajši slovenski kolesar in najmlajši etapni zmagovalec dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]a po 45 letih.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/omrzel-prehitel-pogacarja-in-se-zapisal-v-zgodovino-vuelte/792759 |title=Omrzel prehitel Pogačarja in se zapisal v zgodovino Vuelte |accessdate=2026-09-04 |date=2026-09-03 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
==Kariera==
V letih 2023 in 2024 je osvojil naslov mladinskega slovenskega državnega prvaka v cestni dirki ter zmago leta 2023 in drugo mesto leta 2024 na mladinskem slovenskem državnem prvenstvu v vožnji na čas. Leta [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] pa je osvojil še skupno četrto mesto na etapni [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in belo majico za najboljšega mladega kolesarja.
V starosti 19 let je kot drugi slovenski kolesar po [[Tadej Valjavec|Tadeju Valjavcu]] osvojil Dirko po Italiji za mlade kolesarje do 23 let<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/jakob-omrzel-osvojil-roznato-majico-na-baby-giru/749745 |title=Jakob Omrzel osvojil rožnato majico na "Baby Giru"! |accessdate=2025-06-22 |date=2025-06-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> in v svojem prvem nastopu zmagal na [[državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]] ter s tem svojo prvo profesionalno zmago.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
==Pomembnejša tekmovanja==
=== Grand Tour ===
[[Slika:Jakob Omrzel (Team Bahrain Victorious) at Vršić Pass summit, Stage 4, 2026 Tour of Slovenia.jpg|thumb|right|215px|Omrzel v 4. etapi [[Dirka po Sloveniji 2026|Dirke po Sloveniji 2026]] na [[Cesta na Vršič|cesti na Vršič]]]]
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=160px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]]
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| style="background:#ddf;"|[[Dirka po Španiji 2026|7]]
|}
=== Velike enotedenske dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=160px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| 47
|}
=== Enodnevne dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|- style="background:#EEEEEE;"
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=160px|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! 2025
! 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| 38
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| 16
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| —
| 56
|}
=== Domača dirka ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=160px| Dirka
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2025|4]]
| style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2026|'''3''']]
|}
=== Reprezentanca ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| —
| 13
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| —
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" colspan=2 width=160px style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style="background:gold;" |'''1'''
| style="background:silver;" |'''2'''
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
|}
== Izjemni dosežki ==
* sploh najmlajši slovenski kolesar v zgodovini, ki je zmagal posamično etapo na eni izmed treh tritedenskih dirk ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]).
* drugi najmlajši kolesar v zgodovini [[Dirka po Španiji|Vuelte]] z etapno zmago (20 let in 166 dni); le [[Celestino Prieto]] leta 1981 je bil mlajši (20 let in 86 dni).
== Profesionalne zmage (2) ==
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Leto
! scope="col" width=40px|Zmaga
! scope="col" width=260px|Dirka
! scope="col" width=80px| Opomba
! scope="col" width=115px| Serija
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2025
| align=center|1.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2026
| align=center style="border-top-width:6px"|2.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
| style="border-top-width:6px"|12. etapa
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
{{škrbina o kolesarju}}
{{DEFAULTSORT:Omrzel, Jakob}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Novomeški športniki]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
qmaeck9jvo5e42sfkmgyqq353al8jhf
6761807
6761806
2026-10-07T15:12:12Z
Sportomanokin
14776
/* Enodnevne dirke */
6761807
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox cyclist
| name = Jakob Omrzel
| image = <!-- WD -->
| fullname =
| nickname =
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| height =
| weight =
| currentteam = {{UCI team code|CTF}}
| discipline = cesta
| role = kolesar
| ridertype =
| amateuryears1 = 2023–2024
| amateurteam1 = Adria Mobil Juniors
| amateuryears2 =
| amateurteam2 =
| proyears1 = 2025–
| proteam1 = {{UCI team code|CTF|2025}}
| proyears2 =
| proteam2 =
| majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2026|2026]])
'''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]'''
:[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] (2025)
| medaltemplates =
| show-medals =
}}
'''Jakob Omrzel''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[21. marec]] [[2006]], [[Novo mesto]].<ref>{{navedi splet |title=Jakob Omrzel - Team Bahrain |url=https://bahraincyclingteam.com/team/jakob-omrzel/ |publisher=Bahrain Victorious |access-date=9 June 2025}}</ref>
Omrzel je profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI Continental]] ekipo {{UCI team code|CTF|2025}}, začel je v ekipi [[Adria Mobil (kolesarski klub)|Adria Mobil]].
Pri 19 letih je postal aktualni državni prvak Slovenije na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Celju, pri 20 letih je osvojil 12. etapo na [[Dirka po Španiji 2026|Dirki po Španiji 2026]] kot najmlajši slovenski kolesar in najmlajši etapni zmagovalec dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]a po 45 letih.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/omrzel-prehitel-pogacarja-in-se-zapisal-v-zgodovino-vuelte/792759 |title=Omrzel prehitel Pogačarja in se zapisal v zgodovino Vuelte |accessdate=2026-09-04 |date=2026-09-03 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
==Kariera==
V letih 2023 in 2024 je osvojil naslov mladinskega slovenskega državnega prvaka v cestni dirki ter zmago leta 2023 in drugo mesto leta 2024 na mladinskem slovenskem državnem prvenstvu v vožnji na čas. Leta [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] pa je osvojil še skupno četrto mesto na etapni [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in belo majico za najboljšega mladega kolesarja.
V starosti 19 let je kot drugi slovenski kolesar po [[Tadej Valjavec|Tadeju Valjavcu]] osvojil Dirko po Italiji za mlade kolesarje do 23 let<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/jakob-omrzel-osvojil-roznato-majico-na-baby-giru/749745 |title=Jakob Omrzel osvojil rožnato majico na "Baby Giru"! |accessdate=2025-06-22 |date=2025-06-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> in v svojem prvem nastopu zmagal na [[državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]] ter s tem svojo prvo profesionalno zmago.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
==Pomembnejša tekmovanja==
=== Grand Tour ===
[[Slika:Jakob Omrzel (Team Bahrain Victorious) at Vršić Pass summit, Stage 4, 2026 Tour of Slovenia.jpg|thumb|right|215px|Omrzel v 4. etapi [[Dirka po Sloveniji 2026|Dirke po Sloveniji 2026]] na [[Cesta na Vršič|cesti na Vršič]]]]
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=160px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]]
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| style="background:#ddf;"|[[Dirka po Španiji 2026|7]]
|}
=== Velike enotedenske dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=160px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| 47
|}
=== Enodnevne dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=165px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! 2025
! 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
|
|- style="background:#EEEEEE;"
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" width=165px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style="border-top-width:6px"|2025
! style="border-top-width:6px"|2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| 38
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| 16
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| —
| 56
|}
=== Domača dirka ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=160px| Dirka
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2025|4]]
| style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2026|'''3''']]
|}
=== Reprezentanca ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| —
| 13
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| —
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" colspan=2 width=160px style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style="background:gold;" |'''1'''
| style="background:silver;" |'''2'''
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
|}
== Izjemni dosežki ==
* sploh najmlajši slovenski kolesar v zgodovini, ki je zmagal posamično etapo na eni izmed treh tritedenskih dirk ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]).
* drugi najmlajši kolesar v zgodovini [[Dirka po Španiji|Vuelte]] z etapno zmago (20 let in 166 dni); le [[Celestino Prieto]] leta 1981 je bil mlajši (20 let in 86 dni).
== Profesionalne zmage (2) ==
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Leto
! scope="col" width=40px|Zmaga
! scope="col" width=260px|Dirka
! scope="col" width=80px| Opomba
! scope="col" width=115px| Serija
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2025
| align=center|1.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2026
| align=center style="border-top-width:6px"|2.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
| style="border-top-width:6px"|12. etapa
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
{{škrbina o kolesarju}}
{{DEFAULTSORT:Omrzel, Jakob}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Novomeški športniki]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
eu6ny6ovjt7fqvd4uun41x657v0oxnk
6761810
6761807
2026-10-07T15:13:53Z
Sportomanokin
14776
/* Pomembnejša tekmovanja */
6761810
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox cyclist
| name = Jakob Omrzel
| image = <!-- WD -->
| fullname =
| nickname =
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| height =
| weight =
| currentteam = {{UCI team code|CTF}}
| discipline = cesta
| role = kolesar
| ridertype =
| amateuryears1 = 2023–2024
| amateurteam1 = Adria Mobil Juniors
| amateuryears2 =
| amateurteam2 =
| proyears1 = 2025–
| proteam1 = {{UCI team code|CTF|2025}}
| proyears2 =
| proteam2 =
| majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2026|2026]])
'''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]'''
:[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] (2025)
| medaltemplates =
| show-medals =
}}
'''Jakob Omrzel''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[21. marec]] [[2006]], [[Novo mesto]].<ref>{{navedi splet |title=Jakob Omrzel - Team Bahrain |url=https://bahraincyclingteam.com/team/jakob-omrzel/ |publisher=Bahrain Victorious |access-date=9 June 2025}}</ref>
Omrzel je profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI Continental]] ekipo {{UCI team code|CTF|2025}}, začel je v ekipi [[Adria Mobil (kolesarski klub)|Adria Mobil]].
Pri 19 letih je postal aktualni državni prvak Slovenije na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Celju, pri 20 letih je osvojil 12. etapo na [[Dirka po Španiji 2026|Dirki po Španiji 2026]] kot najmlajši slovenski kolesar in najmlajši etapni zmagovalec dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]a po 45 letih.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/omrzel-prehitel-pogacarja-in-se-zapisal-v-zgodovino-vuelte/792759 |title=Omrzel prehitel Pogačarja in se zapisal v zgodovino Vuelte |accessdate=2026-09-04 |date=2026-09-03 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
==Kariera==
V letih 2023 in 2024 je osvojil naslov mladinskega slovenskega državnega prvaka v cestni dirki ter zmago leta 2023 in drugo mesto leta 2024 na mladinskem slovenskem državnem prvenstvu v vožnji na čas. Leta [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] pa je osvojil še skupno četrto mesto na etapni [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in belo majico za najboljšega mladega kolesarja.
V starosti 19 let je kot drugi slovenski kolesar po [[Tadej Valjavec|Tadeju Valjavcu]] osvojil Dirko po Italiji za mlade kolesarje do 23 let<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/jakob-omrzel-osvojil-roznato-majico-na-baby-giru/749745 |title=Jakob Omrzel osvojil rožnato majico na "Baby Giru"! |accessdate=2025-06-22 |date=2025-06-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> in v svojem prvem nastopu zmagal na [[državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]] ter s tem svojo prvo profesionalno zmago.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
==Pomembnejša tekmovanja==
=== Grand Tour ===
[[Slika:Jakob Omrzel (Team Bahrain Victorious) at Vršić Pass summit, Stage 4, 2026 Tour of Slovenia.jpg|thumb|right|215px|Omrzel v 4. etapi [[Dirka po Sloveniji 2026|Dirke po Sloveniji 2026]] na [[Cesta na Vršič|cesti na Vršič]]]]
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=165px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]]
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| style="background:#ddf;"|[[Dirka po Španiji 2026|7]]
|}
=== Velike enotedenske dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=165px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| 47
|}
=== Enodnevne dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=165px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! 2025
! 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
|
|- style="background:#EEEEEE;"
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" width=165px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style="border-top-width:6px"|2025
! style="border-top-width:6px"|2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| 38
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| 16
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| —
| 56
|}
=== Domača dirka ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" width=165px| Dirka
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2025|4]]
| style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2026|'''3''']]
|}
=== Reprezentanca ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Od
! scope="col" colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope="col" | 2025
! scope="col" | 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| —
| 13
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| —
| —
|-
! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od
! scope="col" colspan=2 width=165px style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025
! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style="background:gold;" |'''1'''
| style="background:silver;" |'''2'''
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| style="background:#C9AE5D;"|'''3'''
|}
== Izjemni dosežki ==
* sploh najmlajši slovenski kolesar v zgodovini, ki je zmagal posamično etapo na eni izmed treh tritedenskih dirk ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]).
* drugi najmlajši kolesar v zgodovini [[Dirka po Španiji|Vuelte]] z etapno zmago (20 let in 166 dni); le [[Celestino Prieto]] leta 1981 je bil mlajši (20 let in 86 dni).
== Profesionalne zmage (2) ==
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=40px|Leto
! scope="col" width=40px|Zmaga
! scope="col" width=260px|Dirka
! scope="col" width=80px| Opomba
! scope="col" width=115px| Serija
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2025
| align=center|1.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style="text-align:center;"
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2026
| align=center style="border-top-width:6px"|2.
| align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
| style="border-top-width:6px"|12. etapa
| align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small>
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
{{škrbina o kolesarju}}
{{DEFAULTSORT:Omrzel, Jakob}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Novomeški športniki]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
ijpgzah13vblfkrpndc7msosx30f2cq
Gorske bukve
0
589952
6761849
6742290
2026-10-07T18:00:37Z
MaksiKavsek
244409
/* Viri */
6761849
wikitext
text/x-wiki
[[File:Gorske21.jpg|thumb|Naslovnica Gorskih bukev]]
'''Gorske bukve''' (izvirni naslov '''''Gornih bvqvis od krailoue Suetlosti offen inu poterien general inu priuilegium. Is Nou u ſlauenſki Ieſigk Istulmazcan skuſi Andrea Rezla Farmoſtra na Raki''''') so slovenski prevod štajerskega gorskega zakona iz leta 1543, ki ga je za Štajersko potrdil cesar [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I]]. Leta 1582 ga je prevedel in pripravil vikar [[Andrej Recelj]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi494384/|title=Recelj, Andrej (?–okoli 1600)|date=2013|accessdate=12. september 2025|last=Rupel|first=Marko|website=Slovenska-biografija.si}}</ref> Besedilo velja za eno izmed najstarejše ohranjenih pravnih besedilo v [[slovenski jezik|slovenščini]] in eno najstarejših slovenskih besedil s posvetno vsebino, hkrati pa je najdaljše ohranjeno slovensko besedilo katoliškega avtorja iz 16. stoletja.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|page=108}}</ref> Gorske bukve omogočajo vpogled v jezik, ki se je v katoliških krogih oblikoval vzporedno s knjižnim jezikom protestantov, in osvetljujejo razmerje med pisnim in govorjenim jezikom obdobja reformacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://knjigarna.zrc-sazu.si/sl/publikacije/gorske-bukve-1582|title=Gorske bukve 1582|date=2021|website=knjigarna.zrc-sazu.si|accessdate=12. september 2025}}</ref>
== Zgodovinski kontekst ==
Nastale so kot prevod štajerskega gorskega zakona iz leta 1543, ki ga je leta 1582 prevedel vikar Andrej Recelj.<ref name=":0" /> Do prevoda je prišlo zato, saj so morali gorski gospodje vinogradniški zakon razlagati slovensko govorečim gornikom; ustno prevajanje iz [[Nemščina|nemščine]] je bilo naporno in nezanesljivo, zato je nastal ta pisni prevod. Omogoča jasnejše in trajnejše razumevanje pravnih določil v domačem jeziku sogornikov. Besedilo je pomemben zgodovinski dokument, saj predstavlja eno prvih ohranjenih besedil v slovenskem jeziku s posvetno vsebino. Hkrati je najdaljše ohranjeno delo [[Katolištvo|katoliškega]] avtorja iz [[16. stoletje|16. stoletja]], kar omogoča vpogled v razvoj jezika in pravne kulture v katoliških krogih, ki so delovali vzporedno s protestantskimi pisci, kot je bil [[Primož Trubar]].
== Vsebina in pomen ==
Bukve vsebujejo bogato besedišče, ki ga je prevajalec črpal iz ljudskih izrazov, povezanih z [[vinogradništvo|vinogradništvom]], ter iz tradicije ustnega sodstva, zlasti gorskega prava. Zapisana pravila so za vinogradnike sveto veljala.<ref name=":1" /> To prispeva k razumevanju razvoja slovenskega pravnega izrazja. Monografija z Gorskimi bukvami prinaša kritični prepis in jezikovno posodobitev ter več razprav, ki obravnavajo besedilo, njegovega avtorja in rokopis z literarnozgodovinskega, zgodovinskega, jezikoslovnega in pravnozgodovinskega vidika. Hkrati pojasnjuje zgodovinski pomen zemljišč, podvrženih gorskemu pravu, v kraju, kjer je prevajalec deloval.
== Jezik in slog ==
Besedilo prevoda ponuja vpogled v jezik, ki se je oblikoval v katoliških krogih v 16. stoletjem. V besedilu se prepletajo ljudsko izrazje, zlasti terminologija vinogradništva, ter pravno izrazoslovje, ki je izhajalo iz tradicije ustnega sodstva. Zaradi povezave med govorjeno in pisno rabo so pomemben vir za razumevanje zgodovine [[Slovenščina|slovenskega jezika]]. Jezikoslovna analiza je pokazala, da glasoslovje ''Gorskih bukev'' temelji na vzhodnodolenjskem narečju, ki se v veliki meri prekriva s knjižnim jezikom protestantov. Prav tako so zaznati gorenjske poteze narečja. ''Bukve'' predstavljajo dragocen vir za raziskovanje zgodovine slovenščine in razvoja njegovih slogovnih in narečnih plasti.
== Rokopis ==
Rokopis Gorskih bukev je danes shranjen v [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu Republike Slovenije]] in predstavlja prepis Recljevega izvirnega prevoda.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.posavskiobzornik.si/panorama/gorske-bukve-prvi-dalji-pravni-akt-v-slovenskem-jeziku-umeen-v-vitrini-o-raka|title=Gorske bukve, prvi daljši pravni akt v slovenskem jeziku umeščen v vitrini OŠ RAKA|date=30. november 2014|accessdate=12. september 2025|website=posavskiobzornik.si|last=Bizjan|first=Milvana}}</ref> Pred tem je pripadal zbirki barona Erberga iz Dola pri Ljubljani, ki je v prvi polovici 19. stoletja v svoji knjižnici zbral številne podobne dokumente, čeprav ni znano, kako je rokopis prišel tja. Rokopis ne vsebuje datuma ali podpisa, zato je bila njegova starost določena z analizo vodnega znaka – dvoglavega heraldičnega orla s črko »G« – ki ga je preučeval [[Matija Ogrin]]. Vodni znak je podoben tistim s konca 16. stoletja, ki so nastali v južnonemškem oziroma avstrijskem prostoru, obrabljenost in potemnelost listov pa kažeta na pogosto rabo besedila.<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/neznana-poglavja-slovenske-zgodovine/174910475|title=Gorske bukve|date=2025-07-11|accessdate=2025-09-26|website=365.rtvslo.si}}</ref>
== Vinogradništvo in gorsko pravo ==
Besedilo Gorskih bukev ureja odnose med vinogradniki in obdelovanje vinogradov, ki je zahtevalo sodelovanje pri vzdrževanju poti, obdelavi, trgatvi in prodaji. Odnose med gorskopravnimi vinogradniki je urejalo gorsko pravo, zapisano v Gorskih bukvah, pri čemer so spoštovanje določil nadzorovali na gorskih skupščinah, kjer so se zbrali vsi najemniki pod vodstvom gorskega sodnika in predstavnika gorskega gospoda, lastnika vinskega zemljišča. Obsega 52 členov, v veljavi pa je bil kar 306 let do odpravitve [[fevdalizem|fevdalizma]]. Tisti, ki se gorskega prava niso držali, so bili kaznovani z denarnimi ali celo telesnimi kaznimi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/gorske-bukve-razkrite-skrivnosti-zanimivega-rokopisa-iz-16-stoletja/645790|title=Gorske bukve – razkrite skrivnosti zanimivega rokopisa iz 16. stoletja|date=2. november 2022|accessdate=12. september 2025|website=rtvslo.si|last=Markošek|first=Tatjana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kazen-placali-z-vinom-ali-odrezanim-usesom-foto/|title=Kazen plačali z vinom ali odrezanim ušesom (FOTO)|date=9. avgust 2021|accessdate=12. september 2025|website=slovenskenovice.si|last=Jakše Gazvoda|first=Tanja}}</ref>
== Pomen in ohranjanje ==
Gorske bukve so pomemben vir za zgodovino slovenskega jezika, pravnega sistema in vinogradništva. Poleg vsebinskega pomena predstavljajo tudi redko ohranjeno pričevalko kulturne prakse 16. stoletja, saj poleg zakonskih določil prinašajo vpogled v življenje, običaje in jezik katoliških skupnosti v tistem obdobju. Rokopis je dragocen primer ohranjanja dokumentov, ki povezujejo pravno, jezikovno in kulturno zgodovino, ter služi kot vir za raziskave zgodovine vinogradništva in lokalnega prava na Slovenskem.
[[Kategorija:Pravo Slovenije]]
[[Kategorija:Vinogradništvo]]
[[Kategorija:Dela leta 1582]]
==Sklici==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{cite book|last=Dolenc|first=Metod|title=Gorske bukve: v izvirniku, prevodih in priredbah|publisher=Akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|year=1940|cobiss=278579|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNU744LW}}
* {{cite book |title=Gorske bukve 1582: Gornih bukvi od krajlove svetlosti ofen inu potrjen general inu privilegium. Iz nov v slavenski jezik iztulmačan skuzi Andreja Recla, farmostra na Raki: znanstvenokritična izdaja |last1=Jelovšek |first1=Alenka |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2021 |isbn=978-961-05-0540-2 |language=sl |cobiss=51739651}}
* {{navedi knjigo |last=Vilfan |first=Sergij |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4 |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |publisher=Slovenska matica |year=1996 |location=Ljubljana |pages=353-360 |language=sl |cobiss=63725824}}
== Zunanje povezave ==
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174995586 Gorske bukve]«. ''Sledi časa'' (22. oktober 2023). RTV Slovenija.
[[Kategorija:Zgodovina prava]]
[[Kategorija:Politična zgodovina Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenska književnost]]
a4fl8xhl2wcyl27x50ofxr2w8w8f7m6
Sornphet Sornsuphan
0
590298
6762100
6759538
2026-10-08T10:53:09Z
Ingrid Andreessen
254878
6762100
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox musical artist
| name = Sornphet Sornsuphan
| image =Sornphet Sornsuphan.jpg
| image_size = 220px
| caption =
| birth_name = Boonthan Klaylamang ({{Langx|th|บุญทัน คล้ายละมั่ง}})
| birth_date = {{birth date|1948|3|23|df=y}}
| death_date = {{death date and age|2022|1|8|1948|3|23|df=y}}
| death_place = [[Bangkok]], [[Tajska]]
| native_name = ศรเพชร ศรสุพรรณ
| native_name_lang = TH
| occupation = pevec
| birth_place = provinca Suphan Buri, Tajska
| genre = {{hlist|[[Luk thung]]}}
| years_active = 1972–2022
| label = Rota {{•}} [[RS Promotion]]
| website =
| associated_acts =
}}
'''Sornphet Sornsuphan''' ({{Langx|th|ศรเพชร ศรสุพรรณ}}), ali rojstno ime '''Boonthan Klaylamang''' ({{Langx|th|บุญทัน คล้ายละมั่ง}}) (* 23. marec 1948 – † 8 januar 2022) je bil znan pevec skupine Luk thung.<ref>[https://www.khaosod.co.th/entertainment/news_589448 ลือลูกทุ่งดัง‘ศรเพชร ศรสุพรรณ’ป่วยหนัก ถึงขั้นร้องเพลงไม่ได้ ลูกชายออกมาชี้แจงแล้ว]</ref>
== Življenje in kariera ==
Boonthan Klailamang (Sonphet Sornsuphan) se je rodil 23. marca 1948 Theingu in gospe Mok Klailamang. Sonphet je končal četrti razred šole Wat Sri Soi Phet v okrožju U Thong v provinci Suphan Buri. Sornsuphan je končal šolanje v 4. razredu osnovne šole. Sonphetovo umetniško ime ''Sonphet Sornsuphan'' je bilo njegovo lastno ime. Sprva se je imenoval ''Sriphet Srisuphan'', kasneje pa ga je spremenil v ''Sonphet Sornsuphan''.
Sonphet je bil poročen s Phimpa Kliaosinak in imel dva sinova.
Svojo pevsko kariero je začel kot navijač skupine Dam Daensupphan, ki jo je predstavil Liang Kanchana. Spoznal je Phophina Phonsupphana, prav tako navijača. Phophin je za Sonpheta, ki je postal znan med letoma 1970 in 1976, skomponiral več pesmi.
Začel je kot izvajalec tajske glasbe v skladbi ''Cheer Ram Wong'' ({{Langx|th|เชียร์รำวง}}) Dam Daen-Suphana, z Lieangom Kanchano, ki ga je podpiral na odru. Njegova najbolj znana pesem, ''Khao Mai Mee Khai'', mu je leta 1975 prinesla nagrado Zlata antena za izjemnega pevca, ki jo podeljuje radijska postaja Sam Yot.
Nato je bil v ''khewu'' s Phophinom Phornsuphanom. Phophin je zanj pisal pesmi in bil znan od leta 1970 do 1976. Njegove priljubljene pesmi so ''Ai Wang Tai Nae'' ({{Langx|th|ไอ้หวังตายแน่}}), ''Khaw Mai Mee Khai'' ({{Langx|th|ข้าวไม่มีขาย}}), ''Aa Phai Hai Rieam'' ({{Langx|th|อภัยให้เรียม}}), ''Khao Wen Roae'' ({{Langx|th|เข้าเวรรอ}}) in ''Oum Look Tam Miea'' ({{Langx|th|อุ้มลูกตามเมีย}}).<ref>[http://www.maemaiplengthai.com/webboard/viewthread.php?tid=352 จริงหรือไม่ที่"ศรเพชร ศรสุพรรณ"หยิ่ง"]{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Številne njegove pesmi sta napisala in besedila napisala Phophin in Kiat Chalermchai.<ref>[https://www.thepeople.co/culture/music/53107 เกียรติ เฉลิมชัย]</ref>
Od leta 2010 je bil slabega zdravja in ni nastopal na odru.<ref>[http://www.dailynews.co.th/newstartpage/index.cfm?page=content&categoryId=415&contentID=105541 "ศรเพชร ศรสุพรรณ"ป่วยขอบริจาคเลือดด่วน]</ref>
Novembra 2021 je bil Sonphet sprejet v bolnišnico Siriraj v podobmočju Siriraj v okrožju Bangkok Noi v [[Bangkok]]u zaradi tumorja v želodcu. Umrl je 8. januarja 2022 v starosti 73 let.<ref>[https://www.bangkokbiznews.com/news/981580 เผยกำหนดการรดน้ำศพ "ศรเพชร ศรสุพรรณ" หลังสิ้นตำนานนักร้องลูกทุ่ง] {{in lang|th}}</ref> Njegova ekscelenca general Paiboon Khumchaya, tajni svetnik, je vodil posebno kraljevo kremacijsko slovesnost v krematoriju Wat Yang Thai Charoenphon, podokrožje Ban Don, okrožje U Thong, provinca Suphan Buri.
== Discografija ==
*''{{transliteration|th|Ai Wang Tai Nae}}'' ({{Langx|th|ไอ้หวังตายแน่}})
*''{{transliteration|th|Khaw Mai Mee Khai}}'' ({{Langx|th|ข้าวไม่มีขาย}})
*''{{transliteration|th|Aa Phai Hai Rieam}}'' ({{Langx|th|อภัยให้เรียม}})
*''{{transliteration|th|Khao Wen Roae}}'' ({{Langx|th|เข้าเวรรอ}})
*''{{transliteration|th|Oum Look Tam Miea}}'' ({{Langx|th|อุ้มลูกตามเมีย}})
*''{{transliteration|th|Koay Sao Na}}'' ({{Langx|th|คอยสาวนา}})
*''{{transliteration|th|Pee Mai Yom}}'' ({{Langx|th|พี่ไม่ยอม}})
*''{{transliteration|th|Rak Ma Haa Pee}}'' ({{Langx|th|รักมาห้าปี}})
==Sklici==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{discogs artist|ศรเพชร ศรสุพรรณ}}
*[https://www.discogs.com/artist/4115135-%E0%B8%9E%E0%B8%A1%E0%B8%9E%E0%B8%A7%E0%B8%87-%E0%B8%94%E0%B8%A7%E0%B8%87%E0%B8%88%E0%B8%99%E0%B8%97%E0%B8%A3 Diskografija] na Discogs
{{Authority control}}
{{DEFAULTSORT:Sornsuphan, Sornphet}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1948]]
[[Kategorija:Umrli leta 2022]]
[[Kategorija:Tajski pevci]]
{{bio-stub}}
4q30378nbvrvyp4ts7hf64on7xth8tw
Surush Tubwang
0
590299
6762102
6726896
2026-10-08T10:55:24Z
Ingrid Andreessen
254878
6762102
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox musical artist
| name = Anuwat Tubwang
| image =
| caption =
| native_name = อนุวรรตน์ ทับวัง
| native_name_lang = th
| alias = Pe Hi-Rock
| birth_name = Surush Tubwang
| birth_date = {{Birth date and age|df=y|1968|11|20}}
| birth_place = Nonthaburi, Tajska
| death_date =
| death_place =
| genre = {{hlist|[[Metal]]|[[hard rock]]|[[sentimentalna balada]]|[[Progresivni rock]]|[[nu metal]]}}
| occupation = {{hlist|pevec|[[tekstopisec]]|[[glasbeni producent]]}}
| years_active = 1980-ta–danes
| label = [[RS Promotion]]
| past_member_of = Hi-Rock
| website =
}}
'''Anuwat Tubwang''' ({{langx|th|อนุวรรตน์ ทับวัง}}, * 20. november 1968), prej in še vedno pogovorno znan kot '''Surush Tubwang''' (สุรัช ทับวัง), vzdevek '''Pe''' (เป้), je nekdanji glavni pevec skupine Hi-Rock.
== Zgodnje življenje ==
Tubwang se je rodil v tajski muslimanski družini v središču Nonthaburija blizu križišča Khae Rai. Njegova družina je bila tako revna, da njihova hiša ni imela strehe in sten. Zato je končal šele 6. razred.
Že od otroštva je rad pel, običajno je pel v visokem tonu, da bi konkuriral glasbi. Svojo glasbeno kariero je začel po starejšem bratu in mu sledil, da bi ponoči igral v različnih pubih po [[Bangkok]]u in okolici. Njegova odločitev, da se pridruži skupini Hi-Rock kot basist in glavni pevec, je povzročila, da se je s starejšim bratom burno prepiral.
== Kariera ==
Skupina Hi-Rock je bila takojšnja uspešnica s svojim prvim studijskim albumom ''Khon Phan Rock'' (คนพันธุ์ร็อก) leta 1990, zaradi česar je Tubwang postal široko znan. Skupina je izdala dva nadaljnja studijska albuma, in sicer leta 1991 in 1993.
Leta 1994 je s Pisutom Subwijitom izdal poseben album ''Rock Amphan'' (ร็อกอำพัน), na katerem so bile pesmi skupine The Impossibles prearanžirane v slogu [[metal|heavy metala]] in sentimentalnih balad. Z več kot dvema milijonoma prodanih izvodov je albumu leta 1998 sledil ''Rock Amphan Lukcore Fai'' (ร็อกอำพัน ลูกคอไฟ).
Večina njegovih priljubljenih pesmi je bila ''downtempo'' glasba v slogu sentimentalne balade, vključno z ''Khwa Ja Ru Suek'' (กว่าจะรู้สึก, ''do takrat, ko se bom počutil''), ''Krajok Round'' (กระจกร้าว, ''počeno steklo''), ''Nan Saen Nan'' (นานแสนนาน, ''dolgo časa''), ''Kue Phuan'' (คือเพื่อน, ''je prijatelj''), ''Nangfah Rue Pisaj'' (นางฟ้าหรือปีศาจ, ''vila ali hudič''), ''Ya Klub Ma'' (อย่ากลับมา, ''ne vrni se''), ''Keun Ham Jai'' (เกินห้ามใจ, ''nenadzorovana ljubezen''), ''Khluen Hua Jai'' (คลื่นหัวใจ, ''srčni val''), ''Sing Nun'' (สิ่งนั้น, ''ta stvar''), ''Pit Rak'' (พิษรัก, ''ljubezenski strup''), ''Tammi Mai Tamhai Tai'' (ทำไมไม่ทำให้ตาย, ''zakaj me preprosto ne ubiješ?'').
Na vrhuncu svoje kariere je bil Tubwang na Tajskem znan kot visokotonski moški pevec.
=== Kasnejša kariera ===
Po neuspešnem četrtem studijskem albumu ''HIV'' leta 1996 so se člani skupine Hi-Rock naslednje leto razšli. Nekdo je ustvaril novo skupino z imenom ''HIROCKSHIMA''. Tubwang se je proslavil kot samostojni umetnik in je še vedno prisoten.<ref name=oo>{{navedi splet|url=https://music.trueid.net/th-th/detail/vOLjE43w3XEW|title=ประวัติ เป้ ไฮร็อค หรือ เป้ อนุวรรตน์ ทับวัง นักร้องนำวงไฮร็อก|date=2022-10-27|accessdate=2023-07-02|language=th|work=TrueID|author=MusicHot}}</ref>
== Zasebno življenje ==
Tubwang je bil dvakrat poročen z dvema igralkama. Trenutno živi s svojo tretjo ženo, ki je 21 let mlajša od njega. Ima 3 otroke (2 sinova, 1 hčer) od 3 žena.<ref>{{navedi splet|url=https://mgronline.com/entertainment/detail/9650000104617|work=Manager Online|date=2022-11-02|accessdate=2023-07-02|language=th|title=เซอร์ไพรส์! “เป้ ไฮร็อก” ซุ่มเงียบแต่งรอบ 3 กับเมียเด็กกว่า 21 ปี ตอนนี้ท้องแล้ว 5 เดือน}}</ref>
Leta 2021 je svojo hišo na območju Bang Bua Thong preuredil v restavracijo z zrezki in kavarno, da bi nadomestil izgubljena delovna mesta med pandemijo COVID-19.<ref>{{navedi splet|url=https://mgronline.com/entertainment/detail/9640000101120|work=Manager Online|title=“เป้ ไฮร็อค” รับโควิดฯ ทำเงินหายต้องขายของสะสม ก่อนเห็นโอกาสสวนกระแสเปิดร้านสเต๊ก เผยรายได้ทำหายเหนื่อย|date=2021-10-13|accessdate=2023-07-02|language=th}}</ref>
==Discografija==
===Hi-Rock===
*''Khon Phan Rock'' (คนพันธุ์ร็อก, "skalni človek") 1990
*''Banyat Pa Paed'' (บัญญัติผ่าแปด, "osem zapovedi") 1991
*''Jeb Khwa Ni Mi Ik Mai'' (เจ็บกว่านี้มีอีกไหม, "Je kaj bolj bolnega od tega?") 1993
*''HIV'' (เอชไอวี, "HIV") 1996
===Solo===
*''Chob Diao'' (โฉบเดี่ยว, "iti sam") 1998
*''Program'' (โปรแกรม, "program") 2002
===Posebni albumi===
*''Rock Amphan'' (ร็อกอำพัน, "jantarni kamen"), nastop s Pisutom Subwijitom 1994
*''Rock Amphan Lukcore Fai'' (ร็อกอำพัน ลูกคอไฟ, "jantarni kamen: ognjena koloratura") s Pisutom Subwijitom 1998
===Kompilacijski albumi===
*''Rock Phuan Kan'' (ร็อกเพื่อนกัน, "fellow rock") 1993
*''Hi-Rock Ruam Hit'' (ไฮ-ร็อก รวมฮิต, "kompilacija Hi-Rock") 1995
== Nagrada ==
11. podelitev nagrad Color Awards, 1998, najboljši moški rock izvajalec, z albuma ''Chop Diao''.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.instagram.com/suruhstubwang/# Anuwat Tubwang]
[[Kategorija:Rojeni leta 1968]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Tajski pevci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
q9gtw59z7qpdjozybfpggxd2t1pk004
Limfatično tkivo sluznic
0
590482
6761784
6515490
2026-10-07T14:20:54Z
TadejM
738
dodano infopolje
6761784
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Anatomija
| Name = Limfatično tkivo sluznic
| Latin =
| Image =
| Caption =
| Width =
| Precursor =
| System = [[Limfatični sistem]]
| Acronym = MALT 2
| Artery =
| Vein =
| Nerve =
| Lymph =
}}
'''Limfatično tkivo sluznic''' ('''MALT''', angl. ''Mucosa-Associated Lymphoid Tissue'') je razpršeno [[Limfno tkivo|limfno tkivo]] iz neinkapsuliranih skupkov [[limfna celica|limfnih celic]] ali v obliki večjih ali manjših posameznih ali združenih foliklov, umeščenih v [[Sluznica|sluznici]] ali [[podsluznica|podsluznici]] različnih organov.<ref name=Ihan1>Ihan A. Osnove medicinske imunologije. Ljubljana, Medicinska fakulteta, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Katedra za mikrobiologijo in imunologijo, 2020.</ref><ref>https://www.mf.uni-lj.si/application/files/2315/8453/6945/knjiga_histologija_2010.pdf, vpogled: 22. 9. 2025.</ref> Glede na umeščenost v organih ločimo '''limfatično tkivo sluznic prebavil''' ('''GALT''', angl. ''Gut Associated Lymphoid Tissue''), '''limfatično tkivo dihalnih sluznic''' ('''BALT''', angl. ''Bronchus-Associated Lymphoid Tissue''), '''limfatično tkivo nazofarinksa''' (NALT, angl. ''Nasopharynx-Associated Lymphoid Tissue''), sečil, mlečnih žlez in žlez slinavk.<ref name=Ihan1/><ref>Elmore SA. Enhanced histopathology of mucosa-associated lymphoid tissue. Toxicol Pathol. 2006;34(5):687-96. doi: 10.1080/01926230600939989. PMID: 17067953; PMCID: PMC1797898.</ref> MALT je največje limfatično tkivo pri sesalcih, saj obsegajo približno 80 % imunskih celic.<ref name=Ihan1/> Njihova vloga je, da ščitijo organizem pred različnimi in številnimi [[Antigen|antigeni]]. Primeri limfatičnih tkiv sluznic so [[Nebnica|nebnice]], [[Peyerjeva plošča|Peyerjeve plošče]] v tankem črevesu in [[slepič]].<ref>{{Navedi splet|url=https://emedicine.medscape.com/article/207891-overview?form=fpf|title=Mucosa-Associated Lymphoid Tissue Lymphomas (MALTomas)|date=Posodobljeno: 15. 5. 2023|accessdate=22. 9. 2025|website=www.emedicine.medscape.com}}</ref>
Morfološko in funkcionalno ga sestavljata:<ref name=Ihan1/>
* organizirani del, zgrajen iz folikularnega limfoidnega tkiva, v katerem se odvija začetna (indukcijska) faza [[imunski odziv|imunskega odziva]], in
* difuzni del iz efektorskih [[Bela krvna celica|belih krvnih celic]], ki so razporejene med [[epitelna celica|epitelnimi celicami]] in sluznici lastno plastjo.
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Limfatični sistem]]
sms4iqmjpyqdnqe5bselu0nd20sen4r
Peyerjeva plošča
0
590714
6761785
6545444
2026-10-07T14:23:56Z
TadejM
738
dodano infopolje
6761785
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox lymph
| Name = Peyerjeva plošča
| Latin = noduli lymphoidei aggregati
| Image = Peyer's patch (improved color).jpg
| Caption = Prečni prerez [[ileum]]a z obkroženo Peyerjevo ploščo
| Image2 =
| Caption2 =
| Precursor =
}}
'''Peyerjeva plošča''' ali '''združeni limfatični folikel''' je skupek limfatičnih foliklov v črevesju;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515687/folikel?query=Folikel&SearchIn=All|title=Folikel|accessdate=28. 9. 2035|website=www.termania.net|publisher=Slovenski medicinski e-slovar}}</ref> nahajajo se zlasti v distalnem delu [[tešče črevo|teščega črevesa]] (jejunum) in v [[Vito črevo|vitem črevesu]] (ileumu), pa tudi v [[Dvanajstnik|dvanajstniku]]. Gre za pomembno komponento [[Limfatično tkivo sluznic |limfatičnega tkiva sluznic prebavil]] (GALT, angl. ''Gut Associated Lymphoid Tissue'').<ref name="Cornes J S 1965">{{cite journal | vauthors = Zijlstra M, Auchincloss H, Loring JM, Chase CM, Russell PS, Jaenisch R | title = Skin graft rejection by beta 2-microglobulin-deficient mice | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-experimental-medicine_1992-04-01_175_4/page/884 | journal = The Journal of Experimental Medicine | volume = 175 | issue = 4 | pages = 885–93 | date = April 1992 | pmc = 1552287 | doi = 10.1136/gut.6.3.225 | pmid = 18668776 }}</ref> Poimenovane so po švicarskem anatomu iz 17. stoletja, [[Johann Conrad Peyer|Johannu Conradu Peyerju]].<ref name = "Peyer" >{{cite book |last1=Peyer |first1=Johann Conrad |title=Exercitatio Anatomico-Medica de Glandulis Intestinorum, Earumque Usu et Affectionibus |trans-title=Anatomical-medical essay on the intestinal glands, and their function and diseases |date=1677 |publisher=Onophrius à Waldkirch |location=Schaffhausen, Switzerland |language=latinščina}}
* Ponatisnjeno: {{cite book |last1=Peyer |first1=Johann Conrad |title=Exercitatio Anatomico-Medica de Glandulis Intestinorum, Earumque Usu et Affectionibus |date=1681 |publisher=Henrik Wetstein |location=Amsterdam, Netherlands |url=https://books.google.com/books?id=AiM_AAAAcAAJ&pg=PP7 |language=Latin}}</ref>
== Zgradba ==
Peyerjeve plošče so na videz podolgovate zadebelitve [[črevesna sluznica|črevesne sluznice]], ki v dolžino merijo nekaj cenimetrov. V človeškem črevesju jih je okoli sto. Pod mikroskopom so prepoznavne kot ovalni ali okrogli limfatični folikli (podobni [[Bezgavka|bezgavkam]]); nahajajo se v [[Sluznica|sluznični plasti]] zlasti vitega črevesa, segajo pa tudi v [[Podsluznica|podsluznico]]. Pri posamezniku je njihovo največje število prisotno v starosti okoli 15−25 let, nato pa v obdobju odraslosti število pada.<ref name="Cornes J S 1965"/> Največ jih je v dostalnem delu vitega črevesa; v zadnjih 25 centimetrih vitega črevesa se nahaja okoli polovica vseh Peyerjevih plošč. Med posamezniki sicer obstajajo velike razlike v obliki, številu in porazdelitvi Peyerjevih plošč.<ref>{{cite journal | vauthors = Van Kruiningen HJ, West AB, Freda BJ, Holmes KA | title = Distribution of Peyer's patches in the distal ileum | journal = Inflammatory Bowel Diseases | volume = 8 | issue = 3 | pages = 180–5 | date = May 2002 | pmid = 11979138 | doi = 10.1097/00054725-200205000-00004 | s2cid = 22514793 | doi-access = free }}</ref>
Pri odraslih prevladujejo v kličnih središčih foliklov [[Limfocit B|limfociti B]], [[Limfocit T|limfociti T]] pa se nahajajo v conah med folikli. Med mononuklearnimi levkociti so v Peyerjevih ploščicah pogosteje zastopani kot v periferni krvi regulatorni limfociti T (CD4+/CD25+: 10 %) in limfociti T CD8+/CD25+ (5 %).<ref name="pmid21188221">{{cite journal | vauthors = Jung C, Hugot JP, Barreau F | title = Peyer's Patches: The Immune Sensors of the Intestine | journal = International Journal of Inflammation | volume = 2010 | pages = 823710 | date = September 2010 | pmid = 21188221 | pmc = 3004000 | doi = 10.4061/2010/823710 | doi-access = free }}</ref>
Peyerjeve plošče, kot tudi druge limfatične folikle, obdaja folikularni epitelij (angl. ''follicle-associated epithelium'', FAE).<ref name="ReferenceA">{{cite journal | vauthors = Owen RL, Jones AL | title = Epithelial cell specialization within human Peyer's patches: an ultrastructural study of intestinal lymphoid follicles | journal = Gastroenterology | volume = 66 | issue = 2 | pages = 189–203 | date = February 1974 | pmid = 4810912 | doi=10.1016/s0016-5085(74)80102-2| doi-access = free }}</ref> Od tipičnega epitelija, ki sicer obdaja črevesne resice, se FAE razlikuje po tem, da vsebuje manj [[Čašasta celica|čašastih celic]],<ref>{{cite journal | vauthors = Onori P, Franchitto A, Sferra R, Vetuschi A, Gaudio E | title = Peyer's patches epithelium in the rat: a morphological, immunohistochemical, and morphometrical study | url = https://archive.org/details/sim_digestive-diseases-and-sciences_2001-05_46_5/page/1094 | journal = Digestive Diseases and Sciences | volume = 46 | issue = 5 | pages = 1095–104 | date = May 2001 | pmid = 11341655 | doi=10.1023/a:1010778532240| s2cid = 34204173 }}</ref> zato ga pokriva tanjša plast sluzi.<ref>{{cite journal | vauthors = Ermund A, Gustafsson JK, Hansson GC, Keita AV | title = Mucus properties and goblet cell quantification in mouse, rat and human ileal Peyer's patches | journal = PLOS ONE | volume = 8 | issue = 12 | pages = e83688 | year = 2013 | pmid = 24358305 | doi = 10.1371/journal.pone.0083688 | pmc = 3865249 | bibcode = 2013PLoSO...883688E | doi-access = free }}</ref> Značilna je tudi prisotnost [[celica M|celic M]], ki omogočajo privzem in prenos [[Antigen|antigenov]] iz črevesne svetline.<ref name="ReferenceA"/> [[Bazalna lamina]] folikularnega epitelija je poroznejša v primerjavi z epitelijem črevesnih resic,<ref>{{cite journal | vauthors = Takeuchi T, Gonda T | title = Distribution of the pores of epithelial basement membrane in the rat small intestine | journal = The Journal of Veterinary Medical Science | volume = 66 | issue = 6 | pages = 695–700 | date = June 2004 | pmid = 15240945 | doi=10.1292/jvms.66.695| doi-access = free }}</ref> vendar je FAE slabše prepusten za ione in makromolekule, zlasti zaradi večjega izražanja beljakovin [[Tesni stik|tesnih stikov]].<ref>{{cite journal | vauthors = Markov AG, Falchuk EL, Kruglova NM, Radloff J, Amasheh S | title = Claudin expression in follicle-associated epithelium of rat Peyer's patches defines a major restriction of the paracellular pathway | journal = Acta Physiologica | volume = 216 | issue = 1 | pages = 112–9 | date = January 2016 | pmid = 26228735 | doi = 10.1111/apha.12559 | hdl = 11701/6438 | s2cid = 13389571 | hdl-access = free }}</ref>
Peyerjeve plošče nimajo aferentnih [[Mezgovnica|mezgovnic]] (limfnih žil) – antigeni prihajajo neposredno iz črevesne svetline.<ref name=Ihan>
Ihan A. Osnove medicinske imunologije. Ljubljana, Medicinska fakulteta, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Katedra za mikrobiologijo in imunologijo, 2020.</ref>
== Vloga ==
Črevesna sluznica je zaradi svoje strukture neprepustna za večino tujih snovi (antigenov), saj njihov prehod preprečijo tesni stiki med epitelnimi celicami, ki so pa še dodatni prekrite z vsaj 50 μm debelo gosto sluzjo. V Peyerjevih ploščah je organiziran specializiran transport za zajem antigenov in njihov transport do imunskih celic.<ref name=Ihan/> Patogeni mikroorganizmi in drugi antigeni, ki vstopijo v črevesni trakt, naletijo na [[Makrofag|makrofage]], [[Dendritična celica|dendritične celice]], limfocite B in limfocite T v Peyerjevih plaščih in drugih komponentah limfatičnega tkivo sluznic prebavil (GALT). Peyerjeve plošče delujejo v prebavilih podobno kot [[tonzile]] v dihalih, saj lovijo tuje delce, jih nadzorujejo in uničujejo. Peyerjeve plošče imajo prilagodljive imunske sposobnosti, saj povzročajo selektivno [[Apoptoza|apoptozo]] limfocitov B celic preko signalizacije [[interlevkina 2|interlevkina-2]] (IL-2), usmerjenega proti [[CD122]]. Poleg tega populacija limfocitov B obnavlja.<ref>{{Cite journal |last1=Singh |first1=Ayushi |last2=Dhume |first2=Kunal |last3=Tejero |first3=Joanne D. |last4=Strutt |first4=Tara M. |last5=McKinstry |first5=K. Kai |date=2020-07-29 |title=CD122-targetted IL-2 signals cause acute and selective apoptosis of B cells in Peyer's Patches |journal=Scientific Reports |language=en |volume=10 |issue=1 |pages=12668 |doi=10.1038/s41598-020-69632-5 |issn=2045-2322 |pmc=7391758 |pmid=32728053|bibcode=2020NatSR..1012668S }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Limfatični sistem]]
gribv6azpaosqjo6brkms9a4xbeyq61
Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
0
591381
6761747
6761734
2026-10-07T12:04:28Z
VidicK01
193275
zastarelo 2.0
6761747
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
|image = File:Referendum PPKŽ 2025 GlasovanjeKranj02 (cropped).jpg
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 24. julija 2025?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=323.047
|no=370.802
|total=696.294
|invalid=2.445
|notes=<big>{{center|Vir: DVK, 8. december 2025, potrditev zapisnika}}</big>
|map = Zemljevid referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.svg |map_caption=Porazdelitev glasov po volilnih okrajih<br/>{{Legenda|#0fbb26ff|Za zakon}}{{legenda|#f8423cff|Proti zakonu}}
}}
'''Referendum o ''Zakonu o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]]''''' je bil zakonodajni [[referendum]], ki je potekal 23. novembra 2025.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo 23. novembra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-zakonu-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-bo-23-novembra/761077|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-17|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlagani zakon je bil po uradnih podatkih na referendumu z več kot 53 % vseh glasov oziroma z več kot 370.000 glasovi volivcev proti zavrnjen.
== Ozadje ==
=== Sprejemanje zakona ===
Po posvetovalnem [[Referendum o prostovoljnem končanju življenja|referendumu o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]] je bil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] vložen ''Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja'', ki je bil prvič obravnavan na seji Državnega zbora 27. maja 2025 in potrjen 18. julija 2025.<ref>{{Navedi splet|title=DZ med drugim sprejel zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o gostinstvu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-med-drugim-sprejel-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-in-o-gostinstvu/752315|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/jY_BCoJAFEW_xYVb31OxrJ0SGGMRapLNJjSmUVBHximhr09oVZT4dvdyzoUHFDKgbf6oeK4q0eb1mM90cSGr0CNhYGLgBC5Gx_AQk62Prr-E0xdgxQ5GG8vfJ2hjkphA5_j45zyc508AdHqeAOW1KN6vem1huxyoZDcmmTTucqxLpbp-raOOwzAYXAheM-MqGh1_KaXoFWSfJHRNmmbPHTt5mvYCc9LReA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=048E2EEC54A253DAC1258C18003DEBD1&db=pre_zak&mandat=IX|title=1920-IX Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|accessdate=13.10.2025|website=Državni zbor}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]] je nato na zakon izglasoval odložilni veto.<ref>{{Navedi splet|title=Državni svet izglasoval odložilni veto na vse štiri zakone, ki jih je DZ sprejel minuli teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-svet-izglasoval-odlozilni-veto-na-vse-stiri-zakone-ki-jih-je-dz-sprejel-minuli-teden/752640|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Zakon je bil v DZ ponovno potrjen 24. julija 2025.<ref>{{Navedi splet|title=DZ po vetu ponovno potrdil vse tri zakone {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-bodo-po-vetu-ds-ponovno-odlocali-o-treh-zakonih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-10-13|language=sl}}</ref>
=== Razpis referenduma ===
''Koalicija "proti zastrupitvi bolnikov"'' s prvopodpisanima [[Aleš Primc|Alešem Primcem]] in [[Milena Miklavčič|Mileno Miklavčič]] je 25. julija vložila 15.000 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma.<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Primc in Milena Miklavčič vložila 15.000 podpisov za razpis referenduma|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ales-primc-in-milena-miklavcic-vlozila-15-000-podpisov-za-razpis-referenduma/752942|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Podpisi so se zbirali od 1. septembra do 5. oktobra,<ref>{{Navedi splet|title=Začetek zbiranja podpisov za referendum o prostovoljnem končanju življenja bo 1. septembra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zacetek-zbiranja-podpisov-za-referendum-o-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-bo-1-septembra/753535|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> v Državni zbor so bili vloženi 10. oktobra 2025.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V DZ vloženi podpisi za referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-vlozeni-podpisi-za-referendum-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja/760396|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-13|language=sl|first=G.|last=K}}</ref>
Pobudniki so predlagali, da bi referendum potekal hkrati z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Referendum o prostovoljnem končanju življenja že konec novembra?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/referendum-o-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-ze-konec-novembra/|website=N1|date=2025-10-10|accessdate=2025-10-13|language=sl-SI}}</ref> Koalicijske stranke [[Gibanje Svoboda]], [[Socialni demokrati]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] so sporočile, da bo referendum predvidoma konec novembra.<ref name=":1" /> Datum izvedbe referenduma, ki bi bil od datuma razpisa oddaljen več kot 45 dni, bi moral Državni zbor potrditi z dvotretjinsko večino.<ref name=":0" /> Za datum izvedbe je bil s 65 glasovi za in nobenim proti določen 23. november 2025.<ref name=":2" />
Po zaprtju volišč v nedeljo, 24. novembra, so nasprontiki zakona očitali, da Državna volilna komisija (DVK) ni razposlala vabil na referendum v domove za starejše in socialnovarstvene zavode. Valerija Buržan, ki je kot fizična oseba v kampanji nasprotovala zakonu, je predsednika DVK [[Igor Zorčič|Igorja Zorčiča]] pozvala k odstopu. DVK je obtožbe zavrnila, saj ji je Pošta Slovenije potrdila dostavo vseh vabil. Po navedbah časnika Večer domovi starejših občanov prav tako niso bili obveščeni o možnosti glasovanja po pošti, zato so ponekod volivci zamudili rok prijave za to obliko glasovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Klinična psihologinja direktorja državne volilne komisije pozvala k odstopu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/klinicna-psihologinja-direktorja-drzavne-volilne-komisije-pozvala-k-odstopu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref>
== Referendumska kampanja ==
Prijavljeni organizatorji kampanje za podporo zakonu so bile koalicijske stranke [[Gibanje Svoboda]], [[Socialni demokrati]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] ter zunajparlamentarni stranki [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] in [[Nič od tega]]. Tem so se pridružile še pravne osebe [[Danes je nov dan|Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja]], Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost, Ekološka zadruga z.b.o. in fizična oseba [[Miha Kordiš]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=DVK prejel 33 prijav organizatorjev referendumske kampanje
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-prejel-33-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/762333|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-31|language=sl|last=T.|first=K.}}</ref>
Prijavljeni organizatorji kampanje za nasprotovanje zakonu so bile opozicijske stranke [[Slovenska demokratska stranka]] in [[Nova Slovenija]] ter zunajparlamentarne [[Slovenska ljudska stranka]], [[Fokus (stranka)|Fokus]], [[Glas upokojencev]], [[Zeleni Slovenije]] in [[Demokrati.]] Tem so se pridružile pravne osebe [[Zavod Iskreni]], Zveza organizacij civilne družbe Slovenije, Združenje Gibanje za otroke in družine, Združenje slovenskih katoliških zdravnikov, Društvo Gibanje za življenje, Pridi.com, Društvo Usidrani, Družinska pobuda, Društvo za družini naklonjeno družbo, Društvo Dominicus, Le SKUPAJ in fizične osebe [[Aleš Primc]], Metka Zevnik, Gregor Prosen, Tomaž Planinšek, Ivana Šošter, Valerija Buržan, Anda Perdan.<ref name=":3" />
=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center"
!Datum
!Izvajalec
!Vzorec
! align="center" width="140" |'''ZA'''
! align="center" width="140" |'''PROTI'''<br>
!Razlika
!Ne vem
!Ne povem
!Ne bi volil
!Sklic
|-
| 10.–13. november
|Mediana<br>RTV SLO
|711
| style="background:#66FF66;" |'''59,9'''
| 28,6
| {{yes|+31,3}}
| 11,4
| {{n/a}}
| {{n/a}}
|<ref>{{Navedi splet|title=SDS pred Svobodo; da se je vlada na dogodek v Novem mestu odzvala dobro, meni večina vprašanih
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-pred-svobodo-da-se-je-vlada-na-dogodek-v-novem-mestu-odzvala-dobro-meni-vecina-vprasanih/764244|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-18|language=sl}}</ref>
|-
| 10.–12. november
|Ninamedia<br>Dnevnik
|700
| style="background:#66FF66;" |'''54,3'''
| 30,6
| {{yes|+23,7}}
| 11,5
| {{n/a}}
| {{n/a}}
|<ref>{{Navedi splet|title=SDS ohranja največjo podporo, zakon na referendumu bi večina podprla
|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-ohranja-najvecjo-podporo-zakon-na-referendumu-bi-vecina-podprla.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-24|language=sl|last1=STA|last2=L.|first2=N.}}</ref>
|-
|1.–20. oktober
|IJEK<br>Utrip družbe
|406
| style="background:#66FF66;" |'''56,3'''
| 27,5
| {{yes|+28,8}}
| 6,4
| {{n/a}}
| 9,9
|<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, oktober 2025|url=https://www.ijek.si/2025/10/23/utrip-druzbe-oktober-2025/|website=IJEK.si|accessdate=2025-10-31|language=sl}}</ref>
|}
=== Predvolilne oddaje ===
{| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:92%;line-height:14px"
! rowspan="2" width="80" |Datum
! rowspan="2" width="40" |Čas
! rowspan="2" width="80" |Medij
! rowspan="2" width="80" |Program
! rowspan="2" width="100" |Voditelj
! rowspan="2" width="140" |Naslov
! colspan="2" width="240" |Gosti
! rowspan="2" |Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Četrtek<br>20. november
|20.00
|RTV Slovenija
|TV SLO 1
|Igor E. Bergant
|'''Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja'''
|<small>Urška K. Zupančič (GS)<br>Mojca Šetinc Pašek (SD)<br>Milan Jakopovič (Levica)<br>Nina Beyokol (Pirati)<br>Boris Žulj (NOT)<br>Andrej Pleterski (Srebrna nit)<br>Filip Dobranić (DJND)<br>Jure Strah (EZ)<br>Miha Kordiš</small>
|<small>Monika Gregorčič (SDS)<br>Mojca Sojar (NSi)<br>Tina Bregant (SLS)<br>Marko Lotrič (Fokus)<br>Gorazd Pretnar (Zeleni)<br>Pavel Rupar (GU)<br>Eva Irgl (Demokrati)<br>Vojko Gašperut (GOD)<br>Jan Zobec (DGZŽ)<br>Andrej Grebenc (ZOCD)<br>Maja Klarendić (ZSKZ)<br>Ernest Petrič (Pridi.com)<br>Nejc Povirk (Usidrani)<br>Anja Korošec (Družinska pobuda)<br>Tomaž Rupar (Dominicus)<br>Jože Kociper (Le skupaj)<br>Mojca Belcl Magdič (Iskreni)<br>Aleš Primc, Metka Zevnik,<br>Gregor Prosen, Anda Perdan,<br> Vesna Melanšek, Ivana Šošter,<br> Valerija Buržan</small>
|<ref>{{Navedi splet|title=Argumente za in proti soočalo 33 predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/argumente-za-in-proti-soocalo-33-predstavnikov-organizatorjev-referendumske-kampanje/764754|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-20|language=sl|last1=Z.|first1=M.|last2=Ma.|first2=Al.}}</ref>
|-
| rowspan="4" |Sreda<br>19. november
| rowspan="2" |22.10
|Pro Plus
|POP TV
|Uroš Slak
|'''24UR Zvečer: 2. soočenje'''
|<small>Urška K. Zupančič (GS)<br>Mojca Šetinc Pašek (SD)</small>
|<small>Monika Gregorčič (SDS)<br>Mojca Sojar (NSi)</small>
|<ref>{{Navedi splet|title=Predreferendumsko soočenje: kaj pomeni glas ZA in kaj glas PROTI?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predreferendumsko-soocenje-kaj-pomeni-glas-za-in-kaj-glas-proti.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-20|language=sl}}</ref>
|-
|RTV Slovenija
|TV SLO 1
|Manica Janežič Ambrožič
|'''Odmevi: Soočenje pred referendumom'''
|<small>Andrej Pleterski (Srebrna nit)</small>
|<small>Aleš Primc</small>
|<ref>{{Navedi splet|title=Pleterski: Zakon je dovolj varen. Primc: Zakon omogoča usmrtitev človeka brez njegovega podpisa.
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/pleterski-zakon-je-dovolj-varen-primc-zakon-omogoca-usmrtitev-cloveka-brez-njegovega-podpisa/764669|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-20|language=sl}}</ref>
|-
|20.00
|NovaHiša
|Nova24TV
|Aleksander Rant
|'''Aktualno: Soočenje pred referendumom'''
|<small>Igor Pribac<br>Andrej Pleterski (Srebrna nit)</small>
|<small>Aleš Primc<br>Bojanka Štern</small>
|<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 19.11.2025 Nova24TV Gostje: Andrej Pleterski, Igor Pribac, Aleš Primc, Bojanka Štern
|url=https://www.youtube.com/watch?v=gqaxcPdWtU8|website=YouTube|accessdate=2025-11-20|language=sl}}</ref>
|-
|17.00
|RTV Slovenija
|Radio Prvi
|Lucija Dimnik Rikić<br>Alenka Terlep
|'''Studio ob 17h: Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja'''
|<small>Tereza Novak (GS)<br>Damijan Bezjak Zrim (SD)<br>Nataša Sukič (Levica)<br>Nina Beyokol (Pirati)<br>Violeta Tomič (NOT)<br>Andrej Pleterski (Srebrna nit)<br>Filip Dobranić (DJND)<br>Miha Kordiš</small>
|<small>Monika Gregorčič (SDS)<br>Mojca Sojar (NSi)<br>Tina Bregant (SLS)<br>Marko Lotrič (Fokus)<br>Majda Zbačnik (GU)<br>Eva Irgl (Demokrati)<br>Ernest Petrič (GOD)<br>Jan Zobec (DGZŽ)<br>Andrej Grebenc (ZOCD)<br>Urh Grošelj (ZSKZ)<br>Tadej Strehovec (Pridi.com)<br>Nejc Povirk (Usidrani)<br>Tomaž Merše (Družinska pobuda)<br>Tomaž Rupar (Dominicus)<br>Jože Kociper (Le skupaj)<br>Mojca Belcl Magdič (Iskreni)<br>Aleš Primc, Metka Zevnik,<br> Anda Perdan, Vesna Melanšek,<br> Ivana Šošter, Valerija Buržan</small>
|<ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev stališč do zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/predstavitev-stalisc-do-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja/764617|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-20|language=sl|last=C.|first=G.}}</ref>
|-
|Torek<br>18. november
|/
|N1 Slovenija
|''platforme za podkaste''
|Miha Orešnik
|'''N1 Studio: Soočenje pred referendumom'''
|<small>Urška K. Zupančič (GS)<br>Bojana Muršič (SD)</small>
|<small>Monika Gregorčič (SDS)<br>Iva Dimic (NSi)</small>
|<ref>{{Navedi splet|title=Na soočenju pred referendumom padale težke besede: "To je sebično"
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-soocenju-pred-referendumom-padale-tezke-besede-to-je-sebicno/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-19|language=sl}}</ref>
|-
|Nedelja<br>16. november
|20.00
|Planet TV
|Planet TV
|Luka Svetina
|'''Slovenija izbira: Življenje ni stvar referenduma'''
|<small>Igor Pribac<br>Andrej Pleterski (Srebrna nit)</small>
|<small>Vesna Melanšek<br>Martin Nahtigal</small>
|<ref>{{Navedi splet|title=Mnenja bomo pred referendumom soočili v oddaji Slovenija izbira
|url=https://www.planet-tv.si/clanek/mnenja-bomo-pred-referendumom-soocili-v-oddji-slovenija-izbira/|website=planet-tv.si|accessdate=2025-11-16|language=sl}}</ref>
|-
|Nedelja<br>9. november
|20.00
|Planet TV
|Planet TV
|Katarina Braniselj
|'''Slovenija izbira: Soočenje pred referendumom'''
|<small>Dušan Keber</small>
|<small>Marko Noč<br>Bojanka Štern<br>Matjaž Zwitter</small>
|<ref>{{Navedi splet|title=Napovednik -> Soočenje.|url=https://x.com/zdravstvo_si/status/1987086299480666151|website=X.com|accessdate=2025-11-16|language=sl|last=Zdravstvo.si}}</ref>
|-
|Petek<br>24. oktober
|22.15
|Pro Plus
|POP TV
|Uroš Slak
|'''24UR Zvečer: 1. soočenje'''
|<small>Andrej Pleterski (Srebrna nit)<br>Tereza Novak (GS)</small>
|<small>Aleš Primc<br>Matija Cevc</small>
|<ref>{{Navedi splet|title=Začela se je referendumska kampanja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacela-se-je-referendumska-kampanja.html|website=24ur.com|accessdate=2025-10-31|language=sl}}</ref>
|}
== Volilna udeležba ==
{{tortni diagram
| caption = Volilna udeležba
| label1 = Udeležba
| value1 = 41,08
| color1 = green
| label2 =
| value2 = 58,92
| color2 = white|
}}
[[Slika:Glasovnica na referendumu o prostovoljnem končanju življenja.jpg|sličica|336x336_pik|Glasovnica na referendumu]]
=== Po dnevih ===
{| class="wikitable"
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|9.308
|0,55 %
|<ref>{{Navedi splet|title=VOLILNA UDELEŽBA PRVI DAN PREDČASNEGA GLASOVANJA (V TOREK, 18. NOVEMBRA 2025)|url=https://www.dvk-rs.si/novica/volilna-udelezba-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-v-torek-18-novembra-2025/|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-19|language=sl}}</ref>
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|13.125
|0,77 %
|<ref>{{Navedi splet|title=VOLILNA UDELEŽBA DRUGI DAN PREDČASNEGA GLASOVANJA (V SREDO, 19. NOVEMBRA 2025)|url=https://www.dvk-rs.si/novica/volilna-udelezba-drugi-dan-predcasnega-glasovanja-v-sredo-19-novembra-2025/|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-20|language=sl}}</ref>
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|13.297
|0,78 %
| rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=VOLILNA UDELEŽBA TRETJI DAN PREDČASNEGA GLASOVANJA (V ČETRTEK, 20. NOVEMBRA 2025)|url=https://www.dvk-rs.si/novica/volilna-udelezba-tretji-dan-predcasnega-glasovanja-v-cetrtek-20-novembra-2025/|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-21|language=sl}}</ref>
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!35.730
!2,11 %
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni.
{| class="wikitable"
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|172.589
|10,18 %
|<ref>{{Navedi splet|title=Dan za referendum: do 11. ure 10,18-odstotna udeležba|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odprla-so-se-volisca-za-referendumsko-glasovanje_3.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-23|language=sl|first1=D.|last1=S.|first2=M.|last2=P.}}</ref>
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|492.142
|29,03 %
|<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Na referendumu do 16. ure glasovalo 29 odstotkov volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/na-referendumu-do-16-ure-glasovalo-29-odstotkov-volivcev/764976|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-23|language=sl|first=T.|last=K. B.}}</ref>
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|527.872
|31,14 %
|<ref name=":4" />
|- bgcolor="#ececec"
!Končna uradna volilna udeležba
!696.341
!41,08 %
!<ref name="dvk">{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-zppkz/#/udelezba|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-23|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
|}
=== Po volilnih enotah ===
Najvišja volilna udeležba je bila v volilni enoti VE1 Kranj (45 %), najnižja pa v VE8 Ptuj (36,2 %). Okraj z najvišjo udeležbo je bil Škofja Loka 2 (54,99 %), z najnižjo pa Piran (30,25 %).<ref>{{Navedi splet |date=2025-12-09 |title=Udeležba |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/referendum-zppkz/#/udelezba |access-date=2026-10-07 |website=www.dvk-rs.si}}</ref>
{| class="wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable"
! colspan="2" |Volilna enota
! width="70" |{{Aye}} ZA
! width="70" |{{Nay}} PROTI
! Upravičencev
! colspan="2" width="140" |Udeležba
|-
| VE1
| Kranj
| align="center" |44,20 %
| {{no|55,81 %}}
| 208.882
| 93.992
| align="right" |45,00 %
|-
| VE2
| Postojna
| align="center" |49,44 %
| {{no|50,56 %}}
| 209.195
| 80.905
| align="right" |38,67 %
|-
| VE3
| Ljubljana Center
| {{yes|52,29 %}}
| align="center" |47,71 %
| 221.553
| 99.551
| align="right" |44,93 %
|-
| VE4
| Ljubljana Bežigrad
| align="center" |47,88 %
| {{no|52,12 %}}
| 209.881
| 90.548
| align="right" |43,14 %
|-
| VE5
| Celje
| align="center" |43,57 %
| {{no|56,43 %}}
| 210.785
| 85.834
| align="right" |40,72 %
|-
| VE6
| Novo mesto
| align="center" |42,06 %
| {{no|57,94 %}}
| 217.946
| 88.285
| align="right" |40,51 %
|-
| VE7
| Maribor
| align="center" |48,89 %
| {{no|51,11 %}}
| 206.760
| 76.383
| align="right" |36,94 %
|-
| VE8
| Ptuj
| align="center" |42,81 %
| {{no|57,19 %}}
| 210.032
| 75.966
| align="right" |36,17 %
|-
| colspan="2" style="border-top-width:3px" |'''Slovenija'''
| align="center" style="border-top-width:3px" |'''46,55 %'''
| align="center" style="border-top-width:3px" |'''53,45 %'''
| style="border-top-width:3px" |'''1.695.039'''
| style="border-top-width:3px" |'''696.341'''
| align="right" style="border-top-width:3px" |'''41,08 %'''
|}
== Odzivi ==
=== Podporniki zakona ===
Predsednik vlade [[Robert Golob]] je v odzivu napovedal nadaljnje delo na tem področju.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Prvi odzivi po referendumu: "Danes je zmagalo življenje"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/prvi-odzivi-po-referendumu-danes-je-zmagalo-zivljenje/765024|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-23|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Podpornikom je izrekel priznanje za dolgoletna prizadevanja, nasprotnikom pa sporočil, da kljub zavrnitvi modela izziv ostaja, saj se vsi strinjajo, da nihče ne sme trpeti neznosnega trpljenja niti biti prisiljen končati življenja. Ob tem je dodal, da »kot svobodna in demokratična družba moramo zagotoviti oboje.«<ref>{{Navedi splet|title=Izjava predsednika vlade ob izidih referenduma|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-24-izjava-predsednika-vlade-ob-izidih-referenduma/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-24|language=sl}}</ref> [[Lenart Žavbi]], Svoboda, je izpostavil korektnost politične kampanje zagovornikov zakona, Tereza Novak pa nekorektnost kampanje nasprotnikov zakona. Ponovne poskuse uveljavitve zakona sta napovedali tudi koalicijski Levica in Socialni demokrati. [[Nataša Sukič]], poslanka Levice, je mnenja konservativnih krogov ter [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] označila za lažna. Vpliv podpore RKC je izpostavila tudi [[Mojca Šetinc Pašek]] (SD) ter izrazila prepričanje v potrditev zakona v prihodnosti. Jasmin Feratović (Piratska stranka) je izrazil razočaranje nad izidom ter dejal, da so na »rezultat referenduma vplivali ljudje, ki so ostali doma«.<ref name=":5" /> Prizadevanja za uveljavitev zakona je podprl tudi Andrej Pleterski.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Izziv, ki ga rešujemo, ostaja|url=https://siol.net/novice/slovenija/svoboda-pot-tega-zakona-ni-dokoncna-677897|website=siol.net|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref>
=== Nasprotniki zakona ===
Pobudnik referenduma [[Aleš Primc]] je dejal, da se je zgodil čudež, saj je »kultura življenja premagala kulturo smrti.« Izpostavil je, da so »zmagali sočutje, pravičnost in solidarnost«.<ref>{{Navedi splet|title=SDS: Volivci so pokazali, da je življenje sveto in nedotakljivo|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-volivci-so-pokazali-da-je-zivljenje-sveto-in-nedotakljivo-677898|website=siol.net|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref>
Poslanka SDS [[Alenka Jeraj]] je ob zavrnitvi zakona dejala, da so volivci dokazali, da je »življenje sveto in nedotakljivo«, predlog zakona pa označila za »enega najbolj nevarnih projektov vlade«. [[Aleš Hojs]] (SDS) je napovedal, da pričakuje Golobov odstop, rezultate pa označil za nezaupnico vladi. Mojca Sojar, podpredsednica NSi, se je zahvalila zdravstvenim delavcem in vsem nasprotnikom zakona ter dejala, da »dostojanstvo pomeni tudi zaključek življenja in da ima dostojanstvo smrt«. [[Anže Logar]], Demokrati, je izvedbo referenduma označil za neodgovorno ter ob rezultatih javnomnenjskih raziskav napovedal drugačne rezultate na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Predsednica SLS [[Tina Bregant]] je dejala, da so predlogi vlade nasprotni volji ljudstva in da dajejo prednost interesom, ki ne prinašajo blaginje narodu. Predsednik Zelenih [[Andrej Čuš]] je dejal, da je narod pokazal, da nasprotuje samovoljnim odločitvam ter da se vlada ukvarja z napačnimi temami.<ref name=":5" /> Rezultate referenduma sta pozdravila tudi Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude, in predsednica Združenja starih staršev Slovenije Metka Zevnik.<ref name=":5" />
Zdravniška zbornica Slovenije je zapisala, da jih veseli, ker so volivci prepoznali pomen zdravniškega poklica, ter pozvala k ureditvi [[Paliacija|paliativne oskrbe]].
[[Andrej Saje]], predsednik [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], je rezultat referenduma označil za spoznanje o nedotakljivosti in dragocenosti človekovega življenja.<ref name=":5" />
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/4fd76594f5f589e37df9f25a3518f7a4db75346771ee5aad82f33a1ccfb75cc2 Besedilo zakona]
* {{navedi splet|first=Igor E.|last=Bergant|first2=Andrej|last2=Pleterski|first3=Aleš|last3=Primc|title=Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|website=RTVSLO|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/referendum/175176224|date=20. 11. 2025|accessdate=2025-11-21}}
{{Referendumi v Sloveniji}}
[[Kategorija:2025 v politiki]]
[[Kategorija:2025 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
[[Kategorija:Smrt]]
8x1ysrn6jrm9uzmrjdh3jact8ow0ihj
Zaragoza
0
592555
6762081
6729920
2026-10-08T09:12:22Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6762081
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox settlement
| name = Zaragoza
| nickname = Španske Firence<ref>{{navedi knjigo |last= Martí Font|first= J. M.|date= 2017|title= La España de las ciudades: El Estado frente a la sociedad urbana|url= https://books.google.com/books?id=qu14DwAAQBAJ&q=zaragoza+florencia+espa%C3%B1ola&pg=PT76|publisher= ED Libros|isbn= 9788461799220|language= es}}</ref>
| official_name =
| other_name = Saragossa
| settlement_type = [[Seznam mest v Španiji|Mesto]]
| total_type =
| motto =
| image_skyline = {{Multiple image
| perrow = 1/2/3
| border = infobox
| total_width = 280
| caption_align = center
| image1 = Zaragoza - Basílica del Pilar y río Ebro.jpg
| caption1 = [[Stolnica v Zaragozi|Stolnica-bazilika Gospe od stebra]]
| image2 = La Seo-Zaragoza - P1410404.jpg
| caption2 = [[Stolnica La Seo]]
| image3 = Aljafería Palace.jpg
| caption3 = [[Palača Aljafería]]
| image4 = WLM14ES - 27072008 121549 ZGZ 3155 - .jpg
| caption4 = Gran Vía
| image5 = Zaragoza - Torre del agua2.jpg
| caption5 = Torre del Agua
| image6 = Zaragoza - Centro Comercial Gran Casa y WTCZ.jpg
| caption6 = WTCZ
}}
| image_flag = Flag of Zaragoza.svg
| flag_size = 120px
| image_seal =
| seal_size =
| image_shield = Coat of Arms of Saragossa.svg
| shield_size = 110px
| pushpin_map = Španija
| image_map = [[File:Zaragoza municipality.png|250px]]
| map_caption = Lega Zaragoze
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = [[Španija]]
| subdivision_type1 = [[Španska avtonoma skupnost]]
| subdivision_name1 = [[Aragonija]]
| subdivision_type2 = [[Španske province|Provinca]]
| subdivision_name2 = Zaragoza
| subdivision_type3 = Comarca
| subdivision_name3 = Zaragoza
| parts_type = okrožja
| parts_style =
| government_footnotes =
| government_type =
| governing_body =
| leader_party =
| leader_title = župan
| leader_name = Natalia Chueca
| established_title = Ustanovitev
| established_date = 24 pr. n. št.
| unit_pref =
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 973,78
| area_land_km2 =
| area_water_km2 =
| area_water_percent =
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 243
| population_note =
| population_as_of =
| population_footnotes = <ref>[https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 National Statistics Institute (13 December 2024). "Municipal Register of Spain of 2024"]</ref>
| population_total = skupaj
| population_metro = 743.000<ref>{{Navedi splet |url=https://www.macrotrends.net/global-metrics/cities/205149/zaragoza/population |title=arhivska kopija |access-date=2025-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251114145953/https://www.macrotrends.net/global-metrics/cities/205149/zaragoza/population |archive-date=2025-11-14 |url-status=dead}}</ref>
| population_est =
| pop_est_as_of =
| population_urban = 736.649<ref>[https://www.citypopulation.de/en/spain/urbanareas/arag%C3%B3n/115796__zaragoza/]</ref>
| population_density_km2 = 682
| population_demonym = Zaragozan<br />(Zaragozano) (moški){{br}}(Zaragozana) (ženska)
| demographics_type2 = GDP
| demographics2_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/met_10r_3gdp/default/table?lang=en|title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by metropolitan regions|last=|first=|date=|website=ec.europa.eu|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref>
| demographics2_title1 = Metro
| demographics2_info1 = €26,004 mrd (2020)
| timezone1 = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset1 = +01:00
| timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]]
| utc_offset1_DST = +02:00
| coordinates = {{Coord|41|39|N|0|53|W|region:ES_type:city(667000)|display=inline,title}}
| postal_code_type = Poštne številke
| postal_code = 50001–50022
| area_code =
| website = {{URL|http://www.zaragoza.es/}}
| blank_name_sec1 = [[ISO 3166-2:ES|ISO 3166-2]]
| blank_info_sec1 = ES-Z
| module =
| footnotes =
}}
Zaragoza ({{IPA|es|θaɾaˈɣoθa|lang|Pronunciation_of_Zaragoza_in_Spanish.ogg}}) je glavno mesto province Zaragoza in [[Španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Aragonija|Aragonje]] v [[Španija|Španiji]]. Leži ob reki [[Ebro]] in njenih pritokih, Huervi in Gállegu, približno v središču Aragonije in porečja Ebro.
1. januarja 2021 je imela občina Zaragoza 675.301 prebivalcev<ref>''Instituto Nacional de Estadística (Spain)''[https://ine.es/jaxiT3/Datos.htm?t=2911]</ref> (leta 2023 četrta najbolj naseljena v Španiji) na površini 973,78 kvadratnih kilometrov. Je 26. najbolj naseljena občina v Evropski uniji. Prebivalstvo metropolitanskega območja je bilo leta 2006 ocenjeno na 783.763 prebivalcev. V občini živi več kot 50 odstotkov aragonskega prebivalstva. Mesto leži na nadmorski višini približno 208 metrov.
Zaragoza je poleti 2008 gostila Expo 2008, svetovni sejem o vodi in trajnostnem razvoju. Leta 2012 je bila tudi kandidatka za Evropsko prestolnico kulture.
Mesto je znano po svoji folklori, lokalni kuhinji in znamenitostih, kot so [[Stolnica v Zaragozi|bazilika del Pilar]], [[Stolnica La Seo]] in [[Palača Aljafería]]. Skupaj z La Seo in Aljaferío je še več drugih stavb del [[Mudéjar arhitektura v Aragoniji|mudéjar arhitekture Aragonije]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. ''Fiestas del Pilar'' sodi med najbolj slavne festivale v Španiji.
== Etimologija ==
Ibersko mesto, ki je nastalo pred rimsko kolonizacijo, se je imenovalo ''Salduie''<ref name="MullenJames2012">{{navedi knjigo|author1=Alex Mullen|author2=Patrick James|title=Multilingualism in the Graeco-Roman Worlds|url=https://books.google.com/books?id=bFMhAwAAQBAJ&pg=PA104|date=6 September 2012|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-139-56062-7|page=104}}</ref> ali ''{{Lang|la|Salduba}}''.<ref name="WilliamSmith">{{navedi knjigo|author1=William Smith|title=A Dictionary of Greek and Roman Geography|url=https://archive.org/details/dictionarygreek07smitgoog|date=1854|publisher=Walton and Maberly London|isbn= 978-1-845-11001-7}}</ref> Rimljani in Grki so starodavno mesto imenovali {{Langx|la|Caesaraugusta}} ({{Langx|grc|Καισαραυγοῦστα}}, ''Kaisaraugousta''),<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=urn:cts:greekLit:tlg0099.tlg001.perseus-grc1:3.2.15 Strabo, Geography, 3.2.15]</ref><ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0059:entry=Caesaraugusta Charlton T. Lewis, Charles Short, A Latin Dictionary, Caesăraugusta]</ref> iz katerega izhaja arabsko ime {{langx|ar|سرقسطة|Saraqusṭa}} (uporabljano v obdobju [[Al Andaluz]]), srednjeveško {{Langx|osp|Çaragoça}} in sodobno ''Zaragoza''.
== Zgodovina ==
Sedetani, pleme starodavnih Ibercev, so naseljevali vas, imenovano Salduie (Salduba v rimskih virih).
=== Rimska Caesaraugusta ===
{{glavni|Caesaraugusta}}
[[File:Mapa Caesaraugusta.svg|thumb|upright=0.8|Rimska Caesaraugusta 1.- Decumano; 2.- Cardo; 3.- Forum; 4.- Pristanišče; 5.- Termalne kopeli; 6.- Gledališče; 7.- Obzidje]]
[[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je mesto kot Caesaraugusta ustanovil med letoma 25 pr. n. št. in 11 pr. n. št.<ref>{{navedi splet |url=http://pleiades.stoa.org/places/246344 |title=Places: 246344 (Col. Caesaraugusta) |author1=Sivan, H. |author2=S. Keay |author3=R. Mathisen |author4=DARMC, R. |author5=Talbert, S. |author6=Gillies, J. |author7=Åhlfeldt |author8=J. Becker |author9=T. Elliott |access-date=23 December 2014 |publisher=Pleiades |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141224023056/http://pleiades.stoa.org/places/246344 |archive-date=24 December 2014 }}</ref> kot kolonijo za naselitev vojaških veteranov iz kantabrijskih vojn. Kot rimsko mesto je imelo vse tipične javne stavbe: forum, kopališča, gledališče in je bilo pomembno gospodarsko središče. Številne rimske ruševine je še danes mogoče videti v Zaragozi.
Domneva se, da je apostol Jakob morda zgradil kapelo na mestu stolnice-bazilike Gospe od Stebra.
Na mestu, kjer naj bi bila sveta Engratia in njeni spremljevalci po [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijanovem]]<ref>Danes velja za verjetno, da je umrla med zgodnejšim preganjanjem. Prej so domnevali, da je bila ubita med Dioklecijanovim preganjanjem okoli leta 303 pod dačanskim prefektom.</ref> ukazu mučeniško umorjeni, je stala cerkev Santa Engracia de Zaragoza. Vojno na polotoku sta preživela le kripta in vhod. Okoli začetka 20. stoletja je bila obnovljena in je danes delujoča župnijska cerkev.
=== Srednji vek ===
[[File:Mapa Saraqusta.svg|thumb|upright=0.8|Zemljevid Zaragoze (''Saraqusta'') med muslimansko vladavino, ki prekriva sedanje mesto (svetlo siva)]]
Kljub splošnemu zatonu zadnjih stoletij [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je Zaragoza malo trpela. [[Goti]] so jo v 5. stoletju našega štetja zasedli brez večjega prelivanja krvi ali uničenja.
V 8. stoletju je Zaragoza po [[Omajadski kalifat|omajadski]] osvojitvi Iberskega polotoka postala glavno mesto Zgornje marke Al Andaluz.{{Sfn|Corral Lafuente|2008|p=199}}
Leta 1018, sredi propada [[Kordovski kalifat|Kordovskega kalifata]], je Zaragoza postala neodvisna zaragoška ''[[taifa]]'', ki jo je sprva nadzorovala družina Tujibid, nato pa ji je od leta 1039 vladal Banu Hud.<ref name=atlas>{{navedi splet|url=https://ifc.dpz.es/webs/atlash/indice_epocas/islamica/27.htm|work=Atlas de historia de Aragón|publisher=Institución Fernando el Católico|title=Los reinos de Taifas en la Marca Superior (Zaragoza-Albarracín)}}</ref> Taifa je v poznem 11. stoletju močno cvetela v kulturnem in političnem smislu, kasneje pa so ji vladali Ahmad al-Muqtadir, Yusuf al-Mu'taman ibn Hud in Al-Musta'in II.<ref>{{Cite journal|last=Espada Torres|first=Diana María|year=2019|title=Historia, memoria y ciudad. La recuperación de la imagen de Alfonso I, El Batallador.|journal=La Tadeo Dearte|volume=5|issue=5|page=80| doi=10.21789/24223158.1530| url=https://revistas.utadeo.edu.co/index.php/ltd/article/view/1530/1503|publisher=Universidad de Bogotá Jorge Tadeo Lozano|location=Bogotá|doi-access=free}}</ref> Leta 1110 je padla pod [[Almoravidi|Almoravide]].
18. decembra 1118 je [[Alfonz I. Aragonski]] osvojil mesto od Almoravidov<ref>{{navedi knjigo|editor1-last=Rogers|editor1-first=Clifford J.|editor1-link=|title=The Oxford Encyclopedia of Medieval Warfare and Military Technology|volume=1|date=2010|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0-19-533403-6|page=466|url=https://books.google.com/books?id=mzwpq6bLHhMC&q=zaragoza+1118|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170319110931/https://books.google.nl/books?id=mzwpq6bLHhMC&dq=zaragoza+1118&hl=nl|archive-date=2017-03-19}}</ref> in ga razglasil za prestolnico [[Aragonsko kraljestvo|Aragonskega kraljestva]]. Omenjeni monarh je v mestu ustvaril jurisdikcijsko gospostvo, ki ga je podaril Gastonu iz Béarna.{{Sfn|Falcón|2014|p=209}} Mesto je ostalo gospostvo vse do začetka 13. stoletja.<ref>{{navedi knjigo <!--DUPLICATE |url=http://www.rmoa.unina.it/5139/1/Ascheri_3-Falc%C3%B3n.pdf--> |chapter=Las primeras ordenanzas otorgadas a la Ciudad de Zaragoza|first=Isabel|last=Falcón|title=Honos alit artes. Studi per il settantesimo compleanno di Mario Ascheri. Il cammino delle idee dal medioevo all'età moderna|editor-first=Paola|editor-last=Maffei|editor-first2=Gian Maria|editor-last2=Varanini|location=Florence|publisher=Firenze University Press|year=2014|isbn=978-88-6655-632-9|url=http://www.rm.unina.it/rmebook/dwnld/Ascheri_3.pdf|page=209}}</ref>
=== Zgodnja moderna zgodovina ===
Izbruh bubonske kuge je mesto leta 1564 opustošil.<ref>{{navedi knjigo|title=Zaragoza 1564. El año de la peste|first=Fco. José|last=Alfaro Pérez|location=Zaragoza|publisher=Institución Fernando el Católico|year=2019|isbn=978-84-9911-570-2|url=https://ifc.dpz.es/recursos/publicaciones/38/01/_ebook.pdf|page=19}}</ref> Poročila kažejo, da je ubila približno 10.000 ljudi od ocenjenih 25–30.000 prebivalcev.
[[File:Vista de Zaragoza en 1647.jpg|thumb|upright=2.3|center|''Pogled na Zaragozo'' (1647), Juan Bautista Martínez del Mazo]]
V kontekstu [[Španska nasledstvena vojna|španske nasledstvene vojne]] med letoma 1701 in 1714 se je mesto dvignilo v prid nadvojvode Karla, ki je bil 29. junija 1706 v mestu razglašen za 'kralja Aragonije', po vstaji drugih delov Aragonskega kraljestva decembra 1705.{{Sfn|Monreal Casamayor|2017|p=24, 28}} Karel je v mesto vstopil julija 1706 in usmeril napad na tiste kraje v Aragoniji, ki so se postavili na stran burbonske frakcije, kot sta Borja ali Cinco Villas. Po bitki pri Almansi aprila 1707 se je plima obrnila, saj so avstracistične sile v neredu pobegnile, burbonske sile pod poveljstvom orleanskega vojvode pa so 26. maja 1707 vstopile v mesto.{{Sfn|Bonell Colmenero|2010|p=22}} Ko je prevzel nadzor nad kraljestvom, je začel izvajati vrsto institucionalnih reform, znanih kot ''Nueva Planta'', s katerimi je odpravil aragonske institucije v korist kastiljskih. Vojna se je ponovno obrnila leta 1710 po bitki pri Almenarju in po še enem porazu Burbonov v bližini Zaragoze 20. avgusta 1710 se je nadvojvoda Karel naslednji dan vrnil v mesto. Vendar je bilo to le za kratek čas, saj so po vstopu Filipa V. v Madrid in posledični bitki pri Villaviciosi decembra 1710 habsburške vojske decembra 1710 naglo pobegnile iz Zaragoze, Filip V. pa je utrdil svojo oblast nad Aragonskim kraljestvom in po obdobju institucionalne praznine nadaljeval z upravnimi reformami.{{Sfn|Armillas|Pérez|2004|p=268}}
Aprila 1766 je v mestu prišlo do pomembnega prehranskega uporništva, ki ga je povzročila visoka cena kruha in drugih nujnih dobrin,{{Sfn|Monterde Albiac|1999|pp=221–222}} tako imenovanega ''motína de los broqueleros'', poimenovanega po represivnih agentih, prostovoljnih kmetih in obrtnikih, ki so vihteli meče in ščite (''broqueles'').{{Sfn|Monterde Albiac|1999|p=222}} Represija je povzročila približno 300 ranjenih, 200 pridržanih in 8 smrtnih žrtev, sledilo pa ji je 17 javnih usmrtitev in nedoločeno število umorov v ječah Aljaferíe.{{Sfn|Armillas Vicente|1989|pp=242–243}}
=== Pozno moderna zgodovina ===
[[File:Santa Engracia - Lejeune.jpg|thumb|left|upright|''Napad francoske vojske na samostan Santa Engracia'' 8. februarja 1809 med vojno na polotoku. Olje na platnu, 1827]]
Zaragoza je med vojno na polotoku proti Napoleonovi vojski doživela dve znani obleganju: prvo od junija do avgusta 1808 in drugo od decembra 1808 do februarja 1809, pri čemer se je predala šele po smrti približno 50.000 branilcev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.historynet.com/napoleons-total-war.htm |title=Napoleon's Total War |publisher=Historynet.com |date=7 March 2007 |access-date=2017-03-16 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170319023110/http://www.historynet.com/napoleons-total-war.htm |archive-date=19 March 2017 }}</ref>
Železniški promet je v Zaragozo prišel 16. septembra 1861 z odprtjem proge Barcelona–Zaragoza s prihodom vlaka iz nekdanjega mesta na postajo Estación del Norte. Proga Madrid–Zaragoza je bila odprta leto in pol pozneje, 16. maja 1863.<ref name=tren>{{navedi splet|url=https://www.elperiodicodearagon.com/noticias/aragon/tren-cumple-150-anos-zaragoza_696612.html|website=El Periódico de Aragón|title=El tren cumple 150 años en Zaragoza|date=28 August 2011|first=A|last=Muñoz Padrós}}</ref>
Državni udar julija 1936 (v središču zarote pod vodstvom Mole v Zaragozi so bili general Miguel Cabanellas, polkovnik Monasterio, Urrutia, Sueiro, major Cebollero in general Gregorio de Benito) je v mestu zmagal.{{Sfn|Casanova|1989|p=299}} Po vojaški vstaji v Afriki 17. julija je vojaško poveljstvo zgodaj zjutraj 19. julija zlahka doseglo svoje cilje v Zaragozi, kljub statusu mesta kot trdnjave organiziranega dela (večinoma anarhosindikalistov CNT, pa tudi sindikalistov UGT), saj je civilni guverner kritično zavrnil pravočasno izdajo orožja ljudem.{{Sfn|Alcalde Fernández|2010|pp=40–41}} Mnogi begunci, vključno s člani pokrajinskih odborov strank in sindikatov, so pobegnili v Caspe, glavno mesto ozemlja Aragonije, ki je bilo še vedno pod nadzorom republike.
[[File:Falange Members in Saragossa 1936 (Retouched).jpg|thumb|right|Člani falange pred baziliko El Pilar (12. oktober 1936)]]
Nasilje v zaledju, ki so ga zagrešili pučisti, z najmanj 12 umori 19. julija, se je stopnjevalo šele na začetku konflikta. Tako je Zaragoza, eno od dveh velikih mest pod nadzorom upornikov od zgodnjih faz [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]], skupaj s [[Sevilla|Sevillo]], imela koristi od naraščajoče industrijske proizvodnje v primerjavi z vojnim gospodarstvom in je igrala ključno vlogo za frankistično frakcijo kot proizvajalec streliva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.heraldo.es/noticias/aragon/zaragoza/2010/07/18/la-primera-gran-fabrica-guerra-franco-95225-2261126.html |website=Heraldo de Aragón |title=La primera gran fábrica de guerra de Franco |first=Mariano |last=García |date=18 July 2010}}</ref>
Splošno vojaško akademijo, višji center za usposabljanje španske vojske, je 27. septembra 1940 ponovno ustanovil José Enrique Varela, frankistični minister za vojsko.
Sporazumi iz leta 1953 so sledili z namestitvijo skupne ameriško-španske letalske baze v Zaragozi.{{Sfn|Biescas|1989|p=231}}
Potem ko je režim leta 1964 razglasil Zaragozo za ''Polo de Desarrollo Industrial'' ('Pol industrijskega razvoja'), se je število prebivalcev mesta v kratkem času podvojilo. Povečanje prebivalstva je potekalo vzporedno z odhodom s podeželja in odseljevanjem prebivalstva v preostalem delu Aragonije.
Leta 1979 je v požaru v hotelu Corona de Aragón umrlo najmanj 80 ljudi, vključno s člani družine [[Francisco Franco|Francisca Franca]].<ref name="El País1979">{{navedi novice |title=El incendio del Corona de Aragón, fue provocado, según "El Alcázar" |url=http://elpais.com/diario/1979/11/20/espana/311900416_850215.html |access-date=25 July 2016 |work=El País |publisher=PRISA |date=20 November 1979 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160315133530/http://elpais.com/diario/1979/11/20/espana/311900416_850215.html |archive-date=15 March 2016 |language=es |quote=.}}</ref> Oborožena baskovska nacionalistična in separatistična organizacija ETA je leta 1987 izvedla bombni napad v vojašnici v Zaragozi, v katerem je umrlo enajst ljudi, vključno s številnimi otroki, zaradi česar se je v mestu demonstracij udeležilo 250.000 ljudi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/1987/12/12/world/11-killed-by-bomb-in-northern-spain.html |title=11 Killed by Bomb in Northern Spain |agency=Reuters |date=1987-12-12 |work=The New York Times |access-date=2018-02-01 |language=en-US |issn=0362-4331 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180201193254/http://www.nytimes.com/1987/12/12/world/11-killed-by-bomb-in-northern-spain.html |archive-date=2018-02-01}}</ref>
Od leta 1982 je v mestu velika tovarna, ki jo je zgradil General Motors za proizvodnjo avtomobilov Opel, od katerih se nekateri izvažajo v Združeno kraljestvo in prodajajo pod blagovno znamko Vauxhall. Mesto je izkoristilo vstop Španije v Evropske skupnosti (kasneje Evropsko unijo).{{sfn|Fernández Maldonado|Romein|2012|p=58}}
== Geografija ==
=== Lokacija ===
[[File:Zaragoza Spain (cropped) ESA.jpg|thumb|right|upright=1.8|Zaragoza, kot jo je posnel Sentinel-2 Evropske vesoljske agencije]]
Zaragoza leži na severovzhodu Iberskega polotoka, v precej sušni depresiji, ki jo tvori dolina reke [[Ebro]]. Ebro seka mesto v smeri zahod-severozahod proti vzhodu-jugovzhodu, vstopa v občino na 205 metrih nadmorske višine in izstopa iz občine na 180 metrih nadmorske višine.
Mesto ima ugodno lego v geografskem središču grobega šesterokotnika, ki ga tvorijo španska mesta [[Bilbao]], [[Madrid]], [[Valencija]] in [[Barcelona]] ter francoska mesta [[Bordeaux]] in [[Toulouse]].{{sfn|Fernández Maldonado|Romein|2012|p=58}}
Občina ima površino 973,78 km<sup>2</sup>, zaradi česar je deveta največja občina v Španiji.<ref>{{navedi splet |url=https://ssweb.seap.minhap.es/REL/frontend/inicio/municipios/2/13395/275 |access-date=12 August 2020 |publisher=Ministerio de Asuntos Económicos y Transformación Digital |title=Datos del Registro de Entidades Locales |archive-date=9 December 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241209001420/https://ssweb.seap.minhap.es/REL/frontend/inicio/municipios/2/13395/275 |url-status=dead }}</ref>
Čeprav so rečni bregovi večinoma ravni, lahko ozemlje, ki jih obdaja, kaže razgiban teren z ''muelami'' in pečinami. Okoliške vzpetine se dvigajo do višine približno 600–750 metrov nadmorske višine. Lokacije v bližini meandrov Ebra imajo nekaj vrtač, ki so nastale ob posedanju tal, bogatih s sadro in lahko tvorijo ribnike, ki se napajajo z namakalno vodo. Obstaja tudi primer sezonske endoreične lagune, la Sulfúrica, na barjih v južnem delu občine.<ref name=medio>{{navedi splet |url=https://www.zaragoza.es/contenidos/medioambiente/natural/Guia_LIFE_espanol.pdf |page=10; 12 |title=Zaragoza Natural. Un mosaico de paisajes y de biodiversidad |publisher=Ayuntamiento de Zaragoza |date=12 August 2020}}</ref>
Rimsko jedro Caesarauguste je bilo ustanovljeno na desnem bregu Ebra, severovzhodni vogal pa je omejeval sotočje Ebra z reko Huervo, skromnim desnim pritokom Ebra. Huerva teče skozi mesto in je večino svojega spodnjega toka zakopana. Zaragoza je tudi v bližini sotočja reke Ebro z reko Gállego, bolj obsežnim pritokom na levem bregu, ki izvira v Pirenejih.
=== Podnebje ===
Zaragoza ima polsušno podnebje (Köppen: ''BSk''),<ref>{{navedi splet |url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=6180&cityname=Zaragoza,+Arag%25F3n,+Spain&units=Climate |title=Zaragoza, Spain Köppen Climate Classification (Weatherbase) |website=Weatherbase |access-date=13 March 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180502012740/http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=6180&cityname=Zaragoza,+Arag%25F3n,+Spain&units=Climate |archive-date=2 May 2018}}</ref> saj leži v široki kotlini, ki je v celoti obdana z gorami, ki blokirajo vlažen zrak iz Atlantika in Sredozemlja. Povprečna letna količina padavin je pičlih 328 milimetrov z obilico sončnih dni, najbolj deževna letna obdobja pa so pomlad (april–maj) in jesen (september–november), z relativno sušo poleti (julij–avgust) in pozimi (december–marec).
Poleti so temperature vroče, pozimi pa piha hladen in suh veter s severozahoda, ''cierzo''. Nočna zmrzal je pogosta in občasno sneži. Megla je lahko vztrajna pozno jeseni in zgodaj pozimi.
== Upravna delitev ==
Zaragoza je upravno razdeljena na 15 mestnih okrožij in 14 podeželskih sosesk. Mestna okrožja so: Casco Histórico, Centro, Delicias, Universidad, San José, Las Fuentes, La Almozara, Oliver–Valdefierro, Torrero, El Rabal, Actur–Rey Fernando, Casablanca, Santa Isabel, Miralbueno in Distrito Sur.
== Gospodarstvo ==
[[File:Pabellon Aragon Expo 2008 01.JPG|thumb|left|Paviljon Aragona na razstavi Expo 2008]]
Leta 1982 je bila v Figueruelasu, majhni vasi v bližini, odprta tovarna Opel. Avtomobilska industrija je glavni steber regionalnega gospodarstva, skupaj z Balayem, ki proizvaja gospodinjske aparate; CAF, ki gradi železniška vozila za nacionalni in mednarodni trg; SAICA in Torraspapel v sektorju pisarniškega materiala; in različnimi drugimi lokalnimi podjetji, kot so Pikolin, Lacasa in Imaginarium SA.
Mestno gospodarstvo je imelo koristi od projektov, kot so Expo 2008, uradna svetovna razstava, katere tema je bila voda in trajnostni razvoj, ki je potekala med 14. junijem in 14. septembrom 2008, Plataforma Logística de Zaragoza (PLAZA) in Parque Tecnológico de Reciclado (PTR). Poleg tega je od decembra 2003 mesto, skozi katerega vozi hitra železnica AVE. Trenutno je letališče Zaragoza pomembno tovorno središče na Iberskem polotoku, takoj za Madridom, Barcelono in Lizbono.
V Zaragozi je baza španskih zračnih in vesoljskih sil, ki si jo je do leta 1992 delilo z ameriškimi zračnimi silami.<ref>{{navedi splet |title=La Zaragoza americana |url=https://www.heraldo.es/especiales/base-americana-zaragoza/ |website=Heraldo |access-date=17 Jun 2024}}</ref> V angleščini je bila baza znana kot zračna baza Zaragoza. Španske zračne sile so v bazi vzdrževale krilno letal McDonnell Douglas F/A-18 Hornet. Nobeno ameriško letalsko krilo (z izjemo nekaj KC-135) ni bilo tam stalno nameščeno, vendar je služila kot vadbena baza za ameriške lovske eskadrilje po vsej Evropi. V njej je tudi glavna španska vojaška akademija, Academia General Militar, številne brigade v San Gregoriu in drugi garniziji.
== Kultura ==
Krščanstvo se je v Zaragozi ukoreninilo že zgodaj. Po legendi se je sv. Marija v prvem stoletju čudežno prikazala svetemu Jakobu Velikemu v Zaragozi, stoječ na stebru. To prikazovanje obeležuje znana katoliška bazilika Nuestra Señora del Pilar ('Gospa od stebra').<ref name="Melton2014">{{navedi knjigo|author=J. Gordon Melton|title=Faiths Across Time: 5,000 Years of Religious History|url=https://books.google.com/books?id=bI9_AwAAQBAJ&pg=PA734|date=15 January 2014|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-61069-026-3|page=734}}</ref>
Aragonski jezik, ki je stoletja upadal in je bil omejen predvsem na severno Aragonijo, je v zadnjem času privabil več ljudi v regijo. Tako danes v Zaragozi do 7000 ljudi govori aragonsko.<ref>{{navedi novice| url=https://www.eldiario.es/aragon/cultura/lucha-conservacion-aragones-patrimonio-immaterial-deixando-perder-morir_1_7849150.html|title=La lucha por la conservación del aragonés: "Tenim un patrimonio inmaterial que estam dixant perder y morir"|first=Madalina|last=Panti|newspaper=[[elDiario.es]]|date=22 April 2021|language=es}}</ref>
=== Festivali ===
[[File:FIESTAS DEL PILAR DE ZARAGOZA Ofrenda de frutos 18.jpg|thumb|left|Daritev sadja na ''Fiestas del Pilar'']]
Letni ''Fiestas del Pilar'' traja devet dni, glavni dan pa je 12. oktober. Ta datum sovpada tudi s španskim državnim praznikom ''El Día de la Hispanidad'' (Dan Hispanicizma), ki slavi kulturne in zgodovinske vezi Španije s hispansko Ameriko.<ref>{{navedi splet |title=Hispanic Day 2024 in Spain |url=https://www.timeanddate.com/holidays/spain/hispanic-day}}</ref> 12. oktober ustreza tudi prihodu [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]] v Ameriko.
[[File:SEMANA SANTA DE ZARAGOZA Cofradia de las siete palabras 2413.jpg|thumb|''Semana Santa'' v Zaragozi]]
Med festivalom poteka veliko dejavnosti, od množično obiskanega pregona (uvodnega govora) do zaključnega ognjemeta nad reko Ebro; vključujejo tudi godbe na pihala, plese, kot je ''jota aragonesa'' (najbolj priljubljen ljudski ples), procesijo ''gigantes y cabezudos'', koncerte, razstave, ''vaquille'', bikoborbe, sejemske zabave in ognjemete. Med najpomembnejšimi dogodki sta ''Ofrenda de Flores'' ali daritev cvetja sv. Mariji od Stebra 12. oktobra, ko je ogromna površina, ki spominja na plašč sv. Marije, prekrita s cvetjem in ''Ofrenda de Frutos'' 13. oktobra, ko vse avtonomne skupnosti Španije ponudijo svoje tipične regionalne jedi sv. Mariji in jih podarijo javnim kuhinjam.
Veliki teden v Zaragozi, čeprav ni tako razkošen dogodek kot njegovi andaluzijski ali ''bajo'' aragonski kolegi, ima vsak dan več procesij, ki gredo skozi središče mesta z dramatičnimi skulpturami, črno oblečenimi molilkami in stotinami ljudi s kapucami, ki igrajo na bobne. Od leta 2014 je to festival mednarodnega turističnega interesa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.boe.es/boe/dias/2014/03/18/pdfs/BOE-A-2014-2904.pdf |title=Boletín Oficial del Estado |access-date=2018-01-07 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304233051/http://www.boe.es/boe/dias/2014/03/18/pdfs/BOE-A-2014-2904.pdf |archive-date=2016-03-04 }}</ref>
== Glavne znamenitosti ==
V bližini bazilike na bregovih reke Ebro so [[mestnahiša, Zaragoza|mestna hiša]], Lonja (stara menjalnica), [[stolnica La Seo]] (dobesedno 'Gledališče' v aragonskem jeziku) ali stolnica San Salvador, cerkev, zgrajena nad glavno mošejo (delno ohranjena v severni steni Parroquiete iz 11. stoletja), z romanskimi apsidami iz 12. stoletja; v notranjosti je impozantna dvoranska cerkev iz 15. do 16. stoletja, baročni stolp in končno, s svojim znamenitim Muzejem tapiserij v bližini rimskih ruševin foruma in pristaniškega mestnega obzidja.
V središču mesta je tudi [[palača Aljafería]], zasnovana v tretji četrtini 11. stoletja v imenu dinastije Hudid, v svoji notranjosti pa se ponaša z enim najbogatejših in najkompleksnejših primerov [[islamski ornament|ornamentalne islamske umetnosti]], tako zahodne kot vzhodne. Trenutno služi kot sedež aragonskega parlamenta.
Cerkve San Pablo, Santa María Magdalena in San Gil Abad so bile zgrajene v 14. stoletju, vendar so stolpi morda stari minareti iz 11. stoletja; San Miguel (14. stoletje), Santiago (San Ildefonso) in samostan Fecetas so baročni z mudéjarskimi stropi iz 17. stoletja. Vse cerkve so mudéjarski spomeniki, ki so uvrščeni na seznam svetovne dediščine.
<gallery mode="packed">
File:Torreón de la Zuda-Muralla.jpg|Rimsko obzidje
File:WLM14ES - P9148476 - .jpg|Notranjost Aljaferíe
File:Basilica del Pilar-sunset.jpg|left|[[Stolnica v Zaragozi|Katedrala-bazilika Gospe od Stebra]] in most Puente de Piedra na reki Ebro
File:20070408 Catedral Zaragoza.jpg|Razgled s stolnice
</gallery>
Druge pomembne znamenitosti so veličastne hiše in palače v mestu, predvsem iz 16. stoletja: palače grofa Morata ali Luna (Audiencia), Deána, Torrera (colegio de Arquitectos), Don Lopeja ali Real Maestranza, grofa Sástaga, grofa Argilla (danes muzej Pabla Gargalla), nadškofa itd. 14. junija 2008 je prizorišče Expa 2008 odprlo svoja vrata za javnost. Razstava je bila na ogled do 14. septembra.
=== Druge znamenitosti ===
[[File:Parque Grande by juanedc.jpg|thumb|right|Veliki park Labordeta]]
*Most Piedra
*Cerkev San Ildefonso
*Samostan Santa Engracia
*Fuente de la Hispanidad
Muzeji v Zaragozi so:
*Muzej likovne umetnosti Zaragoza s slikami zgodnjih aragonskih umetnikov iz 15. stoletja ter El Greca, Ribere in Goye.<ref>{{navedi splet|url=http://www.inspain.org/en/sites/provincialmuseumoffinearts.asp|title=Provincial Museum of Fine Arts|first=Area25 IT -|last=www.area25.es|website=InSpain|access-date=13 March 2018|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180313154244/https://www.inspain.org/en/sites/provincialmuseumoffinearts.asp|archive-date=13 March 2018}}</ref>
*Muzej Goya - Zbirka Ibercaja - Muzej Camóna Aznarja z deli Rubensa, Rembrandta, Van Dycka, Velázqueza in Goye, pa tudi Renoirja, Maneta in Sorolle.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
{{wikivoyage}}
* [http://www.zaragoza.es/ Council of Zaragoza] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100411085615/http://www.zaragoza.es// |date=11 April 2010 }}
* Demographics in 2015: [http://www.zaragoza.es/contenidos/estadistica/Cifras-Zaragoza-2015-1.pdf Zaragoza City council]
[[Kategorija:Zaragoza| ]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 24 pr. n. št.]]
[[Kategorija:_Mesta v Španiji]]
j0g8edp221v549sg6s45huggg92uc48
Kaj ti je deklica
0
592597
6762028
6727032
2026-10-08T07:44:35Z
Sporti
5955
dodal [[Kategorija:Filmi, postavljeni v samostan]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6762028
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox film
| name = Kaj ti je deklica
| image =
| caption =
| director = [[Urška Djukić]]
| writer = {{Plainlist|
* [[Urška Djukić]]
* [[Maria Bohr]]
}}
| producer = {{Plainlist|
* [[Jožko Rutar]]
* [[Miha Černec]]
}}
| starring = {{Plainlist|
* [[Jara Sofija Ostan]]
* [[Mina Švajger]]
* [[Saša Tabaković]]
* [[Nataša Burger]]
* [[Staša Popović]]
* [[Mateja Strlev]]
}}
| editing = [[Vlado Gojun]]
| cinematography = [[Lev Predan Kowarski]]
| music =
| studio = {{Plainlist|
* SPOK Films
* Staragara
* 365 Films
* Non-Aligned Films
* Nosorogi
* OINK
* [[Sister Productions]] (koprodukcija)
}}
| distributor = {{Plainlist|
* Heretic
}}
| released = {{Film date|2025|2|14|[[Berlinski filmski festival|Berlinale]]|df=yes}}
| runtime = 90 minut<ref>{{navedi splet |date=9 Jul 2025 |title=''Little Trouble Girls'' (15) |url=https://www.bbfc.co.uk/release/little-trouble-girls-q29sbgvjdglvbjpwwc0xmdmxmtg0 |access-date=9 July 2025 |website=[[British Board of Film Classification]] |language=en}}</ref>
| country = {{Plainlist|
* [[Slovenija]]
* [[Italija]]
* [[Hrvaška]]
* [[Srbija]]
}}
| language = [[slovenščina]]
| gross =
}}
'''''Kaj ti je deklica''''' je slovenski [[dramski film]] iz leta 2025, ki ga je režirala [[Urška Djukić]] v svojem režijskem prvencu in zanj tudi napisala scenarij skupaj z [[Maria Bohr|Mario Bohr]]. Zgodba prikazuje introvertirano 16-letnico Lucijo in njen odnos s sošolko Ana-Marijo.<ref>{{navedi splet|url=https://cineuropa.org/en/film/473370/|title=Little Trouble Girls |first=Urska |last=Djukic|date=21 January 2025|access-date=8 February 2025|website= [[Cineuropa]] |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet
|url=https://www.berlinale.de/en/press/press-material/presskit-download-action.html?file=Perspectives/Alle_Filme/202501131_en_Little_Trouble_Grils.pdf
|title=Little Trouble Girls |publisher=Berlinale
|access-date=8 February 2025}}</ref>
Film je bil premierno prikazan 14. februarja 2025 na [[Berlinski filmski festival|Berlinskem filmskem festivalu]],<ref>{{navedi splet|url=https://cineuropa.org/en/newsdetail/472576 |title= The Berlinale unveils the titles playing in its Competition and its Perspectives and Berlinale Special strands|author= Davide Abbatescianni |date=21 January 2025|access-date=8 February 2025 |website= [[Cineuropa]] |language=en}}</ref><ref name="maincomp:sd">{{navedi splet |url=https://www.screendaily.com/news/berlin-film-festival-reveals-2025-competition-line-up/5200946.article |title=Berlin film festival reveals 2025 competition line-up 2025 |first= Michael |last= Rosser |date=21 January 2025 |access-date=8 February 2025 |website=[[ScreenDaily]]|language=en}}</ref> kjer je bil nominiran za nagrado Teddy in se potegoval na [[Zlati medved|zlatega medveda]] za najboljši film.<ref>{{navedi splet|url=https://teddyaward.tv/en/archive/kaj-ti-je-deklica/ |title=39th Teddy Award: Little Trouble Girls (Kaj ti je deklica)|website=Teddy Award |date=26 January 2025|access-date=8 February 2025|language=en}}</ref> Leta 2025 je bil izbran kot [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film]] na [[98. podelitev oskarjev|98. podelitvi oskarjev]].<ref>{{navedi splet |date=9 September 2025 |title=Film Kaj ti je deklica Urške Djukić slovenski kandidat za oskarja|url=https://www.delo.si/kultura/film-tv/film-kaj-ti-je-deklica-urske-djukic-slovenski-kandidat-za-oskarja|access-date=9 September 2025 |website= [[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> Na [[Festival slovenskega filma 2025|28. festivalu slovenskega filma]] je prejel vesno za najboljši celovečerni film, ob tem pa še vesne za najboljšo glavno žensko vlogo ter stranski žensko in moško vlogo ter najboljši zvok.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/film-kaj-ti-je-deklica-ovencan-z-vesno-za-najboljsi-slovenski-celovecerni-film/762076 |title=Film Kaj ti je deklica ovenčan z vesno za najboljši slovenski celovečerni film |accessdate=2025-10-31 |date=2025-10-25 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
== Vloge ==
* [[Jara Sofija Ostan]] kot Lucija
* [[Mina Švajger]] kot Ana Maria
* [[Saša Tabaković]] kot zborovodja
* [[Nataša Burger]] kot Mother
* [[Staša Popović]] kot Klara
* [[Mateja Strle]] kot Uršula
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{BSF|little-trouble-girls}}
* {{FilmLinks}}
{{Vesna na najboljši slovenski film}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o glasbi in glasbenikih]]
[[Kategorija:Filmi o odraščanju]]
[[Kategorija:Filmi o LGBT]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v samostan]]
kyqjtj9y652vir5sd9o9oezjnx4swpp
6762066
6762028
2026-10-08T08:21:41Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762066
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox film
| name = Kaj ti je deklica
| image =
| caption =
| director = [[Urška Djukić]]
| writer = {{Plainlist|
* [[Urška Djukić]]
* [[Maria Bohr]]
}}
| producer = {{Plainlist|
* [[Jožko Rutar]]
* [[Miha Černec]]
}}
| starring = {{Plainlist|
* [[Jara Sofija Ostan]]
* [[Mina Švajger]]
* [[Saša Tabaković]]
* [[Nataša Burger]]
* [[Staša Popović]]
* [[Mateja Strlev]]
}}
| editing = [[Vlado Gojun]]
| cinematography = [[Lev Predan Kowarski]]
| music =
| studio = {{Plainlist|
* SPOK Films
* Staragara
* 365 Films
* Non-Aligned Films
* Nosorogi
* OINK
* [[Sister Productions]] (koprodukcija)
}}
| distributor = {{Plainlist|
* Heretic
}}
| released = {{Film date|2025|2|14|[[Berlinski filmski festival|Berlinale]]|df=yes}}
| runtime = 90 minut<ref>{{navedi splet |date=9 Jul 2025 |title=''Little Trouble Girls'' (15) |url=https://www.bbfc.co.uk/release/little-trouble-girls-q29sbgvjdglvbjpwwc0xmdmxmtg0 |access-date=9 July 2025 |website=[[British Board of Film Classification]] |language=en}}</ref>
| country = {{Plainlist|
* [[Slovenija]]
* [[Italija]]
* [[Hrvaška]]
* [[Srbija]]
}}
| language = [[slovenščina]]
| gross =
}}
'''''Kaj ti je deklica''''' je slovenski [[dramski film]] iz leta 2025, ki ga je režirala [[Urška Djukić]] v svojem režijskem prvencu in zanj tudi napisala scenarij skupaj z [[Maria Bohr|Mario Bohr]]. Zgodba prikazuje introvertirano 16-letnico Lucijo in njen odnos s sošolko Ana-Marijo.<ref>{{navedi splet|url=https://cineuropa.org/en/film/473370/|title=Little Trouble Girls |first=Urska |last=Djukic|date=21 January 2025|access-date=8 February 2025|website= [[Cineuropa]] |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet
|url=https://www.berlinale.de/en/press/press-material/presskit-download-action.html?file=Perspectives/Alle_Filme/202501131_en_Little_Trouble_Grils.pdf
|title=Little Trouble Girls |publisher=Berlinale
|access-date=8 February 2025}}</ref>
Film je bil premierno prikazan 14. februarja 2025 na [[Berlinski filmski festival|Berlinskem filmskem festivalu]],<ref>{{navedi splet|url=https://cineuropa.org/en/newsdetail/472576 |title= The Berlinale unveils the titles playing in its Competition and its Perspectives and Berlinale Special strands|author= Davide Abbatescianni |date=21 January 2025|access-date=8 February 2025 |website= [[Cineuropa]] |language=en}}</ref><ref name="maincomp:sd">{{navedi splet |url=https://www.screendaily.com/news/berlin-film-festival-reveals-2025-competition-line-up/5200946.article |title=Berlin film festival reveals 2025 competition line-up 2025 |first= Michael |last= Rosser |date=21 January 2025 |access-date=8 February 2025 |website=[[ScreenDaily]]|language=en}}</ref> kjer je bil nominiran za nagrado Teddy in se potegoval na [[Zlati medved|zlatega medveda]] za najboljši film.<ref>{{navedi splet|url=https://teddyaward.tv/en/archive/kaj-ti-je-deklica/ |title=39th Teddy Award: Little Trouble Girls (Kaj ti je deklica)|website=Teddy Award |date=26 January 2025|access-date=8 February 2025|language=en}}</ref> Leta 2025 je bil izbran kot [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film]] na [[98. podelitev oskarjev|98. podelitvi oskarjev]].<ref>{{navedi splet |date=9 September 2025 |title=Film Kaj ti je deklica Urške Djukić slovenski kandidat za oskarja|url=https://www.delo.si/kultura/film-tv/film-kaj-ti-je-deklica-urske-djukic-slovenski-kandidat-za-oskarja|access-date=9 September 2025 |website= [[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> Na [[Festival slovenskega filma 2025|28. festivalu slovenskega filma]] je prejel vesno za najboljši celovečerni film, ob tem pa še vesne za najboljšo glavno žensko vlogo ter stranski žensko in moško vlogo ter najboljši zvok.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/film-kaj-ti-je-deklica-ovencan-z-vesno-za-najboljsi-slovenski-celovecerni-film/762076 |title=Film Kaj ti je deklica ovenčan z vesno za najboljši slovenski celovečerni film |accessdate=2025-10-31 |date=2025-10-25 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
== Vloge ==
* [[Jara Sofija Ostan]] kot Lucija
* [[Mina Švajger]] kot Ana Maria
* [[Saša Tabaković]] kot zborovodja
* [[Nataša Burger]] kot Mother
* [[Staša Popović]] kot Klara
* [[Mateja Strle]] kot Uršula
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{BSF|little-trouble-girls}}
* {{FilmLinks}}
{{Vesna na najboljši slovenski film}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o glasbi in glasbenikih]]
[[Kategorija:Filmi o odraščanju]]
[[Kategorija:Filmi o LGBT]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v samostan]]
nrmt4s1kpqnz96vwl4j4lmpbqu3s2l5
Odrešitev za začetnike
0
592600
6762065
6727033
2026-10-08T08:21:29Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762065
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox film
| name = Odrešitev za začetnike
| image =
| caption =
| director = [[Sonja Prosenc]]
| writer = {{Plainlist|
* [[Sonja Prosenc]]
}}
| producer = {{Plainlist|
* [[Rok Sečen]]
* [[Sonja Prosenc]]
* [[Marta Zaccaron]]
}}
| starring = {{Plainlist|
* [[Mila Bezjak]]
* [[Aliocha Schneider]]
* [[Marko Mandić]]
* [[Katarina Stegnar]]
* [[Judita Franković Brdar]]
* [[Jure Henigman]]
}}
| editing = [[Ivana Fumić]]
| cinematography = [[Mitja Ličen]]
| music = {{Plainlist|
* [[Primož Hladnik]]
* [[Boris Benko]]
}}
| studio = {{Plainlist|
* Monoo
* Incipit Film
* Incitus Films
* Wolfgang & Dolly
* Living Pictures
}}
| distributor = {{Plainlist|
* Emera Film
}}
| released = {{Film date|2024|6|8|[[Filmski festival Tribeca|Tribeca]]|df=yes}}
| runtime = 122 minut
| country = {{Plainlist|
* [[Slovenija]]
* [[Italija]]
* [[Hrvaška]]
* [[Srbija]]
* [[Norveška]]
}}
| language = {{Plainlist|
* [[slovenščina]]
* [[angleščina]]
* [[francoščina]]
}}
| gross = 4300 €<ref name="box:ft">{{navedi splet|url=https://www.mymovies.it/film/2024/family-therapy/ |title=Family Therapy|access-date=29 October 2025|website=[[Mymovies.it]]}}</ref>
}}
'''''Odrešitev za začetnike''''' je slovenska [[filmska črna komedija]] iz leta 2024, ki jo je režirala in zanjo napisala scenarij [[Sonja Prosenc]]. Film je navdihnil italijanski alegorični film [[Pier Paolo Pasolini|Piera Paola Pasolinija]] ''[[Teorema]]'' iz leta 1968. Zgodba prikazuje sveže obogatelo družino, ki jo pretrese prihod očetovega sina iz prejšnjega razmerja.<ref>{{navedi splet|url=https://cineuropa.org/en/film/473370/|title=Family Therapy |first=Sonja|last=Prosenc|date=8 June 2024|access-date=28 October 2025 |website= [[Cineuropa]] |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://thefilmstage.com/exclusive-trailer-for-sonja-prosencs-family-therapy-puts-a-new-spin-on-pasolini/ |title=Exclusive Trailer for Sonja Prosenc’s Family Therapy Puts a New Spin on Pasolini |first=Jordan |last=Raup |date=11 June 2024|access-date=29 October 2025|website= The Film Stage|language=en}}</ref>
Film je bil premierno prikazan 8. junija 2024 na [[Filmski festival Tribeca|Filmskem festivalu Tribeca]].<ref>{{navedi splet|url=https://tribecafilm.com/films/family-therapy-2024|title=Family Therapy |date=8 June 2024|access-date=28 October 2025|website= [[Tribeca Film Festival]] |language=en}}</ref> Leta 2024 je bil izbran kot [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film]] na [[97. podelitev oskarjev|97. podelitvi oskarjev]].<ref>{{navedi splet|url=https://sloveniatimes.com/40832/family-therapy-slovenias-candidate-for-oscar-nomination |title=Family Therapy Slovenia's candidate for Oscar nomination|date=11 September 2024 |access-date=28 October 2025 |website=[[The Slovenia Times]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cineuropa.org/en/newsdetail/465029/#european-countries|title=European titles submitted for the Oscars race|date=8 October 2024|access-date=28 October 2025 |website= [[Cineuropa]] |language=en}}</ref> Na [[Festival slovenskega filma 2024|27. festivalu slovenskega filma]] je prejel vesno za najboljši celovečerni film, ob tem pa še vesne za najboljši scenarij, glavni žensko in moško vlogo ter stransko žensko vlogo ter najboljšo izvirno glasbo in scenografijo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/odresitev-za-zacetnike-s-sedmimi-vesnami-veliki-zmagovalec-27-festivala-slovenskega-filma/725659 |title=Odrešitev za začetnike s sedmimi vesnami veliki zmagovalec 27. Festivala slovenskega filma |accessdate=2025-10-31 |date=2024-10-27 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
== Vloge ==
* [[Mila Bezjak]] kot Agatha
* [[Aliocha Schneider]] kot Julien
* [[Marko Mandić]] kot Alexander
* [[Katarina Stegnar]] kot Olivia
* [[Judita Franković Brdar]] kot Mila
* [[Jure Henigman]] kot Tomaž
* [[Kristoffer Joner]] kot lovec
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{BSF|odresitev}}
* {{FilmLinks}}
{{Vesna na najboljši slovenski film}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Slovenski komični filmi]]
[[Kategorija:Filmske črne komedije]]
[[Kategorija:Filmi o disfunkcionalni družini]]
4r1f9e0d2f2k7mqal3hcpfiixqcjn21
Jezdeca
0
592748
6762064
6634720
2026-10-08T08:21:06Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762064
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox film
| name = Jezdeca
| image =
| caption =
| director = [[Dominik Mencej]]
| writer = {{Plainlist|
* [[Boris Grgurović]]
* [[Dominik Mencej]]
}}
| producer = {{Plainlist|
* [[Miha Černec]]
* [[Jožko Rutar]]
* [[Danijel Pek]]
* [[Milan Stojanović]]
* [[Igor Prinčič]]
* [[Srđan Šarenac]]
* [[Teo Rižnar]]
}}
| starring = {{Plainlist|
* [[Timon Šturbej]]
* [[Petja Labović]]
* [[Anja Novak]]
* [[Nikola Kojo]]
* [[Peter Musevski]]
}}
| editing = {{Plainlist|
* [[Andrej Nagode]]
* [[Matic Drakulić]]
}}
| cinematography = [[Janez Štucin]]
| music = [[Luka Ciut]]
| studio = {{Plainlist|
* Staragara, Nu Frame
* Antitalent
* Sense produkcija
* Transmedija
* Novi film
* [[Viba film]]
* [[RTV Slovenija]]
}}
| distributor = {{Plainlist|
* Emera Film
}}
| released = {{Film date|2022|8|15|[[Sarajevski filmski festival|Sarajevo]]|df=yes}}
| runtime = 106 minut
| country = {{Plainlist|
* [[Slovenija]]
* [[Bosna in Hercegovina]]
* [[Italija]]
* [[Srbija]]
* [[Hrvaška]]
}}
| language = [[slovenščina]]
| gross =
}}
'''''Jezdeca''''' je slovenski [[komični film|komično]]-[[dramski film]] [[film ceste|ceste]] iz leta 2022, ki ga je režiral [[Dominik Mencej]] v svojem prvencu in zanj napisal tudi scenarij skupaj z [[Boris Grgurović|Borisom Grgurovićem]]. Film prikazuje Tomaža ([[Timon Šturbej]]) in Antona ([[Petja Labović]]), ki se po ogledu filma [[Goli v sedlu]] na [[Tomos]]ovih mopedih iz domače [[Prlekija|Prlekije]] kmalu po [[Osamosvajanje Slovenije|osamosvojitvi]] odpeljeta v Ljubljano in naprej proti morju na Hrvaško.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/jezdeca/664208 |title=Jezdeca |accessdate=2025-11-02 |date=2023-04-08 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
Film je bil premierno prikazan 15. avgusta 2022 na [[Sarajevski filmski festival|Sarajevsken filmskem festivalu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/film-tv/trije-slovenski-filmi-v-igri-za-srce-sarajeva |title=Trije slovenski filmi v igri za srce Sarajeva |accessdate=2025-11-02 |date=2022-07-22 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Leta 2023 je bil izbran kot [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film|slovenski kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film]] na [[96. podelitev oskarjev|96. podelitvi oskarjev]].<ref>{{navedi splet|url=https://bsf.si/sl/film/jezdeca/|title=Jezdeca (2022)|work=Baza slovenskih filmov|accessdate=2025-11-02}}</ref> Na [[Festival slovenskega filma 2022|25. festivalu slovenskega filma]] je prejel vesne za glavno moško vlogo, montažo in zvok ter nagrado občinstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/film-tv/vesna-plesala-kot-je-igral-orkester/ |title=Vesna plesala kot je igral Orkester |accessdate=2025-11-02 |date=2022-10-30 |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref>
== Vloge ==
* [[Timon Šturbej]] kot Tomaž
* [[Petja Labović]] kot Anton
* [[Anja Novak]] kot Ana
* [[Nikola Kojo]] kot Peter
* [[Peter Musevski]] kot voznik tovornjaka
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{BSF|jezdeca}}
* {{FilmLinks}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Slovenski komični filmi]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Cestni filmi]]
[[Kategorija:Filmi o odraščanju]]
rg1gn6ltpoaf34urh2hmg3p2njxjxrx
Volan (televizijska oddaja)
0
595144
6761893
6557407
2026-10-07T20:23:55Z
S0me0ne0
6418
S0me0ne0 je prestavil_a stran [[Uporabnik:S0me0ne0/peskovnik]] na [[Volan (televizijska oddaja)]]: Objava pripravljenega članka iz uporabniškega peskovnika
6557407
wikitext
text/x-wiki
# Volan (televizijska oddaja)
[[Slika:Logovolan-1a.png|sličica|alt=Volan logo|Volan Logo]]
'''Volan''' je slovenska avtomobilistična televizijska oddaja, ki se predvaja na komercialnem televizijskem programu [[Kanal A]]. Oddaja je na sporedu od leta 2011 in obravnava teme, povezane z avtomobilizmom, mobilnostjo in prometno kulturo. Do leta 2025 je bilo predvajanih 29 sezon, s skupno 440 epizodami.<ref>Gorenjski glas, »Avtomobilski mušketirji«, 15. 3. 2019. Dostopno na: [[https://www.gorenjskiglas.si/razvedrilo/avtomobilski-musketirji-74839/](https://www.gorenjskiglas.si/razvedrilo/avtomobilski-musketirji-74839/)]</ref>
== Zgodovina ==
Oddaja ''Volan'' je bila prvič predvajana leta 2011. Nastala je kot specializirana televizijska oddaja, osredotočena na avtomobilske teme, testiranja vozil in spremljanje avtomobilističnih trendov v Sloveniji in tujini.<ref>Gorenjski glas, »Avtomobilski mušketirji«, 15. 3. 2019. Dostopno na: [[https://www.gorenjskiglas.si/razvedrilo/avtomobilski-musketirji-74839/](https://www.gorenjskiglas.si/razvedrilo/avtomobilski-musketirji-74839/)]</ref> V letih predvajanja se je oddaja vsebinsko in produkcijsko razvijala ter dosegla večje število sezon.
Po podatkih, objavljenih v medijih, je oddaja v več kot desetletju predvajanja postala stalnica v programski shemi Kanala A.<ref>Moški svet, »Matej Mihinjac: V tem delu postajamo vse bolj podobni Američanom«, 12. 5. 2021. Dostopno na: [[https://www.moskisvet.com/zabava/intervju/matej-mihinjac-v-tem-delu-postajamo-vse-bolj-podobni-americanom-pred-leti-pa-smo-jih-tako-zanicevali-ces-kako-velike-in-potratne-avtomobile-vozijo.html](https://www.moskisvet.com/zabava/intervju/matej-mihinjac-v-tem-delu-postajamo-vse-bolj-podobni-americanom-pred-leti-pa-smo-jih-tako-zanicevali-ces-kako-velike-in-potratne-avtomobile-vozijo.html)]</ref>
== Vsebina in format ==
Oddaja ''Volan'' je zasnovana kot revijalna avtomobilistična oddaja. V posameznih epizodah obravnava različne vidike avtomobilizma, med drugim:<ref>Svet24, »Užitek se je peljati brez tečnega sopotnika«, 21. 7. 2020. Dostopno na: [[https://svet24.si/novice/gospodarstvo/uzitek-se-je-peljati-brez-tecnega-sopotnika-767406](https://svet24.si/novice/gospodarstvo/uzitek-se-je-peljati-brez-tecnega-sopotnika-767406)]</ref>
* testiranja osebnih in gospodarskih vozil,
* predstavitve novih avtomobilskih modelov,
* poročila z avtomobilskih dogodkov in sejmov,
* teme, povezane z varnostjo v prometu in mobilnostjo.
Oddaja je namenjena splošni televizijski publiki in je prilagojena širšemu krogu gledalcev.
== Avtorji in sodelavci ==
Oddajo ustvarja uredniška in novinarska ekipa, ki se je skozi leta delno spreminjala. Oddajo ustvarja uredniška in novinarska ekipa, ki se je skozi leta delno spreminjala. Glavni akterji oddaje so Iztok Krajnc, Anže Jereb in Matej Mihinjač, ki so prisotni od jeseni 2011. Podrobnejši podatki o aktualni sestavi ekipe so objavljeni na uradni spletni strani oddaje.<ref>Volan.si, »Uredništvo«. Dostopno na: [[https://volan.si/urednistvo/](https://volan.si/urednistvo/)]</ref>
== Sprejem in medijski odziv ==
Oddaja ''Volan'' je bila obravnavana v nekaterih slovenskih medijih, ki so poročali o njenem nastanku, ustvarjalcih in dolgoletni prisotnosti v slovenskem televizijskem prostoru.<ref>Gorenjski glas, »Avtomobilski mušketirji«, 15. 3. 2019. Dostopno na: [[https://www.gorenjskiglas.si/razvedrilo/avtomobilski-musketirji-74839/](https://www.gorenjskiglas.si/razvedrilo/avtomobilski-musketirji-74839/)]</ref> V regionalnih in spletnih medijih je bila izpostavljena kot specializirana avtomobilistična oddaja, ki se kontinuirano predvaja več sezon.
== Viri ==
{{reflist}}
== Zunanje povezave ==
* [[https://volan.si](https://volan.si) Uradna spletna stran oddaje Volan]
[[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]]
[[Kategorija:Televizijske oddaje o avtomobilizmu]]
[[Kategorija:Kanal A]]
azspwg2vg082cqds5ggqti6pahk2eyp
6761896
6761893
2026-10-07T20:25:55Z
S0me0ne0
6418
6761896
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Logovolan-1a.png|sličica|Logotip oddaje Volan]]
'''Volan''' je slovenska avtomobilistična televizijska oddaja, ki se predvaja na televizijskem programu [[Kanal A]]. Oddaja je na sporedu od leta 2011 in obravnava teme, povezane z avtomobilizmom, mobilnostjo in prometno varnostjo.<ref name="GG">{{Navedi splet
|url=https://www.gorenjskiglas.si/razvedrilo/avtomobilski-musketirji-74839/
|title=Avtomobilski mušketirji
|website=Gorenjski glas
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
== Zgodovina ==
Oddaja ''Volan'' je začela nastajati leta 2011. Njeni ustvarjalci so se pred tem ukvarjali z oddajo ''Avto.Info'', ki je bila predvajana na Info TV.<ref name="urednistvo">{{Navedi splet
|url=https://volan.si/urednistvo/
|title=Uredništvo
|website=Volan.si
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
Oddaja se osredotoča na avtomobilske teme, preizkuse vozil ter druge vsebine s področja avtomobilizma in mobilnosti. V letih predvajanja je dosegla več sezon.<ref name="GG" />
== Vsebina in format ==
''Volan'' je avtomobilistična oddaja, v kateri ustvarjalci predstavljajo in preizkušajo vozila ter obravnavajo različne teme, povezane z avtomobilizmom, mobilnostjo in prometom.<ref>{{Navedi splet
|url=https://svet24.si/novice/gospodarstvo/uzitek-se-je-peljati-brez-tecnega-sopotnika-767406
|title=Užitek se je peljati brez tečnega sopotnika
|website=Svet24
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
Med vsebinami oddaje so:
* preizkusi osebnih in gospodarskih vozil,
* predstavitve avtomobilskih modelov,
* prispevki o avtomobilizmu in mobilnosti,
* vsebine, povezane s prometno varnostjo.
== Avtorji in sodelavci ==
Med dolgoletnimi ustvarjalci oddaje so Iztok Krajnc, Anže Jereb in Matej Mihinjač.<ref name="GG" /> Podatki o uredništvu in drugih sodelavcih so objavljeni tudi na uradni spletni strani oddaje.<ref name="urednistvo" />
== Viri ==
{{reflist}}
== Zunanje povezave ==
* [https://volan.si/ Uradna spletna stran oddaje Volan]
[[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]]
[[Kategorija:Kanal A]]
3hwouvozc26tzbs50a2273x5vwe55cm
6761900
6761896
2026-10-07T20:27:45Z
S0me0ne0
6418
6761900
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Logovolan-1a.png|sličica|Logotip oddaje Volan]]
'''Volan''' je slovenska avtomobilistična televizijska oddaja, ki se predvaja na televizijskem programu [[Kanal A]]. Nastala je leta 2011 kot naslednica oddaje ''Avto.info''.<ref name="24ur2011">{{Navedi splet
|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/na-kanal-a-prihaja-jesen-za-prave-moske.html
|title=Na Kanal A prihaja jesen za prave moške
|website=24ur.com
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref> Oddaja obravnava avtomobilizem, preizkuse vozil, mobilnost in prometne teme.
== Zgodovina ==
Oddaja ''Volan'' je nastala leta 2011 iz dotedanje avtomobilistične oddaje ''Avto.info''. Ob predstavitvi jesenske programske sheme Kanala A je bila nova oddaja napovedana za 17. september 2011. Napovedane so bile avtomobilistične rubrike, preizkusi vozil, nasveti voznikom ter prispevki iz Slovenije in tujine.<ref name="24ur2011" />
Leta 2015 je ''Gorenjski glas'' poročal o oddaji in spremljajočem projektu Rdeči volan ter kot glavna prepoznavna obraza takratne ekipe navedel Mateja Mihinjača in Iztoka Krajnca. V uredništvu sta bila takrat tudi Rebeka Pevec in Anže Jereb.<ref name="GG2015">{{Navedi splet
|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150425/C/150429829/rdeci-volan
|title=Rdeči volan
|author=Alenka Brun
|date=25. april 2015
|website=Gorenjski glas
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
Spomladi 2021 je oddaja vstopila v svojo dvajseto sezono. Po navedbah Mateja Mihinjača so ustvarjalci v prvih dvajsetih sezonah preizkusili več kot tisoč avtomobilov in vozili med dva in tri tisoč različnih vozil.<ref name="GG2021">{{Navedi splet
|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20210310/C/210319970/
|title=Avtomobilski mušketirji
|author=Alenka Brun
|date=10. marec 2021
|website=Gorenjski glas
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
Oddaja se je predvajala tudi v naslednjih letih. Leta 2025 je bila na sporedu 28. sezona,<ref>{{Navedi splet
|url=https://tvspored.delo.si/oddaja/kanala/volan/kafbjqcp84v1
|title=Volan
|website=Delo
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref> leta 2026 pa 30. in 31. sezona.<ref>{{Navedi splet
|url=https://tv-spored.siol.net/kanal/akanal/oddaja/volan/1160998934191/datum/20261004
|title=Volan (S31 E3)
|website=Siol.net
|date=4. oktober 2026
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
== Vsebina ==
Oddaja je zasnovana kot avtomobilistična magazinska oddaja. Vključuje preizkuse novih vozil, predstavitve avtomobilov, prispevke iz avtomobilskega sveta in nasvete za voznike.<ref name="24ur2011" />
V dvajseti sezoni leta 2021 so ustvarjalci zaradi omejitev, povezanih z epidemijo covida-19, zmanjšali število prispevkov iz tujine in več vsebin posneli v Sloveniji. Med drugim so pripravljali preizkuse novih avtomobilov, prispevke o starejših vozilih, tekmovanja med voditelji in nasvete za varčno vožnjo.<ref name="GG2021" />
== Ustvarjalci ==
Med dolgoletnimi ustvarjalci oddaje so Matej Mihinjač, Iztok Krajnc in Anže Jereb.<ref name="GG2021" /> Sestava ekipe se je skozi leta spreminjala; leta 2015 je bila članica uredništva tudi Rebeka Pevec.<ref name="GG2015" />
== Viri ==
{{reflist}}
== Zunanje povezave ==
* [https://volan.si/ Uradna spletna stran oddaje Volan]
[[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]]
[[Kategorija:Kanal A]]
slol7ls5ac4r4mf6o98mwknlit1j3v4
6761901
6761900
2026-10-07T20:29:51Z
S0me0ne0
6418
6761901
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Logovolan-1a.png|sličica|Logotip oddaje Volan]]
'''Volan''' je slovenska avtomobilistična televizijska oddaja, ki se predvaja na televizijskem programu [[Kanal A]]. Nastala je leta 2011 kot naslednica oddaje ''Avto.info''.<ref name="24ur2011">{{Navedi splet
|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/na-kanal-a-prihaja-jesen-za-prave-moske.html
|title=Na Kanal A prihaja jesen za prave moške
|website=24ur.com
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref> Oddaja obravnava avtomobilizem, preizkuse vozil, mobilnost in prometne teme.
== Zgodovina ==
Oddaja ''Volan'' je nastala leta 2011 iz dotedanje avtomobilistične oddaje ''Avto.info''. Ob predstavitvi jesenske programske sheme Kanala A je bila nova oddaja napovedana za 17. september 2011. Napovedane so bile avtomobilistične rubrike, preizkusi vozil, nasveti voznikom ter prispevki iz Slovenije in tujine.<ref name="24ur2011" />
Leta 2015 je ''Gorenjski glas'' poročal o oddaji in spremljajočem projektu Rdeči volan ter kot glavna prepoznavna obraza takratne ekipe navedel Mateja Mihinjača in Iztoka Krajnca. V uredništvu sta bila takrat tudi Rebeka Pevec in Anže Jereb.<ref name="GG2015">{{Navedi splet
|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150425/C/150429829/rdeci-volan
|title=Rdeči volan
|author=Alenka Brun
|date=25. april 2015
|website=Gorenjski glas
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
Spomladi 2021 je oddaja vstopila v svojo dvajseto sezono. Po navedbah Mateja Mihinjača so ustvarjalci v prvih dvajsetih sezonah preizkusili več kot tisoč avtomobilov in vozili med dva in tri tisoč različnih vozil.<ref name="GG2021">{{Navedi splet
|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20210310/C/210319970/
|title=Avtomobilski mušketirji
|author=Alenka Brun
|date=10. marec 2021
|website=Gorenjski glas
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
Oddaja se je predvajala tudi v naslednjih letih. Leta 2025 je bila na sporedu 28. sezona.<ref>{{Navedi splet
|url=https://tvspored.delo.si/oddaja/kanala/volan/kafbjqcp84v1
|title=Volan
|website=Delo
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref> Leta 2026 je dosegla 31. sezono.<ref>{{Navedi splet
|url=https://tv-spored.siol.net/kanal/akanal/oddaja/volan/1160998934191/datum/20261004
|title=Volan (S31 E3)
|website=Siol.net
|date=4. oktober 2026
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
== Vsebina in format ==
''Volan'' je zasnovan kot avtomobilistična magazinska oddaja. Vključuje preizkuse novih vozil, predstavitve avtomobilov, prispevke iz avtomobilskega sveta in nasvete za voznike.<ref name="24ur2011" />
Med vsebinami oddaje so:
* preizkusi osebnih in gospodarskih vozil,
* predstavitve novih avtomobilskih modelov,
* avtomobilistični nasveti,
* prispevki o avtomobilizmu in mobilnosti,
* vsebine s področja prometne varnosti.
V dvajseti sezoni leta 2021 so ustvarjalci zaradi omejitev, povezanih z epidemijo covida-19, zmanjšali število prispevkov iz tujine in več vsebin posneli v Sloveniji. Med drugim so pripravljali preizkuse novih avtomobilov, prispevke o starejših vozilih, tekmovanja med voditelji in nasvete za varčno vožnjo.<ref name="GG2021" />
== Ustvarjalci ==
Med dolgoletnimi ustvarjalci oddaje so Matej Mihinjač, Iztok Krajnc in Anže Jereb.<ref name="GG2021" />
Sestava uredništva se je skozi zgodovino oddaje spreminjala. Leta 2015 sta bila kot glavna prepoznavna obraza ekipe izpostavljena Matej Mihinjač in Iztok Krajnc, del uredništva pa sta bila tudi Rebeka Pevec in Anže Jereb.<ref name="GG2015" />
Podatki o uredništvu in sodelavcih so objavljeni tudi na uradni spletni strani oddaje.<ref name="urednistvo">{{Navedi splet
|url=https://volan.si/urednistvo/
|title=Uredništvo
|website=Volan.si
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
== Viri ==
{{reflist}}
== Zunanje povezave ==
* [https://volan.si/ Uradna spletna stran oddaje Volan]
[[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]]
[[Kategorija:Kanal A]]
203km2tjcloyod2z6cpe7zf5739ut43
Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026
4
598655
6762125
6758841
2026-10-08T11:31:09Z
Upwinxp
126544
+1
6762125
wikitext
text/x-wiki
Arhiv '''[[WP:PZB|predlogov za brisanje]]''' v letu '''2026'''.
== Januar 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Naser bin Radan}}
== Februar 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Politrobotnik}}
== April 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc}}
== Junij 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Torsten Haß}}
==Avgust 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Timotej Fijavž Vivod}}
==September 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Zverinjak}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Taktik}}
nhim8x0di6o4yauo21yiqkf55bcsv5j
José Jesús Villa Pelayo
0
599119
6762109
6644130
2026-10-08T11:11:49Z
NDG
244193
Requesting deletion ([[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]] v3.1d)
6762109
wikitext
text/x-wiki
<noinclude>{{delete|1=Out of project scope. x-wiki-spam <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small>}}</noinclude>
{{Infopolje Oseba
| ime = José Jesús Villa Pelayo
| slika =
| opis_slike = José Jesús Villa Pelayo med raziskovanjem o [[Francisco de Miranda]].
| datum_rojstva = {{Rojstni datum|1962|11|6}}
| kraj_rojstva = [[Caracas]], [[Venezuela]]
| poklic = pesnik, esejist, pravnik
| državljanstvo = venezuelsko
| nagrade = Nacionalna nagrada za poezijo „Stefania Mosca” (2015)
}}
'''José Jesús Villa Pelayo''' (rojen 6. novembra 1962, [[Caracas]]) je venezuelski pesnik, esejist, literarni kritik in pravnik, vidni predstavnik literarne generacije 90-ih. Za njegovo delo je značilna uporaba medtekstualnosti, literarnih apokrifov in „estetske dvojezičnosti” (koncept Gine Saraceni), ki združuje akademsko strogost z mističnim lirizmom.<ref name="Saraceni">Saraceni, Gina. ''En-obra. Antología de la Poesía Venezolana 1983-2008''. Caracas: Editorial Equinoccio, 2008.</ref>
== Biografija in kariera ==
Diplomiral je iz književnosti na [[Centralna univerza Venezuele]] (1987) in iz prava na univerzi Santa María (1992). Specializiral se je za človekove pravice in mednarodne odnose. Kot akademik je bil profesor na Centralni univerzi Venezuele in na [[Metropolitna univerza (Caracas)|Metropolitni univerzi]] (UNIMET) v Caracasu. 16 let (2004–2020) je vodil kulturno-politično analitično oddajo „Enigmas del Poder” na venezuelskem nacionalnem radiu.<ref name="Archive">Enza García. [https://archive.org «Archivo sonoro de La Ventana/ Alba Caracas 96.3 FM»]. Internet Archive, 2015.</ref>
== Mednarodno priznanje ==
Njegovo mednarodno priznanje v Evropi se je utrdilo s sodelovanjem z italijansko intelektualno avantgardo. Objavljal je v neapeljki reviji '''''Altri Termini''''', ki jo je urejal '''[[Franco Cavallo]]''', kjer so se njegovi teksti pojavili ob delih osebnosti, kot sta '''[[Octavio Paz]]''' in [[Edoardo Sanguineti]].<ref name="AltriTermini">Villa Pelayo, J.J. (1991). ''Altri Termini/Quaderni internazionali di literatura''. Neapelj, # 2-IV Serie.</ref> Kritik [[Rafael Arráiz Lucca]] ga opredeljuje kot steber sodobne venezuelske poezije.
== Izbrana dela ==
* ''Nueva York'' (1992).
* ''Mariana de Coimbra'' (1999).
* ''Diario de Alejandría'' (2007).
* ''Elegía para un mago de Venecia'' (2016).
* ''Maraclea de Seforis'' (2024).
== Masonstvo ==
Je ugleden član '''Velike lože republike Venezuele'''. Leta 2024 je imel slavnostni govor ob dvestoletnici prostozidarstva v Venezueli. Prejel je nagrade za svoje zgodovinske eseje o [[Francisco de Miranda|Franciscu de Mirandi]] (2016) in [[José Antonio Páez|Joséju Antoniu Páezu]] (2023).
== Opombe ==
{{reflist}}
[[Kategorija:Venezuelski pesniki]]
[[Kategorija:Venezuelski pisatelji]]
[[Kategorija:Venezuelski pravniki]]
[[Kategorija:Venezuelski prostozidarji]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1962]]
c5frl6suqtztzzkc6nhw2rd82uhqlzq
6762121
6762109
2026-10-08T11:28:43Z
Upwinxp
126544
pretvorjeno v reden predlog za brisanje
6762121
wikitext
text/x-wiki
{{Polje za članke
| type = delete
| image = none
| text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br />
Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br />
Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/>
----
<small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov]
''</small>}}
{{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}}
[[Kategorija:Predlogi za brisanje]]
'''José Jesús Villa Pelayo''' (rojen 6. novembra 1962, [[Caracas]]) je venezuelski pesnik, esejist, literarni kritik in pravnik, vidni predstavnik literarne generacije 90-ih. Za njegovo delo je značilna uporaba medtekstualnosti, literarnih apokrifov in „estetske dvojezičnosti” (koncept Gine Saraceni), ki združuje akademsko strogost z mističnim lirizmom.<ref name="Saraceni">Saraceni, Gina. ''En-obra. Antología de la Poesía Venezolana 1983-2008''. Caracas: Editorial Equinoccio, 2008.</ref>
== Biografija in kariera ==
Diplomiral je iz književnosti na [[Centralna univerza Venezuele]] (1987) in iz prava na univerzi Santa María (1992). Specializiral se je za človekove pravice in mednarodne odnose. Kot akademik je bil profesor na Centralni univerzi Venezuele in na [[Metropolitna univerza (Caracas)|Metropolitni univerzi]] (UNIMET) v Caracasu. 16 let (2004–2020) je vodil kulturno-politično analitično oddajo „Enigmas del Poder” na venezuelskem nacionalnem radiu.<ref name="Archive">Enza García. [https://archive.org «Archivo sonoro de La Ventana/ Alba Caracas 96.3 FM»]. Internet Archive, 2015.</ref>
== Mednarodno priznanje ==
Njegovo mednarodno priznanje v Evropi se je utrdilo s sodelovanjem z italijansko intelektualno avantgardo. Objavljal je v neapeljki reviji '''''Altri Termini''''', ki jo je urejal '''[[Franco Cavallo]]''', kjer so se njegovi teksti pojavili ob delih osebnosti, kot sta '''[[Octavio Paz]]''' in [[Edoardo Sanguineti]].<ref name="AltriTermini">Villa Pelayo, J.J. (1991). ''Altri Termini/Quaderni internazionali di literatura''. Neapelj, # 2-IV Serie.</ref> Kritik [[Rafael Arráiz Lucca]] ga opredeljuje kot steber sodobne venezuelske poezije.
== Izbrana dela ==
* ''Nueva York'' (1992).
* ''Mariana de Coimbra'' (1999).
* ''Diario de Alejandría'' (2007).
* ''Elegía para un mago de Venecia'' (2016).
* ''Maraclea de Seforis'' (2024).
== Masonstvo ==
Je ugleden član '''Velike lože republike Venezuele'''. Leta 2024 je imel slavnostni govor ob dvestoletnici prostozidarstva v Venezueli. Prejel je nagrade za svoje zgodovinske eseje o [[Francisco de Miranda|Franciscu de Mirandi]] (2016) in [[José Antonio Páez|Joséju Antoniu Páezu]] (2023).
== Opombe ==
{{reflist}}
[[Kategorija:Venezuelski pesniki]]
[[Kategorija:Venezuelski pisatelji]]
[[Kategorija:Venezuelski pravniki]]
[[Kategorija:Venezuelski prostozidarji]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1962]]
9gkncer2dfbdgganhype4zsl2ss3v6v
Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026
0
600908
6761840
6761659
2026-10-07T17:38:20Z
Sporti
5955
dp
6761840
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox cycling race
| image =
| pushpin_map = Slovenija
| pushpin_label = Ljubljana
| map_caption =
| venue = [[Slovenija]], [[Ljubljana]] {{flagicon|Slovenija}}
| coordinates = {{coord|46|3|17|N|14|30|20|E|}}
| date = 2.–7. oktober 2026
| nations = 40
| cyclists = 800
| events = 14
|previous = [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2025|2025]]
|next = [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2027|2027]]
}}
'''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu]] 2026''' je 32. izvedba vsakoletnega [[Evropsko prvenstvo|evropskega prvenstva]] v [[cestno kolesarstvo|cestnem kolesarstvu]], ki ga je organizirala [[Evropska kolesarska zveza]] (UEC). Potekalo je med [[2. oktober|2.]] in [[7. oktober|7. oktobrom]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] z okolico.<ref name="slovenia-info">{{navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/press-centre/news-of-the-tourism-press-agency/35626-slovenia-to-host-the-2026-uec-road-european-championships |title=Slovenia to Host the 2026 UEC Road European Championships |publisher=I Feel Slovenia |date=18 November 2025 |access-date=2026-04-11|language=en}}</ref><ref name="sloveniatimes">{{navedi splet |url=https://sloveniatimes.com/45039/slovenia-to-host-2026-european-road-cycling-championships |title=Slovenia to host 2026 European Road Cycling Championships |publisher=The Slovenia Times |date=1 October 2025 |access-date=2026-04-11|language=en}}</ref> Slovenija je prvič gostila mednarodno kolesarstvo prvenstvo.<ref name="sloveniatimes"/> Na njem je v 14. disciplinah nastopilo 800 kolesarjev in kolesark iz 40 držav.<ref name="slovenia-info"/>
== Razpored ==
{| class="wikitable"
! Datum !! Disciplina
|-
| 2. oktober || moška cestna dirka do 23 let
|-
| 2. oktober || ženska cestna dirka do 23 let
|-
| 3. oktober || ženska cestna dirka
|-
| 3. oktober || moška mladinska cestna dirka
|-
| 4. oktober || ženska mladinska cestna dirka
|-
| 4. oktober || moška cestna dirka
|-
| 6. oktober || mešana štafeta
|-
| 6. oktober || mešana mladinska štafeta
|-
| 7. oktober || moški kronometer
|-
| 7. oktober || ženski kronometer
|-
| 7. oktober || moški kronometer do 23 let
|-
| 7. oktober || ženski kronometer do 23 let
|-
| 7. oktober || moški mladinski kronometer
|-
| 7. oktober || ženski mladinski kronometer
|-
|}
== Dobitniki medalj ==
===Elite===
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|- bgcolor="#cccccc"
| colspan=7 | '''Elite moški'''
|-
| Cestna dirka
| {{Flag medalist|[[Remco Evenepoel]]|BEL}} || 4h 16'37"
| {{Flag medalist|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} || s.t.
| {{Flag medalist|[[Christian Scaroni]]|ITA}} || +59"
|-
| Kronometer
| {{Flag medalist|[[Primož Roglič]]|SVN}} || 28:16.61
| {{Flag medalist|[[Bruno Armirail]]|FRA}} || +6.58"
| {{Flag medalist|[[Maxime Decomble]]|FRA}} || +28.42"
|- bgcolor="#cccccc"
| colspan=7 | '''Elite ženske'''
|-
| Cestna dirka
| {{Flag medalist|[[Demi Vollering]]|NLD}} || 3h 10' 33"
| {{Flag medalist|[[Puck Pieterse]]|NLD}} || +5"
| {{Flag medalist|[[Marlen Reusser]]|SUI}} || s.t.
|-
| Kronometer
| {{Flag medalist|[[Marlen Reusser]]|SUI}} || 31:30.84
| {{Flag medalist|[[Demi Vollering]]|NED}} || + 23:33"
| {{Flag medalist|[[Juliette Berthet]]|FRA}} || + 1:10.13"
|}
===Do 23 let===
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|- bgcolor="#cccccc"
| colspan=7 | '''Moški do 23 let'''
|-
| Cestna dirka<ref>{{cite web |title=2026 European Road Championships – Men U23 Road Race results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Men%20Under23%20Road%20Race%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=2 October 2026 |date=2 October 2026 }}</ref>
| {{Flag medalist|[[Héctor Álvarez (kolesar)|Héctor Álvarez]]|ESP}} || 3h 02' 22"
| {{Flag medalist|[[Jan Michał Jackowiak]]|POL}} || +20"
| {{Flag medalist|[[Niels Driesen]]|BEL}} || +32"
|-
| Kronometer<ref>{{cite web |title=2026 European Road Championships – Men U23 Time Trial results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Men%20Under23%20Time%20Trial%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=7 October 2026 |date=7 October 2026 }}</ref>
| {{Flag medalist|[[Héctor Álvarez (kolesar)|Héctor Álvarez]]|ESP}} || 28:44.70
| {{Flag medalist|[[Matisse Van Kerckhove]]|BEL}} || + 3.07"
| {{Flag medalist|[[Kasper Haugland]]|NOR}} || + 19.10"
|- bgcolor="#cccccc"
| colspan=7 | '''Ženske do 23 let'''
|-
| Cestna dirka<ref>{{cite web |title=2026 European Road Championships – Women U23 Road Race results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Women%20Under23%20Road%20Race%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=2 October 2026 |date=2 October 2026 }}</ref>
| {{Flag medalist|[[Mara Winter]]|SUI}} || 2h 26' 48"
| {{Flag medalist|[[Nienke Vinke]]|NLD}} || s.t.
| {{Flag medalist|[[Viktória Chladoňová]]|SVK}} || s.t.
|-
| Kronometer<ref>{{cite web |title=2026 European Road Championships – Women U23 Time Trial results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Women%20Under23%20Time%20Trial%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=7 October 2026 |date=7 October 2026 }}</ref>
| {{Flag medalist|[[Nienke Vinke]]|NED}} || 32:36.93
| {{Flag medalist|[[Megan Arens]]|NED}} || + 36.78"
| {{Flag medalist|[[Viktória Chladoňová]]|SVK}} || + 41.11"
|}
===Mladinci===
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|- bgcolor="#cccccc"
| colspan=7 | '''Moški mladinci'''
|-
| Cestna dirka<ref>{{cite web |title=2026 European Road Championships – Men Junior Road Race results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Men%20Junior%20Road%20Race%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=3 October 2026 |date=3 October 2026 }}</ref>
| {{Flag medalist|[[Elias Dybing]]|NOR}} || 2h 42' 40"
| {{Flag medalist|[[Aitor Martínez Groset]]|ESP}} || +10"
| {{Flag medalist|[[Jop van den Biggelaar]]|NLD}} || s.t.
|-
| Kronometer<ref>{{cite web |title=2026 European Road Championships – Men Junior Time Trial results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Men%20Junior%20Time%20Trial%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=7 October 2026 |date=7 October 2026 }}</ref>
| {{Flag medalist|[[Benjamín Noval (kolesar, rojen 2008)|Benjamín Noval]]|ESP}} || 29:46.98
| {{Flag medalist|[[Malthe Risbjerg]]|DEN}} || + 0.03"
| {{Flag medalist|[[Vic De Smet]]|BEL}} || + 7.66"
|- bgcolor="#cccccc"
| colspan=7 | '''Ženske mladinke'''
|-
| Cestna dirka<ref>{{cite web |title=2026 European Road Championships – Women Junior Road Race results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Women%20Junior%20Road%20Race%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=4 October 2026 |date=4 October 2026 }}</ref>
| {{Flag medalist|[[Azzurra Ballan]]|ITA}} || 1h 52' 38"
| {{Flag medalist|[[Morgane Lestrade]]|FRA}} || s.t.
| {{Flag medalist|[[Klara Dworatzek]]|GER}} || s.t.
|-
| Kronometer<ref>{{cite web |title=2026 European Road Championships – Women Junior Time Trial results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Women%20Junior%20Time%20Trial%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=7 October 2026 |date=7 October 2026 }}</ref>
| {{Flag medalist|[[Alejandra Neira]]|ESP}} || 35:45.65
| {{Flag medalist|[[Laura Five]]|BEL}} || + 3.18"
| {{Flag medalist|[[Augustė Mikutytė]]|LTU}} || + 10.49"
|}
===Mešane štafete===
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
| Elite<ref>{{cite web |title=2026 European Road Championships – Elite Mixed Relay results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Elite%20Mixed%20Relay%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=6 October 2026 |date=6 October 2026 }}</ref>
| {{FRA}}<br />[[Bruno Armirail]]<br />[[Rémi Cavagna]]<br />[[Thibault Guernalec]]<br />[[Juliette Berthet]]<br />[[Cédrine Kerbaol]]<br />[[Maëva Squiban]] || 1h 00' 19.05"
| {{ITA}}<br />[[Mattia Cattaneo]]<br />[[Marco Frigo]]<br />[[Matteo Sobrero]]<br />[[Elisa Longo Borghini]]<br />[[Monica Trinca Colonel]]<br />[[Alessia Vigilia]] || + 1:12.36"
| {{LUX}}<br />[[Alex Kirsch]]<br />[[Mathieu Kockelmann]]<br />[[Mats Wenzel]]<br />[[Nina Berton]]<br />[[Marie Schreiber]]<br />[[Liv Wenzel]] || + 3:34.52"
|-
| Mladinci<ref>{{cite web |title=2026 European Road Championships – Junior Mixed Relay results |url=https://www.uec.ch/resources/2026%20Events/road%20lubiana/liste/res/Junior%20Mixed%20Relay%2C%20Results.pdf |website=Union Européenne de Cyclisme |access-date=6 October 2026 |date=6 October 2026 }}</ref>
| {{ITA}}<br />[[Enrico Andrea Balliana]]<br />[[Brandon Fedrizzi]]<br />[[Patrik Pezzo Rosola]]<br />[[Azzurra Ballan]]<br />[[Elisa Bianchi (kolesarka)|Elisa Bianchi]]<br />[[Matilde Rossignoli]] || 1h 07' 22.19"
| {{POL}}<br />[[Mateusz Blaszak]]<br />[[Mikołaj Legieć]]<br />[[Igor Mitoraj (kolesar)|Igor Mitoraj]]<br />[[Agata Sekta]]<br />[[Amelia Szymańska]]<br />[[Kinga Słomka]] || + 23.01"
| {{SUI}}<br />[[Laurin Lingenhag]]<br />[[Gian Müller]]<br />[[Antoine Salamin (kolesar)|Antoine Salamin]]<br />[[Joline Hunziker]]<br />[[Elia Marthe]]<br />[[Valentine Rousseaux]] || +30.08"
|}
== Medalju po državah ==
{{Medals table
| caption =
| host = SVN
| show_limit =
| remaining_link =
| flag_template = flagcountry
| event =
| team =
| gold_NED = 2 | silver_NED = 4 | bronze_NED = 1
| gold_ESP = 4 | silver_ESP = 1 | bronze_ESP = 0
| gold_SUI = 2 | silver_SUI = 0 | bronze_SUI = 2
| gold_NOR = 1 | silver_NOR = 0 | bronze_NOR = 1
| gold_POL = 0 | silver_POL = 2 | bronze_POL = 0
| gold_BEL = 1 | silver_BEL = 2 | bronze_BEL = 2
| gold_SVK = 0 | silver_SVK = 0 | bronze_SVK = 2
| gold_ITA = 2 | silver_ITA = 2 | bronze_ITA = 1
| gold_FRA = 1 | silver_FRA = 2 | bronze_FRA = 2
| gold_GER = 0 | silver_GER = 0 | bronze_GER = 1
| gold_LUX = 0 | silver_LUX = 0 | bronze_LUX = 1
| gold_LTU = 0 | silver_LTU = 0 | bronze_LTU = 1
| gold_DEN = 0 | silver_DEN = 1 | bronze_DEN = 0
| gold_SLO = 1 | silver_SLO = 0 | bronze_SLO = 0 | host_SLO = yes
}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.uci.org/competition-details/2026/ROA/78565 Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026] na uci.org
{{šport v Sloveniji}}
{{kolo-stub}}
[[Kategorija:2026 v športu]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Evropska prvenstva v cestnem kolesarstvu|2026]]
[[Kategorija:Kolesarstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Ljubljani]]
r9l3gyd3gbfxsscek0yf2m8ekmdd8zb
Tekmovalno cestno kolesarstvo
0
601784
6761870
6760384
2026-10-07T18:43:36Z
Sportomanokin
14776
/* Profesionalne zmage */
6761870
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox sport
| name = Tekmovalno cestno kolesarstvo
| image = Épreuve Cyclisme Route Course Ligne Masculine Jeux Olympiques 2024 Rue Saint Éleuthère - Paris XVIII (FR75) - 2024-08-03 - 51.jpg
| alt =
| imagesize = 300px
| caption =
| union = [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI)
| nickname =
| first =
| firstlabel =
| region =
| registered =
| clubs =
| contact =
| team =
| mgender =
| type =
| equipment = [[cestno kolo]]
| venue = asfaltirane ceste
| olympic = moški (od [[Poletne olimpijske igre 1896|1896]]), ženske (od [[Poletne olimpijske igre 1984|1984]])
| world =
| paralympic =
| obsolete =
}}
'''Tekmovalno cestno kolesarstvo''' je kolesarska disciplina cestnega kolesarstva, ki se v glavnem odvija na asfaltiranih cestah. Je najstarejša, ter daleč najbolj priljubljena in najbolj razširjena oblika kolesarstva, tako po številu tekmovalcev, dirk in gledalcev. Najbolj znana formata tekmovanja sta cestna dirka in kronometer (vožnja na čas), ter etapne (večdnevne) dirke.
[[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) je najvišja krovni organ v kolesarstvu, ki skrbi za organizacijo in klasifikacijo mednarodnih kolesarskih tekmovanj, poleg tega pa podeljuje licence kolesarjem ter razsoja v dopinških primerih. Profesionalno kolesarstvo izvira iz Zahodne Evrope, predvsem držav kot so Francija, Italija, Španija, Belgija in Nizozemska. Sredi 1980-ih let pa se je ta šport razširil na ves svet in razdelil na profesionalno, polprofesionalno in amatersko tekmovanje.
Za naprestižnejše, za najbolj čislane in zaželjene dirke na svetu veljajo [[Dirka po Franciji]] (rumena), [[Dirka po Italiji]] (rožnata), [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (mavrična), [[Pariz–Roubaix]] in [[Dirka po Flandriji]].
== UCI serije ==
=== Glavna tekmovana ===
* UCI World Tour – svetovna serija, najvišji rang
* UCI ProSeries – druga liga tekmovanja
=== Kontinentalna tekmovanja ===
* UCI Europe Tour
* UCI Asia Tour
* UCI Oceania Tour
* UCI Africa Tour
* UCI America Tour
== Zgodovina ==
=== Moški ===
Moderno cestno kolesarstvo, kot ga poznamo danes, se je razvilo konec 19. stoletja, organizirano pa se je ta šport začel leta 1868. Leto kasneje pa so izvedli eno prvih zabeleženih dirk, [[Pariz]]–[[Rouen]], ki je prvič potekala med dvema mestoma. Najstarejša še aktivna dirka na svetu je [[Milano–Torino]], ki je prvič potekala leta 1876, ki je sicer imela vmes kar nekaj premorov in je danes del drugega kakovostnega razreda, tekmovanja UCI ProSeries.
Na začetku je bilo kolesarstvo najbolj priljubljeno v Franciji, Španiji, Belgiji in Italiji; in nekatera dirke v teh državah so še zmeraj prisotne in ene največjih v tem športu kot; [[Liège–Bastogne–Liège]] (1892) [[Pariz–Roubaix]] (1896), [[Dirka po Franciji]] (1903), [[Milano–San Remo]] (1905), [[Dirka po Lombardiji]] (1905), [[Dirka po Italiji]] (1909), [[Dirka po Kataloniji]] (1911) in [[Dirka po Flandriji]] (1913). In postale temelj za organizacijo dirk drugje po svetu.
Zgodovinsko gledano so bile od začetka 20. stoletja najbolj konkurenčne in kolesarsko navdahnjene države [[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]. Po 2. svetovni vojni pa se je tekmovalno kolesarstvo razširilo še v druge države kot so [[Kolumbija]], [[Danska]], [[Nemčija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Portugalska]] in [[Švica]]. Vendar se je z globalizacijo šport še bolj razširil po svetu v države kot so [[Kazakhstan]], [[Rusija]], [[Avstralija]], [[Južna Afrika]], [[Ekvador]], [[Nova Zelandija]], [[Irska]], [[Poljska]], [[Norveška]], [[Velika Britanija]], [[Slovaška]], [[Združene države Amerike|Združene države]] in tudi Slovenija, ki so vse sproducirale mnogo kolesarjev svetovnega ranga.
=== Ženske ===
Prve pionirske ženske dirke so potekale že konec 19. stoletja. Prva zabeležena ženska kolesarska dirka v Avstraliji je potekala že leta 1888 v [[Ashfield]]u. V 1890ih letih so bile v Združenih državah in Franciji priljubljene takoimenovane "šestdnevne dirke", kjer so ženske tekmovale na velodromih in cestah. Med najuspešnejšimi pionirkami je bila ameriška kolesarka [[Tillie Anderson]], ki je v svoji karieri zmagala na 123 od 130 dirk.
Prvo uradno organizirana dirka je bilo francosko državno prvenstvo leta 1951. Pod okriljem UCI so prvič nastopile leta 1958 na svetovnem prvenstvu.
== Kolesarski slovar ==
=== Najbolj pogosto uporabljeni izrazi ===
* Ešelon – diagonalno stopničasta vožnja kolesarjev, za zaščito pred močnim bočnim vetrom.
* Lead out – ekipa šprinta pred favoritom, da ga zaščiti pred vetrom in ta lažje odskoči.
* Gruppeto – velika "avtobus" skupina kolesarjev na začelju zahtevnih gorskih etap.
* Kriterij – dirka na zaprti kratki progi z več kratkimi krogi (800 metrov do 5 km).
* Prolog – zelo kratek kronometer ali vožnja na čas (manj kot 8 km).
* Flamme rouge – rdeči jezik, zastavica 1 kilometer pred ciljem.
* Rikon – ogled ali preizkus trase ali vzpona pred dirko.
* Peloton – glavnina, največja skupina kolesarjev.
* Parkur – profil dirke oziroma etape.
=== Vrsta etapne dirke ===
{|
|- valign = "top"
|
{| class="wikitable"
|-
! scope="col" | Simbol
! scope="col" width=180px| Tip etape
|-
| [[File:Plainstage.svg|55px]]
| align=center|Ravninska etapa
|-
| style="border-top-width:6px"|[[File:Hillystage.svg|55px]]
| style="border-top-width:6px" align=center|Razgibana etapa
|-
| style="border-top-width:6px"|[[File:Mediummountainstage.svg|55px]]
| style="border-top-width:6px" align=center|Hribovita etapa
|-
| style="border-top-width:6px"|[[File:Mountainstage.svg|55px]]
| style="border-top-width:6px" align=center|Gorska etapa
|}
|
{| class="wikitable"
|-
! scope="col" | Simbol
! scope="col" width=180px| Tip etape
|-
| rowspan=2|[[File:Time Trial.svg|80px]]
| align=center|Posamični kronometer<br><small>(posamična vožnja na čas)</small>
|-
| style="border-top-width:3px" align=center|Prolog<br><small>(zelo kratka vožnja na čas)</small>
|-
| style="border-top-width:6px"|[[File:Team Time Trial Stage.svg|80px]]
| style="border-top-width:6px" align=center|Ekipni kronometer<br><small>(ekipna vožnja na čas)</small>
|-
| style="border-top-width:6px"|[[File:Mountain Time Trial Stage.svg|55px]]
| style="border-top-width:6px" align=center|Gorski kronometer<br><small>(gorska vožnja na čas)</small>
|}
|}
== Profesionalne zmage ==
Na seznamu je tudi vseh '''51''' slovenskih zmagovalcev, ki so skupno dosegli '''466''' profesionalnih zmag (do 7. oktobra 2026).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref>
{{col-begin}}
{{col-break|width=35%}}
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=30px|Uvr.
! scope="col" width=180px| Kolesar
! scope="col" width=50px| Zmage
|- style="text-align:center;"
| align=center|1.
! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]]
| '''278'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|2.
! scope="row" | {{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]]
| '''165'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|3.
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]]
| '''163'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|4.
! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
| '''162'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|5.
! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]]
| '''159'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|6.
! scope="row" | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]]
| '''158'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|
! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[André Greipel]]
| '''158'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|8.
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
| '''150'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|9.
! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]]
| '''148'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|10.
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]]
| '''147'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|11.
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]]
| '''145'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|12.
! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]]
| '''144'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
| '''144'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|14.
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
| '''133'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|15
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
| '''130'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|16.
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]]
| '''129'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|17.
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
| '''128'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|18.
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Domingo Perurena]]
| '''124'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|19.
! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]]
| '''122'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|20.
! scope="row" | {{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]]
| '''121'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]]
| '''121'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|22.
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]]
| '''117'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|23.
! scope="row" | {{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]]
| '''112'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|24.
! scope="row" | {{flagicon|EST}} [[Jaan Kirsipuu]]
| '''111'''
|-
| colspan=3 align=center|'''. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|32.
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]'''
| '''93'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|38.
! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Dylan Groenewegen]]'''
| '''82'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|41.
! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Remco Evenepoel]]'''
| '''80'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|43.
! scope="row"| {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]]
| '''79'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|44.
! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Tim Merlier]]'''
| '''78'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|57.
! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Jasper Philipsen]]'''
| '''68'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|70.
! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Mathieu van der Poel]]'''
| '''64'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|76.
! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Nads Pedersen]]'''
| '''61'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|84.
! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Wout van Aert]]'''
| '''59'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|97.
! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]'''
| '''54'''
|-
| colspan=3 align=center|Preostali slovenski kolesarji
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]'''
| '''25'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Grega Bole]]'''
| '''19'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Luka Mezgec]]
| '''19'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Borut Božič]]
| '''19'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Kump]]
| '''17'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]'''
| '''12'''
|}
{{col-break|width=35%}}
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=30px|Uvr.
! scope="col" width=180px| Kolesar
! scope="col" width=50px| Zmage
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]]
| '''12'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Mugerli]]
| '''8'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gorazd Štangelj]]
| '''7'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gregor Gazvoda]]
| '''7'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jani Brajkovič|Janez Brajkovič]]
| '''7'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Kocjan]]
| '''6'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matevž Govekar]]'''
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Derganc]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Hvastja]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mitja Mahorič]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Uroš Murn]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tomaž Nose]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jan Polanc]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Saša Sviben|Sašo Sviben]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Robert Vrečer]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Andrej Hauptman]]
| '''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Aldo Ino Ilešič]]
| '''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Katrašnik]]
| '''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristijan Koren]]
| '''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boštjan Mervar]]
| '''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Luka Pibernik]]
| '''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Valjavec]]
| '''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]]'''
| '''2'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Valter Bonča]]
| '''2'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Dean Podgornik]]
| '''2'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristjan Fajt]]
| '''2'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jakob Omrzel]]'''
| '''2'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Branko Filip]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Gnezda]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Blaž Jarc]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Igor Kranjec]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Bogdan Ravbar]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Klemen Štimulak]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Zoran Klemenčič (kolesar)|Zoran Klemenčič]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Švab (kolesar)|Gašper Švab]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Sandi Šmerc]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Baloh]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mihael Štajnar]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Križnar]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Roman Jermakov]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Velkovrh]]{{efn|name=a|[[Marko Velkovrh]] je dosegel najmanj 1 profesionalno zmago. Za več morebitnih zmag, podatki niso na voljo.}}
| '''1'''
|}
{{col-break|width=30%}}
{{col-end}}
== Slovenske zmage ==
=== Etapne dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka
! scope="col" width=30px| Zmage
! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci
|-
| colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| '''2'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| '''4'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2020, 2021, 2024, 2025)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| '''4'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2020, 2021, 2024)
|-
| colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| '''2'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| '''4'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| '''3'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023, 2025), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| '''2'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2021)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| '''4'''
| align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| '''4'''
| align=left|[[Jani Brajkovič|Brajkovič]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2022, 2024), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| '''3'''
| align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2015, 2017), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026)
|}
=== Enodnevne dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka
! scope="col" width=30px| Zmage
! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci
|-
| colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| '''2'''
| align=left|[[Matej Mohorič|Mohorič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| '''3'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025, 2026)
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| '''5'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2024, 2025, 2026)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| '''5'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025)
|-
| colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Kolesarska klasika|Klasike]]'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]]
| '''1'''
| align=left|[[Jan Tratnik|Tratnik]] (2024)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| '''4'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024, 2025, 2026)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| '''1'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2021)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| '''1'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| '''2'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| '''1'''
| align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2013)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]]
| '''1'''
| align=left|[[Grega Bole|Bole]] (2011)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]]
| '''2'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| '''4'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2021, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| '''3'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2025)
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|}
=== Reprezentanca ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=225px colspan=3| Dirka
! scope="col" width=30px| Zmage
! scope="col" width=165px| Vsi zmagovalci
|-
| colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Olimpijske igre]]'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]]
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;"| '''—'''
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| '''1'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020)
|-
| colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Svetovno prvenstvo]]'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]]
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| '''2'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024, 2025)
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|-
| colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Evropsko prvenstvo]]'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| '''1'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025)
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|}
== Opombe ==
{{Notelist}}
==Sklici==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [https://kolesarska-zveza.si/ Kolesarska zveza Slovenije]
* [http://www.ecf.com/ Evropska kolesarska federacija]
* [http://www.uci.ch/ Mednarodna kolesarska zveza]
{{Olimpijski športi}}
[[Kategorija:Športi]]
[[Kategorija:Kolesarstvo|*]]
55q8yc5hl4b30pfsebd0lhfncxvekgf
6761871
6761870
2026-10-07T18:45:21Z
Sportomanokin
14776
/* Reprezentanca */
6761871
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox sport
| name = Tekmovalno cestno kolesarstvo
| image = Épreuve Cyclisme Route Course Ligne Masculine Jeux Olympiques 2024 Rue Saint Éleuthère - Paris XVIII (FR75) - 2024-08-03 - 51.jpg
| alt =
| imagesize = 300px
| caption =
| union = [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI)
| nickname =
| first =
| firstlabel =
| region =
| registered =
| clubs =
| contact =
| team =
| mgender =
| type =
| equipment = [[cestno kolo]]
| venue = asfaltirane ceste
| olympic = moški (od [[Poletne olimpijske igre 1896|1896]]), ženske (od [[Poletne olimpijske igre 1984|1984]])
| world =
| paralympic =
| obsolete =
}}
'''Tekmovalno cestno kolesarstvo''' je kolesarska disciplina cestnega kolesarstva, ki se v glavnem odvija na asfaltiranih cestah. Je najstarejša, ter daleč najbolj priljubljena in najbolj razširjena oblika kolesarstva, tako po številu tekmovalcev, dirk in gledalcev. Najbolj znana formata tekmovanja sta cestna dirka in kronometer (vožnja na čas), ter etapne (večdnevne) dirke.
[[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) je najvišja krovni organ v kolesarstvu, ki skrbi za organizacijo in klasifikacijo mednarodnih kolesarskih tekmovanj, poleg tega pa podeljuje licence kolesarjem ter razsoja v dopinških primerih. Profesionalno kolesarstvo izvira iz Zahodne Evrope, predvsem držav kot so Francija, Italija, Španija, Belgija in Nizozemska. Sredi 1980-ih let pa se je ta šport razširil na ves svet in razdelil na profesionalno, polprofesionalno in amatersko tekmovanje.
Za naprestižnejše, za najbolj čislane in zaželjene dirke na svetu veljajo [[Dirka po Franciji]] (rumena), [[Dirka po Italiji]] (rožnata), [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (mavrična), [[Pariz–Roubaix]] in [[Dirka po Flandriji]].
== UCI serije ==
=== Glavna tekmovana ===
* UCI World Tour – svetovna serija, najvišji rang
* UCI ProSeries – druga liga tekmovanja
=== Kontinentalna tekmovanja ===
* UCI Europe Tour
* UCI Asia Tour
* UCI Oceania Tour
* UCI Africa Tour
* UCI America Tour
== Zgodovina ==
=== Moški ===
Moderno cestno kolesarstvo, kot ga poznamo danes, se je razvilo konec 19. stoletja, organizirano pa se je ta šport začel leta 1868. Leto kasneje pa so izvedli eno prvih zabeleženih dirk, [[Pariz]]–[[Rouen]], ki je prvič potekala med dvema mestoma. Najstarejša še aktivna dirka na svetu je [[Milano–Torino]], ki je prvič potekala leta 1876, ki je sicer imela vmes kar nekaj premorov in je danes del drugega kakovostnega razreda, tekmovanja UCI ProSeries.
Na začetku je bilo kolesarstvo najbolj priljubljeno v Franciji, Španiji, Belgiji in Italiji; in nekatera dirke v teh državah so še zmeraj prisotne in ene največjih v tem športu kot; [[Liège–Bastogne–Liège]] (1892) [[Pariz–Roubaix]] (1896), [[Dirka po Franciji]] (1903), [[Milano–San Remo]] (1905), [[Dirka po Lombardiji]] (1905), [[Dirka po Italiji]] (1909), [[Dirka po Kataloniji]] (1911) in [[Dirka po Flandriji]] (1913). In postale temelj za organizacijo dirk drugje po svetu.
Zgodovinsko gledano so bile od začetka 20. stoletja najbolj konkurenčne in kolesarsko navdahnjene države [[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]. Po 2. svetovni vojni pa se je tekmovalno kolesarstvo razširilo še v druge države kot so [[Kolumbija]], [[Danska]], [[Nemčija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Portugalska]] in [[Švica]]. Vendar se je z globalizacijo šport še bolj razširil po svetu v države kot so [[Kazakhstan]], [[Rusija]], [[Avstralija]], [[Južna Afrika]], [[Ekvador]], [[Nova Zelandija]], [[Irska]], [[Poljska]], [[Norveška]], [[Velika Britanija]], [[Slovaška]], [[Združene države Amerike|Združene države]] in tudi Slovenija, ki so vse sproducirale mnogo kolesarjev svetovnega ranga.
=== Ženske ===
Prve pionirske ženske dirke so potekale že konec 19. stoletja. Prva zabeležena ženska kolesarska dirka v Avstraliji je potekala že leta 1888 v [[Ashfield]]u. V 1890ih letih so bile v Združenih državah in Franciji priljubljene takoimenovane "šestdnevne dirke", kjer so ženske tekmovale na velodromih in cestah. Med najuspešnejšimi pionirkami je bila ameriška kolesarka [[Tillie Anderson]], ki je v svoji karieri zmagala na 123 od 130 dirk.
Prvo uradno organizirana dirka je bilo francosko državno prvenstvo leta 1951. Pod okriljem UCI so prvič nastopile leta 1958 na svetovnem prvenstvu.
== Kolesarski slovar ==
=== Najbolj pogosto uporabljeni izrazi ===
* Ešelon – diagonalno stopničasta vožnja kolesarjev, za zaščito pred močnim bočnim vetrom.
* Lead out – ekipa šprinta pred favoritom, da ga zaščiti pred vetrom in ta lažje odskoči.
* Gruppeto – velika "avtobus" skupina kolesarjev na začelju zahtevnih gorskih etap.
* Kriterij – dirka na zaprti kratki progi z več kratkimi krogi (800 metrov do 5 km).
* Prolog – zelo kratek kronometer ali vožnja na čas (manj kot 8 km).
* Flamme rouge – rdeči jezik, zastavica 1 kilometer pred ciljem.
* Rikon – ogled ali preizkus trase ali vzpona pred dirko.
* Peloton – glavnina, največja skupina kolesarjev.
* Parkur – profil dirke oziroma etape.
=== Vrsta etapne dirke ===
{|
|- valign = "top"
|
{| class="wikitable"
|-
! scope="col" | Simbol
! scope="col" width=180px| Tip etape
|-
| [[File:Plainstage.svg|55px]]
| align=center|Ravninska etapa
|-
| style="border-top-width:6px"|[[File:Hillystage.svg|55px]]
| style="border-top-width:6px" align=center|Razgibana etapa
|-
| style="border-top-width:6px"|[[File:Mediummountainstage.svg|55px]]
| style="border-top-width:6px" align=center|Hribovita etapa
|-
| style="border-top-width:6px"|[[File:Mountainstage.svg|55px]]
| style="border-top-width:6px" align=center|Gorska etapa
|}
|
{| class="wikitable"
|-
! scope="col" | Simbol
! scope="col" width=180px| Tip etape
|-
| rowspan=2|[[File:Time Trial.svg|80px]]
| align=center|Posamični kronometer<br><small>(posamična vožnja na čas)</small>
|-
| style="border-top-width:3px" align=center|Prolog<br><small>(zelo kratka vožnja na čas)</small>
|-
| style="border-top-width:6px"|[[File:Team Time Trial Stage.svg|80px]]
| style="border-top-width:6px" align=center|Ekipni kronometer<br><small>(ekipna vožnja na čas)</small>
|-
| style="border-top-width:6px"|[[File:Mountain Time Trial Stage.svg|55px]]
| style="border-top-width:6px" align=center|Gorski kronometer<br><small>(gorska vožnja na čas)</small>
|}
|}
== Profesionalne zmage ==
Na seznamu je tudi vseh '''51''' slovenskih zmagovalcev, ki so skupno dosegli '''466''' profesionalnih zmag (do 7. oktobra 2026).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref>
{{col-begin}}
{{col-break|width=35%}}
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=30px|Uvr.
! scope="col" width=180px| Kolesar
! scope="col" width=50px| Zmage
|- style="text-align:center;"
| align=center|1.
! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]]
| '''278'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|2.
! scope="row" | {{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]]
| '''165'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|3.
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]]
| '''163'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|4.
! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
| '''162'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|5.
! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]]
| '''159'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|6.
! scope="row" | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]]
| '''158'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|
! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[André Greipel]]
| '''158'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|8.
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]]
| '''150'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|9.
! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]]
| '''148'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|10.
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]]
| '''147'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|11.
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]]
| '''145'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|12.
! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]]
| '''144'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
| '''144'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|14.
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
| '''133'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|15
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''
| '''130'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|16.
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]]
| '''129'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|17.
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
| '''128'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|18.
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Domingo Perurena]]
| '''124'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|19.
! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]]
| '''122'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|20.
! scope="row" | {{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]]
| '''121'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]]
| '''121'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|22.
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]]
| '''117'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|23.
! scope="row" | {{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]]
| '''112'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|24.
! scope="row" | {{flagicon|EST}} [[Jaan Kirsipuu]]
| '''111'''
|-
| colspan=3 align=center|'''. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|32.
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]'''
| '''93'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|38.
! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Dylan Groenewegen]]'''
| '''82'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|41.
! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Remco Evenepoel]]'''
| '''80'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|43.
! scope="row"| {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]]
| '''79'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|44.
! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Tim Merlier]]'''
| '''78'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|57.
! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Jasper Philipsen]]'''
| '''68'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|70.
! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Mathieu van der Poel]]'''
| '''64'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|76.
! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Nads Pedersen]]'''
| '''61'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|84.
! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Wout van Aert]]'''
| '''59'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|97.
! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]'''
| '''54'''
|-
| colspan=3 align=center|Preostali slovenski kolesarji
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]'''
| '''25'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Grega Bole]]'''
| '''19'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Luka Mezgec]]
| '''19'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Borut Božič]]
| '''19'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Kump]]
| '''17'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]'''
| '''12'''
|}
{{col-break|width=35%}}
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=30px|Uvr.
! scope="col" width=180px| Kolesar
! scope="col" width=50px| Zmage
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]]
| '''12'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Mugerli]]
| '''8'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gorazd Štangelj]]
| '''7'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gregor Gazvoda]]
| '''7'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jani Brajkovič|Janez Brajkovič]]
| '''7'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Kocjan]]
| '''6'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matevž Govekar]]'''
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Derganc]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Hvastja]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mitja Mahorič]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Uroš Murn]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tomaž Nose]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jan Polanc]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Saša Sviben|Sašo Sviben]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Robert Vrečer]]
| '''4'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Andrej Hauptman]]
| '''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Aldo Ino Ilešič]]
| '''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Katrašnik]]
| '''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristijan Koren]]
| '''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boštjan Mervar]]
| '''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Luka Pibernik]]
| '''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Valjavec]]
| '''3'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]]'''
| '''2'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Valter Bonča]]
| '''2'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Dean Podgornik]]
| '''2'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristjan Fajt]]
| '''2'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jakob Omrzel]]'''
| '''2'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Branko Filip]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Gnezda]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Blaž Jarc]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Igor Kranjec]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Bogdan Ravbar]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Klemen Štimulak]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Zoran Klemenčič (kolesar)|Zoran Klemenčič]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Švab (kolesar)|Gašper Švab]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Sandi Šmerc]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Baloh]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mihael Štajnar]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Križnar]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Roman Jermakov]]
| '''1'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|...
! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Velkovrh]]{{efn|name=a|[[Marko Velkovrh]] je dosegel najmanj 1 profesionalno zmago. Za več morebitnih zmag, podatki niso na voljo.}}
| '''1'''
|}
{{col-break|width=30%}}
{{col-end}}
== Slovenske zmage ==
=== Etapne dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka
! scope="col" width=30px| Zmage
! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci
|-
| colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| '''2'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| '''4'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2020, 2021, 2024, 2025)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| '''4'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2020, 2021, 2024)
|-
| colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| '''2'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| '''4'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| '''3'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023, 2025), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| '''2'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2021)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| '''4'''
| align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| '''4'''
| align=left|[[Jani Brajkovič|Brajkovič]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2022, 2024), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| '''3'''
| align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2015, 2017), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026)
|}
=== Enodnevne dirke ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka
! scope="col" width=30px| Zmage
! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci
|-
| colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| '''2'''
| align=left|[[Matej Mohorič|Mohorič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| '''3'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025, 2026)
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| '''5'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2024, 2025, 2026)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| '''5'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025)
|-
| colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Kolesarska klasika|Klasike]]'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]]
| '''1'''
| align=left|[[Jan Tratnik|Tratnik]] (2024)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| '''4'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024, 2025, 2026)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| '''1'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2021)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| '''1'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| '''2'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| '''1'''
| align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2013)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]]
| '''1'''
| align=left|[[Grega Bole|Bole]] (2011)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]]
| '''2'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| '''4'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2021, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| '''3'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2025)
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
| style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|}
=== Reprezentanca ===
{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;"
|-
! scope="col" width=225px colspan=3| Dirka
! scope="col" width=30px| Zmage
! scope="col" width=165px| Vsi zmagovalci
|-
| colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Olimpijske igre]]'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]]
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style="color:#ccc;"| '''—'''
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| '''1'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020)
|-
| colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Svetovno prvenstvo]]'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]]
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| '''2'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024, 2025)
|- style="text-align:center;"
| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}}
! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| style="color:#ccc;"| —
| align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage''
|-
| colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Evropsko prvenstvo]]'''
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| '''1'''
| align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025)
|- style="text-align:center;"
| align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]]
! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| '''1'''
| align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2026)
|}
== Opombe ==
{{Notelist}}
==Sklici==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [https://kolesarska-zveza.si/ Kolesarska zveza Slovenije]
* [http://www.ecf.com/ Evropska kolesarska federacija]
* [http://www.uci.ch/ Mednarodna kolesarska zveza]
{{Olimpijski športi}}
[[Kategorija:Športi]]
[[Kategorija:Kolesarstvo|*]]
gdnnbp302wrdk7o6pmw5xxjygco9mky
War Thunder
0
601912
6762026
6720216
2026-10-08T07:38:49Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6762026
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Videoigra
| title = War Thunder
| state = expanded
| image = War Thunder PSN Cover Art 2015 Playstation 4.png
| caption = Naslovnica igre za PlayStation 4
| developer = [[Gaijin Entertainment]]
| publisher = Gaijin Entertainment
| series =
| platforms = {{ubl|[[Microsoft Windows]]|[[macOS]]|[[Linux]]<ref name="linux">{{navedi splet|title=War Thunder is now available on Linux!|url=https://warthunder.com/en/news/2608-war-thunder-is-now-available-on-linux-en/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131195100/https://warthunder.com/en/news/2608-war-thunder-is-now-available-on-linux-en/|url-status=live}}</ref>|[[PlayStation 4]]<ref name=WTPS4>{{navedi novice|last1=Ashcraft|first1=Brian|title=War Thunder Is Headed to the PlayStation 4|url=https://kotaku.com/war-thunder-is-headed-to-the-playstation-4-505438648|access-date=1 April 2015|work=Kotaku|date=14 May 2013|archive-date=6 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130606225854/https://kotaku.com/war-thunder-is-headed-to-the-playstation-4-505438648|url-status=live}}</ref>|[[Xbox One]]<ref name="xbox1">{{navedi splet|url=https://warthunder.com/en/news/5061-news-war-thunder-to-be-released-on-xbox-one-and-xbox-one-x-en|title=[News] War Thunder to be released on Xbox One and Xbox One X!|website=Warthunder.com|language=en|access-date=2017-11-21|archive-date=2017-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20171119003933/https://warthunder.com/en/news/5061-news-war-thunder-to-be-released-on-xbox-one-and-xbox-one-x-en|url-status=live}}</ref><ref name="xboxone">{{navedi splet|url=https://www.windowscentral.com/vehicle-combat-mmo-war-thunder-launches-xbox-one|title=Vehicle combat MMO 'War Thunder' launches on Xbox One|website=Windows Central|language=en|access-date=2018-06-19|date=2018-06-19|archive-date=2018-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619214530/https://www.windowscentral.com/vehicle-combat-mmo-war-thunder-launches-xbox-one|url-status=live}}</ref>|[[PlayStation 5]]<ref name="PS5">{{navedi splet|url=https://www.gematsu.com/2020/10/war-thunder-coming-to-ps5-xbox-series-in-mid-november-alongside-new-power-update|title=War Thunder coming to PS5, Xbox Series in mid-November alongside 'New Power' update|website=Gematsu|date=2020-10-23|language=en|access-date=2024-12-03}}</ref>|[[Xbox Series X and Series S|Xbox Series X/S]]}}
| released = {{Collapsible list
| title = 15. avgust 2013
| '''Windows'''{{Video game release|WW|15. avgust 2013<ref>{{navedi splet|title=War Thunder is the most comprehensive free-to-play, cross-platform, MMO military game for Windows, Linux, Mac and PlayStation®4 dedicated to aviation, armoured vehicles, and naval craft from World War II and the Cold War.|url=https://store.steampowered.com/app/236390/War_Thunder/|publisher=Gaijin Entertainment|access-date=2019-02-21|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301041744/https://store.steampowered.com/app/236390/War_Thunder/|url-status=live}}</ref>}}
| '''PlayStation 4'''{{Video game release|EU|29. november 2013<ref>{{navedi splet|title=War Thunder for Playstation®4 is out!|url=https://warthunder.com/en/news/352-War-Thunder-for-Playstation4-is-out-en/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131194912/https://warthunder.com/en/news/352-War-Thunder-for-Playstation4-is-out-en/|url-status=live}}</ref>|NA|June 3, 2014<ref>{{navedi splet|title=War Thunder PlayStation®4 launch in North America|url=https://warthunder.com/en/news/634/current/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131195256/https://warthunder.com/en/news/634/current/|url-status=live}}</ref>}}
| '''OS X'''{{Video game release|WW|17. april 2014<ref>{{navedi splet|title=Mac client launch!|url=https://warthunder.com/en/news/543/current/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131194915/https://warthunder.com/en/news/543/current/|url-status=live}}</ref>}}
| '''Linux'''{{Video game release|WW|November 6, 2014<ref name="linux" />}}
| '''Android'''{{Video game release|WW|2. junij 2015<ref>{{navedi splet|title=War Thunder on NVIDIA® SHIELD™|url=https://warthunder.com/en/news/3131-news-war-thunder-on-nvidia-shield-en/|website=Warthunder.com|access-date=12 January 2017|publisher=Gaijin Entertainment|archive-date=31 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170131195102/https://warthunder.com/en/news/3131-news-war-thunder-on-nvidia-shield-en/|url-status=live}}</ref>}}
| '''Uradni izid'''{{Video game release|WW|December 21, 2016<ref name="offrelease"/>}}
| '''Xbox One'''{{Video game release|WW|19. junij 2018<ref name="xbox1" /><ref name="xboxone" />}}
| '''PlayStation 5'''{{Video game release|WW|November 17, 2020<ref name="PS5" />}}
}}
| genre = [[Akcijska igra|Akcijska]], [[bojevanje v vozilih]], [[simulator vojnega letenja]]
| modes = [[Enoigralska videoigra|Enoigralski]], [[Večigralska videoigra|večigralski]]
| director =
| designer =
| programmer =
| artist =
| writer =
| composer = {{ubl|Georgy Zheryakov|Alexander Chorni|Zahar Antonov|Jeremy Soule}}
}}'''War Thunder''' je brezplačna večigralska videoigra z vozili iz leta 2013, ki jo je za [[Microsoft Windows]], [[macOS]], [[Linux]], [[PlayStation 4]], Xbox One, PlayStation 5, Xbox Series X/S, Oculus in Vive izdal Gaijin Entertainment. Prvič je izšla novembra 2012 kot [[Programska izdaja|odprta beta različica]], svetovni izid pa je bil januarja 2013; uradni izid je bil 21. decembra 2016.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/uk/no-joke-world-of-warplanes-flight-sim-mmo-is-real/|title=No joke: World of Planes flight sim MMO is real|last=Stapleton|first=Dan|date=9 June 2011|website=PC Gamer|accessdate=13 March 2020|archivedate=28 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201128115450/https://www.pcgamer.com/uk/no-joke-world-of-warplanes-flight-sim-mmo-is-real/}}</ref><ref name="offrelease">{{Navedi splet|url=https://warthunder.com/en/news/4412-war-thunder-is-now-released-en|title=War Thunder is now released!|last=<!--Not stated-->|website=warthunder.com|publisher=Gaijin Entertainment|accessdate=13 March 2020|quote=We are proud to announce the official release of our game. As we have completed all the goals we set ourselves in the early stages of development, the open beta-testing of War Thunder ends with update 1.65 'Way of the Samurai', an update which also brings Japanese ground forces, cockpits for all aircraft, and heaps of improvements and bugfixes.|archivedate=8 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201108113203/https://warthunder.com/en/news/4412-war-thunder-is-now-released-en/}}</ref> Spin-off igra z imenom ''War Thunder Mobile'' (znana tudi kot ''War Thunder Edge''<ref>{{Navedi splet|date=2022-11-16|title=Military action Online Game War Thunder Edge Prepares for Beta|url=https://gaminglyfe.com/military-action-online-game-war-thunder-edge-prepares-for-beta/|accessdate=2023-04-21|website=GamingLyfe.com - Gaming News, Esports News, Gaming Community|language=en-US|archivedate=2022-12-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221201003144/https://gaminglyfe.com/military-action-online-game-war-thunder-edge-prepares-for-beta/}}</ref>) je izšla leta 2023 za [[Android (operacijski sistem)|Android]] in [[iOS]].
Razvita je bila kot »igra simulacije letenja« in se je najprej imenovala ''War Thunder: World of Planes'',<ref>{{Citat|title=War Thunder - Beta Launch Trailer|date=30 March 2012|url=https://www.youtube.com/watch?v=IUfJFFzEi6o|access-date=2023-05-10|language=en}}</ref> vendar je bilo ime zaradi podobnosti z igro ''World of Warplanes'' podjetja Wargaming leta 2012 spremenjeno v sedanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dsogaming.com/news/world-of-planes-renamed-to-war-thunder-world-of-planes-new-screenshots-released/|title=World of Planes renamed to War Thunder: World of Planes; new screenshots released|last=Papadopoulos|first=John|date=7 March 2012|website=Dark Side of Gaming|accessdate=13 March 2020|quote=There was a lot of confusion between Gaijin's World of Planes and Wargaming.net's World of Warplanes. Thankfully, Gaijin decided to rename their title and it's now called War Thunder: World of Planes.|archivedate=23 September 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200923005118/https://www.dsogaming.com/news/world-of-planes-renamed-to-war-thunder-world-of-planes-new-screenshots-released/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.engadget.com/2011/06/17/gaijin-announces-world-of-planes-mmo/|title=Gaijin announces World of Planes MMO|last=Reahard|first=Jef|date=17 June 2011|website=Engadget|accessdate=13 March 2020|quote=Gaijin's press release calls World of Planes a 'flying simulation game', and the company will be drawing on its previous genre experience thanks to titles like Wings of Prey and Wings of Luftwaffe.|archivedate=3 February 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230203153904/https://www.engadget.com/2011-06-17-gaijin-announces-world-of-planes-mmo.html}}</ref> V Gaijinu so po napovedi igre sprva trdili, da gre za [[Dan norcev|prvoaprilsko]] šalo, nato pa so junija istega leta potrdili njen obstoj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/uk/no-joke-world-of-warplanes-flight-sim-mmo-is-real/|title=No joke: World of Planes flight sim MMO is real|last=Stapleton|first=Dan|date=9 June 2011|website=PC Gamer|accessdate=14 March 2020|quote=They all laughed back on April 4, when PC Gamer posted a story on World of Planes, an exciting massively multiplayer WWII flight sim from Wings of Prey developer Gaijin Entertainment ... which Gaijin revealed on their forums to be a joke. Yeah yeah, we fell for it. Very funny. Well, who's laughing now? That's right: Gaijin checked in today to say that World of Planes [update: not to be confused with Wargaming.net's just-announced World of Warplanes] is not, in fact, an April Fools joke, but a real game about planes and the wonderful world they fly in.|archivedate=28 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201128115450/https://www.pcgamer.com/uk/no-joke-world-of-warplanes-flight-sim-mmo-is-real/}}</ref>
''War Thunder'' je po izidu osvojil več nagrad, med drugim je na podelitvi nagrad Gamescom 2013 osvojil nagrado za najboljšo simulacijsko igro, na podelitvi nagrad KRI 2013 pa nagrade za najboljšo igro, najboljšega razvijalca, najboljšo tehnologijo in najboljši zvok.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.psu.com/news/gamescom-2013-awards-best-simulation/|title=Gamescom 2013 Awards – Best Simulation|last=<!--Not stated-->|date=27 August 2013|website=PSU|accessdate=14 March 2020|quote=The Winner – War Thunder: The demo of the PlayStation 4 launch title War Thunder was lauded at Gamescom 2013 for its explosive World War II aerial battles.|archivedate=8 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210108145358/https://www.psu.com/news/gamescom-2013-awards-best-simulation/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://warthunder.com/en/news/151/current/|title=War Thunder gets KRI awards!|last=<!--Not stated-->|date=19 May 2013|website=warthunder.com|publisher=Gaijin Entertainment|accessdate=14 March 2020|quote=War Thunder gets four prizes of the Russia’s biggest gaming conference KRI 2013 (Russian Game Developer's Conference)! War Thunder and Gaijin Entertainment have been awarded in four nominations of KRI 2013: Best Game, Best Game Developer, Best Technology, Best Sound.|archivedate=12 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201112005504/https://warthunder.com/en/news/151/current/}}</ref> Leta 2019 je bil ''War Thunder'' med najbolj igranimi igrami na [[Steam|Steamu]] z več kot 25.000 sočasnimi igralci.<ref>{{Navedi splet|url=https://wccftech.com/steam-reveals-top-selling-and-most-played-games-of-2019/|title=Steam Reveals Top Selling and Most Played Games of 2019|last=Palumbo|first=Alessio|date=27 December 2019|website=wccftech.com|accessdate=14 March 2020|quote=Most Played Steam Games - Over 25K Concurrent Players: War Thunder|archivedate=27 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191227134609/https://wccftech.com/steam-reveals-top-selling-and-most-played-games-of-2019/}}</ref>{{Efn|Številke ne vključujejo igralcev na konzolah in igralcev na osebnih računalnikih prek servisa Gaijin.net.}} 1. novembra 2022 je imel ''War Thunder'' več kot 70 milijonov registriranih igralcev na vseh platformah skupaj, od katerih jih je 160.000 igralo hkrati.<ref>{{Navedi splet|title='War Thunder' Celebrates Its 10th Anniversary With New Content, Freebies And Activities|url=https://worthplaying.com/article/2022/11/1/news/134502-war-thunder-celebrates-its-10th-anniversary-with-new-content-freebies-and-activities/|accessdate=2022-11-14|website=WorthPlaying|language=en|archivedate=2022-11-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221114133400/https://worthplaying.com/article/2022/11/1/news/134502-war-thunder-celebrates-its-10th-anniversary-with-new-content-freebies-and-activities/}}</ref> Februarja 2024 je ''War Thunder'' postavil nov rekord z več kot 250.000 sočasnimi igralci.<ref>{{Navedi splet|last=Hussain|first=Mudassir|date=2024-02-15|title=Gaijin Entertainment Plans To Release Five Major War Thunder Updates Per Year|url=https://exputer.com/interviews/war-thunder-five-major-annual-updates/|accessdate=2024-02-15|website=eXputer.com|language=en-US}}</ref>
== Igranje ==
''War Thunder'' temelji na kombiniranih bojih v zraku, na kopnem in na morju.<ref name="cdinter">{{Navedi splet|url=https://www.mmorpg.com/war-thunder/interviews/war-thunder-7th-anniversary-exclusive-interview-with-creative-director-kirill-yudintsev-2000108844|title=War Thunder 7th Anniversary Exclusive Interview with Creative Director Kirill Yudintsev|last=Bradford|first=Joseph|date=14 November 2019|website=mmorpg.com|accessdate=16 March 2020|quote=Yes, there are other standalone games about World War 2 era tanks or about modern jets or about one specific helicopter. We have made these types of games before. But War Thunder is the only game that encompasses all of these gameplay experiences. It allows you to jump from a tank to a fighter jet in one gameplay session.|archivedate=11 June 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200611111806/https://www.mmorpg.com/war-thunder/interviews/war-thunder-7th-anniversary-exclusive-interview-with-creative-director-kirill-yudintsev-2000108844}}</ref> Vozila segajo od obdobja pred prvo [[Prva svetovna vojna|svetovno vojno]] (samo ladje) <ref>{{Navedi splet|date=2020-10-29|title=War Thunder is deploying blue-water navy|website=FullSync|url=https://fullsync.co.uk/war-thunder-deploying-blue-water-navy/|accessdate=2023-04-28|language=en-GB|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922184238/https://fullsync.co.uk/war-thunder-deploying-blue-water-navy/|archive-date=2023-09-22|url-status=dead}}</ref> do sodobnih,<ref>{{Navedi splet|last=Hall|first=Charlie|date=2022-06-02|title=Chinese military secrets leaked on a video game forum|url=https://www.polygon.com/23152203/war-thunder-chinese-tank-weapon-leak-classified-military-secrets-forum|accessdate=2023-04-28|website=Polygon|language=en-US}}</ref> vključno s tanki, ki še niso v uporabi,<ref>{{Navedi splet|title=Challenger 3 TD {{!}} War Thunder Wiki|url=https://wiki.warthunder.com/unit/uk_challenger_2_lep|accessdate=2025-10-24|website=wiki.warthunder.com|language=en}}</ref> s poudarkom na [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/war-thunder-review/1900-6415815/|title=War Thunder Review|first=Brett|last=Todd|date=10 July 2014|website=Gamespot.com|accessdate=20 April 2019|archivedate=20 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190420133555/https://www.gamespot.com/reviews/war-thunder-review/1900-6415815/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcgamer.com/war-thunder-review/|title=War Thunder review|first=Rob|last=Zacny|date=7 August 2014|website=Pcgamer.com|accessdate=20 April 2019|archivedate=18 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180618025706/https://www.pcgamer.com/war-thunder-review/}}</ref> [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]] in [[Hladna vojna|hladni vojni]].<ref>{{Navedi revijo|last=Brown|first=Fraser|date=2018-12-17|title=War Thunder goes faster with its massive Supersonic update|url=https://www.pcgamer.com/war-thunder-goes-faster-with-its-massive-supersonic-update/|magazine=PC Gamer|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030014042/https://www.pcgamer.com/war-thunder-goes-faster-with-its-massive-supersonic-update/|archive-date=2020-10-30|access-date=2020-12-13}}</ref> Igralci lahko upravljajo letala, kopenska vozila in bojne ladje iz držav, ki imajo na voljo niz tehnoloških dreves. Igra vključuje tudi druge države. Te države so vključene bodisi kot »poddrevesa« (deli raziskovalnih dreves večjih držav so namenjeni manjši državi) bodisi kot »premium« vozila, ki jih je mogoče kupiti s pravim denarjem ali igralno valuto Gaijin Coin. Igralci začnejo na prvi stopnji drevesa z vozili, ki so večinoma iz medvojnega obdobja in zgodnje druge svetovne vojne ter se povzpnejo do devete stopnje, kjer so na voljo bojna vozila, ki jih še vedno uporabljajo sodobne vojske. Trenutno ni pravil/ovir za uporabo vozil nižje stopnje (npr. M22 Locust iz prve stopnje) v spopadih vozil višjih stopenj.
Vozila so razdeljena v tri glavne kategorije: letalstvo, kopenska vozila in flota, medtem ko so načini igre razdeljeni na arkadne, realistične in simulatorske.<ref name="pscrossplay">{{Navedi splet|url=https://www.psu.com/news/war-thunder-ps4-xbox-one-cross-play-is-still-being-looked-at/|title=War Thunder PS4 & Xbox One Cross-Play Is Still Being Looked At|last=Harradence|first=Michael|date=2 October 2019|website=psu.com|publisher=Playstation Universe|accessdate=16 March 2020|quote=Players can take part in different styles of battles depending on their preferences, including Arcade, Realistic, and Simulation matches.|archivedate=31 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201031163428/https://www.psu.com/news/war-thunder-ps4-xbox-one-cross-play-is-still-being-looked-at/}}</ref> Letalstvo je razdeljeno med [[Vojaško letalo|običajna letala]] in [[Vojaški helikopter|helikopterje]], flota pa med »Bluewater«, ladje velikosti [[Rušilec|rušilcev]] do [[Bojna križarka|bojnih križark]] in [[Bojna ladja|bojnih ladij]], ter »Coastal«, manjše ladje in čolni, kot so motorni torpedni čolni, motorne topnjače, lovci na podmornice in [[Fregata|fregate]].<ref>{{Navedi splet|title=[Development] Fleet research changes and the first battleships!|url=https://warthunder.com/en/news/6915-development-fleet-research-changes-and-the-first-battleships-en|accessdate=2020-12-13|website=warthunder.com|language=en|archivedate=2020-11-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201101142529/https://warthunder.com/en/news/6915-development-fleet-research-changes-and-the-first-battleships-en}}</ref> Na voljo sta tudi način za enega igralca, ki se osredotoča na zgodovinske bitke, in način preživetja v valovih za boj proti kopenskim vozilom in letalom, ki jih upravlja [[Umetna inteligenca v igrah|umetna inteligenca]].<ref name="pscrossplay" />
V ''igri War Thunder'' igralec prevzame nadzor nad vozilom, odvisno od vrste bitke. Igralec ima popoln nadzor nad svojim vozilom, dokler ga ne uniči sovražna ekipa. Cilj večine bitk je zbiranje točk, bodisi z uničevanjem sovražnih vozil bodisi z zavzetjem strateških položajev na zemljevidu.<ref>{{Navedi splet|url=https://old-wiki.warthunder.com/Category:Game_modes|title=Game modes - War Thunder Wiki|date=1. 5. 2026|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260408070221/https://old-wiki.warthunder.com/Category:Game_modes|archivedate=8. 4. 2026}}</ref>
=== Dogodki ===
Dogodki v ''War Thunder-''ju ponujajo misije po meri, običajno na podlagi enega od treh glavnih načinov igre, vendar z alternativnimi nastavitvami glede dovoljenih vozil, posebnosti misij itd. Primeri so poustvarjanje zgodovinskih bitk z omejevanjem razpoložljivih vozil (npr. [[bitka za Britanijo]]).
Razvijalci tradicionalno za [[Dan norcev|prvi april]] pripravijo nekonvencionalne dogodke. Ti dogodki se po navadi uporabljajo za testiranje načrtovanih igralnih mehanik pred njihovo širšo izdajo za igralce.<ref>{{Navedi splet|url=https://old-wiki.warthunder.com/April_Fool%27s_Day|title=April Fool's Day - War Thunder Wiki|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260331173922/https://old-wiki.warthunder.com/April_Fool%27s_Day|archivedate=31. 3. 2026}}</ref>
* Leta 2015 je bil na voljo nov igralni način z imenom »Nerealistične bitke«, v katerem so bili uporabljeni napihljivi gumijasti tanki, ki so izstreljevali krompir in korenje.<ref>{{Navedi splet|title=Unrealistic Battles|url=https://warthunder.com/en/news/2974/current/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170131194917/https://warthunder.com/en/news/2974/current/|archivedate=31 January 2017|accessdate=12 January 2017|website=Warthunder.com}}</ref> »Tanki« so imeli namesto običajnih ločenih modulov tudi skupne točke zadetkov, kar je parodiralo igranje igre ''World of Tanks (znane tudi kot WoT)'', tekmeca igre ''War Thunder.''
* Leta 2016, pred objavo posodobitve pomorskih sil, je ''War Thunder'' ponudil igranje z jadrnicami iz 18. stoletja, ki so se borile v [[Karibi|Karibih]].<ref>{{Navedi splet|title=Naval combat setting sail in War Thunder|url=https://www.gamereactor.eu/news/404453/Naval+combat+setting+sail+in+War+Thunder/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170131192203/https://www.gamereactor.eu/news/404453/Naval+combat+setting+sail+in+War+Thunder/|archivedate=31 January 2017|accessdate=12 January 2017|website=Gamereactor.eu|date=April 2016}}</ref>
* Leta 2017 je ''War Thunder'' dal na voljo glavne bojne tanke in jurišne helikopterje 9. stopnje. Na voljo so bila vozila [[Leopard 2A5]], [[Boeing AH-64 Apache|AH-64 Apache]] (označen kot GM-64 in ga v igri uporablja Nemčija), [[Flakpanzer Gepard|Gepard]], [[T-90|T-90A]], [[Mil Mi-24|Mi-35 Hind-E]] in [[Šilka|ZSU-23-4 Šilka]].<ref>{{Navedi splet|title=Rank IX - War Thunder Wiki|url=https://old-wiki.warthunder.com/Rank_IX|accessdate=2026-05-07|website=old-wiki.warthunder.com|archive-date=3. 1. 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260103135136/https://old-wiki.warthunder.com/Rank_IX|url-status=dead}}</ref>
* Dogodek leta 2018 z imenom »Silent Thunder« je potekal pod vodo na zemljevidu Arktičnega oceana, s tremi jedrskimi podmornicami: [[Podmornica razreda Vanguard|razreda Vanguard]], [[Razred podmornic Virginia|razreda Virginia]] in [[Podmornice razreda Jasen|razreda Yasen]].<ref>{{Navedi novice|title=Silent Thunder: the first test of the new game|url=https://warthunder.com/en/news/5419-silent-thunder-the-first-test-of-the-new-game-en|accessdate=24 June 2025|agency=War Thunder|date=1 January 2018}}</ref>
* Dogodek iz leta 2019 z imenom »Earth Thunder« se je odvil v izmišljenem ameriškem mestu z imenom Green Hills, igralci pa so upravljali [[Neznani leteči predmet|NLP-je]].<ref>{{Navedi splet|title=[Special] Earth Thunder: We are not their playthings!|url=https://warthunder.com/en/news/6128-special-earth-thunder-we-are-not-their-playthings-en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190502032402/https://warthunder.com/en/news/6128-special-earth-thunder-we-are-not-their-playthings-en|archivedate=2 May 2019|accessdate=20 April 2019|website=Warthunder.com}}</ref>
* Leta 2020 je Gaijin spremenil ime igre v »Space Thunder« in vključil vesoljske bitke.<ref>{{Navedi splet|title=April Fools' Day 2020: War Thunder goes to space|date=April 2020|url=https://www.notebookcheck.net/April-Fools-Day-2020-War-Thunder-goes-to-space.459682.0.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210609075720/https://www.notebookcheck.net/April-Fools-Day-2020-War-Thunder-goes-to-space.459682.0.html|archivedate=2021-06-09|accessdate=2021-06-09}}</ref>
* Leta 2021 je Gaijin organiziral dva dogodka, »Tailspin« in »Warfare 2077«. Tailspin je bil igralni način, ki se je odvijal na zemljevidu »Cape Somerset Bay«, ki je imel risani umetniški slog z letali, ki so bila neposredno navdihnjena s serijo ''TaleSpin''; eno letalo je bilo navdihnjeno tudi z animejem ''[[Porco Rosso]]'' iz [[Studio Ghibli|studia Ghibli]].<ref>{{Navedi splet|title=TailSpin|url=https://old-wiki.warthunder.com/TailSpin|website=War Thunder Wiki|accessdate=24 June 2025|archive-date=2026-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20260428150803/https://old-wiki.warthunder.com/TailSpin|url-status=dead}}</ref> Igralci so prevzeli nadzor nad novimi letali frakcije »Republic of Air Pirates«.<ref>{{Navedi splet|title=TailSpin - War Thunder Wiki|url=https://wiki.warthunder.com/TailSpin|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210619132236/https://wiki.warthunder.com/TailSpin|archivedate=2021-06-19|accessdate=2021-06-15|website=wiki.warthunder.com}}</ref> Warfare 2077 je bil futuristični igralni način, ki se je odvijal na zemljevidu »Launch Facility« in je igralcem omogočal nadzor nad futurističnimi tanki ter brezpilotnimi letalniki, kar je napovedovalo dodatek dronov v igro septembra 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Warfare 2077 - War Thunder Wiki|url=https://wiki.warthunder.com/Warfare_2077|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210619121925/https://wiki.warthunder.com/Warfare_2077|archivedate=2021-06-19|accessdate=2021-06-15|website=wiki.warthunder.com}}</ref> Njegovo oglaševanje in ime sta bila podobna (takrat) nedavno izdani igri ''[[Cyberpunk 2077]]''.
* Leta 2022 je Gaijin predstavil igralni način, ki ga je navdihnila franšiza ''[[Peščeni planet]]'', imenovan »Worm Thunder: Children of Arachis«, v katerem sta se dve frakciji v puščavi borili za [[Cimet|cimet,]] hkrati pa se izogibali temu, da bi jih pojedel velikanski peščeni črv.<ref>{{Navedi splet|title=Worm Thunder: Children of Arachis - War Thunder Wiki|url=https://wiki.warthunder.com/Worm_Thunder:_Children_of_Arachis|accessdate=2022-06-10|website=wiki.warthunder.com|archivedate=2022-05-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220518063454/https://wiki.warthunder.com/Worm_Thunder:_Children_of_Arachis}}</ref>
* Leta 2023 je Gaijin predstavil »Mobilno pehoto«, dogodek, ki vključuje bitke pehote v bojnih eksoskeletih, glavnih bojnih tankih, pehotnih bojnih vozilih in jurišnih helikopterjih. V konfliktu sta bili na voljo dve državi, [[Združene države Amerike]] in Rusija. Z dogodkom so bili v igri prvič predstavljeni protitankovski sistemi »izstreli in pozabi«, saj je bil upravljavec protitankovskih sistemov na ameriški strani opremljen z raketami Spike.<ref>{{Navedi splet|title=War Thunder Infantry!|url=https://warthunder.com/en/news/8174-war-thunder-infantry-en|accessdate=2023-05-10|website=warthunder.com|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=[Development] Repair Factory: QN506|url=https://warthunder.com/en/news/8183-development-repair-factory-qn506-en|accessdate=2023-05-10|website=warthunder.com|language=en}}</ref>
* Leta 2024 je Gaijin predstavil vozila v slogu ''[[Pobesneli Max|Pobesnelega Maxa]]'', ki so delno temeljila na Gaijinovi drugi igri Crossout. Dogodek se je imenoval »Mad Thunder«. Igranje »Mad Thunder« je bilo opisano kot »najdete lahko starodavno elektroniko, odpadne kovine, dele vozil in dele oklepa, ki so potrebni za izboljšanje vaših bojnih vozil in izdelavo novih.«<ref>{{Navedi splet|title=[Event] Mad Thunder: Rage and Loot! - News - War Thunder|url=https://warthunder.com/en/news/8839-event-mad-thunder-rage-and-loot-en|accessdate=2024-11-08|website=warthunder.com|language=en}}</ref>
* Leta 2025 je Gaijin predstavil vozila in letala [[Prva svetovna vojna|iz prve svetovne vojne]] z dvema igralnima stranema: [[Antanta|Trojno antanto]] in [[Centralne sile|Centralnimi silami]]. Dodali so tudi vozila iz prve svetovne vojne, ki jih je bilo mogoče uporabiti tudi po dogodku. Dogodek je bil predhodnik njihove naslednje igre, ''Aces of Thunder''. Z njim so testirali tudi pehoto, katero so za testiranje v igro dodali naslenje leto.<ref>{{Navedi splet|title=[Event] War Thunder: The Great War! - News - War Thunder|url=https://warthunder.com/en/news/9438-event-war-thunder-the-great-war-en|accessdate=2025-12-02|website=warthunder.com|language=en}}</ref>
* Leta 2026 je Gaijin predstavil [[Strateški bombnik|strateške bombnike]], [[Tupoljev Tu-95|Tu-95]] in [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52]], večje zemljevide ter večje atomske bombe. Bombnika je bilo mogoče uporabiti tudi po dogodku.
Drugi omembe vredni primeri vključujejo »March to Victory«, ki predstavlja igralne robote (»meche«), sestavljene iz delov tankov;<ref>{{Navedi splet|title=War Thunder - March to Victory Trailer|url=https://www.gamespot.com/videos/war-thunder-march-to-victory-trailer/2300-6424215/|website=Gamespot.com|accessdate=12 January 2017|date=2015-08-20|archivedate=2017-08-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170823204716/https://www.gamespot.com/videos/war-thunder-march-to-victory-trailer/2300-6424215/}}</ref> »The Pony Nation«, ki predstavlja svet ''[[Moj mali poni|Mojega malega ponija]]'' z Equestrijo kot šesto igralno frakcijo (2013);<ref>{{Navedi novice|last=Sethisto|title=War Thunder Adds the Pony Nation|url=https://www.equestriadaily.com/2013/04/war-thunder-adds-pony-nation.html|accessdate=2 April 2015|work=Equestria Daily|date=1 April 2013|archivedate=3 April 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150403051812/https://www.equestriadaily.com/2013/04/war-thunder-adds-pony-nation.html}}</ref> »Gaijilla«, ki prikazuje boj proti velikanskemu polžu, podobnemu [[Godzila|Godzilli]] (2014);<ref>{{Navedi splet|title=New Japanese war machine in War Thunder!|url=https://warthunder.com/en/news/514/current/|website=Warthunder.com|accessdate=15 August 2015|archivedate=6 July 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150706084720/https://warthunder.com/en/news/514/current/}}</ref> in Atomic Thunder, ki predstavlja vozila iz videoigre ''Atomic Heart'' (julij 2023).
Avgusta 2020 je igra imela dogodek v slogu tankovskega biatlona, na katerem so izbrani ruski in kitajski tanki opravljali naloge na zemljevidu tankovskega poligona, s ciljem, da po premagovanju ovir in uničenju ciljev končajo na prvem mestu. Dogodek je bil organiziran v partnerstvu z oddelkom za informacijske sisteme ruskega ministrstva za obrambo.<ref>{{Navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12308187@egNews|title=Конкурс Армейских международных игр "Танковый биатлон" приходит в War Thunder|language=ru|accessdate=2020-12-13|website=function.mil.ru}}</ref> Med dogodkom so se pojavili tudi logotipi, ki oglašujejo igro, med pravim biatlonom pa so bili naslikani na boku tankov. Dogodek je bil 17. avgusta napovedan z videoposnetkom, objavljenim na uradnem YouTube kanalu igre in na uradni spletni strani.<ref>{{Navedi splet|title="Танковый биатлон" скоро в War Thunder|url=https://warthunder.ru/ru/news/14922-tankovyj-biatlon-skoro-v-war-thunder-ru|accessdate=2020-12-13|website=warthunder.ru|language=ru|archivedate=2023-02-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230203153912/https://warthunder.ru/ru/news/14922-tankovyj-biatlon-skoro-v-war-thunder-ru}}</ref>
== Zgodovina ==
{{Več slik
| total_width = 450px
| image1 = Tank at Igromir 2013 (10091548235).jpg
| alt1 =
| caption1 = ''War Thunder'' na [[IgroMir]] 2013
| image2 = Gamescom 2014 (14907863255).jpg
| alt2 =
| caption2 = ''War Thunder'' na [[Gamescom]] 2014
| footer =
}}
=== Zgodnji razvoj in zaprta beta različica ===
Razvoj igre, takrat pod imenom ''World of Planes'', se je začel leta 2009. Gaijin Entertainment je pri razvoju uporabil izkušnje s prejšnjimi bojnimi simulatorji letenja, kot so ''IL-2 Sturmovik: Birds of Prey'', ''Apache: Air Assault'' in ''Birds of Steel''. Naslov je bil med zaprto beta različico spremenjen v ''War Thunder'' zaradi zamenjave s konkurenčno igro ''World of Warplanes''.<ref>{{Navedi splet|last=Reahard|first=Jef|url=https://massively.joystiq.com/2012/01/25/world-of-planes-renamed-evolves-beyond-pure-aerial-combat/|title=World of Planes renamed, evolves 'beyond pure aerial combat' | Massively|website=Massively.joystiq.com|date=2012-01-25|accessdate=2013-08-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130810060045/https://massively.joystiq.com/2012/01/25/world-of-planes-renamed-evolves-beyond-pure-aerial-combat/|archivedate=2013-08-10}}</ref>
=== Odprta beta različica in izid ===
[[Slika:Wikia-Gamescom-2016-017_(28761929400).jpg|sličica|Promocija igre ''War Thunder: Knights of the Sea'' na Gamescomu 2016]]
Odprto beta testiranje se je začelo 1. novembra 2012 (za uporabnike iz Ruske federacije; globalno beta testiranje se je začela 28. januarja 2013) za osebne računalnike z operacijskim sistemom Windows s približno 200 letali in 600.000 igralci. 15. maja 2014 so bile pri 6 milijonih registriranih igralcev predstavljene prve kopenske sile Nemčije in Sovjetske zveze.<ref>{{Navedi splet|last=Purslow|first=Matt|title=War Thunder: Ground Forces now available, 6 million pilots to receive their tank licenses|url=https://www.pcgamesn.com/war-thunder-ground-forces-now-available-6-million-pilots-receive-their-tank-licenses|website=Pcgamesn.com|date=18 May 2014|accessdate=2017-01-19|archivedate=2017-02-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170204104513/https://www.pcgamesn.com/war-thunder-ground-forces-now-available-6-million-pilots-receive-their-tank-licenses}}</ref> Kasneje so bile dodane še ameriške,<ref>{{Navedi splet|last=Lemne|first=Bengt|title=War Thunder update 1.45 goes live|url=https://www.gamereactor.eu/news/282244/War+Thunder+update+1.45+goes+live/|website=Gamereactor.eu|date=17 December 2014|accessdate=12 January 2017|archivedate=31 January 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170131192430/https://www.gamereactor.eu/news/282244/War+Thunder+update+1.45+goes+live/}}</ref> britanske<ref>{{Navedi splet|title=War Thunder Update 1.63 Desert Hunters released|url=https://www.pcinvasion.com/war-thunder-update-desert-hunters|website=Pcinvasion.com|accessdate=12 January 2017|date=2016-09-29|archivedate=2017-01-31|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170131194139/https://www.pcinvasion.com/war-thunder-update-desert-hunters}}</ref> in japonske kopenske sile.<ref>{{Navedi novice|title=War Thunder leaves open beta, officially released|url=https://www.rockpapershotgun.com/2016/12/21/war-thunder-released/|work=Rock Paper Shotgun|date=21 December 2016|accessdate=12 January 2017|archivedate=22 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161222171852/https://www.rockpapershotgun.com/2016/12/21/war-thunder-released/}}</ref>
Leta 2017 je bila Italija dodana kot igralna frakcija.<ref>{{Navedi novice|last=Jakobs|first=Benjamin|title=War Thunder: Italien kommt als neue Nation hinzu|url=https://www.eurogamer.de/articles/2017-05-02-war-thunder-italien-kommt-als-neue-nation-hinzu|work=Eurogamer.de|accessdate=2 May 2017|language=de|date=2017-05-02|archivedate=2017-10-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171009195635/https://www.eurogamer.de/articles/2017-05-02-war-thunder-italien-kommt-als-neue-nation-hinzu}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Ford|first=Suzie|title=Italy Joining the Fight as the Sixth Playable Faction - War Thunder - MMORPG.com|url=https://www.mmorpg.com/war-thunder/news/italy-joining-the-fight-as-the-sixth-playable-faction-1000044106|website=MMORPG.com|date=2 May 2017|accessdate=2 May 2017|archivedate=2 May 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170502160621/https://www.mmorpg.com/war-thunder/news/italy-joining-the-fight-as-the-sixth-playable-faction-1000044106}}</ref> Na Gamescomu 2018 je bil napovedan načrtovani dodatek helikopterjev v igro in do konca leta 2018 so bili helikopterji v celoti implementirani.<ref>{{Navedi splet|url=https://warthunder.com/en/news/5707-gamescom-combat-helicopters-in-war-thunder-en|title=Gamescom Combat helicopters in War Thunder|website=Warthunder.com|accessdate=2018-08-25|archivedate=2018-08-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180825150533/https://warthunder.com/en/news/5707-gamescom-combat-helicopters-in-war-thunder-en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rockpapershotgun.com/2018/08/21/helicopters-coming-to-war-thunder/|title=Combat helicopters are coming in War Thunder's next major update|work=Rock Paper Shotgun|date=21 August 2018|accessdate=25 August 2018|archivedate=25 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180825150602/https://www.rockpapershotgun.com/2018/08/21/helicopters-coming-to-war-thunder/}}</ref>
Leta 2022 je Tencent, avtor kitajske različice igre, napovedal, da bo ta 17. oktobra ukinjena.<ref>{{Navedi splet|title=Tencent Will Terminate Game Service for the War Thunder China Server -- Superpixel|url=https://www.superpixel.com/article/176909/tencent-will-terminate-game-service-war-thunder-china-server|accessdate=2022-08-18|website=www.superpixel.com|language=en|archivedate=2022-08-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220817200105/https://www.superpixel.com/article/176909/tencent-will-terminate-game-service-war-thunder-china-server}}</ref>{{Clear}}
== Polemike ==
=== Obtožbe o podpori protiukrajinskega YouTube kanala ===
Januarja 2021, potem ko so bili logotipi igre ''War Thunder'' vidni v videoposnetku proseparatističnega YouTube kanala »High Caliber Mayhem«, so Gaijin obtožili posrednega financiranja separatističnih sil, ki jih podpira Rusija, v [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojni v Donbasu]].<ref>{{Navedi splet|last=Maher|first=Cian|date=2021-01-04|title=Russian War Thunder Publisher Gaijin Entertainment Sponsors Anti-Ukrainian YouTube Channel|url=https://www.thegamer.com/gaijin-entertainment-russia-anti-ukraine-sponsor/|accessdate=2024-07-05|website=TheGamer|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Allen|first=Joseph|date=2021-01-04|title=War Thunder Mired In Controversy After Advertiser Sponsors Pro-Russian Militants|url=https://techraptor.net/gaming/news/war-thunder-mired-controversy-advertiser-sponsors-pro-russian-militant|accessdate=2024-07-05|website=TechRaptor|language=en}}</ref> High Caliber Mayhem je zanikal kakršnekoli povezave s separatističnimi silami in objavil pojasnilo, v katerem trdi, da je bil ves denar od vseh oglasov na tem kanalu porabljen za humanitarno pomoč civilistom. Videoposnetek, ki prikazuje oglas ''War Thunder,'' je bil odstranjen z YouTube kanala.
Gaijin je v odgovoru na polemiko izjavil: »Nikomur in nikjer ne nudimo politične podpore. O politiki ne vemo ničesar in se ji raje izogibamo. Naša agencija, ki je naročila oglas v zadevnem videoposnetku, ga je umaknila, ko so ugotovili, da bi nas lahko potegnili v politično razpravo.«<ref>{{Navedi splet|date=2021-01-05|title=Gaijin Entertainment Responds To Allegations Of Funding Donbass Separatists|url=https://www.overtdefense.com/2021/01/05/gaijin-entertainment-responds-to-allegations-of-funding-donbass-separatists/|accessdate=2024-07-05|website=Overt Defense|language=en-CA}}</ref>
=== Bombardiranje z ocenami ===
Po spremembi ekonomije v igri maja 2023, ki je drastično zmanjšala nagrade za bojna dejanja in povečala stroške po končani bitki, se je veliko igralcev ''War Thunder-''ja začelo upirati razvijalcem z objavo kritik na platformah, kot sta Steam in Google.<ref>{{Navedi splet|date=2023-05-21|title=War Thunder reverses economy changes after Steam review bombing|url=https://www.pcgamesn.com/war-thunder/review-bombs|accessdate=2023-05-23|website=PCGamesN|language=en-US}}</ref> Gaijin je v odgovor razveljavil načrtovano ekonomsko spremembo, objavil izjave o težavi in napredovanju igralcev,<ref>{{Navedi splet|date=May 19, 2023|title=Revising the economy|url=https://warthunder.com/en/news/8259-revising-the-economy-en}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=May 19, 2023|title=How progression and economy is built in F2P games and War Thunder in particular|url=https://warthunder.com/en/news/8260-how-progression-and-economy-is-built-in-f2p-games-and-war-thunder-in-particular-en}}</ref> napovedal revizijo ekonomije za sredino poletja 2023<ref>{{Navedi splet|last=BOŠNJAK|first=DOMINIK|date=May 22, 2023|title=War Thunder is Being Review Bombed|url=https://gamerant.com/war-thunder-review-bomb/|accessdate=May 22, 2023|website=GameRant}}</ref> in se opravičil za začetne kontroverzne spremembe.<ref>{{Navedi splet|title=[Development] Economy Revision|url=https://warthunder.com/en/news/8264-development-economy-revision-en|accessdate=2023-05-23|website=warthunder.com|language=en}}</ref>
=== Vojaško orodje za usposabljanje ===
Leta 2020 je ''Task & Purpose'' poročal, da so tankisti [[1. konjeniška divizija (ZDA)|1. konjeniške divizije]] ZDA med karanteno zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] uporabljali ''War Thunder'' za usposabljanje.<ref>{{Navedi splet|last=Keller|first=Jared|date=2020-04-30|title=Army tank crews are playing video games to maintain readiness amid the COVID-19 pandemic|url=https://taskandpurpose.com/news/army-tank-video-game-training-coronavirus/|accessdate=2024-03-08|website=Task & Purpose|language=en-US}}</ref> Po ogledu več iger, vključno z ''World of Tanks'', so vojaki ugotovili, da War Thunder najbolje ustreza njihovim potrebam. Leta 2021 je bil objavljen videoposnetek 3. oklepne brigade [[Južna Koreja|Južne Koreje,]] ki uporablja ''War Thunder'' za usposabljanje za poveljevanje in nadzor.<ref>{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=otjT27XdBzQ|accessdate=2024-04-03|title=워썬더를 이용한 중대 전투지휘훈련 육군 3기갑여단 80전차대대 흑색 창기병 동아리 소개 3분영상 - YouTube}}</ref>
Januarja 2024 je ukrajinski strelec pehotnega bojnega vozila [[Družina pehotnih bojnih vozil Bradley|M2 Bradley]] iz 47. brigade, imenovan le Serhiy, onesposobil ruski glavni bojni tank [[T-90]]M tako, da je streljal v določene točke oklepa tanka, in trdil, da so ga videoigre naučile, kam točno streljati.<ref>{{Navedi splet|last=Axe|first=David|title=Face To Face With A Russian T-90 Tank, A Ukrainian M-2 Fighting Vehicle Ran Out Of Armor-Piercing Ammo. So Its Gunner Got Creative.|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2024/01/19/face-to-face-with-a-russian-t-90-tank-a-ukrainian-m-2-fighting-vehicle-ran-out-of-armor-piercing-ammo-so-its-gunner-got-creative/|accessdate=2024-03-08|website=Forbes|language=en}}</ref> Po poročanju medijev je ''War Thunder'' edina igra, ki ustreza temu opisu.<ref>{{Navedi splet|title=Tanker in Ukraine Reports His Job Easier Having Played Video Games|url=https://www.gamepressure.com/newsroom/tanker-in-ukraine-reports-his-job-easier-having-played-video-game/z867f5|accessdate=2024-03-08|website=Gamepressure.com|date=22 January 2024|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Scarce|first=Ed|title=Bradley Crew Credits Gamer Training On 'War Thunder' To Take Out T-90|url=https://crooksandliars.com/2024/01/bradley-crew-credits-gamer-training-war|accessdate=2024-03-08|website=Crooks and Liars|language=en}}</ref> ''Task & Purpose'' je dejal: »Ljudje poznajo ''War Thunder'' po nezakonitih objavah tajnih dokumentov, zdaj pa bi lahko bil dejansko znan kot igra s prvim potrjenim uničenjem.«<ref>{{Citat|title=Ukrainian Bradley Battles Russian T90M Tank near Avdiivka|date=13 February 2024|url=https://www.youtube.com/watch?v=khXMVPpxdxg|access-date=2024-03-08|language=en}}</ref>
Maja 2025 je operater brezpilotnega letalnika Cass, ki je služil v [[Oborožene sile Ukrajine|oboroženih silah Ukrajine]] iz [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]], uničil tank [[T-72]] s ciljanjem šibke točke, ki jo je poznal iz svojih igralnih izkušenj, saj je »modeliranje tankovskega oklepa« v igri ''War Thunder'' »precej realistično«.<ref>{{Navedi splet|date=2025-05-23|title=Gamer turned soldier: 20yo Kiwi with no army experience is fighting in Ukraine|url=https://www.nzherald.co.nz/nz/kiwi-joins-ukrainian-army-to-fight-russian-invasion/ZMKS4BC5DFCAVMVRMIQZAEB7GA/|accessdate=2025-05-23|website=NZ Herald|language=en-NZ}}</ref>
=== Uhajanje občutljivih dokumentov ===
Uporabniki foruma ''War Thunder'' so večkrat delili zaupne in/ali tajne dokumente med razpravami o točnosti prikazanih vozil. V vseh primerih so moderatorji odstranili sporne objave in uporabnike opozorili, naj ne delijo takšnih dokumentov. Anton Judincev, ustanovitelj Gaijin Entertainment, je izjavil, da razvojna ekipa nikoli ni izpostavljena vsebini, in uporabnike spomnil, da je »to nezakonito in nesmiselno, zato tega nikoli ne bi smeli početi«.<ref name="f16">{{Navedi splet|last=Valius Venckunas|date=2023-01-17|title=War Thunder fan reportedly leaks restricted F-16 documents|website=AeroTime|url=https://www.aerotime.aero/articles/another-war-thunder-leak-player-reportedly-posts-restricted-f-16-documents|accessdate=2023-01-17|language=en-US|archivedate=2023-01-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230117121047/https://www.aerotime.aero/articles/another-war-thunder-leak-player-reportedly-posts-restricted-f-16-documents}}</ref> Gaijinova politika glede tehničnih informacij je
{{navedek|IN BRIEF: You are prohibited from leaking any Classified inforamtion, Export-restricted millitary-technical data, or other defense-related information...|Gaijin Community Guidelines: Millitary Restrictions}}
Čeprav uporabniki razkrijejo nejavne informacije, da bi dokazali svoj prav v sporu ali prepričali Gaijin, naj spremeni vozila ''War Thunder'', s tem preprečijo podjetju, da bi takšne spremembe uvedlo.{{R|allison20241222}} Januarja 2023 je Raytheon zanikal medijska poročila, da varnostna preverjanja preteklosti za delovna mesta pri obrambnem izvajalcu preiskujejo, ali kandidati igrajo ''War Thunder''.<ref name="2023-01-24">{{Navedi splet|last=Ostler|first=Anne-Marie|date=2023-01-24|title=This free-to-play war game is responsible for so many leaked military secrets that it's now reportedly considered an official risk on background checks|url=https://www.gamesradar.com/this-free-to-play-war-game-is-responsible-for-so-many-leaked-military-secrets-that-its-now-reportedly-considered-an-official-risk-on-background-checks/|accessdate=2023-01-24|website=GamesRadar+|language=en|archivedate=2023-01-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230124123258/https://www.gamesradar.com/this-free-to-play-war-game-is-responsible-for-so-many-leaked-military-secrets-that-its-now-reportedly-considered-an-official-risk-on-background-checks/}}</ref><ref name="wutz20230124">{{Navedi revijo|last=Wutz|first=Marco|date=2023-01-24|title=War Thunder leaks are hilarious, but not a security risk|url=https://videogames.si.com/news/war-thunder-national-security-risk|magazine=Sports Illustrated|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20230124193915/https://videogames.si.com/news/war-thunder-national-security-risk|archive-date=2023-01-24|access-date=2023-01-24}}</ref>
Pri Gaijinu se pogosto šalijo o tem pojavu, predvsem z nalepko »No sekrit dokuments, please« (Prosimo brez tajnih dokumentov), ki je parodija plakata »Ne!« (rusko: »Нет!«), sovjetskega plakata [[Prohibicija|proti alkoholu]] iz leta 1954.
{| class="wikitable sortable"
! data-sort-type="date" style="width:10%;" |Datum
! style="width:15%;" |Vozilo
! style="width:10%;" |Stopnja omejitve
! style="width:10%;" |Tema
! class="unsortable" style="width:75%;" |Opis
|-
|14. julij 2021
|Tank [[Challenger 2]]
|Tajni
|Modeliranje v igri
|Član foruma, ki je trdil, da je poveljnik tanka [[Challenger 2]], je na uradnih forumih War Thunder objavil slike tajnih dokumentov, ki se nanašajo na tank. Dokumenti, ki so vsebovali informacije o oklepni strukturi vozila, so bili urejeni tako, da so bili videti kot razkrita različica v skladu z britanskim zakonom o svobodi informacij. Objava je bila odstranjena, ker je britansko ministrstvo za obrambo predhodno sporočilo Gaijin Entertainment, da so dokumenti tajni, zato so moderatorji do razkritja informacij vedeli za njihov status. Uporabnik je prejel uradno opozorilo uradnikov foruma in objava je bila odstranjena.<ref>{{Navedi splet|last=Allison|first=George|date=16 July 2021|title=Classified Challenger tank specs leaked online for videogame|url=https://ukdefencejournal.org.uk/classified-challenger-tank-specs-leaked-online-for-videogame/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210716125945/https://ukdefencejournal.org.uk/classified-challenger-tank-specs-leaked-online-for-videogame/|archivedate=16 July 2021|website=[[UK Defence Journal]]}}</ref>
|-
| data-sort-value="October 1, 2021" |Oktober 2021
|Tank [[AMX-56 Leclerc|Leclerc]]
|Ni gotovo
|Hitrost vrtenja kupole
|Uporabnik je razkril tajne dokumente [[AMX-56 Leclerc|Leclerca]], da bi dokazal svoj prav v sporu o hitrosti vrtenja kupole. Moderatorji foruma Gaijin so gradivo odstranili v nekaj urah in ponovili svojo strogo politiko prepovedi objavljanja zaupnih dokumentov.<ref>{{Navedi novice|last=Stanton|first=Rich|date=2021-10-07|title=War Thunder fan leaks classified military documents to win an argument about tanks—again|work=[[PC Gamer]]|url=https://www.pcgamer.com/war-thunder-fan-leaks-classified-military-documents-to-win-an-argument-about-tanksagain/|accessdate=2021-10-19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211124232748/https://www.pcgamer.com/war-thunder-fan-leaks-classified-military-documents-to-win-an-argument-about-tanksagain/|archivedate=2021-11-24}}</ref>
|-
| data-sort-value="June 1, 2022" |Junij 2022
|Tank [[Type 99|ZTZ-99]]
|Tajni
|[[Kinetični penetrator]]
|Uporabnik je na forumih War Thunder objavil sliko kitajskega volframovega penetratorja DTC10-125, ki je bila postavljena na dokument, v katerem so opisane specifikacije izstrelka. Podobno kot v prejšnjih primerih so moderatorji foruma objavo hitro odstranili, pri čemer so kot razlog navedli dejstvo, da so zadevni materiali na Kitajskem tajni.<ref>{{Navedi splet|last=OSINTtechnical|date=2022-06-02|title=Classified specs leaked on War Thunder forum for third time|url=https://ukdefencejournal.org.uk/classified-specs-leaked-on-war-thunder-forum-for-third-time/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220602215725/https://ukdefencejournal.org.uk/classified-specs-leaked-on-war-thunder-forum-for-third-time/|archivedate=2022-06-02|accessdate=2022-06-02|website=[[UK Defence Journal]]|language=en-GB}}</ref>
|-
| data-sort-value="December 31, 2022" |Pozno 2022
|Helikopter [[Eurocopter Tiger|UHT-665 Eurocopter Tiger]]
|Izvozno omejen
|Postavitev oklepa
|Član foruma je objavil dele oklepne razporeditve helikopterja [[Eurocopter Tiger|UHT-665 Eurocopter Tiger]], ki je še vedno v uporabi. Uporabnik je bil blokiran, vsebina pa je bila hitro odstranjena.<ref>{{Navedi splet|title='War Thunder': Gamers Leak F-16 & AIM-120 Missile Details On Discussion Forum; Developers Instantly Take In Down|date=20 January 2023|url=https://eurasiantimes.com/war-thunder-gamers-leak-f-16-developers-instantly-take-in-down/|accessdate=2023-01-23|archivedate=2023-01-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230123175201/https://eurasiantimes.com/war-thunder-gamers-leak-f-16-developers-instantly-take-in-down/}}</ref>
|-
|16. januar 2023
|Lovec [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]]
|Izvozno omejen{{Efn|Takrat zaupne narave, do zdaj zaščita že potekla.}}
|Raketa [[AIM-120 AMRAAM]]
|Uporabnik, ki je razpravljal o uporabi sistema [[AIM-120 AMRAAM]], je objavil priročnik za letenje lovskega letala [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]]. Čeprav je tajni status dokumenta zapadel, je vseboval podatke, katerih izvoz je omejen, zato je bila njegova objava po ameriški zakonodaji nezakonita. Moderatorji so dokument hitro izbrisali.<ref name="f16"/>
|-
|18. januar 2023
|Lovec [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle|F-15E]]
|Izvozno omejen
|Več glavnih funkcij
|Dva dni po prejšnjem uhajanju informacij je bilo objavljenih in hitro odstranjenih trinajst dokumentov o lovskem letalu [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]]. Dokumenti so bili podobne tajnosti kot dokumenti o F-16.<ref>{{Navedi splet|last=Valius Venckunas|title=Two days, two leaks: sensitive F-15 data posted by War Thunder fan|url=https://www.aerotime.aero/articles/two-days-two-leaks-sensitive-f-15-data-posted-by-war-thunder-fan|website=AeroTime|accessdate=18 January 2023|date=18 January 2023|archivedate=18 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230118143747/https://www.aerotime.aero/articles/two-days-two-leaks-sensitive-f-15-data-posted-by-war-thunder-fan}}</ref>
|-
| data-sort-value="January 31, 2023" |Pozni januar 2023
|Lovec [[Suhoj Su-57]]
|Razkriti
|[[Radarski presek]]
|Med 19. in 22. januarjem je bil na forumih objavljen dokument, ki podrobno opisuje radarski presek letala Su-57 in podrobnosti o njegovem trupu. V dokumentu so bile objavljene tudi informacije o drugih ruskih letalih.<ref name=":0">{{Navedi splet|date=2023-02-01|title=After the F-16, Now the Secret Data Su-57 and MiG-29 is also Leaked on the Game War Thunder|url=https://www.international-military.com/2023/02/after-f-16-now-secret-data-su-57-and.html|accessdate=2023-02-01|website=International Military|archivedate=2023-02-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230201175034/https://www.international-military.com/2023/02/after-f-16-now-secret-data-su-57-and.html}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|date=2023-02-01|title=Su-57 And MiG-29 Secret Data Leaked At Online Game Forum - Overt Defense|url=https://www.overtdefense.com/2023/01/25/su-57-and-mig-29-secret-data-leaked-on-online-game-forum/|accessdate=2023-02-01|website=Overt Defense|archivedate=2023-02-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230201221559/https://www.overtdefense.com/2023/01/25/su-57-and-mig-29-secret-data-leaked-on-online-game-forum/}}</ref>
|-
| data-sort-value="January 31, 2023" |Pozni januar 2023
|Lovec [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mikojan MiG-29]]
|Razkriti
|Radarski presek, oborožitev
|Puščanje informacij, ki je razkrilo podrobnosti o Suhoj Su-57, je razkrilo tudi informacije o MiG-29 in njegovih oborožitvenih zmogljivostih. Objavljeni so bili podatki o radarskih lastnostih MiG-29, pri čemer je bil kot vir naveden priročnik za MiG-29. Obe objavi je moderatorska ekipa foruma War Thunder nato izbrisala.<ref name=":1" /><ref name=":0" />
|-
|31. avgust 2023
|Lovec [[Eurofighter Typhoon]] DA7
|Izvozno omejen
|Navodila za letenje
|Uporabnik na forumu War Thunder je objavil letalski priročnik, ki je vseboval informacije o sistemih, orožju, podatkih o letu itd. [[Eurofighter Typhoon|Eurofighterja Typhoon]]. Uporabnik je poskušal doseči, da bi razvijalci v igro dodali Eurofighter DA7. Objava je bila kasneje izbrisana.<ref>{{Navedi splet|last=Donovan|first=Imogen|date=2023-08-31|title=Yet another 'War Thunder' player leaks restricted military documents|url=https://www.nme.com/news/gaming-news/yet-another-war-thunder-player-leaks-restricted-military-documents-3491546|accessdate=2023-08-31|website=NME|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Stanton|first=Rich|date=2023-08-30|title=Oops they did it again: War Thunder player posts NATO restricted military manual for what feels like the hundredth time|language=en|work=PC Gamer|url=https://www.pcgamer.com/oops-they-did-it-again-war-thunder-player-posts-nato-restricted-military-manual-for-what-feels-like-the-hundredth-time/|accessdate=2023-09-15}}</ref>
|-
|12. september 2023
|»Stealth« jurišnik [[Lockheed F-117|Lockheed F-117 Nighthawk]]
|Izvozno omejen
|Navodila za letenje
|Uporabnik je na forumu War Thunder objavil omejene strani letalskega priročnika, ki so vsebovale informacije o specifikacijah motorja, kotih izstrelitve, lokacijah senzorjev itd. letala [[Lockheed F-117|Lockheed F-117 Nighthawk]]. Objavo so moderatorji spletnega mesta kmalu zatem izbrisali.<ref>{{Navedi splet|last=Lewis|first=Catherine|title=The War Thunder forum has once again been used to share restricted plane documentation - this time about the F-117 Nighthawk|url=https://www.techradar.com/gaming/consoles-pc/the-war-thunder-forum-has-once-again-been-used-to-share-restricted-plane-documentation-this-time-about-the-f-117-nighthawk|website=TechRadar|date=12 September 2023|accessdate=2023-09-12}}</ref>
|-
|15. september 2023
|Helikopter [[Boeing AH-64 Apache|Boeing AH-64D Apache]]
|Izvozno omejen
|Tehnična navodila
|Uporabnik je objavil letalski priročnik, ki je vseboval tehnične informacije o helikopterju [[Boeing AH-64 Apache|Boeing AH-64D Apache]]. Čeprav dokument ni bil zaupen, je bil zaradi narave podatkov, za katere je bil izvoz omejen, hitro odstranjen.<ref>{{Navedi splet|date=2023-09-29|title=Restricted military info is being posted on the War Thunder forums so much these days, nobody cares anymore (except War Thunder moderators)|url=https://www.pcgamer.com/restricted-military-info-is-being-posted-on-the-war-thunder-forums-so-much-these-days-nobody-really-cares-anymore-except-war-thunder-moderators/|accessdate=2024-03-30|website=[[PC Gamer]]|language=en-US|last=Chalk|first=Andy}}</ref>
|-
|11. december 2023
|Tank Norinco VT-4
|Razkriti
|Tehnična dokumentacija
|Uporabnik je objavil gradivo za usposabljanje za izvozno različico tanka VT-4, osredotočeno na sistem samodejnega nalaganja tanka. Čeprav so bili podatki na voljo drugje, so bili odstranjeni na enak način kot pri prejšnjih incidentih.<ref>{{Navedi splet|website=CyberDaily.au|title=War Thunder admins delete forum posts over sensitive military data|date=12 December 2023|url=https://www.cyberdaily.au/culture/9927-war-thunder-admins-delete-forum-posts-over-sensitive-military-data}}</ref>
|-
|12. december 2023
|[[M2 Bradley|M2A2 Bradley]] IFV
|Izvozno omejen
|Tehnična navodila
|Uporabnik je objavil dve strani tehničnega priročnika, ki se nanaša na sestavo kupole tanka [[Družina pehotnih bojnih vozil Bradley|M2A2 Bradley]]. Čeprav dokument ni tajen, je bil zaradi nadzora izvoza hitro odstranjen.<ref>{{Navedi novice|last=Skovlund|first=Joshua|title=Sensitive documents showed up on War Thunder forums. Again.|url=https://taskandpurpose.com/news/leaked-bradley-documents-war-thunder-forums-again/|accessdate=20 December 2023|work=Task & Purpose|date=19 December 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231220175728/https://taskandpurpose.com/news/leaked-bradley-documents-war-thunder-forums-again/|archivedate=20 December 2023|location=New York|language=en}}</ref>
|-
|15. julij 2024
|Tanki [[T-90|T-90M]], [[T-90|T-90S]], [[T-80|T-80BVM]]
|Tajni
|Tehnična dokumentacija
|Uporabnik je objavil tajne tehnične priročnike za ruske glavne bojne tanke [[T-90|T-90M]], [[T-80|T-80BVM]] in [[T-90|T-90S]], ki so vsi še vedno v uporabi v ruski vojski. Objavo so moderatorji spletnega mesta hitro odstranili.<ref>{{Navedi novice|url=https://massivelyop.com/2024/07/15/war-thunder-nerds-once-again-use-classified-military-documents-in-a-forum-discussion/|work=Massively Overpowered|title=War Thunder nerds once again use classified military documents in a forum discussion}}</ref>
|-
|11. december 2024
|Eurofighter Typhoon
|Tajni in izvozno omejen
|Specifikacije letenja
|Uporabnik je objavil tajno tehnično dokumentacijo italijanskega ministrstva za obrambo o zmogljivosti superkrižarjenja italijanske različice [[Eurofighter Typhoon|Eurofighterja Typhoon]], ki je bil del prihajajoče posodobitve War Thunder Storm Warning. Objavo so moderatorji spletnega mesta hitro odstranili, saj so izjavili, da je Gaijin pri ministrstvu potrdil, da je razkritje informacij nezakonito.<ref name="sanyal20241215">{{Navedi splet|last=Sanyal|first=Arnab|date=2024-12-15|title=Classified military documents leaked on War Thunder forums yet again|url=https://www.sportskeeda.com/mmo/classified-military-documents-leaked-war-thunder-forums-yet-again|accessdate=2024-12-23|website=Sportskeeda}}</ref>
|-
|December 2024
|Eurofighter Typhoon
|Tajni
|Specifikacije radarja
|Kljub opozorilu, naj tega ne stori, je uporabnik med prepirom o razlikah med različicama CAPTOR-M in CAPTOR-E objavil tajno tehnično dokumentacijo italijanskega obrambnega ministrstva za [[Euroradar CAPTOR]]. Objavo so moderatorji spletnega mesta hitro odstranili in uporabnika suspendirali.<ref name="allison20241222">{{Navedi časopis|last=Allison|first=George|date=2024-12-22|title=Classified fighter jet specs leaked on War Thunder – again|url=https://ukdefencejournal.org.uk/classified-fighter-jet-specs-leaked-on-war-thunder-again/|journal=UK Defence Journal|language=en-GB}}</ref>
|-
|23. junij 2025
|[[Harrier Jump Jet|AV-8B Harrier II]]
|Izvozno omejen
|Navodila za urjenje
|Uporabnik je med prepirom objavil omejen del priročnika za letala AV-8B in TAV-8B Harrier NATOPS. Moderatorji so objavo odstranili s foruma, uporabnik pa je prejel začasno prepoved.<ref>{{Navedi novice|last=Allison|first=George|title=Restricted data once again leaked on War Thunder forums|url=https://ukdefencejournal.org.uk/classified-data-once-again-leaked-on-war-thunder-forums/|accessdate=24 June 2025|agency=UK Defence Journal|date=23 June 2025}}</ref>
|}
== Sprejem ==
{{Ocene videoigre
| MC = PC: 81/100<ref>{{navedi splet |url=https://www.metacritic.com/game/war-thunder/critic-reviews/?platform=pc |title=War Thunder for PC Reviews |website=[[Metacritic]] |access-date=25 April 2017 |archive-date=5 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181205072746/https://www.metacritic.com/game/pc/war-thunder |url-status=live }}</ref><br />PS4: 76/100<ref>{{navedi splet |url=https://www.metacritic.com/game/war-thunder/critic-reviews/?platform=playstation-4 |title=War Thunder for PlayStation 4 Reviews |website=[[Metacritic]] |access-date=25 April 2017 |archive-date=16 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200616095908/https://www.metacritic.com/game/playstation-4/war-thunder |url-status=live }}</ref><br />XONE: 80/100<ref>{{navedi splet |url=https://www.metacritic.com/game/war-thunder/critic-reviews/?platform=xbox-one |title=War Thunder for Xbox One Reviews |website=[[Metacritic]] |access-date=12 November 2020 |archive-date=12 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112204449/https://www.metacritic.com/game/xbox-one/war-thunder |url-status=live }}</ref>
| EuroG = 9/10<ref name=Eurogamer>{{navedi novice|last1=Lorenzi|first1=Matteo|title=War Thunder – review|url=https://www.eurogamer.it/articles/2013-10-17-videogiochi-war-thunder-review-recensione|newspaper=Eurogamer.it|access-date=17 August 2014|language=it|date=17 October 2013|archive-date=17 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417024052/https://www.eurogamer.it/articles/2013-10-17-videogiochi-war-thunder-review-recensione|url-status=live}}</ref>
| GSpot = 8/10<ref name=Gamespot>{{navedi splet|last1=Todd|first1=Brett|title=War Thunder Review|url=https://www.gamespot.com/reviews/war-thunder-review/1900-6415815/|website=GameSpot|access-date=17 August 2014|date=8 July 2014|archive-date=24 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151024110523/https://www.gamespot.com/reviews/war-thunder-review/1900-6415815/|url-status=live}}</ref>
| IGN = 7.2<ref name=IGN>{{navedi splet|last1=Saris|first1=Shawn|title=War Thunder Review|url=https://www.ign.com/articles/2014/06/20/war-thunder-review|website=IGN|access-date=6 May 2015|date=6 May 2015|archive-date=14 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151014053339/https://www.ign.com/articles/2014/06/20/war-thunder-review|url-status=live}}</ref>
| PCGUS = 78/100<ref name=PCGamer>{{cite magazine|last1=Zacny|first1=Rob|title=War Thunder review|url=https://www.pcgamer.com/review/war-thunder-review/|magazine=PC Gamer|access-date=17 August 2014|date=7 August 2014|archive-date=12 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140812202028/https://www.pcgamer.com/review/war-thunder-review/|url-status=live}}</ref>
}}
Ob izidu je bil ''War Thunder'' dobro sprejet z na splošno pozitivnimi kritikami. ''GameSpot'' ga je pohvalil zaradi raznolikosti letal in vizualnih elementov, medtem ko je ''IGN'' kritiziral [[uporabniški vmesnik]], ker je bil »preveč bogat in neroden« v primerjavi s »skromnim bojnim HUD-om«.
== Opombe ==
{{opombe}}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
* {{Uradno spletno mesto|https://warthunder.com/}}
[[Kategorija:Igre za Xbox Series X in Series S]]
[[Kategorija:Igre za Xbox One]]
[[Kategorija:Igre za Windows]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 5]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 4]]
[[Kategorija:Igre za Linux]]
[[Kategorija:Brezplačne videoigre]]
[[Kategorija:Videoigre leta 2013]]
[[Kategorija:Viri CS1 v italijanščini (it)]]
[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo predlogo Ocene videoiger v enoplatformnem načinu]]
[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images]]
[[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]]
[[Kategorija:Članki s kratkim opisom]]
[[Kategorija:Simulacijske videoigre]]
18f8dbckf5g13tqgr2oj5llu51qz1b2
Biljana Vilimon
0
602451
6762016
6727795
2026-10-08T07:09:57Z
Yerpo
8417
odstranil [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6762016
wikitext
text/x-wiki
{{Ton}}{{Infopolje Oseba}}
'''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]].
Živi in deluje v Beogradu, kjer je znana kot voditeljica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''Galerija tajni (Galerija skrivnosti),''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref> v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> Prejela je veliko nagrad in priznanj.<ref>{{navedi splet|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref>
== Življenjepis ==
Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v Novem Pazarju kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj Avala Filma; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{navedi splet|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref>
Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref>
=== Služba ===
Sprejela je povabilo za delo na Beograjski televiziji; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši poslušala, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" />
=== Svobodoljubnost ===
Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo:
#Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo.
#Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval.
#Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo.
#Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje.
#Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref>
V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref>
== Zasebno življenje ==
=== Poroka s Petrom Jankovićem ===
Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref>
Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" />
=== "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem ===
Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom Ivanom Đurićem; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{navedi splet|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref>
Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "hudičevo čeden".<ref>{{navedi splet|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref>
Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev:
:Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.«
Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref>
=== Bratova smrt ===
Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat:
:„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref>
Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe.
{|
|-
! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{navedi splet|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref>
! Njegova smrt jo je pokosila
|-
| <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br>
Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično.
</blockquote>
| <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od mamil, sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br>
Edino rešitev sem videla v obisku psihiatra. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno.
</blockquote>
|}
Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet:
:Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref>
Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine tudi ugodno, saj je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, ko je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preseliti k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena.
Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo je v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Dorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrat tega ni mogla dojeti, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref>
=== Smrtonosna bolezen ===
Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja:
{|
|-
! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref>
! Premagala je potuhnjeno bolezen
|-
| <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br>
Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju.
</blockquote>
| <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br>
Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo.
</blockquote>
|}
=== Mirno tretje obdobje ===
Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje.
Obdobje kovida obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref>
Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora.
2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje:
:"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref>
Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref>
== Dela ==
=== Njene knjige ===
#''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997.
#''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998.
#''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd.
#''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{navedi splet|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref>
#''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref>
#''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref>
#''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref>
=== Samostojne razstave ===
#1977. - Beograd, Galerija 73
#1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL
#1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700
#1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1998. - Beograd, Galerija Atrium
#1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#2005. - Beograd, Galerija ULUS-a
#2006. - Beograd, Galerija HAOS
#2011. - Beograd, Arte Galerija<ref>{{navedi splet|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref>
=== Nagrade in priznanja ===
#1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo
#1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo
#1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo
#1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo
#1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo
#1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel
#1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel
#1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo
#1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti.
#1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti.
#1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.<ref>{{navedi splet|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref>
=== Ocena ===
{|
|-
! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref>
! Ali jo boste prepoznali?
|-
| <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama.
</blockquote>
| <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo.
</blockquote>
|}
=== Navedek ===
{{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}}
== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih slikarjev]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]
* [[Ivan Đurić]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија]
*[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski]
*[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir]
*[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena]
*[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno]
*[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život]
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1951]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski slikarji]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]
rpdk7bwtiwm9s1apn3z097akv9lcf7g
6762019
6762016
2026-10-08T07:13:06Z
Yerpo
8417
/* Zunanje povezave */ defaultsort
6762019
wikitext
text/x-wiki
{{Ton}}{{Infopolje Oseba}}
'''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]].
Živi in deluje v Beogradu, kjer je znana kot voditeljica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''Galerija tajni (Galerija skrivnosti),''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref> v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> Prejela je veliko nagrad in priznanj.<ref>{{navedi splet|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref>
== Življenjepis ==
Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v Novem Pazarju kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj Avala Filma; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{navedi splet|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref>
Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref>
=== Služba ===
Sprejela je povabilo za delo na Beograjski televiziji; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši poslušala, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" />
=== Svobodoljubnost ===
Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo:
#Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo.
#Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval.
#Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo.
#Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje.
#Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref>
V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref>
== Zasebno življenje ==
=== Poroka s Petrom Jankovićem ===
Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref>
Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" />
=== "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem ===
Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom Ivanom Đurićem; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{navedi splet|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref>
Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "hudičevo čeden".<ref>{{navedi splet|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref>
Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev:
:Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.«
Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref>
=== Bratova smrt ===
Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat:
:„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref>
Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe.
{|
|-
! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{navedi splet|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref>
! Njegova smrt jo je pokosila
|-
| <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br>
Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično.
</blockquote>
| <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od mamil, sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br>
Edino rešitev sem videla v obisku psihiatra. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno.
</blockquote>
|}
Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet:
:Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref>
Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine tudi ugodno, saj je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, ko je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preseliti k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena.
Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo je v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Dorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrat tega ni mogla dojeti, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref>
=== Smrtonosna bolezen ===
Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja:
{|
|-
! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{navedi splet|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref>
! Premagala je potuhnjeno bolezen
|-
| <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br>
Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju.
</blockquote>
| <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br>
Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo.
</blockquote>
|}
=== Mirno tretje obdobje ===
Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje.
Obdobje kovida obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref>
Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora.
2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje:
:"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref>
Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref>
== Dela ==
=== Njene knjige ===
#''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997.
#''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998.
#''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd.
#''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{navedi splet|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref>
#''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref>
#''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{navedi splet|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref>
#''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref>
=== Samostojne razstave ===
#1977. - Beograd, Galerija 73
#1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL
#1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700
#1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#1998. - Beograd, Galerija Atrium
#1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
#2005. - Beograd, Galerija ULUS-a
#2006. - Beograd, Galerija HAOS
#2011. - Beograd, Arte Galerija<ref>{{navedi splet|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref>
=== Nagrade in priznanja ===
#1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo
#1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo
#1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo
#1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo
#1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo
#1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel
#1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel
#1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
#1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo
#1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti.
#1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti.
#1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.<ref>{{navedi splet|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref>
=== Ocena ===
{|
|-
! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref>
! Ali jo boste prepoznali?
|-
| <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama.
</blockquote>
| <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo.
</blockquote>
|}
=== Navedek ===
{{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}}
== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih slikarjev]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]
* [[Ivan Đurić]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија]
*[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski]
*[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir]
*[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena]
*[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno]
*[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život]
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Vilmon, Biljana}}
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski slikarji]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]
830hklzmmuy6y7dx88p8hz49jqi5c4t
Tineo
0
603381
6761914
6757147
2026-10-07T21:10:17Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761914
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox settlement
| name = Tineo / Tinéu
| native_name = {{unbulleted list|item_style=font-size:90%;| {{native name|es|Tineo|italics=no}}<br />{{native name|ast|Tinéu|italics=no}}}}
| official_name =
| settlement_type = Občina
| other_name =
| nickname =
| motto =
| image_skyline = Vista de Tineo nevado. Postal de Navidad.jpg
| image_caption =
| image_flag = Flag of tineo.svg
| image_shield = Escudo de Tineo.svg
| pushpin_map = Španija
| map_caption = Lega v Španiji
| subdivision_type = Država
| subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
| subdivision_name = {{flag|Spain}}
| subdivision_name1 = [[Asturija]]
| subdivision_type2 = comarca
| subdivision_name2 = Narcea
| subdivision_type3 =
| subdivision_name3 =
| subdivision_type4 =
| subdivision_name4 =
| established_title =
| established_date =
| government_type =
| leader_title = Župan
| leader_name = Montserrat Fernández Álvarez
| area_magnitude =
| area_total_km2 = 540,83
| area_land_km2 =
| area_water_km2 =
| area_urban_km2 =
| area_metro_km2 =
| population_as_of = 2025
| population_footnotes = <ref>[https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 Instituto Nacional de Estadística</ref>
| population_total = 8679
| population_urban =
| population_metro =
| population_density_km2 = auto
| population_note =
| population_demonym =
| timezone =
| coordinates = {{coord|43|18|34|N|6|29|32|W|region:ES|display=inline,title}}
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 1532
| website = https://www.tineo.es/
| footnotes =
}}
'''Tineo''' ({{IPA-es|t̪iˈneo}}, {{jezik-ast|Tinéu}}, {{IPA-ast|tiˈnew}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Je 83 km od [[Oviedo|Ovieda]] in 84 km jugozahodno od [[Gijón]]a. Leži ob majhnem pritoku reke Narcea. Je druga največja občina v Asturiji. Na severu meji na [[Valdés, Asturija|Valdés]], na jugu na [[Cangas del Narcea]], na zahodu na [[Villayón]] in [[Allande]], na vzhodu pa na [[Salas, Asturija|Salas]], [[Belmonte de Miranda]] in [[Somiedo]]. Rudarstvo, kmetijstvo in živinoreja so bile glavne panoge od začetka 20. stoletja.<ref>{{Cite EB1911|wstitle=Tineo|volume=26|page=999}}</ref>
== Etimologija ==
Ime mesta izvira iz rimskega osebnega imena ''Tinaius''.<ref>{{navedi novice| url=https://www.tineo.es/etimologia |title=Etimología |work=Tineo |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}}</ref>
Od oktobra 2017 tudi v [[španščina|španskih]] uradnih dokumentih se rabi asturijsko poimenovanje ''Tinéu''.<ref>{{navedi novice |url=https://miprincipado.asturias.es/bopa/2017/10/24/2017-11553.pdf |title=Principado de Asturias |work=BOLETÍN OFICIAL DEL PRINCIPADO DE ASTURIAS |date=24.10.2017 |accessdate=29.5.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20251011055726/https://miprincipado.asturias.es/bopa/2017/10/24/2017-11553.pdf |archive-date=2025-10-11 |url-status=dead}}</ref>
== Zgodovina ==
Kot skoraj povsod v Asturiji, najdbe iz kamene dobe potrjujejo zgodnjo poselitev regije.
V gorovju Sierra de Cabra, v bližini mest Baradal, Bones, Bustellán, Curiscada, Campiello, Merillés in Tamallanes, je mogoče videti več grobnih gomil, nekatere pa so celo odprte za obiskovalce. Med 4000 in 2000 pr. n. št. so se ukvarjali že v okolici s poljedelstvom ter so ohranjena kultna sredstva in grobišča.
[[Slika:Dolmen de Merillés.JPG|thumb|left|Dolmen Merillés]]
Okrog 900 pr. Kr. je območje današnjega Tinea spadalo v [[Kultura Castro|kulturo Castro]]. Leta 29 pr. n. št. so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] osvojili Tineo in odprli rudnike, kjer so kopali zlato. Rimljani so tukaj vzdrževali več utrdb s spremljajočo infrastrukturo, kot so mostovi in akvadukti, od katerih nekateri še vedno obstajajo in so v uporabi. Ljudstvo se je začelo romanizirati in so bili zgrajeni poti, vile, občasni vodovodi ipd.
Tineo in njegova okolica sta bila med 409 in 581 pod oblastjo [[Svebi|Svebov]], ki so ustanovili samostojno kraljevino v današnji [[Galicija (Španija)|Galiciji]]. Nato so ga podjarmili [[Arabci]], pozneje ga je osvobodila [[Kraljevina Asturija]].
Leta 780 je bil Tineo prvič omenjen, v času [[Silo Asturijski|kralja Sila]]. Listina z dne 17. januarja 780 iz časa vladavine kralja Sila beleži ustanovitev samostana Santa María la Real v Oboni. Asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] je pri Tineu premagal Arabce in je po zmagi utrdil mesto. Leta 1222 je Alfonz IX. ustanovil Tineo kot postanek na romarski poti iz Ovieda v [[Santiago de Compostela]]. Mesto nadaljuje to tradicijo še danes z dvema romarskima prenočiščema.<ref>Albergue de Peregrinos «Mater Christi» – Marco Rodríguez, s/n – 33870-Tineo die über 20 Plätze verfügt, Albergue de Peregrinos «Tineo» – C/ Cabezas de San Juan – 33870 Tineo</ref>
V naslednjih stoletjih je tudi [[Kraljevina León]] potrdila pravice Tinea. León se je leta 1230 združil s Kraljevino Kastilijo. Kastilijski kralji so razdeljevali različnim plemičem in vitezom zemlje Tinea. Stare mestne pravice so bile vzpostavljene le v 16. stoletju.
Tineo se je dejavno udeležil reformskih prizadevanj [[Liberalno triletje|liberalnega triletja]]. 7. avgusta 1823 je v mesto vkorakala [[Francozi|francoska]] vojska, da bi zadušila revolucionarna gibanja. Pozneje je bil Tineo prizorišče spopadov [[Karlistične vojne|karlističnih vojn]].
V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] ga je osvojila nacionalistična vojska, ki je vdrla iz Galicijo.
Mestni grb prikazuje v zgornjem levem kotu: grad Tineo; v zgornjem desnem kotu: grb Garcíe de la Plaza – lokalnega junaka; v spodnjem levem kotu: grb cistercijanskega samostana Castilla; v spodnjem desnem kotu: grb frančiškanskega reda v samostanu Tieno; in v sredini: grb grofov Tineo. Slednji služi tudi kot mestna zastava.
== Geografija ==
Tineo je na zahodnem delu Asturije. Teren je visok in ga obrobljajo strmi klanci. Površina je večinoma neplodna, obseg obdelanih zemljišč je samo 5,09 %, drugi deli so pašniki, naravni travniki, gozdovi in grmičevje.
V okolici je veliko ohranjenih izvirnih gozdov. Podnebje je zmerno oceansko in deževno, ker je Tineo blizu Kantabrijskega morja. Poleti so pogosta neurja, pozimi pa veliko snega.
== Gospodarstvo ==
Prebivalci so zaposleni večinoma v primarnem sektorju. Še danes je zelo pomembna [[živinoreja]] (predvsem govedoreja).
Kmetijstvo in rudarstvo sta največja delodajalca v regiji. Trgovina in promet sta na tretjem mestu. Elektrika se v rezervoarjih proizvaja že več desetletij, izgradnja več sodobnih [[Vetrna elektrarna|vetrnih elektrarn]], vključno z eno na gori Gallu, pa je občino uvrstila med največje proizvajalce električne energije v Asturiji. Ljubitelji narave in romarji na [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] prispevajo k močni rasti turizma.
== Kultura ==
Tineo ima veliko gradbenih spomenikov iz različnih obdobij kot [[srednji vek|srednjeveške]] samostanske cerkve, ruševine iz rimskega obdobja, palače, stolpi, mostovi. Znan kulturni dogodek je praznik Svetega Roka s kulinaričnimi atrakcijami, ki ga imajo v vsakem letu med 12. in 18. avgustom.
== Znamenitosti ==
*Samostan in cerkev Santa María la Real
*Muzej zlata
*Muzej sakralne umetnosti v Tineu
*Podeželske hiše in palače v okolici
*Naravni park Campo de San Roque
== Znane osebe iz Tinea ==
* [[Rafael del Riego]], general in revolucionar
== Sklici ==
{{sklici}}
== Literatura ==
* {{navedi knjigo|last=Fernández Lamuño|first=Julio Antonio |author-link= |year=1982 |title=Tineo, villa y concejo |location=Tineo |publisher=Ayuntamiento |cobiss= |isbn=84-300-7052-4 }}
== Zunanje povezave ==
{{Commons|Gijón}}
* {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649466/historia-tineo |title=Historia de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}}
* {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649469/geografia-tineo |title=Geografía de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}}
{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v Asturiji]]
eimk13vfnbix52t9ioi9ry1od9srkov
Uporabnik:JoMK
2
603517
6761752
6760606
2026-10-07T12:21:45Z
JoMK
240261
6761752
wikitext
text/x-wiki
<div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">
<div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div>
{{Center|'''Jeziki'''}}
{{Uporabnik sl}}
{{Uporabnik en-3}}
{{Uporabnik fr-1}}
{{Center|'''Zemljepis'''}}
{{uporabnik Slovenija}}
{{uporabnik Evropska unija}}
{{Uporabnik Ljubljana}}
{{Center|'''Prepričanja itd.'''}}
{{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}}
{{Uporabnik rimokatoličan}}
{{Uporabnik Zemljan}}
{{Uporabnik knjigoljub}}
{{Center| ''' Wiki'''}}
{{Uporabnik wi-3}}
{{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all">
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]]
| info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno.
}}
{{Center| ''' Pripsevam z'''}}
{{Uporabnik prenosni računalnik}}
{{Uporabnik Windows}}
{{Uporabnik Google Chrome}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]]
| info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]].
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #000000
| border-s = 1
}}
{{Center| '''Izven Wikipedije '''}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #FFD700
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #0000FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]'''
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]'''
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]]
| id-bg = #99FF99
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #2D6A4F
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]].
| info-c = #99FF99
}}
</div>
<div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;">
<div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div>
Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]!
</div>
<div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;">
<small>Peskovniki:[[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]</small><br>
[[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br>
[[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]]
</div>
<div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;">
[[Slika:Lukovnik.jpg|500px]]<br>
Potok Lukovnik ob vasici [[Dol pri Šmarjeti]].
</div>
<div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;">
'''ŠTEVEC'''
{| class="wikitable"
|+
!Datum
!Trenutni čas
!Trenutno število člankov
!Trenutno število urejanj
!Trenutno število vseh strani
!Trenutno število naloženih datotek
!Trenutno število uporabnikov
!Trenutno število aktivnih uporabnikov
|-
| {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}}
| {{LOCALTIME}}
| {{NUMBEROFARTICLES}}
| {{NUMBEROFEDITS}}
| {{NUMBEROFPAGES}}
| {{NUMBEROFFILES}}
| {{NUMBEROFUSERS}}
| {{NUMBEROFACTIVEUSERS}}
|}
</div>
== O meni ==
Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]].
Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije.
Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije.
Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje.
Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril.
<br>
== Cilji in nujni članki ==
# Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small>
# [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka.
# Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]].
# Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka.
=== Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: ===
====== Ljudje (razno) ======
* [[Jožef Kalin]]
* [[Anton Rutar]]
* [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]])
* [[Yannik Sinner]]
* [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek)
* [[Francesca Albanese]]
* [[Franc Jenko]]
* [[Anton Jenko]]
* [[Hans Pascher]]
* [[Urban Textor]]
====== Ostalo ======
* [[Pozitiv]]
== Pod streho ==
=== Ustvarjeni članki ===
{| class="wikitable sortable"
! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe
|-
| 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 ||
|-
| 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 ||
|-
| 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 ||
|-
| 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 ||
|-
| 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 ||
|-
| 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 ||
|-
| 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 ||
|-
| 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 ||
|-
| 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 ||
|-
| 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 ||
|-
| 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 ||
|-
| 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 ||
|-
| 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 ||
|-
| 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 ||
|-
| 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 ||
|-
| 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 ||
|-
| 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 ||
|-
| 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 ||
|-
| 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]]
|-
| 25 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]]
|-
| 26 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 ||
|-
| 27 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 ||
|-
| 28 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 ||
|}
=== Statistika ===
<div style="zoom: 70%;">
{{Special:Impact/Jonatan Melik Kurinčič}}
</div>
<div style="clear: both;"></div>
</div>
== Ste vedeli, da...? ==
Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]]
{| class="wikitable"
|+
|[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]]
|
*... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom?
|+
|[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]]
|
* ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico?
|-
|[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]]
|
* ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju?
|}
== Države, ki sem jih obiskal: ==
{| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;"
! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št.
! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država
! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje
|-
| 1. || {{zastava|Avstrija}}
|[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]...
|-
| 2. || {{zastava|Belgija}}
|[[Bruselj]]
|-
| 3. || {{zastava|Bolgarija}}
|[[Sofija]]
|-
| 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}}
|[[Sarajevo]]
|-
| 5. || {{zastava|Češka}}
|[[Praga]]
|-
| 6. || {{zastava|Francija}}
|[[Strasbourg]]
|-
| 7. || {{zastava|Grčija}}
|[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]]
|-
| 8. || {{zastava|Hrvaška}}
|[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],...
|-
| 9. || {{zastava|Italija}}
|[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],...
|-
| 10. || {{zastava|Luksemburg}}
|[[Luxembourg]]
|-
| 11. || {{zastava|Madžarska}}
|[[Monošter]], [[Budimpešta]]
|-
| 12. || {{zastava|Nemčija}}
|[[München]], [[Aachen]]
|-
| 13. || {{zastava|Nizozemska}}
|[[Amsterdam]]
|-
| 14. || {{zastava|Severna Makedonija}}
|[[Skopje]]
|-
| 15. || {{zastava|Slovaška}}
|[[Bratislava]]
|-
| 16. || {{zastava|Srbija}}
|[[Beograd]], [[Niš]]
|-
| 17. || {{zastava|Španija}}
|[[Valencia]]
|-
| 18. || {{zastava|Turčija}}
|[[Carigrad]]
|-
| 19. || {{zastava|Vatikan}}
|[[Vatikan]]
|-
| 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}}
|[[London]]
|-
| colspan="2" |
|...
|}
== Po čem se ravnam ==
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava
in pridnim nje lega najprava.
Polje, vinograd,
gora, morje,
ruda, kupčija
tebe rede.
Za uk si prebrisane glave
pa čedne in trdne postave.
Išče te sreča,
um ti je dan,
našel jo boš,
ak nisi zaspan.
Lej, stvarnica vse ti ponudi,
le jemat od nje ne zamudi!
Lenega čaka
strgan rokav,
palca beraška,
prazen bokal.
[[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]]
''Resistance is built in soul. Stay strong.''
''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.''
''- [[Francesca Albanese]]''
== Priznanja ==
{|
| [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 16. avgust 2026 (CEST)
|}
[[en:User:JoMK]]
[[hr:Suradnik:JoMK]]
ttm40tvbxbm8j8s93fn6tk9nqhdr70b
6761818
6761752
2026-10-07T16:02:32Z
JoMK
240261
6761818
wikitext
text/x-wiki
<div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">
<div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div>
{{Center|'''Jeziki'''}}
{{Uporabnik sl}}
{{Uporabnik en-3}}
{{Uporabnik fr-1}}
{{Center|'''Zemljepis'''}}
{{uporabnik Slovenija}}
{{uporabnik Evropska unija}}
{{Uporabnik Ljubljana}}
{{Center|'''Prepričanja itd.'''}}
{{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}}
{{Uporabnik rimokatoličan}}
{{Uporabnik Zemljan}}
{{Uporabnik knjigoljub}}
{{Center| ''' Wiki'''}}
{{Uporabnik wi-3}}
{{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all">
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]]
| info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno.
}}
{{Center| ''' Pripsevam z'''}}
{{Uporabnik prenosni računalnik}}
{{Uporabnik Windows}}
{{Uporabnik Google Chrome}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]]
| info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]].
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #000000
| border-s = 1
}}
{{Center| '''Izven Wikipedije '''}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #FFD700
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #0000FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]'''
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]'''
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]]
| id-bg = #99FF99
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #2D6A4F
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]].
| info-c = #99FF99
}}
</div>
<div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;">
<div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div>
Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]!
</div>
<div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;">
[[Slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|200px]]<br><big><big>
'''Pridružite se natečaju [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]!'''</big></big>
</div>
<div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;">
<small>Peskovniki:[[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]</small><br>
[[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br>
[[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]]
</div>
<div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;">
[[Slika:Lukovnik.jpg|500px]]<br>
Potok Lukovnik ob vasici [[Dol pri Šmarjeti]].
</div>
<div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;">
'''ŠTEVEC'''
{| class="wikitable"
|+
!Datum
!Trenutni čas
!Trenutno število člankov
!Trenutno število urejanj
!Trenutno število vseh strani
!Trenutno število naloženih datotek
!Trenutno število uporabnikov
!Trenutno število aktivnih uporabnikov
|-
| {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}}
| {{LOCALTIME}}
| {{NUMBEROFARTICLES}}
| {{NUMBEROFEDITS}}
| {{NUMBEROFPAGES}}
| {{NUMBEROFFILES}}
| {{NUMBEROFUSERS}}
| {{NUMBEROFACTIVEUSERS}}
|}
</div>
== O meni ==
Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]].
Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije.
Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije.
Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje.
Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril.
<br>
== Cilji in nujni članki ==
# Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small>
# [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka.
# Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]].
# Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka.
=== Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: ===
====== Ljudje (razno) ======
* [[Jožef Kalin]]
* [[Anton Rutar]]
* [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]])
* [[Yannik Sinner]]
* [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek)
* [[Francesca Albanese]]
* [[Franc Jenko]]
* [[Anton Jenko]]
* [[Hans Pascher]]
* [[Urban Textor]]
====== Ostalo ======
* [[Pozitiv]]
== Pod streho ==
=== Ustvarjeni članki ===
{| class="wikitable sortable"
! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe
|-
| 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 ||
|-
| 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 ||
|-
| 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 ||
|-
| 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 ||
|-
| 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 ||
|-
| 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 ||
|-
| 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 ||
|-
| 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 ||
|-
| 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 ||
|-
| 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 ||
|-
| 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 ||
|-
| 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 ||
|-
| 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 ||
|-
| 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 ||
|-
| 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 ||
|-
| 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 ||
|-
| 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 ||
|-
| 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 ||
|-
| 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]]
|-
| 25 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]]
|-
| 26 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 ||
|-
| 27 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 ||
|-
| 28 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 ||
|}
=== Statistika ===
<div style="zoom: 70%;">
{{Special:Impact/Jonatan Melik Kurinčič}}
</div>
<div style="clear: both;"></div>
</div>
== Ste vedeli, da...? ==
Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]]
{| class="wikitable"
|+
|[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]]
|
*... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom?
|+
|[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]]
|
* ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico?
|-
|[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]]
|
* ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju?
|}
== Države, ki sem jih obiskal: ==
{| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;"
! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št.
! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država
! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje
|-
| 1. || {{zastava|Avstrija}}
|[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]...
|-
| 2. || {{zastava|Belgija}}
|[[Bruselj]]
|-
| 3. || {{zastava|Bolgarija}}
|[[Sofija]]
|-
| 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}}
|[[Sarajevo]]
|-
| 5. || {{zastava|Češka}}
|[[Praga]]
|-
| 6. || {{zastava|Francija}}
|[[Strasbourg]]
|-
| 7. || {{zastava|Grčija}}
|[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]]
|-
| 8. || {{zastava|Hrvaška}}
|[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],...
|-
| 9. || {{zastava|Italija}}
|[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],...
|-
| 10. || {{zastava|Luksemburg}}
|[[Luxembourg]]
|-
| 11. || {{zastava|Madžarska}}
|[[Monošter]], [[Budimpešta]]
|-
| 12. || {{zastava|Nemčija}}
|[[München]], [[Aachen]]
|-
| 13. || {{zastava|Nizozemska}}
|[[Amsterdam]]
|-
| 14. || {{zastava|Severna Makedonija}}
|[[Skopje]]
|-
| 15. || {{zastava|Slovaška}}
|[[Bratislava]]
|-
| 16. || {{zastava|Srbija}}
|[[Beograd]], [[Niš]]
|-
| 17. || {{zastava|Španija}}
|[[Valencia]]
|-
| 18. || {{zastava|Turčija}}
|[[Carigrad]]
|-
| 19. || {{zastava|Vatikan}}
|[[Vatikan]]
|-
| 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}}
|[[London]]
|-
| colspan="2" |
|...
|}
== Po čem se ravnam ==
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava
in pridnim nje lega najprava.
Polje, vinograd,
gora, morje,
ruda, kupčija
tebe rede.
Za uk si prebrisane glave
pa čedne in trdne postave.
Išče te sreča,
um ti je dan,
našel jo boš,
ak nisi zaspan.
Lej, stvarnica vse ti ponudi,
le jemat od nje ne zamudi!
Lenega čaka
strgan rokav,
palca beraška,
prazen bokal.
[[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]]
''Resistance is built in soul. Stay strong.''
''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.''
''- [[Francesca Albanese]]''
== Priznanja ==
{|
| [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 16. avgust 2026 (CEST)
|}
[[en:User:JoMK]]
[[hr:Suradnik:JoMK]]
7jkcy2n39p78brfyolqm8xcbvpolis2
Miha Matjašec
0
605255
6762027
6709177
2026-10-08T07:41:53Z
Sporti
5955
dodal [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6762027
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox football biography
| name = Miha Matjašec
| image = <!-- WD -->
| fullname =
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| height = 184 cm
| position = [[vezist (nogomet)|vezist]]
| currentclub = [[FC Liefering|Liefering]]
| clubnumber = 48
| youthyears1 = -2022
| youthclubs1 = [[ND Beltinci|Beltinci]]
| youthyears2 = 2022-2024
| youthclubs2 = [[NŠ Mura|Mura]]
| youthyears3 = 2024-2025
| youthclubs3 = [[NK Domžale|Domžale]]
| youthyears4 = 2025–
| youthclubs4 = [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]]
| years1 = 2025
| clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]]
| caps1 = 1
| goals1 = 0
| years2 = 2026–
| clubs2 = [[FC Liefering|Liefering]]
| caps2 =
| goals2 =
| totalcaps =
| totalgoals =
| nationalyears1 = 2022-2024
| nationalteam1 = Slovenija do 15 let
| nationalcaps1 = 21
| nationalgoals1 = 2
| nationalyears2 = 2023–2024
| nationalteam2 = Slovenija do 16 let
| nationalcaps2 = 6
| nationalgoals2 = 0
| nationalyears3 = 2024–2026
| nationalteam3 = Slovenija do 17 let
| nationalcaps3 = 19
| nationalgoals3 = 4
| nationalyears4 = 2026–
| nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]]
| nationalcaps4 = 2
| nationalgoals4 = 1
}}
'''Miha Matjašec''', [[Slovenci|slovenski nogometaš]], * [[22. februar]] [[2009]].
Matjašec je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[FC Liefering|Liefering]], kamor je posojen iz [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburga]]. Mladinsko kariero je začel pri [[NK Beltinci|Beltincih]], nato igral za [[NŠ Mura|Muro]] in pozneje prestopil v [[NK Domžale|Domžale]], za katere je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral eno tekmo in marca 2025 postal prvi igralec letnika 2009 z nastopom v najvišjem slovenskem prvenstvu. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 16, 17 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}
{{škrbina o nogometašu}}
{{DEFAULTSORT:Matjašec, Miha}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Lieferinga]]
nvj4hfupgq3gik6ai5y5w1mft4ykeuz
Zahodna Nova Gvineja
0
605696
6762075
6731065
2026-10-08T08:41:38Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6762075
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox settlement
| name = Zahodna Nova Gvineja
| native_name = Papua
| other_name = Zahodni Irian / Irian Džaja / Zahodna Papua
| settlement_type = Regija
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = {{flag|Indonezija}}
| subdivision_type1 = [[Province Indonezije|Provinca]]
| subdivision_name1 = Centralna Papua<br>(regentsrtvo Nabire)<br> Visoka Papua<br>(regentstvo Džajavidžaja)<br> Papua ([[Džajapura]])<br>Južna Papua<br>(Salor Indah, regentstvo Merauke)<br>Jugozahodna Papua ([[Sorong]])<br>Zahodna Papua ([[Manokvari]])
| subdivision_type2 = največja mesta
| subdivision_name2 = {{ubl|[[Džajapura]]|[[Sorong]]|[[Manokvari]]|[[Merauke]]|[[Nabire]]|[[Timika]]|[[Vamena]]}}
| demographics_type1 = Demografija
| demographics1_footnotes =
| demographics1_title1 = Etnične skupine
| demographics1_info1 = Papuanci, Ambonesi, Bugis, Butonese, Evav/Kei, Javanci, Makasarji, Minahasa, Toraja<ref name="Ananta Utami Handayani pp. 458–474">{{cite journal | last1=Ananta | first1=Aris | last2=Utami | first2=Dwi Retno Wilujeng Wahyu | last3=Handayani | first3=Nur Budi | title=Statistics on Ethnic Diversity in the Land of Papua, Indonesia | journal=Asia & the Pacific Policy Studies | publisher=Wiley | volume=3 | issue=3 | date=2016-06-27 | issn=2050-2680 | doi=10.1002/app5.143 | pages=458–474| s2cid=156459190 | hdl=10.1002/app5.143 | hdl-access=free }}</ref>
| demographics1_title3 = Jeziki
| demographics1_info3 = [[indonezijščina]] <small>(uradno)</small>,<br />Papuanska malajščina <small>(''[[lingua franca]]'')</small> in drugi<ref>{{navedi splet | author=Gordon, Raymond G. Jr. |url=http://www.ethnologue.com/show_country.asp?name=IDP |title=Languages of Indonesia (Papua) |work=[[Ethnologue: Languages of the World]] |year=2005|access-date=15 March 2009}}</ref>
| image_map = LocationWestPapua.svg
| area_total_km2 = 412.214,61
| population_as_of = sredi-2022 ocena
| population_footnotes = <ref name="auto">Badan Pusat Statistik, Jakarta, 2023.</ref>
| population_total = 5.601.888
| population_density_km2 = auto
| timezone1 = [[Time in Indonesia|Indonesia Eastern Time]]
| utc_offset1 = +09:00
| blank_name = [[ISO 3166-2:ID|ISO 3166-2]]
| blank_info = ID-PP<ref name="iso">{{navedi splet |title=Indonesia Provinces |url=https://www.statoids.com/uid.html |website=www.statoids.com}}</ref>
| blank1_name =
| blank1_info =
}}
'''Zahodna Nova Gvineja''', znana tudi kot '''Papua''', '''Indonezijska Nova Gvineja''' in '''Indonezijska Papua''',<ref>{{navedi splet |title=Indonesian Papua: A Local Perspective on the Conflict |year=2007 |url=https://www.crisisgroup.org/asia/south-east-asia/indonesia/indonesian-papua-local-perspective-conflict |publisher=International Crisis Group |access-date=23 April 2021}}</ref> je zahodna polovica otoka [[Nova Gvineja]], prej nizozemskega, ki je bil leta 1962 dodeljen [[Indonezija|Indoneziji]]. Ker se otok alternativno imenuje Papua, se regija imenuje tudi Zahodna Papua ({{langx|id|Papua Barat}}).<ref name=Saltford2003>{{navedi knjigo|author=Saltford, J.|title=The United Nations and the Indonesian Takeover of West Papua, 1962–1969: the anatomy of betrayal|url=https://archive.org/details/unitednationsind0000salt|edition= 1st|publisher=Routledge |location= London|year=2003}}</ref> Je ena od sedmih geografskih enot Indonezije v ISO 3166-2:ID.
Ozemlje leži zahodno od [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanske Nove Gvineje]] in je geografsko del avstralske celine, skoraj v celoti pa je na južni polobli in vključuje arhipelag Biak in [[otočje Raja Ampat]]. Regija je pretežno prekrita z [[deževni gozd|deževnim gozdom]], kjer živijo tradicionalna ljudstva, vključno z [[Ljudstvo Dani|Dani]] iz [[dolina Baliem|doline Baliem]]. Velik delež prebivalstva živi v obalnih območjih ali blizu njih. Največje mesto je [[Džajapura]].
Otok Nova Gvineja je poseljen že več deset tisoč let. Evropski trgovci so začeli obiskovati regijo okoli konca 16. stoletja zaradi [[Pot začimb|trgovine z začimbami]]. Na koncu se je [[Nizozemski imperij]] izkazal kot prevladujoči voditelj v vojni za začimbe, ki je zahodni del Nove Gvineje priključila koloniji [[Nizozemska vzhodna Indija]]. Nizozemci so ostali v Novi Gvineji do leta 1962, čeprav so drugi deli nekdanje kolonije leta 1945 razglasili neodvisnost kot Republika Indonezija.<ref name="Vickers 2005, p. 139">Vickers (2005), p. 139</ref> Po pogajanjih in konfliktih z indonezijsko vlado so Nizozemci leta 1962 Zahodno Novo Gvinejo prepustili Začasni izvršni oblasti Združenih narodov (UNTEA), ki je bila po kontroverznem Zakonu o svobodni izbiri leta 1969 ponovno prenesena na Indonezijo.<ref name="McDonald 1980 36">McDonald (1980), p. 36</ref>
Notranjost pretežno naseljujejo etnični Papuanci, obalna mesta pa potomci mešanih zakonov med Papuanci, Melanezijci in Avstronezijci, vključno z drugimi indonezijskimi etničnimi skupinami. Priseljenci iz preostale Indonezije prav tako običajno naseljujejo obalna območja.<ref name=":13">{{navedi novice |last=Dagur |first=Ryan |date=5 November 2014 |title=Indonesia's transmigration program threatens Papuans |work=Ucanews |url=https://www.ucanews.com/news/state-run-transmigration-program-threatens-papuans-critics-say/72327}}</ref> V provinci živijo tudi nekatera nekontaktirana ljudstva.<ref>{{navedi splet |publisher=Survival International |title=Papuan Tribes |url=http://www.survival-international.org/tribes/papuan|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20090729173958/http://www.survival-international.org/tribes/papuan|archive-date=29 July 2009|access-date=15 July 2017 |website=www.survival-international.org}}</ref> Morja, ki obdajajo Novo Gvinejo, so bila zgodovinsko del širših jugovzhodnoazijskih pomorskih trgovinskih omrežij, ki so indonezijski arhipelag povezovala s pacifiškim in indijsko oceanskim svetom.<ref>{{navedi novice |title=West Papua {{!}} Indonesian Province, History & Culture {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/West-Papua |archive-url=https://web.archive.org/web/20260217191132/https://www.britannica.com/place/West-Papua |archive-date=2026-02-17 |access-date=2026-02-22 |work=Encyclopedia Britannica |language=en |url-status=live }}</ref>
Leta 2020 je imela regija po popisu 5.437.775 prebivalcev, večina od njih je avtohtonih prebivalcev;<ref name="census2020">{{navedi splet|url=https://papuabarat.bps.go.id/pressrelease/2021/01/21/637/hasil-sensus-penduduk-2020.html|title = BPS Provinsi Papua Barat}}</ref> uradna ocena sredi leta 2022 je bila 5.601.888.<ref name="auto"/> Trenutno jo ureja šest avtonomnih provinc Indonezije. Uradni jezik je indonezijščina, najpogosteje uporabljena ''[[lingua franca]]'' pa je papuanska malajščina.{{sfn|Kluge|2014|p=2}} Ocene števila lokalnih jezikov v regiji se gibljejo od 200 do več kot 700, med najbolj razširjenimi pa so dani, jali, ekari in biak.<ref>{{Cite journal |last=Howard |first=Michael C. |date=2000 |title=Dress and Ethnic Identity in Irian Jaya |url=https://www.jstor.org/stable/41057027 |journal=Sojourn: Journal of Social Issues in Southeast Asia |volume=15 |issue=1 |pages=1–29 |jstor=41057027 |issn=0217-9520}}</ref> Prevladujoča uradna religija je [[krščanstvo]], sledi pa islam. Glavne panoge vključujejo kmetijstvo, ribištvo, proizvodnjo nafte in rudarstvo. Provinca ima velik potencial na področju naravnih virov, kot so [[zlato]], [[nikelj]], [[nafta]] itd.<ref>{{navedi splet |title=Sumber Daya Alam Papua – Guru Geografi |url=https://www.gurugeografi.id/2017/10/sumber-daya-alam-papua.html#:~:text=Bahan%20galian%20utama%20di%20Papua,emas%20di%20Grasberg%20Pegunungan%20Tengah.&text=Cadangan%20batu%20gamping%20ini%20cukup%20besar%20dan%20dapat%20menjadi%20modal%20pembangunan%20Papua.|access-date=25 February 2021 |website=www.gurugeografi.id}}</ref>
== Ime ==
Govorci se pri izbiri imena za zahodno polovico otoka Nova Gvineja ujemajo s politično usmeritvijo.<ref>{{navedi knjigo|title=The Politics of Power: Freeport in Suharto's Indonesia|url=https://archive.org/details/politicsofpowerf0000leit|first=Denise|last=Leith|publisher=University of Hawaii Press|year=2003|page=xxv}}</ref> Uradno ime regije je po Mednarodni organizaciji za standardizacijo (ISO) ''Papua''.<ref name="iso" /><ref>{{navedi splet |last1=Kayo |first1=Edison Sutan |title=Kode singkatan geografis wilayah di Indonesia |url=https://www.kodesingkatan.com/kode-singkatan-geografis-di-indonesia/ |website=Kode Singkatan |language=id-ID |date=6 April 2015 |accessdate=2026-07-16 |archive-date=2023-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230323132953/https://www.kodesingkatan.com/kode-singkatan-geografis-di-indonesia/ |url-status=dead }}</ref> Aktivisti za neodvisnost regijo imenujejo ''Zahodna Papua'', medtem ko indonezijski uradniki od leta 2007 za poimenovanje zahodne province regije tudi uporabljajo ''Zahodna Papua''.<ref>{{navedi splet |title=West Irian Jaya officially renamed West Papua angering independence movement |url=https://www.radionz.co.nz/international/pacific-news/169444/west-irian-jaya-officially-renamed-west-papua-angering-independence-movement |website=Radio New Zealand |language=en-NZ |date=26 April 2007}}</ref> Zgodovinsko gledano je imela regija uradna imena Nizozemska Nova Gvineja (1895–1962), Zahodna Nova Gvineja ali Zahodni Irian (1962–1973), Irian Džaja (1973–2002) in Papua (2002–danes).<ref>{{navedi knjigo|title=Passion for Peace: Exercising Power Creatively|url=https://archive.org/details/passionforpeacee0000rees|publisher=UNSW Press|year=2003|first=Stuart|last=Rees|author-link=|page=[https://archive.org/details/passionforpeacee0000rees/page/150 150]}}</ref> Pričakovani indonezijski prevod ''Zahodne Nove Gvineje'', {{lang|id|Nugini Barat}}, se trenutno uporablja le v zgodovinskih kontekstih, kot je {{lang|id|kampanye Nugini Barat}} ''kampanja Zahodne Nove Gvineje''.
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Indonezije}}
[[File:KorowaiHombre01.jpg|thumb|upright|Pred 1970-imi je bilo ljudstvo Korovai iz Papue nekontaktirano ljudstvo]]
{{Quote box
| title = Pregled dogodkov
| quote = {{flagicon image|Flag of the Dutch East India Company.svg}} [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] 1640–1799<br />
{{flagicon image|Flag of the Netherlands.svg}} [[Nizozemska vzhodna Indija]] 1800–1942<br />
{{flagicon image|Flag of Japan (1870-1999).svg}} Japonska okupacija 1942–1944<br />
{{flagicon image|Flag of the Netherlands.svg}} {{flagicon image|Morning Star flag.svg}} Nizozemska Nova Gvineja 1949–1962<br />
{{flagicon image|Flag_of_the_United_Nations.svg}} Začasna izvršilna oblast Združenih narodov 1962–1963<br />
{{flagicon image|Flag of Indonesia.svg}} [[Indonezija]] 1963–danes
| align = left
| width = 23em
| fontsize = 90%
| bgcolor = #B0C4DE
}}
Ocenjuje se, da se je človeško naseljevanje začelo pred več kot 50.000 leti.<ref name="Gillespie, Richard 2002 455–72">{{navedi knjigo |last1=Gaffney |first1=Dylan |title=West New Guinea: Social, Biological, and Material Histories |last2=Tolla |first2=Marlin |publisher=ANU Press |year=2025 |isbn=9781760466718 |location=Canberra |doi=10.22459/TA58.2024 |doi-access=free }}</ref> Trgovina med Novo Gvinejo in sosednjimi indonezijskimi otoki je bila dokumentirana že v 7. stoletju, arhipelaška vladavina Nove Gvineje pa v 13. stoletju. Nizozemska je zahtevala regijo in začela misijonarsko delo v 19. stoletju. Regija je bila v 1960-ih vključena v Indonezijsko republiko. Po začetku reform po Indoneziji leta 1998 so Papua in druge indonezijske province prejele večjo regionalno avtonomijo. Leta 2001 je bil regiji podeljen status ''posebne avtonomije'', čeprav je bilo njeno izvajanje do leta 2006 delno.<ref>[http://stinet.dtic.mil/oai/oai?&verb=getRecord&metadataPrefix=html&identifier=ADA462594 US Dept of Defence] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080602084922/http://stinet.dtic.mil/oai/oai?&verb=getRecord&metadataPrefix=html&identifier=ADA462594 |date=2 June 2008 }}; [http://www.crisisgroup.org/home/index.cfm?id=1764&l=1 International Crisis Group] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050503221040/http://www.crisisgroup.org/home/index.cfm?id=1764&l=1 |date=3 May 2005 }}; [http://www.crisisgroup.org/home/index.cfm?id=4364&l=1 International Crisis Group] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090808074610/http://www.crisisgroup.org/home/index.cfm?l=1&id=4364 |date=8 August 2009 }}</ref> Regija je bila leta 2003 razdeljena na provinci Papua in Zahodna Papua. Leta 2022 so bile ustanovljene nove province Osrednja Papua, Visoka Papua, Južna Papua in Jugozahodna Papua.
=== Predkolonialna doba ===
Raziskave kažejo, da je bilo višavje zgodnje in neodvisno središče kmetijstva ter da se je kmetijstvo razvijalo postopoma več tisoč let; banane se v tej regiji gojijo že vsaj 7000 let.<ref>{{Cite journal |last1=Denham |first1=T. P. |last2=Haberle |first2=S. G. |last3=Lentfer |first3=C. |last4=Fullagar |first4=R. |last5=Field |first5=J. |last6=Therin |first6=M. |last7=Porch |first7=N. |last8=Winsborough |first8=B. |date=2003-07-11 |title=Origins of Agriculture at Kuk Swamp in the Highlands of New Guinea |url=https://archive.org/details/sim_science_2003-07-11_301_5630/page/189 |journal=Science |language=en |volume=301 |issue=5630 |pages=189–193 |doi=10.1126/science.1085255 |pmid=12817084 |s2cid=10644185 |issn=0036-8075|doi-access=free }}</ref> Avstronezijska ljudstva, ki so se selila skozi pomorsko jugovzhodno Azijo, so se na tem območju naselila vsaj pred 3000 leti in so poselila zlasti zaliv [[Cenderawasih Bay]]. Zaradi geografske osamljenosti so se na otoku razvile raznolike kulture in jeziki; v regiji je več kot 300 jezikov in dvesto dodatnih narečij.
Že v 8. stoletju<ref name=":8" /> Kitajci omenjajo deželo, znano kot Tungki, ki je bila vir začimb in se je morda nanašala na Novo Gvinejo.<ref>{{navedi knjigo |last=Rubba |first=Sulhawy | url=https://jurnalfdk.uinsa.ac.id/index.php/jki/article/view/774 |title=Sejarah Dakwah Di Merauke Provinsi Papua |date=2017-12-10 |publisher=Jurnal Komunikasi Islam |year=2017 |edition=2 |volume=5 |language=id |trans-title=History of Preaching in Merauke, Papua Province |doi=10.15642/jki |issn=2655-5212}}</ref> Medtem je okoli leta 600 n. št. imperij Srividžaja s sedežem na [[Sumatra|Sumatri]] otok imenoval ''Džanggi''. Imperij je vzpostavil trgovinske odnose z Zahodno Novo Gvinejo, sprva je v poklon Kitajski jemal predmete, kot so [[sandalovina]] in [[rajčice|rajske ptice]], kasneje pa je iz Papuanskega ljudstva naredil sužnje. Sledili so jim kitajski trgovci, pa tudi nekateri z Bližnjega vzhoda. Prav tako se domneva, da so indijski mornarji iz antičnih časov otoku dali ime ''Samudrananta'', kar pomeni 'na robu oceana'.<ref name=":8">{{navedi knjigo |last=Singh |first=Bilveer |title=Papua: Geopolitics and the Quest for Nationhood |publisher=Transaction Publishers |year=2008 |page=15}}</ref>
[[File:Nagarakertagama.jpg|left|thumb|''Nagarakertagama'' omenja regijo na vzhodu, imenovano Vanin, današnji polotok Onin v regentstvu Fakfak v Zahodni Papui]]
V pesmi ''Nagarakretagama'' iz 14. stoletja, ki jo je napisal Majapahit, sta Vanin ali Onin in Sran omenjena kot priznano ozemlje na vzhodu, danes opredeljeno kot polotok Onin v regentstvu Fakfak v zahodnem delu večjega polotoka Bomberai južno od polotoka Bird's Head.<ref>{{navedi splet |title=Onin Peninsula |url=http://www.geographic.org/geographic_names/name.php?uni=-3726581&fid=2418&c=indonesia|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304074807/http://www.geographic.org/geographic_names/name.php?uni=-3726581&fid=2418&c=indonesia|archive-date=4 March 2016 |work=Geographic Names}}</ref> Takrat naj bi bila Papua osma regija cesarstva Majapahit.{{sfn|Saragih|2019|p=7}}
Vanin je bilo verjetno najstarejše ime v zapisani zgodovini, ki se je nanašalo na zahodni del otoka Nova Gvineja.<ref>{{navedi knjigo |title=From 'Stone Age' to 'Real Time' Exploring Papuan Temporalities, Mobilities, and Religiosities |editor=Martin Slama and Jenny Munro |publisher=Australian National University Press |location=Canberra |year=2015 |page=110 |url=https://books.google.com/books?id=aL-UCgAAQBAJ&q=wwanin+onin+majapahit+papua&pg=PA110 |isbn=978-1-925022-43-8|df=dmy-all }}</ref> Izgovorjava besede se je skozi stoletja postopoma spremenila v Onin, po Rumphiusovih zapiskih iz 17. stoletja so Ternati območje imenovali Voni. Medtem se Sran nanaša na starodavno lokalno kraljestvo Sran Eman Muun, ki se nahaja na južnem delu polotoka Bomberai, imenovano Koivai (današnja regentstvo Kaimana), ki je bilo predhodnik lokalnih papuanskih kraljestev na tem območju.<ref name="SEJARAH RAT SRAN RAJA KOMISI KAIMANA (History of Rat Sran King of Kaimana) 2017 pp. 85–92">{{cite journal | last=Usmany | first=Desy Polla | title=SEJARAH RAT SRAN RAJA KOMISI KAIMANA (History of Rat Sran King of Kaimana) | journal=Jurnal Penelitian Arkeologi Papua Dan Papua Barat | volume=6 | issue=1 | date=2017-06-03 | issn=2580-9237 | doi=10.24832/papua.v6i1.45 | pages=85–92 | language=id | doi-access=free }}</ref>
Prepis iz Nagarakretagame pravi naslednje:
:''Ikang sakasanusasanusa Makasar Butun Banggawai Kuni Ggaliyao mwang i [ng] Salaya Sumba Solot Muar muwah tigang i Wandan Ambwan Athawa maloko Ewanin ri Sran ini Timur ning angeka nusatutur.''<ref>{{navedi knjigo |last=Mashad |first=Dhurorudin |url=https://books.google.com/books?id=kUYQEAAAQBAJ&q=Ikang+sakasanusasanusa+Makasar+Butun+Banggawai+Kuni+Ggaliyao+mwang+i+%5Bng%5D+Salaya+Sumba+Solot+Muar+muwah+tigang+i+Wandan+Ambwan+Athawa+maloko+Ewanin+ri+Sran+ini+Timur+ning+angeka+nusatutur.&pg=PA12 |title=Muslim Papua: Membangung Harmoni Berdasar Sejarah Agama di Bumi Cendrawasih |publisher=Pustaka Al-Kautsar |language=id}}</ref>
Po mnenju nekaterih jezikoslovcev je beseda ''Evanin'' drugo ime za Onin, kot je zapisano v starih skupnostnih pesmih iz Versarja, medtem ko se Sran, ki se v splošnem napačno razume kot otok Seram na Molukih, bolj verjetno nanaša na lokalno papuansko kraljestvo, ki se v svojem maternem jeziku imenuje Sran Eman Muun, s sedežem v Kaimani in njegovim največjim vplivom, ki sega do otokov Kei na jugovzhodu Molukov.
Različna plemena v bližini območja in lokalna kraljestva od Rumbatija do zaliva Patipi so trdila, da izvirajo iz starodavnih javanskih migrantov ali so imeli pretekle stike z Javo.<ref name="munro">{{navedi knjigo|title=From 'Stone Age' to 'Real Time' Exploring Papuan Temporalities, Mobilities, and Religiosities | editor= Martin Slama and Jenny Munro|publisher=Australian National University Press | location=Canberra| year=2015 | pages=109–111 | url=https://books.google.com/books?id=aL-UCgAAQBAJ&q=wwanin+onin+onim&pg=PA110 |isbn=9781925022438}}</ref><ref name="Usmany 2014 39-73">{{navedi knjigo|last=Usmany|first=Dessy Polla|date=2014|url=https://opac.perpusnas.go.id/DetailOpac.aspx?id=1001584|title=Kerajaan Fatagar dalam Sejarah Kerajaan-Kerajaan di Fakfak Papua Barat|location=Yogyakarta|publisher=Kepel Press|isbn=978-602-1228-79-1|pages=39–73|archive-date=10 September 2022|access-date=1 February 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20220910133348/https://opac.perpusnas.go.id/DetailOpac.aspx?id=1001584|url-status=dead}}</ref> Na primer, klan Kondjol/Onim iz ljudstva Tehit je trdil, da ima starodavno dediščino (tradicionalno imenovano Qya-Trifan, da bi pojasnili njihov izvor, in običajno skrito), ki jo sestavljata kip Bude in kri, ter trdil, da je njihov prednik Onain pobegnil iz Jave v Novo Gvinejo preko Molukov, prednik Anggilulija pa je bežal pred verskim preganjanjem. Medtem naj bi kraljestvo Rumbati klana Bauv ustanovil javanski mornar Bau iz Gresika, ki se je poročil z žensko iz plemena Anggiluli in žensko iz plemena Koivai. Njegov sin Nava-Nava Bauv je kasneje postal kralj Rumbatija, njegov drugi sin Mnau pa je ustanovil kraljestvo Ati-ati.<ref name="Manfasramdi 2022">{{navedi splet | title=SEJARAH SINGKAT KERAJAAN RUMBATI DI TANAH PAPUA | website=Manfasramdi | date=2022-08-22 | url=https://www.pustakapapua.com/2022/08/sejarah-singkat-kerajaan-rumbati-di.html | archive-url=https://web.archive.org/web/20240310145259/https://www.pustakapapua.com/2022/08/sejarah-singkat-kerajaan-rumbati-di.html | access-date=2024-03-10| archive-date=10 March 2024 }}</ref> Obe kraljestvi skupaj s kraljestvom Fatagar, katerega predniki so bili potomci kraljev otoka Ugar ali gorovja Baik (kot predniki kraljev Sran), sta tvorili tri glavna kraljestva območja Onin.
=== 16. stoletje
Vsaj od 15. stoletja (ali celo prej) so jugovzhodnoazijski muslimanski trgovci in Papuanci medsebojno trgovali.<ref name=":0" /> Iz sultanatov na Moluških otokih so muslimanski trgovci do 17. stoletja razvili ekskluzivne trgovinske vezi z domačini iz Zahodne Papue. Okoli 16. stoletja je v regijo doseglo znanje o obdelavi železa, ki so ga prinesli muslimani iz Molukov.<ref>{{navedi knjigo |last1=Kamma |first1=Freerk Ch |url=https://books.google.com/books?id=pj4VAAAAIAAJ&q=romawa+forja |title=Romawa Forja, Child of the Fire: Iron Working and the Role of Iron in West New Guinea (West Irian) |last2=Kooijman |first2=Simon |date=1973 |publisher=Brill Publishers |pages=27–28 |language=en}}</ref>
Leta 1511 je portugalski mornar Antonio d'Arbau regijo Papue poimenoval ''Os Papuas'' ali ''Ilha de Papo''. Nekaj let pozneje (1526–1527) se je v Papui ustavil tudi Don Jorge de Menetes, mornar iz Španije, ki regijo imenuje ''Papua'', kar je bilo omenjeno v dnevniku Antonia Pigafette, uradnika na Magellanovem potovanju. Ime ''Papua'' je bilo Pigafetti znano, ko se je ustavil na otoku Tidore.<ref>{{navedi knjigo |last=Kratoska |first=Paul H. |title=South East Asia, Colonial History: Imperialism before 1800 |date=2001 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-415-21540-4 |pages=56 |language=en |oclc=45532513}}</ref>
16. maja 1545 je Yñigo Ortiz de Retez, španski pomorski raziskovalec, ki je poveljeval ladji ''San Juan de Letran'', zapustil pristanišče v Tidoreju, španski trdnjavi na Moluških otokih, in plul mimo otokov Talaud in Schoutens ter dosegel severno obalo Nove Gvineje, ki jo je obplul do konca avgusta, ko so ga zaradi 5° južne zemljepisne širine, nasprotnih vetrov in tokov prisilili k vrnitvi v Tidore, kamor je prispel 5. oktobra 1545. Ob severni obali Nove Gvineje ter otokih Padaidos, Le Maires, Ninigos, Kaniets in Hermits so odkrili in prvič kartirali številne otoke, nekateri od njih pa so dobili španska imena.<ref>{{navedi knjigo |last1=Coello |first1=Francisco |title=La Cuestión de las Carolinas. Discursos pronunciados en la Sociedad Geográfica de Madrid por su presidente Don Francisco Coello con un mapa, notas y apuntes bibliográficos sobre los antiguos descubrimientos de los españoles en los archipielagos de la Micronesia y sus cercanias |date=1885 |publisher=Imprenta Fontanet |location=Madrid |pages=119–122}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Sharp |first1=Andrew |url=https://archive.org/details/discoveryofpacif0000shar |title=The discovery of the Pacific Islands |date=1960 |publisher=Clarendon Press |location=Oxford |pages=[https://archive.org/details/discoveryofpacif0000shar/page/30 30–32]|url-access=registration}}</ref><ref name="Brand">{{navedi knjigo |last1=Brand |first1=Donald D. |title=The Pacific Basin |date=1967 |publisher=American Geographical Society|editor1-last=Friis|editor1-first=Herman R. |location=Burlington |page=123}}</ref> 20. junija 1545 je ob ustju reke Mamberamo (kartirano kot San Agustin) prevzel posest zemljišča za špansko krono, s čimer je otok dobil ime, po katerem je znan še danes. Zaradi podobnosti lokalnih prebivalcev z ljudstvi gvinejske obale v zahodni Afriki jo je poimenoval [[Nova Gvineja]].<ref>{{navedi knjigo |last=Quanchi |first=Max |title=Historical Dictionary of the Discovery and Exploration of the Pacific Islands |url=https://archive.org/details/historicaldictio0000quan |publisher=The Scarecrow Press |year=2005 |isbn=0810853957 |page=[https://archive.org/details/historicaldictio0000quan/page/215 215]}}</ref>
Nizozemski avtor WC. Klein je v svoji knjigi ''Nieuw Guinea'' pojasnil začetek vpliva Bakanskega sultanata v Papui. Tam je zapisal: »Leta 1569 so papuanski plemenski voditelji obiskali Bacan, kar je povzročilo nastanek novih kraljestev.<ref>{{navedi splet |title=W.C.Klein – Nieuw Guinea – 3 volumes – 1953 |url=https://www.catawiki.com/l/13384959-w-c-klein-nieuw-guinea-3-volumes-1953|access-date=25 February 2021 |website=Catawiki |language=en}}</ref> Po ustnem izročilu ljudstva Biak je nekoč obstajal odnos in poroka med njihovimi plemenskimi poglavarji in sultani Tidoreja v povezavi z Gurabesijem, pomorskim voditeljem Waigeoja iz Biaka. [[Ljudstvo Biak]] je največje melanezijsko pleme, razširjeno na severni obali Papue, zaradi česar je jezik Biak široko uporabljen in velja za jezik papuanske enotnosti. Zaradi odnosa obalnih območij Papue s sultani Molukov je na tem otoku več lokalnih kraljestev, kar kaže na začetek fevdalizma.«<ref name=":1" />
Proti koncu 16. stoletja je imel sultanat Ternate pod sultanom Baabullahom (1570–1583) vpliv na dele Papue. Od 16. stoletja so, razen otokov [[Raja Ampat]], za katere so se borili Bacan Sultanat, Tidore Sultanat in Ternate Sultanat, druga obalna območja Papue od otoka Biak do Mimike postala vazali Tidore Sultanata.<ref name=":0">{{navedi knjigo |last=Saragih |first=Maylina |title=Heroisme PGT Dalam Operasi Serigala |publisher=Subdisjarah Dispenau |year=2019 |isbn=}}</ref> Tidore Sultanat se drži trgovinskega pakta in običaja Uli-Siwa (federacija devetih), pri čemer je bilo devet trgovinskih partnerjev pod vodstvom Tidoreja v nasprotju z Uli Limo (federacija petih) pod vodstvom Ternate. Tidore je pri upravljanju svojih regij v Papui te razdelil na tri regije: Korano Ngaruha (dobesedno Štirje kralji) ali otoki Raja Ampat, Papoua Gam Sio (dobesedno Papua Devet Negeri) in Mafor Soa Raha (dobesedno Mafor Štirje Soa). Vloga teh kraljestev je začela upadati zaradi vstopa trgovcev iz Evrope na otočje, kar je pomenilo začetek kolonializma v indonezijskem arhipelagu. Med Tidorejevo vladavino so bili glavni izvozni izdelki otoka v tem obdobju smole, začimbe, sužnji in drago perje rajskih ptic.<ref>{{navedi knjigo |last=Crocombe |first=Ronald Gordon |title=Asia in the Pacific Islands : replacing the West |date=2007 |publisher=IPS Publications, University of the South Pacific |isbn=978-982-02-0388-4 |location=Suva, Fiji |pages=281 |oclc=213886360 |author-link=}}</ref> Sultan Nuku, eden najbolj znanih sultanov Tidoreja, ki se je uprl nizozemski kolonizaciji, se je med uporom v 1780-ih imenoval ''sultan Tidoreja in Papue'',<ref name="nuku">{{navedi knjigo |last=Widjojo |first=Muridan Satrio |title=The revolt of Prince Nuku : cross-cultural alliance-making in Maluku, c.1780-1810 |date=2009 |publisher=Brill |isbn=978-90-474-2533-5 |location=Leiden |oclc=568601811}}</ref> saj si je pridobil zvestobo tako moluških kot papuanskih poglavarjev, zlasti tistih z otokov Raja Ampat. Po Tidorejevem porazu je velik del ozemlja, ki si ga je lastil v zahodnem delu Nove Gvineje, prišel pod nizozemsko oblast kot del Nizozemske Vzhodne Indije.<ref name="nuku" />
=== Evropska kolonizacija ===
[[File:Fort du Bus in 1828.jpg|thumb|Fort Du Bus leta 1828]]
[[File:NetherlandsNewGuinea-1916.jpg|thumb|Nizozemske odprave na Nizozemski Novi Gvineji 1907–1915]]
Prvi zemljevid, ki prikazuje celoten otok kot otok, je bil objavljen leta 1600 in prikazan leta 1606. Luís Vaz de Torres je raziskal južno obalo Nove Gvineje od zaliva Milne do Papuanskega zaliva, vključno z zalivom Orangerie, ki ga je poimenoval Bahía de San Lorenzo. Njegova odprava je odkrila tudi otok Basilaki in ga poimenovala Tierra de San Buenaventura, ki ga je julija 1606 zahteval za Španijo.<ref name="Torres">{{navedi knjigo |last=Collingridge |first=George |title=The discovery of Australia : a critical, documentary and historic investigation concerning the priority of discovery in Australasia by Europeans before the arrival of Lieut. James Cook, in the "Endeavour", in the year 1770 |date=1983 |publisher=Golden Press |isbn=0-85558-956-6 |location=Gladesville, N.S.W. |pages=229–237 |oclc=27572018}}</ref> 18. oktobra je njegova odprava dosegla zahodni del otoka v današnji Indoneziji in ozemlje zahtevala tudi za španskega kralja.
Leta 1606 je v Papui pristala odprava Duyfken pod vodstvom poveljnika Wiliama Jansena iz Nizozemske. To odpravo so sestavljale 3 ladje, ki so odplule s severne obale [[Java|Jave]] in se ustavile na otokih Kei na jugozahodni obali Papue. Zaradi vse večjega nizozemskega vpliva v regiji so Španci leta 1663 zapustili Novo Gvinejo.<ref>Leonard Andaya (1993), p. 155-6.</ref> Leta 1660 so Nizozemci priznali suverenost sultana Tidoreja nad Novo Gvinejo. Nova Gvineja je tako postala teoretično nizozemska, saj so Nizozemci imeli oblast nad Tidorejem.<ref>Leonard Andaya (1993), p. 171.</ref>
Leta 1793 je Velika Britanija ustanovila naselbino v bližini Manokwarija. Vendar to ni uspelo. Do leta 1824 sta se Velika Britanija in Nizozemska dogovorili, da bo zahodna polovica otoka postala del Nizozemske Vzhodne Indije. Nizozemska Nova Gvineja je bila v začetku 19. stoletja upravljana z Moluških otokov. Čeprav je obalo leta 1825 kartiral poročnik D.H. Kolff, ni bilo resnih prizadevanj za vzpostavitev stalne prisotnosti v Nizozemski Novi Gvineji. Vendar so Britanci pokazali precejšnje zanimanje za območje in grozili z naseljevanjem. Da bi to preprečil, je guverner Moluških otokov Pieter Merkus pozval nizozemsko vlado, naj ob obali vzpostavi postojanke.{{sfn|Singh|2017|p=10}} Upravna in trgovska postojanka, ustanovljena leta 1828 v zalivu Triton na jugozahodni obali Nove Gvineje. 24. avgusta 1828, na rojstni dan kralja Viljema I. Nizozemskega, je bila dvignjena nizozemska zastava in Nizozemci so zahtevali celotno zahodno Novo Gvinejo, ki so jo poimenovali ''Nieuw Guinea''.{{sfn|Mees|1994|p=11}}{{sfn|Singh|2017|p=10}}] Več domačih poglavarjev je razglasilo svojo zvestobo Nizozemski. Postaja se je imenovala Fort Du Bus po takratnem generalnem guvernerju Nizozemske Vzhodne Indije, Leonardu du Bus de Gisigniesu.{{sfn|Murray|1886|pp=274–276}}{{sfn|Mees|1994|p=50, footnote 12}} 30 let pozneje so Nemci ustanovili prvo misijonarsko naselbino na otoku Mansinam blizu Manokwarija. Medtem ko so Nizozemci leta 1828 zahtevali južno obalo zahodno od 141. poldnevnika in severno obalo zahodno od Humboldtovega zaliva leta 1848, niso poskušali ponovno razviti regije do leta 1896; ustanovili so naselbini v Manokwariju in Fak-Faku kot odgovor na domnevne avstralske lastniške zahteve iz vzhodne polovice Nove Gvineje. Velika Britanija in Nemčija sta priznali nizozemske zahteve v pogodbah iz let 1885 in 1895. Hkrati je Velika Britanija zahtevala jugovzhodno Novo Gvinejo, kasneje znano kot ozemlje Papue, Nemčija pa severovzhodno, kasneje znano kot ozemlje Nove Gvineje. Nemški, nizozemski in britanski kolonialni upravitelji so poskušali zatreti še vedno razširjene prakse medvaškega vojskovanja in lova na glave na svojih ozemljih.<ref>White, Osmar. ''Parliament of a Thousand Tribes'', Heinemann, London, 1965</ref> Leta 1901 je Nizozemska uradno kupila Zahodno Novo Gvinejo od Sultanata Tidore in jo vključila v [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]].<ref>Ron Crocombe, ''Asia in the Pacific Islands'', p. 281</ref><ref>Benedict Anderson, ''Imagined Communities'', p.176</ref>
[[File:NetherlandsNewGuinea-1916.jpg|thumb|left|Nizozemske odprave na Nizozemski Novi Gvineji 1907–1915]]
[[File:USA-P-Approach-p63.jpg|thumb|Ameriške čete se izkrcajo v zalivu Tanahmerah med operacijo Reckless, 1944]]
Nizozemska dejavnost v regiji je ostala prisotna tudi v prvi polovici 20. stoletja, kljub ustanovitvi ''Nieuw Guinea Beweging'' (gibanja Nove Gvineje) na Nizozemskem leta 1923, ki so jo skrajno desničarski podporniki pozivali Nizozemce k ustanovitvi tropske Nizozemske v Papui. To predvojno gibanje brez polne vladne podpore je bilo v veliki meri neuspešno, vendar je sovpadalo z razvojem načrta za evrazijsko naselitev nizozemskih Indij, s katerim bi se v severni Zahodni Novi Gvineji ustanovile nizozemske kmetije. Tudi ta prizadevanja so propadla, saj se je večina razočaranih vrnila na Javo, do leta 1938 pa je v bližini Hollandie ostalo le 50 naseljencev, v Manokwariju pa 258. Na splošno so Nizozemci med svojo vladavino Zahodno Novo Gvinejo večinoma imeli za »puščavo, primerno le za politične izgnance in nezaželene uradnike«.<ref name=":1">{{navedi knjigo |last=Sharp |first=Nonie |title=The rule of the sword: the story of West Irian |date=1977 |publisher=Kibble Books in association with Arena |isbn=978-0-908150-00-7 |location=Malmsbury, Vic |ref=Sharp}}</ref>{{Rp|page=13}} Nizozemci so v Tanahmerahu ustanovili taborišče Boven Digul kot zapor za indonezijske nacionaliste.<ref>{{Cite journal |last=Cribb |first=Robert |date=2017 |title=Convict Exile and Penal Settlement in Colonial Indonesia |url=https://muse.jhu.edu/pub/1/article/678798 |journal=Journal of Colonialism and Colonial History |volume=18 |issue=3 |doi=10.1353/cch.2017.0043 |s2cid=159797424 |issn=1532-5768|url-access=subscription }}</ref> Med interniranimi so bili pisatelj Marco Kartodikromo,<ref>Adrian Vickers, p.80.</ref> Mohammad Hatta, ki je postal prvi podpredsednik Indonezije in Sutan Sjahrir, prvi indonezijski premier.<ref>John D. Legge, p.136.</ref> Nizozemske oblasti niso nikoli imele učinkovitega nadzora nad celotnim ozemljem. Do leta 1937 so upravljale le tretjino ocenjenega prebivalstva in so bile večinoma omejene na obalna območja.<ref name=":1" />{{Rp|page=13}}
Pred približno letom 1930 so evropski zemljevidi višavje prikazovali kot nenaseljene gozdove. Ko so letala prvič preletela območje, so opazili številna naselja s kmetijskimi terasami in palisadami. Najbolj presenetljivo odkritje se je zgodilo 4. avgusta 1938, ko je Richard Archbold odkril Veliko dolino reke Baliem, v kateri je v vaseh živelo 50.000 še neodkritih kmetov iz kamene dobe. Ljudje, znani kot Dani, so bili zadnja družba te velikosti, ki je prvič vzpostavila stik s preostalim ozemljem.<ref>Diamond, Jared. ''The Third Chimpanzee''. Harper Collins, 1993</ref>
=== Druga svetovna vojna ===
Regija je postala pomembna v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] z vojno na Pacifiku, potem ko je Nizozemska po bombardiranju [[Pearl Harbor]]ja napovedala vojno Japonski. Leta 1942 je Japonska okupirala severno obalo Zahodne Nove Gvineje in bližnje otoke. Do konca leta 1942 je Japonska okupirala večino nizozemskih Indij.<ref>{{navedi splet |last=Klemen |first=L |date=1999–2000 |title=The Fall of Dutch New Guinea, April 1942 |url=https://warfare.gq/dutcheastindies/new_guinea.html |work=Forgotten Campaign: The Dutch East Indies Campaign 1941–1942 |accessdate=2026-07-17 |archive-date=2021-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416132237/http://warfare.gq/dutcheastindies/new_guinea.html |url-status=dead }}{{Dead link|date=May 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Za japonskimi linijami v Novi Gvineji so se nizozemski gverilci pod poveljstvom Mauritza Christiaana Kokkelinka uprli.<ref>{{navedi splet |last=Womack |first=Tom |year=1999 |title=The capture of Manokwari, April 1942 |url=https://warfare.gq/dutcheastindies/manokwari.html |work=Forgotten Campaign: The Dutch East Indies Campaign 1941–1942 |accessdate=2026-07-17 |archive-date=2021-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416132349/http://warfare.gq/dutcheastindies/manokwari.html |url-status=dead }}</ref>
Leta 1944 so sile pod vodstvom ameriškega generala [[Douglas MacArthur|Douglasa MacArthurja]] začele štirifazno kampanjo iz sosednje Papuanske Nove Gvineje, da bi osvobodile Nizozemsko Novo Gvinejo izpod Japoncev. Prva faza je bila zavzetje Hollandije (danes Džajapura). V operaciji je sodelovalo 80.000 zavezniških vojakov in je bila to največja amfibijska operacija vojne v jugozahodnem Pacifiku. Druga faza je bila zavzetje Sarmija in je naletela na močan japonski odpor. Zavzetje Biaka za nadzor nad letališčem in bližnjim Numforjem je bila 3. faza. Na Biaku so se odvijali težki boji, ki jih je še poslabšalo podcenjevanje moči japonskih sil s strani zavezniških obveščevalnih služb. Četrta in zadnja faza je bil prodor na japonske letalske baze na Morotaiju in proti Filipinom. Zavezniki so se borili tudi za nadzor nad Meraukejem, saj so se bali, da bi ga lahko uporabili kot izhodišče za japonske zračne napade na Avstralijo.
Zavezniške sile so Japonce pregnale po operacijah Reckless in Persecution, z amfibijskimi izkrcanji v bližini Hollandie, od 21. aprila 1944. Območje je služilo kot MacArthurjev sedež do osvojitve Filipinov marca 1945. Ustanovljenih je bilo več kot dvajset ameriških oporišč in pol milijona ameriških vojakov se je premikalo skozi območje.<ref>{{navedi splet |title=Jayapura |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/301932/Jayapura|access-date=27 May 2010 |publisher=Encyclopædia Britannica Online}}</ref> Kmetije v Zahodni Novi Gvineji so oskrbovale s hrano pol milijona ameriških vojakov. Papuanski moški so šli v boj, da bi nosili ranjence, delovali kot vodniki in prevajalci ter nudili vrsto storitev, od gradbenih del in tesarstva do dela v strojnih delavnicah in mehanikov. Po koncu vojne so Nizozemci od leta 1945 obdržali posest Zahodne Nove Gvineje.
=== Priprave na neodvisnost ===
Leta 1944 je Jan van Eechoud v Hollandii (danes Džajapura) ustanovil šolo za birokrate. Eden prvih ravnateljev šole je bil Soegoro Atmoprasojo, indonezijski nacionalistični diplomant Taman Siswe in nekdanji zapornik Boven-Digoela. Na enem od teh srečanj je bilo predlagano ime ''"Irian''. Mnogi od teh zgodnjih diplomantov šole so kasneje ustanovili indonezijsko gibanje za neodvisnost v Zahodni Novi Gvineji, nekateri pa so podprli nizozemske oblasti in si prizadevali za papuansko neodvisnost.<ref name="Tanah Papua No.1 News Portal 2021">{{navedi splet | title=Partai-partai Di Irian Barat; Tarung Nasionalisme Belanda-Indonesia | website=Tanah Papua No.1 News Portal | date=2021-04-29 | url=https://jubi.co.id/partai-partai-di-irian-barat-tarung-nasionalisme-belanda-indonesia-papua/ | access-date=2021-11-01}}</ref> Decembra 1945 je Atmoprasojo skupaj s svojimi učenci načrtoval upor, vendar je nizozemske oblasti 14. decembra 1945 opozoril prebežni član Papuanskega bataljona, ki je uporabil sile iz Rabaula. Nizozemske oblasti so zajele tudi 250 ljudi, ki so bili morda vpleteni v ta napad.{{sfn|Lumintang et al.|1997|pp=32}}{{sfn|Lumintang et al.|1997|pp=38}}{{sfn|Lumintang et al.|1997|pp=74|loc=error on this page, the event happened on 25 December 1945 as attested earlier}} Novica o razglasitvi indonezijske neodvisnosti je v Novo Gvinejo prispela predvsem prek ladijskih delavcev, povezanih z Zvezo pomorskega prometa Indonezije (''Sarpelindo''), ki so delali za ladje pod avstralsko in nizozemsko zastavo.<ref name="Lumintang 2018 pp. 47–60">{{cite journal | last=Lumintang | first=Onie M. | title=THE RESISTANCE OF PEOPLE IN PAPUA (1945-1962) | journal=Historia: Jurnal Pendidik Dan Peneliti Sejarah | volume=10 | issue=2 | date=2018-07-27 | issn=2615-7993 | doi=10.17509/historia.v10i2.12221 | pages=47–60 | doi-broken-date=1 July 2025 | url=https://ejournal.upi.edu/index.php/historia/article/view/12221 | access-date=2021-11-01}}</ref> To je oktobra 1946 v Abepuri na Nizozemskem privedlo do ustanovitve podružnice ''Komite Indonesia Merdeka'' ali KIM, prvotno organizacije za indonezijske izgnance v Sydneyju. Vodil jo je J.A. Gerungan, zdravnik, ki je vodil bolnišnico v Abepuri, decembra 1946 pa jo je vodil Martin Indey. KIM je bila ena prvih indonezijskih nacionalističnih skupin v Novi Gvineji, katere člani so bili večinoma nekdanji Soegorovi sodelavci. Hkrati se je v Novi Gvineji oblikovalo še eno ločeno indonezijsko nacionalistično gibanje, ko je bil Sam Ratulangi 5. julija 1946 skupaj s svojimi šestimi sodelavci izgnan v Serui s strani nizozemske indijske civilne uprave. V izgnanstvu se je srečal s Silasom Paparejem, ki je bil prav tako izgnan iz neuspešnega upora, ki ga je vodil Pagoncang Alam za osvoboditev Atmoprasoja. 29. novembra 1946 je bila ustanovljena organizacija z imenom Indonezijska irska stranka za neodvisnost (PKII). Leto kasneje, 17. avgusta 1947, so nekdanji študenti Soegoroja in drugi priredili slovesnost dviga rdeče-bele zastave v spomin na indonezijski dan neodvisnosti.
Člani KIM in PKII so začeli gibanja na drugih območjih Nove Gvineje, večina teh pa je bila neuspešnih, storilci pa so bili zaprti ali ubiti. V Manokwariju je bilo ustanovljeno gibanje z imenom Rdeče in belo gibanje, ki sta ga vodila Petrus Walebong in Samuel D. Kawab. To gibanje se je kasneje razširilo na Babo, Kokas, Fakfak in Sorong.<ref name="Irian Jaya (Indonesia) 1987 p. 9">{{navedi knjigo | author=Irian Jaya (Indonesia) | title=Irian Jaya, the Land of Challenges and Promises | publisher=Alpha Zenith | year=1987 | url=https://books.google.com/books?id=judyAAAAMAAJ | access-date=2021-11-01 | page=9}}</ref> V Biaku se je lokalna veja KIM združila s Perserikatan Indonesia Merdeka, ki je bila ustanovljena septembra 1945 pod vodstvom Lukasa Rumkorema. Lukasa so ujeli in izgnali v Hollandio, obtoženi spodbujanja nasilja med lokalnim prebivalstvom, obtoženega poskusa umora Fransa Kaisiepa in Marcusa Kaisiepa. Kljub temu gibanje v Biaku ni izginilo, Stevanus Yoseph je skupaj s Peterom Jandijem, Terianusom Simbiakom, Honokhom Rambrarjem, Petrusom Kaiwaijem in Hermanusom Rumerejem 19. marca 1948 sprožil nov upor. Nizozemske oblasti so morale poslati okrepitve iz Džajapure. Nizozemci so Petru Jandiju naložili strožjo kazen, s smrtno kaznijo, Stevanusu Yosephu pa dosmrtno ječo.<ref name="Materay 2020 pp. 1–18">{{cite journal | last1=Materay | first1=Bernarda | last2=Wabisay | first2=Yan Dirk | title=PERTUMBUHAN NASIONALISME INDONESIA DI KALANGAN ORANG PAPUA 1963--1969 GROWTH OF INDONESIA NATIONALISM AMONG THE PAPUANS 1963--1969 | journal=Masyarakat Indonesia | volume=45 | issue=1 | date=2020-07-01 | issn=2502-5694 | doi=10.14203/jmi.v45i1.883 | pages=1–18 | doi-broken-date=1 July 2025 | url=https://jmi.ipsk.lipi.go.id/index.php/jmiipsk/article/view/883 | access-date=2022-06-25 | archive-date=2022-07-05 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220705114509/http://jmi.ipsk.lipi.go.id/index.php/jmiipsk/article/view/883 | url-status=dead }}</ref> Medtem je bila 17. avgusta 1947 ustanovljena še ena organizacija, imenovana Združenje mladih moških Indonezije pod vodstvom Abrahama Koromatha.
Na območju polotoka Bomberai v Fakfaku, natančneje v Kokasu, je Machmud Singgirei Rumagesan vodil indonezijsko nacionalistično gibanje.<ref name="Irian Jaya (Indonesia) 1987 p. 9"/> 1. marca 1946 je ukazal, da se vse nizozemske zastave v Kokasu spremenijo v indonezijske. Kasneje so ga zaprli na otoku Doom v Sorongu, kjer mu je uspelo rekrutirati nekaj privržencev, pa tudi podporo lokalnega prebivalstva Sangaji Malana.<ref name="Patriot Irian Damai">{{navedi knjigo | last=Dajoh | first=Marius Ramis | title=Patriot Irian Damai | year=1957 | publisher=Grafica Jakarta | url=https://lib.ui.ac.id/file?file=digital/20381101-Patriot%20irian%20damai,%201956.pdf | language=id | access-date=2022-04-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200702084354/http://lib.ui.ac.id/file?file=digital/20381101-Patriot%20irian%20damai,%201956.pdf | archive-date=2020-07-02 | url-status=dead}}</ref> Nizozemske oblasti so kasneje s pomočjo prihajajočih vojakov iz Soronga aretirale kralja Rumagesana in ga obsodile na smrt. Medtem je kralj Muhammad Achmad Aituarauw v Kaimani ustanovil organizacijo z imenom Neodvisnost s Kaimano, Zahodni Irian (MBKIB), ki je podobno bojkotirala nizozemske zastave vsak 31. avgust. Kot odgovor na to dejavnost so Nizozemci Aituarauwa leta 1948 za 10 let aretirali in ga za 10 let izgnali v Ayamaru. Druga gibanja, ki nasprotujejo Nizozemcem pod lokalnimi papuanskimi kralji, vključujejo Islamsko zvezo Nove Gvineje, ki jo vodi Ibrahim Bauw, kralj Rumbati, Gerakan Pemuda Organisasi Muda, ki jo vodita Machmud Singgirei Rumagesan in Abbas Iha, in Persatuan Islam Kaimana iz Kaimane, ki jo vodita Usman Saad in kralj Namatote, Umbair.<ref name="Paisal 2018 pp. 93–104">{{cite journal | last=Paisal | first=Paisal | title=Noerhasjim Gandhi dan Peran Tokoh Agama dalam Perjuangan Integrasi Papua | journal=PUSAKA | volume=6 | issue=1 | date=2018-05-01 | issn=2655-2833 | doi=10.31969/pusaka.v6i1.41 | pages=93–104 | url=https://blamakassar.e-journal.id/pusaka/article/view/41 | language=id | access-date=2021-11-01 | doi-access=free | archive-date=2023-04-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230425074518/https://blamakassar.e-journal.id/pusaka/article/view/41 | url-status=dead }}</ref>
[[File:GonsalvesPapuas1958.jpg|left|thumb|Nizozemski kolonialni uradnik v dolini Baliem, 1958]]
Po indonezijski nacionalni revoluciji je Nizozemska 27. decembra 1949 formalno prenesla suverenost na Združene države Indonezije. Vendar so Nizozemci zavrnili vključitev Nizozemske Nove Gvineje v novo Indonezijsko republiko in so sprejeli ukrepe za njeno pripravo na neodvisnost kot ločeno državo. Potem ko Nizozemcem in Indonezijcem na nizozemsko-indonezijski okrogli mizi konec leta 1949 ni uspelo rešiti sporov glede Zahodne Nove Gvineje, je bilo odločeno, da se ohrani sedanje stanje ozemlja in se nato o njem dvostransko pogaja eno leto po datumu prenosa suverenosti.<ref>Audrey and George Kahin, ''Subversion as Foreign Policy'', p.34</ref> Vendar pa leta 1950 obe strani še vedno nista mogli rešiti sporov, zaradi česar je indonezijski predsednik [[Sukarno]] Nizozemce obtožil, da so prelomili svoje obljube o pogajanjih o predaji ozemlja. 17. avgusta 1950 je Sukarno razpustil Združene države Indonezije in razglasil unitarno Republiko Indonezijo.<ref>Bob Catley and Vinsensio Dugis, ''The Kangaroo and the Garuda'', p.20</ref> Indonezija je leta 1952 začela tudi z vdori v Novo Gvinejo,<ref name="John Legge pp.277">John Legge, ''Sukarno: A Political Biography'', pp.277–78.</ref> čeprav je bila večina teh prizadevanj neuspešnih.<ref name="Ken Conboy p. 62">Ken Conboy, 'Kopassus: Inside Indonesia's Special Forces', p. 62.</ref> Večina teh neuspelih infiltratorjev bi bila poslana v Boven-Digoel, kjer bi se oblikovale tajne obveščevalne skupine, ki bi delovale predvsem iz južnega dela Nove Gvineje v pripravah na vojno.<ref name="Kemdikbud 1983 p.65-67">{{navedi splet|last1=Patiara|first1=John|last2=Renwarin|first2=Herman|last3=Soedharto|first3=Bondan|last4=Palangan|first4=M.|date=1983|title=Sejarah Perlawanan Terhadap Imperialis dan Kolonialisme di Daerah Irian Jaya|url=http://repositori.kemdikbud.go.id/14100/1/Sejarah%20perlawanan%20terhadap%20imperialisme%20dan%20kolonialisme%20di%20daerah%20irian%20jaya.PDF|website=Kemdikbud|pages=65–67| access-date=2021-11-03}}</ref>
Decembra 1950<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/documents/ga/res/5/ares5.htm|title=United Nations General Assembly Resolution 448(V)}}</ref> so [[Združeni narodi]] zaprosili Posebni odbor za dekolonizacijo, naj sprejme posredovanje informacij o ozemlju v skladu s 73. členom Ustanovne listine Združenih narodov. Po večkratnih indonezijskih zahtevah po posesti Nizozemske Nove Gvineje je Nizozemska povabila Indonezijo, naj svojo zahtevo predstavi Mednarodnemu sodišču. Indonezija je ponudbo zavrnila. Da bi preprečili, da bi Indonezija prevzela nadzor nad regijo, so Nizozemci znatno povečali razvojno porabo z nizke osnove<ref>McDonald (1980), p. 65</ref> in spodbujali papuanski nacionalizem. Nizozemci so do leta 1970 začeli graditi šole in fakultete za usposabljanje strokovnih veščin z namenom, da bi jih pripravili na samoupravo. Leta 1956 je bila odprta pomorska akademija, papuanske čete in mornariški kadeti pa so začeli služiti do leta 1957. Razvila se je majhna zahodna elita z naraščajočo politično ozaveščenostjo, uglašeno z idejo o neodvisnosti in tesnimi povezavami s sosednjo vzhodno Novo Gvinejo (ki je bila takrat pod Avstralijo).<ref>McDonald (1980), p. 64.</ref> Volitve v lokalne svete so bile izvedene in papuanski predstavniki so bili izvoljeni od leta 1955. V 1950-ih so se vladni izdatki več kot potrojili, vpis Papuancev v šole pa se je povečal za več kot 50 %. Vendar Nizozemci niso storili veliko za izboljšanje območij, ki niso bila pod njihovim nadzorom in so do leta 1954 vsebovala polovico celotnega prebivalstva.
Po porazu tretje afroazijske resolucije novembra 1957 je indonezijska vlada začela nacionalno kampanjo, usmerjeno proti nizozemskim interesom v Indoneziji. Skupno je bilo nacionaliziranih 700 podjetij v nizozemski lasti, katerih skupna vrednost je bila približno 1,5 milijarde dolarjev.<ref name="Google Play Books">{{navedi knjigo | title=25 tahun Trikora | via=Google Play Books | year=1988 | publisher=Yayasan Badan Kontak Keluarga Besar Perintis Irian Barat | url=https://play.google.com/books/reader?id=650vAAAAMAAJ&pg=GBS.PR2&hl=en | language=rw | access-date=2021-11-01}}</ref> Do januarja 1958 je Indonezijo zapustilo deset tisoč nizozemskih državljanov, mnogi pa so se vrnili na Nizozemsko. Do junija 1960 je v Avstralijo odšlo približno trinajst tisoč nizozemskih državljanov, večinoma evrazijcev iz Nove Gvineje, približno tisoč pa se jih je preselilo na Nizozemsko. Po dolgotrajnem obdobju nadlegovanja nizozemskih diplomatskih predstavnikov v Džakarti je indonezijska vlada avgusta 1960 uradno prekinila odnose z Nizozemsko.<ref name="John D. Legge pp.402">John D. Legge, ''Sukarno: A Political Biography'', pp.402–03</ref>
[[File:NL-HaNA 2.24.05.02 0 143-0435 1.jpg|thumb|Nizozemski in papuanski uradniki med odprtjem centralne bolnišnice v Hollandii, 1959]]
V odgovor na indonezijsko agresijo je nizozemska vlada leta 1959 okrepila svoja prizadevanja za pripravo papuanskega ljudstva na samoodločbo. Ta prizadevanja so dosegla vrhunec z ustanovitvijo bolnišnice v Hollandii (današnja Džajapura, trenutno Regionalna splošna bolnišnica Džayapura ali RSUD Džajapura), ladjedelnice v Manokwariju, kmetijskih raziskovalnih lokacij, plantaž in vojaške sile, znane kot Papuanski prostovoljni korpus. Do leta 1960 je bil ustanovljen zakonodajni svet Nove Gvineje z mešanico zakonodajnih, svetovalnih in političnih funkcij. Polovica njegovih članov naj bi bila izvoljena, volitve za ta svet pa so bile naslednje leto.<ref>Wies Platje, "Dutch SIGINT and the Conflict with Indonesia, p.298</ref><ref>Michael Green, "Uneasy Partners", p.160</ref> Najpomembneje pa je, da so si Nizozemci prizadevali ustvariti tudi občutek nacionalne identitete Zahodne Papue in ta prizadevanja so privedla do ustanovitve nacionalne zastave (zastave Jutranje zvezde), nacionalne himne in grba. Nizozemci so načrtovali prenos neodvisnosti na Zahodno Novo Gvinejo leta 1970.<ref>Ron Crocombe, ''Asia in the Pacific Islands'' 286</ref>
Po novici, da [[Haag]] razmišlja o načrtu Združenih držav Amerike, da bi ozemlje predali upravi Združenih narodov, so se papuanski svetniki 19. oktobra 1961 šest ur sestali v stavbi Sveta Nove Gvineje, da bi izvolili Nacionalni odbor, ki je pripravil Manifest za neodvisnost in samoupravo, nacionalno zastavo (Jutranja zvezda), državni pečat, izbral nacionalno himno (''Oh My Land Papua'') in pozval, naj se ljudstvo imenuje Papuanci. Svet Nove Gvineje je 30. oktobra 1961 soglasno podprl te predloge in 31. oktobra 1961 guvernerju Platteelu izročil zastavo in himno, ki je zastavo in himno priznal 18. novembra 1961, ti odloki pa so začeli veljati 1. decembra 1961.
[[File:MS Rumagesan, Silas Papare, NL Suwages, Sugoro, dan AH Nasution berbincang-bincang, Konferensi Cibogo.jpg|thumb|left|M.S. Rumagesan, Silas Papare, N.L.Suwages, Soegoro Atmoprasodjo in A.H. Nasution na konferenci Putra-putra Irian Barat ('Sinovi Iriana Barata') v Cibogo Bogorju, 14.–15. april 1961]]
Po dvigu papuanske nacionalne zastave 1. decembra 1961 so se napetosti še stopnjevale. V Novi Gvineji je izbruhnilo več uporov proti nizozemskim oblastem, na primer v Enarotaliju,<ref name="Kemdikbud 1983 pp.46-47">{{navedi splet|last1=Patiara|first1=John|last2=Renwarin|first2=Herman|last3=Soedharto|first3=Bondan|last4=Palangan|first4=M.|date=1983|title=Sejarah Perlawanan Terhadap Imperialis dan Kolonialisme di Daerah Irian Jaya|url=http://repositori.kemdikbud.go.id/14100/1/Sejarah%20perlawanan%20terhadap%20imperialisme%20dan%20kolonialisme%20di%20daerah%20irian%20jaya.PDF|website=Kemdikbud|pages=46–47| access-date=2021-11-03}}</ref> Agatu,<ref name="Kemdikbud 1983 p.49">{{navedi splet|last1=Patiara|first1=John|last2=Renwarin|first2=Herman|last3=Soedharto|first3=Bondan|last4=Palangan|first4=M.|date=1983|title=Sejarah Perlawanan Terhadap Imperialis dan Kolonialisme di Daerah Irian Jaya|url=http://repositori.kemdikbud.go.id/14100/1/Sejarah%20perlawanan%20terhadap%20imperialisme%20dan%20kolonialisme%20di%20daerah%20irian%20jaya.PDF|website=Kemdikbud|page=49| access-date=2021-11-03}}</ref> Kokasu, Meraukeju, Sorongu in dolini Baliem. 18. decembra 1961 je Sukarno izdal Tri Komando Rakjat (Ljudsko trojno poveljstvo), v katerem je pozval indonezijski narod, naj prepreči oblikovanje neodvisne države Zahodna Papua, dvigne indonezijsko zastavo na ozemlju in bo kadar koli pripravljen na mobilizacijo.<ref>Ide Anak Agung Gde Agung, ''Twenty years of Indonesian Foreign Policy 1945–1965'', p. 303.</ref><ref>[http://kepustakaan-presiden.pnri.go.id/uploaded_files/pdf/speech/normal/soekarno2.pdf Sukarno's "Trikora"-Speech] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171011153750/http://kepustakaan-presiden.pnri.go.id/uploaded_files/pdf/speech/normal/soekarno2.pdf|date=11 October 2017}}. The commands are at the end of the speech.</ref> Leta 1962 je Indonezija sprožila obsežno kampanjo zračnih in pomorskih infiltracij na spornem ozemlju, začenši s pomorsko infiltracijo indonezijskih sil 15. januarja 1962. Indonezijski napad so nizozemske sile, vključno z nizozemskima rušilcema Evertsen in Kortenaer, premagale, kar je bil tako imenovani incident Vlakke Hoek.<ref>Penders, "The West New Guinea Debacle", p. 344</ref> Med žrtvami je bil tudi indonezijski namestnik načelnika mornariškega štaba, komodor Yos Sudarso.
=== Indonezijska priključitev ===
[[File:Stamp of Indonesia - 1963 - Colnect 260561 - Construction of West Irian Monument.jpeg|thumb|Spomenik osvoboditve Zahodnega Iriana iz Sukarnovega obdobja v Lapangan Bantengu v Džakarti]]
[[File:Stamp West Irian 1963 12s.jpg|thumb|Indonezijska znamka 0,12 Rp iz leta 1963]]
[[File:Serah terima jabatan Gubernur Irian Barat 1965.jpg|right|thumb|Slovesnost predaje guvernerja Zahodnega Iriana od Jana Bonaya Fransu Kaisiepu, 1965]]
[[Sukarno]] je prevzem Zahodne Nove Gvineje postavil v središče svojega nadaljnjega boja proti nizozemskemu imperializmu in v del širšega konflikta tretjega sveta z Zahodom. Oba Sukarnova ključna stebra podpore, Komunistična partija Indonezije in indonezijska vojska, sta podpirala njegov ekspanzionizem.[105] Decembra 1961 je predsednik Sukarno ustanovil vrhovno operativno poveljstvo za ''osvoboditev Iriana''. Januarja 1962 je bil [[Suharto]], ki je bil nedavno povišan v generalmajorja, imenovan za vodjo operacije Mandala, skupnega poveljstva vojske, mornarice in letalstva. To je oblikovalo vojaško stran indonezijske kampanje za osvojitev ozemlja.<ref>Friend (2003), pp. 76-77</ref> Indonezijske sile so se predhodno infiltrirale na ozemlje z majhnimi čolni z bližnjih otokov. Operaciji Pasukan Gerilya 100 (november 1960) in Pasukan Gerilya 200 (september 1961) je približno v času Suhartovega imenovanja sledila operacija Pasukan Gerilya 300 s 115 vojaki, ki so zapustili Džakarto na štirih torpednih čolnih razreda Jaguar (15. januarja). Prestregli so jih v Arujskem morju, vodilni čoln pa je bil potopljen. 51 preživelih so pobrali, potem ko se je poveljnik flotile, komodor Yos Sudarso, potopil s svojim čolnom. Na močvirnato južno obalo, stran od glavne koncentracije nizozemskih sil, so izvedli padala. Komandose so ovirala visoka drevesa, na katerih so se ujeli, in močvirnat teren, veliko opreme pa je bilo izgubljene ali poškodovane. Papuanski borci, ki so jih Nizozemci pripravili na morebitno neodvisnost, so napadli padalce ali jih predali nizozemskim oblastem. Od 1429 padalcev jih je bilo 216 ubitih ali pogrešanih, 296 pa so jih ujeli.
Čeprav so bili indonezijski vdori morskih in padalcev na ozemlje le malo uspešni, so Nizozemci vedeli, da bi vojaška kampanja za ohranitev regije zahtevala dolgotrajno vojskovanje v džungli, in ker niso želeli ponoviti svojih jalovih prizadevanj v oboroženem boju za indonezijsko neodvisnost v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, so pristali na ameriško posredovanje. Tajne pogovore je podprl novi ameriški predsednik [[John F. Kennedy]], ki je dejal, da bo kompromis »neizogibno do neke mere nezadovoljiv za obe strani«, in pisal takratnemu nizozemskemu premierju Janu de Quayu, v katerem je Nizozemsko spodbudil, naj se odpove nadzoru nad zahodno Novo Gvinejo Indoneziji, in opozoril na morebitno zavezništvo Indonezije s komunističnimi silami, če Sukarna ne bodo pomirili. Kennedy je upošteval nasvet ameriškega veleposlanika v Indoneziji Howarda Jonesa in nasvet svojega lastnega Sveta za nacionalno varnost, kar je bilo v nasprotju s stališči Nizozemcev in Cie. Kennedy je poslal svojega brata Roberta v Džakarto, da bi si zagotovil vstop v pogajanja brez predpogojev. Sukarno je namignil na izpustitev Allena Popa, ki je bil štiri leta prej obsojen na smrt zaradi bombardiranja Ambona, vendar je zdaj ponudil izpustitev Popa v zameno za ameriško podporo proti Nizozemcem.<ref>{{navedi splet |url=http://www.west-papua.nl/Publiciteit/Western_New_Guinea.pdf |title=Western New Guinea |access-date=2015-07-29 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304210522/http://www.west-papua.nl/Publiciteit/Western_New_Guinea.pdf |archive-date=4 March 2016 |df=dmy-all |website=west-papua.nl }}{{Better source needed|reason=Appears to be [[WP:MIRROR]]|date=August 2020}}</ref>
Julija 1962 se je Suhartovo poveljstvo Mandala pripravljalo na rešitev vojaške kampanje z velikim kombiniranim zračnim in morskim napadom na trgovsko in komunikacijsko središče otoka Biak, kjer je bila nizozemska vojaška baza in edino letališče za reaktivna letala.[8][109] Vendar se ta tvegana operacija ni uresničila, saj so nadaljnja prizadevanja ZDA, da bi Nizozemska na skrivaj pogajala o prenosu ozemlja pod indonezijsko upravo, uspela ustvariti ''Newyorški sporazum'', ki je bil podpisan 15. avgusta 1962. Avstralska vlada, ki je prej podpirala neodvisnost Papue, je prav tako spremenila svojo politiko podpore vključitvi v Indonezijo.<ref name= "UIC">[http://dosfan.lib.uic.edu/ERC/frus/summaries/950306_FRUS_XXIII_1961-63.html US Foreign Relations, 1961–63, Vol XXIII, Southeast Asia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150813035326/http://dosfan.lib.uic.edu/ERC/frus/summaries/950306_FRUS_XXIII_1961-63.html |date=13 August 2015 }}.</ref><ref name="Halcyon">{{navedi splet |last=Kennedy |first=John F. |date=April 2, 1962 |title=John F. Kennedy letter to Prime Minister of the Netherlands dated April 2, 1962 |url=http://cwis.org/fwdp/Oceania/jfkpapua.txt |archive-url=https://web.archive.org/web/20100920094426/http://cwis.org/fwdp/Oceania/jfkpapua.txt |archive-date=2010-09-20 |access-date=2023-01-17 |website=Center for World Indigenous Studies}}</ref>
Nejasno formuliran sporazum, ratificiran v ZN 21. septembra 1962, je zahteval, da se pristojnosti 1. oktobra 1962 prenesejo na Začasno izvršno oblast Združenih narodov (UNTEA) in da se bo po tem, ko bo UNTEA obvestila javnost o pogojih sporazuma, upravljanje ozemlja po 1. maju 1963 preneslo na Indonezijo, dokler Indonezija ne bo Papuancem dovolila, da se odločijo, ali želijo neodvisnost ali biti del Indonezije. 1. maja 1963 je UNTEA celotno upravljanje Zahodne Nove Gvineje prenesla na Republiko Indonezijo. Glavno mesto Hollandia se je zaradi prenosa pod indonezijsko upravo preimenovalo v Kota Baru, 5. septembra 1963 pa je bil Zahodni Irian razglašen za ''karantensko ozemlje'', dovoljenja za obiskovalce pa bo izdajal zunanji minister Subandrio.
Sporazum je določal, da bi morali Združeni narodi do leta 1969 nadzorovati referendum Papuanskega ljudstva, na katerem bi imeli dve možnosti: ostati del Indonezije ali postati neodvisna država. Nizozemska Nova Gvineja je bila nekaj časa pod začasno izvršno oblastjo Združenih narodov, preden je bila leta 1963 predana Indoneziji. Leta 1969 je bil pod novim predsednikom Suhartom izveden referendum, ki so ga aktivisti za neodvisnost lokalno imenovali PEPERA, skrajšano iz Penentuan Pendapat Rakyat (Določitev mnenja ljudstva) ali Zakon o svobodni izbiri.<ref>{{navedi novice |last1=Monbiot |first1=George |title=Slavemasters |url=https://www.monbiot.com/2018/11/23/slavemasters/ |access-date=24 November 2018 |work=The Guardian |date=23 November 2018 |format=Opinion}}</ref> Ta referendum je bil izveden v skladu s parametri, določenimi v členu XVIII končne različice Newyorškega sporazuma, v katerem bi bila volja prebivalstva ocenjena z musyawarah ali tradicionalnim konsenzom. Referendum je priznala mednarodna skupnost in regija je postala indonezijska provinca Irian Jaya.<ref>{{citation |author=Li-ann Thio |chapter=International law and secession in the Asia and Pacific regions |chapter-url=https://books.google.com/books?id=FUh8W1-TnNcC&pg=PA313 |page=313 |title=Secession: International Law Perspectives |editor=Marcelo G. Kohen |publisher=Cambridge University Press |date=2006 |isbn=9780521849289}}</ref>
Indonezijska vlada je izmed ocenjenih 800.000 prebivalcev ročno izbrala 1026 starešin za predstavnike Zahodne Nove Gvineje za glasovanje. Moški so dobili darila v obliki oblačil in cigaret, vse, ki so protestirali, so odvlekli in pretepli. General je oznanil, da so predstavniki "soglasno" glasovali za integracijo.
To je bilo označeno kot dejanje »legitimizirane prisilne vključitve« v Republiko Indonezijo.[56]: 1 Vendar pa v tradicionalni politični kulturi samih Papuancev obstaja sistem, znan kot ''noken'', predvsem v skupnostih v osrednjem višavju Papue, čeprav se podobni sistemi izvajajo tudi drugod v Melaneziji, v katerem odločitve plemena, klana ali vasi predstavlja plemenski poglavar ali veliki mož.<ref name="kp14">{{navedi novice|last=Panggabean|first=Tito|title=Sistem Noken dan "Bigman"|work=KOMPAS.com|date=2014-08-18|url=https://nasional.kompas.com/read/2014/08/18/08011511/Sistem.Noken.dan.Bigman.?page=all|language=id|access-date=2025-10-01}}</ref> Kmalu zatem je regija z resolucijo Združenih narodov 2504 (XXIV) postala 26. provinca Indonezije.<ref>Friend (2003), p. 72 (''expand reference'')</ref> Zakon o svobodni izbiri iz leta 1969 velja za spornega, saj celo opazovalci Združenih narodov priznavajo, da so bili starešine pod pritiskom in prisiljeni glasovati za.<ref>Singh, Bilveer Papua: Geopolitics and the Quest for Nationhood, Transaction Publishing, 2008 p. 86</ref>
Medtem ko je več mednarodnih opazovalcev, vključno z novinarji in diplomati, kritiziralo referendum kot ponarejen, ZDA in Avstralija podpirata prizadevanja Indonezije, da bi zagotovila sprejetje glasovanja za integracijo v Združenih narodih. Istega leta je 84 držav članic glasovalo za sprejetje rezultata s strani Združenih narodov, 30 drugih pa se je vzdržalo.<ref>Ron Crocombe, 284</ref> Zaradi prizadevanj Nizozemske za spodbujanje nacionalne identitete Zahodne Papue je veliko število Papuancev zavrnilo vključitev ozemlja v Indonezijo. Ti so ustanovili separatistično organizacijo Organisasi Papua Merdeka (Gibanje za svobodno Papuo) in sprožili upor proti indonezijskim oblastem, ki traja še danes.<ref>Ron Crocombe, ''Asia in the Pacific Islands'', pp. 286–91</ref><ref>Bilveer Singh, ''West Irian and the Suharto Presidency''. p.86</ref>
=== Provinca Indonezije ===
[[File:TPN 1 Juli 1971.jpg|thumb|left|Zahodnopapuanski separatisti dvigajo zastavo Morning-Star v džungli Papue, 1971]]
[[File:Trans-Papua Highway Deiyai-Mimika.jpg|thumb|Odsek Transpapuanske ceste, ki povezuje Deiyai in Mimiko v osrednji Papui]]
Leta 1980 se je začela gradnja ceste Trans Irian Džaja, ki je trenutno [[cesta Trans-Papua|Trans-Papua Highway]]. Cesta bi povezala nepovezana mesta in regije po vsej regiji, ki so bila prej dostopna le po morju ali, za celinska območja, po zraku. Vendar pa so nekateri strokovnjaki predlagali dajanje prednosti razvoju lokalnega domorodnega prebivalstva pred razvojem infrastrukture,<ref>{{navedi splet |last1=Firdausi |first1=Fadrik Aziz |year=2018 |title=Trans Irian Jaya, Proyek Orde Baru Untuk Menyambungkan Papua |url=https://tirto.id/trans-irian-jaya-proyek-orde-baru-untuk-menyambungkan-papua-da7q |website=Tirto.id |access-date=15 October 2020}}</ref> da bi bili vzporedni z nepapuanskimi migranti, ki so v tistem času postopoma naseljevali mesta zahodne Nove Gvineje.
Od prvih dni vključitve v Indonezijo so nekateri ljudje v regiji zavračali, da bi bili del Indonezije, in si od takrat prizadevajo za neodvisnost. Nasprotovanje indonezijski vladavini izhaja iz politike indonezijske vlade, ki se uporablja za provinco. Dva glavna dejavnika sta »prisilna kampanja indonezijizacije in popolno neupoštevanje materialne in socialne blaginje Zahodnih Papuancev«.<ref name=":1" />{{Rp|page=2}} Po vsej Zahodni Papui so potekali redni množični protesti v podporo neodvisnosti, vendar indonezijska vojska in policija pogosto uporabljata smrtonosno silo, da jih razženeta. Gibanje za svobodno Papuo (OPM) je bilo ustanovljeno, da bi zagotovilo uradni odpor proti indonezijski vladavini. Lokalni in mednarodni protesti so sledili vplivu zlorab človekovih pravic in selitvi drugih Indonezijcev v regijo.<ref>{{navedi knjigo |last=Ricklefs |first=M. C. |title=A History of Modern Indonesia since c.1300, Second Edition |publisher=MacMillan |year=1991 |page=309|isbn=978-0-8047-2194-3 |url=https://books.google.com/books?id=ukurAAAAIAAJ}}</ref> Od leta 1960 so se dosledna poročila filtrirala z ozemlja vladnega zatiranja in terorizma, vključno z umori, političnimi atentati, zapori, mučenjem in zračnimi bombardiranji.[122] Indonezijska vlada je razpustila svet Nove Gvineje in prepovedala uporabo zastave Zahodne Papue ali petje državne himne. Prišlo je do odpora proti indonezijski integraciji, tako z državljansko nepokorščino (kot je slovesnost dviga zastave Jutranje zvezde) kot z ustanovitvijo ''Organisasi Papua Merdeka'' (OPM ali Gibanje za svobodno Papuo) leta 1965. Ocene glede skupnega števila smrtnih žrtev Zahodnih Papuanov s strani indonezijske vojske se močno razlikujejo. Številni prebivalci Zahodne Papue in mednarodne organizacije razmere v Zahodni Papui opisujejo kot ''genocid''.<ref>{{cite report |url=http://freewestpapua.org/wp-content/uploads/2013/10/AHRC_TheNeglected_Genocide-lowR.pdf |title=The Neglected Genocide: Human rights abuses against Papuans in the Central Highlands, 1977–1978|publisher=Asian Human Rights Commission – and – Human Rights and Peace for Papua|date=September 2013|isbn=978-962-8314-621|access-date=2015-07-29 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150427053247/http://freewestpapua.org/wp-content/uploads/2013/10/AHRC_TheNeglected_Genocide-lowR.pdf |archive-date=27 April 2015 |df=dmy-all }}</ref>
Akademik Univerze v Sydneyju je ocenil, da je več kot 100.000 Papuacev, ena šestnajstina prebivalstva, umrlo zaradi nasilja, ki ga je sponzorirala vlada nad Zahodnimi Papuanci,<ref>{{navedi splet |url=http://www.usyd.edu.au/news/84.html?newsstoryid=651 |title=Report claims secret genocide in Indonesia – University of Sydney |access-date=22 August 2010 |archive-date=15 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110615064843/http://www.usyd.edu.au/news/84.html?newsstoryid=651 |url-status=dead }}</ref> medtem ko so drugi pred tem navedli veliko višje število smrtnih žrtev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.news.vu/en/news/RegionalNews/050728-West-Papua-Support.shtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071013113134/http://news.vu/en/news/RegionalNews/050728-West-Papua-Support.shtml|url-status=dead|title=West Papua Support|archivedate=13 October 2007}}</ref> Številka, ki se vedno pogosteje uporablja, je 500.000 ljudi. Upori so se zgodili v oddaljenih gorskih območjih v letih 1969, 1977 in sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, občasno pa so se razširili na Papuo Novo Gvinejo.
V 1970-ih in 1980-ih je indonezijska vlada pospešila svoj program preseljevanja, v okviru katerega je bilo več deset tisoč javanskih in sumatranskih migrantov preseljenih na Papuo. Pred indonezijsko oblastjo je bilo neavtohtono prebivalstvo ocenjeno na 16.600; medtem ko je bilo papuansko prebivalstvo mešanica rimokatoličanov, protestantov in animistov, ki so sledili plemenskim veram.[126] Program preseljevanja se je uradno končal v poznih 1990-ih. Kongres za neodvisnost leta 2000, ki je pozival k neodvisnosti, je povzročil vojaško zatiranje zagovornikov neodvisnosti.
Med administracijo Megawati Sukarnoputri leta 2001 je Papua poleg spremembe imena province iz ''Irian Džaja'' v ''Papua'' pridobila tudi status ''posebne avtonomije'', kar je bil poskus političnega kompromisa med Papuanci in centralno vlado, ki ima šibko podporo v vladi Džakarte. Vendar pa po mnenju nekaterih opazovalcev ta "posebna avtonomija" ni bila nikoli v celoti izvedena. Po sprejetju novega papuanskega zakona o posebni avtonomiji leta 2021,<ref name="otsus21">{{navedi splet|title=UU No. 2 Tahun 2021|website=Database Peraturan|date=2021-07-19|url=https://peraturan.bpk.go.id/Details/172403/uu-no-2-tahun-2021|language=id|access-date=2025-10-01}}</ref> je bila regija leta 2022 razdeljena na šest provinc. Kljub temu nekateri Papuanci zavračajo vse obljube o avtonomiji od Indonezije, saj namesto tega zahtevajo neodvisnost in svobodni referendum za vse Papuance, da bi se odločili, ali se za neodvisnost odločijo ali ne.
== Geografija ==
Regija se razteza 1200 kilometrov od vzhoda do zahoda in 736 kilometrov od severa do juga. Ima površino 412.214,61 kvadratnih kilometrov, kar ustreza približno 22 % kopenske površine Indonezije. Severni del meje s Papuansko Novo Gvinejo sledi 141. vzhodnemu poldnevniku, dokler ne doseže [[Fly (reka)|reke Fly]].<ref>{{navedi splet |url=http://opinionator.blogs.nytimes.com/2012/03/13/who-bit-my-border/ |title=Who Bit My Border? |date=March 13, 2012 |work=The New York Times |author=Frank Jacobs |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120317080955/http://opinionator.blogs.nytimes.com/2012/03/13/who-bit-my-border/ |archive-date=17 March 2012 |df=dmy-all }}</ref>
Otok [[Nova Gvineja]] leži vzhodno od [[Malajsko otočje|Malajskega arhipelaga]], s katerim je včasih vključen kot del večjega indo-avstralskega arhipelaga.<ref name="Wallace">{{navedi splet |last=Wallace |first=Alfred Russel|author-link=Alfred Russel Wallace |year=1863 |title=On the Physical Geography of the Malay Archipelago |url=http://web2.wku.edu/~smithch/wallace/S078.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20100117084201/http://web2.wku.edu/~smithch/wallace/S078.htm|archive-date=17 January 2010|access-date=30 November 2009}}</ref> Geološko je del iste tektonske plošče kot Avstralija. Ko je bila gladina svetovnih morij nizka, sta si delili obale (ki danes ležijo 100 do 140 metrov pod morsko gladino),<ref name="aims">{{navedi splet |year=2001 |title=Big Bank Shoals of the Timor Sea: An environmental resource atlas |url=http://www.aims.gov.au/c/document_library/get_file?uuid=703cba58-6526-44e4-91eb-7ef84e4ba25d&groupId=30301|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927084419/http://www.aims.gov.au/c/document_library/get_file?uuid=703cba58-6526-44e4-91eb-7ef84e4ba25d&groupId=30301|archive-date=27 September 2011|access-date=28 August 2006 |publisher=Australian Institute of Marine Science}}</ref> in se združili z zemljišči, ki so danes poplavljena v tektonsko celino Sahul,<ref name="ballard">{{cite conference |last=Ballard |first=Chris |year=1993 |title=Stimulating minds to fantasy? A critical etymology for Sahul |location=Canberra |publisher=Australian National University |pages=19–20 |isbn=0-7315-1540-4|book-title=Sahul in review: Pleistocene archaeology in Australia, New Guinea and island Melanesia}}</ref><ref name="Allen 1977">{{navedi knjigo |last=Allen |first=J. |url=https://archive.org/details/sundasahulprehis0000unse |title=Sunda and Sahul: Prehistorical studies in Southeast Asia, Melanesia and Australia |publisher=Academic Press |year=1977 |isbn=0-12-051250-5|editor-last=Golson|editor-first=J. |location=London|editor-last2=Jones|editor-first2=R.|url-access=registration}}</ref> znano tudi kot Velika Avstralija.<ref>{{Cite journal |last1=Allen |first1=Jim |last2=Gosden |first2=Chris |last3=Jones |first3=Rhys |last4=White |first4=J. Peter |year=1988 |title=Pleistocene dates for the human occupation of New Ireland, northern Melanesia |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1988-02-25_331_6158/page/707 |journal=Nature |volume=331 |issue=6158 |pages=707–709 |bibcode=1988Natur.331..707A |doi=10.1038/331707a0 |pmid=3125483 |s2cid=6912997}}</ref> Kopenski masi sta se ločili, ko je območje, danes znano kot Torresov preliv, po koncu zadnje ledene dobe poplavilo.
Otok Nova Gvineja je bil nekoč del avstralskega kopna in je ležal na celini Sahul. Trk med Indo-[[Avstralska plošča|avstralsko]] in [[Pacifiška plošča|Pacifiško ploščo]] je povzročil nastanek [[gorovje Maoke|gorovja Maoke]], ki poteka skozi središče regije in je dolgo 600 km in široko 100 km in je del [[Osrednje gorovje Nove Gvineje|Osrednjega gorovja]]. Gorovje vključuje približno deset vrhov nad 4000 metrov, vključno [[Puncak Džaja]] (4884 m), Puncak Mandala (4760 m) in Puncak Trikora (4750 m).<ref>[http://www.gunungbagging.com/province/papua/ List at GunungBagging.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120131144843/http://www.gunungbagging.com/province/papua/ |date=31 January 2012 }} Retrieved 26 January 2012.</ref> To gorovje zagotavlja stalno oskrbo z dežjem iz tropskega ozračja. Gozdna meja je okoli 4000 m, najvišji vrhovi pa imajo majhne ledenike in so vse leto prekriti s snegom. Severno in zahodno od osrednjih gorskih verig ostaja pokrajina gorata – večinoma visoka od 1000 do 2000 metrov s toplim in vlažnim podnebjem skozi vse leto. Visokogorja imajo alpska travišča, nazobčane gole vrhove, gorske gozdove, deževne gozdove, hitro tekoče reke in soteske. Močvirja in nizke aluvialne ravnice z rodovitno zemljo prevladujejo v jugovzhodnem delu okoli mesta Merauke. Močvirja se raztezajo tudi 300 kilometrov okoli regije Asmat.
[[File:WestPapua topo.jpg|thumb|Razgibana in gorata topografija zahodne Nove Gvineje]]
Reka [[Mamberamo (reka)|Mamberamo]] je največja v regiji in teče skozi celotno Papuo. Rezultat je veliko območje jezer in rek, znano kot ''regija Jezerskih ravnic''. Južna nižavja, katerih habitati vključujejo [[mangrove]], plimske in sladkovodne močvirne gozdove ter nižinski [[deževni gozd]], so dom populacij ribičev in nabiralcev, kot je ljudstvo Asmat.
Papua ima, tako kot večina delov Indonezije, dva letna časa, sušno obdobje in deževno obdobje. Od junija do septembra piha veter iz Avstralije in ne vsebuje veliko vodne pare, kar povzroči sušno obdobje. Po drugi strani pa od decembra do marca vetrovni tokovi vsebujejo veliko vodne pare, ki izvira iz Azije in Tihega oceana, zato nastopi deževno obdobje. Povprečna temperatura v Papui se giblje od 19 °C do 28 °C, vlažnost pa je med 80 % in 89 %. Povprečna letna količina padavin je med 1500 mm in 7500 mm.<ref>{{navedi knjigo |url=https://papua.bps.go.id/publication/download.html?nrbvfeve=ZDBmN2Q3ZWIyZWVkZGJlZGViNWRmNDAx&xzmn=aHR0cHM6Ly9wYXB1YS5icHMuZ28uaWQvcHVibGljYXRpb24vMjAxMy8wOC8xNy9kMGY3ZDdlYjJlZWRkYmVkZWI1ZGY0MDEvcGFwdWEtZGFsYW0tYW5na2EtMjAxMy5odG1s&twoadfnoarfeauf=MjAyMS0wMi0yNiAxNzowMjo0Nw%3D%3D |title=Papuan in Figures 2013 |publisher=BPS – Statistics of Papua Province |year=2013 |location=Jayapura}}</ref> Snežne padavine se včasih pojavljajo v gorskih območjih Nove Gvineje, zlasti v Osrednjem višavju.<ref>{{navedi splet |last=Janur |first=Katharina |location=[[Lanny Jaya Regency|Lanny Jaya]] |date=14 July 2015 |title=Suhu Minus 2 Derajat Celcius, Hujan Salju Papua Renggut 11 Jiwa |url=https://www.liputan6.com/news/read/2272956/suhu-minus-2-derajat-celcius-hujan-salju-papua-renggut-11-jiwa|access-date=4 March 2021 |website=liputan6.com |language=id}}</ref>
[[File:Sentani Lake.jpg|left|thumb|Pogled na [[jezero Sentani]] blizu Džajapure]]
Severno in zahodno od osrednjih gorskih verig so še druge manjše gorske verige. Razen na visokih nadmorskih višinah ima večina območij vroče in vlažno podnebje skozi vse leto, z nekaj sezonskimi nihanji, povezanimi s severovzhodno monsunsko sezono.
Druga pomembna značilnost [[habitat]]a so prostrana severna nižavja. Ta, ki se raztezajo na stotine kilometrov, vključujejo nižinske deževne gozdove, obsežna [[mokrišče|mokrišča]], [[savana|savanska]] travišča in nekatera največja območja mangrovskega gozda na svetu. Severna nižavja se odmakajo predvsem iz največje reke province, reke Mamberamo in njenih pritokov na zahodni strani, ter Sepika na vzhodni strani.<ref name="geofeact">{{navedi splet |date=2015-08-21 |title=Yos Sudarso Island |url=https://geofactoftheday.blogspot.com/2015/08/yos-sudarso-island.html |access-date=2023-03-23 |website=GeoFact of the Day}}</ref> Rezultat je veliko območje jezer in rek, znano kot regija Jezerskih ravnic.
=== Ekologija ===
Regija leži v prehodnem območju med Azijo in Avstralijo v bližini [[Wallaceova linija|Wallaceove linije]], njena flora in favna pa vključuje azijske, avstralske in endemične vrste. Regija je 75 % gozdnata in ima visoko stopnjo [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Na otoku je približno 16.000 vrst rastlin, od katerih je 124 rodov endemičnih. Gorska območja in sever so pokriti z gostim deževnim gozdom. Visokogorsko rastlinje vključuje tudi alpska travišča, resje, borove gozdove, grmovje in grmičevje. Rastlinstvo južne obale vključuje mangrove in sagove palme, v bolj suhem jugovzhodnem delu pa [[evkalipt]], Niauli (''Melaleuca quinquenervia'') in akacije.
V regiji prevladujejo vrste [[Vrečarji|vrečarjev]]. Obstaja približno 70 vrst vrečarjev (vključno z oposumi (''Phalangeriformes''), [[valabi]]ji, drevesnimi kenguruji in kuskusi) ter 180 drugih vrst sesalcev (vključno z ogroženim ''Zaglossus''). Regija je edini del Indonezije, kjer živijo kenguruji, miši ''Dasyuridae'', ''Peramelemorphia'' in obročasti oposumi. Približno 700 vrst ptic vključuje [[kazuar]]je (ob južnih obalnih območjih), ptice senice, vodomce, kronane golobe, papige in kakaduje. Približno 450 teh vrst je endemičnih. [[Rajčice]] lahko najdemo v Kepala Burungu in Japenu. V regiji živi tudi približno 800 vrst pajkov, 200 žab, 30.000 hroščev in 70 netopirjev, pa tudi eden najdaljših kuščarjev na svetu (papuanski varan ''Varanus salvadorii'') in nekateri največji metulji na svetu.
Februarja 2005 je skupina znanstvenikov, ki so raziskovali gorovje Fodža, odkrila številne nove vrste ptic, metuljev, dvoživk in rastlin, vključno z vrsto rododendrona, ki ima morda največji cvet v rodu.<ref>Robin McDowell: [http://www.canada.com/vancouversun/news/story.html?id=978c0a2b-4d79-4d09-b5a6-074e7daaabb9 'Lost world' yields exotic new species] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060328013927/http://www.canada.com/vancouversun/news/story.html?id=978c0a2b-4d79-4d09-b5a6-074e7daaabb9 |date=28 March 2006 }} – ''The Vancouver Sun'' – 8 February 2006</ref>
Okoljski problemi vključujejo [[krčenje gozdov]], širjenje vnesenega javanskega makaka (''Macaca fascicularis''), ki se prehranjuje z raki in zdaj ogroža obstoj avtohtonih vrst, ter odvržene bakrene in zlate ostanke iz rudnika Grasberg.<ref>{{navedi splet|url=http://www.infomine.com/minesite/minesite.asp?site=grasberg|title=Grasberg – IntelligenceMine|access-date=15 July 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140620154403/http://www.infomine.com/minesite/minesite.asp?site=grasberg|archive-date=20 June 2014|df=dmy-all}}</ref>
[[File:Paradisaea apoda -Bali Bird Park-7.jpg|thumb|upright|'' [[Paradisaea apoda]]'', ki izvira iz Papue, razkazuje svoje perje]]
Antropološko Nova Gvineja velja za del [[Melanezija|Melanezije]].<ref>"Melanesia, the ethnogeographic region that includes New Guinea, Solomon Islands, Vanuatu, and New Caledonia, contains some of the most remote and inaccessible populations on earth." Highly divergent molecular variants of human T-lymphotropic virus type I from isolated populations in Papua New Guinea and the Solomon Islands, A Gessian, R Yanagihara, G Franchini, R M Garruto, C L Jenkins, A B Ajdukiewicz, R C Gallo, and D C Gajdusek, PNAS 1 September 1991 vol. 88 no. 17 7694–7698</ref> Botanično Nova Gvineja velja za del Malezije, floristične regije, ki se razteza od [[Malajski polotok|Malajskega polotoka]] čez Indonezijo do Nove Gvineje in Vzhodnomelanezijskih otokov. Flora Nove Gvineje je mešanica številnih vrst tropskega deževnega gozda z izvorom v Aziji, skupaj s tipično avstralazijsko floro. Tipična flora južne poloble vključuje iglavce ''Podocarpus'' in deževni gozdni izrastki ''Araucaria'' in ''Agathis'', pa tudi drevesne praproti in več vrst evkalipta.
Nova Gvineja se od svoje bolj suhe, bolj ravne in manj rodovitne<ref>{{navedi splet |last=Kelly |first=Karina |date=13 September 1995 |title=A Chat with Tim Flannery on Population Control |url=http://www.abc.net.au/quantum/info/q95-19-5.htm|access-date=23 April 2010 |publisher=Australian Broadcasting Corporation}} "Well, Australia has by far the world's least fertile soils".</ref><ref>{{navedi novice |last=Grant |first=Cameron |date=August 2007 |title=Damaged Dirt |newspaper=The Advertiser |url=http://www.1degree.com.au/files/AdvertiserPartworks_Part3_Page8.pdf?download=1&filename=AdvertiserPartworks_Part3_Page8.pdf|access-date=23 April 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110706100423/http://www.1degree.com.au/files/AdvertiserPartworks_Part3_Page8.pdf?download=1&filename=AdvertiserPartworks_Part3_Page8.pdf|archive-date=6 July 2011}} "Australia has the oldest, most highly weathered soils on the planet."</ref> južne Avstralije razlikuje po veliko večji količini padavin in aktivni vulkanski geologiji. Vendar si obe kopenski masi delita podobno živalsko favno, z vrečarji, vključno z valabiji in oposumi, ter enojno ehidno, ki leže jajca. Razen netopirjev in približno dveh ducatov avtohtonih rodov glodavcev<ref>{{Cite journal |last=Lidicker | first=W. Z. Jr. |year=1968 |title=A Phylogeny of New Guinea Rodent Genera Based on Phallic Morphology |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-mammalogy_1968-11_49_4/page/609 |journal=Journal of Mammalogy |volume=49 |issue=4 |pages=609–643 |doi=10.2307/1378724 |jstor=1378724}}</ref> ni nobenih predčloveških avtohtonih placentnih sesalcev. Prašiči, več dodatnih vrst podgan in prednik novogvinejskega pevskega psa so bili vneseni s človeško kolonizacijo.
Na otoku je približno 16.000 vrst rastlin, od katerih je 124 rodov endemičnih.<ref>{{navedi knjigo |last=Brown |first=Iem |title=The Territories of Indonesia |publisher=Routledge |year=2009 |isbn=978-1857432152 |location=London |pages=184}}</ref>
Vodne poti in mokrišča Papue so dom tudi slanim in sladkovodnim krokodilom, drevesnim varanom, letečim lisicam, ribjim orlom, netopirjem in drugim živalim;<ref>P.L. Osborne, "Wetlands of Papua New Guinea", Dennis F. Whigham, Dagmar Dykyjová, and Slavomil Hejný, eds., ''Wetlands of the World I: Inventory, Ecology and Management'' (NY: Springer Science & Business Media, 2013), 318–20. {{ISBN|9789401582124}}</ref> medtem ko ekvatorialna ledeniška polja ostajajo večinoma neraziskana.[173]
[[File:Dorcopsis à raies blanches (Dorcopsis hageni), Pairi daiza 2.jpg|thumb|left| ''[[Dorcopsis hageni]]'', doma iz severne regije Nove Gvineje]]
Zavarovana območja v Papui vključujejo [[narodni park Lorentz]], ki je del svetovne dediščine, in [[narodni park Wasur]], [[ramsarska konvencija|ramsarsko mokrišče]] mednarodnega pomena.<ref name="Ramsar">[http://ramsar.wetlands.org/Database/Searchforsites/tabid/765/language/en-US/Default.aspx Ramsar Sites Database] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120223201426/http://ramsar.wetlands.org/Database/Searchforsites/tabid/765/language/en-US/Default.aspx |date=23 February 2012 }}, retrieved 30 October 2009</ref> [[BirdLife International]] je park Lorentz označil za »verjetno najpomembnejši rezervat v Novi Gvineji«.<ref>[http://www.birdlife.org/datazone/ebas/index.html?action=EbaHTMDetails.asp&sid=188&m=0 Birdlife International, 1999] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090103051757/http://www.birdlife.org/datazone/ebas/index.html?action=EbaHTMDetails.asp&sid=188&m=0 |date=3 January 2009 }}, retrieved 14 May 2010</ref> Vsebuje pet ekoregij "Global 200" Svetovnega sklada za naravo: nižinski gozdovi južne Nove Gvineje; gorski gozdovi Nove Gvineje; subalpska travišča osrednjega območja Nove Gvineje; mangrove Nove Gvineje; ter reke in potoke Nove Gvineje.<ref>[http://www.worldwildlife.org/science/ecoregions/WWFBinaryitem4810.pdf WWF Ecoregions], retrieved 14 May 2010</ref> Park Lorentz vsebuje veliko nekartiranih in neraziskanih območij ter zagotovo vsebuje številne vrste rastlin in živali, ki jih zahodna znanost še ne pozna. Etnobotanično in etnozoološko znanje lokalnih skupnosti o bioti Lorentz je prav tako zelo slabo dokumentirano. Po drugi strani pa ima narodni park Wasur zelo visoko vrednost biotske raznovrstnosti, zaradi česar je park dobil vzdevek ''Serengeti Papue''.<ref name="Indo MoF">[http://www.dephut.go.id/INFORMASI/TN%20INDO-ENGLISH/wasur_NP.htm Indonesian Ministry of Forestry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101229045750/http://www.dephut.go.id/INFORMASI/TN%20INDO-ENGLISH/wasur_NP.htm |date=29 December 2010 }}, retrieved 30 October 2009</ref> Približno 70 % celotne površine parka sestavlja savana (glej savana in travišča Trans-Fly), preostalo vegetacijo pa predstavljajo močvirski gozdovi, monsunski gozdovi, obalni gozdovi, bambusovi gozdovi, travnate ravnice in velika območja močvirskega gozda sago. Prevladujoče rastline vključujejo mangrove, terminalije in vrste Melaleuca.<ref name="Indo MoF" /> Park zagotavlja habitat za veliko raznolikost, do 358 vrst ptic, od katerih je približno 80 vrst endemičnih za otok Nova Gvineja. Raznolikost rib je v regiji prav tako velika, saj v ekoregiji najdemo približno 111 vrst, veliko teh pa jih je zabeleženih v Wasurju.<ref name="Ramsar" /> Mokrišče v parku zagotavlja habitat tudi za različne vrste jastogov in rakov.
Zaradi strmega terena je več delov regije še vedno neraziskanih, kar pomeni veliko verjetnost, da je še veliko neraziskanih rastlinskih in živalskih vrst. Februarja 2006 je skupina znanstvenikov, ki je raziskovala gorovje Fodža v Sarmiju, odkrila nove vrste ptic, metuljev, dvoživk in rastlin, vključno z morda največjo cvetočo vrsto rododendrona.<ref>{{navedi splet |author=Kirby, Terry |date=7 February 2006 |title=Scientists hail discovery of hundreds of new species in remote New Guinea |url=https://www.independent.co.uk/environment/scientists-hail-discovery-of-hundreds-of-new-species-in-remote-new-guinea-465841.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20080409215711/http://www.independent.co.uk/environment/scientists-hail-discovery-of-hundreds-of-new-species-in-remote-new-guinea-465841.html|archive-date=9 April 2008|access-date=16 March 2009 |work=The Independent}}</ref> Decembra 2007 je bila v gorovje odpeljana druga znanstvena odprava. Odprava je privedla do odkritja dveh novih vrst: prve je bila 1,4 kg težka orjaška podgana (''Mallomys sp.''), približno petkrat večja od navadne rjave podgane, druge pa pritlikavi oposum (''Cercartetus sp.''), ki so ga znanstveniki opisali kot »enega najmanjših vrečarjev na svetu«.<ref>{{navedi novice |date=18 December 2007 |title=Giant Rat Discovered in 'Lost World' |work=AOL News |url=http://news.aol.com/story/nc/_a/giant-rat-discovered-in-lost-world/20071217090909990001 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071219115242/http://news.aol.com/story/nc/_a/giant-rat-discovered-in-lost-world/20071217090909990001 |archive-date=19 December 2007}}</ref> Konec leta 2008 je bila izvedena odprava, ki so jo podprli Indonezijski inštitut za znanost, National Geographic Society in Smithsonian Institution, da bi ocenili biotsko raznovrstnost območja. Med novimi zabeleženimi vrstami živali so žaba z dolgim erektilnim nosom, velika volnata podgana, cesarski golob z rjastim, sivo-belim perjem, 25 cm dolg gekon s kremplji namesto blazinic na prstih in majhen, 30 cm visok črni gozdni valabi (član rodu Dorcopsis).<ref>{{navedi novice |author=Smith, Bridie. |date=18 May 2010 |title=New species found in 'lost world' of Papuan mountains. |newspaper=[[The Age]]}}</ref>
Ekološke grožnje vključujejo krčenje gozdov zaradi sečnje, preureditev gozdov v plantažno kmetijstvo (vključno z oljno palmo), preureditev kmetijstva malih kmetov, vnos in morebitno širjenje tujerodnih vrst, kot je makak, ki se prehranjuje z rakovicami in konkurira avtohtonim vrstam, nezakonita trgovina z vrstami ter onesnaževanje vode zaradi naftnih in rudarskih dejavnosti.<ref>{{navedi novice |last=Vidal |first=John |date=2013-05-25 |title='Indonesia is seeing a new corporate colonialism' |language=en-GB |work=The Observer |url=https://www.theguardian.com/world/2013/may/25/indonesia-new-corporate-colonialism |access-date=2023-03-23 |issn=0029-7712}}</ref><ref>{{navedi splet |date=12 November 2020 |title=Luka di hutan Papua: Ancaman serius pembukaan lahan demi kelapa sawit |url=https://www.bbc.com/indonesia/media-54913225|access-date=26 February 2021 |website=BBC News Indonesia |language=id}}</ref>
=== Rastlinstvo in živalstvo na polotoku Bird's Head ===
[[File:Cicinnurus regius-20031005.jpg|thumb|upright|Kraljevska rajska ptica je ena od več kot 300 vrst ptic na polotoku]]
Polotok Bird's Head, znan tudi kot polotok Doberai, pokriva ekoregija gorskih deževnih gozdov Vogelkop. Vključuje več kot 22.000 km<sup>2</sup> gorskih gozdov na nadmorski višini 1000 m in več.<ref name="IIAS 37">[http://www.iias.nl/nl/37/IIAS_NL37_11.pdf Flip van Helden: ''A bird's eye view of the Bird's Head Peninsula'', in Irian Jaya Studies Programme for Interdisciplinary Research (IIAS) Newsletter nr.37, June 2005] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110611231907/http://www.iias.nl/nl/37/IIAS_NL37_11.pdf |date=11 June 2011 }}, retrieved 11 May 2010</ref> Več kot 50 % teh gozdov je znotraj zavarovanih območij. Na polotoku živi več kot 300 vrst ptic, od katerih jih je vsaj 20 edinstvenih za ekoregijo, nekatere pa živijo le na zelo omejenih območjih. Mednje spadajo ''Lonchura vana'', ''Amblyornis inornata'' in kraljeva rajska ptica (''Cicinnurus regius'').<ref name="WWF">[http://wwf.panda.org/what_we_do/where_we_work/new_guinea_forests/conservation_new_guinea_forests/sites_new_guinea_forests/papua_new_guinea_bird_head_peninsula/ WWF: Bird wonders of New Guinea's western-most province] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716112810/http://wwf.panda.org/what_we_do/where_we_work/new_guinea_forests/conservation_new_guinea_forests/sites_new_guinea_forests/papua_new_guinea_bird_head_peninsula/ |date=16 July 2011 }}, retrieved 11 May 2010</ref>
Gradnja cest, nezakonita sečnja, komercialna kmetijska širitev in živinoreja lahko ogrozijo celovitost ekoregije. Jugovzhodna obala polotoka Ptičja glava je del [[Narodni park Teluk Cenderawasih|narodnega parka Teluk Cenderawasih]].<ref name="dephut">[http://www.dephut.go.id/INFORMASI/TN%20INDO-ENGLISH/telukcendra_NP.htm Ministry of Forestry: Teluk Cenderawasih NP] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101229045829/http://www.dephut.go.id/INFORMASI/TN%20INDO-ENGLISH/telukcendra_NP.htm |date=29 December 2010 }}, retrieved 11 May 2010</ref>
== Demografija ==
Prebivalstvo regije je bilo sredi leta 2022 ocenjeno na 5.601.888.<ref name="auto"/> Notranjost pretežno naseljujejo etnični Papuanci, obalna mesta pa potomci mešanih zakonov med Papuanci, Melanezijci in Avstronezijci, vključno z drugimi indonezijskimi etničnimi skupinami. Obalna območja običajno naseljujejo tudi migranti iz preostale Indonezije.<ref>{{navedi novice |title=Indonesia's transmigration program threatens Papuans |url=https://www.ucanews.com/news/state-run-transmigration-program-threatens-papuans-critics-say/72327 |work=Ucanews |date=5 November 2014}}</ref> Največja mesta na ozemlju sta [[Džajapura]] na severovzhodu regije in [[Sorong]] na severozahodu polotoka Bird's Head. Do leta 2022 je imela DžJjapura več kot 400.000 prebivalcev, Sorong pa skoraj 300.000; druga večja mesta so Timika in Nabire v osrednji Papui, Merauke v Južni Papui in Manokvari na severovzhodu polotoka Bird's Head, od katerih je leta 2022 vsako imelo več kot 100.000 prebivalcev.
V regiji živi približno 312 različnih plemen, vključno z nekaterimi nekontaktiranimi ljudstvi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.survival-international.org/tribes/papuan|title=Papuan Tribes|first=Survival|last=International|website=www.survival-international.org|access-date=15 July 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20090729173958/http://www.survival-international.org/tribes/papuan|archive-date=29 July 2009|df=dmy-all}}</ref> Lani iz doline Toli in okoliških regij, skupaj z [[ljudstvo Dani|Dani]] (ali Hubula) iz doline Baliem, so eno najbolj naseljenih plemen v regiji. Arfaki v gorovju Arfak in Marindi iz Meraukeja. Polnomadski Asmati naseljujejo območja mangrov in plimovanja rek v bližini Agatov in so znani po svojem rezbarjenju lesa. Druga plemena so Amung-Damal, Bauzi, Biak (ali Byak), Korovai, Mee, Mek, Savi in Jali. Ocene števila različnih jezikov, ki se govorijo v regiji, se gibljejo od 200 do 700. Številni od teh jezikov trajno izginjajo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.papuaerfgoed.org/en/Local_Papua_languages_disappear|title=Local Papua languages disappear {{!}} Stichting Papua Cultureel Erfgoed (PACE)|website=www.papuaerfgoed.org|access-date=2019-09-09|archive-date=18 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210318025715/https://www.papuaerfgoed.org/en/Local_Papua_languages_disappear}}</ref>
Tako kot v Papuanski Novi Gvineji in nekaterih okoliških vzhodnoindonezijskih provincah je velika večina prebivalstva kristjanov. V popisu prebivalstva leta 2010 se je 65,48 % opredelilo kot protestanti, 17,67 % kot katoličani, 15,89 % kot muslimani in manj kot 1 % kot hindujci ali budisti.<ref>{{navedi knjigo |url=https://www.bps.go.id/publication/2012/05/23/55eca38b7fe0830834605b35/kewarganegaraan-suku-bangsa-agama-dan-bahasa-sehari-hari-penduduk-indonesia |title=Kewarganegaraan, Suku Bangsa, Agama, dan Bahasa Sehari-hari Penduduk Indonesia: Hasil Sensus Penduduk 2010 |publisher=Badan Pusan Statistik |isbn=978-979-064-417-5}}</ref><ref name="BPS̠Religion̠2010">{{navedi splet |year=2010 |title=Population by Region and Religion in Indonesia |url=https://sp2010.bps.go.id/index.php/site/tabel?tid=321&wid=0 |website=Badan Pusat Statistik |language=en}}</ref> Med glavnimi religijami je prisotna tudi precejšnja praksa animizma, vendar popis tega ne beleži.
Papua je dom tudi številnim migrantom iz drugih delov Indonezije, od katerih je velik odstotek teh migrantov prišel v okviru vladnega programa preselitve. Program preselitve v Papui je predsednik Joko Widodo junija 2015 uradno ustavil, predsednik Prabowo pa ga je leta 2024 ponovno začel.<ref>{{navedi splet |date=2024-11-05 |title=Papuans worry about new Indonesian leader Prabowo’s plan to revive transmigration |url=https://www.rnz.co.nz/international/pacific-news/532887/papuans-worry-about-new-indonesian-leader-prabowo-s-plan-to-revive-transmigration |access-date=2026-03-20 |website=RNZ |language=en-nz}}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Asril |first1=Sabrina |date=4 June 2015 |editor-last=Wiwoho |editor-first=Laksono Hari |title=Jokowi Hentikan Transmigrasi ke Papua |url=https://nasional.kompas.com/read/2015/06/04/18471741/Jokowi.Hentikan.Transmigrasi.ke.Papua |access-date=17 December 2020 |website=Kompas.com}}</ref>
=== Etnična pripadnost ===
{{glavni|Staroselci Nove Gvineje}}
[[File:Parade budaya di biak.jpg|thumb|Kulturna parada v Biaku]]
V nasprotju s preostalim delom Indonezije, kjer večinoma prevladujejo avstronezijci, so Papua in nekateri deli Malukuja dom Melanezijcem. Avtohtoni Papuanci, ki so del Melanezijcev, tvorijo večino prebivalstva v regiji. Mnogi menijo, da je človeško bivanje na otoku segalo že v 50.000 let pr. n. št.,<ref>{{navedi novice |last=Lyn |first=Tan Ee |date=30 September 2010 |title=Anthropology Professor Glenn Summerhayes, University of Otago, New Zealand. September 2010 |website=[[Reuters]] |editor-last=Coghill |editor-first=Kim |url=https://www.reuters.com/article/us-australia-png-humans-idUSTRE68T4X620100930 |url-status=live |access-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924150050/http://www.reuters.com/article/2010/09/30/us-australia-png-humans-idUSTRE68T4X620100930 |archive-date=24 September 2015}}</ref> predlagana pa je tudi prva naselbina, ki naj bi segala pred 60.000 leti. Otok Nova Gvineja je trenutno poseljen s skoraj tisoč različnimi plemenskimi skupinami in skoraj enakovrednim številom ločenih jezikov, zaradi česar je jezikovno najbolj raznoliko območje na svetu. Trenutni dokazi kažejo, da so Papuanci (ki predstavljajo večino otoških ljudstev) potomci najzgodnejših človeških prebivalcev Nove Gvineje. Ti prvotni prebivalci so prvič prispeli na Novo Gvinejo v času (na obeh straneh zadnjega ledeniškega maksimuma, pred približno 21.000 leti), ko je bil otok povezan z avstralsko celino prek kopenskega mostu, ki je tvoril kopensko maso [[Sahul]]. Ta ljudstva so (skrajšano) prečkala morje od otokov Wallacea in [[Sundaland]] (sedanje [[Malajsko otočje]]) pred vsaj 40.000 leti.
Predniki avstronezijskih ljudstev naj bi prispeli precej pozneje, pred približno 3500 leti, kot del postopne pomorske migracije iz jugovzhodne Azije, ki je verjetno izvirala iz [[Tajvan]]a. Avstronezijsko govoreča ljudstva so kolonizirala številne priobalne otoke severno in vzhodno od Nove Gvineje, kot sta Nova Irska in Nova Britanija, z naselbinami tudi na obalnih obrobjih glavnega otoka. Človeško bivanje na Novi Gvineji v več deset tisočih letih je privedlo do velike raznolikosti, ki se je še povečala s kasnejšim prihodom Avstronezijcev in novejšo zgodovino evropske in azijske poselitve.<ref>{{navedi knjigo |last1=Simanjuntak |first1=Truman |title=Austronesian diaspora and the ethnogeneses of people in Indonesian archipelago : proceedings of the international symposium |last2=Pojoh |first2=Ingrid Harriet Eileen |last3=Hisyam |first3=Muhamad |date=2006 |publisher=LIPI Press |isbn=979-26-2436-8 |location=Jakarta, Indonesia |pages=61 |oclc=73745051}}</ref>
Papuanci so tudi dom etničnih skupin iz drugih delov Indonezije, vključno z [[Javanci]], [[Sundanci]], [[Balijci]], Bataki itd.<ref name="celerier">{{navedi splet |last=Célérier |first=Philippe Pataud |date=2010-06-01 |title=Autonomy isn't independence |url=https://mondediplo.com/2010/06/14indonesia |access-date=2023-03-23 |website=Le Monde diplomatique |language=en}}</ref> Večina teh migrantov je sprva prišla kot del programa preseljevanja, ki je bil pobuda nizozemske kolonialne vlade, kasneje pa ga je nadaljevala indonezijska vlada, da bi ljudi brez zemlje preselila iz gosto poseljenih območij Indonezije v manj poseljena območja države. Program je bil obtožen spodbujanja marginalizacije in diskriminacije Papuancev s strani migrantov<ref>{{navedi splet |last=Singh |first=Bilveer |date=September 12, 2019 |title=Why is West Papua in Constant Turmoil? |url=https://thediplomat.com/2019/09/why-is-west-papua-in-constant-turmoil/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220307185645/https://thediplomat.com/2019/09/why-is-west-papua-in-constant-turmoil/ |archive-date=March 7, 2022 |website=The Diplomat |language=en-US |publication-place=[[S. Rajaratnam School of International Studies]]}}</ref in povzročanja strahu pred ''javanizacijo'' ali ''islamizacijo'' Papue.<ref>{{navedi novice |last=Wibawa |first=Tasha |date=2019-01-29 |title='Not allowed': Why nearly 2 million people are demanding an independence vote for West Papua |language=en-AU |work=ABC News (Australia) |url=https://www.abc.net.au/news/2019-01-30/west-papuans-fight-for-another-independence-referendum/10584336}}</ref> Obstaja odprt konflikt med migranti, državo in domorodnimi skupinami zaradi razlik v kulturi – zlasti v administraciji in kulturnih temah, kot so golota, hrana in seks. Poročali so, da je bil program preseljevanja na Papui ustavljen leta 2015 zaradi polemik, ki jih je povzročil, vendar pa je bil uradni program preseljevanja opazno zmanjšan leta 1998 in ga je Wahidova administracija v 2000-ih praktično ustavila. Namesto tega so večino migrantov pritegnile gospodarske priložnosti zaradi spontanih migracij iz drugih delov Indonezije. V tujih razlagah so pogosto stereotipizirani za javanske muslimane, čeprav, kot je razvidno iz indonezijskega popisa leta 2010, so predvsem Molučani, Sulavezijci (Bugi, Makassarese, Toraja, Minahasans), Bataki in Timorci, od katerih so mnogi kristjani iz vzhodne Indonezije in častijo v lokalnih cerkvah.<ref>{{navedi knjigo |last=Anderson |first=Bobby |year=2018 |title=Insecurity in Papua: Coercive State Failure in Indonesia's Periphery |series=Policy Studies 73 |location=Honolulu, US-HI |publisher=East-West Center |isbn=9780866382649 |oclc=923796817|page=40 }}</ref>
=== Jeziki ===
[[File:TNG map.svg|thumb|Jeziki transnove gvineje (večbarvni), avstronezijski jeziki (zlati) in drugi jeziki (sivi)]]
Papua, najvzhodnejša regija Indonezijskega otočja, ima zelo kompleksno jezikovno mrežo. Raznolikost jezikov in večjezičnost sta zelo resnični. Na tem širokem območju je razpršenih veliko jezikovnih družin, in sicer avstronezijska jezikovna družina in številni neavstronezijski jeziki, znani skupaj kot papuanski jeziki. Govorci različnih avstronezijskih jezikov se nahajajo v obalnih skupnostih, kot so Biak, Vandamen, Varopen in Ma'ja. Po drugi strani pa se papuanski jeziki govorijo v notranjosti in osrednjem višavju, od polotoka Bird's Head na zahodu do vzhodne konice otoka Nova Gvineja, na primer mejbrat, dani, ekari, asmat, muyu in sentani.<ref>Mansoben 1994: 31</ref><ref name=":9">{{Cite journal |last=Gau |first=Sukardi |title=Menjejaki Bahasa Melayu Maluku di Papua: Kerangka Pengenalan |url=https://www.academia.edu/6435397 |journal=Jurnal Elektronik Jabatan Bahasa & Kebudayaan Melayu |date=16 March 2014 |language=id |volume=3 |pages=21–40}}</ref>
Trenutno še vedno potekajo raziskave, s katerimi bi ugotovili, koliko avtohtonih jezikov je v Papui. Pomembna prizadevanja v zvezi z dokumentiranjem in popisom jezikov v Papui sta opravili tudi dve glavni agenciji, in sicer SIL International in Agencija za razvoj jezika in knjig v Džakarti. Rezultati raziskav, ki sta jih objavili obe instituciji, kažejo, da obstajajo razlike v številu regionalnih jezikov v Papui. Agencija za razvoj jezika in knjig kot uradna indonezijska vladna agencija je objavila, da v Papui obstaja 207 različnih regionalnih jezikov, medtem ko je SIL International navedla, da v regiji obstaja 271 regionalnih jezikov.[216][215] Nekatere regionalne jezike Papue govori veliko število govorcev in so razširjeni na širokem območju, nekatere pa podpira majhno število govorcev in so razpršeni v omejenem okolju. Vendar pa se do sedaj ocenjuje, da v Papui še vedno obstaja več regionalnih jezikov, ki niso bili ustrezno preučeni, zato ni znano, kakšna je oblika jezika. Poleg lokalnih jezikov, ki sta jih našteli zgornji dve glavni instituciji, obstajajo tudi številni drugi jeziki z drugih otokov zaradi migracij prebivalstva, ki niso vključeni na seznam lokalnih jezikov v Papui, na primer jeziki iz Sulavezija (Bugis, Makassar, Toraja, Minahasa), javanščina z Jave in lokalni jeziki iz Molukov. Tako imenovani papuanski jeziki obsegajo na stotine različnih jezikov, od katerih večina ni sorodnih.<ref>{{navedi knjigo |last=Palmer |first=Bill |title=The Languages and Linguistics of the New Guinea Area |publisher=Mouton De Gruyter |year=2018 |isbn=978-3-11-028642-7}}</ref>
Tako kot v preostalem delu Indonezije je [[indonezijščina]] uradni jezik državne in pokrajinske vlade.<ref>{{navedi splet |date=18 August 1945 |title=The 1945 Constitution of the Republic of Indonesia, as amended by the First Amendment of 1999, the Second Amendment of 2000, the Third Amendment of 2001 and the Fourth Amendment of 2002. |url=http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_protect/---protrav/---ilo_aids/documents/legaldocument/wcms_174556.pdf |access-date=4 March 2021 |archive-date=11 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011113409/http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_protect/---protrav/---ilo_aids/documents/legaldocument/wcms_174556.pdf }}</ref> Indonezijščina se uporablja v medetnični komunikaciji, običajno med domačimi Papuanci in nepapuanskimi migranti, ki so prišli iz drugih delov Indonezije. Večina formalnega izobraževanja in skoraj vsi nacionalni množični mediji, upravljanje, uprava, sodstvo in druge oblike komunikacije v Papui potekajo v indonezijščini.<ref>{{navedi splet |last=Rahawarin |first=Josep |publisher=Kompasiana.com |date=22 August 2012 |title=Bahasa Indonesia Di Mata Orang Papua |url=https://www.kompasiana.com/ocerahawarin/55173ac981331196669de465/bahasa-indonesia-di-mata-orang-papua|access-date=4 March 2021 |website=KOMPASIANA |language=id}}</ref> Kot ''[[lingua franca]]'' v regiji se uporablja kreolski jezik, ki temelji na malajščini in se imenuje [[papuanščina]]. Pojavil se je kot kontaktni jezik med plemeni v indonezijski Novi Gvineji za trgovanje in vsakodnevno komunikacijo. Dandanes ima vse več maternih govorcev. V zadnjem času je na ljudski jezik indonezijskih Papuancev vplivala standardna indonezijščina, nacionalno standardno narečje. Nekateri jezikoslovci menijo, da ima papuanska malajščina korenine v severnomoluški malajščini, kar dokazuje število izposojenih besed iz skupine ternatov v njenem leksikonu.<ref>{{Cite conference |last1=Allen |first1=Robert B. |last2=Hayami-Allen |first2=Rika |date=2002 |editor-last=Macken |editor-first=M. |contribution=Orientation in the Spice Islands |url=http://sealang.net/sala/archives/pdf8/allen2002orientation.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20221225213702/http://sealang.net/sala/archives/pdf8/allen2002orientation.pdf |archive-date=2022-12-25 |title=Papers from the Tenth Annual Meeting of the Southeast Asian Linguistics Society |location=Tempe, AZ |publisher=Program for Southeast Asian Studies, Arizona State University |page=21 |isbn=1-881044-29-7 |oclc=50506465}}</ref> Drugi menijo, da izhaja iz ambonske malajščine. V regiji se govori veliko lokalnih jezikov, potrebo po skupnem ''lingua franca'' pa poudarjajo stoletja stare tradicije interakcije med skupinami v obliki lova na sužnje, posvojitve in mešanih porok. Verjetno je malajščino najprej uvedlo ljudstvo Biak, ki je imelo stike s Sultanatom Tidore, kasneje pa v 19. stoletju trgovci iz Kitajske in Južnega Sulavezija. Vendar malajščina verjetno ni bila razširjena, dokler je niso sprejeli nizozemski misijonarji, ki so prispeli v začetku 20. stoletja, nato pa so jim v tej praksi sledili nizozemski administratorji.{{sfn|van Velzen|1995|p=313}} Širjenje malajščine na bolj oddaljena območja je v času nizozemske kolonialne dobe dodatno olajšal program ''Opleiding tot Dorpsonderwizer'' ('Izobraževanje za vaškega učitelja').<ref>{{Cite journal |last=Warami |first=Hugo |date=March 2014 |title=Bahasa Melayu di Tanah Papua: Rekam Jejak Bahasa Melayu Papua |url=https://www.researchgate.net/publication/348171144 |journal=Noken Jurnal Ilmiah Bahasa, Sastra & Sosial-Budaya |language=Indonesian |volume=2 |pages=1–9 |issn=2338-5553}}</ref> Obstajajo štiri različice papuanske malajščine, ki jih je mogoče prepoznati, vključno s serujsko malajščino. Različica papuanske malajščine se govori v Vanimu v Papui Novi Gvineji blizu indonezijske meje.<ref>{{Cite journal |last=Berg |first=René van den |date=2014-08-21 |title=Juara satu dan dua: membandingkan situasi kebahasaan Indonesia dan Papua Nugini |journal=Linguistik Indonesia |language=id |volume=32 |issue=2 |pages=103–130 |doi=10.26499/li.v32i2.21 |s2cid=227011967 |issn=2580-2429|doi-access=free }}</ref>
== Gospodarstvo ==
Papua naj bi bila ena najrevnejših regij Indonezije.<ref>{{Citation |title=Indonesia cuts off internet to Papua following protests |date=August 23, 2019 |url=https://www.youtube.com/watch?v=RAdElzlSCW8 |publisher=[[BBC News]] |language=en}}</ref> Bogata je z naravnimi viri, vendar ima slabosti, predvsem omejeno infrastrukturo in manj usposobljene človeške vire. Papua je doslej imela dokaj dober gospodarski razvoj zaradi podpore gospodarskih virov, zlasti rudarstva, gozdarstva, kmetijstva in ribiških proizvodov.<ref>{{Cite conference |last=Budiono |first=Sidik |date=28 July 2016 |title=Analisis Matriks BCG Perekonomian Papua |book-title=Seminar Nasional Multi Disiplin Ilmu Unisbank |isbn=978-979-3649-96-2 |via=Neliti |url=https://media.neliti.com/media/publications/173569-ID-analisis-matriks-bcg-perekonomian-papua.pdf |language=id}}</ref> Gospodarski razvoj v Papui je bil neenakomeren, revščina v regiji pa ostaja visoka glede na indonezijske standarde. Del problema je bilo zanemarjanje revnih – premajhna ali napačna vrsta vladne podpore iz Džakarte in Džajapure. Pomemben dejavnik pri tem so izjemno visoki stroški dostave blaga in storitev velikemu številu izoliranih skupnosti, saj ni razvitega cestnega ali rečnega omrežja (slednje v nasprotju s Kalimantanom), ki bi zagotavljalo dostop do notranjosti in višavja. K problemu so prispevali tudi občasni politični in vojaški konflikti ter strog varnostni nadzor, vendar z izjemo nekaterih obmejnih regij in nekaj žepov v višavju to ni bil glavni dejavnik, ki je prispeval k nerazvitosti.<ref name=":2">{{navedi knjigo |last1=Resosudarmo |first1=Budy |url=https://www.researchgate.net/publication/323891923 |title=Papua I: Challenges of Economic Development in an Era of Political and Economic Change: Development, Resources and the Environment in Eastern Indonesia |last2=Napitupulu |first2=Lydia |last3=Manning |first3=Chris |last4=Wanggai |first4=Velix |publisher=ISEAS Publishing |year=2009 |doi=10.1355/9789812309600-008}}</ref>
Bruto domači proizvod Papue je rasel hitreje od nacionalnega povprečja do in skozi celotno azijsko finančno krizo leta 1997. Vendar so razlike veliko manjše, če rudarstvo izključimo iz BDP province. Glede na to, da je večino prihodkov od rudarstva do sprejetja Zakona o posebni avtonomiji leta 2001 zasegla centralna vlada, je BDP province brez rudarstva najverjetneje boljši pokazatelj BDP Papue v obdobju pred krizo in takoj po njej. Na prebivalca so stopnje rasti BDP tako za Papuo kot za Indonezijo nižje od stopenj rasti celotnega BDP. Vendar je razlika med BDP na prebivalca in celotnim BDP za Papuo večja kot za Indonezijo kot celoto, kar odraža visoke stopnje rasti prebivalstva Papue.
Čeprav Papua skoraj ni zabeležila rasti BDP, stanje ni tako resno, kot bi si morda mislili. Res je, da se rudarski sektor, v katerem prevladuje Freeport Indonesia, v zadnjem desetletju ali dveh zmanjšuje, kar je povzročilo padec vrednosti izvoza. Po drugi strani pa sta se tako državna poraba kot naložbe v osnovna sredstva povečale za precej več kot 10 odstotkov na leto, kar je prispevalo k rasti v sektorjih, kot so finance, gradbeništvo, promet in komunikacije ter trgovina, hoteli in restavracije. Ker toliko sektorjev še vedno doživlja spodobno raven rasti, bo vpliv stagnirajočega gospodarstva na blaginjo prebivalstva verjetno omejen. Prav tako je treba vedeti, da je rudarstvo običajno enklavska dejavnost; njegov vpliv na širšo javnost je precej omejen, ne glede na to, ali je v razcvetu ali krčenju.<ref>Weisskoff and Wolf, 1977</ref><ref name=":3">{{navedi knjigo |last1=Resosudarmo |first1=Budy |url=https://www.researchgate.net/publication/323887003 |title=Development in Papua after special autonomy |last2=Mollet |first2=Julius |last3=Raya |first3=Umbu |last4=Kaiwai |first4=Hans |chapter=18. Development in Papua after special autonomy |publisher=ISEAS Publishing |year=2014 |pages=433–459 |doi=10.1355/9789814519175-025 |hdl=1885/59427 |isbn=9789814519175}}</ref>
[[File:Grasberg mine.jpg|left|thumb|Rudnik Grasberg v okrožju Mimika. Rudarstvo je najpomembnejši sektor v provinci.]]
Papua je od sredine 1970-ih močno odvisna od naravnih virov, zlasti od rudarskega, naftnega in plinskega sektorja.<ref>Manning and Rumbiak, 1989</ref><ref>Resosudarmo et al. 2009a</ref> Čeprav je temu še vedno tako, je od razdelitve leta 2003 v gospodarstvih obeh provinc prišlo do nekaterih strukturnih sprememb. Prispevek rudarstva k gospodarstvu province Papua se je zmanjšal z 62 odstotkov leta 2003 na 47 odstotkov leta 2012. Zmanjšal se je tudi delež kmetijstva in predelovalne industrije, delež komunalnih storitev pa je ostal enak. Nekaj drugih sektorjev, zlasti gradbeništvo in storitve, je v tem obdobju povečalo svoje deleže. Kljub tem strukturnim spremembam v gospodarstvu province Papua še vedno prevladuje rudarski sektor, zlasti eno samo podjetje, Freeport Indonesia.
Rudarstvo je še vedno in ostaja eden prevladujočih gospodarskih sektorjev v Papui. Rudnik Grasberg, največji rudnik [[zlato|zlata]] na svetu in drugi največji rudnik [[baker|bakra]],<ref>{{navedi splet |title=Grasberg Open Pit, Indonesia |url=http://www.mining-technology.com/projects/grasbergopenpit|access-date=16 October 2017 |website=Mining Technology}}</ref> je v višavju blizu Puncak Džaje, najvišje gore v Papui in celotni Indoneziji. Rudnik Grasberg proizvede 1,063 milijarde funtov bakra, 1,061 milijona unč zlata in 2,9 milijona unč srebra. Ima 19.500 zaposlenih, ki ga upravlja PT Freeport Indonesia (PT-FI), ki je bil prej v 90,64-odstotni lasti Freeport-McMoran (FCX). Avgusta 2017 je FCX napovedal, da bo odprodal lastništvo v PT-FI, tako da bo Indonezija imela 51 %. V zameno bo CoW nadomeščen s posebno licenco (IUPK) z rudarskimi pravicami do leta 2041, FCX pa bo do leta 2022 zgradil novo talilnico.<ref>{{cite press release |title=Freeport-McMoRan Announces Framework for Agreement with Indonesian Government Regarding Long-Term Operating Rights for PT Freeport Indonesia |url=https://ptfi.co.id/media/files/press/59a609a0a937c_fcx-news_release_082917_eng.pdf |website=PT Freeport Indonesia |access-date=16 October 2017 |date=29 August 2017 |archive-date=2026-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260204121432/https://ptfi.co.id/media/files/press/59a609a0a937c_fcx-news_release_082917_eng.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="MINING17">{{navedi novice |last1=Jamasmie |first1=Cecilia |date=29 August 2017 |title=Freeport to yield control of giant Grasberg copper mine to Indonesia |work=MINING.com |url=http://www.mining.com/freeport-to-yield-control-of-giant-grasberg-copper-mine-to-indonesia/|access-date=16 October 2017}}</ref>
[[File:Raiyani Muharramah kapal suku biak waiwor-0978.jpg|thumb|Ribiški čolni v Biaku]]
Poleg rudarstva obstajajo v papuankem gospodarstvu vsaj še trije pomembni gospodarski sektorji (brez vladnega sektorja). Prvi je kmetijstvo, zlasti pridelava živil, gozdarstvo in ribištvo. Kmetijstvo je leta 2005 predstavljalo 10,4 odstotka BDP province, vendar je v letih 2000–2005 raslo s povprečno stopnjo le 0,1 odstotka letno. Drugi pomemben sektor je trgovina, hotelirstvo in gostinstvo, ki je leta 2005 prispevalo 4,0 odstotka BDP province. V tem sektorju je trgovina največ prispevala k BDP province. Vendar pa je bil podsektor z najvišjo stopnjo rasti hotelstvo, ki je v letih 2000–2005 raslo s 13,2 odstotka letno. Tretji pomemben sektor je promet in komunikacije, ki je leta 2005 prispeval 3,4 odstotka BDP province. Sektor je v letih 2000–2005 rasel s povprečno letno stopnjo 5,3 odstotka, kar je nekoliko pod nacionalno ravnjo. V tem sektorju so se še posebej dobro odrezali pomorski promet, zračni promet in komunikacije. Vloga zasebnega podjetništva pri razvoju komunikacij in zračnega prometa postaja vse pomembnejša. Ker se bo zasebno podjetništvo širilo le, če bodo poslovneži videli dobre možnosti za dobiček, je to zagotovo spodbuden razvoj. Ob trenutnih stopnjah rasti bi lahko prometni in komunikacijski sektor podpiral razvoj kmetijstva v Papui. Vendar pa je bila doslej večina rasti komunikacij med hitro rastočimi urbanimi območji Jayapure, Timike in Meraukeja (slednja dva sta zdaj v novih provincah Osrednja oziroma Južna Papua) ter med njimi in preostalo Indonezijo. Kljub temu bi lahko izboljšana komunikacijska omrežja srednjeročno ustvarila priložnosti za Papuo, da se preusmeri iz močne odvisnosti od rudarskega sektorja v večjo odvisnost od kmetijskega sektorja. Z dobrim mednarodnim povpraševanjem po [[palmovo olje|palmovem olju]], ki se pričakuje srednjeročno, bi se lahko proizvodnja tega blaga razširila. Vendar bi morali biti negativni učinki krčenja gozdov na lokalno okolje pomemben dejavnik pri izbiri novih območij za to in katero koli drugo plantažno pridelavo. Leta 2011 je začasni guverner Papue Syamsul Arief Rivai trdil, da papuanski gozdovi pokrivajo 42 milijonov hektarjev z ocenjeno vrednostjo 700 bilijonov rupij (78 milijard dolarjev) in da bi lahko z ustreznim in trajnostnim upravljanjem gozdov letno proizvedli več kot 500 milijonov kubičnih metrov hlodov.<ref>{{navedi splet |date=24 August 2011 |title=Forests in Papua are valued at $78 billion |url=http://www.thejakartapost.com/news/2011/08/24/forests-papua-are-valued-78-billion.html}}</ref>
[[File:Jally Cultural Society - panoramio.jpg|thumb|Jali v regentstvu Jahukimo]]
Proizvodnja in bančništvo predstavljata majhen delež regionalnega gospodarstva in sta v letih 2000–2005 zabeležili negativno rast. Slaba infrastruktura in pomanjkanje človeškega kapitala sta najverjetnejša razloga za slabo delovanje proizvodnje. Poleg tega so stroški proizvodnje v Papui običajno zelo visoki, tako kot v mnogih drugih oddaljenih otoških regijah Indonezije. Tako v Indoneziji kot v svetovnem gospodarstvu bo primerjalna prednost Papue še dolgo časa v kmetijstvu in panogah, ki temeljijo na naravnih virih. Pomembnejša vloga proizvodnje je malo verjetna glede na precej nižje stroške dela in boljšo infrastrukturo na Javi. Če pa se infrastruktura in komunikacije bistveno izboljšajo, se lahko dolgoročno pričakuje, da se bo proizvodnja osredotočila na dejavnosti, povezane s kmetijstvom – na primer predelavo hrane.
== Kultura ==
Papuanci imajo precejšnje kulturne podobnosti s prebivalci Papuanske Nove Gvineje. Tako kot tam imajo tudi ljudstva na višavju tradicije in jezike, ki se razlikujejo od ljudstev na obali, na primer sago je glavna hrana obalnih Papuancev, tradicija, ki jo delijo mnogi ljudje v vzhodni Indoneziji. V višavju, kjer sago ne raste, so gomolji (sladki krompir, jam in taro) glavna hrana.<ref name="Rahmadi 2003">{{navedi novice | last=Rahmadi | first=R | title=Hipere, Tanaman yang Selalu di Hati Masyarakat Pegunungan Tengah Papua | work=Mongabay.co.id | date=2023-03-28 | url=https://www.mongabay.co.id/2023/03/28/hipere-tanaman-yang-selalu-di-hati-masyarakat-pegunungan-tengah-papua/ | access-date=2024-04-22}}</ref> V nekaterih delih višavja moški med slovesnostmi še vedno nosijo ''koteko'' (penis bučo), medtem ko je uporaba ''holima'' (koteke ljudstva Dani) kot vsakdanje obleke moških Dani v zahodni Novi Gvineji zdaj redka. Od leta 2019 se ocenjuje, da le 10 % prebivalstva višavja (v osrednji Papui in višavju Papue) redno uporablja koteko,<ref name="detik">{{navedi novice | author=Tim detikcom | title=Anggota DPRD di Papua 2019-2024 Diminta Pakai Koteka Saat Pelantikan | work=detiknews | date=2019-08-06 | url=https://news.detik.com/berita/d-4654027/anggota-dprd-di-papua-2019-2024-diminta-pakai-koteka-saat-pelantikan | language=id | access-date=2024-06-08}}</ref> in jo nosijo le med kulturnimi festivali ali kupujejo kot spominek. Kultura medplemenskih vojn in sovraštva med sosednjimi plemeni je v višavju že dolgo prisotna.<ref>{{navedi novice |title=Papua New Guinea massacre of women and children highlights poor policing, gun influx |url=https://www.abc.net.au/news/2019-07-10/png-tribal-massacre-poor-policing-weapons-influx-fuel-violence/11297136 |work=ABC News |date=11 July 2019}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
{{reflist}}
* {{navedi knjigo |last=Friend |first=T. |title=Indonesian Destinies |publisher=Harvard University Press |year=2003 |isbn=0-674-01137-6 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/indonesiandestin00theo }}
* McDonald, H., ''Suharto's Indonesia'', Fontana Books, 1980, Blackburn, Australia, {{ISBN|0-00-635721-0}}
* {{navedi knjigo |last=Vickers |first=Adrian |title=A History of Modern Indonesia |publisher=Cambridge University Press |year=2005 |isbn=0-521-54262-6 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/historyofmoderni00adri }}
* Conboy, Ken. 2003. ''Kopassus.'' Equinox Publishing, Jakarta Indonesia. {{ISBN|979-95898-8-6}}
* {{navedi splet |first= Klemen |last= L |date= 2000 |title= Forgotten Campaign: The Dutch East Indies Campaign 1941–1942 |url= https://warfare.gq/dutcheastindies/index.html |access-date= 30 March 2021 |archive-date= 26 July 2011 |archive-url= https://web.archive.org/web/20110726053035/http://www.dutcheastindies.webs.com/index.html |url-status= dead }}
* Leith, Denise. 2002. ''The Politics of Power: Freeport in Suharto's Indonesia.'' Honolulu: University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-2566-7}}
* George Monbiot. 1989, 2003. ''Poisoned Arrows: An investigative journey through the forbidden lands of West Papua''. London: Michael Joseph, Green Books. {{ISBN|1903998271}}
* Penders, C.L.M., ''The West New Guinea débâcle. Dutch decolonisation and Indonesia 1945–1962'', Leiden 2002, KITLV
* "[http://www.dgmoen.net/video_trans/004.html Arrow Against the Wind]." {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080828191341/http://www.dgmoen.net/video_trans/004.html |date=28 August 2008 }} Narrative of documentary on people of Asmat and Dani, their culture, and their relationship with the nature
* ''Throwim Way Leg'' by Tim Flannery
* Neles Tebay : ''West Papua. The struggle for peace with justice''. Catholic Institute for International Relations: London 2005, {{ISBN|1 85287 316 7}}.
* Marshall, A.J. and B. Beehler (eds.), "The Ecology of Papua". 2007. Parts 1 & 2 as Vol. 6 in "The Ecology of Indonesia" series. Singapore: Periplus Press.
== Zunanje povezave ==
{{Wikivoyage|Papua}}
* [https://papua.go.id/ Province of Papua]
* [https://papuabaratprov.go.id/ Province of West Papua]
* [https://www.freewestpapua.org/ Free West Papua Campaign]
[[Kategorija:Zahodna Nova Gvineja]]
[[Kategorija:Nova Gvineja]]
[[Kategorija:Otoki Indonezije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1660]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1824]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1969]]
c4otu8qd314pu8j6u94s1wf33iaz393
Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi
0
607022
6761811
6761680
2026-10-07T15:15:00Z
VidicK01
193275
volilna udeležba
6761811
wikitext
text/x-wiki
{{aktualno}}
{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi
|image =
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map =
|map_caption=
}}
'''Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi''' je prihajajoči zakonodajni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na isti dan bodo potekali tudi trije posvetovalni referendumi, in sicer o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]], o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-09-24 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Ozadje ==
=== Sprejemanje zakona ===
Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi je 15. maja 2026 v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[NSi, SLS, FOKUS]] s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-15 |title=Predlogi zakonov - Izbran dokument 71-X Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi 15. 5. 2026 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec)] |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=9FE1416450F38B44C1258DF8003B8092&db=pre_zak&mandat=X&tip=doc |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |last=B |first=G. C. , T. K. |title=SDS in trojček NSi, SLS in Fokus bi spremenili določbe zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-in-trojcek-nsi-sls-in-fokus-bi-spremenili-dolocbe-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/782288 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Koalicijski poslanci so ob vložitvi predlagali obravnavo po skrajšanem postopku, predstavniki opozicije pa so zahtevali, da o vrsti postopka na plenarni seji odloči Državni zbor.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Opozicija vložila zahtevo, da o vrsti postopka glede zakona o parlamentarni preiskavi odloči DZ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-vlozila-zahtevo-da-o-vrsti-postopka-glede-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-odloci-dz/782909 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 22. maja je bil nato glasovi potrjen skrajšani postopek, čemur je 25. maja sledila obravnava in podpora novele zakona na matičnem odboru za pravosodje.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=M. Z. , G. |title=Janša: Razvoj, boj proti korupciji, decentralizacija. Golob: Janša grozil, da me bo poslal na Dob. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-razvoj-boj-proti-korupciji-decentralizacija-golob-jansa-grozil-da-me-bo-poslal-na-dob/782950 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Na odboru kljub kritikam opozicije podprli novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-odboru-kljub-kritikam-opozicije-podprli-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/783258 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Zakon je bil dokončno sprejet na seji DZ dne 26. maja 2026, za potrditev je glasovalo 48 poslancev, proti pa 32; poleg predlagateljev so ga podprli še poslanci strank [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] in [[Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://siol.net/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-692484 |access-date=2026-08-13 |website=siol.net |language=sl}}</ref>
Podporniki zakona so v parlamentarni razpravi poudarjali, da prejšnja ureditev omogoča »nesorazmerno zavlačevanje ali onemogočanje« dela parlamentarnih komisij s sprotnim vlaganjem ustavnih pritožb. Trdili so, da nasprotniki z blokado novele poskušajo »ščititi korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu« in utišati opozicijsko nadzorno funkcijo ter da mora parlamentarna preiskava brez proceduralnih ovir ugotoviti politična dejstva in odgovornost nosilcev javnih funkcij.<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-za-11-oktober-2817074/ |access-date=2026-08-13 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Koalicija z Resnico sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nova-koalicija-v-drzavnem-zboru-sprejela-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |title=Noveliranje Zakona o parlamentarni preiskavi: učinkovitost nadzora, pravice preiskovancev in alarmantne parole |url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/noveliranje-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-ucinkovitost-nadzora-pravice-preiskovancev-in-alarmantne-parole-323459 |access-date=2026-08-13 |website=IUS-INFO |language=sl}}</ref> Nasprotniki so medtem opozorili, da novela z odpravo sprotnega sodnega varstva preiskovancev odpira vrata za »popolno zlorabo instituta parlamentarne preiskave«. Izrazili so mnenje, da bodo komisije brez predhodnega sodnega nadzora postale orodje za sistematično nadlegovanje političnih nasprotnikov, civilne družbe in novinarjev.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Evidenca zapisa seje - 23.7.2026, 19. izredna seja |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=X&type=mag&uid=E8828F57FE208750C1258E3D00321327 |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Kosmač |first=Gorazd |title=Zakon o parlamentarni preiskavi: korak k večji učinkovitosti ali zlorabi instituta? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zakon-o-parlamentarni-preiskavi-korak-k-vecji-ucinkovitosti-ali-zlorabi-instituta/783308 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da novela zakona ponovno uvaja neustavne rešitve in znižuje standarde varstva človekovih pravic preiskovancev. Služba je kritizirala ukinitev sprotnega sodnega varstva, saj da je tožba po novem mogoča šele po končnem poročilu, kar preiskovance postavlja v slabši položaj. Ključna očitka sta tudi ukinitev suspenzivnega učinka, ki omogoča imenovanje komisije pred odločitvijo ustavnega sodišča, ter omejitev kroga upravičencev, ki lahko pred ustavnim sodiščem izpodbijajo akt o odreditvi parlamentarne preiskave.<ref>{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Danes je nov dan |first= |title=Pravna mreža za varstvo demokracije |url=https://pravna-mreza.si/objave/parlamentarna-preiskava-ne-sme-postati-orodje-za-nadlegovanje-kritikov-oblasti/ |access-date=2026-08-13 |website=Pravna mreža za varstvo demokracije |language=en}}</ref>
=== Razpis referenduma ===
Dan po sprejetju zakona, 27. maja 2026, je bila predstavljena pobuda za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Med prvopodpisniki so bili [[Franco Juri]], [[Pavel Gantar]], [[Spomenka Hribar]], [[Gregor Tomc]], [[Igor Vidmar]], Vlado Miheljak in [[Josip Rastko Močnik]], nekdaj člani [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], civilnodružbene strukture, ki je delovala v času [[Proces proti četverici|procesa proti četverici (JBTZ)]]. Pobudniki so spremembe zakona kritizirali kot poseg v varovalke pred morebitno politično zlorabo parlamentarnih preiskav ter jih v javnosti označevali z izrazom »politična policija«.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Civilna družba za referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi, v Svobodi za ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/civilna-druzba-za-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-v-svobodi-za-ustavno-presojo/783452 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=Nova pobuda za referendum: tokrat o zakonu o parlamentarni preiskavi |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nova-pobuda-za-referendum-tokrat-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-1902159 |access-date=2026-08-13 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Pobudniki so do izteka roka za nadaljevanje postopka zbrali 13.369 podpisov (potrebnih jih je bilo najmanj 2.500) in jih Državnemu zboru predložili 2. junija 2026.<ref>{{Navedi splet |title=Pobuda za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi vložena v DZ |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pobuda-za-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-vlozena-v-dz |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>
Po potrditvi pobude se je 10. junija 2026 začelo zbiranje 40 tisoč podpisov volivcev.<ref>{{Navedi splet |title=Zbiranje podpisov za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249190/zbiranje-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Pobudniki so kampanjo vodili pod geslom »Proti politični policiji«, referendum so podprle tudi nekatere sindikalne centrale<ref>{{Navedi splet |title=Tudi sindikati za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249285/tudi-sindikati-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> in [[Amnesty International]] Slovenije.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-16 |title=Podpiši zahtevo za referendum proti politični policiji |url=https://www.amnesty.si/zakaj-podpreti-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=Amnesty International Slovenije |language=sl-SI}}</ref> V kampanjo so se vključili tudi posamezniki iz civilne družbe, Glas ljudstva<ref>{{Navedi splet |last=ljudstva |first=Glas |title=ZBIRAMO 40.000 OVERJENIH PODPISOV ZA REFERENDUM PROTI POLITIČNI POLICIJI - Glas ljudstva |url=https://glas-ljudstva.si/novice/42/zbiramo-40000-overjenih-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=glas-ljudstva.si |language=en}}</ref> ter javno prepoznavne osebnosti, med njimi igralci [[Jurij Zrnec]], [[Klemen Janežič]], [[Vid Valič]] in [[Jure Henigman]].<ref>{{Navedi splet |last=Blažič |first=Gašper |date=2026-07-10 |title=Bo A1 sunil Jurija Zrneca čez prag? O njegovem političnem udejstvovanju niso bili seznanjeni |url=https://demokracija.si/fokus/bo-a1-sunil-jurija-zrneca-cez-prag-o-njegovem-politicnem-udejstvovanju-niso-bili-seznanjeni/ |access-date=2026-08-13 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-06-24 |title=Klemen Janežič je že oddal podpis proti politični policiji. |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/klemen-jane%C5%BEi%C4%8D-je-%C5%BEe-oddal-podpis-proti-politi%C4%8Dni-policiji-danes-se-mu-bodo-na-l/122116213071347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-07-02 |title=Vid Valič je podprl referendum proti politični policiji! |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/vid-vali%C4%8D-je-podprl-referendum-proti-politi%C4%8Dni-policiji-pridru%C5%BEi-se-mu-tudi-ti-o/122119536885347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}</ref> Prag je bil dosežen 7. julija, ko je bilo zbranih preko 42 tisoč podpisov, zbiranje pa se je formalno nadaljevalo do 14. julija.<ref>{{Navedi splet |title=Za referendum 'proti politični policiji' zbrali več kot 40.000 podpisov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-referendum-proti-politcni-policiji-zbrali-vec-kot-40000-podpisov.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zahteva je bila v Državni zbor vložena 21. julija s skupno 44.619 podpisi.<ref>{{Navedi splet |title=V DZ vložili okoli 44.600 podpisov za referendum o parlamentarni preiskavi |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-dz-vlozili-okoli-44-600-podpisov-za-referendum-o-parlamentarni-preiskavi |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Poslanci so razpis referenduma obravnavali na izredni seji, ki je potekala 23. julija 2026, za odlok o razpisu je glasovalo 57 poslancev, proti pa nihče, s čimer je bil referendum določen za nedeljo, 11. oktobra.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/788903 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje ===
V volilno kampanjo se je prijavilo 27 organizatorjev, od tega 12 pravnih oseb, dve fizični osebi in 13 političnih strank. Od slednjih so se prijavile vse parlamentarne stranke (osem), z izjemo stranke [[Resni.ca]], ter pet zunajparlamentarnih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>
==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Nova socialdemokracija]]
* '''Pravne osebe''': Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026
Podporniki novele so kot njen glavni namen izpostavljali povečanje učinkovitosti in pravočasnosti parlamentarnih preiskav. Menili so, da lahko pravna sredstva, uvedena s predhodno zakonsko ureditvijo, povzročajo dolgotrajne postopkovne zaplete in se uporabljajo za zavlačevanje oziroma blokiranje parlamentarnega nadzora. Ker je delo preiskovalnih komisij omejeno na mandat državnega zbora, so opozarjali, da lahko zaradi takšnega zavlačevanja posamezne preiskave ostanejo nedokončane. Parlamentarne preiskave so predstavljali kot pomembno sredstvo za ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena in politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Zavračali so očitke, da novela vzpostavlja »politično policijo« oziroma omogoča neomejeno preiskovanje posameznikov, in poudarjali, da je namen sprememb preprečiti uporabo pravnih varovalk za onemogočanje preiskav.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kaj prinaša novela zakona o parlamentarni preiskavi? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-parlamentarni-preiskavi/kaj-prinasa-novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/795544 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=Podporniki o učinkovitosti, nasprotniki o zniževanju sodnega varstva |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/podporniki-o-ucinkovitosti-nasprotniki-o-znizevanju-sodnega-varstva-466052 |access-date=2026-10-03 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref>
H glasovanju za novelo zakona sta pozvali tudi stranki [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] in [[Resni.ca]], ki se v kampanjo sicer nista prijavili.<ref>{{Navedi splet |last=SNS stranka |date=2026-09-28 |title=4x ZA! |url=https://x.com/SnsStranka/status/2104492268467916946 |access-date=2026-10-04 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-04 |website=Facebook.com}}</ref>
==== Nasprotniki ====
* '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, [[Društvo novinarjev Slovenije]], Focus društvo za sonaraven razvoj, [[Inštitut 8. marec]], PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera – slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull, [[Urška Klakočar Zupančič]]
Nasprotniki novele so opozarjali predvsem na zmanjšanje sodnega varstva oseb, ki jih zajame parlamentarna preiskava. Kritični so bili do omejitve možnosti, da bi prizadeti posamezniki že ob odreditvi preiskave zahtevali presojo pred Ustavnim sodiščem, saj bi lahko po novi ureditvi varstvo zaradi kršitev človekovih pravic praviloma uveljavljali v upravnem sporu šele po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije. Opozarjali so, da številne parlamentarne preiskave niso končane, zato bi bilo takšno pravno varstvo lahko neučinkovito oziroma prepozno. Po njihovem bi lahko spremembe povečale možnost političnih zlorab preiskovalnih komisij tudi proti posameznikom, ki niso javni funkcionarji, med drugim aktivistom in novinarjem. Posebej so izpostavljali nevarnost poseganja v novinarsko delo in varovanje anonimnosti novinarskih virov.<ref name=":2" /><ref name=":3" />
=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class="wikitable" style="line-height:20px; text-align: center;"
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style="width:15%; |ZA
! style="width:15%; |PROTI
! style="width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style="background:#9bf796;" |'''54,3'''
|37,0
|8,7
| style="background:#66FF66;" | +17,3
|<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref>
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style="background:#9bf796;" |'''36,9'''
|28,8
|34,3
| style="background:#66FF66;" |+8,1
|<ref>{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style="background:#9bf796;" |'''46,9'''
|31,0
|22,1
| style="background:#66FF66;" |+15,9
|<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}</ref>
|}
=== Predvolilne oddaje ===
{| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:91%;line-height:16px"
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Četrtek<br>1. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Tanja Gobec
|'''Referendum o parlamentarni preiskavi'''
|<small>Janez Žakelj (NSi)<br>Andrej Poglajen (SDS)<br>Barbara L. Šega (Demokrati)<br>Andrej Umek (SLS)<br>Rok Šimenc (FOKUS)<br>Andrej Magajna (NS)<br>Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})</small>
|<small>Lucija Tacer Perlin (GS)<br>Andreja Katič (SD)<br>Tina Brecelj (Levica)<br>Gregor Novak (Prerod)<br>Leon Božič (Pirati)<br>Miha Kordiš (Mi, socialisti!)<br>Tomaž Uštar (NOT)<br>Nataša Posel (Amnesty)<br>Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})<br>Goran Forbici ({{abbr|CNVOS|Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij}})<br>Anuška Delić (DNS)<br>Franco Juri (Focus)<br>Gregor Volk (8. marec)<br>Aljoša Petek ({{abbr|PIC|Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja}})<br>Gaja Brecelj (Umanotera)<br>Barbara Rajgelj (Open)<br>Urška Klakočar Zupančič<br>Jaša Jenull</small>
|<ref name=":2" />
|-
|Sreda<br>{{nowrap|30. september}}
|20.00
|[[Nova24TV]]
|Nova24TV
|Aleksander Rant
|'''Soočenje: Referendum o parlamentarni preiskavi'''
|<small>Janez Žakelj (NSi)<br>Andrej Poglajen (SDS)<br>Barbara L. Šega (Demokrati)<br>Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})</small>
|/
|<ref>{{Navedi splet |last= |date=2026-10-01 |title=Novela zakona o parlamentarni preiskavi: Kaj prinaša in zakaj jo podpirajo njeni zagovorniki? {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-kaj-prinasa-in-zakaj-jo-podpirajo-njeni-zagovorniki/ |access-date=2026-10-01 |language=sl-SI}}</ref>
|-
|Četrtek<br>{{nowrap|10. september}}
|6.00
|[[Info360]]
|''platforme za podkaste''
|Nenad Glücks
|'''»Politična policija« ali zavajanje javnosti?'''
|<small>Aleksander Reberšek (NSi)<br>Andrej Poglajen (SDS)</small>
|<small>Mojca Šetinc Pašek (SD)<br>Boštjan Lindav</small>
|<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-09-10 |title=V SREDIŠČU {{!}} »Politična policija« ali zavajanje javnosti? |url=https://info360.si/v-srediscu/v-srediscu-politicna-policija-ali-zavajanje-javnosti/ |access-date=2026-09-24 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref>
|-
|}
== Volilna udeležba ==
=== Po dnevih ===
{| class="wikitable"
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|21.277
|1,25 %
|<ref>{{Navedi splet |title=Presenečenje: prvi dan predčasnega glasovanja visoka volilna udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-koliko-volivcev-je-glasovalo-na-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-703392 |access-date=2026-10-07 |website=siol.net |language=sl}}</ref>
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|
|
|
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|
|
| rowspan=2 |
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!
!
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni.
{| class="wikitable"
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|
|
|
|- bgcolor="#ececec"
!Končna uradna volilna udeležba
!
!
!
|}
=== Po volilnih enotah ===
{| class="wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable"
! colspan="2" |Volilna enota
! width="70" |{{Aye}} ZA
! width="70" |{{Nay}} PROTI
! Upravičencev
! colspan="2" width="140" |Udeležba
|-
| VE1
| Kranj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE2
| Postojna
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE3
| Ljubljana Center
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE4
| Ljubljana Bežigrad
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE5
| Celje
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE6
| Novo mesto
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE7
| Maribor
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE8
| Ptuj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| colspan="2" style="border-top-width:3px" |'''Slovenija'''
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| align="right" style="border-top-width:3px" |
|}
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Zunanje povezave ==
[https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/aaa60509308c6ff4813d40a5e8f6c6a60a69c7013d5484f57d4489616b7b99ca Besedilo zakona]
{{Referendumi v Sloveniji}}
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
sol5tmkh69uvt324y6vvcc1i4euceer
6761897
6761811
2026-10-07T20:26:05Z
VidicK01
193275
np na socialne pomoči
6761897
wikitext
text/x-wiki
{{aktualno}}
{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi
|image =
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map =
|map_caption=
}}
'''Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi''' je prihajajoči zakonodajni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na isti dan bodo potekali tudi trije posvetovalni referendumi, in sicer o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]], o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom]].<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-09-24 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Ozadje ==
=== Sprejemanje zakona ===
Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi je 15. maja 2026 v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[NSi, SLS, FOKUS]] s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-15 |title=Predlogi zakonov - Izbran dokument 71-X Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi 15. 5. 2026 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec)] |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=9FE1416450F38B44C1258DF8003B8092&db=pre_zak&mandat=X&tip=doc |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |last=B |first=G. C. , T. K. |title=SDS in trojček NSi, SLS in Fokus bi spremenili določbe zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-in-trojcek-nsi-sls-in-fokus-bi-spremenili-dolocbe-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/782288 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Koalicijski poslanci so ob vložitvi predlagali obravnavo po skrajšanem postopku, predstavniki opozicije pa so zahtevali, da o vrsti postopka na plenarni seji odloči Državni zbor.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Opozicija vložila zahtevo, da o vrsti postopka glede zakona o parlamentarni preiskavi odloči DZ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-vlozila-zahtevo-da-o-vrsti-postopka-glede-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-odloci-dz/782909 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 22. maja je bil nato glasovi potrjen skrajšani postopek, čemur je 25. maja sledila obravnava in podpora novele zakona na matičnem odboru za pravosodje.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=M. Z. , G. |title=Janša: Razvoj, boj proti korupciji, decentralizacija. Golob: Janša grozil, da me bo poslal na Dob. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-razvoj-boj-proti-korupciji-decentralizacija-golob-jansa-grozil-da-me-bo-poslal-na-dob/782950 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Na odboru kljub kritikam opozicije podprli novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-odboru-kljub-kritikam-opozicije-podprli-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/783258 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Zakon je bil dokončno sprejet na seji DZ dne 26. maja 2026, za potrditev je glasovalo 48 poslancev, proti pa 32; poleg predlagateljev so ga podprli še poslanci strank [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] in [[Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://siol.net/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-692484 |access-date=2026-08-13 |website=siol.net |language=sl}}</ref>
Podporniki zakona so v parlamentarni razpravi poudarjali, da prejšnja ureditev omogoča »nesorazmerno zavlačevanje ali onemogočanje« dela parlamentarnih komisij s sprotnim vlaganjem ustavnih pritožb. Trdili so, da nasprotniki z blokado novele poskušajo »ščititi korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu« in utišati opozicijsko nadzorno funkcijo ter da mora parlamentarna preiskava brez proceduralnih ovir ugotoviti politična dejstva in odgovornost nosilcev javnih funkcij.<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-za-11-oktober-2817074/ |access-date=2026-08-13 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Koalicija z Resnico sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nova-koalicija-v-drzavnem-zboru-sprejela-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |title=Noveliranje Zakona o parlamentarni preiskavi: učinkovitost nadzora, pravice preiskovancev in alarmantne parole |url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/noveliranje-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-ucinkovitost-nadzora-pravice-preiskovancev-in-alarmantne-parole-323459 |access-date=2026-08-13 |website=IUS-INFO |language=sl}}</ref> Nasprotniki so medtem opozorili, da novela z odpravo sprotnega sodnega varstva preiskovancev odpira vrata za »popolno zlorabo instituta parlamentarne preiskave«. Izrazili so mnenje, da bodo komisije brez predhodnega sodnega nadzora postale orodje za sistematično nadlegovanje političnih nasprotnikov, civilne družbe in novinarjev.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Evidenca zapisa seje - 23.7.2026, 19. izredna seja |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=X&type=mag&uid=E8828F57FE208750C1258E3D00321327 |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Kosmač |first=Gorazd |title=Zakon o parlamentarni preiskavi: korak k večji učinkovitosti ali zlorabi instituta? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zakon-o-parlamentarni-preiskavi-korak-k-vecji-ucinkovitosti-ali-zlorabi-instituta/783308 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da novela zakona ponovno uvaja neustavne rešitve in znižuje standarde varstva človekovih pravic preiskovancev. Služba je kritizirala ukinitev sprotnega sodnega varstva, saj da je tožba po novem mogoča šele po končnem poročilu, kar preiskovance postavlja v slabši položaj. Ključna očitka sta tudi ukinitev suspenzivnega učinka, ki omogoča imenovanje komisije pred odločitvijo ustavnega sodišča, ter omejitev kroga upravičencev, ki lahko pred ustavnim sodiščem izpodbijajo akt o odreditvi parlamentarne preiskave.<ref>{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Danes je nov dan |first= |title=Pravna mreža za varstvo demokracije |url=https://pravna-mreza.si/objave/parlamentarna-preiskava-ne-sme-postati-orodje-za-nadlegovanje-kritikov-oblasti/ |access-date=2026-08-13 |website=Pravna mreža za varstvo demokracije |language=en}}</ref>
=== Razpis referenduma ===
Dan po sprejetju zakona, 27. maja 2026, je bila predstavljena pobuda za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Med prvopodpisniki so bili [[Franco Juri]], [[Pavel Gantar]], [[Spomenka Hribar]], [[Gregor Tomc]], [[Igor Vidmar]], Vlado Miheljak in [[Josip Rastko Močnik]], nekdaj člani [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], civilnodružbene strukture, ki je delovala v času [[Proces proti četverici|procesa proti četverici (JBTZ)]]. Pobudniki so spremembe zakona kritizirali kot poseg v varovalke pred morebitno politično zlorabo parlamentarnih preiskav ter jih v javnosti označevali z izrazom »politična policija«.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Civilna družba za referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi, v Svobodi za ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/civilna-druzba-za-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-v-svobodi-za-ustavno-presojo/783452 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=Nova pobuda za referendum: tokrat o zakonu o parlamentarni preiskavi |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nova-pobuda-za-referendum-tokrat-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-1902159 |access-date=2026-08-13 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Pobudniki so do izteka roka za nadaljevanje postopka zbrali 13.369 podpisov (potrebnih jih je bilo najmanj 2.500) in jih Državnemu zboru predložili 2. junija 2026.<ref>{{Navedi splet |title=Pobuda za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi vložena v DZ |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pobuda-za-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-vlozena-v-dz |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>
Po potrditvi pobude se je 10. junija 2026 začelo zbiranje 40 tisoč podpisov volivcev.<ref>{{Navedi splet |title=Zbiranje podpisov za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249190/zbiranje-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Pobudniki so kampanjo vodili pod geslom »Proti politični policiji«, referendum so podprle tudi nekatere sindikalne centrale<ref>{{Navedi splet |title=Tudi sindikati za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249285/tudi-sindikati-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> in [[Amnesty International]] Slovenije.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-16 |title=Podpiši zahtevo za referendum proti politični policiji |url=https://www.amnesty.si/zakaj-podpreti-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=Amnesty International Slovenije |language=sl-SI}}</ref> V kampanjo so se vključili tudi posamezniki iz civilne družbe, Glas ljudstva<ref>{{Navedi splet |last=ljudstva |first=Glas |title=ZBIRAMO 40.000 OVERJENIH PODPISOV ZA REFERENDUM PROTI POLITIČNI POLICIJI - Glas ljudstva |url=https://glas-ljudstva.si/novice/42/zbiramo-40000-overjenih-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=glas-ljudstva.si |language=en}}</ref> ter javno prepoznavne osebnosti, med njimi igralci [[Jurij Zrnec]], [[Klemen Janežič]], [[Vid Valič]] in [[Jure Henigman]].<ref>{{Navedi splet |last=Blažič |first=Gašper |date=2026-07-10 |title=Bo A1 sunil Jurija Zrneca čez prag? O njegovem političnem udejstvovanju niso bili seznanjeni |url=https://demokracija.si/fokus/bo-a1-sunil-jurija-zrneca-cez-prag-o-njegovem-politicnem-udejstvovanju-niso-bili-seznanjeni/ |access-date=2026-08-13 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-06-24 |title=Klemen Janežič je že oddal podpis proti politični policiji. |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/klemen-jane%C5%BEi%C4%8D-je-%C5%BEe-oddal-podpis-proti-politi%C4%8Dni-policiji-danes-se-mu-bodo-na-l/122116213071347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-07-02 |title=Vid Valič je podprl referendum proti politični policiji! |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/vid-vali%C4%8D-je-podprl-referendum-proti-politi%C4%8Dni-policiji-pridru%C5%BEi-se-mu-tudi-ti-o/122119536885347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}</ref> Prag je bil dosežen 7. julija, ko je bilo zbranih preko 42 tisoč podpisov, zbiranje pa se je formalno nadaljevalo do 14. julija.<ref>{{Navedi splet |title=Za referendum 'proti politični policiji' zbrali več kot 40.000 podpisov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-referendum-proti-politcni-policiji-zbrali-vec-kot-40000-podpisov.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zahteva je bila v Državni zbor vložena 21. julija s skupno 44.619 podpisi.<ref>{{Navedi splet |title=V DZ vložili okoli 44.600 podpisov za referendum o parlamentarni preiskavi |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-dz-vlozili-okoli-44-600-podpisov-za-referendum-o-parlamentarni-preiskavi |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Poslanci so razpis referenduma obravnavali na izredni seji, ki je potekala 23. julija 2026, za odlok o razpisu je glasovalo 57 poslancev, proti pa nihče, s čimer je bil referendum določen za nedeljo, 11. oktobra.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/788903 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje ===
V volilno kampanjo se je prijavilo 27 organizatorjev, od tega 12 pravnih oseb, dve fizični osebi in 13 političnih strank. Od slednjih so se prijavile vse parlamentarne stranke (osem), z izjemo stranke [[Resni.ca]], ter pet zunajparlamentarnih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>
==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Nova socialdemokracija]]
* '''Pravne osebe''': Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026
Podporniki novele so kot njen glavni namen izpostavljali povečanje učinkovitosti in pravočasnosti parlamentarnih preiskav. Menili so, da lahko pravna sredstva, uvedena s predhodno zakonsko ureditvijo, povzročajo dolgotrajne postopkovne zaplete in se uporabljajo za zavlačevanje oziroma blokiranje parlamentarnega nadzora. Ker je delo preiskovalnih komisij omejeno na mandat državnega zbora, so opozarjali, da lahko zaradi takšnega zavlačevanja posamezne preiskave ostanejo nedokončane. Parlamentarne preiskave so predstavljali kot pomembno sredstvo za ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena in politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Zavračali so očitke, da novela vzpostavlja »politično policijo« oziroma omogoča neomejeno preiskovanje posameznikov, in poudarjali, da je namen sprememb preprečiti uporabo pravnih varovalk za onemogočanje preiskav.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kaj prinaša novela zakona o parlamentarni preiskavi? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-parlamentarni-preiskavi/kaj-prinasa-novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/795544 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet |title=Podporniki o učinkovitosti, nasprotniki o zniževanju sodnega varstva |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/podporniki-o-ucinkovitosti-nasprotniki-o-znizevanju-sodnega-varstva-466052 |access-date=2026-10-03 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref>
H glasovanju za novelo zakona sta pozvali tudi stranki [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] in [[Resni.ca]], ki se v kampanjo sicer nista prijavili.<ref>{{Navedi splet |last=SNS stranka |date=2026-09-28 |title=4x ZA! |url=https://x.com/SnsStranka/status/2104492268467916946 |access-date=2026-10-04 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-04 |website=Facebook.com}}</ref>
==== Nasprotniki ====
* '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, [[Društvo novinarjev Slovenije]], Focus društvo za sonaraven razvoj, [[Inštitut 8. marec]], PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera – slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull, [[Urška Klakočar Zupančič]]
Nasprotniki novele so opozarjali predvsem na zmanjšanje sodnega varstva oseb, ki jih zajame parlamentarna preiskava. Kritični so bili do omejitve možnosti, da bi prizadeti posamezniki že ob odreditvi preiskave zahtevali presojo pred Ustavnim sodiščem, saj bi lahko po novi ureditvi varstvo zaradi kršitev človekovih pravic praviloma uveljavljali v upravnem sporu šele po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije. Opozarjali so, da številne parlamentarne preiskave niso končane, zato bi bilo takšno pravno varstvo lahko neučinkovito oziroma prepozno. Po njihovem bi lahko spremembe povečale možnost političnih zlorab preiskovalnih komisij tudi proti posameznikom, ki niso javni funkcionarji, med drugim aktivistom in novinarjem. Posebej so izpostavljali nevarnost poseganja v novinarsko delo in varovanje anonimnosti novinarskih virov.<ref name=":2" /><ref name=":3" />
=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class="wikitable" style="line-height:20px; text-align: center;"
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style="width:15%; |ZA
! style="width:15%; |PROTI
! style="width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style="background:#9bf796;" |'''54,3'''
|37,0
|8,7
| style="background:#66FF66;" | +17,3
|<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref>
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style="background:#9bf796;" |'''36,9'''
|28,8
|34,3
| style="background:#66FF66;" |+8,1
|<ref>{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style="background:#9bf796;" |'''46,9'''
|31,0
|22,1
| style="background:#66FF66;" |+15,9
|<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}</ref>
|}
=== Predvolilne oddaje ===
{| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:91%;line-height:16px"
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Četrtek<br>1. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Tanja Gobec
|'''Referendum o parlamentarni preiskavi'''
|<small>Janez Žakelj (NSi)<br>Andrej Poglajen (SDS)<br>Barbara L. Šega (Demokrati)<br>Andrej Umek (SLS)<br>Rok Šimenc (FOKUS)<br>Andrej Magajna (NS)<br>Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})</small>
|<small>Lucija Tacer Perlin (GS)<br>Andreja Katič (SD)<br>Tina Brecelj (Levica)<br>Gregor Novak (Prerod)<br>Leon Božič (Pirati)<br>Miha Kordiš (Mi, socialisti!)<br>Tomaž Uštar (NOT)<br>Nataša Posel (Amnesty)<br>Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})<br>Goran Forbici ({{abbr|CNVOS|Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij}})<br>Anuška Delić (DNS)<br>Franco Juri (Focus)<br>Gregor Volk (8. marec)<br>Aljoša Petek ({{abbr|PIC|Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja}})<br>Gaja Brecelj (Umanotera)<br>Barbara Rajgelj (Open)<br>Urška Klakočar Zupančič<br>Jaša Jenull</small>
|<ref name=":2" />
|-
|Sreda<br>{{nowrap|30. september}}
|20.00
|[[Nova24TV]]
|Nova24TV
|Aleksander Rant
|'''Soočenje: Referendum o parlamentarni preiskavi'''
|<small>Janez Žakelj (NSi)<br>Andrej Poglajen (SDS)<br>Barbara L. Šega (Demokrati)<br>Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})</small>
|/
|<ref>{{Navedi splet |last= |date=2026-10-01 |title=Novela zakona o parlamentarni preiskavi: Kaj prinaša in zakaj jo podpirajo njeni zagovorniki? {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-kaj-prinasa-in-zakaj-jo-podpirajo-njeni-zagovorniki/ |access-date=2026-10-01 |language=sl-SI}}</ref>
|-
|Četrtek<br>{{nowrap|10. september}}
|6.00
|[[Info360]]
|''platforme za podkaste''
|Nenad Glücks
|'''»Politična policija« ali zavajanje javnosti?'''
|<small>Aleksander Reberšek (NSi)<br>Andrej Poglajen (SDS)</small>
|<small>Mojca Šetinc Pašek (SD)<br>Boštjan Lindav</small>
|<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-09-10 |title=V SREDIŠČU {{!}} »Politična policija« ali zavajanje javnosti? |url=https://info360.si/v-srediscu/v-srediscu-politicna-policija-ali-zavajanje-javnosti/ |access-date=2026-09-24 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref>
|-
|}
== Volilna udeležba ==
=== Po dnevih ===
{| class="wikitable"
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|21.277
|1,25 %
|<ref>{{Navedi splet |title=Presenečenje: prvi dan predčasnega glasovanja visoka volilna udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-koliko-volivcev-je-glasovalo-na-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-703392 |access-date=2026-10-07 |website=siol.net |language=sl}}</ref>
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|
|
|
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|
|
| rowspan=2 |
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!
!
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni.
{| class="wikitable"
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|
|
|
|- bgcolor="#ececec"
!Končna uradna volilna udeležba
!
!
!
|}
=== Po volilnih enotah ===
{| class="wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable"
! colspan="2" |Volilna enota
! width="70" |{{Aye}} ZA
! width="70" |{{Nay}} PROTI
! Upravičencev
! colspan="2" width="140" |Udeležba
|-
| VE1
| Kranj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE2
| Postojna
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE3
| Ljubljana Center
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE4
| Ljubljana Bežigrad
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE5
| Celje
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE6
| Novo mesto
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE7
| Maribor
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE8
| Ptuj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| colspan="2" style="border-top-width:3px" |'''Slovenija'''
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| align="right" style="border-top-width:3px" |
|}
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Zunanje povezave ==
[https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/aaa60509308c6ff4813d40a5e8f6c6a60a69c7013d5484f57d4489616b7b99ca Besedilo zakona]
{{Referendumi v Sloveniji}}
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
qipilwhsqgtxoubxf2ctr4re8k69ue6
Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026
0
607147
6761916
6759983
2026-10-07T21:13:04Z
VidicK01
193275
/* Uradni */ MRcampaign
6761916
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox election
| election_name = Lokalne volitve v MO Kranj 2026
| type = presidential
| previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2022)
| previous_year = 2022
| next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2030)
| next_year = 2030
| country = Slovenija
| election_date = [[Slika:Coat_of_arms_of_Kranj_(with_white_outline).svg|50px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}}
| turnout =
| candidate1 =
| image1 =
| popular_vote1 =
| percentage1 =
| party1 =
| color1 =
| candidate2 =
| image2 =
| popular_vote2 =
| percentage2 =
| party2 =
| color2 =
| title = župan
| before_election = [[Matjaž Rakovec]]
| before_party = [[Socialni demokrati|SD]]
| after_election =
| after_party =
}}
'''Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Kranj|župana]] ter članov mestnega sveta, ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]].
== Zgodovina ==
=== Razpis volitev ===
[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal lokalne volitve.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-08-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 42.003. Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, mora za vložitev kandidature zbrati najmanj 421 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Koliko podpisov potrebujete za župansko kandidaturo? Razlike na Gorenjskem so ogromne {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/koliko-podpisov-potrebujete-za-zupansko-kandidaturo-razlike-na-gorenjskem-so-ogromne/444820 |access-date=2026-10-03 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/obcinska-volilna-komisija/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-03 |website=kranj.si |language=sl}}</ref>
=== Napovedi kandidatur ===
22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo Mestne občine Kranj na občnem zboru mestnega odbora stranke oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]] in predsednica MO NSi Kranj.<ref name=":0" /> 24. julija 2026 je prejela podporo strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], s katerima se je NSi podala že na državnozborske volitve istega leta. Irena Dolenc, predsednik MO SLS Kranj Janez Porenta ter predsednik Državnega sveta in Fokusa [[Marko Lotrič]] so tega dne podpisali tudi sporazum o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=NSi Kranj |date=2026-07-24 |title=Posnetku o podpisu SPORAZUMA O SODELOVANJU NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča smo dodali zvok. |url=https://www.facebook.com/reel/1243023597872663 |access-date=2026-08-15 |website=Facebook}}</ref>
Aktualni župan [[Matjaž Rakovec]] je zanimanje za tretji mandat izrazil 4. decembra 2025 ter vnovično kandidaturo za medije potrdil v maju 2026.<ref name=":1" /> Ob tem je napovedal nadaljevanje investicijskih projektov iz drugega mandata ter izpostavil usmeritev Kranja v trajnostno in zeleno mesto.<ref name=":2" />
13. junija 2026 je svojo kandidaturo napovedal [[Janez Černe]], dolgoletni mestni svetnik, ki je v času Rakovčevega mandata do junija 2025 sedem let opravljal funkcijo podžupana občine.<ref name=":3" /> S programom ''Za Kranj, ki deluje'' napoveduje uresničevanje strateških projektov, med drugim je napovedal več javnih parkirišč, pogostejše linije mestnega prometa, cenejše vrtce in boljši dialog z državo.<ref name=":3" /> Za potrebe kandidature je ustanovil tudi stranko Mi smo iz Kranja (MSK), s katero bo nastopil na volitvah v mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu politične stranke v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-politicne-stranke-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-5/ |access-date=2026-08-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref>
29. septembra 2026 je svojo kandidaturo v sporočilu za javnost oznanil podjetnik Tomaž Krišelj, ki ga podpira [[Stranka generacij]].<ref name=":4" /> Krišelj je bil v preteklosti aktiven v stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], za katero je leta 2022 neuspešno kandidiral za poslanca na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih]] ter za svetnika na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |date=2022-05-07|title=Izidi glasovanja po listah - Gibanje Svoboda|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|accessdate=2026-10-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Izidi glasovanja za mestno občino Kranj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati |access-date=2026-10-03 |website=dvk-rs.si}}</ref> Kot svoje prioritete je izpostavil boljše pogoje za podjetništvo, prometno ureditev, stanovanjsko politiko in oživljanje mestnega jedra.<ref>{{Navedi splet |last=AI |first=P. V. / EPA / |date=2026-10-01 |title=Tomaž Krišelj napovedal kandidaturo za župana Kranja |url=https://stadion.si/sl/lokalno/tomaz-kriselj-napovedal-kandidaturo-za-zupana-kranja |access-date=2026-10-03 |website=Stadion SI |language=sl-si}}</ref>
2. oktobra je svojega županskega kandidata predstavila [[Resni.ca]], in sicer podjetnika Vekoslava Panigaza.<ref name=":5" /> Panigaz je znan kot investitor v prvo kranjsko picerijo v središču mesta v zadnjih 12 letih, ki se je odprla konec leta 2023.<ref>{{Navedi splet |date=2024-01-31 |title=Kranj: Prvi lokal v središču mesta pa 12 letih |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/kranj-prvi-lokal-v-srediscu-mesta-po-12-letih-2113168/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>
== Kandidati ==
=== Uradni ===
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px"
! colspan=2 width="10%"|Kandidat
! width="10%"|Rojen
! class="unsortable" width="20%"|Poklic
! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista
! width="10%"|Datum napovedi kandidature
! class="unsortable" width="10%"|Kampanja
! class="unsortable" width="5%"|Sklici
|-
|<center>[[Slika:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Rakovec]]'''</center>
| style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " |
|2. september 1964
[[Kranj]]
|
* predsednik Hokejske zveze Slovenije (2010–''danes'')
* župan Mestne občine Kranj (2018–''danes'')
|[[Socialni demokrati]] (SD)
|4. december 2025
|''Gradimo Kranj. Na rezultatih. Z izkušnjami. Za prihodnost.''
|<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Matjaž Rakovec hoče tretji mandat - to je potrdil novinarjem..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/matjaz-rakovec-hoce-tretji-mandat-to-je-potrdil-novinarjem/ |access-date=2026-08-15 |website=trma.si |language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Župani že v lovu na nov mandat: Kdo gre znova na volitve? - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-zupani-kandidature-programi-2026-1896971 |access-date=2026-08-15 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref>
|-
|<center>[[Slika:Predsednik_vlade_na_ogledu_investicijskih_projektov_na_Zlatem_polju_-_55088562751_Irena_Dolenc_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Irena Dolenc]]'''</center>
| style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " |
|6. februar 1968
[[Kranj]]
|
* mestna svetnica Mestne občine Kranj (2014–''danes'')
|[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus)
|22. oktober 2025
|TBA
|<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Traven |first=B. |date=2025-10-22 |title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc. |url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336 |accessdate=2026-08-15 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: V kranjsko župansko tekmo vstopa tudi kandidatka NSi |url=https://www.sta.si/3587098/v-kranjsko-zupansko-tekmo-vstopa-tudi-kandidatka-nsi |access-date=2026-08-15 |website=www.sta.si}}</ref>
|-
|<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Janez Černe]]'''</center>
| style="background:#A2223D; " |
|5. december 1982
[[Kranj]]
|
* mestni svetnik Mestne občine Kranj (2014–''danes'')
* podžupan Mestne občine Kranj (2018–2025)
|Lista Mi smo iz Kranja (MSK)
|13. junij 2026
|''Za Kranj, ki deluje!''
|<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu |url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080 |accessdate=2026-08-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-06-18 |title=Dolga leta zaveznika, na jesenskih volitvah protikandidata |url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/dolga-leta-zaveznika-na-jesenskih-volitvah-protikandidata-378590/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref>
|-
|<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Tomaž Krišelj]]'''</center>
| style="background:#7ed957; " |
|1962
|
* direktor Gasilsko reševalne službe Kranj (2015–2019)
* podjetnik
|[[Stranka generacij]] (SG)
|29. september 2026
|TBA
|<ref name=":4">{{Navedi splet |title=Nov kandidat za župana Kranja je TOMAŽ KRIŠELJ {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/nov-kandidat-z-zupana-kranja-je-tomaz-kriselj/ |access-date=2026-10-02 |website=trma.si |language=sl}}</ref>
|-
|<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Vekoslav Panigaz]]'''</center>
| style="background:{{party color|Resni.ca}}; " |
|—
|
* podjetnik, investitor
|[[Resni.ca]]
|2. oktober 2026
|''Manj obljub, več izvedbe!''
|<ref name=":5">{{Navedi splet |date=2026-10-02 |title=Vekoslav Panigaz želi na čelo Kranja: »Manj obljub, več izvedbe« {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/vekoslav-panigaz-zeli-na-celo-kranja-manj-obljub-vec-izvedbe/450003 |access-date=2026-10-02 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref>
|-
|<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Karin Planinšek]]'''</center>
| style="background:#FEF200; " |
|5. februar 1999
[[Kranj]]
|
* podpredsednica Slovenske demokratske mladine (2024–''danes'')
* podkasterka in spletna vplivnica
|[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)
|TBA
|TBA
|
|-
|}
=== Potencialni ===
{{Gallery
|File:No_image_(male).svg|{{center|'''[[Bojan Homan]]'''<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br/>Mestni svetnik MO Kranj<br>(2002– )<ref>{{Navedi splet |title=Trma napovedala zdavnaj, Irena Dolenc bo kandidirala..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/trma-napovedala-zdavnaj-irena-dolenec-bo-kandidirala/ |access-date=2026-08-14 |website=trma.si |language=sl}}</ref>}}
|title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}}
== Stranke in liste v mestnem svetu ==
{| class="wikitable"
! colspan="3" rowspan="2" |Stranka
! rowspan="2" |Vodja skupine
! colspan="2" |Izid 2022
! rowspan="2" |Trenutno
|-
! Glasov (%)
! Sedežev
|-
| bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" |
| align="center" |'''SD'''
| [[Socialni demokrati]]
| Manja Zorko
| align="center" |18,6 %
| {{Composition bar|7|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}}
| {{Composition bar|6|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}}
|-
| bgcolor="#005DA3" |
| align="center" |'''GS'''
| [[Gibanje Svoboda]]
| Sandra Gazinkovski
| align="center" |16,9 %
| {{Composition bar|6|33|#005DA3}}
| {{Composition bar|5|33|#005DA3}}
|-
| bgcolor="#FEF200" |
| align="center" |'''SDS'''
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| [[Bojan Homan]]
| align="center" |16,8 %
| {{Composition bar|6|33|#FEF200}}
| {{Composition bar|6|33|#FEF200}}
|-
| bgcolor="{{party color|Resni.ca}}" |
| align="center" |'''Resni.ca'''
| [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]
| [[Zoran Stevanović]]
| align="center" |13,2 %
| {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}}
| {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}}
|-
| bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" |
| align="center" |'''NSi'''
| [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]]
| [[Irena Dolenc]]
| align="center" |8,6 %
| {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}}
| {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}}
|-
| bgcolor="#892d52" |
| align="center" |'''VZK'''
| [[Več za Kranj]]
| Boris Vehovec
| align="center" |7,0 %
| {{Composition bar|2|33|#892d52}}
| {{Composition bar|2|33|#892d52}}
|-
| bgcolor="#233887" |
| align="center" |'''PLS'''
| Povezane lokalne skupnosti
| Tomaž Ogris
| align="center" |6,1 %
| {{Composition bar|2|33|#233887}}
| {{Composition bar|2|33|#233887}}
|-
| bgcolor="#e6342a" |
| align="center" |'''L'''
| [[Levica (Slovenija)|Levica]]
| Ana Černe
| align="center" |4,8 %
| {{Composition bar|1|33|#e6342a}}
| {{Composition bar|1|33|#e6342a}}
|-
| bgcolor="#45789e" |
| align="center" |'''LZRK'''
| Lista za razvoj Kranja
| Igor Velov
| align="center" |3,3 %
| {{Composition bar|1|33|#45789e}}
| {{Composition bar|1|33|#45789e}}
|-
| bgcolor="#A2223D" |
| align="center" |'''MSK'''
| Lista Mi smo iz Kranja{{efn|Samostojni svetnik Janez Černe, prej član svetniške skupine SD.}}
| [[Janez Černe]]
| align="center" |/
| {{Composition bar|0|33|#A2223D}}
| {{Composition bar|1|33|#A2223D}}
|-
| bgcolor="#6f2c91" |
| align="center" |'''Prerod'''
| [[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]{{efn|Samostojni svetnik Rok Igličar, prej član svetniške skupine Svoboda.}}
| Rok Igličar
| align="center" |/
| {{Composition bar|0|33|#6f2c91}}
| {{Composition bar|1|33|#6f2c91}}
|-
|}
== Glej tudi ==
* [[Župan Mestne občine Kranj]]
* [[Mestni svet Mestne občine Kranj]]
== Opombe ==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Kranj]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Kranj]]
17qydv6em6xw48q6isd1etomn3skufn
Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)
4
607854
6761832
6758948
2026-10-07T17:11:04Z
Yerpo
8417
+ikone za jasnost
6761832
wikitext
text/x-wiki
<div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" >
<div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;">
<div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px;
<!-- The asterisk is necessary for some browsers -->
* margin-top:0px;">
[[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji]]
</div>
<div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji
</div>
</div></div>
{| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;"
|-
|<center>{{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si|text='''Naložite svojo fotografijo'''}}</center>
|-
! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" |
|-
| '''Povezave'''
* [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]]
* [[slika:Commons-logo.svg|13px]] '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]'''
* [[slika:Commons-logo.svg|13px]] '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2026]]'''
* [[slika:Commons-logo.svg|13px]] '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]'''
'''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|◄2023]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2027)|2027►]]'''
|}
'''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj, ki poteka '''od 1. do 31. oktobra 2026'''. Njegov cilj je s pomočjo Wikimedijinih projektov, zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]], promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta.
V natečaju lahko sodeluje '''vsakdo'''. Udeleženci so vabljeni, da fotografirajo spomenike in druge objekte kulturne dediščine v sodelujočih državah ter svoje fotografije objavijo pod prosto licenco. Tako nastale fotografije postanejo prosto dostopne in jih je mogoče uporabljati na internetu, tudi na Wikipediji in drugih Wikimedijinih projektih.
Letošnja izvedba poteka ves oktober 2026, v Sloveniji pa bo natečaj organiziran že šestič. Osnovne informacije o natečaju so na voljo na '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|glavni strani Wiki obožuje spomenike za Slovenijo]].''' Na tej strani smo zbrali tudi gradivo in uporabne napotke, ki vam bodo pomagali pri iskanju spomenikov, ki jih lahko fotografirate.
== 📷 Fotografski sprehod po Škofji Loki ==
Se želiš pridružiti fotografiranju slovenskih kulturnih spomenikov? '''V soboto, 10. oktobra 2026, organiziramo skupinski fotografski sprehod po Škofji Loki''' v okviru natečaja Wiki Loves Monuments 2026.
Skupaj bomo raziskali zgodovinsko središče Škofje Loke, fotografirali kulturne spomenike ter se družili z drugimi ljubitelji fotografije in odprtega znanja. Dogodek je primeren tako za izkušene fotografe kot za začetnike – '''s seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon'''.
*📅 '''Sobota, 10. oktober 2026'''
*📍 '''Škofja Loka'''
*🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00'''
*📷 Fotoaparat ali telefon sta dobrodošla
*🚆 '''Stroške javnega prevoza do Škofje Loke in nazaj krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''
*🍽️ '''Skupno kosilo krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti'''
*💶 '''Udeležba je brezplačna'''
Če prihajaš z avtom, bomo glede na prijave poskusili organizirati tudi skupne prevoze oziroma deljenje avtomobilov.
Nič hudega, če Wikipedije še ne poznaš ali v preteklosti še nisi sodeloval/-a pri Wiki Loves Monuments. Pridruži se nam, tudi če bo to tvoj prvi fotografski sprehod!
=== Prijava ===
Če se želiš udeležiti dogodka, izpolni '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 PRIJAVNICO]'''.
Število mest je omejeno, zato priporočamo, da se prijaviš čim prej.
== Seznami spomenikov ==
Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja).
Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše.
Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča.
----
[[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]]
;Seznami spomenikov po statističnih regijah
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]]
* [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]]
== Glej tudi ==
* [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]]
[[Kategorija:Wiki Loves Monuments]]
mdm4ozuar92lthpvdhfhifbfb0cnga5
Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka
0
607906
6761809
6761682
2026-10-07T15:13:37Z
VidicK01
193275
volilna udeležba
6761809
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za programe RTV Slovenija
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe RTV Slovenija?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}
'''Referendum o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za programe RTV Slovenija''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Ozadje ==
=== Zakonski predlog stranke Resni.ca ===
Razprave o ukinitvi obveznega prispevka za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], ki znaša 14,02 evra na mesec in predstavlja glavni vir financiranja javnega zavoda, so v slovenski politiki potekale že pred letom 2026.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-23 |title=Lahko ukinemo RTV-prispevek. Ne moremo pa ukiniti vprašanja, kdo bo financiral RTV |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/lahko-ukinemo-rtv-prispevek-ne-moremo-pa-ukiniti-vprasanja-kdo-bo-financiral-rtv-2809964/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=V SDS predlagamo ukinitev obvezne RTV naročnine |url=https://www.sds.si/novica/v-sds-predlagamo-ukinitev-obvezne-rtv-narocnine/ |access-date=2026-08-27 |website=SDS |language=sl-SI}}</ref> Med vidnejšimi pobudami je bil zakonodajni predlog stranke [[Resni.ca]], ki je bila ob njegovi vložitvi še zunajparlamentarna. Stranka je leta 2025 pripravila predlog sprememb Zakona o Radioteleviziji Slovenija, katerega osrednji namen je ukinitev obveznega RTV prispevka in nadomestitev tega vira financiranja z neposrednim financiranjem iz državnega proračuna, vsebuje pa tudi ukrepe za racionalizacijo poslovanja in zmanjševanje števila zaposlenih. Predlog je bil s prvopodpisanim [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]] ter podpisi približno 20 tisoč volivcev v Državni zbor vložen 26. novembra 2025.<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Kaj bi ukinitev RTV-prispevka pomenila za javni servis |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kaj-bi-ukinitev-rtv-prispevka-pomenila-za-javni-servis-2804211/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ferlič |first=Brigite |date=2026-04-30 |title=Čas za ukinitev RTV prispevka? |url=https://info360.si/politika/cas-za-ukinitev-rtv-prispevka/ |access-date=2026-08-27 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref>
Predlog do [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitev 2026]] ni bil obravnavan, po volitvah pa je Resni.ca postala parlamentarna stranka. Stevanović, ki je 10. aprila 2026 postal predsednik Državnega zbora, je v intervjuju po izvolitvi ukinitev obveznega prispevka uvrstil med pomembnejše politične cilje.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=“Ukinitev RTV-prispevka pomeni uničenje in popolno politično podrejanje” |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ukinitev-rtv-prispevka-pomeni-unicenje-in-popolno-politicno-podrejanje-2797205/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Pogovor z novim predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem |url=https://www.planet-tv.si/clanek/pogovor-z-novim-predsednikom-dz-zoranom-stevanovicem/ |access-date=2026-08-27 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Vodstvo RTV je v luči napovedi izrazilo zadržanost do neposrednega proračunskega financiranja, predsednica uprave Natalija Gorščak je opozarjala predvsem na možnost večje odvisnosti javnega zavoda od vsakokratne politične oblasti.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Stroka opozarja, da bi lahko ukinitev RTV-prispevka ogrozila neodvisnost javnega servisa |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stroka-opozarja-da-bi-lahko-ukinitev-rtv-prispevka-ogrozila-neodvisnost-javnega-servisa/779776 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
=== Predlog posvetovalnega referenduma ===
Vprašanje ukinitve obveznega prispevka je ponovno prišlo v ospredje 23. julija 2026, ko so poslanske skupine [[Poslanska skupina SDS|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]], [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] ter [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je referendum o ukinitvi RTV prispevka, preostala dva pa se nanašata na pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela ter na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-08-27 |website=Domovina.je |language=en}}</ref> Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.<ref>{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
Vlada je v mesecu avgustu predlogu za izvedbo posvetovalnega referenduma izrazila podporo. Ocenila je, da je vprašanje načina financiranja RTV Slovenija primerno za neposredno ugotavljanje stališča državljanov, rezultat referenduma pa bi lahko predstavljal izhodišče za nadaljnje oblikovanje te politike.<ref>{{Navedi splet |title=SOCIALNA POMOČ, RTV-PRISPEVEK IN VOLILNA PRAVICA TUJCEV: Vlada naklonjena referendumskim predlogom |url=http://www.regionalobala.si/novica/socialna-pomoc-rtv-prispevek-in-volilna-pravica-tujcev-vlada-naklonjena-referendumskim-predlogom |access-date=2026-08-27 |website=regionalobala.si |language=sl}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Vzporedno z referendumskim postopkom je v zakonodajnem postopku sicer ostal predlog Resni.ce iz leta 2025, katerega obravnava na Odboru za kulturo je bila predvidena za začetek septembra 2026, vendar je Stevanović predlagal njeno preložitev do izvedbe referenduma. Predlog je utemeljil s pojasnilom, da bi bilo ob hkratnem odločanju volivcev o temeljnem vprašanju ukinitve prispevka bolj smiselno, da Državni zbor o konkretnih zakonskih rešitvah odloča šele po referendumu.<ref>{{Navedi splet |title=Tik pred obravnavo novele, s katero bi ukinili RTV-prispevek, nov zaplet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/tik-pred-obravnavo-novele-s-katero-bi-ukinili-rtv-prispevek-nov-zaplet-463927 |access-date=2026-08-27 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref>
Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je 24. avgusta 2026 obravnaval in podprl Odbor za kulturo,<ref>{{Navedi splet |last=Prvi |first=Lucija Dimnik Rikić |title=Odbor za kulturo podprl posvetovalni referendum o ukinitvi RTV-prispevka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-za-kulturo-podprl-posvetovalni-referendum-o-ukinitvi-rtv-prispevka/791782 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 25. avgusta pa Državni zbor na izredni plenarni seji.<ref>{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V skladu z načrti o sočasni izvedbi vseh štirih referendumov bo referendum potekal 11. oktobra, o odloku za njegov razpis so poslanci odločali v petek, 28. avgusta.<ref>{{Navedi splet |title=11. oktobra nas čakajo trije posvetovalni referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/11-oktobra-nas-cakajo-trije-posvetovalni-referendumi.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Za odlok je glasovalo 45 poslancev, 27 jih je bilo proti.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ker gre za posvetovalni tip referenduma, morebitna podpora ukinitvi sama po sebi ne bi pomenila potrditve proračunskega financiranja ali drugih rešitev, ki jih vsebuje novela stranke Resni.ca iz leta 2025.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-03 |title=Kaj so volilcem zamolčali podporniki ukinitve RTV-prispevka |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kaj-so-volilcem-zamolcali-podporniki-ukinitve-rtv-prispevka-2818860/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>
== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje ===
V volilno kampanjo se je prijavilo 21 organizatorjev, od tega 7 pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih so se prijavile vse parlamentarne stranke (osem), z izjemo stranke [[Resni.ca]], ter pet zunajparlamentarnih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>
==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
Resni.ca ter zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], ki se v kampanjo nista prijavili, sta prav tako pozvali h glasovanju »ZA«.<ref>{{Navedi splet |last=J. Plemeniti |first=Zmago |date=2026-10-04 |title=4x ZA na oktoberskih referendumih! |url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/2106637330568077794 |access-date=2026-10-06 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-04 |website=Facebook.com}}</ref>
==== Nasprotniki ====
* '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]], [[VESNA – zelena stranka|Vesna]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], [[Društvo novinarjev Slovenije]], Sindikat novinarjev Slovenije, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull
=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class="wikitable" style="line-height:20px; text-align: center;"
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style="width:15%; |ZA
! style="width:15%; |PROTI
! style="width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style="background:#9bf796;" |'''56,0'''
|41,7
|2,3
| style="background:#66FF66;" | +14,3
|<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref>
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style="background:#9bf796;" |'''52,0'''
|37,1
|10,8
| style="background:#66FF66;" |+14,9
|<ref>{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style="background:#9bf796;" |'''55,3'''
|39,9
|5,1
| style="background:#66FF66;" |+15,4
|<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}</ref>
|}
=== Predvolilne oddaje ===
{| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:91%;line-height:16px"
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Četrtek<br>8. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Manica J. Ambrožič<br>Žiga Vlašič Bonča
|'''Referendum o RTV-prispevku'''
|TBA
|TBA
|
|-
|}
== Volilna udeležba ==
=== Po dnevih ===
{| class="wikitable"
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|21.277
|1,25 %
|<ref>{{Navedi splet |title=Presenečenje: prvi dan predčasnega glasovanja visoka volilna udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-koliko-volivcev-je-glasovalo-na-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-703392 |access-date=2026-10-07 |website=siol.net |language=sl}}</ref>
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|
|
|
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|
|
| rowspan="2" |
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!
!
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni.
{| class="wikitable"
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|
|
|
|- bgcolor="#ececec"
!Končna uradna volilna udeležba
!
!
!
|}
=== Po volilnih enotah ===
{| class="wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable"
! colspan="2" |Volilna enota
! width="70" |{{Aye}} ZA
! width="70" |{{Nay}} PROTI
!Upravičencev
! colspan="2" width="140" |Udeležba
|-
|VE1
|Kranj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE2
|Postojna
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE3
|Ljubljana Center
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE4
|Ljubljana Bežigrad
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE5
|Celje
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE6
|Novo mesto
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE7
|Maribor
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE8
|Ptuj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| colspan="2" style="border-top-width:3px" |'''Slovenija'''
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| align="right" style="border-top-width:3px" |
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}
c92bnkg423z3dxuc2jo7k9xchki23fl
6761898
6761809
2026-10-07T20:26:41Z
VidicK01
193275
np na socialne pomoči
6761898
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za programe RTV Slovenija
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe RTV Slovenija?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}
'''Referendum o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za programe RTV Slovenija''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne osebe]].<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Ozadje ==
=== Zakonski predlog stranke Resni.ca ===
Razprave o ukinitvi obveznega prispevka za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], ki znaša 14,02 evra na mesec in predstavlja glavni vir financiranja javnega zavoda, so v slovenski politiki potekale že pred letom 2026.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-23 |title=Lahko ukinemo RTV-prispevek. Ne moremo pa ukiniti vprašanja, kdo bo financiral RTV |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/lahko-ukinemo-rtv-prispevek-ne-moremo-pa-ukiniti-vprasanja-kdo-bo-financiral-rtv-2809964/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=V SDS predlagamo ukinitev obvezne RTV naročnine |url=https://www.sds.si/novica/v-sds-predlagamo-ukinitev-obvezne-rtv-narocnine/ |access-date=2026-08-27 |website=SDS |language=sl-SI}}</ref> Med vidnejšimi pobudami je bil zakonodajni predlog stranke [[Resni.ca]], ki je bila ob njegovi vložitvi še zunajparlamentarna. Stranka je leta 2025 pripravila predlog sprememb Zakona o Radioteleviziji Slovenija, katerega osrednji namen je ukinitev obveznega RTV prispevka in nadomestitev tega vira financiranja z neposrednim financiranjem iz državnega proračuna, vsebuje pa tudi ukrepe za racionalizacijo poslovanja in zmanjševanje števila zaposlenih. Predlog je bil s prvopodpisanim [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]] ter podpisi približno 20 tisoč volivcev v Državni zbor vložen 26. novembra 2025.<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Kaj bi ukinitev RTV-prispevka pomenila za javni servis |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kaj-bi-ukinitev-rtv-prispevka-pomenila-za-javni-servis-2804211/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ferlič |first=Brigite |date=2026-04-30 |title=Čas za ukinitev RTV prispevka? |url=https://info360.si/politika/cas-za-ukinitev-rtv-prispevka/ |access-date=2026-08-27 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref>
Predlog do [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitev 2026]] ni bil obravnavan, po volitvah pa je Resni.ca postala parlamentarna stranka. Stevanović, ki je 10. aprila 2026 postal predsednik Državnega zbora, je v intervjuju po izvolitvi ukinitev obveznega prispevka uvrstil med pomembnejše politične cilje.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=“Ukinitev RTV-prispevka pomeni uničenje in popolno politično podrejanje” |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ukinitev-rtv-prispevka-pomeni-unicenje-in-popolno-politicno-podrejanje-2797205/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Pogovor z novim predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem |url=https://www.planet-tv.si/clanek/pogovor-z-novim-predsednikom-dz-zoranom-stevanovicem/ |access-date=2026-08-27 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Vodstvo RTV je v luči napovedi izrazilo zadržanost do neposrednega proračunskega financiranja, predsednica uprave Natalija Gorščak je opozarjala predvsem na možnost večje odvisnosti javnega zavoda od vsakokratne politične oblasti.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Stroka opozarja, da bi lahko ukinitev RTV-prispevka ogrozila neodvisnost javnega servisa |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stroka-opozarja-da-bi-lahko-ukinitev-rtv-prispevka-ogrozila-neodvisnost-javnega-servisa/779776 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
=== Predlog posvetovalnega referenduma ===
Vprašanje ukinitve obveznega prispevka je ponovno prišlo v ospredje 23. julija 2026, ko so poslanske skupine [[Poslanska skupina SDS|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]], [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] ter [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je referendum o ukinitvi RTV prispevka, preostala dva pa se nanašata na pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela ter na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-08-27 |website=Domovina.je |language=en}}</ref> Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.<ref>{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
Vlada je v mesecu avgustu predlogu za izvedbo posvetovalnega referenduma izrazila podporo. Ocenila je, da je vprašanje načina financiranja RTV Slovenija primerno za neposredno ugotavljanje stališča državljanov, rezultat referenduma pa bi lahko predstavljal izhodišče za nadaljnje oblikovanje te politike.<ref>{{Navedi splet |title=SOCIALNA POMOČ, RTV-PRISPEVEK IN VOLILNA PRAVICA TUJCEV: Vlada naklonjena referendumskim predlogom |url=http://www.regionalobala.si/novica/socialna-pomoc-rtv-prispevek-in-volilna-pravica-tujcev-vlada-naklonjena-referendumskim-predlogom |access-date=2026-08-27 |website=regionalobala.si |language=sl}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Vzporedno z referendumskim postopkom je v zakonodajnem postopku sicer ostal predlog Resni.ce iz leta 2025, katerega obravnava na Odboru za kulturo je bila predvidena za začetek septembra 2026, vendar je Stevanović predlagal njeno preložitev do izvedbe referenduma. Predlog je utemeljil s pojasnilom, da bi bilo ob hkratnem odločanju volivcev o temeljnem vprašanju ukinitve prispevka bolj smiselno, da Državni zbor o konkretnih zakonskih rešitvah odloča šele po referendumu.<ref>{{Navedi splet |title=Tik pred obravnavo novele, s katero bi ukinili RTV-prispevek, nov zaplet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/tik-pred-obravnavo-novele-s-katero-bi-ukinili-rtv-prispevek-nov-zaplet-463927 |access-date=2026-08-27 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref>
Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je 24. avgusta 2026 obravnaval in podprl Odbor za kulturo,<ref>{{Navedi splet |last=Prvi |first=Lucija Dimnik Rikić |title=Odbor za kulturo podprl posvetovalni referendum o ukinitvi RTV-prispevka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-za-kulturo-podprl-posvetovalni-referendum-o-ukinitvi-rtv-prispevka/791782 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 25. avgusta pa Državni zbor na izredni plenarni seji.<ref>{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V skladu z načrti o sočasni izvedbi vseh štirih referendumov bo referendum potekal 11. oktobra, o odloku za njegov razpis so poslanci odločali v petek, 28. avgusta.<ref>{{Navedi splet |title=11. oktobra nas čakajo trije posvetovalni referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/11-oktobra-nas-cakajo-trije-posvetovalni-referendumi.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Za odlok je glasovalo 45 poslancev, 27 jih je bilo proti.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ker gre za posvetovalni tip referenduma, morebitna podpora ukinitvi sama po sebi ne bi pomenila potrditve proračunskega financiranja ali drugih rešitev, ki jih vsebuje novela stranke Resni.ca iz leta 2025.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-03 |title=Kaj so volilcem zamolčali podporniki ukinitve RTV-prispevka |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kaj-so-volilcem-zamolcali-podporniki-ukinitve-rtv-prispevka-2818860/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>
== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje ===
V volilno kampanjo se je prijavilo 21 organizatorjev, od tega 7 pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih so se prijavile vse parlamentarne stranke (osem), z izjemo stranke [[Resni.ca]], ter pet zunajparlamentarnih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>
==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
Resni.ca ter zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], ki se v kampanjo nista prijavili, sta prav tako pozvali h glasovanju »ZA«.<ref>{{Navedi splet |last=J. Plemeniti |first=Zmago |date=2026-10-04 |title=4x ZA na oktoberskih referendumih! |url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/2106637330568077794 |access-date=2026-10-06 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-04 |website=Facebook.com}}</ref>
==== Nasprotniki ====
* '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]], [[VESNA – zelena stranka|Vesna]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], [[Društvo novinarjev Slovenije]], Sindikat novinarjev Slovenije, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull
=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class="wikitable" style="line-height:20px; text-align: center;"
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style="width:15%; |ZA
! style="width:15%; |PROTI
! style="width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style="background:#9bf796;" |'''56,0'''
|41,7
|2,3
| style="background:#66FF66;" | +14,3
|<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref>
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style="background:#9bf796;" |'''52,0'''
|37,1
|10,8
| style="background:#66FF66;" |+14,9
|<ref>{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style="background:#9bf796;" |'''55,3'''
|39,9
|5,1
| style="background:#66FF66;" |+15,4
|<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}</ref>
|}
=== Predvolilne oddaje ===
{| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:91%;line-height:16px"
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Četrtek<br>8. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Manica J. Ambrožič<br>Žiga Vlašič Bonča
|'''Referendum o RTV-prispevku'''
|TBA
|TBA
|
|-
|}
== Volilna udeležba ==
=== Po dnevih ===
{| class="wikitable"
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|21.277
|1,25 %
|<ref>{{Navedi splet |title=Presenečenje: prvi dan predčasnega glasovanja visoka volilna udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-koliko-volivcev-je-glasovalo-na-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-703392 |access-date=2026-10-07 |website=siol.net |language=sl}}</ref>
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|
|
|
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|
|
| rowspan="2" |
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!
!
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni.
{| class="wikitable"
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|
|
|
|- bgcolor="#ececec"
!Končna uradna volilna udeležba
!
!
!
|}
=== Po volilnih enotah ===
{| class="wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable"
! colspan="2" |Volilna enota
! width="70" |{{Aye}} ZA
! width="70" |{{Nay}} PROTI
!Upravičencev
! colspan="2" width="140" |Udeležba
|-
|VE1
|Kranj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE2
|Postojna
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE3
|Ljubljana Center
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE4
|Ljubljana Bežigrad
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE5
|Celje
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE6
|Novo mesto
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE7
|Maribor
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE8
|Ptuj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| colspan="2" style="border-top-width:3px" |'''Slovenija'''
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| align="right" style="border-top-width:3px" |
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}
g851p10ow2384ol8ba3u1bztj1m0xcp
Fantasy
0
608460
6762067
6758070
2026-10-08T08:21:53Z
Sporti
5955
/* Zunanje povezave */ {{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
6762067
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox film
| name = Fantasy
| image =
| caption =
| director = [[Kukla]]
| writer = [[Kukla]]
| producer = {{Plainlist|
* [[Lija Pogačnik]]
* [[Barbara Daljavec]]
* [[Vlado Bulajić]] }}
| starring = {{Plainlist|
* [[Sarah Al Saleh]]
* [[Alina Juhart]]
* [[Mina Milovanović]]
* [[Mia Skrbinac]]
}}
| music = [[Relja Ćupić]]
| cinematography = [[Lazar Bogdanović]]
| editing = [[Lukas Miheljak]]
| studio = {{Plainlist|
* [[December (studio)|December]]
* [[Krug Film]] }}
| runtime = 98 minut
| distributor = [[Gustav film]]
| released = {{film date|2025|8|8|df=y|[[Mednarodni filmski festival Locarno|Locarno]]}}
| country = {{Plainlist|
* Slovenija
* Severna Makedonija
}}
| language = {{Plainlist|
* slovenščina
* albanščina
* srbščina
* bosanščina
* makedonščina
}}
| gross =
}}
'''''Fantasy''''' je slovensko-makedonski [[dramski film]] iz leta 2025, ki ga je režirala in zanj napisala scenarij [[Kukla]] v svojem režijskem prvencu.<ref>{{Cite web|url=https://www.locarnofestival.ch/festival/program/film.html?fid=c72b46c2-087d-4d9b-9b96-33f417cd4a90&l=en&eid= |title= Fantasy|date=8 July 2025|access-date=22 July 2025|website= [[Mednarodni filmski festival Locarno]]|language=en}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Sarah Al Saleh]], [[Alina Juhart]] in [[Mina Milovanović]] kot prijateljice, ki raziskujejo kompleksnost spola, poželenja in samoodkrivanja ob srečanju s [[Transseksualec|transseksualko]] Fantasy. Zgodba temelji na temi in likih Kuklinega kratkega filma ''Sestre'' iz leta 2020.<ref>{{Cite web|url=https://sfcfilmguide.si/2023/fiction-documentary/fantasy-2023/|title=Fantasy|access-date=22 July 2025|website=[[Slovenski filmski center]]|language=en}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="fan:hr">{{Cite web|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/fantasy-film-clip-locarno-kukla-transgender-woman-tomboys-1236332081/ |title=Kukla's 'Fantasy' Invites Women to “See Themselves Through Their Own Lens” (Exclusive Locarno Clip) |author=Georg Szalai |website= [[The Hollywood Reporter]] |date=4 August 2025 |access-date= 4 August 2025|language=en}}</ref>
Premierno je bil prikazan na [[Mednarodni filmski festival Locarno|Mednarodnem filmskem festivalu Locarno]] v sekciji filmarjev sedanjosti 8. avgusta 2025, kjer se je potegoval za [[zlati leopard|zlatega leoparda]].<ref name="lineup:sd">{{cite web|url=https://www.screendaily.com/news/locarno-unveils-2025-line-up-including-premiere-of-radu-judes-dracula/5206788.article |author=Mona Tabbara |date=8 July 2025 |title=Locarno unveils 2025 line-up including premieres of Radu Jude's 'Dracula', Kamal Aljafari's 'With Hasan In Gaza'|access-date=22 July 2025 |website=[[ScreenDaily]] |language=en}}</ref> Izbran je bil za [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|slovenskega kandidata za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[99. podelitev oskarjev|99. podelitvi oskarjev]].<ref>{{navedi novice |title=Slovenski kandidat za mednarodnega oskarja bo Fantasy |work=MMC RTV-SLO |date=2026-09-08 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/slovenski-kandidat-za-mednarodnega-oskarja-bo-fantasy/793167 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{cite web |date=8 September 2026 |title=Slovenski kandidat za nagrado OSKAR je film Fantasy režiserke Katarine Bogdanović – Kukle. |url=https://zdsfu.si/slovenski-kandidat-za-nagrado-oskar-je-film-fantasy-reziserke-katarine-bogdanovic-kukle/ |access-date=8 September 2026 |publisher=[[Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev]]}}</ref>
== Vloge ==
* [[Sarah Al Saleh]] kot Mihrije
* [[Alina Juhart]] kot Fantasy
* [[Mina Milovanović]] kot Sina
* [[Mia Skrbinac]] kot Jasna
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{FilmLinks}}
* {{BSF|fantasy-2023}}
{{Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Makedonski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o spolnosti]]
[[Kategorija:Filmi o transspolnosti]]
g2r0r6pokdtnr3lxucycl8wnrak3ouf
Samak Sundaravej
0
608596
6762014
6754721
2026-10-08T07:06:58Z
Ingrid Andreessen
254878
/* Sklici */
6762014
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox officeholder
| image =Samak Sundaravej 1976.jpg
| office = [[Tajska|Predsednik vlade Tajske]]
| term_start=[[29. januar]]
| term_end=[[9. september]] [[2008]]
| predecessor=[[Surayud Chulanont]]
| successor=[[Somchai Wongsawat]]
| monarch=[[Bumibol Aduljadedž]]
| spouse=
| children=
}}
'''Samak Sundaravej''' (tajsko: สมัคร สุนทรเวช; * [[13. junij]] [[1935]] – [[24. november]] [[2009]]) je bil tajski [[politika|politik]], [[novinar]] in [[televizijski voditelj]], znan tudi kot voditelj kuharskih oddaj. Opravljal je več pomembnih političnih funkcij, med drugim je bil [[Guverner Bangkoka|guverner Bangkoka]] med letoma 2000 in 2004 ter [[predsednik vlade Tajske|25. predsednik vlade Tajske]] od 29. januarja do 9. septembra 2008. Njegov mandat predsednika vlade je trajal približno sedem mesecev in se je končal po odločbi [[Ustavno sodišče Tajske|Tajskega ustavnega sodišča]], ki je presodilo, da je bilo njegovo sodelovanje pri plačani televizijski kuharski oddaji nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije.
Samak se je rodil v [[Bangkok]]u kot sin Phra Bamrungrachaboriphana (Samian Sundaravej) in Khunying Amphan Bamrungrachaboriphana (rojena Chittakon). Njegova družina je bila povezana stajskim kraljevim dvorom. Imel je pet bratov in sester. Šolal se je na Saint Gabriel's College in Assumption Commercial College, nato pa je diplomiral iz prava na Univerzi Thammasat. Pred vstopom v politiko je delal kot [[turistični vodnik]] in v [[množični mediji|medijih]].
Samak je bil znan po neposrednem in [[retorika|retorično izrazitem]] načinu političnega izražanja. Pogosto je podajal ostre in neposredne politične izjave, zaradi česar je bil deležen tako podpore kot nasprotovanja različnih skupin v tajski politični sferi. V času [[pokol na Univerzi Thammasat|pokolа na Univerzi Thammasat]] 6. oktobra 1976 je bil Samak ministra za notranje zadeve. Imel je pomembno vlogo pri kampanji proti študentskim in [[levičarstvo|levičarskim]] skupinam ter nekatere študente in njihove podpornike obtoževal [[komunizem|komunističnih]] simpatij<ref name="Handley">Handley</ref>. Njegova vloga v dogodkih 6. oktobra ostaja predmet zgodovinskih in političnih razprav; Samak je zanikal neposredno odgovornost za nasilje in pokol na Univerzi Thammasat<ref name="Handley">Handley</ref>.
Leta 1979 je Samak ustanovil [[:en:Thai Citizen Party|Tajsko ljudsko stranko]] in postal njen vodja. Stranka je imela pomembno volilno podporo predvsem v [[Bangkok]]u in je uspešno nastopila na [[parlamentarne volitve|splošnih volitvah]] istega leta<ref>{{cite book|title=Angels and Devils|year=1996|url=https://archive.org/details/angelsdevilsthai0000murr|author=David Murray|publisher=White Orchid Press (1996)}}</ref>. Samak je bil nato večkrat izvoljen za poslanca [[Predstavniški dom Tajske|Predstavniškega doma Tajske]] in je opravljal različne [[minister|minstrske]] funkcije. Med drugim je bil namestnik ministra za kmetijstvo in zadruge, namestnik ministra za notranje zadeve, minister za notranje zadeve, minister za promet in pozneje tudi podpredsednik vlade.
Leta 2000 je bil Samak izvoljen za [[guverner Bangkoka|guvernerja Bangkoka]]. Na volitvah 23. julija 2000 je nastopilo 23 kandidatov. Samak je funkcijo opravljal do leta 2004. V času svojega političnega delovanja je podpiral različne projekte razvoja [[infrastruktura|infrastrukture]], med drugim [[avtocesta|avtocest]], [[obvoznica|obvoznic]] in [[mestna železnica|mestnega železniškega prometa]]<ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวชพูด - บันทึกคำปราศรัยวันที่ 24 มิถุนายน 2531|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ty_0jfTrh_Q|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref><ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวช หัวหน้าพรรคประชากรไทย ปราศรัยหาเสียงเลือกตั้งสมาชิกสภาผู้แทนราษฎร 2 กรกฎาคม 2538|url=https://www.youtube.com/watch?v=zMcaowAXec0|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref>. Poleg političnega delovanja je bil Samak znan po velikem zanimanju za [[kulinarika|kulinariko]] in pripravo hrane. Dolga leta je vodil televizijske kuharske oddaje, med njimi »Okušaj in pritožuj se« ("Chim Pai Bon Pai"; tajsko: ชิมไป บ่นไป). Oddaja je postala pomemben del njegove javne podobe. Kuharske oddaje je vodil tudi v obdobju pred nastopom funkcije predsednika vlade in med svojo politično kariero.
Po vojaškem udaru leta 2006 in poznejši razpustitvi stranke [[Thai Rak Thai]] so nekdanji člani in podporniki te stranke ustanovili [[:en:People's Power Party (Thailand)|Stranko ljudske moči]]<ref name=realleader>{{cite news|url=http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |title=Thai PM: 'I'm the real prime minister' |agency=AP/[[CNN]] |date=29 February 2008 |access-date=29 February 2008 |archive-date=3 March 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080303123538/http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |df=dmy }}</ref>. Stranka je zmagala na splošnih volitvah decembra 2007 in oblikovala koalicijsko vlado. Samak je bil izbran za predsednika vlade in je funkcijo prevzel 29. januarja 2008. Dne 9. septembra 2008 je Tajsko ustavno sodišče odločilo, da Samaku preneha ministrska funkcija. Sodišče je presodilo, da je Samak med opravljanjem funkcije predsednika vlade še naprej sodeloval pri plačanih televizijskih kuharskih oddajah. Po razlagi sodišča je to predstavljalo delo oziroma pogodbeno razmerje z drugo osebo, kar je bilo po tajski ustavi iz leta 2007 nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. S tem je prenehal tudi njegov mandat predsednika vlade<ref>{{cite web |url=http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |title=ในพระปรมาภิไธยพระมหากษัตริย์ - ศาลรัฐธรรมนูญ |access-date=2008-09-10 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080913051049/http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |archive-date=13 September 2008 |df=dmy-all }}</ref>.
Odločitev ustavnega sodišča je v [[Tajska|tajski]] družbi sprožila obsežne politične in pravne razprave, zlasti glede razlage Samakovega statusa pri televizijskih oddajah ter vloge ustavnega sodišča v tajskem političnem sistemu<ref>{{cite news |url=http://www.nationmultimedia.com/2008/09/09/headlines/headlines_30082964.php |title=Samak Found Guilty |newspaper=The Nation |date=21 September 2008 |archive-date=23 September 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080923061824/http://www.nationmultimedia.com/2008/09/09/headlines/headlines_30082964.php |df=dmy }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.bangkokpost.com/breaking_news/breakingnews.php?id=130526|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010151832/https://www.bangkokpost.com/most-recent/?id=130526|url-status=dead|archive-date=10 October 2017|title=Court Says PM Most Resign|newspaper=[[Bangkok Post]]|df=dmy-all}}</ref>.
Samak Sundaravej je umrl 24. novembra 2009 v [[Bangkok]]u v starosti 74 let zaradi [[rak jeter|raka jeter]]<ref>{{cite news|title=SAMAK ADMITS HE HAS LIVER CANCER|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/2769/samak-admits-he-has-liver-cancer|newspaper=Bangkok Post|date=19 October 2008}}</ref><ref name="bangkokpost1">{{cite news|title=Samak loses battle with cancer|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/160920/samak-loses-cancer-battle|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010153407/https://www.bangkokpost.com/archive/samak-loses-cancer-battle/160920|url-status=dead|archive-date=10 October 2017|newspaper=Bangkok Post|date=24 November 2009|df=dmy-all}}</ref><ref name="bangkokpost1"/><ref>{{cite news|first=Richard|last=Lloyd Parry|author-link=Richard Lloyd Parry|title=Ex-Thai prime minister Samak Sundaravej dies in Bangkok|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article6929249.ece|newspaper=The Times|date=24 November 2009}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=September 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref>.
== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Sundaraviej, Samak}}
[[Kategorija:Tajski politiki]]
[[Kategorija:Predsedniki Vlade Tajske]]
[[Kategorija:Tajski novinarjii]]
[[Kategorija:Tajski televizijski voditelji]]
f34ewzh4btekw210kggg9p8q5qnpdrb
Bhanurangsi Savangwongse
0
608741
6762008
6751396
2026-10-08T06:54:18Z
Ingrid Andreessen
254878
6762008
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox royalty
| name = Bhanurangsi Savangwongse
| title = Chao Fa
| image =Phanurangsi Sawangwong (cropped).jpg<!-- Wikidata -->
| caption =
| spouse =
| issue = 16 (vključno s [[Princ Bira]])
| full name = Bhanurangsi Savangwongse, princ Bhanubandhu Vongsevoradej
| house =
| father = [[Mongkut]] (Rama IV.)
| mother = Debsirindra
| birth_date = <!-- Wikidata -->
| birth_place = <!-- Wikidata -->
| death_date = <!-- Wikidata -->
| death_place = <!-- Wikidata -->
| religion = [[Teravadski budizem]]
}}
'''Bhanurangsi Savangwongse''' (11. januar 1859 – 13. junij 1928), s knežjim naslovom princ '''Bhanubandhu Vongsevoradej''', je bil siamski vojaški častnik, mislec in pomemben član siamske kraljeve družine. Bil je mlajši brat kralja [[Chulalongkorn]]a, ustanovitelj rodbine Bhanubandh ter oče [[Princ Bira]]<ref>{{cite journal|journal=ราชกิจจานุเบกษา|volume=32|issue=0 ง|pages=136|title=ประกาศกรมราชเลขานุการ เรื่อง พระราชทานนามสกุล สำหรับสืบเชื้อพระวงศ์ พระเจ้าบรมวงศ์เธอชั้น ๔|url=http://www.ratchakitcha.soc.go.th/DATA/PDF/2458/D/135.PDF|date= 18. April 1915|accessdate=22. December 2018|language=tajska}}</ref><ref name="Ceril">{{cite book|title= The Prince and I: My Life with Prince Bira of Siam |first= Princess Ceril |last= Birabongse |publisher= Veloce Publishing |year= 1998 |isbn= 978-1-845845-69-8 |pages= 224 }}</ref>, znanega tajskega avtomobilskega dirkača, ki je zaslovel tudi na mednarodnih tekmovanjih.
Rodil se je v [[Velika palača, Bangkok|Veliki palači]] 11. januarja 1859. Ko je bil star približno eno leto, je umrla njegova mati. Svoje izobraževanje je začel pri učiteljici, nato pa se je še naprej izobraževal sam. Pozneje je študiral kmersko pisavo in palijski jezik pri Phrayi Pariyattitham Thadi (Piam). Po posvetitvi za novica je pod vodstvom [[Pawareta Wariyalongkorna]] v templju Wat Bowonniwet Ratchaworawihan študiral budistične vede.<ref>{{Cite web|url=https://guru.sanook.com/26321/|title=สมเด็จพระเจ้าบรมวงศ์เธอ เจ้าฟ้าภาณุรังษีสว่างวงศ์ฯเสด็จทิวงคต - วันนี้ในอดีต}}</ref>
Od leta 1872 je študiral vojaške vede pri Oddelku kraljeve garde. Angleščino je študiral pri F. G. Pattersonu na Vojaški šoli kraljeve garde, ki je bila takrat ob zunanjem delu vrat Phiman Chai Si znotraj kompleksa [[Velika palača, Bangkok|Velike palače]]. Poleg tega je svoje znanje tajskega jezika izpopolnjeval pri Phrayi Sisunthonu Wohanu (Noi Achanayangkun).
Po končanem izobraževanju po takratnem siamskem izobraževalnem sistemu je vstopil v vojaško službo pri Royal Guard Corps s činom poročnika. [[Chulalongkorn]]a je spremljal tudi na njegovem obisku [[Singapur|Singapurja]], ki je bil takrat pod oblastjo [[Britanski imperij|Britanskega imperija]], ter med obiskom [[Britanska Indija|Britanske Indije]].
Bhanurangsi Savangwongse je imel pomembno vlogo pri razvoju komunikacij in množičnih medijev v Siamu. Pobudil je ustanovitev tiskarne COURT, namenjene objavljanju poročil in dokumentov različnih državnih ustanov. Prav tako je imel pomembno vlogo pri uvedbi poštnega in telegrafskega sistema v Siamu.<ref>[https://www.soravij.com/royalty/indi/bhanurangsri.html Prince Bhanurangsri Savangwongse]</ref>
Imel je sedem žena oziroma priležnic in 16 otrok. Med njegovimi najbolj znanimi otroki je bila [[Dibjasambandh]], ki se je poročila s [[Abhakara Kiartivongse|Abhakarjem Kiartivongsom]], sinom njegovega starejšega brata [[Chulalongkorn]]a. Njuno zakonsko življenje ni bilo uspešno in Dibjasambandh je leta 1908 storila samomor.<ref>{{Cite web | url=https://board.postjung.com/742774 | title=โศกนาฏกรรม "รัก"แห่งราชสำนักไทย }}</ref> Njegov drugi znani otrok je bil [[Princ Bira|Birabongse Bhanudej]], tajski avtomobilski dirkač, ki je pozneje tekmoval na različnih mednarodnih dirkah.
Njegova zadnja državna funkcija je bila članstvo v kraljevem svetovalnem svetu kralja [[Prajadhipok]].<ref>[http://www.ratchakitcha.soc.go.th/DATA/PDF/2468/D/2714.PDF แต่งตั้งองคมนตรี]</ref> Umrl je 13. junija 1928 v starosti 68 let.
== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{noble-stub}}
[[Kategorija:Tajski princi]]
[[Kategorija:Tajski novinarjii]]
p6cwppsxelj8sqa425ey2g0s6ggcf5d
Univerza Francisco Marroquín
0
608938
6761974
6759527
2026-10-08T00:54:41Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6
6761974
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox university
|name = Univerza Francisco Marroquín<br/ >Universidad Francisco Marroquín
|image_size =
|caption =
|motto = ''La enseñanza y difusión de los principios éticos, jurídicos y económicos de una sociedad de personas libres y responsables''<br/ >Poučevanje in širjenje etičnih, pravnih in ekonomskih načel družbe svobodnih in odgovornih posameznikov.
|type = zasebna univerza
|endowment = 1971
|president = Ricardo Castillo A.
|students = 2700
|undergrad =
|postgrad =
|staff =
|faculty =
|city = [[Gvatemala (mesto)]]
|state =
|country = [[Gvatemala]]
|campus = 6a. Calle Final, Calle Manuel F. Ayau, Zona 10
|athletics =
|colors = Rdeče in belo
|free_label =
|free =
|sports_nickname = UFM
|website = {{URL|http://www.ufm.edu/|ufm.edu}}
|logo = [[File:Panorámica entrada Universidad Francisco Marroquín.jpg|250px|Campus Universidad Francisco Marroquín]]
}}
'''Univerza Francisco Marroquín''' ({{langx|es|Universidad Francisco Marroquín}}), znana tudi pod kratico '''UFM''', je zasebna sekularna univerza v [[Gvatemala (mesto)|mestu Gvatemala]] v [[Gvatemala|Gvatemali]]. Svoje poslanstvo opredeljuje kot »poučevanje in širjenje etičnih, pravnih in ekonomskih načel družbe svobodnih in odgovornih posameznikov«.
Univerzo je ustanovil Manuel Ayau v prizadevanju, da bi se zoperstavil ideologiji, ki jo je dojemal kot »socialistično« na drugih univerzah v državi;<ref name=":0">{{Cite web |last=Dickerson |first=Marla |date=2008-06-06 |title=Leftist thinking left off the syllabus |url=https://www.latimes.com/world/mexico-americas/la-fi-guatemala6-2008jun06-story.html |access-date=2025-05-19 |website=Los Angeles Times |language=en-US}}</ref> gre za libertarno univerzo,<ref name=":0" /> ki jo je Milton Friedman nekoč označil za »eno vodilnih univerz v Latinski Ameriki«.<ref>{{Cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/video/interview-with-rose-and-milton-friedman/ |title=Universidad Francisco Marroquín}}</ref>
== Zgodovina ==
Univerzo je leta 1971 ustanovil Manuel Ayau, znan kot Muso.<ref>{{cite web|title=Muso|url=http://muso.ufm.edu/en/index.php/Main_Page|publisher=UFM|access-date=30 January 2013|archive-date=17 May 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130517103138/http://muso.ufm.edu/en/index.php/Main_Page|url-status=dead}}</ref> Ime je dobila po Franciscu Marroquínu, zgodnjem gvatemalskem škofu, pedagogu in zagovorniku pravic domorodnega prebivalstva.<ref>{{cite web |url=https://www.ufm.edu/wp-content/uploads/2020/11/Loa_Fco_Marroquin.pdf |publisher=Universidad Francisco Marroquín}}</ref> Univerza UFM, ki so jo ustanovili člani Centra za gospodarske in družbene študije (''Center for Economic and Social Studies'') s začetnim kapitalom 40.000 dolarjev in 125 študenti, je leta 2023 štela 2700 študentov. V izjavi o poslanstvu in filozofiji univerze piše, da se morajo univerze »postaviti nad konflikte svojega časa, da bi se ohranili znanost in akademska svoboda – ki ju bo človeštvo vedno potrebovalo«.<ref name="ufmDateNotSpecified">{{cite web |title=Philosophy Statement and Manuel F. Ayau's Inaugural Address |url=https://www.ufm.edu/images/b/bb/IdearioUFM.pdf |work=UFM website |publisher=Universidad Francisco Marroquin}}</ref>
Universidad Francisco Marroquín je 28. septembra 2018 odprla kampus v [[Madrid]]u in postala prva latinskoameriška univerza, ki je pridobila dovoljenje za delovanje v Španiji.<ref>{{cite web |url=https://noticias.ufm.edu/2018/09/ufm-campus-madrid/ |website=El amigo de la Marro |publisher=UFM |title=UFM tiene campus en Madrid |date=21 September 2018 }}</ref>
== Študijski programi in nazivi ==
V Gvatemali, tako kot v večjem delu preostale Latinske Amerike, se izobraževalni sistem osredotoča na študentovo akademsko ali poklicno smer že od trenutka vpisa. Po končani srednji šoli so študenti sprejeti na določeno fakulteto ali oddelek, kjer od prvega letnika dalje sledijo predpisanemu programu, ki vodi do pridobitve diplome.<ref>{{Cite web |title=Constitución de Guatemala - Wikisource |url=https://es.wikisource.org/wiki/Constituci%C3%B3n_de_Guatemala |access-date=2025-12-18 |website=es.wikisource.org |language=es}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bureau of International Labor Affairs (ILAB) - U.S. Department of Labor |url=https://www.dol.gov/ilab/media/reports/iclp/tda2001/guatemala.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20050328065955/https://www.dol.gov/ilab/media/reports/iclp/tda2001/guatemala.htm |archive-date=2005-03-28 |access-date=2025-12-18 |website=www.dol.gov}}</ref>
=== Dodiplomski študij ===
Naziv ''Licenciatura'' (licenciat): v večjem delu Latinske Amerike je to najpogostejši naziv, ki se podeljuje študentom na dodiplomski stopnji. Tradicionalno vključuje več akademskih kreditnih točk kot običajna diploma prvostopenjskega študija (B.A. ali B.S.):
* Smeri: arhitektura, poslovna administracija, klinična prehrana, ekonomija, pedagogika, mednarodni odnosi, pravo, politologija, javno računovodstvo in revizija, psihologija (klinična in industrijska).<ref name="UFM at a Glance">{{cite web|title=UFM at a Glance|url=https://www.ufm.edu/index.php/At_a_Glance|publisher=UFM|access-date=30 January 2013|archive-date=1 October 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111001134514/https://www.ufm.edu/index.php/At_a_Glance|url-status=dead}}</ref>
* M.D./D.D.S.: Študenti so na študij medicine ali dentalne medicine sprejeti neposredno po končani srednji šoli. Sledi triletni program študija temeljnih znanosti, po katerem študenti pridobijo naziv ''Diplomirani inženir'' (B.S.). Nato sledijo štiri leta študija medicine ali tri leta študija dentalne medicine ter enoletno pripravništvo za študente medicine. Diplomanti nato pridobijo naziv M.D. (doktor medicine) ali D.D.S. (doktor dentalne medicine). Diplomanti stomatologije se lahko odločijo za specializacijo na področjih, kot so oralna in maksilofacialna kirurgija (štiri leta), parodontologija (2–3 leta), endodontija (2–3 leta), ortodontija (2–3 leta) itd.
* Visokošolski strokovni študij (''Associate degree''): področja vključujejo umetnostno zgodovino in upravljanje kadrov.<ref name="UFM at a Glance"/>
* Pedagoška specializacija (''Profesorado''): gre za specializiran študij za učitelje v srednjih šolah. Pogosto je pogoj za zaposlitev; vključuje področja, kot so umetnostna zgodovina, računalništvo, družboslovje in jeziki.
=== Podiplomski študij ===
Področja magistrskega študija: poslovodenje (MBA); virtualno poslovodenje (spletni MBA); vodenje nepremičninskih projektov (MAPI);[10] podjetniška ekonomija; mednarodna politična ekonomija; mednarodni odnosi, finance in obdavčitev (MFIN); upravljanje človeških virov; družboslovje.[11] Magistrski študij na naslednjih medicinskih specializacijah: interna medicina, oftalmologija, pediatrija, radiologija.
=== Doktorski študij ===
Področja doktorskega študija: ekonomija, pravo, družboslovje.
== Področja poučevanja ==
* [Računovodstvo]]<ref name="fce.ufm.edu"/>
* [[Arhitektura]]<ref>{{cite web|url=http://arquitectura.ufm.edu/|title=arquitectura-ufmdesign-innovación-Diseño Industrial en Guatemala|website=UFMDesign}}</ref>
* [[Poslovna administracija]]<ref>{{cite web|url=http://fce.ufm.edu/|title=Facultad de Ciencias Económicas |website=Facultad de Ciencias Económicas}}</ref>
* [[Klinična prehrana]]<ref>{{cite web|url=http://nutricion.ufm.edu|title=Escuela de Nutrición – La Escuela de Nutrición de la Universidad Francisco Marroquín se fundó en el año 1993, estando adscrita a la Facultad de Medicina.|website=Escuela de Nutrición}}</ref>
* [[Zobozdravstvo]]<ref>{{cite web|url=http://odontologia.ufm.edu|title=Portada – Facultad de Odontología|website=Facultad de Odontología}}</ref>
* [[Ekonomija]]<ref name="fce.ufm.edu">{{cite web|url=http://fce.ufm.edu|title=Facultad de Ciencias Económicas |website=Facultad de Ciencias Económicas}}</ref>
* [[Pedagogika]]<ref>{{cite web|url=http://educacion.ufm.edu|title=Departamento de Educación – Departamento de Educación|website=Departamento de Educación}}</ref>
* [[Mednarodni odnosi]]<ref name="epri.ufm.edu">{{cite web|url=http://epri.ufm.edu|title=Instituto de Estudios Políticos y Relaciones Internacionales – El EPRI está comprometido con la excelencia académica en sus programas de Ciencia Política y Relaciones Internacionales.|website=Instituto de Estudios Políticos y Relaciones Internacionales}}</ref>
* [[Pravo]]<ref>{{cite web|url=http://derecho.ufm.edu|title=Facultad de Derecho – Universidad Francisco Marroquín|website=derecho.ufm.edu}}</ref>
* [[Medicina]], vključno z interno medicino, oftalmologijo, pediatrijo in radiologijo<ref>{{cite web|url=http://medicina.ufm.edu|title=Facultad de Medicina – Universidad Francisco Marroquín|website=Facultad de Medicina – Universidad Francisco Marroquín}}</ref>
* [[Politologija]]<ref name="epri.ufm.edu"/>
* [[Psihologija]]<ref>{{cite web|url=http://psicologia.ufm.edu|title=Departamento de Psicología – La Escuela Superior de Psicología fue creada en 1975, y desde sus inicios proyectó sus esfuerzos a preparar profesionales en los niveles de Maestría y Doctorado en Psicología Clínica y Médica.|website=Departamento de Psicología}}</ref>
* [[Družboslovje]]<ref>{{cite web|url=http://escs.ufm.edu|title=Escuela Superior de Ciencias Sociales – Sitio de la Escuela Superior de Ciencias Sociales|website=Escuela Superior de Ciencias Sociales|access-date=2026-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20250925160939/https://escs.ufm.edu/|archive-date=2025-09-25|url-status=dead}}</ref>
== Oddelki in projekti ==
Knjižnica Ludwiga von Misesa hrani zbirko zasebnih knjižnic, ki so pripadale uglednim intelektualcem in zbirateljem:<ref>{{Cite web |title=Internet Archive: Digital Library of Free & Borrowable Texts, Movies, Music & Wayback Machine |url=https://archive.org/details/sigloxx?and%5B%5D=mediatype:%22texts%22&sort=-date |access-date=2025-12-18 |website=archive.org}}</ref>
*José Cecilio del Valle, eden od očetov ustanoviteljev neodvisnosti Srednje Amerike.
*Carlos Elmenhorst, zbiratelj srednjeameriških knjig in zemljevidov.<ref>{{Cite web |last=ufmlabs |date=2012-10-10 |title=Historic Map Book, presented at the UFM |url=https://noticias.ufm.edu/2012/10/historic-map-book-presented-at-the-ufm/ |access-date=2025-12-18 |website=El Amigo de la Marro |language=es}}</ref>
*William Hutt, angleški avtor in ekonomist.<ref name="Egger">Egger, John B. "William Harold Hutt (1899–1988): A Biographical Essay from an Austrian Perspective." ''[[Mises.org]]''. [http://mises.org/about/3235]</ref>
*Gordon Tullock, so-ustanovitelj šole teorije javne izbire (Public Choice).
*Sir Alan Walters, gospodarski svetovalec Margaret Thatcher.
V začetku 2000-ih je knjižnica začela ponujati dostop do digitalnih virov. Naročena je na različne storitve na tem področju, vključno s podatkovnimi zbirkami EBSCOHost, Oxford Scholarship Online, xRefer Plus, UpToDate, MDConsult in drugimi.
Knjižnica je bila med vsemi knjižnicami na svetu izbrana v skupino desetih, ki so prejele donacijo založbe Elsevier v obsegu 670 naslovov.<ref>{{Cite news |title=Biblioteca recibió donación Elsevier - Noticias |url=http://noticias.ufm.edu/index.php/Biblioteca_recibi%C3%B3_donaci%C3%B3n_Elsevier |archive-url=https://web.archive.org/web/20160531002607/http://noticias.ufm.edu/index.php/Biblioteca_recibi%C3%B3_donaci%C3%B3n_Elsevier |archive-date=2016-05-31 |access-date=2025-12-18 |work=El Amigo de la Marro}}</ref> Spletna stran knjižnice je v Gvatemali prejela nagrado Arroba de Oro za najboljšo izobraževalno spletno stran.<ref>{{Cite web |title=Portada |url=https://noticias.ufm.edu/ |access-date=2025-12-18 |website=El Amigo de la Marro |language=es}}</ref>
Center Henryja Hazlitta koordinira predmete Etika svobode, Filozofija Friedricha A. Hayeka in Ekonomski proces (I, II in III), ki so na voljo študentom dodiplomskega študija na vseh fakultetah. Organizira tudi seminarje in predavanja za profesorje z namenom izboljšanja njihovih akademskih in pedagoških veščin.
Center za preučevanje kapitalizma je bil ustanovljen leta 2009 s podporo univerze kot zasebni, sekularni, neprofitni študijski center, ki je odprt za oba spola in ne nudi nastanitve. Organizira srečanja s sokratskim dialogom za srednješolce in mlade podjetnike, namenjena preučevanju filozofskih vrednot. Od ustanovitve se je filozofskih razprav udeležilo več kot 1000 udeležencev.<ref>{{cite web|url=http://capitalismo.ufm.edu/|title=Centro del Capitalismo – Universidad Francisco Marroquín – Centro del Capitalismo|website=Centro del Capitalismo – Universidad Francisco Marroquín|access-date=2011-06-17|archive-date=2015-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20150130193002/http://capitalismo.ufm.edu/|url-status=dead}}</ref>
Arboretum si prizadeva za ohranjanje rastlin in živali v kampusu. Univerzitetno zemljišče je ostanek gozda Montano, sestavljenega iz borov in hrastov (vrsta ''Encino''), ki je nekoč prekrival Gvatemalo. Vrtovi so zasnovani tako, da združujejo avtohtone in eksotične vrste. Že od začetka je bilo ohranjanje gozda prednostna naloga; arhitekturna zasnova knjižničnih stavb je bila celo prilagojena tako, da so drevesa ostala čim bolj neokrnjena.<ref>{{cite web |url=http://arboretum.ufm.edu/ |title=Arboretum – Universidad Francisco Marroquín |website=arboretum.ufm.edu}}</ref>
Oddelek za nove medije – Ustvarjanje, uvajanje in učinkovito upravljanje digitalnih virov – Oddelek za nove medije je specializiran za pretakanje avdio in video konferenc v angleščini in španščini o temah, povezanih s klasično liberalno mislijo.<ref>{{cite web|url=http://www.newmedia.ufm.edu/|title=New Media|first=Universidad Francisco|last=Marroquín|website=www.newmedia.ufm.edu}}</ref>
Izbor:
*Serija ''Free to Choose'' (Svoboda izbire) avtorjev Miltona in Rose Friedman (v španščini)<ref>{{cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/gsm/index.php?title=Libre_para_elegir |title=Libre para elegir – New Media |language=es |publisher=Newmedia.ufm.edu.gt |access-date=2009-04-12}}</ref>
*Konferenca Jamesa Buchanana ob odprtju prvega centra za teorijo javne izbire (''Public Choice Center'') v Latinski Ameriki (2001)<ref>{{cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/gsm/index.php?title=Peregrinaje_Intelectual |title=Peregrinaje Intelectual – New Media |language=es |publisher=Newmedia.ufm.edu.gt |access-date=2009-04-12}}</ref>
*Podelitev častnega doktorata Vernonu L. Smithu (2004)<ref>{{cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/gsm/index.php?title=Honorary_Doctorate_Ceremony |title=Honorary Doctorate Ceremony – New Media |language=es |publisher=Newmedia.ufm.edu.gt |date=2007-11-29 |access-date=2009-04-12}}</ref>
*Intervju z Miltonom in Rose Friedman za generalno skupščino Društva Mont Pelerin leta 2002 v Londonu<ref>{{cite web|url=https://newmedia.ufm.edu/gsm/index.php?title=Interview_with_Rose_and_Milton_Friedman |title=Interview with Rose and Milton Friedman – New Media |language=es |publisher=Newmedia.ufm.edu.gt |date=2008-08-18 |access-date=2009-04-12}}</ref>
Muzej Popol Vuh obiskovalcem ponuja edinstveno potovanje skozi zgodovino Gvatemale, ki ga dopolnjuje ena najboljših zbirk predkolumbovske in kolonialne umetnosti v državi. Muzej je zasebna, neprofitna znanstvena ustanova, namenjena ohranjanju, raziskovanju in popularizaciji kulturne ter arheološke dediščine Gvatemale.<ref>{{cite web|url=http://www.popolvuh.ufm.edu |title=Museo Popol Vuh, Universidad Francisco Marroquín, Guatemala |publisher=Popolvuh.ufm.edu |access-date=2009-04-12}}</ref>
''Lienzo de Quauhquechollan'' je velika slika ljudstva Nahua na bombažnem platnu (''lienzo''), ki sodi v predkolumbovsko tradicijo beleženja zgodb o selitvah in osvajanjih v geografskem kontekstu. Velja za prvi zemljevid Gvatemale in je eden redkih virov iz 16. stoletja, ki pričajo o vojaških pohodih Jorgeja de Alvarada leta 1527. Digitalno restavrirana kopija in animirana upodobitev zgodbe, ki sta na ogled v kampusu, temeljita na raziskavah nizozemske arheologinje Florine Asselbergs.<ref>{{cite web|url=http://lienzo.ufm.edu/en/ellienzo.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20080310021002/http://lienzo.ufm.edu/en/ellienzo.asp|access-date=2012-03-19|title=The Lienzo|archive-date=2008-03-10}}</ref>
Program štipendiranja ITA (akronim za ''Impulso al Talento Academico'') pomeni »spodbujanje akademske nadarjenosti«. Program zagotavlja štipendije za dodiplomski študij najrevnejšim, a hkrati najbolj usposobljenim in motiviranim študentom. Štipendija krije celotno šolnino in druge obvezne prispevke, stroške nastanitve in prehrane, zdravstveno zavarovanje ter dodatek za javni prevoz, nakup knjig in osnovne osebne stroške.<ref>{{cite web |url=http://ita.ufm.edu/en |title=ITA |publisher=Ita.ufm.edu |access-date=2009-04-12 }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=December 2025 |bot=InternetArchiveBot }}</ref>
== Tradicije in znamenitosti ==
Leta 1972 je prva generacija študentov, vpisana na univerzo, ustanovnemu rektorju Manuelu Ayauu v šali podarila par bronastih čevljev. Od takrat te čevlje hranijo v rektorjevi pisarni kot opomnik, naj sledimo Ayauovim stopinjam in stopinjam ustanoviteljev univerze na poti k svobodi.
V znak priznanja zagovornikom svobode univerza podeljuje častne doktorate (''honoris causa'') znanstvenikom, intelektualcem, poslovnežem, umetnikom in drugim posameznikom, ki so prispevali k razvoju znanosti, umetnosti, gospodarstva in uveljavljanju svobode. Častni naziv univerze so prejeli štirje Nobelovi nagrajenci: [[Friedrich Hayek]], [[Milton Friedman]], [[James M. Buchanan]] in [[Vernon L. Smith]].<ref>See the entire list, here
<https://www.ufm.edu/index.php/Doctorados_Honoris_Causa> (in Spanish).</ref>
V stavbi ''House of Freedom'' (Hiša svobode) knjižnica nosi ime Ludwiga von Misesa; tam sta tudi avditorij Friedricha A. Hayeka in avditorij Miltona Friedmana. Oddelek, pristojen za predmeta družbena filozofija in ekonomski procesi, je poimenovan po Henryju Hazlittu. Na območju univerze sta tudi Trg svobode (''Freedom Plaza'') in terasa, poimenovana po Rose Friedman.
Študenti profesorja Josepha Keckeissna vsako leto v drugem semestru s praznovanjem v dunajskem slogu obeležijo Misesov rojstni dan (29. september). Dogodek vključuje gledališke nastope, petje in ples. Keckeissen se je v New Yorku udeleževal Misesovih seminarjev, gledališko tradicijo pa je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začel v okviru društva Guttenberg Society.
Podelitev diplom – Univerza UFM slovesne podelitve diplom prireja maja in novembra. Takrat diplomanti prejmejo svoje nazive in diplome. Ob tej priložnosti upravni odbor podeli tudi častne doktorate.
Slovesnost za najboljše diplomante – Večer pred podelitvijo diplom na UFM priredijo slovesnost in koktajl zabavo v čast študentom, ki so diplomirali z odliko, ter za proslavitev odličnosti. Podeljujejo se naslednja priznanja: ''cum laude'' za tiste, ki so dosegli ocene med 85 in 90, ter ''magna cum laude'' za tiste, ki so dosegli ocene med 91 in 94; in ''summa cum laude'' za tiste, ki so dosegli povprečje med 95 in 100.
Uvodno predavanje – Uvodno predavanje je akademska tradicija na univerzi Universidad Francisco Marroquín, v okviru katere domači ali gostujoči profesor predava o filozofiji. Prvo uvodno predavanje na UFM je imel zaslužni prorektor Rigoberto Juárez-Paz; posvečeno je bilo Platonovi akademiji.
=== Znamenitosti v kampusu ===
Popsje škofa Marroquína; univerza nosi njegovo ime, saj je bil prvi cerkveni dostojanstvenik, posvečen v Ameriki v kolonialnem obdobju. Med svojim škofovanjem se je Marroquín zavzemal za pravice domorodnega prebivalstva in pomagal financirati ustanovitev šole ''Colegio de Santo Tomás de Aquino'' (Šola svetega Tomaža Akvinskega), prve univerze v Srednji Ameriki.<ref>Paganini, Ricardo (1947). Historia De La Real y Pontificia Universidad de San Carlos de Guatemala (in Spanish). Guatemala, C.A.: Tipografía Nacional. pp. 49–197.</ref> Avtor doprsnega kipa je kipar José Nicolás. Univerza je sicer nekonfesionalna.
Popsje F. A. Hayeka, ki je leta 1974 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo. Univerzo je obiskal leta 1977, ko je prejel častni doktorat s področja družboslovja. Po njem je poimenovana dvorana ''Hiša svobode'' (''House of Freedom'') v akademski stavbi. Njegov doprsni kip se nahaja v knjižnici Ludwiga von Misesa; leta 1991 ga je podaril Walter S. Morris iz Little Rocka v Arkansasu.<ref>{{Cite web |title=Hayek: A Collaborative Biography: Part VIII: The Constitution Of Liberty: 'Shooting In Cold Blood', Hayek's Plan For The Future Of Democracy 3319780689, 9783319780696 |url=https://dokumen.pub/hayek-a-collaborative-biography-part-viii-the-constitution-of-liberty-shooting-in-cold-blood-hayeks-plan-for-the-future-of-democracy-3319780689-9783319780696.html |access-date=2025-12-18 |website=dokumen.pub |language=en}}</ref>
Porsje Ludwiga von Misesa; Gvatemalo je obiskal na povabilo Centra za gospodarske in družbene študije (''Centro de Estudios Económico-Sociales'') in podprl ustanovitev univerze. Kip je podarila generacija študentov poslovne šole iz leta 1975.<ref>{{Cite web |date=December 2, 2016 |title=Universidad Francisco Marroquín's Post |url=https://www.facebook.com/UFMedu/posts/12-de-abril-de-1975-busto-de-ludwig-von-misesludwig-von-mises-es-uno-de-los-gran/1107302956033974/ |publisher=Universidad Francisco Marroquin}}</ref>
''Atlas Libertas'' je relief, nameščen na glavni fasadi poslovne šole UFM.<ref>{{Cite news|url=https://atlaslibertas.ufm.edu/descripcion/|title=descripción|website=Atlas libertas|archive-url=https://web.archive.org/web/20260616151639/https://atlaslibertas.ufm.edu/descripcion/|archive-date=2026-06-16|access-date=2026-09-21|url-status=dead}}</ref> Gre za skulpturo človeške figure, ki podpira vesolje; prikazana je s hrbtne strani, od glave do bokov. Vesolje je predstavljeno z nizom polkrogov (ki simbolizirajo abstraktne planete in zobniške mehanizme).
Osrednji vrt (preimenovan v ''Vrt Manuela Ayaua'') je zasnovan po vzoru grškega amfiteatra in gosti slovesnosti ob podelitvi diplom. Leta 2011, po smrti ustanovitelja Ayaua, so ga preimenovali v njegovo čast.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
* [http://www.ufm.edu/ Universidad Francisco Marroquín – Francisco Marroquin University]
* [http://www.biblioteca.ufm.edu UFM – Biblioteca Ludwig von Mises]
* [http://www.capitalismo.ufm.edu/ Center for the Study of Capitalism – Francisco Marroquin University] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150130193002/http://capitalismo.ufm.edu/ |date=2015-01-30 }}
* [http://www.newmedia.ufm.edu/ UFM – New Media Department]
* [http://atlaslibertas.ufm.edu/en/descripcion/ Atlas Libertas – UFM Celebrates 50th Anniversary of Ayn Rand's "Atlas Shrugged"]
* [https://www.facebook.com/ufmedu Official Facebook Page]
{{Coord|14.6051|-90.5062|display=title}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v mestu Gvatemala]]
[[Kategorija:Ustanove v Gvatemali]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1971]]
rzwx05etsq5aigzhjnwzile9hv6bfec
Wikipedija:Predlogi za brisanje/Taktik
4
609046
6762123
6759413
2026-10-08T11:30:08Z
Upwinxp
126544
zaklj.
6762123
wikitext
text/x-wiki
===[[:Taktik]]===
:{{la|Taktik}}
[[WP:ODM|Neodmevnost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:55, 24. september 2026 (CEST)
:{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 27. september 2026 (CEST)
: {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 18:34, 27. september 2026 (CEST)
: {{Za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:05, 1. oktober 2026 (CET)
Izbrisan. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:30, 8. oktober 2026 (CEST)
issiokzi97ymdxenwtd06xarqhr5cj5
Predloga:Občine v Asturiji
10
609081
6761946
6759818
2026-10-07T21:50:26Z
Doncsecz~slwiki
9581
6761946
wikitext
text/x-wiki
{{Navpolje
| name = Občine v Asturiji
| titlestyle = background:#FFD700; color:#000000;
| groupstyle = background:#FFD700; color:#000000;
| liststyle = background:#FFFFFF; color:#000000;
| belowstyle = background:#FFD700; color:#000000;
| bodystyle = border:2px solid #0066CC;
| title = <!--
-->{{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}
| Občine = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Grb = [[Grb]]i | Župan = [[Župan]]i | Zastava = [[Zastava|Zastave]] }} [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]]
| osebnosti = Seznami osebnosti [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]]
| županov = Seznami [[župan]]ov [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]]
| častnih = Seznami častnih občanov [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]]
| [[Seznam občin v Asturiji]]
}}
| listclass = hlist
| list1 =
* [[Allande]]
* [[Aller]]
* [[Amieva]]
* [[Avilés]]
* [[Belmonte de Miranda]]
* [[Bimenes]]
* [[Boal]]
* [[Cabrales]]
* [[Cabranes]]
* [[Candamo]]
* [[Cangas de Onís]]
* [[Cangas del Narcea]]
* [[Caravia]]
* [[Carreño]]
* [[Caso, Španija|Caso]]
* [[Castrillón]]
* [[Castropol]]
* [[Coaña]]
* [[Colunga]]
* [[Corvera de Asturias]]
* [[Cudillero]]
* [[Degaña]]
* [[El Franco]]
* [[Gijón]]
* [[Gozón]]
* [[Grado, Španija|Grado]]
* [[Grandas de Salime]]
* [[Ibias]]
* [[Illano]]
* [[Illas]]
* [[Langreo]]
* [[Laviana]]
* [[Lena, Španija|Lena]]
* [[Llanera]]
* [[Llanes]]
* [[Mieres, Španija|Mieres]]
* [[Morcín]]
* [[Muros de Nalón]]
* [[Nava, Asturija|Nava]]
* [[Navia, Asturija|Navia]]
* [[Noreña]]
* [[Onís]]
* [[Oviedo]]
* [[Parres]]
* [[Peñamellera Alta]]
* [[Peñamellera Baja]]
* [[Pesoz]]
* [[Piloña]]
* [[Ponga, Asturija|Ponga]]
* [[Pravia]]
* [[Proaza]]
* [[Quirós]]
* [[Las Regueras]]
* [[Ribadedeva]]
* [[Ribadesella]]
* [[Ribera de Arriba]]
* [[Riosa]]
* [[Salas, Asturija|Salas]]
* [[San Martín de Oscos]]
* [[San Martín del Rey Aurelio]]
* [[San Tirso de Abres]]
* [[Santa Eulalia de Oscos]]
* [[Santo Adriano]]
* [[Sariego]]
* [[Siero]]
* [[Sobrescobio]]
* [[Somiedo]]
* [[Soto del Barco]]
* [[Tapia de Casariego]]
* [[Taramundi]]
* [[Teverga]]
* [[Tineo]]
* [[Valdés, Asturija|Valdés]]
* [[Vegadeo]]
* [[Villanueva de Oscos]]
* [[Villaviciosa]]
* [[Villayón]]
* [[Yernes y Tameza]]
| below = <!--
-->{{#switch: {{Last word|{{PAGENAME}}}}
| Allande
| Aller
| Amieva
| Avilés
| Bimenes
| Boal
| Cabrales
| Cabranes
| Candamo
| Caravia
| Carreño
| Caso
| Castrillón
| Castropol
| Coaña
| Colunga
| Cudillero
| Degaña
| Gijón
| Gozón
| Grado
| Ibias
| Illano
| Illas
| Langreo
| Laviana
| Lena
| Llanera
| Llanes
| Mieres
| Morcín
| Nava
| Navia
| Noreña
| Onís
| Oviedo
| Parres
| Pesoz
| Piloña
| Ponga
| Pravia
| Proaza
| Quirós
| Ribadedeva
| Ribadesella
| Riosa
| Salas
| Sariego
| Siero
| Sobrescobio
| Somiedo
| Taramundi
| Teverga
| Tineo
| Valdés
| Vegadeo
| Villaviciosa
| Villayón
= <!--
-->[[Seznam občin v Asturiji|Občina]]{{·}} <!--
-->[[Grb Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Grb]]{{·}} <!--
-->[[Zastava Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Zastava]]{{·}} <!--
-->[[Seznam osebnosti iz Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Osebnosti]]{{·}} <!--
-->[[Seznam županov Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Župani]]{{·}} <!--
-->[[Seznam častnih občanov Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Častni občani]]
| #default = <!--
-->[[Seznam občin v Asturiji|Občina]]{{·}} <!--
-->[[Grb Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Grb]]{{·}} <!--
-->[[Zastava Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Zastava]]{{·}} <!--
-->[[Seznam osebnosti iz Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Osebnosti]]{{·}} <!--
-->[[Seznam županov Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Župani]]{{·}} <!--
-->[[Seznam častnih občanov Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Častni občani]]
}}
}}<noinclude>
[[Kategorija:Geografska navigacijska polja]]
[[Kategorija:Predloge španskih občin| ]]
</noinclude>
lfqfx8ybjw9drcfoa9avr4e8la6fa0j
6761947
6761946
2026-10-07T21:50:58Z
Doncsecz~slwiki
9581
6761947
wikitext
text/x-wiki
{{Navpolje
| name = Občine v Asturiji
| titlestyle = background:#FFD700; color:#000000;
| groupstyle = background:#FFD700; color:#000000;
| liststyle = background:#FFFFFF; color:#000000;
| belowstyle = background:#FFD700; color:#000000;
| bodystyle = border:2px solid #0066CC;
| title = <!--
-->{{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}
| Občine = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Grb = [[Grb]]i | Župan = [[Župan]]i | Zastava = [[Zastava|Zastave]] }} [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]]
| osebnosti = Seznami osebnosti [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]]
| županov = Seznami [[župan]]ov [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]]
| častnih = Seznami častnih občanov [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]]
| [[Občine v Asturiji]]
}}
| listclass = hlist
| list1 =
* [[Allande]]
* [[Aller]]
* [[Amieva]]
* [[Avilés]]
* [[Belmonte de Miranda]]
* [[Bimenes]]
* [[Boal]]
* [[Cabrales]]
* [[Cabranes]]
* [[Candamo]]
* [[Cangas de Onís]]
* [[Cangas del Narcea]]
* [[Caravia]]
* [[Carreño]]
* [[Caso, Španija|Caso]]
* [[Castrillón]]
* [[Castropol]]
* [[Coaña]]
* [[Colunga]]
* [[Corvera de Asturias]]
* [[Cudillero]]
* [[Degaña]]
* [[El Franco]]
* [[Gijón]]
* [[Gozón]]
* [[Grado, Španija|Grado]]
* [[Grandas de Salime]]
* [[Ibias]]
* [[Illano]]
* [[Illas]]
* [[Langreo]]
* [[Laviana]]
* [[Lena, Španija|Lena]]
* [[Llanera]]
* [[Llanes]]
* [[Mieres, Španija|Mieres]]
* [[Morcín]]
* [[Muros de Nalón]]
* [[Nava, Asturija|Nava]]
* [[Navia, Asturija|Navia]]
* [[Noreña]]
* [[Onís]]
* [[Oviedo]]
* [[Parres]]
* [[Peñamellera Alta]]
* [[Peñamellera Baja]]
* [[Pesoz]]
* [[Piloña]]
* [[Ponga, Asturija|Ponga]]
* [[Pravia]]
* [[Proaza]]
* [[Quirós]]
* [[Las Regueras]]
* [[Ribadedeva]]
* [[Ribadesella]]
* [[Ribera de Arriba]]
* [[Riosa]]
* [[Salas, Asturija|Salas]]
* [[San Martín de Oscos]]
* [[San Martín del Rey Aurelio]]
* [[San Tirso de Abres]]
* [[Santa Eulalia de Oscos]]
* [[Santo Adriano]]
* [[Sariego]]
* [[Siero]]
* [[Sobrescobio]]
* [[Somiedo]]
* [[Soto del Barco]]
* [[Tapia de Casariego]]
* [[Taramundi]]
* [[Teverga]]
* [[Tineo]]
* [[Valdés, Asturija|Valdés]]
* [[Vegadeo]]
* [[Villanueva de Oscos]]
* [[Villaviciosa]]
* [[Villayón]]
* [[Yernes y Tameza]]
| below = <!--
-->{{#switch: {{Last word|{{PAGENAME}}}}
| Allande
| Aller
| Amieva
| Avilés
| Bimenes
| Boal
| Cabrales
| Cabranes
| Candamo
| Caravia
| Carreño
| Caso
| Castrillón
| Castropol
| Coaña
| Colunga
| Cudillero
| Degaña
| Gijón
| Gozón
| Grado
| Ibias
| Illano
| Illas
| Langreo
| Laviana
| Lena
| Llanera
| Llanes
| Mieres
| Morcín
| Nava
| Navia
| Noreña
| Onís
| Oviedo
| Parres
| Pesoz
| Piloña
| Ponga
| Pravia
| Proaza
| Quirós
| Ribadedeva
| Ribadesella
| Riosa
| Salas
| Sariego
| Siero
| Sobrescobio
| Somiedo
| Taramundi
| Teverga
| Tineo
| Valdés
| Vegadeo
| Villaviciosa
| Villayón
= <!--
-->[[Seznam občin v Asturiji|Občina]]{{·}} <!--
-->[[Grb Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Grb]]{{·}} <!--
-->[[Zastava Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Zastava]]{{·}} <!--
-->[[Seznam osebnosti iz Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Osebnosti]]{{·}} <!--
-->[[Seznam županov Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Župani]]{{·}} <!--
-->[[Seznam častnih občanov Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Častni občani]]
| #default = <!--
-->[[Seznam občin v Asturiji|Občina]]{{·}} <!--
-->[[Grb Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Grb]]{{·}} <!--
-->[[Zastava Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Zastava]]{{·}} <!--
-->[[Seznam osebnosti iz Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Osebnosti]]{{·}} <!--
-->[[Seznam županov Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Župani]]{{·}} <!--
-->[[Seznam častnih občanov Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Častni občani]]
}}
}}<noinclude>
[[Kategorija:Geografska navigacijska polja]]
[[Kategorija:Predloge španskih občin| ]]
</noinclude>
rzakdfwwjbkrnlezx6w8zy0arufugqh
6761948
6761947
2026-10-07T21:51:33Z
Doncsecz~slwiki
9581
6761948
wikitext
text/x-wiki
{{Navpolje
| name = Občine v Asturiji
| titlestyle = background:#FFD700; color:#000000;
| groupstyle = background:#FFD700; color:#000000;
| liststyle = background:#FFFFFF; color:#000000;
| belowstyle = background:#FFD700; color:#000000;
| bodystyle = border:2px solid #0066CC;
| title = <!--
-->{{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}
| Občine = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Grb = [[Grb]]i | Župan = [[Župan]]i | Zastava = [[Zastava|Zastave]] }} [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]]
| osebnosti = Seznami osebnosti [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]]
| županov = Seznami [[župan]]ov [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]]
| častnih = Seznami častnih občanov [[Seznam občin v Asturiji|občin v Asturiji]]
| [[Seznam občin v Asturiji|Občine v Asturiji]]
}}
| listclass = hlist
| list1 =
* [[Allande]]
* [[Aller]]
* [[Amieva]]
* [[Avilés]]
* [[Belmonte de Miranda]]
* [[Bimenes]]
* [[Boal]]
* [[Cabrales]]
* [[Cabranes]]
* [[Candamo]]
* [[Cangas de Onís]]
* [[Cangas del Narcea]]
* [[Caravia]]
* [[Carreño]]
* [[Caso, Španija|Caso]]
* [[Castrillón]]
* [[Castropol]]
* [[Coaña]]
* [[Colunga]]
* [[Corvera de Asturias]]
* [[Cudillero]]
* [[Degaña]]
* [[El Franco]]
* [[Gijón]]
* [[Gozón]]
* [[Grado, Španija|Grado]]
* [[Grandas de Salime]]
* [[Ibias]]
* [[Illano]]
* [[Illas]]
* [[Langreo]]
* [[Laviana]]
* [[Lena, Španija|Lena]]
* [[Llanera]]
* [[Llanes]]
* [[Mieres, Španija|Mieres]]
* [[Morcín]]
* [[Muros de Nalón]]
* [[Nava, Asturija|Nava]]
* [[Navia, Asturija|Navia]]
* [[Noreña]]
* [[Onís]]
* [[Oviedo]]
* [[Parres]]
* [[Peñamellera Alta]]
* [[Peñamellera Baja]]
* [[Pesoz]]
* [[Piloña]]
* [[Ponga, Asturija|Ponga]]
* [[Pravia]]
* [[Proaza]]
* [[Quirós]]
* [[Las Regueras]]
* [[Ribadedeva]]
* [[Ribadesella]]
* [[Ribera de Arriba]]
* [[Riosa]]
* [[Salas, Asturija|Salas]]
* [[San Martín de Oscos]]
* [[San Martín del Rey Aurelio]]
* [[San Tirso de Abres]]
* [[Santa Eulalia de Oscos]]
* [[Santo Adriano]]
* [[Sariego]]
* [[Siero]]
* [[Sobrescobio]]
* [[Somiedo]]
* [[Soto del Barco]]
* [[Tapia de Casariego]]
* [[Taramundi]]
* [[Teverga]]
* [[Tineo]]
* [[Valdés, Asturija|Valdés]]
* [[Vegadeo]]
* [[Villanueva de Oscos]]
* [[Villaviciosa]]
* [[Villayón]]
* [[Yernes y Tameza]]
| below = <!--
-->{{#switch: {{Last word|{{PAGENAME}}}}
| Allande
| Aller
| Amieva
| Avilés
| Bimenes
| Boal
| Cabrales
| Cabranes
| Candamo
| Caravia
| Carreño
| Caso
| Castrillón
| Castropol
| Coaña
| Colunga
| Cudillero
| Degaña
| Gijón
| Gozón
| Grado
| Ibias
| Illano
| Illas
| Langreo
| Laviana
| Lena
| Llanera
| Llanes
| Mieres
| Morcín
| Nava
| Navia
| Noreña
| Onís
| Oviedo
| Parres
| Pesoz
| Piloña
| Ponga
| Pravia
| Proaza
| Quirós
| Ribadedeva
| Ribadesella
| Riosa
| Salas
| Sariego
| Siero
| Sobrescobio
| Somiedo
| Taramundi
| Teverga
| Tineo
| Valdés
| Vegadeo
| Villaviciosa
| Villayón
= <!--
-->[[Seznam občin v Asturiji|Občina]]{{·}} <!--
-->[[Grb Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Grb]]{{·}} <!--
-->[[Zastava Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Zastava]]{{·}} <!--
-->[[Seznam osebnosti iz Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Osebnosti]]{{·}} <!--
-->[[Seznam županov Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Župani]]{{·}} <!--
-->[[Seznam častnih občanov Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Častni občani]]
| #default = <!--
-->[[Seznam občin v Asturiji|Občina]]{{·}} <!--
-->[[Grb Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Grb]]{{·}} <!--
-->[[Zastava Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Zastava]]{{·}} <!--
-->[[Seznam osebnosti iz Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Osebnosti]]{{·}} <!--
-->[[Seznam županov Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Župani]]{{·}} <!--
-->[[Seznam častnih občanov Občine <!--
-->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!--
-->|Častni občani]]
}}
}}<noinclude>
[[Kategorija:Geografska navigacijska polja]]
[[Kategorija:Predloge španskih občin| ]]
</noinclude>
izw4eak2j1vk9s0bzmggzswm65jc4go
Gaodzu (dinastija Tang)
0
609499
6762071
6761679
2026-10-08T08:35:09Z
Octopus
13285
/* Viri */ kategorija
6762071
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name = Cesar Gaodzu<br/>{{nobold|唐高祖}}
| image = TangGaozu.jpg
| caption = Cesar Gaodzu; slika iz obdobja dinastije Ming (1368–1644)
| succession = Cesar dinastije Tang
| reign = 18. junij 618 – 4. september 626<ref>[(武德九年八月)甲子，太宗即皇帝位于东宫显德殿...] ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 191</ref>
| reign_type = Reign
| successor = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]
| birth_date = 7. april 566
| birth_place = [[Čangan]], [[Severni Džov]]
| death_date = 25. junij 635 (star 69 let)
| death_place = Palača Daan, Čangan, [[Dinastija Tang]]
| burial_place = Mavzolej Šjan (獻陵)
| spouse = cesarica Tajmu<br />(por. 581 ?; u. 613 ?)
| spouse_type = Soproge
| issue =
| full_name = Li Juan {{lang|zh|李淵}}
| era_dates = Vude ({{lang|zh|武德}})
| posthumous_name = '''Skrajšano:''' Cesar Šenjao<ref>([上元元年]秋八月壬辰，追尊宣简公为宣皇帝，懿王为光皇帝，太祖武皇帝为高祖神尧皇帝...) ''Jiu Tang Shu'', vol.05</ref> ({{lang|zh|神堯皇帝}})<br />'''Celo:''' Cesar Šenjao Dašeng Daguang Šjao<ref>([天宝十三载]二月....甲戌，亲飨太庙，上高祖谥曰神尧大圣大光孝皇帝，...) ''Jiu Tang Shu'', vol.09</ref> ({{lang|zh|神堯大聖大光孝皇帝}})
| temple_name = Gaodzu ({{lang|zh|高祖}})
| house = Rodbina Li
| dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]]
| father = Li Bing
| mother = gospa Dugu
| succession1 = Vojvoda Tanga
| reign_type1 = Mandat
| reign1 = 572 – 20. december 617<ref>On 20 December 617, Tang was promoted to a princedom. ([大业十三年]十一月...甲子，隋帝诏加高祖假黄钺、使持节、大都督内外诸军事、大丞相，进封唐王，总录万机。以武德殿为丞相府，改教为令。以陇西公建成为唐国世子...) ''Jiu Tang Shu'', vol. 01</ref>
| predecessor1 = Li Bing
| successor1 = vključen v krono
| succession2 = Tajšang Huang <br> Upokojeni cesar dinastije Tang
| reign_type2 = Mandat
| reign2 = 4. september 626 – 25. junij 635
| image_size = 200px
}}
{{infobox Chinese
| title = '''Tang Gaodzu'''
| c = 唐高祖
| l = "Visoki prednik Tanga"
| p = Táng Gāozǔ
| w = Tang<sup>2</sup> Kao<sup>1</sup>-tzu<sup>3</sup>
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|g|ao|1|z|u|3}}
| gr = Tang Gautzuu
| j = Tong<sup>4</sup> Gou<sup>1</sup>-zou<sup>2</sup>
| y = Tòhng Gōu-jóu
| tl = Tn̂g Ko-tsóo
| mc = Dang Kaw-tsú
| altname = Li Yuan
| s2 = 李渊
| t2 = 李淵
| l2 = (osebno ime)
| p2 = Lǐ Yuān
| w2 = Li<sup>3</sup> Yüan<sup>1</sup>
| mi2 = {{IPAc-cmn|l|i|3|-|yuan|1}}
| gr2 = Lii Iuan
| j2 = Lei<sup>5</sup> Jyun<sup>1</sup>
| y2 = Lèih Yūn
| tl2 = Lí Ian
| mc2 = Lí 'wen
| altname3 = Shude
| c3 = 叔德
| l3 = (vljudnostno ime)
| p3 = Shúdé
}}
'''Gaodzu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 高祖, gāo zǔ), rojen kot '''Li Juan''' (kitajsko: 李淵, lǐ yuān), je bil kitajski cesar, ustanovitelj [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], * [[8. april]] [[566]], † [[25. junij]] [[635]].
Njegov vladarski moto je bil Vude (武德, Bojevniška krepost). Izhajal je iz fevdalne družine Li, ki je imela v lasti obsežna zemljišča v provinci [[Šanši]].
Izkoristil je pešanje moči dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] zaradi številnih kmečkih uporov in fevdalnih sporov ter leta 617 zavzel prestolnico Suija [[Čangan]], kjer je bil naslednje leto razglašen za cesarja. S sinom Li Šiminom, kasnejšim cesarjem [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzongom]], sta v vojnah podjarmila celotne države. Premagala sta vse svoje tekmece, vključno z Li Guijem, Dov Džjandejem, Vang Šikongom, Šue Rengaojem in Liu Vodžovom. V želji, da bi se kmečki upori končali, je napovedal znižanje davkov. Leta 626 ga sin Li Šimin odstavil in sam prevzel oblast v cesarstvu.
== Zgodnja leta==
Li Juan je bil rojen leta 566 v okrožju Longši v severni provinci Gansu kot sin Li Bina, dostojanstvenika in generala dinastije [[Severni Džov]]. Li Binova sestra Dugu Džjalou je bila poročena z Jang Džjanom, kasnejšim prvim cesarjem dinastije Sui. Ko je Jang Džjan prišel na oblast, je Li Juan nekaj časa ostal na njegovem dvoru in bil nato imenovan za guvernerja oddaljene province. Odstranitev z dvora je bila verjetno posledica Jang Džjanove nenaklonjenosti družini svoje žene.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}
==Vojaška kariera in vzpon na oblast==
Cesar Jang, naslednji vladar dinastije Sui in po materini strani Li Juanov bratranec, se je odločil, da bo Li Juana uvedel v vojaške zadeve. Leta 605 ga je povišal v generala svoje konjenice in ga leta 613 vzel na pohod proti [[Kogurjo]]ju. Li Juan se je na pohodu izkazal za odličnega generala in v letih 615–616 sodeloval pri zatiranju številnih kmečkih uporov.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}
Leta 616/617 je bil Li Juan imenovan za guvernerja Taijuana (provinca Šanši) na zahodnem robu dinastije Sui. Na tem položaju je moral nenehno odbijati napade [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]] in zatirati neprestane upore, ki so razdirali cesarstvo. Li Juan v teh nalogah ni bil uspešen. Vojska kaganata se je uspela utrditi na kitajskem ozemlju, upornik Lju Vudžov pa je prevzel oblast nad severnim Šanšijem in delom osrednje [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]] ter se razglasil za cesarja. Razjarjeni kitajski cesar Jang je v začetku leta 617 ukazal, naj Li Juana privedejo na sodišče, da bi se zagovarjal za svoja dejanja. V tej situaciji je osemnajstletni Li Juanov sin Li Šimin prepričal očeta, naj se upre cesarju Jangu. Upor so vodili Li Juanovi najstarejši sinovi Li Džjančeng, Li Šimin in Li Juandži, njegov zet Čaj Šao, guverner okrožja Džinjang Liu Vendžing in Pe Dži, pomočnik guvernerja cesarske palače v Džinjangu. Vodja upora je dejanskop postal Li Šimin, ki je cesarju Jang Diju svetoval, naj odstopi v korist mladoletnega Jang Jova. V cesarstvu naj bi kot Jang Jovov regent vladal Li Juan.{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=31-33}}
Li Juanova prva dejanja so bila prevzem oblasti v Tajjuanu in usmrtitvi namestnika guvernerja Vang Veja in generala Džunjova, ki ju je lažno obtožil izdaje v korist Vzhodnega turškega kaganata. Potem je sklenil mir z vzhodnoturškim [[Šibi kagan]]om in mu odstopil del kitajskega ozemlja. Sredi leta 617 se je Li Juan na čelu vojske 30.000 mož odpravil proti Čanganu. Na poti je prejel sporočilo uporniškega generala Li Mija, da je v vojni proti silam Suija dosegel tako impresivne uspehe, da se je že imel za cesarja. Li Mi je povabil Li Juana, naj se mu pridruži, v upanju, da ga bo podredil ali se vsaj zaščitil pred njegovim napadom. V upanju, da bo glavne sile cesarja Janga preusmeril proti Li Miju, mu je Li Juan zagotovil, da priznava njegovo vodstvo in da si ne želi nobene oblasti. Ko je Li Mi prejel Li Juanov odgovor, je verjel njegovim zagotovilom in začel oblegati Luojang, s čimer je nase pritegnil večino Jangovih sil.
8. septembra je Li Juan zvabil vladne sile Song Laošengija iz trdnjave in jih v bitki pri Huojiju premagal. Po tej zmagi je Li Juan vse ugledne bojevnike enako nagradil, ne glede na njihov družbeni položaj. Svojo odločitev je pojasnil s tem, da so se na bojišču vsi soočali z enakimi tveganji. Prepovedal je ubijanje ujetnikov in prebivalcev zavzetih mest, kar je bila takrat običajna praksa ustrahovanja. Ujetnike je ukazal osvoboditi in tistim, ki so bili od daleč, celo dal sredstva za pot domov. Ta praksa je kmalu obrodila sadove: cesarski vojaki in uradniki so se mu začeli množično predajati in vstopati v njegovo službo. Kmalu zatem je osvojil ves Guandžong v dolini reke Veihe v središču province [[Šaanši]] in napredoval proti prestolnici Čangan.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=33-36}}
Oktobra istega leta je Li Juan oblegal Čangan in ga 9. novembra zavzel. Po osvojitvi mesta je izkazal spoštovanje dinastiji Sui z ustoličenjem dvanajstletnega Jang Jouja, nečaka ali vnuka kitajskega cesarja Janga. Jang je prejel častni naziv Tajšanhuang (Veliki in vrhovni vladar), namenjen abdiciranim cesarjem. Jang Jov, kasneje znan ko cesar Gong, je Li Juanu podelil naziv princa Tanga (Tang vang) in ga imenoval za čengšjanga, s čimer je nanj prenesel dejansko upravljanje cesarstva. Ko je novica o tem dosegla generala Li Mija, je ta pobesnel, vendar ni mogel ničesar storiti.{{sfn|Попова И. Ф.|1999|p=21-22}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=36-37}}
==Vladanje==
V Džjangduju je tajšanhuang [[Sui Jangdi]] hitro izgubljal podpornike zaradi njegove krutosti, ki jo je imel za glavno vrlino uspešnega vladarja. Nasilje se je stopnjevalo do te mere, da je marca 618 skupina zarotnikov pod vodstvom generala Juven Huajija Sui Jangdija zadavila. Juven Huandži je za novega cesarja razglasil Sui Jangdijevega vnuka [[Jang Jou]]ja, sebe pa za čengšjanga pod novim vladarjem. Ko se je razvedelo za Sui Jangdijevo smrt, je bil za cesarja v Luojangu izvoljen Jang Dong, kralj kneževine Jue. Li Jing je prevzel oblast v Vuveju, samozvani cesar Šue Ju pa se je ustalil v Jinčengu. Uporniški general Li Mi je ostal kandidat za vrhovnega vladarja. Veliko kandidatov za cesarski položaj je bilo tudi na jugu cesarstva. V teh okoliščinah se je Li Juan, da bi utrdil svoj položaj, odločil, da sam prevzame cesarski prestol. Razglasitev je bila izvedena po tradicionalnih protokolih, potem pa se je izkazalo, da je cesar Jang Jou že dolgo želel abdicirati v Li Juanovo korist. Li Juan je več njegovih ponudb zavrnil. Ko se vztrajnim Jang Jovovim prošnjem ni mogel več upreti, je bil 18. junija 618 razglašen za cesarja Gaodzuja.<ref>Kerry Brown. [https://books.google.ru/books?id=2rvBDwAAQBAJ&newbks=0&pg=PA484 Berkshire Dictionary of Chinese Biography] {{Wayback|url=https://books.google.ru/books?id=2rvBDwAAQBAJ&newbks=0&pg=PA484 |date=20251112081737 }}. 2017. Vol. 1. str. 484. ISBN 978-1-933-782-66-9.</ref><ref>中国历代战争简史. 2006. 解放军出版社. str. 256. ISBN 7506521490</ref> Razglasitev je hkrati pomenila ustanovitev dinastije Tang.{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=37-39}}
Ko je Li Juan prevzel prestol kot cesar Gaodzu, je najprej zavzel Džinčen, ki mu je vladal Sui Renguo, in nato Vuvej, kjer se je ustalil Li Džing. General Li Mi se je vdal in bil na dvoru sprejet z vsemi častmi. Gaodzu mu je dal za ženo svojo sestrično in mu podelil visok dvorni položaj, potem pa je bil še isto leto skupaj s svojimi spremljevalci po cesarjevem ukazu zahrbtno umorjen. Gaodzu je postopoma v manj kot treh letih razširil svojo oblast na vsa ozemlja nekdanje dinastije Sui.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=37, 39}} Svojo prestolnico Dašing je preimenoval v [[Čangan]].
===Reforme===
Gospodarstvo cesarstva, ki ga je podedoval Gaodzu, je bilo zaradi nepremišljene politike cesarja Sui Jangdija in državljanske vojne, ki je sledila njegovemu strmoglavljenju, povsem uničeno. Za njegovo obuditev je bila potrebna vrsta temeljitih gospodarskih reform. Gaodzu jih je začel z obnovitvijo "sistema enakih polj", po katerem so kmetje od države dobili zemljiške parcele v višini 70 mu na moškega in 30 mu na žensko (mu = 1/16 [[hektar]]ja). Za zemljo so kmetje plačevali davek v žitu, svili ali bombažu. Poleg tega je moral vsak telesno zdrav moški 20 dni na leto delati na javnih delih. Sistem enakih polj je bil za kmete bistveno bolj ugoden kot najem parcel od velikih zasebnih lastnikov zemljišč. Drug pomemben korak, ki ga je naredil Gaodzu, je bila denarna reforma. V preteklem nemirnem obdobju je več kandidatov za prestol kovalo lasten denar, pogosto slabše kakovosti, kar je zapletlo računovodstvo. Pod Gaodzujevo vladavino se je nadzor nad tržno trgovino poostril, tako da je cesar osebno imenoval direktorje tržnic po vsem cesarstvu.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=46, 48}}
Gaodzong je obnovil in centraliziral sistem državnih izpitov (''keju''), potrebnih za državne uradnike. Sistem je tudi sposobnim neplemiškim podložnikom omogočil, da so zasedli položaje, ki so bili prej rezervirani za člane plemiških družin. Leta 624 je pod Gaodzongovim vodstvom začela veljati prva izdaja zakonika, zdaj znanega kot ''[[Tanški kodeks]]''. V zakoniku sta bila združena [[Konfucijanstvo|konfucijaski]] in legalistični pristopu k razumevanju prava, zaradi česar je ta zakonik postal model in temelj za poznejše zakonike.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=49-50}}
V zunanji politiki je posebej veliko grožnjo predstavljal [[Vzhodni turški kaganat]]. Vojne z njim so trajale do leta 626. Za obrambo cesarstva so bila na njegovi vzhodni meji zgrajene številne trdnjave, ki problema niso povsem rešile.
===Boj za nasledstvo===
Gaodzu se je v tem času odločil, da bo svojega najstarejšega sina Li Džjančenga postavil za prestolonaslednika in odstranil priljubljenega vojaškega voditelja in politika Li Šimina, bodočega cesarja [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzonga]]. Ko je Li Šimim izvedel za očetov načrt, je 2. julija umoril Li Džjančenga in Li Juandžija. Nato je eden od Li Šiminovih vojakov oborožen vstopil v cesarsko palačo, kar je bil resen prekršek, in cesarju Gaodzuju sporočil smrt njegovih sinov. Prestrašen Gaodzong je 5. julija razglasil Li Šimina za prestolonaslednika in nekaj tednov pozneje abdiciral. Preostanek svojih let je preživel v miru in hvalil sinove dosežke, vključno z osvojitvijo Vzhodnega turškega kaganata.
===Zadnja leta===
Gaodzuju je bil po odstavitvi podeljen naslov Tajšan huang, Upokojeni cesar dinastije Tang. Zadnji dve leti življenja je preživel v cesarski palači Tajdži. Njegov življenjski slog se praktično ni spremenil. V skromnejše prebivališče se je preselil šele leta 629. Ker se poleti ni hotel vrniti v palačo Džučeng, kjer je umrl cesar Vendi, je Li Šimin začel graditi nov poletni palačni kompleks Daming s površino dva kvadratna kilometra. Gaodzu je umrl sredi leta 635, ne da bi dočakal dokončanje gradnje. Dobil je [[posmrtno ime]] Cesar Šen Jao Da Šeng Da Guang Šjao, njegovo [[tempeljsko ime]] Gaodzu (Veliki prednik). Zgodovina se ga spominja ravno po tem imenu.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=12, 52-53}}
==Družina==
Li Juan/cesar Gaodzu je bil poročen z gospo Dou, hčerko suijskega aristokrata turškega porekla. V zakonu je bilo rojenih pet otrok:
* Li Džjančeng,
* [[Tajdzong (dinastija Tang)|Li Šimin]], cesar od leta 627 do 649,
* Li Šuanba,
* Li Juandži in
* hčerka Pingjang, poročena z Čai Šaom iz Linfena, ki je služil z Gaodzujem služil v gardi cesarja Vendija.{{sfn|Попова И. Ф.|1999|p=13-14}}
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
==Viri==
{{refbegin| 2}}
* ''История Китая с древнейших времен до начала XXI века'': в 10 т. Gl. ur. С.Л. Тихвинский. Moskva: Наука—Восточная литература, 2014. Т. III: Троецарствие, Цзинь, Южные и Северные династии, Суй, Тан (220—907). str. 991. ISBN 978-5-02-036565-0.
* Ли Юань. ''Лас-Тунас''. 2010. str. 703. Большая российская энциклопедия. Gl. ur. Ю.С. Осипов. 2004—2017, zv. 17. ISBN 978-5-85270-350-7.
* Ма Вэй. ''Династия Тан. Расцвет китайского средневековья''. Moskva: Издательство АСТ, 2024. str. 352. ISBN 978-5-17-159731-3.
* Попова И.Ф. ''Политическая практика и идеология раннетанского Китая''. Moskva: Издательская фирма «Восточная литература» РАН, 1999. str. 279. ISBN 5-02-018027-0.
{{refend}}
{{S-start}}
{{s-reg}}
|- style="text-align: center;"
{{s-vac|last=[[Sui Jangdi]]<br><small>([[Dinastija Sui]])</small>}}
{{s-ttl|title=Cesar Kitajske|years=626–635|dynasty=<small>([[Dinastija Tang]])</small>}}
{{s-aft|after=[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]}}
{{s-end}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 566]]
[[Kategorija:Umrli leta 635]]
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]
[[Kategorija:Dinastija Tang]]
[[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]]
jnmmtivzi04rofi4gzijwpbn6rf0uwc
Šund (glasbena skupina)
0
609523
6762025
6761329
2026-10-08T07:36:56Z
Sporti
5955
+[[Kategorija:Slovenske punk skupine]]; +[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1980]]; +[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1982]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6762025
wikitext
text/x-wiki
'''Šund''' je bila [[Idrija|idrijska]] [[punk]] skupina, ki je delovala med letom 1980 in avgustom 1982. Šund je nastopal večino časa v postavi: [[Boris Čibej]], kitarist in tvorec besedil ter glasbe, Zlatko »Zlate« Klemenčič, bas, Vojko »Vojc« Česnik , bobni in Robert »Robi« Pajer, vokal. V bendu je igral bobne tudi Ivan »Iči« Kolenc.
Šund je s štirimi pesmimi ( Komisija za Šund, Bil, Dvign roko in Gadavič ) zastopan na legendarni kompilaciji [[Lepo je...]], ki velja za enega najpomembnejših dokumentov slovenske punk scene in je bila leta 2012 uvrščena med najboljše slovenske albume ...in še na nekaterih kompilacijah. Šund je bil eden izmed udeležencev prvega festivala Novi rock 81, ki se je odvijal 3. septembra 1981 v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. Šund je bil del prvega vala slovenskega punka, ki je nastal v času družbenih napetosti in mladinske subkulture. Člani Šunda so sodelovali tudi v dokumentarnem celovečernem filmu [[Punk pod komunističnim režimom]] [[Andrej Košak|Andreja Košaka]] iz leta 2025.
== Zunanje povezave ==
* {{Discogs artist|1223119|Šund}}
{{normativna kontrola}}
{{band-stub}}
[[Kategorija:Slovenske punk skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1980]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1982]]
b2bs0sxr0vm5ozzu0hwlehgzc84db0n
Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah
0
609543
6761749
6761676
2026-10-07T12:06:11Z
VidicK01
193275
+volilna udeležba
6761749
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}
'''Referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi RTV prispevka]] in o [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].<ref name=":1">{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Ozadje ==
=== Odvzem pravice državljanom tretjih držav ===
Od leta 2002 do letošnjih zakonskih sprememb so lahko na slovenskih lokalnih volitvah glasovale tri skupine polnoletnih prebivalcev: državljani Republike Slovenije, državljani drugih držav članic EU pod zakonskimi pogoji ter državljani tretjih držav, če so imeli dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-05 |title=Od sporne novele do spornega referenduma: sprašujejo, o čemer so že odločili |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/a-2700-l9rem-ip5um-p95krbite-da-b95te-pri-razv9ju-re5itev-up95tevali-zahteve-zal-mi-je-2831856/ |access-date=2026-10-06 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] pa so poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] dne 27. maja 2026 vložile predlog Zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), ki je predvidel ukinitev aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav.<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=SDS, NSi in Resnica za odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah |url=https://n1info.si/novice/slovenija/sds-nsi-in-resnica-za-odvzem-volilne-pravice-drzavljanom-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah/ |access-date=2026-10-06 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> 15. junija 2026 je Državni zbor zakon s 47 glasovi za in 32 proti zakon sprejel.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. L. Š , T. K. |title=Poslanci potrdili spremembe zakona o lokalnih volitvah, opozicija omenja ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-spremembe-zakona-o-lokalnih-volitvah-opozicija-omenja-ustavno-presojo/785348 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,<ref>{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po "starem" • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-10-06 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}</ref> vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-10-06 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
=== Predlog posvetovalnega referenduma ===
Kljub sprejetju zakona je vprašanje volilne pravice državljanov tretjih držav 23. julija 2026 ponovno prišlo v ospredje, saj so poslanske skupine SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati ter Resni.ca v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je bil tudi referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, preostala dva pa sta se nanašala na pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela ter na ukinitev obveznega RTV prispevka.<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-10-06 |website=Domovina.je |language=en}}</ref> Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.<ref>{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je 24. avgusta 2026 obravnaval in podprl Odbor za notranje zadeve in javno upravo,<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Odbor podprl posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-podprl-posvetovalni-referendum-o-volilni-pravici-tujcev/791761 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 25. avgusta pa Državni zbor na izredni plenarni seji.<ref>{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> O odloku za njegov razpis so poslanci odločali 28. avgusta. Za odlok je glasovalo 45 poslancev, proti pa 27.<ref name=":1" />
Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.<ref>{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-10-06 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>
== Volilna udeležba ==
=== Po dnevih ===
{| class="wikitable"
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|21.277
|1,25 %
|
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|
|
|
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|
|
| rowspan=2 |
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!
!
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni.
{| class="wikitable"
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|
|
|
|- bgcolor="#ececec"
!Končna uradna volilna udeležba
!
!
!
|}
=== Po volilnih enotah ===
{| class="wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable"
! colspan="2" |Volilna enota
! width="70" |{{Aye}} ZA
! width="70" |{{Nay}} PROTI
! Upravičencev
! colspan="2" width="140" |Udeležba
|-
| VE1
| Kranj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE2
| Postojna
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE3
| Ljubljana Center
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE4
| Ljubljana Bežigrad
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE5
| Celje
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE6
| Novo mesto
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE7
| Maribor
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE8
| Ptuj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| colspan="2" style="border-top-width:3px" |'''Slovenija'''
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| align="right" style="border-top-width:3px" |
|}
== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje ===
V volilno kampanjo se je prijavilo 20 organizatorjev, od tega 6 pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih se je prijavilo osem parlamentarnih strank ter pet zunajparlamentarnih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-10-06 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}</ref>
==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
Parlamentarna [[Resni.ca]] in zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] sta prav tako pozvali h glasovanju »ZA«, vendar se v kampanjo nista prijavili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-10-06 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-06 |website=Facebook.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2019-09-28 |title=Najpogostejša vprašanja – referendumski dan - Stranka Resni.ca |url=https://stranka-resnica.si/najpogostejsa-vprasanja-referendumski-dan/ |access-date=2026-10-06 |language=sl-SI}}</ref>
==== Nasprotniki ====
*'''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]], [[VESNA – zelena stranka|Vesna]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], Kulturno društvo Gmajna, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull
=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class="wikitable" style="line-height:20px; text-align: center;"
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style="width:15%; |ZA
! style="width:15%; |PROTI
! style="width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style="background:#9bf796;" |'''55,3'''
|42,3
|2,4
| style="background:#66FF66;" | +13,0
|<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref>
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style="background:#9bf796;" |'''53,6'''
|35,5
|10,9
| style="background:#66FF66;" | +18,1
|<ref>{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style="background:#9bf796;" |'''57,5'''
|35,5
|7,1
| style="background:#66FF66;" | +22,0
|<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-10-06|language=sl}}</ref>
|}
=== Predvolilne oddaje ===
{| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:91%;line-height:16px"
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Ponedeljek<br>5. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Tanja Starič
|'''Referendum o volilni pravici tujcev'''
|<small>Aleksander Gungl (NSi)<br>Andrej Kosi (SDS)<br>Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati)<br>Srečko Ocvirk (SLS)<br>Rok Šimenc (FOKUS)</small>
|<small>Sara Žibrat (GS)<br>Darko Ratajc (SD)<br>Dan Juvan (Levica)<br>Dušan Vučko (Prerod)<br>Jasmin Feratović (Pirati)<br>Miha Kordiš (Mi, socialisti!)<br>Darko Hribar (NOT)<br>Christian Moe (Amnesty)<br>Flurina Ametaj (Gmajna)<br>Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})<br>Miha Blažič (Zasuk)<br>Franco Juri (Focus)<br>Aigul Hakimova (Open)<br>Jaša Jenull</small>
|<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Predreferendumsko soočenje o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-volilni-pravici-drzavljanov-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah/predreferendumsko-soocenje-o-volilni-pravici-tujcev-na-lokalnih-volitvah/795897 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
|-
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}
bmcnq1s60cula1r6tav6yp808zusmy2
6761808
6761749
2026-10-07T15:12:26Z
VidicK01
193275
Vir
6761808
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}
'''Referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi RTV prispevka]] in o [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].<ref name=":1">{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Ozadje ==
=== Odvzem pravice državljanom tretjih držav ===
Od leta 2002 do letošnjih zakonskih sprememb so lahko na slovenskih lokalnih volitvah glasovale tri skupine polnoletnih prebivalcev: državljani Republike Slovenije, državljani drugih držav članic EU pod zakonskimi pogoji ter državljani tretjih držav, če so imeli dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-05 |title=Od sporne novele do spornega referenduma: sprašujejo, o čemer so že odločili |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/a-2700-l9rem-ip5um-p95krbite-da-b95te-pri-razv9ju-re5itev-up95tevali-zahteve-zal-mi-je-2831856/ |access-date=2026-10-06 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] pa so poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] dne 27. maja 2026 vložile predlog Zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), ki je predvidel ukinitev aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav.<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=SDS, NSi in Resnica za odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah |url=https://n1info.si/novice/slovenija/sds-nsi-in-resnica-za-odvzem-volilne-pravice-drzavljanom-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah/ |access-date=2026-10-06 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> 15. junija 2026 je Državni zbor zakon s 47 glasovi za in 32 proti zakon sprejel.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. L. Š , T. K. |title=Poslanci potrdili spremembe zakona o lokalnih volitvah, opozicija omenja ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-spremembe-zakona-o-lokalnih-volitvah-opozicija-omenja-ustavno-presojo/785348 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,<ref>{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po "starem" • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-10-06 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}</ref> vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-10-06 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
=== Predlog posvetovalnega referenduma ===
Kljub sprejetju zakona je vprašanje volilne pravice državljanov tretjih držav 23. julija 2026 ponovno prišlo v ospredje, saj so poslanske skupine SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati ter Resni.ca v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je bil tudi referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, preostala dva pa sta se nanašala na pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela ter na ukinitev obveznega RTV prispevka.<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-10-06 |website=Domovina.je |language=en}}</ref> Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.<ref>{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je 24. avgusta 2026 obravnaval in podprl Odbor za notranje zadeve in javno upravo,<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Odbor podprl posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-podprl-posvetovalni-referendum-o-volilni-pravici-tujcev/791761 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 25. avgusta pa Državni zbor na izredni plenarni seji.<ref>{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> O odloku za njegov razpis so poslanci odločali 28. avgusta. Za odlok je glasovalo 45 poslancev, proti pa 27.<ref name=":1" />
Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.<ref>{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-10-06 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>
== Volilna udeležba ==
=== Po dnevih ===
{| class="wikitable"
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|21.277
|1,25 %
|<ref>{{Navedi splet |title=Presenečenje: prvi dan predčasnega glasovanja visoka volilna udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-koliko-volivcev-je-glasovalo-na-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-703392 |access-date=2026-10-07 |website=siol.net |language=sl}}</ref>
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|
|
|
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|
|
| rowspan=2 |
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!
!
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni.
{| class="wikitable"
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|
|
|
|- bgcolor="#ececec"
!Končna uradna volilna udeležba
!
!
!
|}
=== Po volilnih enotah ===
{| class="wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable"
! colspan="2" |Volilna enota
! width="70" |{{Aye}} ZA
! width="70" |{{Nay}} PROTI
! Upravičencev
! colspan="2" width="140" |Udeležba
|-
| VE1
| Kranj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE2
| Postojna
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE3
| Ljubljana Center
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE4
| Ljubljana Bežigrad
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE5
| Celje
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE6
| Novo mesto
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE7
| Maribor
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| VE8
| Ptuj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| colspan="2" style="border-top-width:3px" |'''Slovenija'''
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| align="right" style="border-top-width:3px" |
|}
== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje ===
V volilno kampanjo se je prijavilo 20 organizatorjev, od tega 6 pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih se je prijavilo osem parlamentarnih strank ter pet zunajparlamentarnih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-10-06 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}</ref>
==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
Parlamentarna [[Resni.ca]] in zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] sta prav tako pozvali h glasovanju »ZA«, vendar se v kampanjo nista prijavili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-10-06 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-06 |website=Facebook.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2019-09-28 |title=Najpogostejša vprašanja – referendumski dan - Stranka Resni.ca |url=https://stranka-resnica.si/najpogostejsa-vprasanja-referendumski-dan/ |access-date=2026-10-06 |language=sl-SI}}</ref>
==== Nasprotniki ====
*'''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]], [[VESNA – zelena stranka|Vesna]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], Kulturno društvo Gmajna, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull
=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class="wikitable" style="line-height:20px; text-align: center;"
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style="width:15%; |ZA
! style="width:15%; |PROTI
! style="width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style="background:#9bf796;" |'''55,3'''
|42,3
|2,4
| style="background:#66FF66;" | +13,0
|<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref>
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style="background:#9bf796;" |'''53,6'''
|35,5
|10,9
| style="background:#66FF66;" | +18,1
|<ref>{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style="background:#9bf796;" |'''57,5'''
|35,5
|7,1
| style="background:#66FF66;" | +22,0
|<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-10-06|language=sl}}</ref>
|}
=== Predvolilne oddaje ===
{| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:91%;line-height:16px"
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Ponedeljek<br>5. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Tanja Starič
|'''Referendum o volilni pravici tujcev'''
|<small>Aleksander Gungl (NSi)<br>Andrej Kosi (SDS)<br>Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati)<br>Srečko Ocvirk (SLS)<br>Rok Šimenc (FOKUS)</small>
|<small>Sara Žibrat (GS)<br>Darko Ratajc (SD)<br>Dan Juvan (Levica)<br>Dušan Vučko (Prerod)<br>Jasmin Feratović (Pirati)<br>Miha Kordiš (Mi, socialisti!)<br>Darko Hribar (NOT)<br>Christian Moe (Amnesty)<br>Flurina Ametaj (Gmajna)<br>Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})<br>Miha Blažič (Zasuk)<br>Franco Juri (Focus)<br>Aigul Hakimova (Open)<br>Jaša Jenull</small>
|<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Predreferendumsko soočenje o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-volilni-pravici-drzavljanov-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah/predreferendumsko-soocenje-o-volilni-pravici-tujcev-na-lokalnih-volitvah/795897 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
|-
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}
emt03etrzwd3hmba8q1gwfd0i1rhc8o
Justin Popović
0
609544
6761842
6761656
2026-10-07T17:43:22Z
Stebunik
55592
/* Zunanje povezave */
6761842
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}
{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović<br>Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image = JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt =
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| see =
| elected =
| appointed =
| term =
| term_start =
| quashed =
| term_end =
| predecessor =
| opposed =
| successor =
| other_post = <!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ---------->
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =
| consecrated_by =
| cardinal =
| created_cardinal_by =
| rank = <!---------- Personal details ---------->
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place = ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date = {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5"N 15°10'22.9"E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence =
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak<br>Anastasija, gospodinja
| spouse = <!-- or | partner = -->
| children =
| occupation = [[duhovnik]] <br>[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br> [[Univerza v Atenah]] <br>
| motto =
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms =
| coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ---------->
| feast_day =
| venerated =
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]<br>Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage =
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = <!---------- Other ---------->
| other =
}}
'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].
== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku<ref>„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})</ref> Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.<ref name="arhiv">{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA31}}</ref>. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.<ref>{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}</ref>
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.<ref name="Dragašević">{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}</ref><ref name=pemptousia>{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation" |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}</ref>
Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.<ref name="Žitije">{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti ter nadarjenost za pisateljevanje.<ref name=pemptousia/> Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].<ref name=Žitije/><ref>Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca</ref>
=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]</center>
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].<ref>Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo</ref><ref name="Rogich">{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}</ref>
Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].<ref name="Rogich"/> Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.<ref name=pravo>{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}</ref>
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).<ref>Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik</ref>.
=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|<center>Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] </center>
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|<center>Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] </center>
7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal iz jerodiakona jeromenih.<ref name=Žitije/>
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].<ref name="Žitije"/> Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.<ref>{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}</ref>
Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.<ref>{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}</ref>
1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}</ref><ref name="Žitije"/>
=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja.
=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
! Dar jasnovidnosti
|-
| <blockquote> Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
</blockquote>
| <blockquote> Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
</blockquote>
|}
=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}
=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref><br>„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče
== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Opombe in reference ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]
odzgbxvsurotq9s4dtuwjzy33nwfc2e
6761866
6761842
2026-10-07T18:29:47Z
Stebunik
55592
/* Zunanje povezave */
6761866
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}
{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović<br>Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image = JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt =
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| see =
| elected =
| appointed =
| term =
| term_start =
| quashed =
| term_end =
| predecessor =
| opposed =
| successor =
| other_post = <!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ---------->
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =
| consecrated_by =
| cardinal =
| created_cardinal_by =
| rank = <!---------- Personal details ---------->
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place = ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date = {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5"N 15°10'22.9"E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence =
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak<br>Anastasija, gospodinja
| spouse = <!-- or | partner = -->
| children =
| occupation = [[duhovnik]] <br>[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br> [[Univerza v Atenah]] <br>
| motto =
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms =
| coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ---------->
| feast_day =
| venerated =
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]<br>Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage =
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = <!---------- Other ---------->
| other =
}}
'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].
== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku<ref>„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})</ref> Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.<ref name="arhiv">{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA31}}</ref>. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.<ref>{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}</ref>
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.<ref name="Dragašević">{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}</ref><ref name=pemptousia>{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation" |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}</ref>
Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.<ref name="Žitije">{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti ter nadarjenost za pisateljevanje.<ref name=pemptousia/> Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].<ref name=Žitije/><ref>Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca</ref>
=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]</center>
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].<ref>Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo</ref><ref name="Rogich">{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}</ref>
Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].<ref name="Rogich"/> Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.<ref name=pravo>{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}</ref>
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).<ref>Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik</ref>.
=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|<center>Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] </center>
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|<center>Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] </center>
7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal iz jerodiakona jeromenih.<ref name=Žitije/>
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].<ref name="Žitije"/> Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.<ref>{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}</ref>
Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.<ref>{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}</ref>
1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}</ref><ref name="Žitije"/>
=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja.
=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
! Dar jasnovidnosti
|-
| <blockquote> Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
</blockquote>
| <blockquote> Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
</blockquote>
|}
=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
* ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
* ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
* ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
* ''The Foundations of Theology'' (1939)
* ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
* ''Philosophical Abysses'' (1957)
* ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
* ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
* ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)
* ''Praznične besede''
* ''Pashalne besede''
* ''Nedeljne besede''
* ''Svetosavlje kao filozofija života''
* ''Put Bogopoznanja''
* ''Setve i žetve''
* ''Druge besede''
* ''Akatisti''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
* ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
* ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
* ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Efescima''
* ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
* ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
* ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}
=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref><br>„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče
== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Opombe in reference ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]
agr460uhl6bx7zwum3bhgpvg4nohdql
6761868
6761866
2026-10-07T18:39:34Z
Stebunik
55592
/* Dela */
6761868
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}
{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović<br>Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image = JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt =
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| see =
| elected =
| appointed =
| term =
| term_start =
| quashed =
| term_end =
| predecessor =
| opposed =
| successor =
| other_post = <!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ---------->
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =
| consecrated_by =
| cardinal =
| created_cardinal_by =
| rank = <!---------- Personal details ---------->
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place = ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date = {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5"N 15°10'22.9"E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence =
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak<br>Anastasija, gospodinja
| spouse = <!-- or | partner = -->
| children =
| occupation = [[duhovnik]] <br>[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br> [[Univerza v Atenah]] <br>
| motto =
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms =
| coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ---------->
| feast_day =
| venerated =
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]<br>Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage =
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = <!---------- Other ---------->
| other =
}}
'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].
== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku<ref>„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})</ref> Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.<ref name="arhiv">{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA31}}</ref>. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.<ref>{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}</ref>
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.<ref name="Dragašević">{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}</ref><ref name=pemptousia>{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation" |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}</ref>
Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.<ref name="Žitije">{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti ter nadarjenost za pisateljevanje.<ref name=pemptousia/> Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].<ref name=Žitije/><ref>Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca</ref>
=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]</center>
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].<ref>Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo</ref><ref name="Rogich">{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}</ref>
Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].<ref name="Rogich"/> Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.<ref name=pravo>{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}</ref>
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).<ref>Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik</ref>.
=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|<center>Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] </center>
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|<center>Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] </center>
7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal iz jerodiakona jeromenih.<ref name=Žitije/>
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].<ref name="Žitije"/> Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.<ref>{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}</ref>
Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.<ref>{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}</ref>
1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}</ref><ref name="Žitije"/>
=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja.
=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
! Dar jasnovidnosti
|-
| <blockquote> Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
</blockquote>
| <blockquote> Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
</blockquote>
|}
=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}</ref>
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}
=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref><br>„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče
== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Opombe in reference ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]
gd3vj02gehalh085zfj8uit4hcvmynd
6761872
6761868
2026-10-07T18:47:30Z
Stebunik
55592
/* Zunanje povezave */
6761872
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}
{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović<br>Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image = JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt =
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| see =
| elected =
| appointed =
| term =
| term_start =
| quashed =
| term_end =
| predecessor =
| opposed =
| successor =
| other_post = <!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ---------->
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =
| consecrated_by =
| cardinal =
| created_cardinal_by =
| rank = <!---------- Personal details ---------->
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place = ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date = {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5"N 15°10'22.9"E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence =
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak<br>Anastasija, gospodinja
| spouse = <!-- or | partner = -->
| children =
| occupation = [[duhovnik]] <br>[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br> [[Univerza v Atenah]] <br>
| motto =
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms =
| coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ---------->
| feast_day =
| venerated =
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]<br>Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage =
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = <!---------- Other ---------->
| other =
}}
'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].
== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku<ref>„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})</ref> Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.<ref name="arhiv">{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA31}}</ref>. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.<ref>{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}</ref>
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.<ref name="Dragašević">{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}</ref><ref name=pemptousia>{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation" |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}</ref>
Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.<ref name="Žitije">{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti ter nadarjenost za pisateljevanje.<ref name=pemptousia/> Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].<ref name=Žitije/><ref>Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca</ref>
=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]</center>
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].<ref>Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo</ref><ref name="Rogich">{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}</ref>
Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].<ref name="Rogich"/> Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.<ref name=pravo>{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}</ref>
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).<ref>Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik</ref>.
=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|<center>Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] </center>
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|<center>Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] </center>
7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal iz jerodiakona jeromenih.<ref name=Žitije/>
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].<ref name="Žitije"/> Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.<ref>{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}</ref>
Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.<ref>{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}</ref>
1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}</ref><ref name="Žitije"/>
=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja.
=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
! Dar jasnovidnosti
|-
| <blockquote> Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
</blockquote>
| <blockquote> Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
</blockquote>
|}
=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}</ref>
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}
=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref><br>„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče
== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Opombe in reference ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life & Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]
38gpmbtrr2b01dfnroi15dlbbylid1y
6761875
6761872
2026-10-07T19:08:47Z
Stebunik
55592
/* Zunanje povezave */
6761875
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}
{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović<br>Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image = JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt =
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| see =
| elected =
| appointed =
| term =
| term_start =
| quashed =
| term_end =
| predecessor =
| opposed =
| successor =
| other_post = <!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ---------->
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =
| consecrated_by =
| cardinal =
| created_cardinal_by =
| rank = <!---------- Personal details ---------->
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place = ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date = {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5"N 15°10'22.9"E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence =
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak<br>Anastasija, gospodinja
| spouse = <!-- or | partner = -->
| children =
| occupation = [[duhovnik]] <br>[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br> [[Univerza v Atenah]] <br>
| motto =
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms =
| coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ---------->
| feast_day =
| venerated =
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]<br>Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage =
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = <!---------- Other ---------->
| other =
}}
'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].
== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku<ref>„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})</ref> Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.<ref name="arhiv">{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA31}}</ref>. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.<ref>{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}</ref>
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.<ref name="Dragašević">{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}</ref><ref name=pemptousia>{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation" |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}</ref>
Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.<ref name="Žitije">{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti ter nadarjenost za pisateljevanje.<ref name=pemptousia/> Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].<ref name=Žitije/><ref>Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca</ref>
=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]</center>
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].<ref>Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo</ref><ref name="Rogich">{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}</ref>
Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].<ref name="Rogich"/> Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.<ref name=pravo>{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}</ref>
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).<ref>Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik</ref>.
=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|<center>Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] </center>
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|<center>Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] </center>
7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal iz jerodiakona jeromenih.<ref name=Žitije/>
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].<ref name="Žitije"/> Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.<ref>{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}</ref>
Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.<ref>{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}</ref>
1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}</ref><ref name="Žitije"/>
=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja.
=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
! Dar jasnovidnosti
|-
| <blockquote> Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
</blockquote>
| <blockquote> Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
</blockquote>
|}
=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}</ref>
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}
=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref><br>„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče
== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Opombe in reference ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life & Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]
a70vcoer02yll3kf43pye8se8w3d8ls
6761964
6761875
2026-10-07T23:01:08Z
Stebunik
55592
/* Zunanje povezave */
6761964
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}
{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović<br>Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image = JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt =
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| see =
| elected =
| appointed =
| term =
| term_start =
| quashed =
| term_end =
| predecessor =
| opposed =
| successor =
| other_post = <!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ---------->
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =
| consecrated_by =
| cardinal =
| created_cardinal_by =
| rank = <!---------- Personal details ---------->
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place = ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date = {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5"N 15°10'22.9"E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence =
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak<br>Anastasija, gospodinja
| spouse = <!-- or | partner = -->
| children =
| occupation = [[duhovnik]] <br>[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br> [[Univerza v Atenah]] <br>
| motto =
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms =
| coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ---------->
| feast_day =
| venerated =
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]<br>Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage =
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = <!---------- Other ---------->
| other =
}}
'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].
== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku<ref>„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})</ref> Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.<ref name="arhiv">{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA31}}</ref>. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.<ref>{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}</ref>
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.<ref name="Dragašević">{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}</ref><ref name=pemptousia>{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation" |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}</ref>
Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.<ref name="Žitije">{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti ter nadarjenost za pisateljevanje.<ref name=pemptousia/> Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].<ref name=Žitije/><ref>Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca</ref>
=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]</center>
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].<ref>Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo</ref><ref name="Rogich">{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}</ref>
Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].<ref name="Rogich"/> Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.<ref name=pravo>{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}</ref>
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).<ref>Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik</ref>.
=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|<center>Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] </center>
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|<center>Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] </center>
7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal iz jerodiakona jeromenih.<ref name=Žitije/>
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].<ref name="Žitije"/> Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.<ref>{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}</ref>
Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.<ref>{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}</ref>
1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}</ref><ref name="Žitije"/>
=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja.
=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
! Dar jasnovidnosti
|-
| <blockquote> Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
</blockquote>
| <blockquote> Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
</blockquote>
|}
=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}</ref>
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}
=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref><br>„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče
== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Opombe in reference ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life & Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]
mrlfl5unrtep43d8i7nnw3h4di4tdxr
6762058
6761964
2026-10-08T08:20:06Z
Stebunik
55592
/* Zunanje povezave */
6762058
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}
{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović<br>Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image = JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt =
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| see =
| elected =
| appointed =
| term =
| term_start =
| quashed =
| term_end =
| predecessor =
| opposed =
| successor =
| other_post = <!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ---------->
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =
| consecrated_by =
| cardinal =
| created_cardinal_by =
| rank = <!---------- Personal details ---------->
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place = ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date = {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5"N 15°10'22.9"E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence =
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak<br>Anastasija, gospodinja
| spouse = <!-- or | partner = -->
| children =
| occupation = [[duhovnik]] <br>[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br> [[Univerza v Atenah]] <br>
| motto =
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms =
| coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ---------->
| feast_day =
| venerated =
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]<br>Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage =
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = <!---------- Other ---------->
| other =
}}
'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].
== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku<ref>„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})</ref> Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.<ref name="arhiv">{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA31}}</ref>. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.<ref>{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}</ref>
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.<ref name="Dragašević">{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}</ref><ref name=pemptousia>{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation" |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}</ref>
Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.<ref name="Žitije">{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti ter nadarjenost za pisateljevanje.<ref name=pemptousia/> Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].<ref name=Žitije/><ref>Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca</ref>
=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]</center>
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].<ref>Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo</ref><ref name="Rogich">{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}</ref>
Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].<ref name="Rogich"/> Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.<ref name=pravo>{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}</ref>
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).<ref>Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik</ref>.
=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|<center>Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] </center>
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|<center>Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] </center>
7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal iz jerodiakona jeromenih.<ref name=Žitije/>
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].<ref name="Žitije"/> Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.<ref>{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}</ref>
Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.<ref>{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}</ref>
1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}</ref><ref name="Žitije"/>
=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja.
=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
! Dar jasnovidnosti
|-
| <blockquote> Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
</blockquote>
| <blockquote> Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
</blockquote>
|}
=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}</ref>
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}
=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref><br>„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče
== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Opombe in reference ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Ekumenizem Justina Popovića : kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?]
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life & Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]
rihwio4wqq76fozrq4dbwq58oq62xoe
6762069
6762058
2026-10-08T08:32:20Z
Stebunik
55592
/* Zunanje povezave */
6762069
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}
{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović<br>Justin Čelijski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image = JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt =
| caption = Justin kot arhimandrit v samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| see =
| elected =
| appointed =
| term =
| term_start =
| quashed =
| term_end =
| predecessor =
| opposed =
| successor =
| other_post = <!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ---------->
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =
| consecrated_by =
| cardinal =
| created_cardinal_by =
| rank = <!---------- Personal details ---------->
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place = ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date = {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5"N 15°10'22.9"E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence =
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak<br>Anastasija, gospodinja
| spouse = <!-- or | partner = -->
| children =
| occupation = [[duhovnik]] <br>[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br> [[Univerza v Atenah]] <br>
| motto =
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms =
| coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ---------->
| feast_day =
| venerated =
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]<br>Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage =
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = <!---------- Other ---------->
| other =
}}
'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].
== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku<ref>„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})</ref> Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.<ref name="arhiv">{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA31}}</ref>. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.<ref>{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}</ref>
Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.<ref name="Dragašević">{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}</ref><ref name=pemptousia>{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation" |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}</ref>
Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.<ref name="Žitije">{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti ter nadarjenost za pisateljevanje.<ref name=pemptousia/> Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].<ref name=Žitije/><ref>Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca</ref>
=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]</center>
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].<ref>Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo</ref><ref name="Rogich">{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}</ref>
Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].<ref name="Rogich"/> Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.<ref name=pravo>{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}</ref>
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).<ref>Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik</ref>.
=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|left|200px|<center>Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] </center>
[[File:Freske vladike Nikolaja i oca Justina u Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|<center>Freska z likom sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] ]] </center>
7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal iz jerodiakona jeromenih.<ref name=Žitije/>
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].<ref name="Žitije"/> Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.<ref>{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}</ref>
Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.<ref>{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}</ref>
1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}</ref><ref name="Žitije"/>
=== Omejeno povojno delovanje ===
S prihodom komunizma po koncu Druge svetovne vojne je moral 1945 zapustiti mesto predavatelja.
=== Uravnovešen in praktičen svetovalec ===
Tisti, ki so ga poznali, menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref>
! Dar jasnovidnosti
|-
| <blockquote> Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
</blockquote>
| <blockquote> Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
</blockquote>
|}
=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}</ref>
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}
=== Navedek ===
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref><br>„Molitev je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
== Smrt in spomin ==
Umrl je v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče
== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Opombe in reference ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.]
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life & Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]
o8qziac7zi61y7t6nbfhzgwfbiisu95
Predloga:Infopolje Vena
10
609556
6761766
6761743
2026-10-07T12:39:34Z
TadejM
738
rektgr
6761766
wikitext
text/x-wiki
{{main other|{{short description|Krvna žila{{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=veins|plain=false|nomatch=}}|s}} {{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=plexus|plain=false|nomatch=}}|network}}|noreplace}}}}
{{infopolje Anatomija
| type = vein
| Name = {{{Name}}}
| Image = {{{Image|}}}
| Width = {{{Width|}}}
| Caption = {{{Caption|}}}
| Image2 = {{{Image2|}}}
| Width2 = {{{Width2|{{{Width|}}}}}}
| Caption2 = {{{Caption2|}}}
| Latin = {{{Latin|{{{latin|}}}}}}
| DrainsFrom = {{{DrainsFrom|{{{Drainsfrom|}}}}}}
| DrainsTo = {{{DrainsTo|{{{Drainsto|}}}}}}
| Source = {{{Source|{{{source|}}}}}}
| Artery = {{{Artery|}}}
| Precursor = {{{Precursor|}}}
| System = {{{System|}}}
| Acronym = {{{Acronym|}}}
| Pronunciation = {{{Pronunciation|}}}
}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Infopolje Anatomija z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran uporablja [[Predloga:Infopolje Vena]] z neznanim parametrom »_VALUE_«|ignoreblank=y| Artery | Caption | Caption2 | Drainsfrom | DrainsFrom | Drainsto | DrainsTo| Image | Image2 | latin | Latin | Name | Precursor | Width | Width2 | Source | source | System | Acronym | Pronunciation
}}{{#if:{{{Nerve|}}}{{{Artery|}}}{{{Vein|}}}|[[Kategorija:Anatomsko NAV infopolje z uporabo drugih NAV parametrov]]
}}<noinclude>
{{documentation}}
</noinclude>
9fcnr346jiwy2o817u6ci602g9rxlkt
Predloga:Infopolje Vena/dok
10
609558
6761751
2026-10-07T12:21:21Z
TadejM
738
skopirano iz en. in prevedeno
6761751
wikitext
text/x-wiki
{{Documentation subpage}}
{{auto short description}}
<!-- Place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata -->
{{lua|Module:Check for unknown parameters}}
{{tld|Infopolje Vena}} prikaže desnostransko infopolje z informacijami o veni. Omogoča prikaz dveh slik na vrhu infopolja.
==Use==
{{Infopolje Vena
| Name = Umbilical vein
| Latin = vena umbilicalis
| Image = Gray502.png
| Caption = Fetalni obtok; umbilikalna vena je velika, rdeča žila skrajno levo.
| Image2 = Gray977.png
| Caption2 = Človeški zarodek, star približno 15 dni. [[Človeški možgani|Možgani]] in [[človeško srce|srce]], predstavljeni z desne strani. [[Prebavna cev]] in [[rumenjakova vrečka]] v medianem prerezu (umbilikalna vena je označena spodaj desno).
| DrainsFrom =
| DrainsTo =
| Artery = [[umbilikalna arterija]]
}}
Predloga se kliče z uporabo sintakse z dvojnimi oklepaji (rezultat je podoben tistemu, ki je prikazan na desni), in sicer na naslednji način:<br/><br/><br/>
<syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto">
{{Infopolje Vena
| Name = Umbilical vein
| Latin = vena umbilicalis
| Image = Gray502.png
| Caption = Fetalni obtok; umbilikalna vena je velika, rdeča žila skrajno levo.
| Image2 = Gray977.png
| Caption2 = Človeški zarodek, star približno 15 dni. [[Človeški možgani|Možgani]] in [[človeško srce|srce]], predstavljeni z desne strani. [[Prebavna cev]] in [[rumenjakova vrečka]] v medianem prerezu (umbilikalna vena je označena spodaj desno).
| DrainsFrom =
| DrainsTo =
| Artery = [[umbilikalna arterija]]
}}
</syntaxhighlight>
==Standardni parametri==
{{Infobox anatomy/doc/transcludetable}}
==Edinstveni parametri==
Edinstveni parametri tega infopolja vključujejo:
{|
|-
| Source ||= besedilo o povirju
|-
| DrainsFrom ||= katero koli besedilo
|-
| DrainsTo ||= katero koli besedilo
|}
Večina parametrov se začne z veliko začetnico.
== Sledilna kategorija ==
* {{clc|Infopolje Anatomija z neznanimi parametri}}
== Glej tudi ==
* [[Predloga:Infopolje Anatomija]]
* [[Predloga:Infopolje Arterija]]
<includeonly>{{Sandbox other||
<!-- Categories go here and interwikis go in Wikidata. -->
[[Kategorija:Anatomska infopolja|Vena]]
[[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]]
}}</includeonly>
t9lqaypizmm5inrtlsypwz1lhouddrh
Kategorija:Anatomsko NAV infopolje z uporabo drugih NAV parametrov
14
609559
6761767
2026-10-07T12:39:57Z
TadejM
738
nova stran z vsebino: »{{tracking category}} {{polluted category}} Ta kategorija sledi prevključitve predlog {{tl|Infopolje Arterija}}, {{tl|Infopolje Vena}} in {{tl|Infopolje Živec}} (»NAV«) z uporabo parametrov {{para|artery}}, {{para|vein}} or {{para|nerve}}. {{CatAutoTOC}}«
6761767
wikitext
text/x-wiki
{{tracking category}}
{{polluted category}}
Ta kategorija sledi prevključitve predlog {{tl|Infopolje Arterija}}, {{tl|Infopolje Vena}} in {{tl|Infopolje Živec}} (»NAV«) z uporabo parametrov {{para|artery}}, {{para|vein}} or {{para|nerve}}.
{{CatAutoTOC}}
5b268os1t7g11gcqhbu9mbweqwobguy
Predloga:Infopolje Limfa
10
609560
6761778
2026-10-07T13:44:30Z
TadejM
738
skopirano iz en. in prevedeno
6761778
wikitext
text/x-wiki
{{main other
|{{short description
|{{#switch: 1
|{{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=nodes|plain=false|nomatch=}}|1|0}} = Organs
|{{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=node|plain=false|nomatch=}}|1|0}} = Organ
|{{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=duct|plain=false|nomatch=}}{{In string|source={{{Name|}}}|target=trunk|plain=true|nomatch=}}|1|0}} = Vessel
|1 = Structure}} of the immune system
|noreplace}}}}
{{infobox anatomy
| type = lymph
| Name = {{{Name|{{{name}}}}}}
| Image = {{{image|{{{Image|}}}}}}
| Width = {{{image_size|{{{Width|}}}}}}
| Alt = {{{alt|}}}
| Caption = {{{caption|{{{Caption|}}}}}}
| Image2 = {{{image2|{{{Image2|}}}}}}
| Width2 = {{{image2_size|{{{Width2|{{{image_size|{{{Width|}}}}}}}}}}}}
| Alt2 = {{{alt2|}}}
| Caption2 = {{{caption2|{{{Caption2|}}}}}}
| Latin = {{{Latin|}}}
| DrainsFrom = {{{drains_from|{{{DrainsFrom|}}}}}}
| DrainsTo = {{{drains_to|{{{DrainsTo|}}}}}}
| Source = {{{Source|{{{source|}}}}}}
| System = [[limfna obtočila]]
| Acronym = {{{Acronym|}}}
| Pronunciation = {{{Pronunciation|}}}
}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Infopolje Anatomija z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran uporablja [[Predloga:Infopolje Limfa]] z neznanim parametrom »_VALUE_«|ignoreblank=y| alt | alt2 | Caption | caption | Caption2 | caption2 | drains_from | drains_to | DrainsFrom | DrainsTo | Image | image | image_size | Source | source | Image2 | image2 | image2_size | Latin | name | Name | Width | Width2 | Pronunciation | Acronym
}}<noinclude>
{{documentation}}
</noinclude>
hsilh0c7cuzka9wp1lx0rmks4i86rbu
6761779
6761778
2026-10-07T13:44:45Z
TadejM
738
TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infobox lymph]] na [[Predloga:Infopolje Limfa]]
6761778
wikitext
text/x-wiki
{{main other
|{{short description
|{{#switch: 1
|{{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=nodes|plain=false|nomatch=}}|1|0}} = Organs
|{{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=node|plain=false|nomatch=}}|1|0}} = Organ
|{{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=duct|plain=false|nomatch=}}{{In string|source={{{Name|}}}|target=trunk|plain=true|nomatch=}}|1|0}} = Vessel
|1 = Structure}} of the immune system
|noreplace}}}}
{{infobox anatomy
| type = lymph
| Name = {{{Name|{{{name}}}}}}
| Image = {{{image|{{{Image|}}}}}}
| Width = {{{image_size|{{{Width|}}}}}}
| Alt = {{{alt|}}}
| Caption = {{{caption|{{{Caption|}}}}}}
| Image2 = {{{image2|{{{Image2|}}}}}}
| Width2 = {{{image2_size|{{{Width2|{{{image_size|{{{Width|}}}}}}}}}}}}
| Alt2 = {{{alt2|}}}
| Caption2 = {{{caption2|{{{Caption2|}}}}}}
| Latin = {{{Latin|}}}
| DrainsFrom = {{{drains_from|{{{DrainsFrom|}}}}}}
| DrainsTo = {{{drains_to|{{{DrainsTo|}}}}}}
| Source = {{{Source|{{{source|}}}}}}
| System = [[limfna obtočila]]
| Acronym = {{{Acronym|}}}
| Pronunciation = {{{Pronunciation|}}}
}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Infopolje Anatomija z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran uporablja [[Predloga:Infopolje Limfa]] z neznanim parametrom »_VALUE_«|ignoreblank=y| alt | alt2 | Caption | caption | Caption2 | caption2 | drains_from | drains_to | DrainsFrom | DrainsTo | Image | image | image_size | Source | source | Image2 | image2 | image2_size | Latin | name | Name | Width | Width2 | Pronunciation | Acronym
}}<noinclude>
{{documentation}}
</noinclude>
hsilh0c7cuzka9wp1lx0rmks4i86rbu
6761801
6761779
2026-10-07T14:49:16Z
TadejM
738
system: limfna obtočila -> limfatični sistem
6761801
wikitext
text/x-wiki
{{main other
|{{short description
|{{#switch: 1
|{{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=nodes|plain=false|nomatch=}}|1|0}} = Organs
|{{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=node|plain=false|nomatch=}}|1|0}} = Organ
|{{#if:{{In string|source={{{Name|}}}|target=duct|plain=false|nomatch=}}{{In string|source={{{Name|}}}|target=trunk|plain=true|nomatch=}}|1|0}} = Vessel
|1 = Structure}} of the immune system
|noreplace}}}}
{{infobox anatomy
| type = lymph
| Name = {{{Name|{{{name}}}}}}
| Image = {{{image|{{{Image|}}}}}}
| Width = {{{image_size|{{{Width|}}}}}}
| Alt = {{{alt|}}}
| Caption = {{{caption|{{{Caption|}}}}}}
| Image2 = {{{image2|{{{Image2|}}}}}}
| Width2 = {{{image2_size|{{{Width2|{{{image_size|{{{Width|}}}}}}}}}}}}
| Alt2 = {{{alt2|}}}
| Caption2 = {{{caption2|{{{Caption2|}}}}}}
| Latin = {{{Latin|}}}
| DrainsFrom = {{{drains_from|{{{DrainsFrom|}}}}}}
| DrainsTo = {{{drains_to|{{{DrainsTo|}}}}}}
| Source = {{{Source|{{{source|}}}}}}
| System = [[limfatični sistem]]
| Acronym = {{{Acronym|}}}
| Pronunciation = {{{Pronunciation|}}}
}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Infopolje Anatomija z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran uporablja [[Predloga:Infopolje Limfa]] z neznanim parametrom »_VALUE_«|ignoreblank=y| alt | alt2 | Caption | caption | Caption2 | caption2 | drains_from | drains_to | DrainsFrom | DrainsTo | Image | image | image_size | Source | source | Image2 | image2 | image2_size | Latin | name | Name | Width | Width2 | Pronunciation | Acronym
}}<noinclude>
{{documentation}}
</noinclude>
kiw0foeetbijdpsy3942ygbw57c67cs
Predloga:Infobox lymph
10
609561
6761780
2026-10-07T13:44:45Z
TadejM
738
TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infobox lymph]] na [[Predloga:Infopolje Limfa]]
6761780
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Limfa]]
pcs6zguaw4ohogt8dpjrxk79pgz65mf
Waldeyerjev limfatični obroč
0
609562
6761792
2026-10-07T14:36:46Z
TadejM
738
TadejM je prestavil stran [[Waldeyerjev limfatični obroč]] na [[Limfatični obroč]]: po SMedS
6761792
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Limfatični obroč]]
ertjidrz11rq6ku8jxdgu348ypyqkmu
Združena Slovenija
0
609563
6761843
2026-10-07T17:44:15Z
MaksiKavsek
244409
preusmeritev na [[Zedinjena Slovenija]]
6761843
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Zedinjena Slovenija]]
8o599mjo8xo67mwrbyzuwuh82zdw551
Titer
0
609564
6761845
2026-10-07T17:47:40Z
Marko3
1829
nova stran z vsebino: »'''Títer''' lahko pomeni: * v [[Tekstilstvo|tekstilstvu]] stopnjo finosti, debeline vlaken, preje;<ref> Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 10. 2026.</ref> * v [[imunologija|imunologiji]] največja razredčina vzorca, ki še da pozitivno reakcijo<ref> https://www.termania.net/slovarji/mikrobioloski-slovar/6745292/titer?query=Titer&SearchIn=All, Mikrobiološki slovar, Slovensko mikrobiološko...«
6761845
wikitext
text/x-wiki
'''Títer''' lahko pomeni:
* v [[Tekstilstvo|tekstilstvu]] stopnjo finosti, debeline vlaken, preje;<ref> Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja,
www.fran.si, dostop 7. 10. 2026.</ref>
* v [[imunologija|imunologiji]] največja razredčina vzorca, ki še da pozitivno reakcijo<ref> https://www.termania.net/slovarji/mikrobioloski-slovar/6745292/titer?query=Titer&SearchIn=All, Mikrobiološki slovar, Slovensko mikrobiološko društvo, 2013.</ref> ali v ožjem smislu največje razredčenje serumskih [[Protitelo|protiteles]], ki še da pozitivno reakcijo z [[Antigen|antigenom]] (izraža se kot razmerje reaktanta s topilom, s katerim se razredčuje, npr. 1:64);<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541715/titer?query=Titer&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 10. 2026.</ref>
* v [[Virologija|virologiji]] število infektivnih enot v določeni količini vzorca.
== Sklici ==
{{sklici}}
evxiq1s3h8q8s8k5r257ufgisy1e78e
6761846
6761845
2026-10-07T17:49:54Z
Marko3
1829
6761846
wikitext
text/x-wiki
'''Títer''' lahko pomeni:
* v [[Tekstilstvo|tekstilstvu]] stopnjo finosti, debeline vlaken, preje;<ref> Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja,
www.fran.si, dostop 7. 10. 2026.</ref>
* v [[Kemija|kemiji]] in [[imunologija|imunologiji]] največja razredčina vzorca, ki še da pozitivno reakcijo<ref> https://www.termania.net/slovarji/mikrobioloski-slovar/6745292/titer?query=Titer&SearchIn=All, Mikrobiološki slovar, Slovensko mikrobiološko društvo, 2013.</ref> ali v ožjem smislu največje razredčenje serumskih [[Protitelo|protiteles]], ki še da pozitivno reakcijo z [[Antigen|antigenom]] (izraža se kot razmerje reaktanta s topilom, s katerim se razredčuje, npr. 1:64);<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541715/titer?query=Titer&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 10. 2026.</ref>
* v [[Virologija|virologiji]] število infektivnih enot v določeni količini vzorca.
== Sklici ==
{{sklici}}
qy0737cd2gysfus4eea1jfyecsvmm3u
6761847
6761846
2026-10-07T17:53:42Z
Marko3
1829
6761847
wikitext
text/x-wiki
'''Títer''' lahko pomeni:
* v [[Tekstilstvo|tekstilstvu]] stopnjo finosti, debeline vlaken, preje;<ref> Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja,
www.fran.si, dostop 7. 10. 2026.</ref>
* v [[Kemija|kemiji]] razmerje med dejansko [[koncentracija|koncentracijo]] in želeno koncentracijo raztopine oziroma faktor, s katerim je treba množiti nazivno koncentracijo, da se dobi dejanska koncentracija (uporablja se v [[Volumetrija|volumetriji]]);<ref> https://www.termania.net/slovarji/Kemijski_slovar/16121709/titer?page=2&query=Titer&SearchIn=All, Kemijski slovar, FKKT Univerze v Mariboru, Slovensko kemijsko društvo.</ref>
* v [[imunologija|imunologiji]] največja razredčina vzorca, ki še da pozitivno reakcijo<ref> https://www.termania.net/slovarji/mikrobioloski-slovar/6745292/titer?query=Titer&SearchIn=All, Mikrobiološki slovar, Slovensko mikrobiološko društvo, 2013.</ref> ali v ožjem smislu največje razredčenje serumskih [[Protitelo|protiteles]], ki še da pozitivno reakcijo z [[Antigen|antigenom]] (izraža se kot razmerje reaktanta s topilom, s katerim se razredčuje, npr. 1:64);<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541715/titer?query=Titer&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 10. 2026.</ref>
* v [[Virologija|virologiji]] število infektivnih enot v določeni količini vzorca.
== Sklici ==
{{sklici}}
s1dk01ubmhxuawykh056tup3di26eiv
6761848
6761847
2026-10-07T17:57:05Z
Marko3
1829
6761848
wikitext
text/x-wiki
'''Títer''' lahko pomeni:
* v [[Tekstilstvo|tekstilstvu]] stopnjo finosti, debeline vlaken, preje;<ref> Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja,
www.fran.si, dostop 7. 10. 2026.</ref>
* v [[Kemija|kemiji]] razmerje med dejansko [[koncentracija|koncentracijo]] in želeno koncentracijo raztopine oziroma faktor, s katerim je treba množiti nazivno koncentracijo, da se dobi dejanska koncentracija (uporablja se v [[Volumetrija|volumetriji]]);<ref> https://www.termania.net/slovarji/Kemijski_slovar/16121709/titer?page=2&query=Titer&SearchIn=All, Kemijski slovar, FKKT Univerze v Mariboru, Slovensko kemijsko društvo.</ref>
* v [[imunologija|imunologiji]] največjo o vzorca, ki še da pozitivno reakcijo<ref> https://www.termania.net/slovarji/mikrobioloski-slovar/6745292/titer?query=Titer&SearchIn=All, Mikrobiološki slovar, Slovensko mikrobiološko društvo, 2013.</ref> ali v ožjem smislu največje razredčenje serumskih [[Protitelo|protiteles]], ki še da pozitivno reakcijo z [[Antigen|antigenom]] (izraža se kot razmerje reaktanta s topilom, s katerim se razredčuje, npr. 1:64);<ref name=":1"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541715/titer?query=Titer&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 10. 2026.</ref>
* v [[Virologija|virologiji]] število infektivnih enot v določeni količini vzorca.<ref name=":1" />
== Sklici ==
{{sklici}}
455a6d8fcgwtjs6xr5f3vb4n4ss0tuj
Vegadeo
0
609565
6761874
2026-10-07T19:00:37Z
Doncsecz~slwiki
9581
/* Vegadeo */
6761874
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox settlement
| name = Vegadeo
| native_name = A Veiga
| official_name =
| settlement_type = Občina
| other_name =
| nickname =
| motto =
| image_skyline = Suarón river, Vegadeo (cropped).JPG
| image_caption =
| image_flag = Bandera de Vegadeo.png
| image_shield = Escudo de Vegadeo.svg
| pushpin_map = Španija
| map_caption = Lega v Španiji
| subdivision_type = Država
| subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
| subdivision_name = {{flag|Španija}}
| subdivision_name1 = [[Asturija]]
| subdivision_type2 = comarca
| subdivision_name2 = Eo-Navia
| subdivision_type3 =
| subdivision_name3 =
| subdivision_type4 =
| subdivision_name4 =
| established_title =
| established_date =
| government_type =
| leader_title = Župan
| leader_name = César Álvarez Fernández (Španska socialistična delavska stranka)
| area_total_km2 = 82,75
| area_land_km2 =
| area_water_km2 =
| area_urban_km2 =
| area_metro_km2 =
| population_as_of = 1. januar 2025
| population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref>
| population_total = 3928
| population_urban =
| population_metro =
| population_density_km2 = auto
| population_note =
| population_demonym =
| timezone =
| coordinates = {{coord|43|24|56|N|6|59|57|W|region:ES|display=inline,title}}
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 1,130
| website = https://www.vegadeo.es/
| footnotes =
}}
[[Slika:Letras de Vegadeo, vaca y ayuntamiento.jpg|thumb|desno|Napis občine pred mestno hišo]]
[[Slika:MTN25-0025c1-2015-A Veiga Vegadeo.jpg|thumb|desno|Relief občine v Vegadeu]]
'''Vegadeo''' ([[eonavščina|eonavsko]] ''A Veiga'' {{IPA|aˈβej.ɣa}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v zahodni Asturiji, na meji [[Galicija (Španija)|Galicije]], približno 125 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Castropol]], na jugu na [[Villanueva de Oscos|Villanuevo de Oscos]] ter na jugozahodu na [[Taramundi]] in [[San Tirso de Abres]]. V Galiciji na zahodu meji na [[Trabada, Galicija|Trabado]] in na severu na [[Ribadeo]]. V občini govorijo [[eonavščina|eonavščino]] ali galicijsko asturijščino, ki je različica [[galicijščina|galicijskega jezika]] v Asturiji.<ref>{{navedi novice|title=Vegadeo |work=Zaguana |url=https://zaguana.com/en/pueblo/vegadeo-asturias |accessdate=7.10.2026 |language=en |date=}}</ref> 2016 je samouprava občine izjavila, da bo tudi uradno uporabila eonavski jezik.<ref>{{navedi novice|last=Pardo |first=Miguel |title=O concello asturiano da Veiga declara oficial o galego no seu municipio |work=Praza |url=https://praza.gal/politica/o-concello-asturiano-da-veiga-declara-oficial-o-galego-no-seu-municipio |date=13.1.2016 |accessdate=7.10.2026 |language=gl}}</ref>
== Etimologija ==
Zemljepisno ime Vegadeo je nastalo iz besedne zveze ''la vega del Eo'' (ravnina reke Eo). Nekoč se je imenovala Vega de Ribadeo, ki so jo 1916 spremenili na prošnjo občanov ''Vegadeo''.<ref>{{navedi novice|title=A Veiga |work=Toponimia Asturiana |url=https://mas.lne.es/toponimia/index.php?leer=893&palabra=Veiga |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref>
== Zgodovina ==
V La Bobii so odkrili [[gomilno grobišče|gomilni grobišči]], v La Corredoiri pa [[dolmen]].<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Vegadeo |url=https://www.vegadeo.es/historia |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref> V [[stari vek|starem veku]] so galicijska [[Kelti|keltska]] plemena živela na ozemlju (Egobari, Kibarki in Albioni).<ref name="historia" /> V občini je obstajalo devet gradišč<ref name="historia" /> [[kultura Castro|kulture Castro]]: v Penzolu, Piantónu, Meredu, Montoutu, Castromouránu, Viladeyeju in dve v Abresu.<ref>{{navedi novice|title=A Pedreira de Balbón |work=Arqueo Astur |url=https://arqueoastur.com/project/a-pedreira-de-balbon/ |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|title=El Castro de Molexón |work=Arqueo Astur |url=https://arqueoastur.com/project/el-castro-de-molexon/ |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|title=O Castro de A Veiga |work=Arqueo Astur |url=https://arqueoastur.com/project/o-castro-de-a-veiga/ |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Pico del Castro de Vixande |work=Arqueo Astur |url=https://arqueoastur.com/project/pico-del-castro-de-vixande/ |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref>
V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] je samostan v Lugu v Galiciji posedoval ozemlje, dokler ga niso predali stolni cerkvi v Oviedu in samostanu sv. Štefana v Piantónu.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Vegadeo |work=Vivir Asturias |url=https://vegadeo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62658411/historia-vegadeo |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref> 1154 ga je [[Alfonz VII. Leonski]] spet daroval Lugu.<ref name="historia" /> 1280 je Reboledo dobil mestno listino, čeprav je ostal pod cerkveno oblastjo Castropola do časa [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]], ki je 1579 izlastil cerkvena zemljišča tudi v današnjem Vegadeu.<ref name="historia" /> Vegadeo je 1584 odkupil pravice, da bi lahko nastal podobčina pod oblastjo Castropola,<ref name="historia" /> središče pa je imel v Reboredu.<ref name="vivir" /> Tako se je Vegadeo lahko razvijal, kar je pospešilo blagostanje občanov. Razvoj je bil najbolj očiten v 18. stoletju, ko sta vzcveteli obrt in trgovina zaradi bližine castropolskega pristanišča. V 16. stoletju se je naselilo veliko [[Baski|baskovskih]] kovačev v Vegadeo, kar je pospešilo razvoj železarstva.
Vegadeo se je dejavno udeležil [[španska vojna za neodvisnost|španske vojne za neodvisnost]] proti [[Francozi|Francozm]]. V občini so ustanovili začasno orožarno, ki je oskrbovala [[Asturijci|asturijske]] odpornike z vojaško opremo.<ref name="vivir" /> Mestni svetniki Castropola so začasno premestili svoje središče v Vego de Ribadeo, ki se je nato 1836 osmasvojil.<ref name="historia" />
Središče občine je bilo prvič v Piantónu, nato so ga 1851 premestili v Vegadeo. Piantón je ohranil do danes pomen v cerkveno-pobožnem življenju občine. Izseljevanja v [[Amerika|Ameriko]] niso se izognila niti Vegadea. Izseljenci iz občine so se preselili predvsem v [[Argentina|Argentino]], [[Kuba|Kubo]] in [[Kolumbija|Kolumbijo]]. S pomočjo izseljencev je bilo zgrajeno mnogo novih stavb v občini, ki so danes del stavbene kulturne dediščine.<ref>{{navedi novice|title=Palacios y casonas |work=Ayuntamiento de Vegadeo |url=https://www.vegadeo.es/palacios-y-casonas |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref>
Zadnjih devetdeset letih je Vegadeo izgubil polovico svojega prebivalstva.
== Geografija ==
[[Slika:Senda peatonal al borde del Eo (4).JPG|thumb|desno|Močvirska učna pot]]
Občina se nahaja ob reki Eo, ki jo razmejuje od Galicije. Vegadeo je lahko ponosen na naravne lepote, med drugim na edinstven močvirski svet ob reki Eo in mokrotne travnike,<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Vegadeo |work=Vivir Asturias |url=https://vegadeo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62658458/geografia-vegadeo |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref> kjer domujejo različne vrste rastlin.<ref name="vivirgeo" /> Kraj je gnezdišče veliko različnih ptic<ref name="vivirgeo" /> kot ptic selivk.
Poleg reke Eo sta še pomembni reki Suarón in Monjardín.<ref name="vivirgeo" /> Relief se deli na nizke gore in ozke doline.<ref name="vivirgeo" />
== Gospodarstvo ==
Skoraj polovica delazmožnih prebivalcev občina je zaposlena v storitvenem sektorju ter tretjina v kmetijstvu in živinoreji.<ref name="vivirgeo" /> Ostali delujejo v majhnih industrijskih panogah kot lesena industrija.<ref name="vivirgeo" /> Rastoča panoga je tudi trgovina.<ref name="vivirgeo" />
== Kultura ==
[[Slika:Crucero de Paramios (Vegadeo, Asturias).jpg|thumb|desno|Kamniti križ v Paramiosu]]
Župnijsko cerkev v Vegadeu so zgradili v historičnem slogu v 19. stoletju. Tudi v Meredu je župnijska cerkev iz 1903. Cerkev sv. Štefana je bila zgrajena v 12. stoletju, ampak so jo večkrat preoblikovali v 16., 17. in 18. stoletju. Bila je nekoč v lasti [[Suvereni malteški viteški red|hospitalnega reda svetega Janeza Jeruzalemskega]]. Župnijska cerkev v Paramiosu je bila zgrajena tudi v 12. stoletju, vendar so jo preoblikovali v 16. in 18. stoletju. Župnijsko cerkev v Abresu so obnovili 1774 v [[baročna arhitektura|baročnem slogu]].
Mestna hiša v Vegadeu je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Na trgu mestne hiše je vodomet iz 1881, ki je obdan z litoželezno ograjo
Na bregu reke Suarón je stara stavba usnjarne iz 1823.
1903 so postavili na trgu Medalon orkestrski paviljon, ki so ga financirali iz zaslužkov izseljencev.
V Piantónu je stari kamniti most iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega obdobja]], poleg ruševin stolpa Ron.
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v Asturiji]]
6jrc28tihorvaait5ukvrlf2n8hgoud
Villanueva de Oscos
0
609566
6761887
2026-10-07T20:04:34Z
Doncsecz~slwiki
9581
/* Villanueva de Oscos */
6761887
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox settlement
| name = Villanueva de Oscos
| native_name = Vilanova d'Ozcos
| official_name =
| settlement_type = Občina
| other_name =
| nickname =
| motto =
| image_skyline = Otoño Árboles (15757439431).jpg
| image_caption =
| image_flag =
| image_shield = Escudo de Villanueva de Oscos.svg
| pushpin_map = Španija
| map_caption = Lega v Španiji
| subdivision_type = Država
| subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
| subdivision_name = {{flag|Španija}}
| subdivision_name1 = [[Asturija]]
| subdivision_type2 = comarca
| subdivision_name2 = Eo-Navia
| subdivision_type3 =
| subdivision_name3 =
| subdivision_type4 =
| subdivision_name4 =
| established_title =
| established_date =
| government_type =
| leader_title = Župan
| leader_name = Abel Lastra Bravo (Španska socialistična delavska stranka)
| area_total_km2 = 72,98
| area_land_km2 =
| area_water_km2 =
| area_urban_km2 =
| area_metro_km2 =
| population_as_of = 1. januar 2025
| population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref>
| population_total = 244
| population_urban =
| population_metro =
| population_density_km2 = auto
| population_note =
| population_demonym =
| timezone =
| coordinates = {{coord|43|18|41|N|6|59|11|W|region:ES|display=inline,title}}
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 1,202
| website = https://www.villanuevadeoscos.es/
| footnotes =
}}
[[Slika:Otoño Árboles (15573899448).jpg|thumb|desno|Gozdna pokrajina v občini]]
'''Villanueva de Oscos''' ({{IPA-es|biʎaˈnweβa ðe ˈoskos}}, [[eonavščina|eonavsko]] ''Vilanova d'Ozcos'' {{IPA|bi.laˈno.βaˈðoθ.kos}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v zahodni Asturiji, blizu meje [[Galicija (Španija)|Galicije]], približno 185 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Taramundi]], na severu na [[Vegadeo]] in [[Castropol]], na severovzhodu na [[Boal]], na vzhodu na [[Illano]], na jugu na [[San Martín de Oscos]] in na jugozahodu na [[Santa Eulalia de Oscos|Santo Eulalio de Oscos]]. V občini govorijo [[eonavščina|eonavščino]] ali galicijsko asturijščino, ki je različica [[galicijščina|galicijskega jezika]] v Asturiji.<ref>{{navedi novice|title=Breve descripción del eonaviego |work=Celtiberia.net |url=https://www.celtiberia.net/ES/biblioteca/?id=3091&cadena=Abo |accessdate=7.10.2026 |language=es |date=}}</ref>
== Zgodovina ==
Arheologi so na gorovju Pumarín odkrili [[gomilno grobišče|gomilna grobišča]]. Tudi so bila gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]] na ozemlju in je bogato najdišče ostankov iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega obdobja]].<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Villanueva de Oscos |url=https://www.villanuevadeoscos.es/historia |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref>
V [[srednji vek|srednjem veku]] je [[Alfonz VII. Leonski]] daroval Villanievu [[benediktinci|benediktinskemu]] samostanuí<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Villanueva de Oscos |url=https://villanueva-de-oscos.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62664788/historia-villanueva-oscos |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref> v As Tremorasu. 1162 so samostan prevzeli [[cistercijani]], ki so veliko prispevali k razvoju kmetijstva.<ref name="vivir" /> 1182 je [[Ferdinand II. Leonski]] predal vse sodne oblasti samostanu, kar je potrdil [[Alfonz IX. Leonski]] in tudi [[Filip V. Španski]],<ref name="historia" /> [[Filip II. Španski]] namreč ni izlastil tukajšnjih cerkvenih zemljišč kot drugje v Asturiji. V 17. stoletju se je veliko razvijalo železarstvo in je bilo ustanovljeno več kovačnic.
Od 1721 so občani vse bolj izrazili svoje neodobravanje zaradi oblasti samostana. 1792 je opat poskusil pomiriti nezadovoljno ljudstvo ter je privolil v znižanje nekaterih davkov in pristojbin. Samostan je bil 1827 ukinjen, zato se je občina lahko osamosvojila.<ref name="vivir" /> 1836 so odpravili tudi zadnje cerkvene lasti v občini.<ref name="vivir" />
Od 1950 je izrazito upadlo število prebivalstva v občini. 1950 je bilo še 1300 prebivalcev v Villanuevi.
== Geografija ==
[[Slika:Valle del río Ahío.jpg|thumb|desno|Dolina reke Ahío v Villanuevi]]
Tla je [[silur]]ska in [[kambrij]]ska, bogata s [[skril]]em in glino ter vsebuje tudi [[silicij]] in [[Kloritna skupina|klorite]]. V neznatni meri se pojavi [[apnenec]], večinoma v okolici Salgueirasa.
Geološki in erozijski dejavniki so oblikovali tla, ki je usmerjeno iz severa proti jugu. Rahla pobočja prekinjajo kvarcitni grebeni. Na severnem delu so najvišji vrhovi. Najvišja točka je vrh Filso (1197 m).
Občina ima veliko majhnih rek in potokov, ki se zlivajo v reki Eo in Navia. Najpomembnejša toka sta Villanueva in Bobia.
Podnebje je oceansko z obilno količino padavine. Suša je zelo redka poleti. Na severnem delu je pogosta megla in pozimi v splošnem sneži.
Površino večinoma zavzemajo gozdovi (hrastovi, kostanjevi in brezovi) in goščave. Širitev goščav je vedno večja zaradi krčenj, zato je lahko požar v teh goščavah.
== Gospodarstvo ==
Več kot 74 % gospodarskih dejavnosti temelji na živinoreji, ki osredotoči na mesno industrijo. Večinoma vzrejajo [[asturijsko dolinsko govedo]], ki je avtohtona pasma v [[španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]]. Komaj 6 in pol % je zaposleno v industrijskem sektorju (predvsem v stavbarstvu). V Villanuevi še vedno delujejo obrtniške kovačnice. 19 % je zaposleno v storitvenem sektorju. Predvsem se je povečala trgovina in še poteka razvijanje [[kmečki turizem|kmečkega turizma]].
== Kultura ==
[[Slika:Monasterio de Santa María de Villanueva de Oscos (2797218702).jpg|thumb|desno|Samostan Marije Device v Villanuevi]]
* Samostan Marije Device v Villanuevi (iz 12. stoletja)
* Kapele v okoliških vaseh<ref name="historia" />
* Vaške kmečke hiše
* Žitnice in kašče ([[horru|hórreo]])
* Kamnite ograje, ki so branile nekoč čebelnjake pred divjačino
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v Asturiji]]
bn82rqhyv7ip720ejf11eu56y5mfb0d
Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence
0
609567
6761892
2026-10-07T20:23:46Z
VidicK01
193275
referendum 2026, bo še razširjeno
6761892
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}
'''Referendum o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi RTV prispevka]].<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-10-07 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Ozadje ==
=== Razpis referenduma ===
23. julija 2026 so poslanske skupine [[Poslanska skupina SDS|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]], [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je referendum o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem v družbeno koristna dela, preostala dva pa se nanašata na ukinitev obveznega RTV prispevka ter na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-08-27 |website=Domovina.je |language=en}}</ref> Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.<ref>{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je matični Odbor za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide obravnaval in potrdil 24. avgusta 2026.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Odbor DZ-ja podprl posvetovalni referendum glede socialne pomoči delovno sposobnim |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-posvetovalni-referendum-glede-socialne-pomoci-delovno-sposobnim/791747 |access-date=2026-10-07 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 25. avgusta je razpis podprl še Državni zbor na izredni plenarni seji.<ref>{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> O odloku za njegov razpis so poslanci odločali v petek, 28. avgusta, za je glasovalo 45 poslancev, 27 jih je bilo proti.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje ===
V volilno kampanjo se je prijavilo 19 organizatorjev, od tega pet pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih se je prijavilo osem parlamentarnih strank ter pet zunajparlamentarnih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}</ref>
==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Nova socialdemokracija]]
H glasovanju »ZA« sta pozvali tudi [[Resni.ca]] ter zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], ki se v volilno kampanjo nista prijavili.<ref>{{Navedi splet |last=J. Plemeniti |first=Zmago |date=2026-10-04 |title=4x ZA na oktoberskih referendumih! |url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/2106637330568077794 |access-date=2026-10-10 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-10 |website=Facebook.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>
==== Nasprotniki ====
* '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull
=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class="wikitable" style="line-height:20px; text-align: center;"
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style="width:15%; |ZA
! style="width:15%; |PROTI
! style="width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style="background:#9bf796;" |'''72,9'''
|25,1
|2,0
| style="background:#66FF66;" | +47,8
|<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref>
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style="background:#9bf796;" |'''70,0'''
|18,6
|11,4
| style="background:#66FF66;" |+51,4
|<ref>{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-10-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style="background:#9bf796;" |'''74,6'''
|21,1
|5,5
| style="background:#66FF66;" | +53,5
|<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-10-07|language=sl}}</ref>
|}
=== Predvolilne oddaje ===
{| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:91%;line-height:16px"
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Torek<br>{{nowrap|6. oktober}}
|21.30
|[[Pro Plus]]
|POP TV
|Uroš Slak
|'''24UR Zvečer: Soočenje o družbenokoristnem delu'''
|<small>Aleksander Reberšek (NSi)<br>Karmen Furman (SDS)</small>
|<small>Klemen Boštjančič (GS)<br>Luka Goršek (SD)</small>
|<ref>{{Navedi splet |title=Družbenokoristno delo - novodobno suženjstvo ali dajanje novih priložnosti? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvo-predreferendumsko-soocenje.html |access-date=2026-10-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
|-
|Ponedeljek<br>{{nowrap|28. september}}
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Katarina Golob Veselič
|'''Referendum o denarni socialni pomoči'''
|<small>Aleksander Reberšek (NSi)<br>Karmen Furman (SDS)<br>{{nowrap|Dejan Zakrajšek (Demokrati)}}<br>Tina Bregant (SLS)<br>Matej Tušak (FOKUS)<br>Andrej Magajna (NS)</small>
|<small>Klemen Boštjančič (GS)<br>Nataša Sukič (Levica)<br>Dušan Vučko (Prerod)<br>Leon Božič (Pirati)<br>Miha Kordiš (Mi, socialisti!)<br>Miroslav Huskić (NOT)<br>{{nowrap|Vesna Leskošek (Amnesty)}}<br>Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})<br>Miha Blažič (Zasuk)<br>Srečko Dragoš (Open)<br>Katarina Mauch (PLC)<br>Jaša Jenull</small>
|<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=G. C. , Al |title=Prvo soočenje mnenj: Naj bo socialna pomoč pogojena z družbenokoristnim delom? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-pogojevanju-socialne-pomoci-z-druzbenokoristnim-delom/prvo-soocenje-mnenj-naj-bo-socialna-pomoc-pogojena-z-druzbenokoristnim-delom/795175 |access-date=2026-10-07 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
|-
|}
== Volilna udeležba ==
=== Po dnevih ===
{| class="wikitable"
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|21.277
|1,25 %
|<ref>{{Navedi splet |title=Presenečenje: prvi dan predčasnega glasovanja visoka volilna udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-koliko-volivcev-je-glasovalo-na-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-703392 |access-date=2026-10-07 |website=siol.net |language=sl}}</ref>
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|
|
|
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|
|
| rowspan="2" |
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!
!
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni.
{| class="wikitable"
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|
|
|
|- bgcolor="#ececec"
!Končna uradna volilna udeležba
!
!
!
|}
=== Po volilnih enotah ===
{| class="wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable"
! colspan="2" |Volilna enota
! width="70" |{{Aye}} ZA
! width="70" |{{Nay}} PROTI
!Upravičencev
! colspan="2" width="140" |Udeležba
|-
|VE1
|Kranj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE2
|Postojna
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE3
|Ljubljana Center
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE4
|Ljubljana Bežigrad
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE5
|Celje
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE6
|Novo mesto
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE7
|Maribor
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE8
|Ptuj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| colspan="2" style="border-top-width:3px" |'''Slovenija'''
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| align="right" style="border-top-width:3px" |
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}
7529gnqljg8k8de6hnz49vjwlm3ld1h
6761895
6761892
2026-10-07T20:24:54Z
VidicK01
193275
/* Podporniki */ popravki
6761895
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}
'''Referendum o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi RTV prispevka]].<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-10-07 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Ozadje ==
=== Razpis referenduma ===
23. julija 2026 so poslanske skupine [[Poslanska skupina SDS|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]], [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je referendum o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem v družbeno koristna dela, preostala dva pa se nanašata na ukinitev obveznega RTV prispevka ter na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-08-27 |website=Domovina.je |language=en}}</ref> Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.<ref>{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je matični Odbor za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide obravnaval in potrdil 24. avgusta 2026.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Odbor DZ-ja podprl posvetovalni referendum glede socialne pomoči delovno sposobnim |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-posvetovalni-referendum-glede-socialne-pomoci-delovno-sposobnim/791747 |access-date=2026-10-07 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 25. avgusta je razpis podprl še Državni zbor na izredni plenarni seji.<ref>{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> O odloku za njegov razpis so poslanci odločali v petek, 28. avgusta, za je glasovalo 45 poslancev, 27 jih je bilo proti.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje ===
V volilno kampanjo se je prijavilo 19 organizatorjev, od tega pet pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih se je prijavilo osem parlamentarnih strank ter pet zunajparlamentarnih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}</ref>
==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Nova socialdemokracija]]
H glasovanju »ZA« sta pozvali tudi [[Resni.ca]] ter zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], ki se v volilno kampanjo nista prijavili.<ref>{{Navedi splet |last=J. Plemeniti |first=Zmago |date=2026-10-04 |title=4x ZA na oktoberskih referendumih! |url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/2106637330568077794 |access-date=2026-10-07 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-07 |website=Facebook.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-10-07 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>
==== Nasprotniki ====
* '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull
=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class="wikitable" style="line-height:20px; text-align: center;"
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style="width:15%; |ZA
! style="width:15%; |PROTI
! style="width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style="background:#9bf796;" |'''72,9'''
|25,1
|2,0
| style="background:#66FF66;" | +47,8
|<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref>
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style="background:#9bf796;" |'''70,0'''
|18,6
|11,4
| style="background:#66FF66;" |+51,4
|<ref>{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-10-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style="background:#9bf796;" |'''74,6'''
|21,1
|5,5
| style="background:#66FF66;" | +53,5
|<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-10-07|language=sl}}</ref>
|}
=== Predvolilne oddaje ===
{| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:91%;line-height:16px"
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Torek<br>{{nowrap|6. oktober}}
|21.30
|[[Pro Plus]]
|POP TV
|Uroš Slak
|'''24UR Zvečer: Soočenje o družbenokoristnem delu'''
|<small>Aleksander Reberšek (NSi)<br>Karmen Furman (SDS)</small>
|<small>Klemen Boštjančič (GS)<br>Luka Goršek (SD)</small>
|<ref>{{Navedi splet |title=Družbenokoristno delo - novodobno suženjstvo ali dajanje novih priložnosti? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvo-predreferendumsko-soocenje.html |access-date=2026-10-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
|-
|Ponedeljek<br>{{nowrap|28. september}}
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Katarina Golob Veselič
|'''Referendum o denarni socialni pomoči'''
|<small>Aleksander Reberšek (NSi)<br>Karmen Furman (SDS)<br>{{nowrap|Dejan Zakrajšek (Demokrati)}}<br>Tina Bregant (SLS)<br>Matej Tušak (FOKUS)<br>Andrej Magajna (NS)</small>
|<small>Klemen Boštjančič (GS)<br>Nataša Sukič (Levica)<br>Dušan Vučko (Prerod)<br>Leon Božič (Pirati)<br>Miha Kordiš (Mi, socialisti!)<br>Miroslav Huskić (NOT)<br>{{nowrap|Vesna Leskošek (Amnesty)}}<br>Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})<br>Miha Blažič (Zasuk)<br>Srečko Dragoš (Open)<br>Katarina Mauch (PLC)<br>Jaša Jenull</small>
|<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=G. C. , Al |title=Prvo soočenje mnenj: Naj bo socialna pomoč pogojena z družbenokoristnim delom? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-pogojevanju-socialne-pomoci-z-druzbenokoristnim-delom/prvo-soocenje-mnenj-naj-bo-socialna-pomoc-pogojena-z-druzbenokoristnim-delom/795175 |access-date=2026-10-07 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
|-
|}
== Volilna udeležba ==
=== Po dnevih ===
{| class="wikitable"
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|21.277
|1,25 %
|<ref>{{Navedi splet |title=Presenečenje: prvi dan predčasnega glasovanja visoka volilna udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-koliko-volivcev-je-glasovalo-na-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-703392 |access-date=2026-10-07 |website=siol.net |language=sl}}</ref>
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|
|
|
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|
|
| rowspan="2" |
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!
!
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni.
{| class="wikitable"
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|
|
|
|- bgcolor="#ececec"
!Končna uradna volilna udeležba
!
!
!
|}
=== Po volilnih enotah ===
{| class="wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable"
! colspan="2" |Volilna enota
! width="70" |{{Aye}} ZA
! width="70" |{{Nay}} PROTI
!Upravičencev
! colspan="2" width="140" |Udeležba
|-
|VE1
|Kranj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE2
|Postojna
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE3
|Ljubljana Center
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE4
|Ljubljana Bežigrad
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE5
|Celje
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE6
|Novo mesto
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE7
|Maribor
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE8
|Ptuj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| colspan="2" style="border-top-width:3px" |'''Slovenija'''
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| align="right" style="border-top-width:3px" |
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}
31evx9c6iauo6bh7lsivwexepw1spv4
6761899
6761895
2026-10-07T20:27:10Z
VidicK01
193275
popravki
6761899
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}
'''Referendum o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]].<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-10-07 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Ozadje ==
=== Razpis referenduma ===
23. julija 2026 so poslanske skupine [[Poslanska skupina SDS|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]], [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je referendum o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem v družbeno koristna dela, preostala dva pa se nanašata na ukinitev obveznega RTV prispevka ter na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-08-27 |website=Domovina.je |language=en}}</ref> Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.<ref>{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je matični Odbor za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide obravnaval in potrdil 24. avgusta 2026.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Odbor DZ-ja podprl posvetovalni referendum glede socialne pomoči delovno sposobnim |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-posvetovalni-referendum-glede-socialne-pomoci-delovno-sposobnim/791747 |access-date=2026-10-07 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 25. avgusta je razpis podprl še Državni zbor na izredni plenarni seji.<ref>{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> O odloku za njegov razpis so poslanci odločali v petek, 28. avgusta, za je glasovalo 45 poslancev, 27 jih je bilo proti.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje ===
V volilno kampanjo se je prijavilo 19 organizatorjev, od tega pet pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih se je prijavilo osem parlamentarnih strank ter pet zunajparlamentarnih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}</ref>
==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Nova socialdemokracija]]
H glasovanju »ZA« sta pozvali tudi [[Resni.ca]] ter zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], ki se v volilno kampanjo nista prijavili.<ref>{{Navedi splet |last=J. Plemeniti |first=Zmago |date=2026-10-04 |title=4x ZA na oktoberskih referendumih! |url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/2106637330568077794 |access-date=2026-10-07 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-07 |website=Facebook.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-10-07 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>
==== Nasprotniki ====
* '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull
=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class="wikitable" style="line-height:20px; text-align: center;"
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style="width:15%; |ZA
! style="width:15%; |PROTI
! style="width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style="background:#9bf796;" |'''72,9'''
|25,1
|2,0
| style="background:#66FF66;" | +47,8
|<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref>
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style="background:#9bf796;" |'''70,0'''
|18,6
|11,4
| style="background:#66FF66;" |+51,4
|<ref>{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-10-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style="background:#9bf796;" |'''74,6'''
|21,1
|5,5
| style="background:#66FF66;" | +53,5
|<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-10-07|language=sl}}</ref>
|}
=== Predvolilne oddaje ===
{| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:91%;line-height:16px"
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Torek<br>{{nowrap|6. oktober}}
|21.30
|[[Pro Plus]]
|POP TV
|Uroš Slak
|'''24UR Zvečer: Soočenje o družbenokoristnem delu'''
|<small>Aleksander Reberšek (NSi)<br>Karmen Furman (SDS)</small>
|<small>Klemen Boštjančič (GS)<br>Luka Goršek (SD)</small>
|<ref>{{Navedi splet |title=Družbenokoristno delo - novodobno suženjstvo ali dajanje novih priložnosti? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvo-predreferendumsko-soocenje.html |access-date=2026-10-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref>
|-
|Ponedeljek<br>{{nowrap|28. september}}
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Katarina Golob Veselič
|'''Referendum o denarni socialni pomoči'''
|<small>Aleksander Reberšek (NSi)<br>Karmen Furman (SDS)<br>{{nowrap|Dejan Zakrajšek (Demokrati)}}<br>Tina Bregant (SLS)<br>Matej Tušak (FOKUS)<br>Andrej Magajna (NS)</small>
|<small>Klemen Boštjančič (GS)<br>Nataša Sukič (Levica)<br>Dušan Vučko (Prerod)<br>Leon Božič (Pirati)<br>Miha Kordiš (Mi, socialisti!)<br>Miroslav Huskić (NOT)<br>{{nowrap|Vesna Leskošek (Amnesty)}}<br>Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})<br>Miha Blažič (Zasuk)<br>Srečko Dragoš (Open)<br>Katarina Mauch (PLC)<br>Jaša Jenull</small>
|<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=G. C. , Al |title=Prvo soočenje mnenj: Naj bo socialna pomoč pogojena z družbenokoristnim delom? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-pogojevanju-socialne-pomoci-z-druzbenokoristnim-delom/prvo-soocenje-mnenj-naj-bo-socialna-pomoc-pogojena-z-druzbenokoristnim-delom/795175 |access-date=2026-10-07 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
|-
|}
== Volilna udeležba ==
=== Po dnevih ===
{| class="wikitable"
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|21.277
|1,25 %
|<ref>{{Navedi splet |title=Presenečenje: prvi dan predčasnega glasovanja visoka volilna udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-koliko-volivcev-je-glasovalo-na-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-703392 |access-date=2026-10-07 |website=siol.net |language=sl}}</ref>
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|
|
|
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|
|
| rowspan="2" |
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!
!
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni.
{| class="wikitable"
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|
|
|
|- bgcolor="#ececec"
!Končna uradna volilna udeležba
!
!
!
|}
=== Po volilnih enotah ===
{| class="wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable"
! colspan="2" |Volilna enota
! width="70" |{{Aye}} ZA
! width="70" |{{Nay}} PROTI
!Upravičencev
! colspan="2" width="140" |Udeležba
|-
|VE1
|Kranj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE2
|Postojna
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE3
|Ljubljana Center
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE4
|Ljubljana Bežigrad
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE5
|Celje
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE6
|Novo mesto
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE7
|Maribor
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
|VE8
|Ptuj
| align="center" |
|
|
|
| align="right" |
|-
| colspan="2" style="border-top-width:3px" |'''Slovenija'''
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| align="center" style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| style="border-top-width:3px" |
| align="right" style="border-top-width:3px" |
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}
6w3btqq9xmvcxkbyl0ajb5cy7utyh4j
Uporabnik:S0me0ne0/peskovnik
2
609568
6761894
2026-10-07T20:23:56Z
S0me0ne0
6418
S0me0ne0 je prestavil_a stran [[Uporabnik:S0me0ne0/peskovnik]] na [[Volan (televizijska oddaja)]]: Objava pripravljenega članka iz uporabniškega peskovnika
6761894
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Volan (televizijska oddaja)]]
hecb2w9v6jg7l7kepo1k7qxcp9iorv6
Iztok Krajnc
0
609569
6761904
2026-10-07T20:50:15Z
S0me0ne0
6418
nova stran z vsebino: »'''Iztok Krajnc''' (rojen 1987) je slovenski avtomobilistični novinar in televizijski voditelj, znan predvsem kot dolgoletni ustvarjalec avtomobilistične televizijske oddaje ''[[Volan (televizijska oddaja)|Volan]]'' na [[Kanal A|Kanalu A]].<ref name="GG2015">{{Navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150425/C/150429829/ |title=Rdeči volan |author=Alenka Brun |date=25. april 2015 |website=Gorenjski glas |accessdate=7. oktober 2026 }}</ref>...«
6761904
wikitext
text/x-wiki
'''Iztok Krajnc''' (rojen 1987) je slovenski avtomobilistični novinar in televizijski voditelj, znan predvsem kot dolgoletni ustvarjalec avtomobilistične televizijske oddaje ''[[Volan (televizijska oddaja)|Volan]]'' na [[Kanal A|Kanalu A]].<ref name="GG2015">{{Navedi splet
|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150425/C/150429829/
|title=Rdeči volan
|author=Alenka Brun
|date=25. april 2015
|website=Gorenjski glas
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref><ref name="Lady2026">{{Navedi revijo
|author=Maja Furman
|title=Vozniški izpit je delal kar dvakrat
|journal=Lady
|issue=10
|date=11. marec 2026
|pages=36–37
}}</ref>
== Kariera ==
Krajnc je z delom pred kamero začel leta 2009 pri avtomobilistični oddaji ''Avto.Info''.<ref name="VolanUrednistvo">{{Navedi splet
|url=https://volan.si/urednistvo/
|title=Uredništvo
|website=Volan.si
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
Pozneje je postal eden od dolgoletnih ustvarjalcev avtomobilistične oddaje ''[[Volan (televizijska oddaja)|Volan]]''. ''Gorenjski glas'' je leta 2015 Krajnca in Mateja Mihinjača označil za glavna prepoznavna obraza ekipe oddaje. V uredništvu sta bila takrat tudi Rebeka Pevec in Anže Jereb.<ref name="GG2015" />
Leta 2021 je ''Gorenjski glas'' ob dvajseti sezoni oddaje Krajnca skupaj z Anžetom Jerebom in Matejem Mihinjačem predstavil kot avtomobilske »tri mušketirje« oddaje ''Volan''.<ref name="GG2021">{{Navedi splet
|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20210310/C/210319970/
|title=Avtomobilski mušketirji
|author=Alenka Brun
|date=10. marec 2021
|website=Gorenjski glas
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
Krajnc je tudi avtor avtomobilističnih prispevkov, preizkusov vozil in spletnih objav. Arhiv spletne strani ''Volan'' ga navaja kot avtorja številnih oddaj in drugih avtomobilističnih vsebin.<ref name="VolanOddaje">{{Navedi splet
|url=https://volan.si/category/oddaje/
|title=Oddaje
|website=Volan.si
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
== V medijih ==
Marca 2026 je revija ''Lady'' Krajncu namenila dvostranski portret z naslovom »Vozniški izpit je delal kar dvakrat«. Prispevek avtorice Maje Furman je predstavil njegovo delo televizijskega voditelja, sodelovanje pri oddaji ''Volan'' ter nekatere vidike njegovega življenja zunaj televizije.<ref name="Lady2026" />
== Viri ==
{{reflist}}
== Zunanje povezave ==
* [https://volan.si/ Volan.si]
<!--
Kategorije aktiviraj šele, ko bo članek prestavljen v glavni imenski prostor.
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1987]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
-->
d0da7h5fl45gj2uweoh3z7qb1ds4ztb
6761905
6761904
2026-10-07T20:51:15Z
S0me0ne0
6418
S0me0ne0 je prestavil_a stran [[Uporabnik:S0me0ne0/Iztok Krajnc]] na [[Iztok Krajnc]]: Objava pripravljenega biografskega članka iz uporabniškega peskovnika
6761904
wikitext
text/x-wiki
'''Iztok Krajnc''' (rojen 1987) je slovenski avtomobilistični novinar in televizijski voditelj, znan predvsem kot dolgoletni ustvarjalec avtomobilistične televizijske oddaje ''[[Volan (televizijska oddaja)|Volan]]'' na [[Kanal A|Kanalu A]].<ref name="GG2015">{{Navedi splet
|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150425/C/150429829/
|title=Rdeči volan
|author=Alenka Brun
|date=25. april 2015
|website=Gorenjski glas
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref><ref name="Lady2026">{{Navedi revijo
|author=Maja Furman
|title=Vozniški izpit je delal kar dvakrat
|journal=Lady
|issue=10
|date=11. marec 2026
|pages=36–37
}}</ref>
== Kariera ==
Krajnc je z delom pred kamero začel leta 2009 pri avtomobilistični oddaji ''Avto.Info''.<ref name="VolanUrednistvo">{{Navedi splet
|url=https://volan.si/urednistvo/
|title=Uredništvo
|website=Volan.si
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
Pozneje je postal eden od dolgoletnih ustvarjalcev avtomobilistične oddaje ''[[Volan (televizijska oddaja)|Volan]]''. ''Gorenjski glas'' je leta 2015 Krajnca in Mateja Mihinjača označil za glavna prepoznavna obraza ekipe oddaje. V uredništvu sta bila takrat tudi Rebeka Pevec in Anže Jereb.<ref name="GG2015" />
Leta 2021 je ''Gorenjski glas'' ob dvajseti sezoni oddaje Krajnca skupaj z Anžetom Jerebom in Matejem Mihinjačem predstavil kot avtomobilske »tri mušketirje« oddaje ''Volan''.<ref name="GG2021">{{Navedi splet
|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20210310/C/210319970/
|title=Avtomobilski mušketirji
|author=Alenka Brun
|date=10. marec 2021
|website=Gorenjski glas
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
Krajnc je tudi avtor avtomobilističnih prispevkov, preizkusov vozil in spletnih objav. Arhiv spletne strani ''Volan'' ga navaja kot avtorja številnih oddaj in drugih avtomobilističnih vsebin.<ref name="VolanOddaje">{{Navedi splet
|url=https://volan.si/category/oddaje/
|title=Oddaje
|website=Volan.si
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
== V medijih ==
Marca 2026 je revija ''Lady'' Krajncu namenila dvostranski portret z naslovom »Vozniški izpit je delal kar dvakrat«. Prispevek avtorice Maje Furman je predstavil njegovo delo televizijskega voditelja, sodelovanje pri oddaji ''Volan'' ter nekatere vidike njegovega življenja zunaj televizije.<ref name="Lady2026" />
== Viri ==
{{reflist}}
== Zunanje povezave ==
* [https://volan.si/ Volan.si]
<!--
Kategorije aktiviraj šele, ko bo članek prestavljen v glavni imenski prostor.
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1987]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
-->
d0da7h5fl45gj2uweoh3z7qb1ds4ztb
6761907
6761905
2026-10-07T20:52:26Z
S0me0ne0
6418
6761907
wikitext
text/x-wiki
'''Iztok Krajnc''' (rojen 1987) je slovenski avtomobilistični novinar in televizijski voditelj, znan predvsem kot dolgoletni ustvarjalec avtomobilistične televizijske oddaje ''[[Volan (televizijska oddaja)|Volan]]'' na [[Kanal A|Kanalu A]].<ref name="GG2015">{{Navedi splet
|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150425/C/150429829/
|title=Rdeči volan
|author=Alenka Brun
|date=25. april 2015
|website=Gorenjski glas
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref><ref name="Lady2026">{{Navedi revijo
|author=Maja Furman
|title=Vozniški izpit je delal kar dvakrat
|journal=Lady
|issue=10
|date=11. marec 2026
|pages=36–37
}}</ref>
== Kariera ==
Krajnc je z delom pred kamero začel leta 2009 pri avtomobilistični oddaji ''Avto.Info''.<ref name="VolanUrednistvo">{{Navedi splet
|url=https://volan.si/urednistvo/
|title=Uredništvo
|website=Volan.si
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
Pozneje je postal eden od dolgoletnih ustvarjalcev avtomobilistične oddaje ''[[Volan (televizijska oddaja)|Volan]]''. ''Gorenjski glas'' je leta 2015 Krajnca in Mateja Mihinjača označil za glavna prepoznavna obraza ekipe oddaje. V uredništvu sta bila takrat tudi Rebeka Pevec in Anže Jereb.<ref name="GG2015" />
Leta 2021 je ''Gorenjski glas'' ob dvajseti sezoni oddaje Krajnca skupaj z Anžetom Jerebom in Matejem Mihinjačem predstavil kot avtomobilske »tri mušketirje« oddaje ''Volan''.<ref name="GG2021">{{Navedi splet
|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20210310/C/210319970/
|title=Avtomobilski mušketirji
|author=Alenka Brun
|date=10. marec 2021
|website=Gorenjski glas
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
Krajnc je tudi avtor avtomobilističnih prispevkov, preizkusov vozil in spletnih objav. Arhiv spletne strani ''Volan'' ga navaja kot avtorja številnih oddaj in drugih avtomobilističnih vsebin.<ref name="VolanOddaje">{{Navedi splet
|url=https://volan.si/category/oddaje/
|title=Oddaje
|website=Volan.si
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
== V medijih ==
Marca 2026 je revija ''Lady'' Krajncu namenila dvostranski portret z naslovom »Vozniški izpit je delal kar dvakrat«. Prispevek avtorice Maje Furman je predstavil njegovo delo televizijskega voditelja, sodelovanje pri oddaji ''Volan'' ter nekatere vidike njegovega življenja zunaj televizije.<ref name="Lady2026" />
== Viri ==
{{reflist}}
== Zunanje povezave ==
* [https://volan.si/ Volan.si]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1987]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
hddcjsdg01widtkhxmmby73v6msjl67
6761943
6761907
2026-10-07T21:45:49Z
Doncsecz~slwiki
9581
infopolje
6761943
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje oseba}}
'''Iztok Krajnc''' (rojen 1987) je slovenski avtomobilistični novinar in televizijski voditelj, znan predvsem kot dolgoletni ustvarjalec avtomobilistične televizijske oddaje ''[[Volan (televizijska oddaja)|Volan]]'' na [[Kanal A|Kanalu A]].<ref name="GG2015">{{Navedi splet
|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150425/C/150429829/
|title=Rdeči volan
|author=Alenka Brun
|date=25. april 2015
|website=Gorenjski glas
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref><ref name="Lady2026">{{Navedi revijo
|author=Maja Furman
|title=Vozniški izpit je delal kar dvakrat
|journal=Lady
|issue=10
|date=11. marec 2026
|pages=36–37
}}</ref>
== Kariera ==
Krajnc je z delom pred kamero začel leta 2009 pri avtomobilistični oddaji ''Avto.Info''.<ref name="VolanUrednistvo">{{Navedi splet
|url=https://volan.si/urednistvo/
|title=Uredništvo
|website=Volan.si
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
Pozneje je postal eden od dolgoletnih ustvarjalcev avtomobilistične oddaje ''[[Volan (televizijska oddaja)|Volan]]''. ''Gorenjski glas'' je leta 2015 Krajnca in Mateja Mihinjača označil za glavna prepoznavna obraza ekipe oddaje. V uredništvu sta bila takrat tudi Rebeka Pevec in Anže Jereb.<ref name="GG2015" />
Leta 2021 je ''Gorenjski glas'' ob dvajseti sezoni oddaje Krajnca skupaj z Anžetom Jerebom in Matejem Mihinjačem predstavil kot avtomobilske »tri mušketirje« oddaje ''Volan''.<ref name="GG2021">{{Navedi splet
|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20210310/C/210319970/
|title=Avtomobilski mušketirji
|author=Alenka Brun
|date=10. marec 2021
|website=Gorenjski glas
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
Krajnc je tudi avtor avtomobilističnih prispevkov, preizkusov vozil in spletnih objav. Arhiv spletne strani ''Volan'' ga navaja kot avtorja številnih oddaj in drugih avtomobilističnih vsebin.<ref name="VolanOddaje">{{Navedi splet
|url=https://volan.si/category/oddaje/
|title=Oddaje
|website=Volan.si
|accessdate=7. oktober 2026
}}</ref>
== V medijih ==
Marca 2026 je revija ''Lady'' Krajncu namenila dvostranski portret z naslovom »Vozniški izpit je delal kar dvakrat«. Prispevek avtorice Maje Furman je predstavil njegovo delo televizijskega voditelja, sodelovanje pri oddaji ''Volan'' ter nekatere vidike njegovega življenja zunaj televizije.<ref name="Lady2026" />
== Viri ==
{{reflist}}
== Zunanje povezave ==
* [https://volan.si/ Volan.si]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1987]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
brxj1uuwgcf0l5vboaa8sc1h2f7234t
Uporabnik:S0me0ne0/Iztok Krajnc
2
609570
6761906
2026-10-07T20:51:15Z
S0me0ne0
6418
S0me0ne0 je prestavil_a stran [[Uporabnik:S0me0ne0/Iztok Krajnc]] na [[Iztok Krajnc]]: Objava pripravljenega biografskega članka iz uporabniškega peskovnika
6761906
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Iztok Krajnc]]
icjsr6v8vc3c3wgm0w7fz5tu907bavp
Villayón
0
609571
6761909
2026-10-07T21:04:32Z
Doncsecz~slwiki
9581
/* Villayón */
6761909
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox settlement
| name = Villayón
| native_name =
| official_name =
| settlement_type = Občina
| other_name =
| nickname =
| motto =
| image_skyline = Villayón (Villayón, Asturias).jpg
| image_caption =
| image_flag =
| image_shield = Escudo de Villayón.svg
| pushpin_map = Španija
| map_caption = Lega v Španiji
| subdivision_type = Država
| subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
| subdivision_name = {{flag|Španija}}
| subdivision_name1 = [[Asturija]]
| subdivision_type2 = comarca
| subdivision_name2 = Eo-Navia
| subdivision_type3 =
| subdivision_name3 =
| subdivision_type4 =
| subdivision_name4 =
| established_title =
| established_date =
| government_type =
| leader_title = Župan
| leader_name = Montserrat Estefanía González Suárez (Ljudska stranka)
| area_total_km2 = 132,46
| area_land_km2 =
| area_water_km2 =
| area_urban_km2 =
| area_metro_km2 =
| population_as_of = 1. januar 2025
| population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref>
| population_total = 1054
| population_urban =
| population_metro =
| population_density_km2 = auto
| population_note =
| population_demonym =
| timezone =
| coordinates = {{coord|43|26|54|N|6|42|19|W|region:ES|display=inline,title}}
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 1,221
| website = https://www.villayon.es/
| footnotes =
}}
'''Villayón''' ({{IPA-es|biʎaˈʝon}}, <small>eonavska izgovarjava</small> {{IPA|bi.ʎaˈʝoŋ}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v zahodni Asturiji, približno 100 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Navia, Asturija|Navio]], na severovzhodu na [[Valdés, Asturija]], na jugovzhodu na [[Tineo]], na jugu na [[Allande]], na jugozahodu na [[Illano]], na zahodu na [[Boal]] in na severozahodu na [[Coaña|Coaño]]. V občini govorijo [[eonavščina|eonavščino]] ali galicijsko asturijščino, ki je različica [[galicijščina|galicijskega jezika]] v Asturiji.<ref>{{navedi novice|title=Villayón |work=Zaguana |url=https://zaguana.com/en/pueblo/villayon-asturias |accessdate=7.10.2026 |language=en |date=}}</ref>
== Zgodovina ==
V [[stari vek|starem veku]] so [[Kelti|keltski]] Asturci živeli na ozemlju. Odkrili so tudi nekaj [[gomilno grobišče|gomilnih grobišč]] in [[megalit]]ov. 1926 je kmet našel na svoji njivi stari nagrobni spomenik, ki je nastal ali v času [[Vizigoti|vizigotske]] oblasti ali zgodnjem obdobju [[kraljevina Asturija|Asturijske kraljevine]] v 8. stoletju.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia del Municipio |work=Ayuntamiento de Villayón |url=https://www.villayon.es/index.php?M1=3&M2=34 |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref>
V [[srednji vek|srednjem veku]] je Villayón pripadal Navii. Zaradi svojilnih razmerij so se samostani večkrat prepirali. [[Filip II. Španski]] je izlastil tudi Villayón v 16. stoletju, kar je dalo občanom možnost na osamosvojitev, ampak so se samostani pritožili proti odločbi in preprečili odcepitev.<ref name="historia" />
1868 so ustanovili samostojno občino Villayón, h kateri so pridružili pet naselij.<ref name="historia" /> 1991 so k Villayónu priključili še naselje Busmente, Herías y La Murio.<ref>{{navedi novice|title=Villayón para niños |work=Kiddle España |url=https://ninos.kiddle.co/Villay%C3%B3n |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref>
V 19. in 20. stoletju so bila velika izseljevanja iz občine; najprej v [[Amerika|Ameriko]], nato v bolj razvite asturijske kraje. Zmanjšala je izseljevanje zgraditev jeza Arbón na reki Navia.<ref name="historia" /><ref>{{navedi novice|title=Historia de Villayón |work=Vivir Asturias |url=https://villayon.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62743844/historia-villayon |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref>
== Geografija ==
[[Slika:La Linera, Navia - panoramio.jpg|thumb|desno|Pokrajina]]
Občina se nahaja na gorskem območju, v dolinah majhne reke in potoki so vsi pritoki reke Navia. Na severu in severovzhodu vrhi presegajo nad 800 metri. Na jugozahodu vrhi dosežejo 1000 metrov, kakor tudi na južnem delu občine. Najvišji vrhovi so na vzhodnem delu, kjer gorovja presegajo nad 1000 metri.<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Villayón |work=Vivir Asturias |url=https://villayon.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62743847/geografia-villayon |date= |accessdate=7.10.2026 |language=es}}</ref>
V tleh prevladuje predvsem [[silur]]ski [[skril]], a lahko se pojavi tudi [[kvarcit]].<ref name="vivirgeo" />
Reka Navia gre skozi občino iz juga proti severu na zahodnem delu Villayóna. Ta reka je meja Boala, Illana in Coañe.<ref name="vivirgeo" />
Zemljepisni položaj vpliva tudi na podnobje. Na večini območja je podnebje zmerno, medtem ko je na višjih krajih kontinentalno, zato na planinah pozimi pogosto sneži.<ref name="vivirgeo" />
Rastlinstvo ob rekah in potokih je bogato. Značilni drevesi sta kostanj in hrast, ampak je veliko posajenih borov in evkaliptov.<ref name="vivirgeo" />
== Gospodarstvo ==
[[Slika:Central Hidráulica de Arbón.jpg|thumb|desno|Elektrarna Arbón]]
Temelj gospodarstva sta mlekarstvo in govedoreja (76,52 %).<ref name="vivirgeo" /> V sekundarnem sektorju deluje malo več kot 8 %, predvsem v proizvodnji energija, ki jo zagotavlja elekrarna Arbón. Več kot 15 % deluje v storitvenem sektorju (gostinstvo, izboraževanje in zdravstvo).
== Kultura ==
* Cerkev apostola sv. Jerneja v Parleru
* Cerkev sv. Petra v Villayónu
* Svetišče Marije Device v Oneti
* Dvorci v Cotarónu, Pisónu in Pumariegu
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v Asturiji]]
qe4zgfx2hz3vv9yqinc4xldohjokm0m
Villayon
0
609572
6761910
2026-10-07T21:04:48Z
Doncsecz~slwiki
9581
preusmeritev na [[Villayón]]
6761910
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Villayón]]
cuirlg54hv0cptzca9e7sq3oqiaqqa0
Kategorija:Koleno
14
609573
6761923
2026-10-07T21:21:11Z
TadejM
738
nova stran z vsebino: »{{Commons category|Knee}} [[Kategorija:Sklepi]] [[Kategorija:Anatomija medeničnih okončin]]«
6761923
wikitext
text/x-wiki
{{Commons category|Knee}}
[[Kategorija:Sklepi]]
[[Kategorija:Anatomija medeničnih okončin]]
se23y6k5rsl1pn4ynx4xpletyasqlve
Sprednji križni ligament
0
609574
6761930
2026-10-07T21:26:31Z
TadejM
738
preusmeritev na [[Sprednja križna vez]]
6761930
wikitext
text/x-wiki
#preusmeritev [[Sprednja križna vez]]
jsvkinrze9jsex4n6rcummxq61dmcmj
Predloga:Infopolje Ligament
10
609575
6761934
2026-10-07T21:32:15Z
TadejM
738
skopirano iz en.
6761934
wikitext
text/x-wiki
{{infobox anatomy
| type = ligament
| Name = {{{Name}}}
| Image = {{{Image|}}}
| Width = {{{Width|}}}
| Caption = {{{Caption|}}}
| Image2 = {{{Image2|}}}
| Width2 = {{{Width2|{{{Width|}}}}}}
| Caption2 = {{{Caption2|}}}
| Latin = {{{Latin|{{{latin|}}}}}}
| Greek = {{{Greek|{{{greek|}}}}}}
| From = {{{From|}}}
| To = {{{To|}}}
| Precursor = {{{Precursor|}}}
| System = {{{System|}}}
| Acronym = {{{Acronym|}}}
| Pronunciation = {{{Pronunciation|}}}
}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Anatomy infobox template using unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox ligament]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| Caption | Caption2 | From | greek | Greek | Image | Image2 | latin | Latin | Name | Precursor | To | Width | Width2 | System | Acronym | Pronunciation
}}<noinclude>
{{documentation}}
</noinclude>
gak42njuzlmile40a5eqv2l3e5ahbyk
6761935
6761934
2026-10-07T21:32:45Z
TadejM
738
TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infobox ligament]] na [[Predloga:Infopolje Ligament]]: slovenjenje
6761934
wikitext
text/x-wiki
{{infobox anatomy
| type = ligament
| Name = {{{Name}}}
| Image = {{{Image|}}}
| Width = {{{Width|}}}
| Caption = {{{Caption|}}}
| Image2 = {{{Image2|}}}
| Width2 = {{{Width2|{{{Width|}}}}}}
| Caption2 = {{{Caption2|}}}
| Latin = {{{Latin|{{{latin|}}}}}}
| Greek = {{{Greek|{{{greek|}}}}}}
| From = {{{From|}}}
| To = {{{To|}}}
| Precursor = {{{Precursor|}}}
| System = {{{System|}}}
| Acronym = {{{Acronym|}}}
| Pronunciation = {{{Pronunciation|}}}
}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Anatomy infobox template using unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox ligament]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| Caption | Caption2 | From | greek | Greek | Image | Image2 | latin | Latin | Name | Precursor | To | Width | Width2 | System | Acronym | Pronunciation
}}<noinclude>
{{documentation}}
</noinclude>
gak42njuzlmile40a5eqv2l3e5ahbyk
6761939
6761935
2026-10-07T21:38:23Z
TadejM
738
6761939
wikitext
text/x-wiki
{{infobox anatomy
| type = ligament
| Name = {{{Name}}}
| Image = {{{Image|}}}
| Width = {{{Width|}}}
| Caption = {{{Caption|}}}
| Image2 = {{{Image2|}}}
| Width2 = {{{Width2|{{{Width|}}}}}}
| Caption2 = {{{Caption2|}}}
| Latin = {{{Latin|{{{latin|}}}}}}
| Greek = {{{Greek|{{{greek|}}}}}}
| From = {{{From|}}}
| To = {{{To|}}}
| Precursor = {{{Precursor|}}}
| System = {{{System|}}}
| Acronym = {{{Acronym|}}}
| Pronunciation = {{{Pronunciation|}}}
}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Infopolje Anatomija z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran uporablja [[Predloga:Infopolje Ligament]] z neznanim parametrom »_VALUE_«|ignoreblank=y| Caption | Caption2 | From | greek | Greek | Image | Image2 | latin | Latin | Name | Precursor | To | Width | Width2 | System | Acronym | Pronunciation
}}<noinclude>
{{documentation}}
</noinclude>
hjewkmwk7v8flhcyx9vjbadumolokw5
Predloga:Infobox ligament
10
609576
6761936
2026-10-07T21:32:45Z
TadejM
738
TadejM je prestavil stran [[Predloga:Infobox ligament]] na [[Predloga:Infopolje Ligament]]: slovenjenje
6761936
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Ligament]]
dzxcj0vjab1nd4vjcx4xfzz6o4w9ogt
Predloga:Infopolje Ligament/dok
10
609577
6761940
2026-10-07T21:39:22Z
TadejM
738
skopirano iz en.
6761940
wikitext
text/x-wiki
{{Documentation subpage}}
<!-- Place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) -->
{{Uses infobox anatomy}}
{{lua|Module:Check for unknown parameters}}
==Use==
{{Anatomy infoboxes}}
<syntaxhighlight lang="wikitext">
{{Infobox ligament
| Name =
| Image =
| Caption =
| Image2 =
| Caption2 =
| Latin =
| Greek =
| From =
| To =
| Precursor =
| System =
| Acronym =
| Pronunciation =
}}
</syntaxhighlight>
==Standard parameters==
{{Infobox anatomy/doc/transcludetable}}
==Unique parameters==
Unique parameters to this infobox include:
{|
|-
| From ||= Where the ligament travels from
|-
| To ||= Where the ligament travels to
|}
==Example==
For an example, see [[Ligamentum teres]]
== Tracking category ==
* {{clc|Anatomy infobox template using unknown parameters}}
== See also ==
* [[Template:Infobox anatomy]]
* [[Template:Infobox muscle]]
* [[Template:Infobox bone]]
{{Anatomy infobox templates}}
<includeonly>{{Sandbox other||
<!-- Categories go here and interwikis go in Wikidata. -->
[[Category:Anatomy infobox templates|Ligament]]
[[Category:Infobox templates using Wikidata]]
[[Category:Templates that add a tracking category]]
}}</includeonly>
ikl4zkvbu67ojrb3611whtrein46bl2
Maksim Gračev
0
609578
6761992
2026-10-08T05:48:17Z
Romanm
13
preusmeritev na [[Maksim Gračjov]]
6761992
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Maksim Gračjov]]
n1oj1g4q98rdd75vugvojnwyzbrwf5v
Maksim Gračov
0
609579
6761993
2026-10-08T05:48:33Z
Romanm
13
preusmeritev na [[Maksim Gračjov]]
6761993
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Maksim Gračjov]]
n1oj1g4q98rdd75vugvojnwyzbrwf5v
Mongkut
0
609580
6762004
2026-10-08T06:49:04Z
Ingrid Andreessen
254878
nova stran z vsebino: »{{Infobox royalty | name = Mongkut<br />{{nobold|มงกุฎ}} | title = kralj Rama IV. | image = | caption = | succession = [[Monarhija Tajske|kralj Tajske]] | reign =2. april 1851 - 1. oktober 1868 | coronation = 6. april 1851 | cor-type = Kronanje | predecessor = [[Rama III.]] | regent = | reg-type = | successor = [[Chulalongkorn]] (Rama V.) | birth_name = princ Mongkut | burial_date = | burial_...«
6762004
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox royalty
| name = Mongkut<br />{{nobold|มงกุฎ}}
| title = kralj Rama IV.
| image =
| caption =
| succession = [[Monarhija Tajske|kralj Tajske]]
| reign =2. april 1851 - 1. oktober 1868
| coronation = 6. april 1851
| cor-type = Kronanje
| predecessor = [[Rama III.]]
| regent =
| reg-type =
| successor = [[Chulalongkorn]] (Rama V.)
| birth_name = princ Mongkut
| burial_date =
| burial_place =
| spouse =
| issue =
| full name =
| regnal name =
| posthumous name =
| house = [[Dinastija Čakri]]
| father = Rama II.
| mother = Srisuriyendra
| religion = [[Teravadski budizem]]
| signature =
| module =
}}
{{infobox
| name = Kralji Chakri
| bodystyle = width: auto;
| above = Kralji rodbine Chakri
| abovestyle = background:#cbe; color:#000066; border-bottom: 1px solid #aaaaaa
| label1 = [[File:King Rama I of Siam (Yodfa Chulalok) Portrait.jpg|25px]]
| data1 = [[Rama I.|Phutthayotfa Chulalok]] (Rama I.)
| label2 = [[File:King Rama II of Siam (Naphalai) Portrait.jpg|25px]]
| data2 = [[Rama II.|Phutthaloetla Naphalai]] (Rama II.)
| label3 = [[File:King Rama III of Siam (Nangklao) Portrait 2.jpg|25px]]
| data3 =[[Rama III.|Nangklao]] (Rama III.)
| label4 = [[File:King Rama IV of Siam (Mongkut) Portrait.jpg|25px]]
| data4 = [[Mongkut]] (Rama IV.)
| label5 = [[File:King Rama V of Siam (Chulalongkorn) Portrait.jpg|25px]]
| data5 = [[Chulalongkorn]] (Rama V.)
| label6 = [[File:King Rama VI of Siam (Vajiravudh) Portrait.jpg|25px]]
| data6 = [[Vajiravudh]] (Rama VI.)
| label7 = [[File:King Rama VII of Siam (Prajadhipok) Portrait.jpg|25px]]
| data7 = [[Prajadhipok]] (Rama VII.)
| label8 = [[File:Ananda Mahidol.jpg|25px]]
| data8 = [[Ananda Mahidol]] (Rama VIII.)
| label9 =[[File:Portrait of King Rama IX, Queen Sirikit Convention Center (cropped).jpg|25px]]
| data9 = [[Bumibol Aduljadedž]] (Rama IX.)
| label10 =[[File:Portrait of King Rama X.jpg|25px]]
| data10 = [[Vajiralongkorn]] (Rama X.)
}}
'''Mongkut (Rama IV.)''' ([[tajsko]] มงกุฎ; 18. oktober 1804 – 1. oktober 1868) je bil četrti kralj siamske dinastije Chakri in četrti kralj Siama, (današnja [[Tajska]])<ref>{{Cite web |title=In Remembrance of His Majesty King Mongkut (King Rama IV), 1 October – Assumption University of Thailand |url=https://www.au.edu/news-importantdates/in-remembrance-of-his-majesty-king-mongkut-king-rama-iv-,-1-october.html#:~:text=King%20Mongkut%20was%20born%20in,throne%20in%201851,%20aged%2047. |access-date=2023-11-12 |website=www.au.edu}}</ref>. Vladal je od leta 1851 do svoje smrti leta 1868.
Rodil se je v [[Bangkok|Veliki palači]] kot sin kralja [[:en:Rama II|Rame II.]] in kraljice Sri Suriyendra. V času vladavine svojega polbrata [[:en:Rama III|Rame III.]] je živel kot budistični menih. Po smrti Rame III. leta 1851 je zapustil meniški stan in bil razglašen za kralja Siama<ref name="Winichakul 1997, p.39">Winichakul 1997, p. 39</ref><ref>Tarling, Nicholas. ''The Cambridge History of Southeast Asia'' vol. 1 part 1, 1999. p. 44.</ref> .
Njegova vladavina je pomenila pomembno obdobje prilagajanja Siama širjenju zahodnega vpliva v jugovzhodni Aziji<ref name="multiple">Suárez, Thomas. ''Early Mapping of Southeast Asia: The Epic Story of Seafarers, Adventurers, and Cartographers Who First Mapped the Regions Between China and India''. Singapore: Periplus Editions (HK) Ltd. (1999). Web. p. 25</ref>. Mongkut je spodbujal sprejemanje zahodnega znanja in tehnologije ter vzpostavljal diplomatske in gospodarske odnose z zahodnimi državami, med drugim z [[Britanski imperij|Britanskim imperijem]]. V času njegove vladavine je bil sklenjen [[:en:Bowring Treaty|Bowringov sporazum]] s [[:en:John Bowring|Johnom Bowringom]], takratnim guvernerjem [[Hongkong|Hongkonga]]<ref name=Bruce>{{cite web|url= https://sunzi.lib.hku.hk/hkjo/view/44/4401151.pdf |title= King Mongkut of Siam and His Treaty with Britain |access-date= 27 June 2011|last= Bruce |first= Robert |year= 1969 |work=Journal of the Royal Asiatic Society Hong Kong Branch |publisher=The University of Hong Kong Libraries Vol. 9 }}</ref>. Na dvor je bila povabljena tudi [[:en:Anna Leonowens|Anna Leonowens]], ki je poučevala [[angleščina|angleščino]] člane kraljeve družine in uradnike<ref>{{cite web |url=http://kyotoreviewsea.org/slavery1.htm |title=Slavery in Nineteenth Century Northern Thailand: Archival Anecdotes and Village Voices |publisher=Kyoto Review |year=2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626215506/http://kyotoreviewsea.org/slavery1.htm |archive-date=26 June 2007 }}</ref>. Ti ukrepi so prispevali k začetkom modernizacije siamskega izobraževalnega sistema po zahodnih vzorih<ref name="Winichakul 1997, p.47" />. Proces modernizacije se je nadaljeval tudi v času vladavin [[Chulalongkorn]] in [[Vajiravudh]].
Mongkut je bil znan tudi po svojem zanimanju za [[Astrologija|astrologijo]] in [[Znanost|znanost]]. Natančno je izračunal čas in kraj [[Sončev mrk|popolnega sončnega mrka]], ki je bil viden 18. avgusta 1868 v bližini Wago v današnji provinci Prachuap Khiri Khanref>{{cite web |url = http://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEhistory/SEhistory.html |title=NASA – Solar Eclipses of History |first=F. |last=Espenak|website=eclipse.gsfc.nasa.gov}}</ref>. Dogodek je postal pomemben simbol njegovega zanimanja za znanost in pozneje prispeval k temu, da je 18. avgust na [[Tajska|Tajskem]] določen kot državni dan znanosti.
Po vrnitvi s potovanja v [[Prachuap Khiri Khan|provinco Prachuap Khiri Khan]], kjer je opazoval sončni mrk, je zbolel za [[Malarija|malarijo]]. Umrl je 1. oktobra 1868 v starosti 63 let<ref name="Winichakul 1997, p.47">Winichakul 1997, p. 47</ref>.
== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{noble-stub}}
[[Kategorija:Tajski kralji]]
4u159whlagjffq1syuw7y4mhpk9wl22
6762006
6762004
2026-10-08T06:50:28Z
Ingrid Andreessen
254878
6762006
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox royalty
| name = Mongkut<br />{{nobold|มงกุฎ}}
| title = kralj Rama IV.
| image =
| caption =
| succession = [[Monarhija Tajske|kralj Tajske]]
| reign =2. april 1851 - 1. oktober 1868
| coronation = 6. april 1851
| cor-type = Kronanje
| predecessor = [[Rama III.]]
| regent =
| reg-type =
| successor = [[Chulalongkorn]] (Rama V.)
| birth_name = princ Mongkut
| burial_date =
| burial_place =
| spouse =
| issue =
| full name =
| regnal name =
| posthumous name =
| house = [[Dinastija Čakri]]
| father = Rama II.
| mother = Srisuriyendra
| religion = [[Teravadski budizem]]
| signature =
| module =
}}
{{infobox
| name = Kralji Chakri
| bodystyle = width: auto;
| above = Kralji rodbine Chakri
| abovestyle = background:#cbe; color:#000066; border-bottom: 1px solid #aaaaaa
| label1 = [[File:King Rama I of Siam (Yodfa Chulalok) Portrait.jpg|25px]]
| data1 = [[Rama I.|Phutthayotfa Chulalok]] (Rama I.)
| label2 = [[File:King Rama II of Siam (Naphalai) Portrait.jpg|25px]]
| data2 = [[Rama II.|Phutthaloetla Naphalai]] (Rama II.)
| label3 = [[File:King Rama III of Siam (Nangklao) Portrait 2.jpg|25px]]
| data3 =[[Rama III.|Nangklao]] (Rama III.)
| label4 = [[File:King Rama IV of Siam (Mongkut) Portrait.jpg|25px]]
| data4 = [[Mongkut]] (Rama IV.)
| label5 = [[File:King Rama V of Siam (Chulalongkorn) Portrait.jpg|25px]]
| data5 = [[Chulalongkorn]] (Rama V.)
| label6 = [[File:King Rama VI of Siam (Vajiravudh) Portrait.jpg|25px]]
| data6 = [[Vajiravudh]] (Rama VI.)
| label7 = [[File:King Rama VII of Siam (Prajadhipok) Portrait.jpg|25px]]
| data7 = [[Prajadhipok]] (Rama VII.)
| label8 = [[File:Ananda Mahidol.jpg|25px]]
| data8 = [[Ananda Mahidol]] (Rama VIII.)
| label9 =[[File:Portrait of King Rama IX, Queen Sirikit Convention Center (cropped).jpg|25px]]
| data9 = [[Bumibol Aduljadedž]] (Rama IX.)
| label10 =[[File:Portrait of King Rama X.jpg|25px]]
| data10 = [[Vajiralongkorn]] (Rama X.)
}}
'''Mongkut (Rama IV.)''' ([[tajsko]] มงกุฎ; 18. oktober 1804 – 1. oktober 1868) je bil četrti kralj siamske dinastije Chakri in četrti kralj Siama, (današnja [[Tajska]])<ref>{{Cite web |title=In Remembrance of His Majesty King Mongkut (King Rama IV), 1 October – Assumption University of Thailand |url=https://www.au.edu/news-importantdates/in-remembrance-of-his-majesty-king-mongkut-king-rama-iv-,-1-october.html#:~:text=King%20Mongkut%20was%20born%20in,throne%20in%201851,%20aged%2047. |access-date=2023-11-12 |website=www.au.edu}}</ref>. Vladal je od leta 1851 do svoje smrti leta 1868.
Rodil se je v [[Bangkok|Veliki palači]] kot sin kralja [[:en:Rama II|Rame II.]] in kraljice Sri Suriyendra. V času vladavine svojega polbrata [[:en:Rama III|Rame III.]] je živel kot budistični menih. Po smrti Rame III. leta 1851 je zapustil meniški stan in bil razglašen za kralja Siama<ref name="Winichakul 1997, p.39">Winichakul 1997, p. 39</ref><ref>Tarling, Nicholas. ''The Cambridge History of Southeast Asia'' vol. 1 part 1, 1999. p. 44.</ref> .
Njegova vladavina je pomenila pomembno obdobje prilagajanja Siama širjenju zahodnega vpliva v jugovzhodni Aziji<ref name="multiple">Suárez, Thomas. ''Early Mapping of Southeast Asia: The Epic Story of Seafarers, Adventurers, and Cartographers Who First Mapped the Regions Between China and India''. Singapore: Periplus Editions (HK) Ltd. (1999). Web. p. 25</ref>. Mongkut je spodbujal sprejemanje zahodnega znanja in tehnologije ter vzpostavljal diplomatske in gospodarske odnose z zahodnimi državami, med drugim z [[Britanski imperij|Britanskim imperijem]]. V času njegove vladavine je bil sklenjen [[:en:Bowring Treaty|Bowringov sporazum]] s [[:en:John Bowring|Johnom Bowringom]], takratnim guvernerjem [[Hongkong|Hongkonga]]<ref name=Bruce>{{cite web|url= https://sunzi.lib.hku.hk/hkjo/view/44/4401151.pdf |title= King Mongkut of Siam and His Treaty with Britain |access-date= 27 June 2011|last= Bruce |first= Robert |year= 1969 |work=Journal of the Royal Asiatic Society Hong Kong Branch |publisher=The University of Hong Kong Libraries Vol. 9 }}</ref>. Na dvor je bila povabljena tudi [[:en:Anna Leonowens|Anna Leonowens]], ki je poučevala [[angleščina|angleščino]] člane kraljeve družine in uradnike<ref>{{cite web |url=http://kyotoreviewsea.org/slavery1.htm |title=Slavery in Nineteenth Century Northern Thailand: Archival Anecdotes and Village Voices |publisher=Kyoto Review |year=2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626215506/http://kyotoreviewsea.org/slavery1.htm |archive-date=26 June 2007 }}</ref>. Ti ukrepi so prispevali k začetkom modernizacije siamskega izobraževalnega sistema po zahodnih vzorih<ref name="Winichakul 1997, p.47" />. Proces modernizacije se je nadaljeval tudi v času vladavin [[Chulalongkorn]] in [[Vajiravudh]].
Mongkut je bil znan tudi po svojem zanimanju za [[Astrologija|astrologijo]] in [[Znanost|znanost]]. Natančno je izračunal čas in kraj [[Sončev mrk|popolnega sončnega mrka]], ki je bil viden 18. avgusta 1868 v bližini Wago v današnji provinci Prachuap Khiri Khan<ref>{{cite web |url = http://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEhistory/SEhistory.html |title=NASA – Solar Eclipses of History |first=F. |last=Espenak|website=eclipse.gsfc.nasa.gov}}</ref>. Dogodek je postal pomemben simbol njegovega zanimanja za znanost in pozneje prispeval k temu, da je 18. avgust na [[Tajska|Tajskem]] določen kot državni dan znanosti.
Po vrnitvi s potovanja v [[Prachuap Khiri Khan|provinco Prachuap Khiri Khan]], kjer je opazoval sončni mrk, je zbolel za [[Malarija|malarijo]]. Umrl je 1. oktobra 1868 v starosti 63 let<ref name="Winichakul 1997, p.47">Winichakul 1997, p. 47</ref>.
== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{noble-stub}}
[[Kategorija:Tajski kralji]]
ki41qz4u77act9fjibcchahvzwmu8td
Tajdzong (dinastija Tang)
0
609581
6762007
2026-10-08T06:54:12Z
Octopus
13285
Vladar
6762007
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name = Cesar Tajdzong
| image = [[Slika:7th century portrait of Taizong of Tang.png|300px]]
| caption = Sodobni portret cesarja Tajdzonga, pdkrit v Jami 220, [[Dunhuang]], [[Gansu]].
| succession = Cesar dinastije Tang
| reign = 4. september 626<ref>[(武德九年八月)甲子，太宗即皇帝位于东宫显德殿...] ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 191</ref> - 10. julij 649
| predecessor = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]]
| successor = [[Gaodzong]]
| birth_date = 28. januar 598<ref>{{cite book|title=Directory of historical figures|year=2000|publisher=Salem Press|location=Pasadena|isbn=978-0-89356-334-9|page=613}}</ref>
| birth_place = Palača Čingšan,<ref>{{cite book|title=Music from the Tang Court|year=2007|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-62100-7|page=17|editor1=Picken, Laurence E.R. |editor2=Nickson, Noël J. }}</ref> Vugong,<ref>{{cite book|last=Sen|first=Tansen|title=Buddhism, diplomacy, and trade|year=2003|publisher=University of Hawaii Press|location=Honolulu|isbn=978-0-8248-2593-5|page=66}}</ref> [[Dinastija Sui]]
| death_date = 10. julij 649 (star 51 let)<ref>{{cite book|last=McNair|first=Amy|title=Donors of Longmen: Faith, politics and patronage in medieval Chinese Buddhist sculpture|year=2007|publisher=University of Hawaii press|location=Honolulu|isbn=978-0-8248-2994-0|page=88|url=https://books.google.com/books?id=qsEGIdhcgMoC}}</ref>
| death_place = Palača Cuivej, [[Čangan]]
| burial_place = Mavzolej Džao
| full_name = '''[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]:''' Li ({{lang|zh|李}}) <br/> '''[[Osebno ime]]:''' Šimin ({{lang|zh|世民}})
| era_name = Dženguan ({{lang-zh|t=貞觀|labels=no}})
| era_dates = 4. september 626 - 10. julij 649
| posthumous_name = '''Skrajšano:''' Cesar Ven ({{lang-zh|c=文皇帝|labels=no}})<br />'''Celo ime:''' Cesar Ven Vu Dašeng Daguang Šjao
| temple_name = Tajdzong ({{lang-zh|c=太宗|labels=no}})
| house = Li
| dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]]
| father = cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]]
| mother = cesarica Taimu
| spouse = cesarica Vende<br />(por. 613; u. 636)
| spouse_type = Soproga
| issue =
| module = {{Infobox Chinese
| child = yes
| title = '''Tang Taizong'''
| c = 唐太宗
| p = Táng Tàizōng
| w = T'ang<sup>2</sup> T'ai<sup>4</sup>-tsung<sup>1</sup>
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|t|ai|4|.|z|ong|1}}
| y = Tòhng Taaijūng
| ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|-|t|aai|3|z|ung|1}}
| l = "Veliki prednik Tanga"
| altname = Čin Vang
| c2 = 秦王
| p2 = Qin Wang
| y2 = Chèuhn Wohng
| l2 = Kralj Čina
| altname3 = Li Shimin
| c3 = 李世民
| p3 = Li Šimin
| mi3 = {{IPAc-cmn|l|i|3|-|sh|^|4|.|m|in|2}}
| y3 = Léih Saimàhn
| j = tong4 taai3 zung1
}}
}}
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 598]]
[[Kategorija:Umrli leta 649]]
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]
[[Kategorija:Dinastija Tang]]
[[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]]
0vqvaluhvg7s4gvtsh4v3ggnx1zdgaf
6762029
6762007
2026-10-08T07:53:07Z
Octopus
13285
uvod
6762029
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name = Cesar Tajdzong
| image = [[Slika:7th century portrait of Taizong of Tang.png|300px]]
| caption = Sodobni portret cesarja Tajdzonga, pdkrit v Jami 220, [[Dunhuang]], [[Gansu]].
| succession = Cesar dinastije Tang
| reign = 4. september 626<ref>[(武德九年八月)甲子，太宗即皇帝位于东宫显德殿...] ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 191</ref> - 10. julij 649
| predecessor = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]]
| successor = [[Gaodzong]]
| birth_date = 28. januar 598<ref>{{cite book|title=Directory of historical figures|year=2000|publisher=Salem Press|location=Pasadena|isbn=978-0-89356-334-9|page=613}}</ref>
| birth_place = Palača Čingšan,<ref>{{cite book|title=Music from the Tang Court|year=2007|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-62100-7|page=17|editor1=Picken, Laurence E.R. |editor2=Nickson, Noël J. }}</ref> Vugong,<ref>{{cite book|last=Sen|first=Tansen|title=Buddhism, diplomacy, and trade|year=2003|publisher=University of Hawaii Press|location=Honolulu|isbn=978-0-8248-2593-5|page=66}}</ref> [[Dinastija Sui]]
| death_date = 10. julij 649 (star 51 let)<ref>{{cite book|last=McNair|first=Amy|title=Donors of Longmen: Faith, politics and patronage in medieval Chinese Buddhist sculpture|year=2007|publisher=University of Hawaii press|location=Honolulu|isbn=978-0-8248-2994-0|page=88|url=https://books.google.com/books?id=qsEGIdhcgMoC}}</ref>
| death_place = Palača Cuivej, [[Čangan]]
| burial_place = Mavzolej Džao
| full_name = '''[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]:''' Li ({{lang|zh|李}}) <br/> '''[[Osebno ime]]:''' Šimin ({{lang|zh|世民}})
| era_name = Dženguan ({{lang-zh|t=貞觀|labels=no}})
| era_dates = 4. september 626 - 10. julij 649
| posthumous_name = '''Skrajšano:''' Cesar Ven ({{lang-zh|c=文皇帝|labels=no}})<br />'''Celo ime:''' Cesar Ven Vu Dašeng Daguang Šjao
| temple_name = Tajdzong ({{lang-zh|c=太宗|labels=no}})
| house = Li
| dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]]
| father = cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]]
| mother = cesarica Taimu
| spouse = cesarica Vende<br />(por. 613; u. 636)
| spouse_type = Soproga
| issue =
| module = {{Infobox Chinese
| child = yes
| title = '''Tang Taizong'''
| c = 唐太宗
| p = Táng Tàizōng
| w = T'ang<sup>2</sup> T'ai<sup>4</sup>-tsung<sup>1</sup>
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|t|ai|4|.|z|ong|1}}
| y = Tòhng Taaijūng
| ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|-|t|aai|3|z|ung|1}}
| l = "Veliki prednik Tanga"
| altname = Čin Vang
| c2 = 秦王
| p2 = Qin Wang
| y2 = Chèuhn Wohng
| l2 = Kralj Čina
| altname3 = Li Shimin
| c3 = 李世民
| p3 = Li Šimin
| mi3 = {{IPAc-cmn|l|i|3|-|sh|^|4|.|m|in|2}}
| y3 = Léih Saimàhn
| j = tong4 taai3 zung1
}}
}}
'''Tajdzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐太宗, [[pinjin]]: Táng Tàizōng) iz dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] je bil eden najpomembnejših kitajskih vladarjev, ki je vladal je od leta 626 do 649, * [[23. januar]] [[599]], † [[10. julij]] [[649]].
Tajzong je bil sin cesarja [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzuja]], rojen kot Li Šimin. Stal je za številnimi očetovimi uspehi in je že leta 617, star osemnajst let, poveljeval očetovim četam med osvajanjam [[Čangan]]a in kasneje med strmoglavljanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]]. Leta 621 je Li Šimin premagal vojskovodji Dov Džjanjdeja in Vang Šičonga, zadnja pomembna očetova nasprotnika. Za nagrado ga je oče Li Juan, ki je takrat že sprejel cesarsko ime Gaodzu, imenoval za civilnega in vojaškega guvernerja Vzhodne nižine. Li Šimin je kmalu začel širiti svoj sedež v [[Luojang]]u in v mestu ustanovil akademijo. Njegovi svetovalci so bili izkušeni častniki in uradniki.
Njegovi uspehi so privedli do ostrega konflikta med njim in zakonitim prestolonaslednikom Li Džjančengom, v katerem mu oče ni nudil ustrezne zaščite. Julija 626 je Li Šimin v pretepu ob vhodu v cesarsko palaču osebno umoril prestolonaslednika Li Džjančenga in s svojimi privržanci zasedel palačo. Eden od njegovih pribočnikov je ubil Li Šiminovega mlajšega brata. Umorjena sta bila tudi sinova obeh ubitih princev. Li Šiminov oče, cesar Gaodzu, je bil prisiljen abdicirati.
Istega leta so [[Gokturki]] pod vodstvom kana Šjelija (vladal 619–630) vdrli v dinastijo Tang, da bi pobrali davek. Konec septembra 626 je kan Šjeli stal pred kitajsko prestolnico s domnevno 100.000 možmi. Cesar Tajdzong je zavrnil predlog, da bi se s svojo majhno vojsko umaknil v prestolnico, in se je spopadel s kanom pri reki Vej. V bitki je zmagal in kan Šjeli se je umaknil. Kana je leta 629/630 odstavila in ujela kitajska vojska.
Tajdzong je veljal za daljnovidnega in pravičnega vladarja. Kot cesar je z vztrajnim delom in manevri obrzdal ambicije svojih aristokratskih vojaških poveljnikov. Na severnih mejah, na primer, je za poveljnike pogosto imenoval vojake nižjega rodu in jim dodeljeval le začasna poveljstva. Njegov oče, cesar Gaodzu, je povečal državno upravo, da bi na nove položaje postavil in s tem utišal čim več nekdanjih uporniških voditeljev iz obdobja dinastičnih bojev. Ko je bila oblast dinastije Tang zavarovana, je Tajdzong državno upravo reorganiziral in poenostavil. V ta namen je standardiziral sistem izpitov za državne uradnike in postavil ostre kriterije, da je izpite opravilo največ 10 % kandidatov.
V zadnjih letih svoje vladavine se je odtujil od svojih svetovalcev, ki niso odobravali njegovih nenehnih vojn.
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 598]]
[[Kategorija:Umrli leta 649]]
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]
[[Kategorija:Dinastija Tang]]
[[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]]
6c0xwwfxxslioe3zyxzvdzlnew1xs22
6762061
6762029
2026-10-08T08:20:33Z
Octopus
13285
/* Sklici */ Verski pogledi
6762061
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name = Cesar Tajdzong
| image = [[Slika:7th century portrait of Taizong of Tang.png|300px]]
| caption = Sodobni portret cesarja Tajdzonga, pdkrit v Jami 220, [[Dunhuang]], [[Gansu]].
| succession = Cesar dinastije Tang
| reign = 4. september 626<ref>[(武德九年八月)甲子，太宗即皇帝位于东宫显德殿...] ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 191</ref> - 10. julij 649
| predecessor = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]]
| successor = [[Gaodzong]]
| birth_date = 28. januar 598<ref>{{cite book|title=Directory of historical figures|year=2000|publisher=Salem Press|location=Pasadena|isbn=978-0-89356-334-9|page=613}}</ref>
| birth_place = Palača Čingšan,<ref>{{cite book|title=Music from the Tang Court|year=2007|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-62100-7|page=17|editor1=Picken, Laurence E.R. |editor2=Nickson, Noël J. }}</ref> Vugong,<ref>{{cite book|last=Sen|first=Tansen|title=Buddhism, diplomacy, and trade|year=2003|publisher=University of Hawaii Press|location=Honolulu|isbn=978-0-8248-2593-5|page=66}}</ref> [[Dinastija Sui]]
| death_date = 10. julij 649 (star 51 let)<ref>{{cite book|last=McNair|first=Amy|title=Donors of Longmen: Faith, politics and patronage in medieval Chinese Buddhist sculpture|year=2007|publisher=University of Hawaii press|location=Honolulu|isbn=978-0-8248-2994-0|page=88|url=https://books.google.com/books?id=qsEGIdhcgMoC}}</ref>
| death_place = Palača Cuivej, [[Čangan]]
| burial_place = Mavzolej Džao
| full_name = '''[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]:''' Li ({{lang|zh|李}}) <br/> '''[[Osebno ime]]:''' Šimin ({{lang|zh|世民}})
| era_name = Dženguan ({{lang-zh|t=貞觀|labels=no}})
| era_dates = 4. september 626 - 10. julij 649
| posthumous_name = '''Skrajšano:''' Cesar Ven ({{lang-zh|c=文皇帝|labels=no}})<br />'''Celo ime:''' Cesar Ven Vu Dašeng Daguang Šjao
| temple_name = Tajdzong ({{lang-zh|c=太宗|labels=no}})
| house = Li
| dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]]
| father = cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]]
| mother = cesarica Taimu
| spouse = cesarica Vende<br />(por. 613; u. 636)
| spouse_type = Soproga
| issue =
| module = {{Infobox Chinese
| child = yes
| title = '''Tang Taizong'''
| c = 唐太宗
| p = Táng Tàizōng
| w = T'ang<sup>2</sup> T'ai<sup>4</sup>-tsung<sup>1</sup>
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|t|ai|4|.|z|ong|1}}
| y = Tòhng Taaijūng
| ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|-|t|aai|3|z|ung|1}}
| l = "Veliki prednik Tanga"
| altname = Čin Vang
| c2 = 秦王
| p2 = Qin Wang
| y2 = Chèuhn Wohng
| l2 = Kralj Čina
| altname3 = Li Shimin
| c3 = 李世民
| p3 = Li Šimin
| mi3 = {{IPAc-cmn|l|i|3|-|sh|^|4|.|m|in|2}}
| y3 = Léih Saimàhn
| j = tong4 taai3 zung1
}}
}}
'''Tajdzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐太宗, [[pinjin]]: Táng Tàizōng) iz dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] je bil eden najpomembnejših kitajskih vladarjev, ki je vladal je od leta 626 do 649, * [[23. januar]] [[599]], † [[10. julij]] [[649]].
Tajzong je bil sin cesarja [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzuja]], rojen kot Li Šimin. Stal je za številnimi očetovimi uspehi in je že leta 617, star osemnajst let, poveljeval očetovim četam med osvajanjam [[Čangan]]a in kasneje med strmoglavljanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]]. Leta 621 je Li Šimin premagal vojskovodji Dov Džjanjdeja in Vang Šičonga, zadnja pomembna očetova nasprotnika. Za nagrado ga je oče Li Juan, ki je takrat že sprejel cesarsko ime Gaodzu, imenoval za civilnega in vojaškega guvernerja Vzhodne nižine. Li Šimin je kmalu začel širiti svoj sedež v [[Luojang]]u in v mestu ustanovil akademijo. Njegovi svetovalci so bili izkušeni častniki in uradniki.
Njegovi uspehi so privedli do ostrega konflikta med njim in zakonitim prestolonaslednikom Li Džjančengom, v katerem mu oče ni nudil ustrezne zaščite. Julija 626 je Li Šimin v pretepu ob vhodu v cesarsko palaču osebno umoril prestolonaslednika Li Džjančenga in s svojimi privržanci zasedel palačo. Eden od njegovih pribočnikov je ubil Li Šiminovega mlajšega brata. Umorjena sta bila tudi sinova obeh ubitih princev. Li Šiminov oče, cesar Gaodzu, je bil prisiljen abdicirati.
Istega leta so [[Gokturki]] pod vodstvom kana Šjelija (vladal 619–630) vdrli v dinastijo Tang, da bi pobrali davek. Konec septembra 626 je kan Šjeli stal pred kitajsko prestolnico s domnevno 100.000 možmi. Cesar Tajdzong je zavrnil predlog, da bi se s svojo majhno vojsko umaknil v prestolnico, in se je spopadel s kanom pri reki Vej. V bitki je zmagal in kan Šjeli se je umaknil. Kana je leta 629/630 odstavila in ujela kitajska vojska.
Tajdzong je veljal za daljnovidnega in pravičnega vladarja. Kot cesar je z vztrajnim delom in manevri obrzdal ambicije svojih aristokratskih vojaških poveljnikov. Na severnih mejah, na primer, je za poveljnike pogosto imenoval vojake nižjega rodu in jim dodeljeval le začasna poveljstva. Njegov oče, cesar Gaodzu, je povečal državno upravo, da bi na nove položaje postavil in s tem utišal čim več nekdanjih uporniških voditeljev iz obdobja dinastičnih bojev. Ko je bila oblast dinastije Tang zavarovana, je Tajdzong državno upravo reorganiziral in poenostavil. V ta namen je standardiziral sistem izpitov za državne uradnike in postavil ostre kriterije, da je izpite opravilo največ 10 % kandidatov.
V zadnjih letih svoje vladavine se je odtujil od svojih svetovalcev, ki niso odobravali njegovih nenehnih vojn.
==Verski pogledi==
Tajdzong se je samooklical za [[Daoizem|daoista]]. Spodbujal je versko strpnost in v svoja osebna prepričanja vključeval elemente daoizma, [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]] in [[Budizem|budizma]], hkrati pa je v cesarstvu dopuščal prisotnost [[Zaratustrstvo|zaratustrstva]], [[Judovstvo|judovstva]], [[islam]]a, sirskega krščanstva, vključno z Vzhodno cerkvijo, in drugih bližnjevzhodnih religij. Na dvoru je na primer sprejel slavnega popotniškega budističnega meniha [[Šuandzang]]a. Leta 636 je na dvoru sprejel nestorijanskega kristjana Olopona.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.worldcat.org/title/123079516 |titel=Day of empire : how hyperpowers rise to global dominance--and why they fall {{!}} WorldCat.org |sprache=de |abruf=2023-07-22}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 598]]
[[Kategorija:Umrli leta 649]]
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]
[[Kategorija:Dinastija Tang]]
[[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]]
6gi3o2n1a2xwzlzpdmdbohhk13xndz9
6762070
6762061
2026-10-08T08:34:02Z
Octopus
13285
/* Viri */ viri
6762070
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name = Cesar Tajdzong
| image = [[Slika:7th century portrait of Taizong of Tang.png|300px]]
| caption = Sodobni portret cesarja Tajdzonga, pdkrit v Jami 220, [[Dunhuang]], [[Gansu]].
| succession = Cesar dinastije Tang
| reign = 4. september 626<ref>[(武德九年八月)甲子，太宗即皇帝位于东宫显德殿...] ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 191</ref> - 10. julij 649
| predecessor = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]]
| successor = [[Gaodzong]]
| birth_date = 28. januar 598<ref>{{cite book|title=Directory of historical figures|year=2000|publisher=Salem Press|location=Pasadena|isbn=978-0-89356-334-9|page=613}}</ref>
| birth_place = Palača Čingšan,<ref>{{cite book|title=Music from the Tang Court|year=2007|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-62100-7|page=17|editor1=Picken, Laurence E.R. |editor2=Nickson, Noël J. }}</ref> Vugong,<ref>{{cite book|last=Sen|first=Tansen|title=Buddhism, diplomacy, and trade|year=2003|publisher=University of Hawaii Press|location=Honolulu|isbn=978-0-8248-2593-5|page=66}}</ref> [[Dinastija Sui]]
| death_date = 10. julij 649 (star 51 let)<ref>{{cite book|last=McNair|first=Amy|title=Donors of Longmen: Faith, politics and patronage in medieval Chinese Buddhist sculpture|year=2007|publisher=University of Hawaii press|location=Honolulu|isbn=978-0-8248-2994-0|page=88|url=https://books.google.com/books?id=qsEGIdhcgMoC}}</ref>
| death_place = Palača Cuivej, [[Čangan]]
| burial_place = Mavzolej Džao
| full_name = '''[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]:''' Li ({{lang|zh|李}}) <br/> '''[[Osebno ime]]:''' Šimin ({{lang|zh|世民}})
| era_name = Dženguan ({{lang-zh|t=貞觀|labels=no}})
| era_dates = 4. september 626 - 10. julij 649
| posthumous_name = '''Skrajšano:''' Cesar Ven ({{lang-zh|c=文皇帝|labels=no}})<br />'''Celo ime:''' Cesar Ven Vu Dašeng Daguang Šjao
| temple_name = Tajdzong ({{lang-zh|c=太宗|labels=no}})
| house = Li
| dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]]
| father = cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]]
| mother = cesarica Taimu
| spouse = cesarica Vende<br />(por. 613; u. 636)
| spouse_type = Soproga
| issue =
| module = {{Infobox Chinese
| child = yes
| title = '''Tang Taizong'''
| c = 唐太宗
| p = Táng Tàizōng
| w = T'ang<sup>2</sup> T'ai<sup>4</sup>-tsung<sup>1</sup>
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|t|ai|4|.|z|ong|1}}
| y = Tòhng Taaijūng
| ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|-|t|aai|3|z|ung|1}}
| l = "Veliki prednik Tanga"
| altname = Čin Vang
| c2 = 秦王
| p2 = Qin Wang
| y2 = Chèuhn Wohng
| l2 = Kralj Čina
| altname3 = Li Shimin
| c3 = 李世民
| p3 = Li Šimin
| mi3 = {{IPAc-cmn|l|i|3|-|sh|^|4|.|m|in|2}}
| y3 = Léih Saimàhn
| j = tong4 taai3 zung1
}}
}}
'''Tajdzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐太宗, [[pinjin]]: Táng Tàizōng) iz dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] je bil eden najpomembnejših kitajskih vladarjev, ki je vladal je od leta 626 do 649, * [[23. januar]] [[599]], † [[10. julij]] [[649]].
Tajzong je bil sin cesarja [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzuja]], rojen kot Li Šimin. Stal je za številnimi očetovimi uspehi in je že leta 617, star osemnajst let, poveljeval očetovim četam med osvajanjam [[Čangan]]a in kasneje med strmoglavljanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]]. Leta 621 je Li Šimin premagal vojskovodji Dov Džjanjdeja in Vang Šičonga, zadnja pomembna očetova nasprotnika. Za nagrado ga je oče Li Juan, ki je takrat že sprejel cesarsko ime Gaodzu, imenoval za civilnega in vojaškega guvernerja Vzhodne nižine. Li Šimin je kmalu začel širiti svoj sedež v [[Luojang]]u in v mestu ustanovil akademijo. Njegovi svetovalci so bili izkušeni častniki in uradniki.
Njegovi uspehi so privedli do ostrega konflikta med njim in zakonitim prestolonaslednikom Li Džjančengom, v katerem mu oče ni nudil ustrezne zaščite. Julija 626 je Li Šimin v pretepu ob vhodu v cesarsko palaču osebno umoril prestolonaslednika Li Džjančenga in s svojimi privržanci zasedel palačo. Eden od njegovih pribočnikov je ubil Li Šiminovega mlajšega brata. Umorjena sta bila tudi sinova obeh ubitih princev. Li Šiminov oče, cesar Gaodzu, je bil prisiljen abdicirati.
Istega leta so [[Gokturki]] pod vodstvom kana Šjelija (vladal 619–630) vdrli v dinastijo Tang, da bi pobrali davek. Konec septembra 626 je kan Šjeli stal pred kitajsko prestolnico s domnevno 100.000 možmi. Cesar Tajdzong je zavrnil predlog, da bi se s svojo majhno vojsko umaknil v prestolnico, in se je spopadel s kanom pri reki Vej. V bitki je zmagal in kan Šjeli se je umaknil. Kana je leta 629/630 odstavila in ujela kitajska vojska.
Tajdzong je veljal za daljnovidnega in pravičnega vladarja. Kot cesar je z vztrajnim delom in manevri obrzdal ambicije svojih aristokratskih vojaških poveljnikov. Na severnih mejah, na primer, je za poveljnike pogosto imenoval vojake nižjega rodu in jim dodeljeval le začasna poveljstva. Njegov oče, cesar Gaodzu, je povečal državno upravo, da bi na nove položaje postavil in s tem utišal čim več nekdanjih uporniških voditeljev iz obdobja dinastičnih bojev. Ko je bila oblast dinastije Tang zavarovana, je Tajdzong državno upravo reorganiziral in poenostavil. V ta namen je standardiziral sistem izpitov za državne uradnike in postavil ostre kriterije, da je izpite opravilo največ 10 % kandidatov.
V zadnjih letih svoje vladavine se je odtujil od svojih svetovalcev, ki niso odobravali njegovih nenehnih vojn.
==Verski pogledi==
Tajdzong se je samooklical za [[Daoizem|daoista]]. Spodbujal je versko strpnost in v svoja osebna prepričanja vključeval elemente daoizma, [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]] in [[Budizem|budizma]], hkrati pa je v cesarstvu dopuščal prisotnost [[Zaratustrstvo|zaratustrstva]], [[Judovstvo|judovstva]], [[islam]]a, sirskega krščanstva, vključno z Vzhodno cerkvijo, in drugih bližnjevzhodnih religij. Na dvoru je na primer sprejel slavnega popotniškega budističnega meniha [[Šuandzang]]a. Leta 636 je na dvoru sprejel nestorijanskega kristjana Olopona.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.worldcat.org/title/123079516 |titel=Day of empire : how hyperpowers rise to global dominance--and why they fall {{!}} WorldCat.org |sprache=de |abruf=2023-07-22}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
==Viri==
{{refbegin| 2}}
* Otto Franke: ''Geschichte des chinesischen Reiches.'' Band 2. Neuausgabe der 2. Auflage. De Gruyter, Berlin/Leipzig/New York 2001. ISBN 3-11-017034-5.
* Mark Edward Lewis: ''China's Cosmopolitan Empire. The Tang Dynasty.'' Belknap, London/Cambridge (MA) 2009. ISBN 978-0-674-03306-1.
* Denis C. Twitchett, John K. Fairbank (ur.): ''The Cambridge History of China, Vol. 3. Sui and T'ang China, 589–906.'' Cambridge University Press, Cambridge 1979, ISBN 0-521-21446-7.
{{refend}}
{{s-start}}
{{s-hou|[[Dinastija Tang]]|28. julij|598|10. julij |649|name=}}
{{s-reg}}
{{s-bef|before=[[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]]}}
{{s-ttl|title=Cesar Kitajske|years=626–649}}
{{s-aft|after=[[Gaodzong]]}}
{{end}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 598]]
[[Kategorija:Umrli leta 649]]
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]
[[Kategorija:Dinastija Tang]]
[[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]]
2arg9z9txt83n8y82d4ylsyoboj0e3n
6762074
6762070
2026-10-08T08:40:44Z
Octopus
13285
datumi
6762074
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name = Cesar Tajdzong
| image = [[Slika:7th century portrait of Taizong of Tang.png|300px]]
| caption = Sodobni portret cesarja Tajdzonga, pdkrit v Jami 220, [[Dunhuang]], [[Gansu]].
| succession = Cesar dinastije Tang
| reign = 4. september 626<ref>[(武德九年八月)甲子，太宗即皇帝位于东宫显德殿...] ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 191</ref> - 10. julij 649
| predecessor = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]]
| successor = [[Gaodzong]]
| birth_date = 28. januar 598<ref>{{cite book|title=Directory of historical figures|year=2000|publisher=Salem Press|location=Pasadena|isbn=978-0-89356-334-9|page=613}}</ref>
| birth_place = Palača Čingšan,<ref>{{cite book|title=Music from the Tang Court|year=2007|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-62100-7|page=17|editor1=Picken, Laurence E.R. |editor2=Nickson, Noël J. }}</ref> Vugong,<ref>{{cite book|last=Sen|first=Tansen|title=Buddhism, diplomacy, and trade|year=2003|publisher=University of Hawaii Press|location=Honolulu|isbn=978-0-8248-2593-5|page=66}}</ref> [[Dinastija Sui]]
| death_date = 10. julij 649 (star 51 let)<ref>{{cite book|last=McNair|first=Amy|title=Donors of Longmen: Faith, politics and patronage in medieval Chinese Buddhist sculpture|year=2007|publisher=University of Hawaii press|location=Honolulu|isbn=978-0-8248-2994-0|page=88|url=https://books.google.com/books?id=qsEGIdhcgMoC}}</ref>
| death_place = Palača Cuivej, [[Čangan]]
| burial_place = Mavzolej Džao
| full_name = '''[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]:''' Li ({{lang|zh|李}}) <br/> '''[[Osebno ime]]:''' Šimin ({{lang|zh|世民}})
| era_name = Dženguan ({{lang-zh|t=貞觀|labels=no}})
| era_dates = 4. september 626 - 10. julij 649
| posthumous_name = '''Skrajšano:''' Cesar Ven ({{lang-zh|c=文皇帝|labels=no}})<br />'''Celo ime:''' Cesar Ven Vu Dašeng Daguang Šjao
| temple_name = Tajdzong ({{lang-zh|c=太宗|labels=no}})
| house = Li
| dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]]
| father = cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]]
| mother = cesarica Taimu
| spouse = cesarica Vende<br />(por. 613; u. 636)
| spouse_type = Soproga
| issue =
| module = {{Infobox Chinese
| child = yes
| title = '''Tang Taizong'''
| c = 唐太宗
| p = Táng Tàizōng
| w = T'ang<sup>2</sup> T'ai<sup>4</sup>-tsung<sup>1</sup>
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|t|ai|4|.|z|ong|1}}
| y = Tòhng Taaijūng
| ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|-|t|aai|3|z|ung|1}}
| l = "Veliki prednik Tanga"
| altname = Čin Vang
| c2 = 秦王
| p2 = Qin Wang
| y2 = Chèuhn Wohng
| l2 = Kralj Čina
| altname3 = Li Shimin
| c3 = 李世民
| p3 = Li Šimin
| mi3 = {{IPAc-cmn|l|i|3|-|sh|^|4|.|m|in|2}}
| y3 = Léih Saimàhn
| j = tong4 taai3 zung1
}}
}}
'''Tajdzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐太宗, [[pinjin]]: Táng Tàizōng) iz dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] je bil eden najpomembnejših kitajskih vladarjev, ki je vladal je od leta 626 do 649, * [[28. januar]] [[598]], † [[10. julij]] [[649]].
Tajzong je bil sin cesarja [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzuja]], rojen kot Li Šimin. Stal je za številnimi očetovimi uspehi in je že leta 617, star devetnajst let, poveljeval očetovim četam med osvajanjam [[Čangan]]a in kasneje med strmoglavljanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]]. Leta 621 je Li Šimin premagal vojskovodji Dov Džjanjdeja in Vang Šičonga, zadnja pomembna očetova nasprotnika. Za nagrado ga je oče Li Juan, ki je takrat že sprejel cesarsko ime Gaodzu, imenoval za civilnega in vojaškega guvernerja Vzhodne nižine. Li Šimin je kmalu začel širiti svoj sedež v [[Luojang]]u in v mestu ustanovil akademijo. Njegovi svetovalci so bili izkušeni častniki in uradniki.
Njegovi uspehi so privedli do ostrega konflikta med njim in zakonitim prestolonaslednikom Li Džjančengom, v katerem mu oče ni nudil ustrezne zaščite. Julija 626 je Li Šimin v pretepu ob vhodu v cesarsko palaču osebno umoril prestolonaslednika Li Džjančenga in s svojimi privržanci zasedel palačo. Eden od njegovih pribočnikov je ubil Li Šiminovega mlajšega brata. Umorjena sta bila tudi sinova obeh ubitih princev. Li Šiminov oče, cesar Gaodzu, je bil prisiljen abdicirati.
Istega leta so [[Gokturki]] pod vodstvom kana Šjelija (vladal 619–630) vdrli v dinastijo Tang, da bi pobrali davek. Konec septembra 626 je kan Šjeli stal pred kitajsko prestolnico s domnevno 100.000 možmi. Cesar Tajdzong je zavrnil predlog, da bi se s svojo majhno vojsko umaknil v prestolnico, in se je spopadel s kanom pri reki Vej. V bitki je zmagal in kan Šjeli se je umaknil. Kana je leta 629/630 odstavila in ujela kitajska vojska.
Tajdzong je veljal za daljnovidnega in pravičnega vladarja. Kot cesar je z vztrajnim delom in manevri obrzdal ambicije svojih aristokratskih vojaških poveljnikov. Na severnih mejah, na primer, je za poveljnike pogosto imenoval vojake nižjega rodu in jim dodeljeval le začasna poveljstva. Njegov oče, cesar Gaodzu, je povečal državno upravo, da bi na nove položaje postavil in s tem utišal čim več nekdanjih uporniških voditeljev iz obdobja dinastičnih bojev. Ko je bila oblast dinastije Tang zavarovana, je Tajdzong državno upravo reorganiziral in poenostavil. V ta namen je standardiziral sistem izpitov za državne uradnike in postavil ostre kriterije, da je izpite opravilo največ 10 % kandidatov.
V zadnjih letih svoje vladavine se je odtujil od svojih svetovalcev, ki niso odobravali njegovih nenehnih vojn.
==Verski pogledi==
Tajdzong se je samooklical za [[Daoizem|daoista]]. Spodbujal je versko strpnost in v svoja osebna prepričanja vključeval elemente daoizma, [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]] in [[Budizem|budizma]], hkrati pa je v cesarstvu dopuščal prisotnost [[Zaratustrstvo|zaratustrstva]], [[Judovstvo|judovstva]], [[islam]]a, sirskega krščanstva, vključno z Vzhodno cerkvijo, in drugih bližnjevzhodnih religij. Na dvoru je na primer sprejel slavnega popotniškega budističnega meniha [[Šuandzang]]a. Leta 636 je na dvoru sprejel nestorijanskega kristjana Olopona.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.worldcat.org/title/123079516 |titel=Day of empire : how hyperpowers rise to global dominance--and why they fall {{!}} WorldCat.org |sprache=de |abruf=2023-07-22}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
==Viri==
{{refbegin| 2}}
* Otto Franke: ''Geschichte des chinesischen Reiches.'' Band 2. Neuausgabe der 2. Auflage. De Gruyter, Berlin/Leipzig/New York 2001. ISBN 3-11-017034-5.
* Mark Edward Lewis: ''China's Cosmopolitan Empire. The Tang Dynasty.'' Belknap, London/Cambridge (MA) 2009. ISBN 978-0-674-03306-1.
* Denis C. Twitchett, John K. Fairbank (ur.): ''The Cambridge History of China, Vol. 3. Sui and T'ang China, 589–906.'' Cambridge University Press, Cambridge 1979, ISBN 0-521-21446-7.
{{refend}}
{{s-start}}
{{s-hou|[[Dinastija Tang]]|28. januar|598|10. julij |649|name=}}
{{s-reg}}
{{s-bef|before=[[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]]}}
{{s-ttl|title=Cesar Kitajske|years=626–649}}
{{s-aft|after=[[Gaodzong]]}}
{{end}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 598]]
[[Kategorija:Umrli leta 649]]
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]
[[Kategorija:Dinastija Tang]]
[[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]]
puar7c130sf9m5ebmnbzwoqkdsdrvrp
Kategorija:Tajski televizijski voditelji
14
609582
6762015
2026-10-08T07:07:52Z
Ingrid Andreessen
254878
nova stran z vsebino: »Ta [[kategorija]] zajema članke o [[Tajski|tajskih]] [[TV]] [[voditelj]]ih. [[Kategorija:Tajci po poklicu|TV]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti|Tajski]]«
6762015
wikitext
text/x-wiki
Ta [[kategorija]] zajema članke o [[Tajski|tajskih]] [[TV]] [[voditelj]]ih.
[[Kategorija:Tajci po poklicu|TV]]
[[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti|Tajski]]
cy8xsidz4fbeulguvgzhh5u3a9sdz5s
6762017
6762015
2026-10-08T07:11:27Z
Yerpo
8417
urejanje
6762017
wikitext
text/x-wiki
{{ktgr|[[Tajci|tajskih]] [[Televizijski voditelj|TV-voditeljih]]}}
[[Kategorija:Tajci po poklicu|Televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti|Tajci]]
raak3cjkkq52z2dk6oi8gqug2b4apb4
Kategorija:Srbski televizijski voditelji
14
609583
6762018
2026-10-08T07:11:58Z
Yerpo
8417
n
6762018
wikitext
text/x-wiki
{{ktgr|[[Srbi|srbskih]] [[Televizijski voditelj|TV-voditeljih]]}}
[[Kategorija:Srbi po poklicu|Televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Srbska televizija|Voditelji]]
[[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]]
f4ftof5ss1zv79y54k20td8qbwh48f1
Predloga:Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film
10
609584
6762031
2026-10-08T08:11:26Z
Sporti
5955
n
6762031
wikitext
text/x-wiki
{{Navbox
|basestyle = background: #EEDD82
|name = Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film
|title = [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]]
|state = {{{state|autocollapse}}}
|bodyclass = hlist
|nowrapitems = yes
|list1 =
* ''[[Ko zaprem oči]]'' (1993)
* ''[[Morana (film)|Morana]]'' (1994)
* ''[[Felix (film)|Felix]]'' (1996)
* ''[[Outsider]]'' (1997)
* ''[[Kruh in mleko]]'' (2001)
* ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]'' (2002)
* ''[[Rezervni deli]]'' (2003)
* ''[[Pod njenim oknom]]'' (2004)
* ''[[Ruševine (film, 2004)|Ruševine]]'' (2005)
* ''[[Odgrobadogroba]]'' (2006)
* ''[[Kratki stiki]]'' (2007)
* ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' (2008)
* ''[[Pokrajina št. 2|Landscape No. 2]]'' (2009)
* ''[[9:06]]'' (2010)
* ''[[Circus Fantasticus]]'' (2011)
* ''[[Izlet (film)|Izlet]]'' (2012)
* ''[[Razredni sovražnik]]'' (2013)
* ''[[Zapelji me]]'' (2014)
* ''[[Drevo (film)|Drevo]]'' (2015)
* ''[[Houston, imamo problem!]]'' (2016)
* ''[[Rudar (film)|Rudar ]]'' (2017)
* ''[[Ivan (film, 2017)|Ivan]]'' (2018)
* ''[[Zgodovina ljubezni]]'' (2019)
* ''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]'' (2020)
* ''[[Sanremo (film)|Sanremo]]'' (2021)
* ''[[Orkester (film)|Orkester]]'' (2022)
* ''[[Jezdeca]]'' (2023)
* ''[[Odrešitev za začetnike]]'' (2024)
* ''[[Kaj ti je deklica]]'' (2025)
* ''[[Fantasy]]'' (2026)
}}
<noinclude>
[[Kategorija:Filmske predloge]]
</noinclude>
0s2if3o5r31zbws8h61s7nglggjs97z
6762044
6762031
2026-10-08T08:14:51Z
Sporti
5955
pp
6762044
wikitext
text/x-wiki
{{Navbox
|basestyle = background: #EEDD82
|name = Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film
|title = [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]]
|state = {{{state|autocollapse}}}
|bodyclass = hlist
|nowrapitems = yes
|list1 =
* ''[[Ko zaprem oči]]'' (1993)
* ''[[Morana (film)|Morana]]'' (1994)
* ''[[Felix (film)|Felix]]'' (1996)
* ''[[Outsider]]'' (1997)
* ''[[Kruh in mleko]]'' (2001)
* ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]'' (2002)
* ''[[Rezervni deli]]'' (2003)
* ''[[Pod njenim oknom]]'' (2004)
* ''[[Ruševine (film, 2004)|Ruševine]]'' (2005)
* ''[[Odgrobadogroba]]'' (2006)
* ''[[Kratki stiki]]'' (2007)
* ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' (2008)
* ''[[Pokrajina št. 2]]'' (2009)
* ''[[9:06]]'' (2010)
* ''[[Circus Fantasticus]]'' (2011)
* ''[[Izlet (film)|Izlet]]'' (2012)
* ''[[Razredni sovražnik]]'' (2013)
* ''[[Zapelji me]]'' (2014)
* ''[[Drevo (film)|Drevo]]'' (2015)
* ''[[Houston, imamo problem!]]'' (2016)
* ''[[Rudar (film)|Rudar ]]'' (2017)
* ''[[Ivan (film, 2017)|Ivan]]'' (2018)
* ''[[Zgodovina ljubezni]]'' (2019)
* ''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]'' (2020)
* ''[[Sanremo (film)|Sanremo]]'' (2021)
* ''[[Orkester (film)|Orkester]]'' (2022)
* ''[[Jezdeca]]'' (2023)
* ''[[Odrešitev za začetnike]]'' (2024)
* ''[[Kaj ti je deklica]]'' (2025)
* ''[[Fantasy]]'' (2026)
}}
<noinclude>
[[Kategorija:Filmske predloge]]
</noinclude>
almujp3dk185nra0iy0xr1i0h99pku6
6762051
6762044
2026-10-08T08:17:06Z
Sporti
5955
pnp
6762051
wikitext
text/x-wiki
{{Navbox
|basestyle = background: #EEDD82
|name = Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film
|title = [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]]
|state = {{{state|autocollapse}}}
|bodyclass = hlist
|nowrapitems = yes
|list1 =
* ''[[Ko zaprem oči]]'' (1993)
* ''[[Morana (film)|Morana]]'' (1994)
* ''[[Felix (film)|Felix]]'' (1996)
* ''[[Outsider]]'' (1997)
* ''[[Kruh in mleko]]'' (2001)
* ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]'' (2002)
* ''[[Rezervni deli]]'' (2003)
* ''[[Pod njenim oknom]]'' (2004)
* ''[[Ruševine (film, 2004)|Ruševine]]'' (2005)
* ''[[Odgrobadogroba]]'' (2006)
* ''[[Kratki stiki]]'' (2007)
* ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' (2008)
* ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2009)
* ''[[9:06]]'' (2010)
* ''[[Circus Fantasticus]]'' (2011)
* ''[[Izlet (film)|Izlet]]'' (2012)
* ''[[Razredni sovražnik]]'' (2013)
* ''[[Zapelji me]]'' (2014)
* ''[[Drevo (film)|Drevo]]'' (2015)
* ''[[Houston, imamo problem!]]'' (2016)
* ''[[Rudar (film)|Rudar ]]'' (2017)
* ''[[Ivan (film, 2017)|Ivan]]'' (2018)
* ''[[Zgodovina ljubezni]]'' (2019)
* ''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]'' (2020)
* ''[[Sanremo (film)|Sanremo]]'' (2021)
* ''[[Orkester (film)|Orkester]]'' (2022)
* ''[[Jezdeca]]'' (2023)
* ''[[Odrešitev za začetnike]]'' (2024)
* ''[[Kaj ti je deklica]]'' (2025)
* ''[[Fantasy]]'' (2026)
}}
<noinclude>
[[Kategorija:Filmske predloge]]
</noinclude>
s7gx9upngg4yu9og7jk3hajq6eqhm9i
6762072
6762051
2026-10-08T08:35:47Z
Yerpo
8417
+ktgr
6762072
wikitext
text/x-wiki
{{Navbox
|basestyle = background: #EEDD82
|name = Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film
|title = [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]]
|state = {{{state|autocollapse}}}
|bodyclass = hlist
|nowrapitems = yes
|list1 =
* ''[[Ko zaprem oči]]'' (1993)
* ''[[Morana (film)|Morana]]'' (1994)
* ''[[Felix (film)|Felix]]'' (1996)
* ''[[Outsider]]'' (1997)
* ''[[Kruh in mleko]]'' (2001)
* ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]'' (2002)
* ''[[Rezervni deli]]'' (2003)
* ''[[Pod njenim oknom]]'' (2004)
* ''[[Ruševine (film, 2004)|Ruševine]]'' (2005)
* ''[[Odgrobadogroba]]'' (2006)
* ''[[Kratki stiki]]'' (2007)
* ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' (2008)
* ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2009)
* ''[[9:06]]'' (2010)
* ''[[Circus Fantasticus]]'' (2011)
* ''[[Izlet (film)|Izlet]]'' (2012)
* ''[[Razredni sovražnik]]'' (2013)
* ''[[Zapelji me]]'' (2014)
* ''[[Drevo (film)|Drevo]]'' (2015)
* ''[[Houston, imamo problem!]]'' (2016)
* ''[[Rudar (film)|Rudar ]]'' (2017)
* ''[[Ivan (film, 2017)|Ivan]]'' (2018)
* ''[[Zgodovina ljubezni]]'' (2019)
* ''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]'' (2020)
* ''[[Sanremo (film)|Sanremo]]'' (2021)
* ''[[Orkester (film)|Orkester]]'' (2022)
* ''[[Jezdeca]]'' (2023)
* ''[[Odrešitev za začetnike]]'' (2024)
* ''[[Kaj ti je deklica]]'' (2025)
* ''[[Fantasy]]'' (2026)
}}
<noinclude>
[[Kategorija:Filmske predloge]]
[[Kategorija:Predloge za Slovenijo]]
</noinclude>
sg1y2imj4kohi81vat9vjekpkfikzix
6762073
6762072
2026-10-08T08:36:09Z
Yerpo
8417
še bolje
6762073
wikitext
text/x-wiki
{{Navbox
|basestyle = background: #EEDD82
|name = Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film
|title = [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidati za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]]
|state = {{{state|autocollapse}}}
|bodyclass = hlist
|nowrapitems = yes
|list1 =
* ''[[Ko zaprem oči]]'' (1993)
* ''[[Morana (film)|Morana]]'' (1994)
* ''[[Felix (film)|Felix]]'' (1996)
* ''[[Outsider]]'' (1997)
* ''[[Kruh in mleko]]'' (2001)
* ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]'' (2002)
* ''[[Rezervni deli]]'' (2003)
* ''[[Pod njenim oknom]]'' (2004)
* ''[[Ruševine (film, 2004)|Ruševine]]'' (2005)
* ''[[Odgrobadogroba]]'' (2006)
* ''[[Kratki stiki]]'' (2007)
* ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' (2008)
* ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2009)
* ''[[9:06]]'' (2010)
* ''[[Circus Fantasticus]]'' (2011)
* ''[[Izlet (film)|Izlet]]'' (2012)
* ''[[Razredni sovražnik]]'' (2013)
* ''[[Zapelji me]]'' (2014)
* ''[[Drevo (film)|Drevo]]'' (2015)
* ''[[Houston, imamo problem!]]'' (2016)
* ''[[Rudar (film)|Rudar ]]'' (2017)
* ''[[Ivan (film, 2017)|Ivan]]'' (2018)
* ''[[Zgodovina ljubezni]]'' (2019)
* ''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]'' (2020)
* ''[[Sanremo (film)|Sanremo]]'' (2021)
* ''[[Orkester (film)|Orkester]]'' (2022)
* ''[[Jezdeca]]'' (2023)
* ''[[Odrešitev za začetnike]]'' (2024)
* ''[[Kaj ti je deklica]]'' (2025)
* ''[[Fantasy]]'' (2026)
}}
<noinclude>
[[Kategorija:Filmske predloge]]
[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]
</noinclude>
rknuec22ps3tx456rldctwxl6b6jdho
Gaodzong (dinastija Tang)
0
609585
6762088
2026-10-08T10:20:29Z
Octopus
13285
vladar
6762088
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name = Gaodzong<br />{{nobold|唐高宗}}
| image =
| caption =
| birth_date = 21. julij 628<ref name=birth>''Old Book of Tang'', zv. 02</ref>
| birth_place = Palača Lidženg, [[Čangan]], [[Dinastija Tang]]
| death_date = {{Death date and age|683|12|27|628|7|21|df=y}}<ref name=death>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 203</ref>
| death_place = Palača Dženguan, [[Luojang]], Dinastija Tang
| burial_place = Mavzolej Čjanling
| father = cesar [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]
| mother = cesarica Vende
| succession1 = Prestolonaslednik dinastije Tang
| reign1 = 30. april 643 – 15. julij 649
| predecessor1 = Li Čengčjan
| successor1 = Li Džong
| succession2 = Knez Džina
| reign2 = 631 – 30. april 643
| full_name = {{plainlist|
* '''[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]''': Li ({{lang|zh|李}})
* '''Otroško ime''': Džinu ({{lang|zh|雉奴}})
* '''Osebno ime''': Dži ({{lang|zh|治}})
* '''Vljudnostno ime''': Vejšan ({{lang|zh|為善}})
}}
| succession = Cesar dinastije Tang
| reign = 15. julij 649 – 27. december 683
| coronation = 15. julij 649
| cor_type = Ustoličenje
| predecessor = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]
| successor = [[Džongdzong]]
| regent = [[Vu Dzetjan]]
| house = Li
| dynasty = Tang
| temple_name = Gaodzong ({{lang|zh|高宗}})
| posthumous_name = {{plainlist|
* '''Kratko''': Božanski suveren, veliki cesar,<ref>podeljen leta 684</ref> ({{lang|zh|天皇大帝}})
* '''Celo''': Cesar Tjanhuang Dašeng Dahong Šjao,<ref>podeljen leta 754</ref> ({{lang|zh|天皇大聖大弘孝皇帝}})
}}
| spouse = {{plainlist|
* cesarica Vang (odst. 655)
* [[Vu Dzetjan]] (por. 651)
}}
| spouse_type = Spouse(s)
| issue_link = #Family
| issue = {{plainlist|
* Li Džong, princ Jana
* velika princesa Džinčeng
* Li Sudžje, princ Šuja
* Li Hong, cesar [[Jidzong]] dinastije Tang
* Si, princesa Andinga
* Li Šjan, prestolonaslednik
* Li Šjan, cesar [[Džongdzong]]
* Li Dan, cesar [[Ruidzong]]
* princesa Tajping
}}
}}
{{Infobox Chinese
| title = '''Tang Gaodzong'''
| c = 唐高宗
| l = "Visoki prednik Tanga"
| p = Táng Gāozōng
| y = Tòhng Gōujūng
| altname = Li Dži
| c2 = 李治
| l2 = (osebno ime)
| p2 = Lǐ Zhì
}}
== Sklici==
{{sklici|20em}}
==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 628]]
[[Kategorija:Umrli leta 683]]
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]
[[Kategorija:Dinastija Tang]]
[[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]]
gtu1hesz8dfu6j41gqqw1pa08r6h3cw
Vesna Mihelič
0
609586
6762091
2026-10-08T10:39:35Z
Sporti
5955
n
6762091
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Vesna Mihelič''', [[Slovenci|slovenska]] [[šahist]]ka, * [[2006]].
Mihelič je od leta 2023 [[Šahovske kategorije in naslovi|mednarodna mojstrica FIDE]] (wIM). Bila je članica ženske ekipe Slovenije na [[šahovska olimpijada|šahovskih olimpijadah]] v letih [[45. šahovska olimpijada|2024]] in [[46. šahovska olimpijada|2026]], ko je osvojila tudi posamično bronasto medaljo med rezervistkami na peti deski.<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/deseto-mesto-sahistk-in-posamicni-bron-vesne-mihelic-na-olimpijadi-702822 |title=Deseto mesto šahistk in posamični bron Vesne Mihelič na olimpijadi |accessdate=2026-10-08 |date=2026-09-30 |format= |work=[[Siol.net]] }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
{{Normativna kontrola}}
{{škrbina o šahistu}}
{{DEFAULTSORT:Mihelič, Vesna}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski šahovski mojstri]]
[[Kategorija:Udeleženci 45. šahovske olimpijade]]
[[Kategorija:Udeleženci 46. šahovske olimpijade]]
dyinpmcbwgyoik16usdjkfi6vjlrci5
RS (podjetje)
0
609587
6762093
2026-10-08T10:48:23Z
Ingrid Andreessen
254878
nova stran z vsebino: »[[File:RS logo.svg|thumb|Logotip podjetja RS, 2009–2020]] '''Javna delniška družba RS'''; oziroma '''RS''' je tajsko podjetje, ki je bilo od osemdesetih do dvatisočih let pomembno na področju [[glasba|glasbe]] in [[zabava|zabavne industrije]] v [[Tajska|Tajska]]. V tem obdobju je bilo eno glavnih konkurentov podjetja [[GMM Grammy]]<ref>[https://digital.car.chula.ac.th/chulaetd/70926/ พฤติกรรมการแข่งขันของอุตส...«
6762093
wikitext
text/x-wiki
[[File:RS logo.svg|thumb|Logotip podjetja RS, 2009–2020]]
'''Javna delniška družba RS'''; oziroma '''RS''' je tajsko podjetje, ki je bilo od osemdesetih do dvatisočih let pomembno na področju [[glasba|glasbe]] in [[zabava|zabavne industrije]] v [[Tajska|Tajska]]. V tem obdobju je bilo eno glavnih konkurentov podjetja [[GMM Grammy]]<ref>[https://digital.car.chula.ac.th/chulaetd/70926/ พฤติกรรมการแข่งขันของอุตสาหกรรมดนตรีในประเทศไทย : กรณีศึกษา บริษัท จีเอ็มเอ็ม แกรมมี่ จำกัด (มหาชน) และ บริษัท อาร์เอส จำกัด (มหาชน)]</ref>. Danes podjetje posluje po poslovnem modelu Entertainmerce, ki združuje zabavno industrijo in trgovino, medtem ko se je obseg njegove glasbene produkcije od leta 2020 postopoma zmanjšal.
Podjetje sta leta 1976 ustanovila brata iz družine Chetchotikasak. Sprva se je ukvarjalo s proizvodnjo kaset pod imenom »Rose Sound«, vendar je pozneje zašlo v velike dolgove. Leta 1982 se je preimenovalo v »RS Sound« in spremenilo poslovno usmeritev iz izdelave kaset v produkcijo in promocijo lastnih izvajalcev. Prva glasbena skupina pod okriljem podjetja je bila [[Inthanin]], skupina pop-strunske glasbe, sledile pa so ji [[Brundy]], [[Kiriboon]] in [[Rainbow]].
Leta 1987 je podjetje razširilo svojo produkcijo na več glasbenih zvrsti in se iz RS Sound preimenovalo v RS Promotion. Ob dotedanjih izvajalcih strunske glasbe so se podjetju pridružili tudi Arisman Poongruangrong, Touch Na Takuatung, James Ruangsak, Somchai Khemglad in Bazoo. Podjetje je imelo tudi priljubljene izvajalce [[rock glasba|rockovske glasbe]], med njimi [[Pisut Subwijit]], [[Itti Balangura]], [[Surush Tubwang|Hi-Rock]] in [[Stone Metal Fire]], ter izvajalce glasbe [[luk thung]], med njimi [[Sornphet Sornsuphan]], [[Santi Duangsawang]] in [[Nakorn Meechokchai]], v okviru projekta [[Top Hit Lookthoong Mattratharn]].
Leta 2002 je podjetje ustanovilo več ločenih glasbenih založb, med njimi ID Records, Aborigines, Kamikaze in R-Siam. Zlasti R-Siam. Zlasti R-Siam se je osredotočil na sodobne izvajalce glasbe [[luk thung]] in dosegel velik uspeh na tajskem glasbenem trgu. Med najbolj znanimi izvajalci založbe so bili [[Kratae]], [[:en:Noo Miter|Noo Miter]], [[Baowee]], [[Nui Suweena]], [[Luangkai]] in [[Buberry]]. V tem obdobju je glasbeni del poslovanja podjetja ustvarjal znatne prihodke.
Od leta 2020 je podjetje začelo pomembno prestrukturirati svoje poslovanje, zaradi česar se je obseg glasbene produkcije občutno zmanjšal. Leta 2022 je začelo postopoma prodajati del avtorskih in sorodnih pravic za svojo glasbeno produkcijo skupini Universal Music Group<ref>{{cite web|last=Frater|first=Patrick|title=Universal Music to Buy RS Group Catalog in Thailand, Establish Partnership in Fast-Growing Market|url=https://variety.com/2023/music/news/universal-music-rs-group-catalog-in-thailand-1235660066/|website=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=2. februar 2023|access-date=11. november 2023}}</ref>, prenos teh pravic pa je bil dokončan leta 2025<ref>[https://www.universalmusic.com/universal-music-group-enters-into-agreement-to-acquire-rs-groups-music-catalogue-announces-strategic-partnership/ UNIVERSAL MUSIC GROUP ENTERS INTO AGREEMENT TO ACQUIRE RS GROUP’S MUSIC CATALOGUE; ANNOUNCES STRATEGIC PARTNERSHIP]</ref>.
V poznejšem obdobju se je podjetje soočalo z izzivi, povezanimi s poslovnimi rezultati in padanjem vrednosti svojih delnic. Poleg tega je uporaba [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] pri produkciji glasbe povzročila kritike poslušalcev in predstavnikov glasbene industrije<ref>[https://editors.spacebar.th/culture/rs-music-x-gen-ai-drama เมื่อ RS ให้ AI ร้องเพลง ‘เก็บตะวัน’ แล้วสิ่งที่ถูกตั้งคำถามอาจไม่ใช่แค่เสียงร้อง]</ref><ref>[https://www.khaosodenglish.com/life/2026/07/07/rs-unveils-artist-icon-as-ai-speculation-sparks-debate/ RS UNVEILS ‘ARTIST ICON’ AS AI SPECULATION SPARKS DEBATE]</ref>, ki so izrazili pomisleke glede njenega vpliva na ustvarjalnost in umetniško identiteto izvajalcev<ref>[https://www.thairath.co.th/money/business_marketing/business_strategy/2945652 ย้อนเส้นทาง RS ทำไมผู้สร้างศิลปินมานานกว่า 50 ปีถึงเปิดตัวศิลปิน AI]</ref>.
== Zunanje povezave ==
{{Škrbina o podjetju}}
{{music-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Glasbeno-založniške hiše]]
[[Kategorija:Podjetja Tajske]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1976]]
8qcbn0pferdjrywfwv5q0l3q0qk3jn8
6762094
6762093
2026-10-08T10:48:52Z
Ingrid Andreessen
254878
6762094
wikitext
text/x-wiki
[[File:RS logo.svg|thumb|Logotip podjetja RS, 2009–2020]]
'''Javna delniška družba RS'''; oziroma '''RS''' je tajsko podjetje, ki je bilo od osemdesetih do dvatisočih let pomembno na področju [[glasba|glasbe]] in [[zabava|zabavne industrije]] v [[Tajska|Tajska]]. V tem obdobju je bilo eno glavnih konkurentov podjetja [[GMM Grammy]]<ref>[https://digital.car.chula.ac.th/chulaetd/70926/ พฤติกรรมการแข่งขันของอุตสาหกรรมดนตรีในประเทศไทย : กรณีศึกษา บริษัท จีเอ็มเอ็ม แกรมมี่ จำกัด (มหาชน) และ บริษัท อาร์เอส จำกัด (มหาชน)]</ref>. Danes podjetje posluje po poslovnem modelu Entertainmerce, ki združuje zabavno industrijo in trgovino, medtem ko se je obseg njegove glasbene produkcije od leta 2020 postopoma zmanjšal.
Podjetje sta leta 1976 ustanovila brata iz družine Chetchotikasak. Sprva se je ukvarjalo s proizvodnjo kaset pod imenom »'''Rose Sound'''«, vendar je pozneje zašlo v velike dolgove. Leta 1982 se je preimenovalo v »'''RS Sound'''« in spremenilo poslovno usmeritev iz izdelave kaset v produkcijo in promocijo lastnih izvajalcev. Prva glasbena skupina pod okriljem podjetja je bila [[Inthanin]], skupina pop-strunske glasbe, sledile pa so ji [[Brundy]], [[Kiriboon]] in [[Rainbow]].
Leta 1987 je podjetje razširilo svojo produkcijo na več glasbenih zvrsti in se iz RS Sound preimenovalo v »'''RS Promotion'''«. Ob dotedanjih izvajalcih strunske glasbe so se podjetju pridružili tudi Arisman Poongruangrong, Touch Na Takuatung, James Ruangsak, Somchai Khemglad in Bazoo. Podjetje je imelo tudi priljubljene izvajalce [[rock glasba|rockovske glasbe]], med njimi [[Pisut Subwijit]], [[Itti Balangura]], [[Surush Tubwang|Hi-Rock]] in [[Stone Metal Fire]], ter izvajalce glasbe [[luk thung]], med njimi [[Sornphet Sornsuphan]], [[Santi Duangsawang]] in [[Nakorn Meechokchai]], v okviru projekta [[Top Hit Lookthoong Mattratharn]].
Leta 2002 je podjetje ustanovilo več ločenih glasbenih založb, med njimi ID Records, Aborigines, Kamikaze in R-Siam. Zlasti R-Siam. Zlasti R-Siam se je osredotočil na sodobne izvajalce glasbe [[luk thung]] in dosegel velik uspeh na tajskem glasbenem trgu. Med najbolj znanimi izvajalci založbe so bili [[Kratae]], [[:en:Noo Miter|Noo Miter]], [[Baowee]], [[Nui Suweena]], [[Luangkai]] in [[Buberry]]. V tem obdobju je glasbeni del poslovanja podjetja ustvarjal znatne prihodke.
Od leta 2020 je podjetje začelo pomembno prestrukturirati svoje poslovanje, zaradi česar se je obseg glasbene produkcije občutno zmanjšal. Leta 2022 je začelo postopoma prodajati del avtorskih in sorodnih pravic za svojo glasbeno produkcijo skupini Universal Music Group<ref>{{cite web|last=Frater|first=Patrick|title=Universal Music to Buy RS Group Catalog in Thailand, Establish Partnership in Fast-Growing Market|url=https://variety.com/2023/music/news/universal-music-rs-group-catalog-in-thailand-1235660066/|website=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=2. februar 2023|access-date=11. november 2023}}</ref>, prenos teh pravic pa je bil dokončan leta 2025<ref>[https://www.universalmusic.com/universal-music-group-enters-into-agreement-to-acquire-rs-groups-music-catalogue-announces-strategic-partnership/ UNIVERSAL MUSIC GROUP ENTERS INTO AGREEMENT TO ACQUIRE RS GROUP’S MUSIC CATALOGUE; ANNOUNCES STRATEGIC PARTNERSHIP]</ref>.
V poznejšem obdobju se je podjetje soočalo z izzivi, povezanimi s poslovnimi rezultati in padanjem vrednosti svojih delnic. Poleg tega je uporaba [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] pri produkciji glasbe povzročila kritike poslušalcev in predstavnikov glasbene industrije<ref>[https://editors.spacebar.th/culture/rs-music-x-gen-ai-drama เมื่อ RS ให้ AI ร้องเพลง ‘เก็บตะวัน’ แล้วสิ่งที่ถูกตั้งคำถามอาจไม่ใช่แค่เสียงร้อง]</ref><ref>[https://www.khaosodenglish.com/life/2026/07/07/rs-unveils-artist-icon-as-ai-speculation-sparks-debate/ RS UNVEILS ‘ARTIST ICON’ AS AI SPECULATION SPARKS DEBATE]</ref>, ki so izrazili pomisleke glede njenega vpliva na ustvarjalnost in umetniško identiteto izvajalcev<ref>[https://www.thairath.co.th/money/business_marketing/business_strategy/2945652 ย้อนเส้นทาง RS ทำไมผู้สร้างศิลปินมานานกว่า 50 ปีถึงเปิดตัวศิลปิน AI]</ref>.
== Zunanje povezave ==
{{Škrbina o podjetju}}
{{music-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Glasbeno-založniške hiše]]
[[Kategorija:Podjetja Tajske]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1976]]
lo012z37v6ogs72q24d0e1j63xfky5i
6762095
6762094
2026-10-08T10:49:15Z
Ingrid Andreessen
254878
6762095
wikitext
text/x-wiki
[[File:RS logo.svg|thumb|Logotip podjetja RS, 2009–2020]]
'''Javna delniška družba RS'''; oziroma '''RS''' je tajsko podjetje, ki je bilo od osemdesetih do dvatisočih let pomembno na področju [[glasba|glasbe]] in [[zabava|zabavne industrije]] v [[Tajska|Tajska]]. V tem obdobju je bilo eno glavnih konkurentov podjetja [[GMM Grammy]]<ref>[https://digital.car.chula.ac.th/chulaetd/70926/ พฤติกรรมการแข่งขันของอุตสาหกรรมดนตรีในประเทศไทย : กรณีศึกษา บริษัท จีเอ็มเอ็ม แกรมมี่ จำกัด (มหาชน) และ บริษัท อาร์เอส จำกัด (มหาชน)]</ref>. Danes podjetje posluje po poslovnem modelu Entertainmerce, ki združuje zabavno industrijo in trgovino, medtem ko se je obseg njegove glasbene produkcije od leta 2020 postopoma zmanjšal.
Podjetje sta leta 1976 ustanovila brata iz družine Chetchotikasak. Sprva se je ukvarjalo s proizvodnjo kaset pod imenom »'''Rose Sound'''«, vendar je pozneje zašlo v velike dolgove. Leta 1982 se je preimenovalo v »'''RS Sound'''« in spremenilo poslovno usmeritev iz izdelave kaset v produkcijo in promocijo lastnih izvajalcev. Prva glasbena skupina pod okriljem podjetja je bila [[Inthanin]], skupina pop-strunske glasbe, sledile pa so ji [[Brundy]], [[Kiriboon]] in [[Rainbow]].
Leta 1987 je podjetje razširilo svojo produkcijo na več glasbenih zvrsti in se iz RS Sound preimenovalo v »'''RS Promotion'''«. Ob dotedanjih izvajalcih strunske glasbe so se podjetju pridružili tudi Arisman Poongruangrong, Touch Na Takuatung, James Ruangsak, Somchai Khemglad in Bazoo. Podjetje je imelo tudi priljubljene izvajalce [[rock glasba|rockovske glasbe]], med njimi [[Pisut Subwijit]], [[Itti Balangura]], [[Surush Tubwang|Hi-Rock]] in [[Stone Metal Fire]], ter izvajalce glasbe [[luk thung]], med njimi [[Sornphet Sornsuphan]], [[:en:Santi Duangsawang|Santi Duangsawang]] in [[Nakorn Meechokchai]], v okviru projekta [[Top Hit Lookthoong Mattratharn]].
Leta 2002 je podjetje ustanovilo več ločenih glasbenih založb, med njimi ID Records, Aborigines, Kamikaze in R-Siam. Zlasti R-Siam. Zlasti R-Siam se je osredotočil na sodobne izvajalce glasbe [[luk thung]] in dosegel velik uspeh na tajskem glasbenem trgu. Med najbolj znanimi izvajalci založbe so bili [[Kratae]], [[:en:Noo Miter|Noo Miter]], [[Baowee]], [[Nui Suweena]], [[Luangkai]] in [[Buberry]]. V tem obdobju je glasbeni del poslovanja podjetja ustvarjal znatne prihodke.
Od leta 2020 je podjetje začelo pomembno prestrukturirati svoje poslovanje, zaradi česar se je obseg glasbene produkcije občutno zmanjšal. Leta 2022 je začelo postopoma prodajati del avtorskih in sorodnih pravic za svojo glasbeno produkcijo skupini Universal Music Group<ref>{{cite web|last=Frater|first=Patrick|title=Universal Music to Buy RS Group Catalog in Thailand, Establish Partnership in Fast-Growing Market|url=https://variety.com/2023/music/news/universal-music-rs-group-catalog-in-thailand-1235660066/|website=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=2. februar 2023|access-date=11. november 2023}}</ref>, prenos teh pravic pa je bil dokončan leta 2025<ref>[https://www.universalmusic.com/universal-music-group-enters-into-agreement-to-acquire-rs-groups-music-catalogue-announces-strategic-partnership/ UNIVERSAL MUSIC GROUP ENTERS INTO AGREEMENT TO ACQUIRE RS GROUP’S MUSIC CATALOGUE; ANNOUNCES STRATEGIC PARTNERSHIP]</ref>.
V poznejšem obdobju se je podjetje soočalo z izzivi, povezanimi s poslovnimi rezultati in padanjem vrednosti svojih delnic. Poleg tega je uporaba [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] pri produkciji glasbe povzročila kritike poslušalcev in predstavnikov glasbene industrije<ref>[https://editors.spacebar.th/culture/rs-music-x-gen-ai-drama เมื่อ RS ให้ AI ร้องเพลง ‘เก็บตะวัน’ แล้วสิ่งที่ถูกตั้งคำถามอาจไม่ใช่แค่เสียงร้อง]</ref><ref>[https://www.khaosodenglish.com/life/2026/07/07/rs-unveils-artist-icon-as-ai-speculation-sparks-debate/ RS UNVEILS ‘ARTIST ICON’ AS AI SPECULATION SPARKS DEBATE]</ref>, ki so izrazili pomisleke glede njenega vpliva na ustvarjalnost in umetniško identiteto izvajalcev<ref>[https://www.thairath.co.th/money/business_marketing/business_strategy/2945652 ย้อนเส้นทาง RS ทำไมผู้สร้างศิลปินมานานกว่า 50 ปีถึงเปิดตัวศิลปิน AI]</ref>.
== Zunanje povezave ==
{{Škrbina o podjetju}}
{{music-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Glasbeno-založniške hiše]]
[[Kategorija:Podjetja Tajske]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1976]]
160g57djyfhxah6qrzynz4d5cw5k3wd
6762096
6762095
2026-10-08T10:50:22Z
Ingrid Andreessen
254878
/* Zunanje povezave */
6762096
wikitext
text/x-wiki
[[File:RS logo.svg|thumb|Logotip podjetja RS, 2009–2020]]
'''Javna delniška družba RS'''; oziroma '''RS''' je tajsko podjetje, ki je bilo od osemdesetih do dvatisočih let pomembno na področju [[glasba|glasbe]] in [[zabava|zabavne industrije]] v [[Tajska|Tajska]]. V tem obdobju je bilo eno glavnih konkurentov podjetja [[GMM Grammy]]<ref>[https://digital.car.chula.ac.th/chulaetd/70926/ พฤติกรรมการแข่งขันของอุตสาหกรรมดนตรีในประเทศไทย : กรณีศึกษา บริษัท จีเอ็มเอ็ม แกรมมี่ จำกัด (มหาชน) และ บริษัท อาร์เอส จำกัด (มหาชน)]</ref>. Danes podjetje posluje po poslovnem modelu Entertainmerce, ki združuje zabavno industrijo in trgovino, medtem ko se je obseg njegove glasbene produkcije od leta 2020 postopoma zmanjšal.
Podjetje sta leta 1976 ustanovila brata iz družine Chetchotikasak. Sprva se je ukvarjalo s proizvodnjo kaset pod imenom »'''Rose Sound'''«, vendar je pozneje zašlo v velike dolgove. Leta 1982 se je preimenovalo v »'''RS Sound'''« in spremenilo poslovno usmeritev iz izdelave kaset v produkcijo in promocijo lastnih izvajalcev. Prva glasbena skupina pod okriljem podjetja je bila [[Inthanin]], skupina pop-strunske glasbe, sledile pa so ji [[Brundy]], [[Kiriboon]] in [[Rainbow]].
Leta 1987 je podjetje razširilo svojo produkcijo na več glasbenih zvrsti in se iz RS Sound preimenovalo v »'''RS Promotion'''«. Ob dotedanjih izvajalcih strunske glasbe so se podjetju pridružili tudi Arisman Poongruangrong, Touch Na Takuatung, James Ruangsak, Somchai Khemglad in Bazoo. Podjetje je imelo tudi priljubljene izvajalce [[rock glasba|rockovske glasbe]], med njimi [[Pisut Subwijit]], [[Itti Balangura]], [[Surush Tubwang|Hi-Rock]] in [[Stone Metal Fire]], ter izvajalce glasbe [[luk thung]], med njimi [[Sornphet Sornsuphan]], [[:en:Santi Duangsawang|Santi Duangsawang]] in [[Nakorn Meechokchai]], v okviru projekta [[Top Hit Lookthoong Mattratharn]].
Leta 2002 je podjetje ustanovilo več ločenih glasbenih založb, med njimi ID Records, Aborigines, Kamikaze in R-Siam. Zlasti R-Siam. Zlasti R-Siam se je osredotočil na sodobne izvajalce glasbe [[luk thung]] in dosegel velik uspeh na tajskem glasbenem trgu. Med najbolj znanimi izvajalci založbe so bili [[Kratae]], [[:en:Noo Miter|Noo Miter]], [[Baowee]], [[Nui Suweena]], [[Luangkai]] in [[Buberry]]. V tem obdobju je glasbeni del poslovanja podjetja ustvarjal znatne prihodke.
Od leta 2020 je podjetje začelo pomembno prestrukturirati svoje poslovanje, zaradi česar se je obseg glasbene produkcije občutno zmanjšal. Leta 2022 je začelo postopoma prodajati del avtorskih in sorodnih pravic za svojo glasbeno produkcijo skupini Universal Music Group<ref>{{cite web|last=Frater|first=Patrick|title=Universal Music to Buy RS Group Catalog in Thailand, Establish Partnership in Fast-Growing Market|url=https://variety.com/2023/music/news/universal-music-rs-group-catalog-in-thailand-1235660066/|website=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=2. februar 2023|access-date=11. november 2023}}</ref>, prenos teh pravic pa je bil dokončan leta 2025<ref>[https://www.universalmusic.com/universal-music-group-enters-into-agreement-to-acquire-rs-groups-music-catalogue-announces-strategic-partnership/ UNIVERSAL MUSIC GROUP ENTERS INTO AGREEMENT TO ACQUIRE RS GROUP’S MUSIC CATALOGUE; ANNOUNCES STRATEGIC PARTNERSHIP]</ref>.
V poznejšem obdobju se je podjetje soočalo z izzivi, povezanimi s poslovnimi rezultati in padanjem vrednosti svojih delnic. Poleg tega je uporaba [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] pri produkciji glasbe povzročila kritike poslušalcev in predstavnikov glasbene industrije<ref>[https://editors.spacebar.th/culture/rs-music-x-gen-ai-drama เมื่อ RS ให้ AI ร้องเพลง ‘เก็บตะวัน’ แล้วสิ่งที่ถูกตั้งคำถามอาจไม่ใช่แค่เสียงร้อง]</ref><ref>[https://www.khaosodenglish.com/life/2026/07/07/rs-unveils-artist-icon-as-ai-speculation-sparks-debate/ RS UNVEILS ‘ARTIST ICON’ AS AI SPECULATION SPARKS DEBATE]</ref>, ki so izrazili pomisleke glede njenega vpliva na ustvarjalnost in umetniško identiteto izvajalcev<ref>[https://www.thairath.co.th/money/business_marketing/business_strategy/2945652 ย้อนเส้นทาง RS ทำไมผู้สร้างศิลปินมานานกว่า 50 ปีถึงเปิดตัวศิลปิน AI]</ref>.
== Zunanje povezave ==
{{sklici}}
{{Škrbina o podjetju}}
{{music-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Glasbeno-založniške hiše]]
[[Kategorija:Podjetja Tajske]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1976]]
r4or9yz1od93lsax8b4acnq3tfzl5tm
6762097
6762096
2026-10-08T10:51:50Z
Ingrid Andreessen
254878
6762097
wikitext
text/x-wiki
[[File:RS logo.svg|thumb|Logotip podjetja RS, 2009–2020]]
'''Javna delniška družba RS'''; oziroma '''RS''' je tajsko podjetje, ki je bilo od osemdesetih do dvatisočih let pomembno na področju [[glasba|glasbe]] in [[zabava|zabavne industrije]] v [[Tajska|Tajska]]. V tem obdobju je bilo eno glavnih konkurentov podjetja [[GMM Grammy]]<ref>[https://digital.car.chula.ac.th/chulaetd/70926/ พฤติกรรมการแข่งขันของอุตสาหกรรมดนตรีในประเทศไทย : กรณีศึกษา บริษัท จีเอ็มเอ็ม แกรมมี่ จำกัด (มหาชน) และ บริษัท อาร์เอส จำกัด (มหาชน)]</ref>. Danes podjetje posluje po poslovnem modelu Entertainmerce, ki združuje zabavno industrijo in trgovino, medtem ko se je obseg njegove glasbene produkcije od leta 2020 postopoma zmanjšal.
Podjetje sta leta 1976 ustanovila brata iz družine Chetchotikasak. Sprva se je ukvarjalo s proizvodnjo kaset pod imenom »'''Rose Sound'''«, vendar je pozneje zašlo v velike dolgove. Leta 1982 se je preimenovalo v »'''RS Sound'''« in spremenilo poslovno usmeritev iz izdelave kaset v produkcijo in promocijo lastnih izvajalcev. Prva glasbena skupina pod okriljem podjetja je bila [[Inthanin]], skupina pop-strunske glasbe, sledile pa so ji [[Brundy]], [[Kiriboon]] in [[Rainbow]].
Leta 1987 je podjetje razširilo svojo produkcijo na več glasbenih zvrsti in se iz RS Sound preimenovalo v »'''RS Promotion'''«. Ob dotedanjih izvajalcih strunske glasbe so se podjetju pridružili tudi [[:en:Arisman Pongruangrong|Arisman Poongruangrong]], Touch Na Takuatung, James Ruangsak, [[:en:Somchai Khemglad|Somchai Khemglad]] in Bazoo. Podjetje je imelo tudi priljubljene izvajalce [[rock glasba|rockovske glasbe]], med njimi [[Pisut Subwijit]], [[Itti Balangura]], [[Surush Tubwang|Hi-Rock]] in [[Stone Metal Fire]], ter izvajalce glasbe [[luk thung]], med njimi [[Sornphet Sornsuphan]], [[:en:Santi Duangsawang|Santi Duangsawang]] in [[Nakorn Meechokchai]], v okviru projekta [[Top Hit Lookthoong Mattratharn]].
Leta 2002 je podjetje ustanovilo več ločenih glasbenih založb, med njimi ID Records, Aborigines, Kamikaze in R-Siam. Zlasti R-Siam. Zlasti R-Siam se je osredotočil na sodobne izvajalce glasbe [[luk thung]] in dosegel velik uspeh na tajskem glasbenem trgu. Med najbolj znanimi izvajalci založbe so bili [[Kratae]], [[:en:Noo Miter|Noo Miter]], [[Baowee]], [[Nui Suweena]], [[Luangkai]] in [[Buberry]]. V tem obdobju je glasbeni del poslovanja podjetja ustvarjal znatne prihodke.
Od leta 2020 je podjetje začelo pomembno prestrukturirati svoje poslovanje, zaradi česar se je obseg glasbene produkcije občutno zmanjšal. Leta 2022 je začelo postopoma prodajati del avtorskih in sorodnih pravic za svojo glasbeno produkcijo skupini Universal Music Group<ref>{{cite web|last=Frater|first=Patrick|title=Universal Music to Buy RS Group Catalog in Thailand, Establish Partnership in Fast-Growing Market|url=https://variety.com/2023/music/news/universal-music-rs-group-catalog-in-thailand-1235660066/|website=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=2. februar 2023|access-date=11. november 2023}}</ref>, prenos teh pravic pa je bil dokončan leta 2025<ref>[https://www.universalmusic.com/universal-music-group-enters-into-agreement-to-acquire-rs-groups-music-catalogue-announces-strategic-partnership/ UNIVERSAL MUSIC GROUP ENTERS INTO AGREEMENT TO ACQUIRE RS GROUP’S MUSIC CATALOGUE; ANNOUNCES STRATEGIC PARTNERSHIP]</ref>.
V poznejšem obdobju se je podjetje soočalo z izzivi, povezanimi s poslovnimi rezultati in padanjem vrednosti svojih delnic. Poleg tega je uporaba [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] pri produkciji glasbe povzročila kritike poslušalcev in predstavnikov glasbene industrije<ref>[https://editors.spacebar.th/culture/rs-music-x-gen-ai-drama เมื่อ RS ให้ AI ร้องเพลง ‘เก็บตะวัน’ แล้วสิ่งที่ถูกตั้งคำถามอาจไม่ใช่แค่เสียงร้อง]</ref><ref>[https://www.khaosodenglish.com/life/2026/07/07/rs-unveils-artist-icon-as-ai-speculation-sparks-debate/ RS UNVEILS ‘ARTIST ICON’ AS AI SPECULATION SPARKS DEBATE]</ref>, ki so izrazili pomisleke glede njenega vpliva na ustvarjalnost in umetniško identiteto izvajalcev<ref>[https://www.thairath.co.th/money/business_marketing/business_strategy/2945652 ย้อนเส้นทาง RS ทำไมผู้สร้างศิลปินมานานกว่า 50 ปีถึงเปิดตัวศิลปิน AI]</ref>.
== Zunanje povezave ==
{{sklici}}
{{Škrbina o podjetju}}
{{music-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Glasbeno-založniške hiše]]
[[Kategorija:Podjetja Tajske]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1976]]
dwsc6hj82hc6vmwpoqtb0ktdq1x3mnl
6762099
6762097
2026-10-08T10:52:15Z
Ingrid Andreessen
254878
6762099
wikitext
text/x-wiki
[[File:RS logo.svg|thumb|Logotip podjetja RS, 2009–2020]]
'''Javna delniška družba RS'''; oziroma '''RS''' je tajsko podjetje, ki je bilo od osemdesetih do dvatisočih let pomembno na področju [[glasba|glasbe]] in [[zabava|zabavne industrije]] v [[Tajska|Tajska]]. V tem obdobju je bilo eno glavnih konkurentov podjetja [[GMM Grammy]]<ref>[https://digital.car.chula.ac.th/chulaetd/70926/ พฤติกรรมการแข่งขันของอุตสาหกรรมดนตรีในประเทศไทย : กรณีศึกษา บริษัท จีเอ็มเอ็ม แกรมมี่ จำกัด (มหาชน) และ บริษัท อาร์เอส จำกัด (มหาชน)]</ref>. Danes podjetje posluje po poslovnem modelu Entertainmerce, ki združuje zabavno industrijo in trgovino, medtem ko se je obseg njegove glasbene produkcije od leta 2020 postopoma zmanjšal.
Podjetje sta leta 1976 ustanovila brata iz družine Chetchotikasak. Sprva se je ukvarjalo s proizvodnjo kaset pod imenom »'''Rose Sound'''«, vendar je pozneje zašlo v velike dolgove. Leta 1982 se je preimenovalo v »'''RS Sound'''« in spremenilo poslovno usmeritev iz izdelave kaset v produkcijo in promocijo lastnih izvajalcev. Prva glasbena skupina pod okriljem podjetja je bila [[Inthanin]], skupina pop-strunske glasbe, sledile pa so ji [[Brundy]], [[Kiriboon]] in [[Rainbow]].
Leta 1987 je podjetje razširilo svojo produkcijo na več glasbenih zvrsti in se iz RS Sound preimenovalo v »'''RS Promotion'''«. Ob dotedanjih izvajalcih strunske glasbe so se podjetju pridružili tudi [[:en:Arisman Pongruangrong|Arisman Poongruangrong]], [[Touch Na Takuatung]], [[James Ruangsak]], [[:en:Somchai Khemglad|Somchai Khemglad]] in [[Bazoo]]. Podjetje je imelo tudi priljubljene izvajalce [[rock glasba|rockovske glasbe]], med njimi [[Pisut Subwijit]], [[Itti Balangura]], [[Surush Tubwang|Hi-Rock]] in [[Stone Metal Fire]], ter izvajalce glasbe [[luk thung]], med njimi [[Sornphet Sornsuphan]], [[:en:Santi Duangsawang|Santi Duangsawang]] in [[Nakorn Meechokchai]], v okviru projekta [[Top Hit Lookthoong Mattratharn]].
Leta 2002 je podjetje ustanovilo več ločenih glasbenih založb, med njimi ID Records, Aborigines, Kamikaze in R-Siam. Zlasti R-Siam. Zlasti R-Siam se je osredotočil na sodobne izvajalce glasbe [[luk thung]] in dosegel velik uspeh na tajskem glasbenem trgu. Med najbolj znanimi izvajalci založbe so bili [[Kratae]], [[:en:Noo Miter|Noo Miter]], [[Baowee]], [[Nui Suweena]], [[Luangkai]] in [[Buberry]]. V tem obdobju je glasbeni del poslovanja podjetja ustvarjal znatne prihodke.
Od leta 2020 je podjetje začelo pomembno prestrukturirati svoje poslovanje, zaradi česar se je obseg glasbene produkcije občutno zmanjšal. Leta 2022 je začelo postopoma prodajati del avtorskih in sorodnih pravic za svojo glasbeno produkcijo skupini Universal Music Group<ref>{{cite web|last=Frater|first=Patrick|title=Universal Music to Buy RS Group Catalog in Thailand, Establish Partnership in Fast-Growing Market|url=https://variety.com/2023/music/news/universal-music-rs-group-catalog-in-thailand-1235660066/|website=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=2. februar 2023|access-date=11. november 2023}}</ref>, prenos teh pravic pa je bil dokončan leta 2025<ref>[https://www.universalmusic.com/universal-music-group-enters-into-agreement-to-acquire-rs-groups-music-catalogue-announces-strategic-partnership/ UNIVERSAL MUSIC GROUP ENTERS INTO AGREEMENT TO ACQUIRE RS GROUP’S MUSIC CATALOGUE; ANNOUNCES STRATEGIC PARTNERSHIP]</ref>.
V poznejšem obdobju se je podjetje soočalo z izzivi, povezanimi s poslovnimi rezultati in padanjem vrednosti svojih delnic. Poleg tega je uporaba [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] pri produkciji glasbe povzročila kritike poslušalcev in predstavnikov glasbene industrije<ref>[https://editors.spacebar.th/culture/rs-music-x-gen-ai-drama เมื่อ RS ให้ AI ร้องเพลง ‘เก็บตะวัน’ แล้วสิ่งที่ถูกตั้งคำถามอาจไม่ใช่แค่เสียงร้อง]</ref><ref>[https://www.khaosodenglish.com/life/2026/07/07/rs-unveils-artist-icon-as-ai-speculation-sparks-debate/ RS UNVEILS ‘ARTIST ICON’ AS AI SPECULATION SPARKS DEBATE]</ref>, ki so izrazili pomisleke glede njenega vpliva na ustvarjalnost in umetniško identiteto izvajalcev<ref>[https://www.thairath.co.th/money/business_marketing/business_strategy/2945652 ย้อนเส้นทาง RS ทำไมผู้สร้างศิลปินมานานกว่า 50 ปีถึงเปิดตัวศิลปิน AI]</ref>.
== Zunanje povezave ==
{{sklici}}
{{Škrbina o podjetju}}
{{music-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Glasbeno-založniške hiše]]
[[Kategorija:Podjetja Tajske]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1976]]
sj43jw8kyzissn7c8gtdb3fbh7w3q0d
6762104
6762099
2026-10-08T10:57:16Z
Ingrid Andreessen
254878
6762104
wikitext
text/x-wiki
[[File:RS logo.svg|thumb|Logotip podjetja RS, 2009–2020]]
'''Javna delniška družba RS'''; oziroma '''RS''' je tajsko podjetje, ki je bilo od osemdesetih do dvatisočih let pomembno na področju [[glasba|glasbe]] in [[zabava|zabavne industrije]] v [[Tajska|Tajska]]. V tem obdobju je bilo eno glavnih konkurentov podjetja [[GMM Grammy]]<ref>[https://digital.car.chula.ac.th/chulaetd/70926/ พฤติกรรมการแข่งขันของอุตสาหกรรมดนตรีในประเทศไทย : กรณีศึกษา บริษัท จีเอ็มเอ็ม แกรมมี่ จำกัด (มหาชน) และ บริษัท อาร์เอส จำกัด (มหาชน)]</ref>. Danes podjetje posluje po poslovnem modelu Entertainmerce, ki združuje zabavno industrijo in trgovino, medtem ko se je obseg njegove glasbene produkcije od leta 2020 postopoma zmanjšal.
Podjetje sta leta 1976 ustanovila brata iz družine Chetchotikasak. Sprva se je ukvarjalo s proizvodnjo kaset pod imenom »'''Rose Sound'''«, vendar je pozneje zašlo v velike dolgove. Leta 1982 se je preimenovalo v »'''RS Sound'''« in spremenilo poslovno usmeritev iz izdelave kaset v produkcijo in promocijo lastnih izvajalcev. Prva glasbena skupina pod okriljem podjetja je bila [[Inthanin]], skupina pop-strunske glasbe, sledile pa so ji [[Brundy]], [[Kiriboon]] in [[Rainbow]].
Leta 1987 je podjetje razširilo svojo produkcijo na več glasbenih zvrsti in se iz RS Sound preimenovalo v »'''RS Promotion'''«. Ob dotedanjih izvajalcih strunske glasbe so se podjetju pridružili tudi [[:en:Arisman Pongruangrong|Arisman Poongruangrong]], [[Touch Na Takuatung]], [[James Ruangsak]], [[:en:Somchai Khemglad|Somchai Khemglad]] in [[Bazoo]]. Podjetje je imelo tudi priljubljene izvajalce [[rock glasba|rockovske glasbe]], med njimi [[Pisut Subwijit]], [[Itti Balangura]], [[Surush Tubwang|Hi-Rock]] in [[Stone Metal Fire]], ter izvajalce glasbe [[luk thung]], med njimi [[Sornphet Sornsuphan]], [[:en:Santi Duangsawang|Santi Duangsawang]] in [[Nakorn Meechokchai]], v okviru projekta [[Top Hit Lookthoong Mattratharn]].
Leta 2002 je podjetje ustanovilo več ločenih glasbenih založb, med njimi ID Records, Aborigines, Kamikaze in R-Siam. Zlasti R-Siam. Zlasti R-Siam se je osredotočil na sodobne izvajalce glasbe [[luk thung]] in dosegel velik uspeh na tajskem glasbenem trgu. Med najbolj znanimi izvajalci založbe so bili [[Kratae]], [[:en:Noo Miter|Noo Miter]], [[Baowee]], [[Nui Suweena]], [[Luangkai]] in [[Buberry]]. V tem obdobju je glasbeni del poslovanja podjetja ustvarjal znatne prihodke.
Od leta 2020 je podjetje začelo pomembno prestrukturirati svoje poslovanje, zaradi česar se je obseg glasbene produkcije občutno zmanjšal. Leta 2022 je začelo postopoma prodajati del avtorskih in sorodnih pravic za svojo glasbeno produkcijo skupini [[Universal Music Group]]<ref>{{cite web|last=Frater|first=Patrick|title=Universal Music to Buy RS Group Catalog in Thailand, Establish Partnership in Fast-Growing Market|url=https://variety.com/2023/music/news/universal-music-rs-group-catalog-in-thailand-1235660066/|website=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=2. februar 2023|access-date=11. november 2023}}</ref>, prenos teh pravic pa je bil dokončan leta 2025<ref>[https://www.universalmusic.com/universal-music-group-enters-into-agreement-to-acquire-rs-groups-music-catalogue-announces-strategic-partnership/ UNIVERSAL MUSIC GROUP ENTERS INTO AGREEMENT TO ACQUIRE RS GROUP’S MUSIC CATALOGUE; ANNOUNCES STRATEGIC PARTNERSHIP]</ref>.
V poznejšem obdobju se je podjetje soočalo z izzivi, povezanimi s poslovnimi rezultati in padanjem vrednosti svojih delnic. Poleg tega je uporaba [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] pri produkciji glasbe povzročila kritike poslušalcev in predstavnikov glasbene industrije<ref>[https://editors.spacebar.th/culture/rs-music-x-gen-ai-drama เมื่อ RS ให้ AI ร้องเพลง ‘เก็บตะวัน’ แล้วสิ่งที่ถูกตั้งคำถามอาจไม่ใช่แค่เสียงร้อง]</ref><ref>[https://www.khaosodenglish.com/life/2026/07/07/rs-unveils-artist-icon-as-ai-speculation-sparks-debate/ RS UNVEILS ‘ARTIST ICON’ AS AI SPECULATION SPARKS DEBATE]</ref>, ki so izrazili pomisleke glede njenega vpliva na ustvarjalnost in umetniško identiteto izvajalcev<ref>[https://www.thairath.co.th/money/business_marketing/business_strategy/2945652 ย้อนเส้นทาง RS ทำไมผู้สร้างศิลปินมานานกว่า 50 ปีถึงเปิดตัวศิลปิน AI]</ref>.
== Zunanje povezave ==
{{sklici}}
{{Škrbina o podjetju}}
{{music-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Glasbeno-založniške hiše]]
[[Kategorija:Podjetja Tajske]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1976]]
4nrg8vqxhag9f7231pe9v56j50opk1j
6762105
6762104
2026-10-08T10:58:27Z
Ingrid Andreessen
254878
6762105
wikitext
text/x-wiki
[[File:RS logo.svg|thumb|Logotip podjetja RS, 2009–2020]]
'''Javna delniška družba RS'''; oziroma '''RS''' je tajsko podjetje, ki je bilo od osemdesetih do dvatisočih let pomembno na področju [[glasba|glasbe]] in [[zabava|zabavne industrije]] v [[Tajska|Tajska]]. V tem obdobju je bilo eno glavnih konkurentov podjetja [[GMM Grammy]]<ref>[https://digital.car.chula.ac.th/chulaetd/70926/ พฤติกรรมการแข่งขันของอุตสาหกรรมดนตรีในประเทศไทย : กรณีศึกษา บริษัท จีเอ็มเอ็ม แกรมมี่ จำกัด (มหาชน) และ บริษัท อาร์เอส จำกัด (มหาชน)]</ref>. Danes podjetje posluje po poslovnem modelu Entertainmerce, ki združuje zabavno industrijo in trgovino, medtem ko se je obseg njegove glasbene produkcije od leta 2020 postopoma zmanjšal.
Podjetje sta leta 1976 ustanovila brata iz družine Chetchotikasak. Sprva se je ukvarjalo s proizvodnjo kaset pod imenom »'''Rose Sound'''«, vendar je pozneje zašlo v velike dolgove. Leta 1982 se je preimenovalo v »'''RS Sound'''« in spremenilo poslovno usmeritev iz izdelave kaset v produkcijo in promocijo lastnih izvajalcev. Prva glasbena skupina pod okriljem podjetja je bila [[Inthanin]], skupina pop-strunske glasbe, sledile pa so ji [[Brundy]], [[Kiriboon]] in [[Rainbow]].
Leta 1987 je podjetje razširilo svojo produkcijo na več glasbenih zvrsti in se iz RS Sound preimenovalo v »'''RS Promotion'''«. Ob dotedanjih izvajalcih strunske glasbe so se podjetju pridružili tudi [[:en:Arisman Pongruangrong|Arisman Poongruangrong]], [[Touch Na Takuatung]], [[James Ruangsak]], [[:en:Somchai Khemglad|Somchai Khemglad]] in [[Bazoo]]. Podjetje je imelo tudi priljubljene izvajalce [[rock glasba|rockovske glasbe]], med njimi [[Pisut Subwijit]], [[Itti Balangura]], [[Surush Tubwang|Hi-Rock]] in [[Stone Metal Fire]], ter izvajalce glasbe [[luk thung]], med njimi [[Sornphet Sornsuphan]], [[:en:Santi Duangsawang|Santi Duangsawang]] in [[Nakorn Meechokchai]], v okviru projekta [[Top Hit Lookthoong Mattratharn]]<ref>[https://www.komchadluek.net/today-in-history/391293 2 ต.ค.2558 รำลึก 'มนต์ เมืองเหนือ' ครูเพลง ผู้สร้างดาว]</ref>.
Leta 2002 je podjetje ustanovilo več ločenih glasbenih založb, med njimi ID Records, Aborigines, Kamikaze in R-Siam. Zlasti R-Siam. Zlasti R-Siam se je osredotočil na sodobne izvajalce glasbe [[luk thung]] in dosegel velik uspeh na tajskem glasbenem trgu. Med najbolj znanimi izvajalci založbe so bili [[Kratae]], [[:en:Noo Miter|Noo Miter]], [[Baowee]], [[Nui Suweena]], [[Luangkai]] in [[Buberry]]. V tem obdobju je glasbeni del poslovanja podjetja ustvarjal znatne prihodke.
Od leta 2020 je podjetje začelo pomembno prestrukturirati svoje poslovanje, zaradi česar se je obseg glasbene produkcije občutno zmanjšal. Leta 2022 je začelo postopoma prodajati del avtorskih in sorodnih pravic za svojo glasbeno produkcijo skupini [[Universal Music Group]]<ref>{{cite web|last=Frater|first=Patrick|title=Universal Music to Buy RS Group Catalog in Thailand, Establish Partnership in Fast-Growing Market|url=https://variety.com/2023/music/news/universal-music-rs-group-catalog-in-thailand-1235660066/|website=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=2. februar 2023|access-date=11. november 2023}}</ref>, prenos teh pravic pa je bil dokončan leta 2025<ref>[https://www.universalmusic.com/universal-music-group-enters-into-agreement-to-acquire-rs-groups-music-catalogue-announces-strategic-partnership/ UNIVERSAL MUSIC GROUP ENTERS INTO AGREEMENT TO ACQUIRE RS GROUP’S MUSIC CATALOGUE; ANNOUNCES STRATEGIC PARTNERSHIP]</ref>.
V poznejšem obdobju se je podjetje soočalo z izzivi, povezanimi s poslovnimi rezultati in padanjem vrednosti svojih delnic. Poleg tega je uporaba [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] pri produkciji glasbe povzročila kritike poslušalcev in predstavnikov glasbene industrije<ref>[https://editors.spacebar.th/culture/rs-music-x-gen-ai-drama เมื่อ RS ให้ AI ร้องเพลง ‘เก็บตะวัน’ แล้วสิ่งที่ถูกตั้งคำถามอาจไม่ใช่แค่เสียงร้อง]</ref><ref>[https://www.khaosodenglish.com/life/2026/07/07/rs-unveils-artist-icon-as-ai-speculation-sparks-debate/ RS UNVEILS ‘ARTIST ICON’ AS AI SPECULATION SPARKS DEBATE]</ref>, ki so izrazili pomisleke glede njenega vpliva na ustvarjalnost in umetniško identiteto izvajalcev<ref>[https://www.thairath.co.th/money/business_marketing/business_strategy/2945652 ย้อนเส้นทาง RS ทำไมผู้สร้างศิลปินมานานกว่า 50 ปีถึงเปิดตัวศิลปิน AI]</ref>.
== Zunanje povezave ==
{{sklici}}
{{Škrbina o podjetju}}
{{music-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Glasbeno-založniške hiše]]
[[Kategorija:Podjetja Tajske]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1976]]
amhxcf6ceoin4bvgae0bpvttc3svs5l
6762107
6762105
2026-10-08T11:09:30Z
Yerpo
8417
Yerpo je prestavil stran [[Javna delniška družba RS]] na [[RS (podjetje)]]: standardizacija
6762105
wikitext
text/x-wiki
[[File:RS logo.svg|thumb|Logotip podjetja RS, 2009–2020]]
'''Javna delniška družba RS'''; oziroma '''RS''' je tajsko podjetje, ki je bilo od osemdesetih do dvatisočih let pomembno na področju [[glasba|glasbe]] in [[zabava|zabavne industrije]] v [[Tajska|Tajska]]. V tem obdobju je bilo eno glavnih konkurentov podjetja [[GMM Grammy]]<ref>[https://digital.car.chula.ac.th/chulaetd/70926/ พฤติกรรมการแข่งขันของอุตสาหกรรมดนตรีในประเทศไทย : กรณีศึกษา บริษัท จีเอ็มเอ็ม แกรมมี่ จำกัด (มหาชน) และ บริษัท อาร์เอส จำกัด (มหาชน)]</ref>. Danes podjetje posluje po poslovnem modelu Entertainmerce, ki združuje zabavno industrijo in trgovino, medtem ko se je obseg njegove glasbene produkcije od leta 2020 postopoma zmanjšal.
Podjetje sta leta 1976 ustanovila brata iz družine Chetchotikasak. Sprva se je ukvarjalo s proizvodnjo kaset pod imenom »'''Rose Sound'''«, vendar je pozneje zašlo v velike dolgove. Leta 1982 se je preimenovalo v »'''RS Sound'''« in spremenilo poslovno usmeritev iz izdelave kaset v produkcijo in promocijo lastnih izvajalcev. Prva glasbena skupina pod okriljem podjetja je bila [[Inthanin]], skupina pop-strunske glasbe, sledile pa so ji [[Brundy]], [[Kiriboon]] in [[Rainbow]].
Leta 1987 je podjetje razširilo svojo produkcijo na več glasbenih zvrsti in se iz RS Sound preimenovalo v »'''RS Promotion'''«. Ob dotedanjih izvajalcih strunske glasbe so se podjetju pridružili tudi [[:en:Arisman Pongruangrong|Arisman Poongruangrong]], [[Touch Na Takuatung]], [[James Ruangsak]], [[:en:Somchai Khemglad|Somchai Khemglad]] in [[Bazoo]]. Podjetje je imelo tudi priljubljene izvajalce [[rock glasba|rockovske glasbe]], med njimi [[Pisut Subwijit]], [[Itti Balangura]], [[Surush Tubwang|Hi-Rock]] in [[Stone Metal Fire]], ter izvajalce glasbe [[luk thung]], med njimi [[Sornphet Sornsuphan]], [[:en:Santi Duangsawang|Santi Duangsawang]] in [[Nakorn Meechokchai]], v okviru projekta [[Top Hit Lookthoong Mattratharn]]<ref>[https://www.komchadluek.net/today-in-history/391293 2 ต.ค.2558 รำลึก 'มนต์ เมืองเหนือ' ครูเพลง ผู้สร้างดาว]</ref>.
Leta 2002 je podjetje ustanovilo več ločenih glasbenih založb, med njimi ID Records, Aborigines, Kamikaze in R-Siam. Zlasti R-Siam. Zlasti R-Siam se je osredotočil na sodobne izvajalce glasbe [[luk thung]] in dosegel velik uspeh na tajskem glasbenem trgu. Med najbolj znanimi izvajalci založbe so bili [[Kratae]], [[:en:Noo Miter|Noo Miter]], [[Baowee]], [[Nui Suweena]], [[Luangkai]] in [[Buberry]]. V tem obdobju je glasbeni del poslovanja podjetja ustvarjal znatne prihodke.
Od leta 2020 je podjetje začelo pomembno prestrukturirati svoje poslovanje, zaradi česar se je obseg glasbene produkcije občutno zmanjšal. Leta 2022 je začelo postopoma prodajati del avtorskih in sorodnih pravic za svojo glasbeno produkcijo skupini [[Universal Music Group]]<ref>{{cite web|last=Frater|first=Patrick|title=Universal Music to Buy RS Group Catalog in Thailand, Establish Partnership in Fast-Growing Market|url=https://variety.com/2023/music/news/universal-music-rs-group-catalog-in-thailand-1235660066/|website=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=2. februar 2023|access-date=11. november 2023}}</ref>, prenos teh pravic pa je bil dokončan leta 2025<ref>[https://www.universalmusic.com/universal-music-group-enters-into-agreement-to-acquire-rs-groups-music-catalogue-announces-strategic-partnership/ UNIVERSAL MUSIC GROUP ENTERS INTO AGREEMENT TO ACQUIRE RS GROUP’S MUSIC CATALOGUE; ANNOUNCES STRATEGIC PARTNERSHIP]</ref>.
V poznejšem obdobju se je podjetje soočalo z izzivi, povezanimi s poslovnimi rezultati in padanjem vrednosti svojih delnic. Poleg tega je uporaba [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] pri produkciji glasbe povzročila kritike poslušalcev in predstavnikov glasbene industrije<ref>[https://editors.spacebar.th/culture/rs-music-x-gen-ai-drama เมื่อ RS ให้ AI ร้องเพลง ‘เก็บตะวัน’ แล้วสิ่งที่ถูกตั้งคำถามอาจไม่ใช่แค่เสียงร้อง]</ref><ref>[https://www.khaosodenglish.com/life/2026/07/07/rs-unveils-artist-icon-as-ai-speculation-sparks-debate/ RS UNVEILS ‘ARTIST ICON’ AS AI SPECULATION SPARKS DEBATE]</ref>, ki so izrazili pomisleke glede njenega vpliva na ustvarjalnost in umetniško identiteto izvajalcev<ref>[https://www.thairath.co.th/money/business_marketing/business_strategy/2945652 ย้อนเส้นทาง RS ทำไมผู้สร้างศิลปินมานานกว่า 50 ปีถึงเปิดตัวศิลปิน AI]</ref>.
== Zunanje povezave ==
{{sklici}}
{{Škrbina o podjetju}}
{{music-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Glasbeno-založniške hiše]]
[[Kategorija:Podjetja Tajske]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1976]]
amhxcf6ceoin4bvgae0bpvttc3svs5l
RS Promotion
0
609588
6762101
2026-10-08T10:53:27Z
Ingrid Andreessen
254878
preusmeritev na [[Javna delniška družba RS]]
6762101
wikitext
text/x-wiki
#REDIRECT[[Javna delniška družba RS]]
02ox3kto0h6w3noh32mptempfa3dc00
6762111
6762101
2026-10-08T11:12:54Z
Yerpo
8417
pnp
6762111
wikitext
text/x-wiki
#REDIRECT[[RS (podjetje)]]
45g0ehck6z6i0y0784dqsoa3eyyieao
Javna delniška družba RS
0
609589
6762108
2026-10-08T11:09:30Z
Yerpo
8417
Yerpo je prestavil stran [[Javna delniška družba RS]] na [[RS (podjetje)]]: standardizacija
6762108
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[RS (podjetje)]]
fjrq0vtkouum3xyej6pjbpy44o5gzpe
Wikipedija:Predlogi za brisanje/José Jesús Villa Pelayo
4
609590
6762119
2026-10-08T11:28:28Z
Upwinxp
126544
n
6762119
wikitext
text/x-wiki
===[[:José Jesús Villa Pelayo]]===
:{{la|José Jesús Villa Pelayo}}
Obrazložitev uporabnika {{u|NDG}}, ki je stran predlagal za hitro brisanje: Out of project scope. x-wiki-spam. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 8. oktober 2026 (CEST)
i556akl9n2c53zc50vul1091cqfwowu
6762137
6762119
2026-10-08T11:52:48Z
NDG
244193
/* José Jesús Villa Pelayo */ odgovor
6762137
wikitext
text/x-wiki
===[[:José Jesús Villa Pelayo]]===
:{{la|José Jesús Villa Pelayo}}
Obrazložitev uporabnika {{u|NDG}}, ki je stran predlagal za hitro brisanje: Out of project scope. x-wiki-spam. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 8. oktober 2026 (CEST)
:Excuse me for writing in English. This is a global case of self-promotion including sockpuppetry. [[User:USÍAS VERNE]] is one of several accounts of José Jesús Villa Pelayo himself to promote him x-wiki. The pages of [[:wikidata:Q5940729]] are nearly all created by the same socks [[User:Polibiodeargos]], [[User:USÍAS VERNE]] and [[User:AGAMENÓN]] [[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:52, 8. oktober 2026 (CEST)
oekh26cinjv2b78vip7ff17ef9ix7yg
6762139
6762137
2026-10-08T11:53:40Z
NDG
244193
6762139
wikitext
text/x-wiki
===[[:José Jesús Villa Pelayo]]===
:{{la|José Jesús Villa Pelayo}}
Obrazložitev uporabnika {{u|NDG}}, ki je stran predlagal za hitro brisanje: Out of project scope. x-wiki-spam. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 8. oktober 2026 (CEST)
:Excuse me for writing in English. This is a global case of self-promotion including sockpuppetry. [[User:USÍAS VERNE]] is one of several accounts of José Jesús Villa Pelayo himself to promote him x-wiki. The pages of [[:wikidata:Q5940729]] are nearly all created by the same socks [[User:Polibiodeargos]], [[User:USÍAS VERNE]] and [[User:AGAMENÓN]] [[Uporabnik:NDG|NDG]]. The pages are machine-translated from Portuguese. ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:52, 8. oktober 2026 (CEST)
fvbqh9dpei7x177qb3yru8v1wg974hj